Osnovnaola__________________

UNEPRIPRAVE

ZAGLASBENOVZGOJO

V6.RAZREDU

35ur

Uitelj:_______________

Podrone une priprave je sestavil Vilko Urek, O Bizeljsko, Bizeljska cesta 78, 8259 BIZELJSKO, tel: (07) 4520 337, e-pota: vilko.urek@guest.arnes.si To je eden od predlogov. Vem, da zna vsak e bolje. Popravljaj, araj, spreminjaj po mili volji. Pri petju, posluanju in gledanju avdioposnetkov je nekaj gradiva iz moje domae zbirke oz. fonoteke, ki se ga da nadomestiti z ustreznimi drugimi primeri.

Veliko glasbenih uitkov.

LITERATURA: Osnovna ola, uni nart Ministrstvo za olstvo in port RS Ljubljana (2000) Pesek, A.: Glasba danes in neko 6 (Ubenik) Rokus Klett Ljubljana (2008) Pesek, A.: Glasba danes in neko 6 (Delovni zvezek) Rokus Klett Ljubljana (2008) Pesek, A.: Glasba danes in neko 6 (DVD) Rokus Klett Ljubljana (2008) Dodatna literatura: Ubeniki in delovna gradiva iz nijih razredov Jeunesse, G./Vitez, P.: Glasba in glasbila Mladinska knjiga Ljubljana (1995) Spence, K./Menart, M.: olska enciklopedija Tehnika zaloba (1995) Rosi, R./Simoniti, V.: Veliki skladatelji DZS Ljubljana (1995) Ewen, D.: Enciklopedija glasbenih umetnin DZS Ljubljana (1974) Leksikon: Glasba Cankarjeva zaloba Ljubljana (1994) Kokol, M.: Prek sveta odmeva pesem (PSOP) DZS Ljubljana (1977) Guinessove knjige rekordov Mladinska knjiga CD-rom: Musical instruments Vilko Urek: Lastna zbirka pesmi in avdio- ter videoposnetkov Legenda za aktivnosti uencev: Utrdijo, zapojejo aktivnosti uencev Posluajo posluanje AV-posnetkov Ogledajo si Ogled DVD- in videoposnetkov

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 1. in 2. Uni sklop: GLASBA DANES IN NEKO ( 2 uri od 35) Una enota: Iz Slovenije v svet (1. in 2. ura od 2) Cilji: Uenci ... ponovijo in utrdijo svoje znanje iz dosedanjega olanja, ob posluanju slovenske in evropske himne in ob petju pesmi Mojster Jaka potujejo po Evropi in svetu, s pomojo raunalnika potujejo po svetu in spoznajo glasbo sveta, ob petju znanih pesmi utrdijo zanimivosti iz glasbenega zapisa. Medpredmetne povezave: slovenina, angleina, geografija, raunalnitvo Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6 Dodatna literatura: Ubeniki in delovni zvezki iz nijih razredov, CD-rom: Musical instruments Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Slovenska

ljudska glasba

Slovenska ljudska in umetna glasba

Slovenija, od kod

lepote tvoje

V dosedanjem olanju smo spoznali Slovenijo, slovenske obiaje in ege ter slovensko ljudsko glasbo. Iz vsake nae pokrajine po-znamo znane pesmi kot na primer: En hribek bom kupil tajer-ska, Marko skae Prekmurje, Po Korokem, po Kranjskem Ko-roka, Jaz pa pojdem na Gorenjsko Gorenjska, Barica po morju plava Primorska, Ob bistrem potoku je mlin Dolenjska, Adlei-ko kolo Bela krajina, Na planincah Notranjska in mnoge druge. V Sloveniji imamo svojo ljudsko in umetno glasbo. Ta pomeni po-sebno kulturno vrednoto, nao drugo materinino, ki jo moramo spotovati in ohranjati. Slovenijo in njene lepote tako spotujejo in cenijo slovenski glasbeniki tudi v dananjem asu, le da jo opevajo na noveji nain. Narodnozabavna glasba je naa posebnost in izvirnost, ki zdruuje elemente ljudske in umetne zabavne glasbe. Po tej glasbi, ki je zaivela po letu 1950, nas poznajo v sosednjih deelah, po Evropi in irom po svetu. Ena najlepih melodij te zvrsti opeva Slovenijo in njene lepote.

1. Povsod, kjer mi see pogled, lepota zasanjana. Kje najti e lepi je svet, kje lepe je kot doma. Se s hribov v daljave zazrem prek griev dolin gora, v daljavi e modro morje uzrem, kje lepe je kot doma.

Refren: Slovenija, od kod lepote tvoje, pozdravljamo te iz srca in sreni tu smo doma. Slovenija, naj tebi pesem poje, ne ii sree drugod kot le doma.

2. Povej e, oblaek ti bel, obhodil e ves si svet, je lepa deela e kje kot naa, kjer sem doma. Je vetri veselo zapel, preletel je prek' sveta in takih lepot ni nael nikjer, kot tu le, kjer sem doma.

Refren: Slovenija,

Poznajo rek: Povsod je lepo, a doma je najlepe. Ob notnih zapisih utrdijo znanje prejnjega razreda in zapojejo znane pesmi iz slovenskih geografskih pokrajin: Ob DVD Glasba danes in neko 6 spremljajo razgo-vor z Ljobo Jene. Seznanijo se z unim kompletom Albince Pesek Glasba danes in neko za 6. razred, ki ga bodo uporabljali pri pouku glasbe v tem olskem letu. Z do zdaj usvojenim znanjem analizirajo notni zapis znane umetne na-rodnozabavne pesmi Slovenija od kod lepote

Slovenska

umetna glasba

Slovenija in Evropa

Slovenija, Evropa in

svet

Mojster Jaka

Glasba ne pozna meja

Zakljuek

Glasba ima svoje mesto tudi med znailnostmi, ki simbolizirajo Slovenijo v svetu. Slovenci smo za svojo dravno himno izbrali kitico umetne pesmi Zdravljica, ki sta jo ustvarila pesnik France Preeren in skladatelj Stanko Premrl. Poleg z glasbo se vsaka drava v svetu izkazuje tudi z dravnimi simboli, kot so: zastava, grb, mednarodna avtomobilska oznaka, spletna oznaka in drugo. Slovenijo vse bolj poznajo tudi v Evropi, saj smo odprta deela z bo-gato kulturo, hrano in obiaji. Poleg Zdravljice imamo tako Slovenci e evropsko himno, ki nas zdruuje z drugimi narodi Evropske unije. Evropa je le del sveta. V vseh deelah sveta je glasbena umetnost nadvse zanimivo in pomembno podroje kulture. Razlini narodi u-vajo obilje raznolikosti in lepot v svojih glasbenih delih. Ta zakladni-ca z novimi skladbami tudi neprestano naraa. Ouvana pa je le tedaj, e je izvajana, posluana, skratka, ko jo imbolj poznamo. Spoznavati se je uimo predvsem v olah in to tako, da jo poslua-mo, pojemo in igramo. Pesem Mojster Jaka je lep dokaz, da glasba ne pozna meja.

Mojster Jaka, mojster Jaka, al e spi, al e spi? Al ne slii zvona, al ne slii zvona? Bim, bam, bom, bim bam bom.

Frre Jacques ... dormez vous ...? Sonnes les martines ... Din, din, don.

Bratec Martin ... kaj jo spi... ? Ve ti vura tue ... Bim, bam bom.

Are you sleeping, ... brother John ...? Morning bells are ringing ... Ding, ding, dong.

Bruder Jakob, ... Schlfst der noch ...? Hrst du nicht die Glocken ... Din, din, don.

Fra Martino campanaro, dormi tu, dormi tu? Suona le campane ... Din, din don ... Vekrat kaken glasbenik zapie misel o razirjenosti glasbe po vsem svetu. Avstrijski skladatelj Joseph Haydn je napisal: Piem v jeziku, ki je razumljiv vsem narodom sveta, ameriki glasbenik Duke Elington pa: Glasba je brezmejna. Ve kot vemo o njej, ve bi eleli vedeti. In ve ko je sliimo, ve si je elimo posluati. Glasba bogati nae ivljenje. Povezuje ljudi, hkrati pa je tudi zvest prijatelj v samoti. Z njo lahko vsak trenutek prestopimo meje ter dal-jave in z njo se vselej znova vraamo v svoje okolje. S pomojo ra-unalnikega programa Musical instruments bomo potovali po svetu in ob tem spoznali ljudsko glasbo in glasbila od drugod. Glasbo se moramo nauiti posluati zbrano in pozorno, saj bomo le tako lahko doivljali vsa njena sporoila. Ob tem so pomembna tudi glasbena znanja, ki nam pomagajo odkrivati v skladbah njihovo besedno in glasbeno vsebino. V veliko pomo pri tem nam bo skozi celo leto Glasbenoteoretini kotiek, ki je v ubeniku Albince

tvoje in zapojejo. Poznajo nae simbole in ob posluanju slovenske himne pojejo in utrdijo pravila lepega obnaanja. Posluajo in zapojejo ev-ropsko himno Oda rado-sti. Prepoznajo tujo govorico in pojejo znano pesem v tujih jezikih. Na zemljevidu sveta po-iejo drave, kjer pojejo pesem glede na jezik. Ob DVD pozorno sprem-ljajo nae glasbenike in primerjajo njihova razmi-ljanja o glasbi.

S pomojo raunalnika iejo druge deele in posluajo nekatere ljud-ske intrumente in pesmi.

Ob pomoi glasbenoteo-retinega kotika v ube-niku utrdijo svoje znanje o vrednosti not in pavz ter o imenih tonov in lestvic.

Pesek Glasba danes in neko za 6. razred na zadnjih straneh.

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 3. in 4. Uni sklop: GLAS IN VOKALNI SESTAVI ( 7 ur od 35) Una enota: loveki glas ali vokal (1. in 2. ura od 7) Cilji: Uenci ... utrdijo in poznajo nova znanja v povezavi besedne vsebine z glasbeno, posluajo razline oblike petja, ustvarijo vokalne harmonije in ob pevski tehniki oblikujejo vokale, zapojejo pesmi iz pesmarice in kanon Mojster Jaka ob vekratnem spreminjanju in variacijah. Glasbeni pojmi: loveki glas, vokal, vox, resonanno telo, sopran, mezzosopran, alt, tenor, bas, mutacija Medpredmetne povezave: slovenina, biologija, geografija, zgodovina, naravoslovje, angleina Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6 Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Vokalna glasba

Govor, petje, smeh,

jok, krianje, vriskanje

Zdrav glas

Dihanje in tvorjenje vokalov

Dihalne vaje

Ljudem najblija glasba je petje, ki ga pozna ves svet e od pradav-nine do danes. Petje je spodbudilo nastanek ljudskih in umetnih pesmi v vseh predelih sveta. V pesmih se povezujeta besedna in glasbena vsebina. Petje izvajamo s lovekim glasom in od tu iz-haja tudi beseda glasba. Tuja beseda za glas je vox, zato glasbi, ki jo pojemo, reemo tudi VOKALNA GLASBA. Nastanek lovekega glasu je povezan z glasilkama, razpetima v grlu. Z njima ustvarjamo zvoke, kot so na primer govor, petje, smejanje, jokanje, krianje, vriskanje itd. Glas nastane tako, da zrak iz plju zaniha glasilki ter resonanno telo (lobanjske kosti, relo ter ustna in nosna votlina), ki ton okrepi. Med mirovanjem sta glasilki odprti, pri govorjenju, petju, smehu, joku, krianju in vriskanju pa se napneta in ustvarita oino, skozi katero tee zrak, ki ju zaniha. Nihanje glasilk lahko utimo tako, da med prej natetimi oblikami oglaanja rahlo poloimo roko na grlo. Ob teh razlinih oblikah oglaanja moramo biti zelo pozorni na glas, saj je pomembno, da je le ta zdrav. Takega bomo ohranili za vse ivljenje, e ga bomo varovali pred prehladi, pred pretiranim krianjem in mnogimi strupi (kajenje, smog, kemikalije ). Pomembno je tudi pravilno pevsko dihanje. Tu igrajo pomembno vlogo: prepona, pljua, sapnik, grlo, usta in nos. Zrak se iz nape-tih in zoenih glasilk prenese na jezik, ki skupaj z zobmi ustvarja natanno izreko besed in glasov, ki jih oblikujemo. Pri izgovorjavi rke R se jezik zatrese kar 45-krat. Za dobro petje in tono izvajanje ter razlikovanje tonskih viin in trajanj moramo imeti izostren tudi posluh, ki je deloma prirojen, pridobimo ga pa lahko tudi sami, e dovolj prepevamo in se ob tem

Vedo, da je loveki glas primarno (osnovno) in najstareje glasbilo, ter poveejo besede glas z glasom ter vox z vokalno glasbo in vokali. Ogledajo si slike in zapis na strani 6 ter ob razlinih oblikah oglaanja posku-sijo obutiti tresenje gla-silk. Ugotovijo, da se ob vijem glasu glasilke tre-sejo hitreje.

