�

Manica Habjanič Gaberšek

GLASBENI DANUčbenik za glasbo v srednjem strokovnem in

poklicno tehniškem izobraževanju

�

Izziv/Glasbena mapa Razmišljanje o glasbi omogoča globlje poznavanje in razumevanje njene vloge v življenju.

Poslušanje Zbrano in pozorno poslušanje odkriva vsebino, sporočilo, izrazna in izvajalska sredstva v glasbi (zgoščenke Glasba 1 za gimnazije).

Izvajanje Petje, igranje ter ustvarjanje novega.

Slovar Razlaga pojmov.

DVD Predstavlja glasbo in dogodke v sliki in besedi (DVD Glasbeni dan).

�

1. GLASBA .......................................................................... 6Umetnost .................................................................................................... 6Življenje z glasbo ..................................................................................... 8

2. GLASBA, KI JO SLIŠIMO ................................................. 10Zvok in zvočni pojavi .............................................................................. 10Glasbeno gradivo ..................................................................................... 12

3. GLASBA, KI JO IZVAJAMO .............................................. 14Vokalna glasba .......................................................................................... 14Pregled in delitev glasbil ....................................................................... 16

4. GLASBA, KI JO ŽIVIMO ................................................... 22Slovenska ljudska glasba ....................................................................... 22Glasbe sveta ............................................................................................... 26

5. GLASBA, KI NAS OBDAJA ............................................... 28Zabavna in popularna glasba ............................................................. 28

6. GLASBA, KI NAS SPREMLJA ........................................... 32Glasbene oblike in vrste ........................................................................ 34Vokalne glasbene oblike ....................................................................... 36Vokalno-inštrumentalne glasbene oblike ...................................... 38Inštrumentalne glasbene oblike ........................................................ 42

7. GLASBA IN DRUGE UMETNOSTI ..................................... 44Glasba in gledališče ................................................................................ 44Glasba in ples ............................................................................................ 45Glasba in film ............................................................................................. 46

8. GLASBA DANES .............................................................. 48Glasba in sodobni mediji ...................................................................... 48Naše zvočno okolje ................................................................................. 49

KAZALO

1. GLASBA

�

1. GLASBA

UMETNOST Ali je umetnost nekaj lepega?Ali je moja umetnost tudi tvoja umetnost?Kako predstaviti umetnost?Ali umetnost resnično potrebujemo?Kaj vse je umetnost?

Na vprašanja o umetnosti največkrat odgovorimo glede na doživljanje sveta okoli nas in na podlagi osebnih izkušenj. Lahko pa povzamemo tudi naslednjo razlago:

»Umetnost je oznaka za različne vrste ustvarjalnega oblikovanja in izražanja, katerih namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo, kot so literarno ustvarjanje, glasba, likovno ustvarjanje, gledališče, ples, film … To ustvarjanje pa je posredovanje misli in čustev s formami, ki se porajajo v domišljiji umetnika.« (Leksikon od A do Ž)

Velikokrat povezujemo umetnost tudi z dejavnostmi, ki zahtevajo posebne spretno-sti in znanje.

Oblikovanje Kulinarika Floristika Kreacije Notranjepričesk oblačil oblikovanje

Razmisli, kako bi ti odgovoril/-a na vprašanja o umetnosti.

Rokopis Prešernove Zdravljice

Jože Plečnik: Narodna in uni-verzitetna knjižnica v Ljubljani, velika čitalnica

Literarno ustvarjanje

Kiparstvo, sLiKarstvo

Eifflov stolp v Parizu

GLeDaLiŠČe in FiLM

arHiteKtura

KUD Dolsko

Metalec diska

G. Klimt: Poljub Da Vinci: Mona Lisa

Foto:

J. Erž

en

1. GLASBA 1. GLASBA

�

Umetnost spremlja človeka od davnih časov, saj lahko njegovo ustvarjanje še danes opazujemo na stenah votlin, se navdušujemo nad lepoto okrasja ali pa si zamišljamo melodijo, ki so jo igrali na piščali.