Navajajo se na zdravo ivljenje in natejejo ko-dljive vplive za glas.

Pojejo pesem Mojster Jaka le s rko R. Ogledajo si videoposne-tek o posluanju se nava- jajo na pravilno pevsko dro ter dihanje in pojejo. Pesem Mojster Jaka za-

Mutacija

Viina tona

Besedilo v pesmi

Petje brez besedila

Intervali in enoglasno

petje

Veglasno petje

Homofonija (gr. 'enoglasje')

Polifonija (gr. 'veglasje')

Zakljuek

pozorno posluamo. Posluh in glas se izolata s pomojo dihalnih in upevalnih vaj ter ob veglasnem petju razlinih pesmi. loveki glas se v svojem razvoju spreminja in z odraanjem kon-no dobi svoj znailen tonski obseg in barvo. Tako se otroki glasovi razlikujejo od odraslih, enski glasovi pa od mokih. Prehod otrokih glasov v odrasle se imenuje mutacija in se pojavi navadno v vijih razredih osnovne ole med puberteto, ki se zane med 9. in 12. letom. Le-ta je e zlasti opazna pri dekih, ki postopoma prido-bivajo s hrapavostjo in nekontroliranimi prestopi iz otroke glasovne lege v drugo ve kot dvanajst tonov nijo, moko lego glasov. Pri deklicah spremembe v puberteti niso tako oitne, saj se jim glas obiajno znia le za tri ali tiri tone. Ker mutacija obasno povzroa motnje pri petju, je v tem asu potrebno svoj glas e posebej uvati.

Viina tona pomutacijskih glasov je odvisna od napetosti glasilk ter njihove doline in debeline. enske glasilke so kraje in tanje kot moke, zato imajo enske tudi vije glasove kot moki. Razlike med enskimi in mokimi glasovi pogojujejo razline glasovne obsege. Pri enskah v osnovi loimo: sopran, mezzosopran in alt, pri mokih pa: tenor, bariton in bas.

Pri petju ima pomembno vlogo besedilo. Besedila pesmi so razline vsebine. Pripovedujejo o domala skoraj vseh pomembnih dogodkih ter doivljajih iz ivljenja in okolja. Lahko so aljiva, razposajena, vesela pa tudi resna, pouna ali alostna. Sporoilo pesmi moramo dobro poznati, da ga ob petju lahko izrazimo oziroma poustvarimo. Petje ni nujno vezano vedno na besedilo, saj lahko pojemo na raz-line zloge, kot na primer NA, LA, in solmizacijske zloge, ki je tudi neko besedilo. Oblike petja so tudi mrmranje, viganje in jodlanje.

Kadar pojemo razline tone, med temi nastajajo razline razdalje ali intervali, ki imajo svoja imena glede na tevilo vmesnih tonskih stopenj. Intervale poimenujemo z latinskimi tevniki: prima (prva razdalja ali prvi interval), sekunda (drugi), terca (tretji), kvarta (etr-ti), kvinta (peti), seksta (esti), septima (sedmi) in oktava (osmi).

Kadar pojemo skupaj z drugimi, moramo poleg sebe pozorno poslu-ati tudi druge pevce, ki pojejo z nami. Kadar pojemo veglasno, nastajajo ob petju sozvoja. Sozvoja, v katerih zvenijo najmanj tri tonske viine, se imenujejo akordi. Natanneje jih poimenujemo po tevilu viin, ki posamezen akord sestavljajo (trizvok, etverozvok), kar je lepo opisano v ubeniku na strani 78.

Razlinim izvedbam pesmi Mojster Jaka bomo dodali e dve. Naj-prej bomo zapeli melodijo istoasno na treh razlinih viinah in tako pozorno spremljali sozvoja. Taknemu veglasnemu petju, kjer so eni melodiji vzporedno podrejeni oz. sozvoni drugi glasovi, glasbe-niki pravimo HOMOFONIJA.

Poznamo e eno obliko veglasnega petja, ki se s tujo besedo ime-nuje POLIFONIJA. Pri tem petju vsak glas izvaja samostojno melo-dijo, vendar morajo kljub temu vse melodije zveneti skladno, v so-zvoju. Pri tem petju nam bo v pomo spet pesem Mojster Jaka. Pevci lahko zapojejo razline glasove in imajo razlien glasovni obseg. vedsko pevko Johanne Marie Lind (18201877) so njeni

pojejo v razlinih legah. Poznajo glavne znailno-sti pubertete pri dekih in deklicah. Vedo, da je mutacija latin-ska beseda, ki pomeni sprememba, in poiejo uence, ki e mutirajo.

Tone razlinih glasov za-igrajo na klaviaturo in jih poskuajo zapeti ob pesmih iz pesmarice. Iejo razlina besedila v pesmih in pojejo ter so ob petju pozorni na izgovor-javo besedila ali dikcijo.

vigajo in izvajajo pe-sem brez besedila ter ob pomoi solmizacije.

Preberejo zapis o interva-lih na strani 78 in vedo, da toni ne nastopajo le na tonu c, ampak na kateremkoli tonu, navzgor

Vedo, da se veda o sozvojih imenuje harmo-nija. Preberejo zapis v ubeni-ku na strani 78 in pojejo razlina sozvoja. Pozorno spremljajo notni zapis, poiejo sozvoja ter nariejo grafini zapis vseh melodij.

Pozorno spremljajo notni zapis, poiejo sozvoja ter nariejo grafini zapis vseh melodij.

obudovalci klicali vedski slavek. Njenega glasu, ki je imel razpon od malega g do e4, do danes ni prekosila e nobena pevka.

Utrdijo znanje ob nalo-gah v delovnem zvezku Glasba danes in neko 6 na straneh 6 in 7.

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 5. in 6. Uni sklop: GLAS IN VOKALNI SESTAVI ( 7 ur od 35) Una enota: Mali vokalni sestavi ali male pevske skupine (3. in 4. ura od 7) Cilji: Uenci ... poznajo in prepoznajo manje vokalne zasedbe in umetnikega vodjo, posluajo pevske zasedbe in jih prepoznajo po zvoku, sestavljajo pevske zasedbe in zapojejo znane pesmi. Glasbeni pojmi: solo, solist, duet, tercet, kvartet, kvintet, sekstet, septet, oktet, nonet, umetniki vodja Medpredmetne povezave: slovenina, biologija, port, matematika, naravoslovje in tehnika Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6 Dodatni pripomoki: melodika, glasbene vilice, intonator Chormeister Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Slovensko ljudsko petje

Na planincah

1. glas 2. glas 3. glas

Za glasbo, ki jo izvajamo s petjem, so poleg ljudske glasbe zelo po-membni tudi skladatelji, ki ustvarjajo e skozi ve stoletij nepozab-ne pevske melodije. Eden najvejih svetovnih skladateljev take glas-be je bil nam e znani slovenski skladatelj Iacobus Gallus, ki je pisal skladbe tako v obliki homofonije kot polifonije. Najbolj znani njegovi skladbi sta Ecce Quomodo in Musica Noster Amor. Za slovensko ljudsko petje je znailno sozvoje dveh, treh ali celo ve glasov. Pri tem se glavna melodija zlije z drugimi glasovi v zvo-no celoto. Prav zato pevci radi pojejo v skupinah in pogosto znajo kar po posluhu dodati glavni melodiji e druge glasove, ki so med seboj skladni ali, kot smo rekli, v sozvoju. V ta namen se po svojih pevskih obsegih razdelijo v vije, srednje in nije glasove. Znanja o vokalni glasbi, ki smo jih spoznali do zdaj, bomo s pomo-jo notnega zapisa utrdili ob slovenski ljudski pesmi Na planincah. 1. Na planincah sonece sije, na planincah sonece sije,

na planincah sonece sije, na planincah luno je.

2. Gor cvetejo roice bele, gor cvetejo roice bele, gor cvetejo roice bele, gor cvetejo roice.

3. Eno dekle jih pa trga, eno dekle jih pa trga, eno dekle jih pa trga, da si pueljc naredi.

4. Za klobuk ga bode pripela, za klobuk ga bode pripela, za klobuk ga bode pripela z eno zlato knofel'co.

Ogledajo si sliko Jakoba Petelina Galussa in utrdi-jo znanje o njem. Ob posluanju loijo med homofonijo in polifonijo.

Ugotovijo, da je melodija sestavljena iz estih raz-linih viin, in vsak uenec kot solist zapoje 1. glas.

Po posluhu dodajo e 2. niji glas, za katerega u-gotovijo, da je melodija ravno tako sestavljena iz estih razlinih viin, in zapojejo v duetih.

Zapojejo 3. glas in ugoto-vijo, da se dva pomemb-na tona za oblikovanje enostavnih harmonskih zvez (tonika dominanta) ponavljata glede na potek

Trije Slovenci

zbor

Pevci

Solist

Duet

Tercet

Kvartet

Kvintet

Sekstet

Septet

Oktet

Nonet

Umetniki vodja

Intonacija

Zakljuek

Slovenci so vasih zelo veliko prepevali ob veerih sredi vasi ali pa ob razlinih kmekih delih. Od tu sta tudi reka Trije Slovenci zbor ter Vsaka vas ima svoj glas. Pesem smo izvajali solistino in v parih. Takno petje v malih vokalnih sestavih oziroma malih pevskih skupinah, do devet pevcev, je zelo priljubljeno in razirjeno. V zvezi z njimi si moramo zapomniti nekatere izraze, ki pojasnjujejo bodisi njihovo tevilo v neki pevski zasedbi bodisi njihov spol ali starost:

SOLIST je en sam pevec. DUET je zasedba dveh, po navadi razlino visokih glasov.

TERCET je zasedba treh, po navadi razlino visokih glasov.

Najvekrat vidimo na odrih solista, medtem ko sta duet in tercet e bolj redki zasedbi. e redkeje pa sreamo:

KVARTET je zasedba tirih, po navadi razlino visokih glasov.

KVINTET je zasedba petih pevcev.

SEKSTET je zasedba estih pevcev.

SEPTET je zasedba sedmih pevcev.

Pevska skupina, ki jo bomo sliali v naslednjem zvonem primeru, je pri nas precej razirjena in priljubljena ter zakoreninjena v nekdanji tradiciji fantovskega petja na vasi. Imenuje se OKTET in je zasedba osmih pevcev, kjer pogosto po dva pevca pojeta isti glas, se pravi, da pojejo tiriglasno. poleg najstarejega slovenskega e vedno delujoega, Slovenske-ga okteta, so znani tudi Ribniki, Logaki, Posavski, Pieki in mno-gi drugi. enske pa so bolj prepoznavne po NONETU. To je skupina devetih pevk, kjer pogosto po tri pevke oziroma pevci pojejo isti glas, se pravi, da pojejo triglasno. Pred manjimi vokalnimi sestavi praviloma na nastopu ne stoji zbo-rovodja, zato pevci stojijo tako, da se vsi vidijo in lahko gledajo ene-ga med pevci, ki drugim daje doloene izvajalske znake. Na vajah pri uenju skladb pa pevcem pomaga in jih ui glasbenik, ki se imenuje umetniki vodja. Pevci se pred zaetkom petja morajo dogovoriti za skupni zaetni ton ali intonacijo. Pri ljudskem petju obiajno eden od pevcev za-ne peti prvi in drugi se mu po posluhu pridruijo oziroma priloijo svoje glasove. Pri umetnem petju pa skupni zaetni ton ali intonacijo zaigra eden od pevcev na melodiko, intonator, kaken intrument, lahko pa si pomaga tudi z glasbenimi vilicami. Glede na obseg tonskih viin imajo eni pevci vije, drugi nije glaso-

melodije in smiselno me-njujeta. Opiejo znana slovenska reka o petju. Natejejo pevske skupi-ne, ki so jih e posluali, in zapojejo pesem Na planincah v tercetu. Ogledajo si slike na strani 7 in posluajo razline male vokalne zasedbe.

Posluajo in ugotovijo po-vezavo imen za razdalje med toni (intervali) z ime-ni za male sestave. Sestavijo razredni nonet in zapojejo pesem Na pla-nincah triglasno. Poznajo podobnosti in razlike med umetnikim vodjem z zborovodjem. . Ogledajo si melodiko, in-tonator in glasbene vilice ter preberejo alo na str. 9. Utrdijo znanje ob nalo-

ve. Barve glasov pa so lahko svetle ali temne, prodorne ali mehke in nene. Natete razlike imajo za vokalno glasbo posebno vrednost, saj bogatijo sozvoja in izraznost skladb. Loimo enske glasove od mokih, po barvi glasu pa se loimo tudi vsi v razredu.

gah v delovnem zvezku Glasba danes in neko 6 na straneh 8 in 9.

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 7. in 8. Uni sklop: GLAS IN VOKALNI SESTAVI ( 7 ur od 35) Una enota: Pevski zbori (5. in 6. ura od 7) Cilji: Uenci ... loijo in znajo razporediti pevske glasove po spolu in viini in sledijo pevskim glasovom v partituri, posluajo znane skladbe ter prepoznajo in razlikujejo razline pevske zbore, poznajo zborovska tekmovanja ter zapojejo znane pesmi in sami sestavijo pevske zbore iz soolcev. Glasbeni pojmi: pevski zbori (komorni, otroki, mladinski, dekliki, enski, moki, meani ...), zborovodja Medpredmetne povezave: slovenina, port, matematika Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6 Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Pevski zbor

Avdicija

Vrste pevskih zborov

Otroki pevski zbor

Veglasni otroki

pevski zbor

Petje v razlinih skupinah ima v Sloveniji bogato tradicijo. Pevce drui elja po petju, skupnem druenju, spoznavanju skladb ter nas-topanju. S petjem razvijajo svoj glas in glasbene sposobnosti. Ko se nonetu pridrui e en pevec, lahko e govorimo o manjem pevskem zboru, ki mu reemo komorni pevski zbor, tej skupini pa obiajno daje znake na nastopu e zborovodja, ki praviloma stoji na sredini odra, obrnjen z obrazom proti pevcem. Kadar se kdo odloa za sodelovanje v pevski zasedbi, navadno pred tem opravi pri zborovodju avdicijo ali preizkus svojega glasu. Po uspeni avdiciji zborovodja pevca glede na njegov obseg glasu razporedi v ustrezno skupino glasov, ki ima posebno glasbeno ime, v pevski sestavi pa obiajno tudi doloeno mesto. Poleg tega mora biti zborovodja pozoren na vrsto pevskega zbora, saj poznamo:

OTROKE, MLADINSKE in ODRASLE PEVSKE ZBORE.

Otroki pevski zbor je najmlaja pevska skupina. Pevci po navadi pojejo enoglasne pesmi z otroko vsebino v obsegu ene oktave. Pevci obiajno pojejo ob intrumentalni spremljavi. Med otroke pevske zbore tejemo tudi veglasne osnovnoolske pevske zbore. Po navadi jim pravimo:

Utrdijo svoje znanje. Poznajo podobnosti in ra-zlike med umetnikim vo-djem z zborovodjem in nakazujejo gibe dirigenta. Zapojejo nekaj vaj z avdicije in pesmi.

Na slikah v ubeniku na staneh 8 in 9 prepoznajo razline pevske zbore in ugotovijo glavne razlike med temi pevskimi zbori. Ogledajo si sliko in notni zapis skladbe za OPZ in nastop olskega OPZ. Ogledajo si sliko in notni zapis skladbe za MPZ in nastop olskega MPZ.

1., 2. in 3. glas

Mutacija

Mladinski

pevski zbori

Odrasli pevski zbori

Sopran, mezzo-

sopran, alt

Tenor, bariton,

bas

Sopran, alt tenor, bas

Zakljuek

MLAJI MLADINSKI PEVSKI ZBOR (dvoglasno petje) in MLADINSKI PEVSKI ZBOR (triglasno petje).

Kljub temu se ta dva pevska zbora razlikujeta od otrokega, saj iz-vajata e dvoglasne in tri- oziroma veglasne skladbe. lovekov glas se v svojem razvoju spreminja in konno z odraslost-jo dobi svoj znailen tonski obseg in barvo. Tako se otroki glasovi razlikujejo od odraslih, enski glasovi pa od mokih. Povedali smo e, da se prehod otrokih glasov v odrasle imenuje mutacija in je opazna e posebej pri dekih, ki postopoma pridobivajo niji, moki obseg glasov.

Mladinski pevski zbor praviloma sestavljajo pevci, ki so e mutirali in obiskujejo srednje ole. Te zbore delimo na:

DEKI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga deki oz. fantje), DEKLIKI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga dekleta) in MEANI MLADINSKI ZBOR (sestavljajo ga dekleta in

fantje). Podobno so sestavljeni tudi odrasli pevski zbori, ki pa se imenujejo:

ENSKI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga enske), MOKI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga moki) in MEANI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga moki in enske).

Odrasli pevski zbori praviloma pojejo tiriglasno, glasovi pa niso ve 1., 2. 3. in 4., ampak imajo strokovna imena, ki se razlikujejo glede na zbor in spol pevcev. enski glasovi sopran, mezzosopran in alt zvenijo bolj neno od mokih, postavitev le-teh v zboru pa je obiajno takna:

2. S O P R A N 1. A L T ali M E Z Z O S O P R A N 1. S O P R A N 2. A L T Moki glasovi tenor, bariton in bas zvenijo mono, postavitev glasov pa je obiajno takna:

2. T E N O R 1. B A S ali B A R I T O N 1. T E N O R 2. B A S

Najvejo glasovno pestrost doseejo pevci v meanem pevskem zboru, kjer so enske po navadi spredaj, moki pa zadaj, kot je raz-vidno iz postavitve.

T E N O R B A S S O P R A N A L T

Pevske zbore delimo e glede na:

glasbeno izobrazbo pevcev akademski, upokojenski vsebino zborovskih skladb partizanski, cerkveni, lovski

glasbeno dejavnost operni

Pevski zbori nastopajo samostojno, velikokrat pa se med seboj sre-

Poznajo veglasje. Utrdijo znanje o mutaciji in o mokih ter enskih glasovih.

Ogledajo si sliko in notni zapis skladbe za dekliki PZ.

Posluajo posnetke ome-njenih pevskih zborov.

Ogledajo si slike in notne zapise skladbe za odrasle pevske zbore in nastop pevskih zborov iz domaega kraja.

Vedo, da odrasli pojejo v zborih zaradi druenja. Posluajo razline glaso-ve in jih loijo med sabo. Utrdijo znanje in aktivno sodelujejo v razlagi.

Posluajo razline glaso-ve in jih loijo med sabo.

Vedo, da zvenijo moki glasovi oktavo nie od enskih. Razumejo postavitev pev-cev po glasovih. Opiejo nazive imenova-nih pevskih zborov. Utrdijo znanje ob nalo-gah v delovnem zvezku Glasba danes in neko 6 na straneh 10 in 11.

ujejo na revijah ter sodelujejo in tekmujejo na razlinih ravneh: obmonih, medobinskih, regijskih, dravnih in mednarodnih. Pomembno nalogo pri glasbenih nastopih imajo Javni skladi za kul-turne dejavnosti (JSKD).

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 9. Uni sklop: GLAS IN VOKALNI SESTAVI ( 7 ur od 35) Una enota: Glas in vokalni sestavi Kaj e znam (7. ura od 7) Cilji: Uenci ... poznajo pomembne mejnike v zgodovini vokalne glasbe, utrdijo svoje znanje o vokalni glasbi ob razgovoru in petju, preverijo in ocenijo svoje znanje. Glasbeni pojmi: koral, motet, madrigal, renesansa, barok, klasicizem, opera, samospev Medpredmetne povezave: slovenina, geografija, zgodovina Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6 Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Ljudsko

petje

Koral

Renesansa

Motet

Madrigal

Opera Oratorij Kantata

Ljudje izvajajo ljudsko vokalno glasbo e od nekdaj. ivi e danes, eravno v veliko manjem obsegu kot neko, ko so ljudje peli ob delu ali pa le za zabavo zveer na sredi vasi. Petje ob delu so v novejem asu preglasili razni stroji, petje sredi vasi pa je izgi-nilo z mnogimi motorji in avtomobili, s katerimi se mladi odpeljejo v bune diskoteke in restavracije. Ko pa se vse umiri, se e vedno sli-ijo pesmi, kot sta na primer Kol'kor kapljic in Mi se 'mamo radi. Prve umetne vokalne skladbe so se pojavile v asu zgodnjega kranstva na zaetku naega tetja. Te pesmi, ki so jih peli menihi in duhovniki po samostanih in na cerkvenih korih, so se imenovale korali. To so bile enoglasne pesmi s cerkveno vsebino. Vokalna glasba, o kateri smo govorili v prejnjih urah, je svoj vrhunec tako v ustvarjanju kot v poustvarjanju dosegla v obdobju renesanse, ki se je zakljuilo v 16. stoletju. Zborovsko petje ni tako cvetelo nikdar ve v zgodovini glasbe. Evropsko in s tem svetovno vodilno vlogo v pisanju veglasnih renesannih skladb, ki so se imenovale moteti in madrigali, so imeli Italijan Giovani Perluigi da Palestrina, Nizozemec Orlando di Lasso in Slovenec Iacobus Gallus. Po renesansi nastopita novi umetniki obdobji barok in klasicizem, kjer so sicer skladatelji e pisali vokalno glasbo, vendar so vodilno vlogo v glasbi prevzeli intrumenti, ki so skladbe izvajali samostoj-no, velikokrat pa so petje podpirali oziroma spremljali. Takna glas-

Posluajo ljudsko petje in ob njem in posnetku le-tega pripevajo. Estetsko zapojejo pesem Mi se 'mamo radi. Posluajo petje korala in ga primerjajo s sloven-skim ljudskim petjem. Posluajo odlomek iz mo-teta Ecce Quomodo Mori-tur Iustus. Posluajo odlomek ast in hvala iz prve slovenske opere Figaro.

Romantika

Lipa

Solo pesem ob

klavirju

Oe sa-mospeva

Samospev

Uspavanka

Od romantike do danes

Zakljuek

bena dela so opera, oratorij, kantata in opereta. Zborovska in s tem vokalna glasba se je zaela bolj uveljavljati spet v 19. stoletju v obdobju romantike. K temu so veliko pripomogle drubeno-politine razmere, ko so mnogi evropski narodi, posebno pa e slovenski, s petjem izraali svoj kulturni obstoj. V tem asu je skladatelj Davorin Jenko napisal znano skladbo Lipa.

1. Lipa zelenela je tam v dieem gaju, s cvetjem me posipala, djal sem, da sem v raju. Veje raztezavala k nebu je visoko, meni pa je do srca segala globoko.

2. Ptiice je miljena v senico vabila, kadar leal sem pod njo, me je ohladila. Zdaj pa nam je revica skoro ovenela, cvetje, petje ljubljeno zima ji je vzela.

3. Spavaj, draga lipica, veno ne bo spala, nova pomlad zelena nov bo cvet pognala. Zopet bodo ptiice, ptiice vesele pesmi nam prepevale, pesmi vrgolele.

Lipo je v svoji skladbi opisal tudi nemki skladatelj Franz Schubert. On je v 19. stoletju razvil novo obliko vokalne glasbe. Takna umetna pesem za solistini glas in intrumentalno sprem-ljavo se imenuje samospev. Avstrijski skladatelj Franz Schubert, ki mu pravimo oe samospeva, je napisal kar 600 solistinih pesmi. Ve ali manj je za vsakega med nami bil ravno samospev prva glasba, ki smo se je zaeli zavedati, saj nam je mama pred spanjem prav gotovo zapela neke vrste samospev. Uspavanke so navdihnile tudi mnoge skladatelje, da so napisali samospeve s takim naslo-vom. Med znanimi je Uspavanka skladatelja Johannesa Brahmsa.