Paleolitska piščal Egipčanska harfa, stenske slike

Vsako zgodovinsko obdobje, naravno okolje, miselnost časa in družbena ureditev vpli-vajo na umetnikovo ustvarjanje in njegova dela. Tako lahko sledimo izpovedim književ-nikov prek besed, slikarja prek potez čopiča, kiparja prek udarcev dleta, plesalca prek gibov telesa … in skladatelja prek zvokov, ki jih za nas poustvarita pevec in inštrumentalist.

Glasbo poslušamo, izvajamo in ustvarjamo od začetka našega življenja.Lahko jo poslušamo za zabavo ali ob njej spoznavamo in sprejemamosporočila skladateljev. V obeh primerih nam glasba pomenidoživetje, ki jo lahko razumemo kot sprostitev in notranjozapolnitev.

Kadar glasbo izvajamo, naj bo to z našim glasom ali zigranjem na glasbila, poslušalcem sporočamo misliustvarjalca, ki jim dodamo naša občutja in doživetjater tako glasbo poustvarjamo. Lahko pa naša čustva indoživljanja sporočamo tudi z ustvarjanjem novih pesmi in skladb.

J. S. Bach

GAUDEAMUS IGITUR

Veselimo torej se, mlada nam je duša. Naj žive profesorji, vsa akademija.Po prijetnostih mladosti, Ud naj slednji njen živi,po nadložni bo starosti naj živijo udje vsi,vse nas krila ruša. trajno naj cvetijo.

1. GLASBA

�

1. GLASBA

Življenje z glasboZvoki nam pričarajo glasbo, ki je dandanes naša stalna spremljevalka, povezana in prepletena z našim življenjem. Ne glede na to, v katerem obdobju je nastala, kdo so izvajalci, na kakšen način se ob njej zabavamo ali sproščamo, jo radi poslušamo in izbiramo po lastnem okusu. Glasbo prav zaradi njene razširjenosti in dostopnosti poslušamo v vseh zvrsteh in žanrih.

Glasbo izbiramo glede na naše počutje in priložnosti. Velikokrat na njen izbor nimamo vpliva, nas pa v določenih okoliščinah privabi ali odbije.

Zamisli si glasbo, ki bi bila najbolj primerna za določeno dejavnost. Svoje razmišljanje o njej zapiši in utemelji.

Frizerski salon Trgovina z oblačili Knjižnica

Wellnes Restavracija Mehanična delavnica

Abba Vlado Kreslin

1. MAPA

1. GLASBA 1. GLASBA

�

GLASBA IN LjUBItELjSkE DEjAVNoStI

Glasbo lahko sprejemamo in spremljamo kot poslušalci v koncertnih dvoranah ali na kulturnih prireditvah. Soustvarjamo in izvajamo jo kot avtorji, pevci in inštrumentalisti ali pa ob njej plešemo ter jo prepletamo z drugimi umetnostmi (gledališče, film …).

V Sloveniji delujejo mnoga glasbena ljubiteljska društva (pevski zbori in vokalne zasedbe, pihalne godbe, tamburaški orkestri in druge inštrumentalne zasedbe, folklorne in plesne skupine …), v katera se lahko vključujejo mladi (in starejši) glede na osebne interese.

JSKD - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

Razišči možnosti za vključevanje v ljubiteljske glasbene dejavnosti v tvojem kraju.Opiši skupino ali kulturno umetniško društvo, v katerem sodeluješ ti ali tvoj/-a prijatelj/-ica, ter predstavi njegovo delovanje.

JSKD: »Vsakoletna ustvarjalnost 2.250 kulturnih društev se kaže v 16.500 kulturnih dogodkih, prireditvah, delavnicah, tekmovanjih in mednarodnih srečanjih, ki se jih udeleži več kot 4.000.000 obiskovalcev.« (Po podatkih Statističnega urada RS, 2007.)

Kulturna društva svoje delovanje predstavijo na letnih koncertih, na katerih pri-kažejo celoletne dosežke. Največkrat pa svojo dejavnost predstavijo na različnih prireditvah.

1. MAPA

Foto:

J. Erž

en

Foto:

J. Erž

en

FS Kres MeMPZ Šolski center Celje Enya Belak in Veronika Valdes

Neodvisna skupina Odtenki Gledališka skupina Gimnazije Poljane Godba Slovenskih železnic