1. Zdaj si v zibelki spet, ves s cvetjem odet, zatisni oi, pod odejo se skrij; saj mamica te jutri zjutraj zbudi, saj mamica te jutri zjutraj zbudi.

2. Naj spanek te tvoj popelje s seboj, pokazal ti bo ivljenje lepo, spi mirno sladko, naj ti v snu bo lepo, spi mirno sladko, naj ti v snu bo lepo.

Petje ni izumrlo niti v 20. in 21. stoletju, ko so se pojavili mnogi pevski zbori. Domae petje je zaelo izumirati, glasba pa je zaela dobivati pomembno vlogo v olah, kjer uenci prepevajo pri urah glasbene vzgoje in na razlinih glasbenih prireditvah. V 50. letih 20. stoletja se je pojavila zabavna glasba in z njo mnogi pevci razlinih zvrsti zabavne glasbe. Ob zakljuku tega unega sklopa bomo znanje s pomojo unega

Posluajo pesem Davori-na Jenka Lipa. Pojejo znano slovensko pesem Davorina Jenka, ki jo imajo mnogi Slovenci za drugo himno. Posluajo samospev Lipa in ugotovijo posebnosti. Si ogledajo sliko skladatelja Franza Schuberta, ki je bil lan Dunajskih dekov. Posluajo znano uspa-vanko in zapojejo. Natejejo znane in priljub-ljene popularne pevce.

kompleta Glasba danes in neko 6 najprej utrdili in preverili, zatem pa e ocenili s preizkusom znanja.

Utrdijo, preverijo in oceni-jo svoje znanje.

Preverjanje znanja t. 1 za 6. razred Datum: __________ Ime in priimek: _____________________ Tokovnik1722=2(zd) 2328=3(db) 2934=4(pdb) 3539=5(odl) tevilopridobljenihtok:____________________/ 1. Tuja beseda za glas je ___ ___ ___. __/1 (tuja beseda) 2. Kakno glasbo oznauje tuji izraz VOKALNA glasba? ________________________________________________. __/1 3. Kaj je POSLUH? _____________________________________________________________________________. __/1 4. Poleg posluha za petje potrebujemo e: _____________, _____________, ________________, _____________. __/2 (del telesa) (del telesa) (del telesa) (del telesa) 5. Kaj je MUTACIJA? ___________________________________________________________________________. __/1 (opii zahtevani pojem) 6. Podrtaj pravilne besede v spodnjih dveh trditvah! Pri enoglasnem petju vsi v skupini pojejo: DVE RAZLINI MELODIJI, ISTO MELODIJO, VE RAZLINIH MELODIJ. __/1 Pri veglasnem petju vsi v skupini pojejo: DVE RAZLINI MELODIJI, ISTO MELODIJO, VE RAZLINIH MELODIJ. __/1 7. Napii in narii! Kaj je POLIFONIJA? ______________________________________________________________. __/2 8. Napii in narii! Kaj je HOMOFONIJA? _____________________________________________________________. __/2 9. Kdo je Iacobus GALLUS? ________________________________________________________________. __/2 (opii to znano osebo) 10. Vpii manjkajoi besedi. Izbiraj med: ORKESTER, PEVSKI ZBOR, PLANINCI, MANJA KOMORNA SKUPINA, SLIKARJI Zborovodja vodi _____________________, umetniki vodja vodi ______________________________________. __/2 11. Poleg tujih imen napii tevilo pevcev, ki pojejo v doloeni vokalni skupini! DUET = _________, KVINTET = __________,TERCET = ___________, SOLO = __________, KVARTET = _________, OKTET =__________, ZBOR = _________, SEKSTET = ___________, NONET = ____________. __/9 12. Pod glasove vpii ustrezno zasedbo pevskega zbora: _________________________________________ __________________________________________ __/2

________________________________________ __________________________________________ __/2 13. Pesem umetnike vrednosti za enega pevca ob spremljavi klavirja ali orkestra se imenuje __ __ __ __ __ __ __ __. __/1 14. Podrobno si oglej notni zapis pesmi, ki si jo spoznal pri pouku, in rei spodnje naloge. Na ustrezno rto nas notni zapis zapii naslov pesmi.

__/1 Ugotovi, kdo je pesem napisal, in reitev napii na ustrezno rto.

__/1 Ker je pesem uspavanka, izberi eno oznako za hitrost izvajanja glede na besedilo in jo vpii na ustrezno rto. POMO: HITRO, POASI, IVO, POSKONO, NENO

__/1 Z modrim svinnikom obkroi violinski klju.

__/1 Z rdeo barvo obkroi vse polovinke v notnem zapisu.

__/1 S svinnikom obkroi oznako taktovskega naina.

__/1 Na rto napii, kako se izgovori oznaka taktovskega naina.

_____________________________________________________________________________________ __/1 Na rto napii, koliko razlinih tonskih viin je napisanih za tretji glas.

____________________________________________________________________________________ __/1

V kateri tonaliteti (lestvici) je zapisana pesem? POMO: Cdur, Gdur, Fdur Reitev napii na rto.

_____________________________________________________________________________________ __/1

PREIZKUS ZNANJA t. 1 za 6. r. Datum ___________ Ime in priimek: _______________ Tokovnik1722=2(zd) 2328=3(db) 2934=4(pdb) 3539=5(odl) tevilo osvojenih tok: ___ / 35 Ocena _______________ 1. Glasbo, ki jo pojemo velikokrat, povezujemo s tujo besedo vox. VOX je tuja beseda za ___ ___ ___ ___. (del telesa) __/1 2. Kako se glasba, ki jo izvajamo s petjem imenuje s tujo besedo? ____________________________________. __/1 (tuji izraz za petje) 3. Glasbeni obutek povezan z uesom za tono izvajanje in razlikovanje tonov se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ ___. __/1 4. Poleg glasbenega obutka za petje potrebujemo e _____________, ___________, ___________, ___________. __/2 5. Sprememba glasu v puberteti iz otrokega v odraslega se imenuje ____ ____ ____ ____ ____ ___ ____ ____. __/1 6. Vpii pravilne besede: BAS, POLIFONIJA, ENOGLASNO PETJE, HOMOFONIJA, VEGLASNO PETJE, TENOR e v skupini naenkrat pojejo ve melodij, ki so v sozvoju, je takno petje _______________________________. __/1 e vsi v skupini na enkrat pojejo isto melodijo, se takno petje imenuje _______________________________. __/1 e so glasovi pri veglasnem petju vzporedni, se ne kriajo, se takno dvoglasje imenuje __________________. __/1 e se glasovi pri veglasnem petju prepletajo in je vsaka melodija samostojna, je to petje ___________________. __/1 7. Znani slovenski skladatelj veglasnega petja je ________________ _________________ __________________. __/1 8. Vpii manjkajoe besede: PIANIST, ZBOROVODJA, PLESALEC, UMETNIKI VODJA, ORGANIZATOR NASTOPA Pevski zbor vodi __________________________, manje vokalne skupine vodi ______________ ______________. __/2 9. Poleg tevil vpii mednarodna imena za pevske skupine: (eden) __________, (dva) ___________, (trije) ________, (tirje) _________, (osem) __________, (devet) _________, (triinpetdeset)____________. __/7 10. Nad imena pevskih zborov vpii glasove, ki jih sestavljajo: 3. glas, ALT, BAS, 1. glas, SOPRAN, TENOR, 2. glas MLADINSKI PEVSKI ZBOR MOKI PEVSKI ZBOR __/2 ENSKI PEVSKI ZBOR MEANI PEVSKI ZBOR __/2 11. Kaj je SAMOSPEV? ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________. __/2

12. Podrobno si oglej notni zapis pesmi, ki si jo spoznal pri pouku, in rei spodnje naloge. Na ustrezno rto nas notni zapis zapii naslov pesmi.!

__/1 Ugotovi, kdo je pesem napisal, in reitev napii na ustrezno rto.

__/1 Ker je pesem uspavanka, izberi eno oznako za hitrost izvajanja glede na besedilo in jo vpii na ustrezno rto. POMO: HITRO, POASI, IVO, POSKONO, NENO

__/1 Z modrim svinnikom obkroi violinski klju.

__/1 Z rdeo barvo obkroi vse polovinke v notnem zapisu.

__/1 S svinnikom obkroi oznako taktovskega naina.

__/1 Na rto napii, kako se izgovori oznaka taktovskega naina.

___________________________________________________________________________________________ __/1 Na rto napii, koliko razlinih tonskih viin je napisanih za tretji glas.

___________________________________________________________________________________________ __/1

V kateri tonaliteti (lestvici) je zapisana pesem? POMO: C-dur, G-dur, F-dur Reitev napii na rto.

___________________________________________________________________________________________ __/1

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 10. Uni sklop: GLASBILA IN INTRUMENTALNI SESTAVI ( 18 ur od 35) Una enota: Glasbila in njihova zgodovina (1. ura od 18) Cilji: Uenci ... loijo med sabo enodelne, dvodelne in tridelne pesmi, posluajo znane skladbe po izboru uencev in ugotovijo obliko pesmi, zapojejo znane pesmi Poslednji vlak, Vem, da danes bo sreen dan in Siva pot ter jim doloijo obliko. Glasbeni pojmi: motiv, tema, oblika, kitica, refren, trio, enodelna, dvodelna in trodelna pesem, kantavtor Medpredmetne povezave: slovenina, likovna vzgoja, zgodovina, geografija Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6 Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Motiv

Tema

Oblika pesmi

Poslednji vlak

Enostavna ali enodelna

pesem

Vem, da

Pesmi in skladbe, ki jih glasbeniki pojejo z glasom oziroma igrajo z glasbili, oblikujejo skladatelji, ki svoje ustvarjalne zamisli uresniu-jejo z razlinimi toni, zvoki in tiino. Najprej zapiejo najkraji del ali MOTIV, ve motivov sestavijo v TEMO in tako posamezne teme ali dele sestavijo v celoto. Na koncu ima vsaka skladba svojo OBLIKO in z njo tudi vsebino. Ob posluanju smo e vekrat opazo-vali dele pesmi in skladb, ob izvajanju in pozornem posluanju pa lahko ugotovimo, ali se posamezne misli ponavljajo, ali so si podob-ne ali razline ter kako se dopolnjujejo v zakljuno celoto.

Prvi glasbeni primer prihaja iz Amerike in ima naslov 500 milj. Prevod iste skladbe ima pri nas naslov Poslednji vlak.

1. Ne verjamem, da le as lahko sreo spremeni, a e res je, v srei tej ljubezni ni.

2. Iz daljave sliim vlak, vig odmeva skozi no, ele zdaj vem, da je to poslednji vlak.

3. Rekla si, da mora pro in da kmalu vrne se, vedel sem, da to je najino slovo.

4. Spremil sem te, ko si la, rad bi stekel za teboj, vpil in prosil, vrni se, a sem le stal.

5. In tako ostal sem sam na postaji zadnji tam, vem, da k tebi zame vlaka ve ne bo.

Oblike pesmi poimenujemo po tevilu delov, ki jih vsebuje. Dele u-timo kot zakljuene glasbene misli, podobno kot povedi oziroma stavke v besedilu. Pri tem pogosto prva polovica stavka uinkuje kot vpraanje, druga pa kot odgovor.

Drugi glasbeni primer prihaja iz Slovenije. To je pesem kantavtorja

Zapojejo razline pesmi in ob petju utrdijo znanje. Pripravijo si tri razline barvne svinnike. Po uiteljevi predstavitvi pobarvajo oziroma podr-tajo besedilo prve kitice. Ob pozornem posluanju ugotovijo, da je melodija enaka v vseh kiticah, in tako vse kitice pobarvajo z enako barvo, kot je prva kitica. Estetsko zapojejo enodel-no pesem. Ugotovijo, da je pesem Poslednji vlak ENODEL-NA pesem.

danes bo sreen dan

Dvodelna pesem

Siva pot

Tridelna pesem

Glasbila in njihova

zgodovina

Zakljuek

Tomaa Domicelja z naslovom Vem, da danes bo sreen dan. Refren: Vem, da danes bo sreen dan, to sem zautil e zjutraj, zagotovo danes bo sreen dan, tudi to se zgodi. 1. Morda se genij bo res nekje rodil in vojna se bo konala tam, kjer si vsi ele. Refren: Vem, da danes ...

2. Kaj, e ladja bo reila brodolomca in de bo padal, kjer sua e traja vrsto let? Refren: Vem, da danes ...

Taknih pesmi, ki imajo dva dela, je veliko. Po navadi se besedilo enega od delov v pesmi vekrat ponovi. Taken del se imenuje pripev, refren ali chorus (zbor). Tretji glasbeni primer dananje ure je pesem amerikega skladatelja Johna Denverja z naslovom Country roads, ki jo je v slovenino prepesnill kantavtor Aleksander Meek in ji dal naslov Siva pot.

1. Skoraj raj si, ti Gorenjska, sive gore in zelene reke. Tu ivljenje skriva svoj zaklad, stara si kot sonce, mlaja kot pomlad.

Refren: Siva pot, vodi me, kamor hoe srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot.

2. Le spomini e ivijo, zemlja stara, trda, neizprosna. Rdea roa v tvojih je laseh, nena meseina, solza v oeh. Refren: Siva pot, ...

TRIO: Ko vstaja jutro, sliim klice iz daljave, radio spominja me na dom tam nekje. In ko se vozim po betonskih magistralah, mislim nate le, nate le. Refren: Siva pot, ....

Enodelnih in dvodelnih pesmi je zelo veliko, nekoliko manj pa je taknih pesmi, ki bi imele tri dele. Nekoliko mirneji vrinjeni tretji del popevk, plesov in koranic skladatelji velikokrat poimenujejo kar trio. Ta del je praviloma drugaen od drugih dveh.

Petje svojih pesmi so ljudje e od nekdaj spremljali z razlinimi glasbili. Glasbilo ali glasbeni intrument je vsak predmet, ki ga je lovek izdelal z namenom, da bi iz njega izvabil zvoke, ki mu pome-nijo glasbo.

Zgodovina intrumentalne glasbe sega v as, ko je lovek izvab-ljal zvoke z ritminim udarjanjem po svojem telesu, ploskanjem in topotanjem nog. Ko je namesto po svojem telesu zael udarjati po predmetih, na primer iz lesa, kosti, sadeev in kamnov, lahko govorimo o glasbilih. Za ugotavljanje zgodovine glasbil so zelo

Razumejo pojem kantav-tor, ki ga opiejo. Po uiteljevi predstavitvi s kitaro pobarvajo oz. pod-rtajo besedilo refrena.

Ob pozornem posluanju ugotovijo, da je melodija v kitici drugana, zato to besedilo pobarvajo z dru-gano barvo.

Estetsko zapojejo dvodel-no pesem.

Izmed znanih pesmi poi-ejo dvodelne pesmi in jih zapojejo (En hribek ...) Po uiteljevi predstavitvi pobarvajo oziroma podr-tajo besedilo 1. kitice.

Iz prejnjega primera e vedo, da je refren obiajno drugaen od kitice, zato ga pobarvajo z drugano barvo.

Ob pozornem posluanju ugotovijo, da je melodija v triu drugana od drugih dveh delov, zato to bese-dilo pobarvajo z drugano barvo.

Estetsko zapojejo tridelno pesem.

Poiejo in zapojejo zna-ne pesmi in ugotovijo njihove dele.

Navajajo se na rabo be-sede glasbilo in jo primer-jajo z besedo intrument.

Ogledajo si slike starih zgodovinskih glasbil na straneh 12 in 13, poslu-ajo glasbo iz davnine ter zvok rekonstruiranih zgo-dovinskih glasbil in utrdi-jo znanje ob nalogah v delovnem zvezku Glasba

pomembne arheoloke izkopanine in likovne upodobitve. Med najstareja glasbila nasploh tejemo 45.000 let staro paleolitsko pial, izdelano iz stegnenice jamskega medveda. Nali so ob kon-cu prejnjega tisoletja v Sloveniji v jamskem najdiu Divje babe v dolini reke Idrijce.

danes in neko 6 na strant 12.

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 11. Uni sklop: GLASBILA IN INTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Una enota: Razdelitev glasbil (2. ura od 18) Cilji: Uenci ... utrdijo svoje dosedanje znanje o glasbilih, posluajo intrumentalne skupine in prepoznajo glasbila, zapojejo pesmi Veseli godci in Mladi muzikanti. Glasbeni pojmi: zvoilo, glasbilo, intrument, idiofoni, membranofoni, kordofoni, aerofoni, elektrofoni Medpredmetne povezave: slovenina, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6 Dodatna literatura: CD-rom: Musical instruments Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Intrumen-

talna glasba

Muzeji in sejmi z glasbili

Bogastvo tonskih viin in

Kljub pestrosti glasu je lovek e od nekdaj izdeloval glasbila s ka-terimi je obogatil in polepal svoje petje, velikokrat pa je na njih igral le melodije za zabavo in za ples. Glasbo, namenjeno igranju na glas ali glasbene intrumente, imenujemo intrumentalna, glasbenik pa je intrumentalist, muzikant ali godec. Nemalokrat intrumente oponaamo kar z glasom. Primeri taknih pesmi so: Veseli godci, Mladi muzikanti in Fire Burns. V tevilnih mestih v svetu, pa tudi pri nas, si lahko ogledamo muzeje in sejme z zbirkami zgodovinskih in sodobnih glasbil: Znani so: Ptuj (Slovenija) stalna zbirka glasbil v Pokrajinskem muzeju, Celje, Ljubljana (Slovenija) glasbeni sejem, Berlin (Nemija) Intitut za znanost o glasbi in Muzej glasbil, Frankfurt (Nemija) sejem glasbil, Mnchen (Nemija) zbirka glasbil, Bruselj (Belgija) Muzej glasbil na Kraljevem konservatoriju, Pariz (Francija) Muzej nacionalnega glasbenega konservatorija, Cremona (Italija) Stradivarijev muzej, Milano (Italija) zbirka glasbenih intrumentov, London (Velika Britanija) Britanski muzej in Muzej Victoria, New York (ZDA) Metropolitanski umetnostni muzej. V ljudski in umetni glasbi je veliko tevilo skladb namenjeno in-trumentalni glasbi in s tem glasbilom, ki s svojim bogastvom tonskih viin in zvonih barv omogoajo glasbenim ustvarjal-

Zapojejo, z gibi rok in te-lesa posnemajo igranje na intrumente in posluajo posnemanje intrumentov s lovekimi glasovi. Na karti sveta poiejo dr-ave in mesta, kjer so naj znameniteji muzeji in sejmi z glasbili. Utrdijo znanje o glasbilih in natejejo glasbila, ki jih poznajo iz nijih razredov.

zvonih barv

Razdelitev glasbil glede na glasbeno zvrst

Razdelitev glasbil glede na zvoilo

Idiofoni

ali samo-zvoniki

Membrano

foni ali glasbila z

opno

Kordofoni ali strunska

glasbila

Aerofoni ali zrakovna glasbila

Elektrofoni ali

elektrina glasbila

Zakljuek

Praktina razdelitev

cem oblikovanje novih glasbenih vsebin in oblik, glasbenim poust-varjalcem nove izvajalske dejavnosti, glasbenim poslualcem pa nova glasbena doivetja in spoznanja. Za poslualce je pomembno, da intrumente razlikujejo ne samo na pogled, temve zlasti po njihovi zvoni barvi, s katero se oglaajo. Na vseh koncih sveta glasbila iz dneva v dan bogatijo ivljenje tistim, ki jih izdelujejo, igrajo nanje ali pa znajo to umetnost zgolj posluati in sprejemati. Znanja o glasbilih, njihovih skladbah, ustvarjalcih in poustvarjalcih so zelo obsena. Poznamo:

ljudska glasbila, ki jih ohranjajo godci po vsem svetu, klasina glasbila, ki so uveljavljena zlasti v umetni glasbi,

in elektrina glasbila, ki so izum sodobnega asa zadnjih

100 let. Glasbila lahko razdelimo tudi glede na vrsto zvoila, to je na nain oziroma snov, ki daje v glasbilu tonsko viino in zvono barvo. Znanstvena razdelitev je prikazana v ubeniku. IDIOFONI samozvoniki (gr. dios 'lasten') so glasbila, ki tvorijo tone in ume, ko zaniha njihova lastna snov. Ta glasbila so nareje-na iz trdnih snovi (les, glina, kamen, kovina, steklo ), ki so obe-nem tudi zvoilo. Ton doseemo tako, da razline predmete medse-bojno udarjamo, po njih tolemo z rokami ali z razlinimi palicami, jih stresamo, strgamo, trzamo, vleemo ali prepihujemo. MEMBRANOFONI glasbila z opno ali koo (gr. membrana 'op-na, koa, pergament') imajo za tvorjenje tona napeto opno iz pergamenta ali ustrojene koe oz. umetne snovi. Ton doseemo z udarjanjem z roko, drgnjenjem napete palice v opno ali pihanjem. KORDOFONI strunska glasbila (gr. hord 'struna') tvorijo ton z nihajoimi strunami, ki so narejene iz svile, kovinskih ic ter iz ivalskih ter umetnih vlaken. Ton doseemo tako, da po strunah brenkamo s prsti ali trzalico, godemo z lokom, neposredno udarja-mo s palicami ali pa posredno udarjamo s pomojo tipk. AEROFONI zrakovna glasbila (gr. aer 'zrak') so vsa glasbila, pri katerih tvori zvok nihajoi zrak, usmerjen v cev oz. zrani steber. Ton doseemo s pihanjem in trobljenjem skozi usta v cev, s pritis-kanjem na tipke in vleenjem meha, ki zatresejo kovinske jezike, in s pritiskanjem tipk, ki skupaj z mehom zanihajo zrak v ceveh. ELEKTROFONI elektrina glasbila so mehanska glasbila, pri ka-terih zvok, ki je elektrino ojaan, tvori elektronika. Ton doseemo s pihanjem oz. trobljenjem v elektronsko cev, s tolenjem palic po elektronskih senzorjih, s tipkanjem po rno-belih tipkah in z bren-kanjem ali godenjem po strunah. Glasbila po nainu igranja praviloma razvrstimo na est skupin: PIHALA (flavta, oboa, fagot, klarinet, saksofon), TROBILA (rog, trobenta, pozavna, tuba),

Natejejo in razdelijo glas-bila glede na tovrstno raz-delitev. Ogledajo si zapis in slike na straneh 1417. Ogledajo si slike na strani 14 in 15 ter le-te ob igranju poveejo z zvono barvo glasbil. Ogledajo si slike na strani 15 in le-te ob igranju poveejo z zvono barvo glasbil.

Ogledajo si slike na strani 16 in le-te ob igranju poveejo z zvono barvo glasbil. Ogledajo si slike na strani 16 in 17 in le-te ob igranju poveejo z zvono barvo glasbil. Ogledajo si slike na strani 17 in le-te ob igranju poveejo z zvono barvo glasbil. Natejejo in razdelijo glas-bila glede na tovrstno raz-delitev in reijo naloge v delovnem zvezku Glasba danes in neko 6 na strani 13.

glasbil gleda na nain igranja

TOLKALA (boben, inele, les, triangel, ksilofon, zvonki ) GLASBILA S TIPKAMI (embalo, klavir, orgle, harmonika) BRENKALA (harfa, kitara, citre, tamburica) GODALA ( violina, viola, violonelo, kontrabas) EL. INTRUMENTI (sintetizator, el. kitara, el. bas kitara, el. bobni)

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 12., 13., 14. in 15. Uni sklop: GLASBILA IN INTRUMENTALNI SESTAVI ( 18 ur od 35) Una enota: Pihala in trobila (3., 4., 5. in 6. ura od 18) Cilji: Uenci ... utrdijo in nadgradijo svoje znanje o pihalih in trobilih ter jih prepoznajo vidno in sluno, posluajo znane skladbe, igrane s pihali in trobili, ter zaigrajo svojo pesem z blok flavto, zapojejo pesmi: Pihala in trobila, Fantje po polj gredo, Domaa pesem in Venek ljudskih pesmi.

Glasbeni pojmi: pihala, pial, flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba Medpredmetne povezave: slovenina, zgodovina, geografija, tehnika in tehnologija

Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna

Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6

Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Pihala neko

Pihala danes

Nain igranja na

pihala

Zunanji videz pihal

in trobil

Pred davnimi asi je bil le veter, ki je pihal skozi gosto trstje. Pralo-vek je veter oponaal in tako iznael viganje, ki je bilo eno prvih glasbil. Potem so se ljudje nauili uporabljati ogenj. Na ognjiu so ga vzdrevali tako, da so ga podpihovali skozi urezan trs. Verjetno je tako nastala prva pial. V preteklosti so se piali razvijale. Gr-ki bog Pan je iz razlino dolgih cevk trstine izdelal trstenko ali pa-novo pial, iz katere se je razvil aulos, iz njega pa pozneje flavta in druga PIHALA. Slike nekaterih pihal iz preteklosti so na strani 22. Za igranje na pihala niso dovolj le mona sapa, jezik in zobje, Glasbenik mora obvladovati tudi svoje dihanje, nadzorovati mora zrak, ki ga iztiska izpod lic skozi ustnice, ki morajo biti primerno napete, ko vpihuje zrak skozi poseben ustnik v cev glasbila in s tem povzroa tresljaje. Ti nastanejo v cevi, od koder zadonijo skozi razirjeni del cevi ali odmevnik. Pomembni so tudi zobje in doloena spretnost prstov, ki uravnavajo viine tonov poleg doline in debeline cevi e s tipkami, zaklopkami in ventili, ki so na cevi glasbila. Na podoben nain kot na pihala igramo tudi na trobila. Kljub temu da sta ti dve skupini glasbil zaradi nastanka zvoka sorodni, ju loijo posebnosti in vsako sestavljajo doloena glasbila.

Intrumenti obeh druin se loijo med seboj tudi po zunanjem vide-zu. Pihala prepoznamo po vodoravnih ceveh, trobila pa po kovin-skih vekrat zavitih ceveh. Te znailnosti vplivajo na barvo in tako s pihali glasbeniki obiajno ponazarjajo naravo, gozdove, potoke in pastirje, s trobili pa lov, vojno, koranice in prikazni z onostranstva.

Ogledajo si pihala neko in pihala po svetu na straneh 22 in 23 in le-te poveejo z zvono barvo.

vigajo in pihajo v razli-ne cevi in ugotovijo, da so pihala zrakovna glas-bila (gr. aer zrak aero-foni), ki so vez med vo-kalno in intrumentalno glasbo (pljua, jezik)

V obliki odmeva se naui-jo pesem o pihalih in tro-bilih in jo zapojejo.

Ob posluanju pihal in trobil ugotovijo in opiejo razliko zvone barve o-

Druina pihal

Druina flavt

Kljunasta flavta

Prena koncertna

flavta

Pikolo flavta

Oboa

Angleki rog

Pihala ali piali so glasbila z ve luknjicami, ki jih pokrivamo s prs-ti oziroma prsti pritiskajo posebne tipke, ki pokrivajo bolj oddaljene odprtine. To druino sestavljajo:

glasbila brez ustnika (podolne, kljunaste in prene flavte),

glasbila z ustnikom, na katerem je enojni trstni jeziek (klarinet, saksofon), in glasbila z ustnikom, na katerem je dvojni trstni jeziek (oboa, angleki rog in fagot). Druino pihal brez ustnika, kjer glasbenik piha neposredno v luknjico na glasbilu, predstavljajo razline flavte oziroma piali. Ena najstarejih je e omenjena paleolitska pial iz Divjih bab v Sloveniji, ki izvira iz pradavnine pred 45.000 leti. Danes najdemo flavte v razlinih oblikah na razlinih koncih sveta. Poznamo podolne, prene in kljunaste flavte. Kljunasta flavta ali blok flavta je leseno pihalo, ki je bilo najbolj pri-ljubljeno v 16. in 17. stoletju, ko so nanjo igrali solistino in v orkest-rih. Zaradi prijetnega tona in hitrega uenja je v rabi e danes. Da-nes poznamo tiri razlino velike in zato razlino uglaene blok flavte. Po tonskem obsegu poimenujemo kljunaste flavte tako kot pevske glasove: sopran, alt, tenor in bas. Vse imajo po 8 luknjic. Flavta je naslednica pastirske piali, le da jo drimo postrani, zato ji pravimo tudi prena flavta. V 66 cm dolgo cev iz kovine igramo tako, da pihamo skozi ovalno luknjico (prepihavamo) in ob tem pritiskamo na zaklopke, s katerimi krajamo in podaljujemo zrani steber in tako doloamo viino tona. Moderno koncertno flavto je leta 1832 skonstruiral Theobald Bhm, tako da ji je spremenil obliko in sistem zaklopk. Zato jo imenujemo tudi Bhmova flavta. Glasbenika, ki igra na koncertno ali Bhmovo flavto, imenujemo flavtist. Sorodno glasbilo koncertni flavti je pikolo ali mala flavta. Igranje nanjo je podobno kot pri flavti, le da zveni oktavo vije zaradi enkrat kraje in tanje cevi, in s tem dosee zelo prodoren zvok, saj z lahkoto preglasi veliko instrumentov. Pikolo je podoben koncertni flavti, le da je za polovico manji in izvaja vije tone. Oboa se je v dananji obliki pojavila prvi na francoskem dvoru leta 1670. Njen zvok z obsegom 2,5 oktave je po zvoni barvi po vsem svetu izenaen in tako prepoznaven, da se po njem uglasi celoten orkester. Izdelana je iz trdega lesa in ima dokaj zapleten mehani-zem zaklopk. Ima ustnik z dvojnim trstnim jezikom, sestavljenim iz dveh tankih ploic, izrezanih iz bambusovega lesa, ki sta prive-zani na kovinsko cevko. Pred igranjem mora oboist, to je glasbenik, ki igra na oboo, ustnik ovlaiti s svojo slino. Oboa ima tudi svojo vejo razliico, ki se imenuje Angleki rog, ki je po nainu igranja zelo podoben oboi, le da je veji in da ima dru-gaen ustnik in odmevnik. Po tonskem obsegu spada med nije uglaena pihala, ime pa ima najbr po tem, ker je bil nekaj asa zelo priljubljen v Angliji.

beh druin glasbil

Estetsko zapojejo sloven-sko ljudsko pesem Fantje po polj' gredo. Preberejo besedilo na strani 18 in opiejo ter ponazorijo pojme podol-no, preno in kljunasto. Gledajo video posnetek, posluajo skladbo za blok flavto in zaigrajo na blok flavto, kar so usvojili e v nijih razredih. Ogledajo si zapis in slike na strani 18, vejo, da flav-to sestavlja spodnji del noga, srednji del z luknji-cami in zaklopkami, zgor-nji del glava in ustnik in gledajo posnetek. Ogledajo si zapis in slike na strani 19 in ob pos-luanju primerjajo pikolo s koncertno flavto. Ustnice obrnejo navzno-ter ez zobe in zapiskajo na podoben nain kot oboist. Gledajo video posnetek. Ogledajo si zapis in slike na strani 19 in ugotovijo razlike med oboo in ang-lekim rogom.

Simfonija Iz novega sveta

Klarinet

Vrste

klarinetov

Fagot

Saksofon

Pihala v skupinah in

orkestrih

Trobila neko

Eno najlepih melodij, ki jih izvaja angleki rog, je napisal eki skla-datelj Antonin Dvoak, ko je v drugi stavek, Largo, svoje devete simfonije Iz novega sveta vkljuil indijanski spev, ki ga je slial na svojem popotovanju po Ameriki. Zaradi svoje spevnosti se je melodija hitro razirila in z besedilom pod naslovom Domaa pe-sem jo pojemo tudi pri nas.

Po obliki zelo podoben oboi in anglekemu rogu je tudi klarinet, ki je naslikan na strani 20. e pa natanno pogledamo sestavne dele vseh treh glasbil, zlasti ustnik in odmevnik, opazimo razlike in jih ne moremo zamenjati. e zlasti pa se klarinet od oboe in anglekega roga razlikuje po zvoni barvi, ki je pri njem mehkeja. Klarinet je pihalo, ki izvira iz starega Egipta, v dananji obliki pa ga poznamo od leta 1700, ko ga je izdelal Nemec Johann Denner. Vanj pihamo skozi votel ustnik na katerega je pritrjen enojni trstni jeziek, ki ob pihanju niha. Preden se je uveljavil v klasinem orkestru, so ga uporabljali zlasti v vojakih godbah. Poznamo ve vrst klarinetov. Razlikujejo se po velikosti in s tem po barvi tona. Imenujejo se es, as, be in bas klarinet. Ta je e enkrat dalji od najbolj razirjenega be klarineta, njegov zvok pa je niji. Glasbenik, ki igra na klarinet, se imenuje klarinetist.

Fagot je basovsko glasbilo med pihali, po nainu igranja pa spada v druino oboj. Sestavlja ga priblino 3 metre dolga lesena prepognje-na cev iz javorja. Dvojni trstni jeziek je sorazmerno veji od jezi-ka oboe. Enkrat dalji in za oktavo niji pa je kontrafagot, ki je so-rodnik fagota. Glasbenika, ki igra na fagot imenujemo fagotist.

Saksofon bi po njegovi bleei kovinski zaviti zunanjosti lahko uvrstili med trobila, vendar po nainu igranja spada med pihala. Leta 1846 ga je izdelal Adolph Sax. Vzel je nekatere dobre lastnosti dru-gih pihal: od flavte kovinsko cev, od klarineta enojni ustnik, razvr-stitev zaklopk oboe in obliko fagota. Najprej so ga uporabljali v vojakih godbah, pozneje pa je postal glavni solistini instrument v zabavni in jazz glasbi. Danes ga izdelujejo v razlinih velikostih in oblikah in s tem tudi razlinih uglasitvah: sopran, alt, tenor in bas. Vsi saksofoni imajo enako mehaniko, kar pomeni, da jih saksofonist, to je glasbenik, ki igra saksofon, lahko brez teav menjuje med sabo.

Pihala sreamo v simfoninem orkestru, pihalni godbi, zabavnih skupinah in pihalnem kvintetu, kjer je poleg flavte, oboe, klarineta in fagota e francoski rog, ki pa spada med trobila. Praljudje so verjetno trobili e davno v preteklosti v odtrgane rogo-ve ivali, votle lesene palice in koljke. Zaradi takega naina ig-ranja, kjer je potreben zrak iz plju, tudi trobila tejemo med aerofo-ne. Z iznajdbo eleza pa so se zaela razvijati tudi kovinska trobila, ki so jih poznali e Egipani pred ve tiso leti. Najprej so velike kovinske cevi uporabljali za klicanje v boj, na delo in za obve-anje, ez as pa so zaeli na te cevi tudi igrati.

Vojake na njihovih pohodih so neko spremljale kovinske trobente ali fanfare, danes pa vojake, policiste in gasilce spremljajo glas-bene zasedbe, ki igrajo priljubljene melodije, himne ali koranice.

Ob posluanju primerjajo oboo z anglekim rogom ter ob melodiji pripevajo znano besedilo.

Ogledajo si zapis in slike na straneh 19 in 20 ter ugotovijo razlike.

Gledajo videoposnetek in vedo, da so sestavni deli klarineta ustnik, zgornji leseni del z zaklopkami za levo roko, spodnji leseni del z zaklopkami za levo roko in odmevnik.

Ogledajo si zapis in slike na strani 21 ter ugotovijo razlike med oboo in ang-lekim rogom. Gledajo videoposnetek in opiejo zabavno in jazz glasbo, kjer se velikokrat pojavita sinkopa in triola. Zapis o teh ritminih po-sebnostih poiejo na stra-ni 81 v glasbenoteoreti-nem kotiku in zapojejo. Utrdijo znanje ob nalo-gah v DZ na str. 1416. Vedo, da tudi trobila spadajo med aerofone, ter ob ogledu trobil neko in trobil po svetu na straneh 28 in 29 le-te poveejo z zvono barvo nekaterih glasbil. Ob posluanju estetsko pripevajo znano koranico Venek narodnih.

Trobila danes

Nain igranja na

pihala

Zgradba trobil

Rog

Trobenta

Pozavna

Vrste pozavn

Tuba

Vrste tub

Trobila so marsikdaj orkestrov ponos, saj so zaradi svoje bleee barve videti veliastna. Trobila so cevasta glasbila, pri katerih dobi-mo zvok tako, da s trobljenjem in stiskanjem ustnic na ustniku, ki doloa barvo zvoka glasbila, ustvarimo vibracijo napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok. Lijast ustnik omogoa mehkejo in temnejo barvo zvoka, kotlast pa prodorneji zvok. Ustnik je vstavljen v zavito kovinsko cev, na kateri so obiajno trije ventili in tipke, ki spreminjajo dolino cevi. Cev se zaradi boljega zvoka na koncu raziri v odmevnik, ki poilja zvok trobil naravnost v poslualce. Rog je dobil ime po ivalskem rogu, v katerega so trobili e v preteklosti. Po tem vzoru so naredili kovinski zaviti francoski lovski in potni rog, ki ga imenujemo tudi horn. e bi njegovo cev zravnali, bi bila dolga ve kot 9 metrov. Po letu 1815, ko so iznali ventile, je dobil rog tri vrtljive ventile, katere glasbenik rogist oziroma hornist pritiska z levo roko, desno roko pa dri v odmevniku in tako spreminja zvok glasbila. Trobenta je najbolj razirjeno trobilo. e v preteklosti so ga poznali kot vojako in sporoilno glasbilo. Ravno 1,4 m dolgo fanfaro so v 19. stoletju zavili in ji dodali tri ventile. Sorodna glasbila so: mala ali pikolo trobenta, krilovka in kornet. Pozavna ali trombon spada med najstareja glasbila nasploh, saj njene predhodnice izvirajo e iz daljne zgodovine Azije. Dananja pozavna se je izoblikovala v 14. in 15. stoletju v Italiji in Nemiji, njena dananja oblika pa je nastala v 1. polovici 19. stoletja. Sloven-ci smo ime pozavna prevzeli iz nemine (Posaune), ime trombon pa iz italijanine (trombone velika trobenta). Danes poznamo dve vrsti pozavn:

pozavno na poteg ali cug pozavno, ki jo najdemo v simfoninih in jazzovskih zasedbah, ter

pozavno z ventili, ki jo uporabljamo v pihalnih godbah zlasti za koranice, saj pozavnist oz. tromboist, kot reemo glasbeniku s pozavno ali trombonom, teko koraka in hkrati vlee pozavno.

Tuba je najveje in najnije zvenee trobilo. Njene razliice so nas-tale e v srednjem veku, nastanek sodobne tube pa je povezan z iz-najdbo trobilnih ventilov v 19. stoletju, ki so jih kombinirali s signal-nim rogom. Tubist, to je glasbenik, ki igra tubo, igra basovsko spremljavo. Poznamo ve vrst tub:

Bariton je manja tuba, ki jo obiajno uporabljajo glasbeniki za igranje spremljave v narodnozabavnih ansamblih,

Wagnerjeva tuba manja tuba, ki jo je dal izdelati skladatelj Richard Wagner za igranje v operi,

Helikon je okroglo zavita tuba, ki jo glasbenik obiajno nosi na rami za igranje spremljave ob korakanju v pihalnih

Ogledajo si zapis in slike na strani 24 in te infor-macije poveejo z video- posnetkom. Trobijo v ustnik in s tem poskuajo dobiti lep ton. Ogledajo si zapis in slike na strani 24 in te infor-macije poveejo z video- posnetkom. Ogledajo si zapis in slike na strani 25 in te infor-macije poveejo z video- posnetkom in anekdoto. Vedo, da ima pozavna kotlasti ustnik, in z usti in rokama karikirajo igranje na pozavno. Ogledajo si zapis in slike na strani 26 in te infor-macije poveejo z video- posnetkom. Ogledajo si zapis in slike na straneh 26 in 27 in te informacije poveejo z videoposnetkom. Ogledajo si zapis in slike na strani 27, preberejo anekdoto o tubistu in po-vedo svoje izkunje z raz-nimi vrstami tub.

Duilci

zvoka za trobila

Zakljuek

godbah. Suzafon je helikon, preoblikovan po zamisli amerikega

kapelnika Johna Philipa Souza iz leta 1898 in se uporablja enako kot helikon. Na odmevniku, ki je obrnjen proti poslualcem, imajo godbe med igranjem obiajno svoj grb oziroma logotip.

Pri vseh trobilih lahko uporablja trobilec, to je glasbenik ki igra na katero od trobil, za spremenjen, bolj zamolkel, zvok tudi duilce zvoka, ki jih da v odmevnik in tako spremeni barvo glasbila. Trobila sreamo v trobilnih kvintetih in orkestrih, skupaj s pihali pa e v pihalnih godbah, simfoninih orkestrih in razlinih za-bavnih skupinah. V mnogih orkestrih in skupinah pihala in trobila obiajno spremljajo e razlina tolkala.

Ob posluanju opiejo barvo glasbila z duilcem. Ob posluanju prepoznajo intrumentalne skupine in reijo naloge v delovnem zvezku Glasba danes in neko 6 na str 1719.

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 16. in 17. Uni sklop: GLASBILA IN INTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Una enota: Tolkala (7. in 8. ura od 18) Cilji: Uenci ... utrdijo in nadgradijo svoje znanje o tolkalih ter jih prepoznajo vidno in sluno, posluajo tolkala, jih loijo po zvoku in e sami zaigrajo, zapojejo pesem Regiment po cesti gre. Glasbeni pojmi: tolkala, idiofoni, membranofoni, (les, kastanjete kabasa, gong, boben, konge, bongosi ...) Medpredmetne povezave: slovenina, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6 Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Tolkala neko

Lastna tolkala

Tolkala danes

Prav gotovo so praljudje ustvarjali glasbo s svojimi telesi in tako v ritmu glasbe ploskali z dlanmi, topotali s stopali, udarjali ob tla, kamen, les in koo, ki so jo napeli preko votlih debel in potresavali z ogrlicami iz kosti ter ropotuljami iz kamenkov, plodov in koljk. S pomojo te glasbe so se pogovarjali med plemeni pa tudi z bogovi.

Poleg mnogih zgodovinskih in ljudskih tolkal poznamo e lastna tolkala, na katera najlaje zaigramo ob pesmi Ko si sreen.

Skupina tolkal, katere ime pojasnjuje, da iz teh instrumentov izvabljamo zvoke s tolenjem, potresavanjem in drugimi gibi, je glede na nain igranja nanje pa tudi po oblikah posameznih glasbil zelo raznolika. Predstavlja pestro mednarodno druino, saj jih najdemo v razlinih kulturah po vsem svetu. Pred 19. stoletjem je pot v simfonini orkester nalo le nekaj tolkal. V zaetku so bile stalno zastopane samo pavke in tamburin, preostala tolkala so se prikljuila pozneje.

Ogledajo si tolkala neko in tolkala po svetu na straneh 31 in 32 in le-te poveejo z zvono barvo. Estetsko izvedejo pesem Ko si sreen.

Ob posluanju prepoznajo najznailneja tolkala: boben, inele, ksilofon

Razdelitev

tolkal

Carl Orff in

tolkala

Lesena tolkala

Notni zapis

Kovinska tolkala

Gong

Tolkala s koo

Komplet ali

set bobnov

Pavke ali

timpani

Druina tolkal je zelo tevilna, vendar se glasbila med seboj kljub temu razlikujejo po materialu, iz katerega so izdelana, zvoni barvi, obliki in velikosti. Nekatera so lesena, nekatera kovinska, za nekatera tolkala je znailna napeta koa, na nekatera pa lahko igramo melodijo. Veinp tolkal e poznamo, saj jih je nala za olarje izoblikoval nemki skladatelj Carl Orff. Pri tem je oblike in imena povzel po glasbilih, ki so znana v raznih intrumentalnih ses-tavih in orkestrih, le da so manja in poenostavljena za izvajanje. Ob posluanju zvone barve posameznih tolkal lahko najznailneje tudi prepoznamo. Ker mnoga glasbila e poznamo, jih bomo posluali in jih po zvoni barvi razdelili v skupine. Najprej lesena tolkala. Glede na to, da veina tolkal nima razlinih tonskih viin, njihov ritem igranja lahko zapisujemo na eni sami rti brez zaetnega kljua. Malo manj znana takna tolkala so guiro, kabasa, bi in vibraslap. Kabasa in vibraslap povezujeta lesena tolkala s kovinskimi med, katerimi so najbolj poznane inele, triangel in kraguljki. Gong je azijsko tolkalo, narejeno iz kovinske ploe. Kadar po njem udarimo s posebnim kladivcem, oddaja valove v obliki zranih tres-ljajev, ki tvorijo dolgo done dramatien zven. Zelo prepoznavna tolkala so razlini bobni vseh vrst in oblik, nareje-ni pa so iz najrazlinejih snovi. Obod je lahko iz gline, kovine ali lesa, preko katerega je napeta ustrojena ivalska koa, lahko pa tudi opna iz umetne snovi. Po njih udarjamo z golimi rokami, s pali-cami ali metlicami. Tolkala s koami poznajo vse deele, vendar je pravo kraljestvo najrazlinejih bobnov Afrika. Bobni ustvarjajo dra-matino vzduje in nam lahko priarajo nevihto, potres, katastrofo Bobni so zelo povezani s popularno zabavno in jazz glasbo, kjer je osrednji in nepogreljiv ritmini intrument komplet ali set bobnov, ki ga tolkalist, kot reemo glasbeniku, ki igra tolkala, udarja obi-ajno z lesenimi bobnarskimi palicami in z dvema pedaloma, ki ju pritiska z nogama. Osnovni set bobnov je veinoma sestavljen iz:

bas bobna, na katerega igramo z nonim pedalom desne noge,

hi-hat inel, na katere igramo z nonim pedalom leve noge,

malega bobna, na katerega igramo z levo roko s palico, in prehodnih bobnov (tomtom), samostojeega bobna (flor

tom) ter samostojeih inel, na katere igramo z bobnarskimi palicami.

Pavke ali timpani imajo polkroen trup iz medenine ali bakra, ki ga imenujemo kotel. ezenj je pritrjena ustrojena teleja koa, lahko pa tudi opna iz umetne mase. Viino tona pavkist ali timpanist, kot se glasbenik tega intrumenta imenuje, spreminja s pedalom.

Gledajo video o tolkalih in vedo, da idiofoni zvenijo sami, pri membranofonih pa ob udarcu zveni koa. Izmed slik tolkal, ki so na straneh 30 in 31, izberejo te tiste, ki jih posluajo na posnetku, in prepoznajo vibrafon, pavke, zvonke, ksilofon ter triangel.

Prepoznajo: les, kastanje-te, palke in ropotuljo. Ogledajo si guero, kaba-so, bi in vibraslap. Prepoznajo inelo, trian-gel in kraguljke. Posluajo gong in vedo, da so z njim klicali k mo-litvam in na tekmovanja. Posluajo in prepoznajo mali boben, veliki boben, tamburin, konge in bonge

Ogledajo si zapis in slike na strani 31, preberejo anekdoto, utrdijo svoje znanje in igrajo na komplet bobnov. Ogledajo si zapis in sliko na strani 31 in poveejo te informacije z gledanjem videoposnetka.

Melodina

tolkala

Zakljuek

Pavke se od do zdaj posluanih tolkal razlikujejo po dololjivih tonskih viinah, s katerimi lahko zaigramo razline melodije. Podobna glasbila so e: zvonki, ksilofon, vibrafon in marimba. Tolkala so danes nepogreljiva glasbila v razlinih intrumentalnih zasedbah in orkestrih. Posebno glasbilo z zvenom zvonkov je e-lesta, ki so jo izdelali leta 1886. Na njene ploice udarjajo kladivca, ki so povezana s tipkami. Skladatelj Peter Ilji ajkovski jo je upo-rabil v baletu Hresta. Zanimivo tolkalo so tudi cimbale, kjer pa ob neposrednem udarjanju s palico zazvenijo razlino dolge strune.

Posluajo zvonove, si og-ledajo slike na strani 30 in jih poveejo z videom. Posluajo odlomek iz ba-leta Hresta, odlomek iz Vodnika po orkestru in si ogledajo videoposnetek igranja na cimbale. Utrdijo znanje ob nalo-gah v delovnem zvezku Glasba danes in neko 6 na straneh 20 in 22.

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 18. in 19. Uni sklop: GLASBILA IN INTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Una enota: Brenkala (9. in 10. ura od 18) Cilji: Uenci ... utrdijo in nadgradijo svoje znanje o brenkalih ter jih prepoznajo vidno in sluno, posluajo znane skladbe, izvajane z brenkali, in ob tem podrobneje spoznajo njihov zvok, zapojejo ljudske in umetne pesmi. Glasbeni pojmi: brenkala, kordofoni, (lira, harfa, lutnja, kitara, citre, tamburica, ) Medpredmetne povezave: slovenina, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna

Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6

Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Brenkala

neko

Ljudska brenkala

Praljudje, ki so si za zabavo izdelovali enostavna glasbila, so poleg zabave na alost kmalu odkrili tudi oroje. Poleg kamna je bilo eno prvih oroij lok. Kadar ga sproimo, tetiva zaniha in ob uesu se zaslii zvok. e lok damo na prazno buo ali votlo deblo, se zvok tetive ali strune ojaa in s tem dobimo enostavno glasbilo. Ker je tuji izraz za struno korda, glasbilom s strunami reemo tudi kordofoni. e na takna glasbila s strunami glasbenik igra s prsti, tako da brenka, jim reemo brenkala. Na svetu ni naroda, ki ne bi poznal svojega ljudskega brenkala, s katerim spremlja svoje pesmi. Znana so:

citre (Slovenija, Avstrija, vica, Nemija), buzuki (Grija) balalajka (Rusija) ud (Egipt) banjo (severna Amerika),

Citre

Lira Intrument in glasbeni

simbol

Harfa

Strune harfe

Lutnja

Kitara

Elektrina

tamburica (Hrvaka), ukulele (Tahiti), havajska kitara (havajsko otoje), sitar (Indija), juejin (Kitajska), mandolina (Hrvaka, Italija).

Citre, ki so v Sloveniji zelo priljubljeno ljudsko glasbilo, se obiajno uenke in uenci lahko uijo tudi v glasbeni oli, eprav ne spadajo med klasina glasbila, ki jih po navadi pouujejo v glasbeni oli. Tehnika igranja je precej zahtevna. S prsti leve roke citrarka oziroma citrar (glasbenik na citrah) pritiska 5 melodijskih strun, ki so napete preko ubiralke s prekami. Z desnim palcem, na katerega si natakne kovinski prstan, igra melodijo, z drugimi tirimi prsti desnice pa igra na 35 razlinih strun spremljavo.

Dolga tisoletja po iznajdbi loka se je nekdo spomnil in na lok pripel ve strun ter tako naredil prvo liro, ki je preivela ve tisoletij in je kot dama nedololjive starosti. Lira je bila zelo priljubljena pri Egip-anih, Grkih in Rimljanih. Na lesen okvir so bile napete strune iz posuenih ivalskih rev. Iz lire se je razvila harfa, ki spada med najstareja glasbila, saj prve oblike v Mezopotamiji in Egiptu najdemo e 3000 leti pr. n. . Bile so najrazlinejih oblik in velikosti. V Evropi se je pojavila v 8. stoletju na Irskem in v Skandinaviji. Oblika se je do danes nekoliko spremenila, nain igranja pa skoraj ni, saj melodijo e vedno igramo z brenkanjem razlino dolgih strun. Dananja orkestrska harfa ima od 45 do 47 strun, trikoten trup in 7 pedalov. Da se harfist, kot reemo glasbeniku, ki igra harfo, med strunami ob igranju laje znajde, so vse strune za tone C rdee bar-ve, za tone F pa modre barve.Druge strune so obiajno svetle ozi-roma rumene. Harfo brenkamo sede z obema rokama, in sicer tako, da jo drimo med obema rokama naslonjeno na ramo. Harfa zazveni najlepe, kadar igramo akorde ali pa potegnemo po strunah, emur pravimo glissando. Igranje na harfo velja za eno od najzahtevnejih, saj je potrebno veliko asa in spretnosti za uglae-vanje oziroma uravnavanje napetosti vseh strun. Zaradi velikosti in nerodnosti pri uglaevanju harfe se je okrog leta 1500 za solistino igranje in spremljavo petja zelo razirila lutnja, ki so jo prinesli v Evropo Arabci v 13. stoletju. Ima znailen polhrukast resonanni trup, ki zvok strun ojaa, upognjeno glavo z vijanico in bogato izrezljano zvonico. Ima poljubno tevilo strun. V zadnjih 200 letih pa je povsod po svetu lutnjo in druga ljudska brenkala izpodrinila kitara, ki je najbolj razirjeno brenkalo in intru-ment na sploh. V zaetku srednjega veka so jo tako kot lutnjo Arabci prinesli v panijo. Na resonannem trupu, ki spominja na osmico oz. loveko telo, je preko vratu s prekami napetih 6 ali 12 strun, ki jih kitarist, kot pravimo glasbeniku na tem intrumentu, pritiska s prsti leve roke, medtem ko s prsti desne roke igra melodijo in akor-de. Ljudski, pop ali rock glasbeniki po navadi brenkajo s trzalico. Iz kitare je leta 1945 Leo Fender na podlagi idej iz leta 1930 izdelal

Na straneh 42 in 43 si ogledajo brenkala neko in brenkala po svetu ter jih poveejo z zvono barvo ustreznega glas-bila. Pozorno spremljajo nas-top uenke, ki obiskuje glasbeno olo, in v ube-niku na strani 43 poiejo sliko citer. Ob citrah es-tetsko zapojejo slovenske ljudske pesmi.

V ubeniku na strani 42 poiejo sliko lire in si ogledajo posnetek iz o-pere Orfej in Evridika.

Ogledajo si zapis in slike na strani 41 ter te informacije poveejo z gledanjem videoposnet-ka. Ponazorijo igranje na har-fo ter na klaviaturi primerjajo tona C in F. V ubeniku na strani 41 preberejo anekdoto o harfi.

Gledajo videoposnetek o lutnji na festivalu stare glasbe in sliko le-te poi-ejo v ubeniku na str. 42. Ogledajo si zapis in slike na strani 40 ter te informacije poveejo z gledanjem videoposnet-ka. Pozorno spremljajo nas-top uenca, ki obiskuje

kitara

Bas kitara

Zakljuek

elektrino kitaro. Tako kot akustina kitara ima tudi ta vrat s prekami in 6 strun, trup pa ni ve votel, ampak zvok iz strun ulovijo majhni magneti, ki so pod strunami. Ta zvok gre nato prek ojaevalca in zvonikov do obinstva. Igra se podobno kot klasina kitara, le da se za brenkanje skoraj vedno uporablja trzalica. Enako kot elektrina kitara deluje tudi elektrina bas kitara, ki pa je nadomestek za kontrabas, saj ima samo tiri debeleje strune. Igra nije tone in jo uporabljamo za podlago melodijam. Nove zvrsti glas-be uporabljajo tudi pet- in eststrunsko bas kitaro. Kitara in bas kitara ne spadata v stalno zasedbo simfoninega orkestra, sta pa zato nepogreljivi v mnogih zabavnih in jazz zasedbah. Z njima je zaslovela tudi svetovno znana skupina The Beatles, ki je v svoje uspene skladbe zelo domiselno in uspeno vkljuevala tudi razlina klasina in ljudska glasbila.

glasbeno olo. Izpeljejo izraz elektrofoni, ki vkljuujejo elektrina glasbila.

Ogledajo si trzalico in po-sluajo el. kitaro Fender. Ogledajo si bas kitaro ter zaigrajo na njene strune in utrdijo znanje ob nalo-gah v DZ na str. 2628. Ob posluanju znane us-penice Yesterday prepo-znajo kitaro in godala ter zapojejo to uspenico, ki je bila do danes prirejena e ve kot 150-krat.

Datum: Razred: 6. Zap. t. ure: 20. in 21. Uni sklop: GLASBILA IN INTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Una enota: Godala (11. in 12. ura od 18) Cilji: Uenci ... utrdijo in nadgradijo svoje znanje o godalih ter jih prepoznajo vidno in sluno, posluajo odlomke skladb, igrane z godali, zapojejo pesmi iz pesmarice. Glasbeni pojmi: godala, violina, viola, violonelo, kontrabas, lok ... Medpredmetne povezave: slovenina, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija, matematika Une metode: metoda posluanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, razgovor, pripovedovanje Une oblike: frontalna, skupinska, individualna Una sredstva in pripomoki: klavir, AV-sredstva, uni komplet Glasba danes in neko 6 Zaporedje dejavnosti Uitelj Uenci

Uvodni razgovor

Godala neko

Godala

Povedali smo e, kako naj bi nastala glasbila s strunami, ko so praljudje brenkali po struni enostavnega oroja, ki mu reemo lok. Ko pa je nekdo potegnil s tetivo enega loka ob tetivo drugega loka, je iznael enostavno glasbilo, ki mu reemo godalo. Tudi ta glasbila, po katerih godemo, spadajo med kordofone. V Evropi najdemo prva godala v 10. stoletju, prila pa so s Srednjega vzhoda. Eno najstarejih godal je rebek. Istoimensko glasbilo, vendar druganih oblik, najdemo e danes v arabskih deelah in tudi drugod po svetu.

Godala so glasbila, pri katerih ustvarjamo zvok tako, da po strunah

Na straneh 46 in 47 si ogledajo si godala neko in godala po svetu ter jih poveejo z zvono barvo ustreznega glasbila.

danes

Sestavni deli godala

Lok

Godala

Violina

Viola

Violonelo ali elo

Kontrabas

godemo z lokom, sestavljenem iz pronega lesa, na katerem je napeta konjska ima. Pri nekaterih skladbah nanje tudi brenkamo, kar imenujemo pizzicato (izg. picikato). V sodobnih izvajalskih tehnikah po godalih tudi tolemo. Zaradi godenja z lokom poznamo Slovenci za violino tudi ime gosli. Za izdelavo godal ima zelo pomembno vlogo les. Iz izbranega lesa je treba temeljito izdelati in obdelati 70 sestavnih delov in jih zlepiti tako, da se brez najmanjega ebljika popolnoma prilegajo drug drugemu. Dno violine je iz javorovega lesa, pol na glavi violine in zgornja zvona ploa, kjer sta dve S-zvonici, je iz smrekovega lesa, strunek, ubiralka in vijaki za navijanje strun, pa so iz ebeno-vine. Ko izdelovalec godala izree po modelu vse sestavne dele, jih namesti v hrastov kalup, uvrsti in zlepi. Pod strunami je pokonci postavljena kobilica, ki na zgornjo zvono ploo prenaa zvone tresljaje. Konna oblika in zvok se doseeta s piljenjem in lakiranjem. Poleg izbranega lesa godala in laka je pomemben tudi lok s kate-rim godalec, to je glasbenik, ki igra godalo, gode oziroma vlee po strunah, ki se zaradi tega enakomerno tresejo. Toni so lahko pove-zani, kar z brenkanjem ali pizzicatom ne moremo dosei. V sred-njem veku je oblika lovskega loka postajala vedno bolj ravna. Fran-coz Tourte je leta 1775 prvi izdelal lok v dananji obliki. V druino godal spadajo tiri glasbila, ki so na videz enaka, loijo pa se po velikosti, dri med igranjem in obsegu. Violina je bila zaradi svojega cvileega zvoka dolgo zanievano glasbilo, ki naj bi bilo primerno le za ljudske gostilnike plese. V 17. stoletju pa so jo tehnino izpopolnili tako, da je postala najpomembneje orkestrsko glasbilo. V povpreno velikem orkest-ru je po 30 in ve violinistov, to je glasbenikov, ki igrajo violino. Ti so razdeljeni na prve in druge violiniste. Najbolji med prvimi violini-sti se imenuje koncertni mojster in je s tem tudi vodja orkestra. Ob pomoi oboista orkester uglasi in je vez med dirigentom ter vsemi lani orkestra. Violinist dri violino med brado in kljunico, z levico pritiska na strune, z desnico pa vlee z lokom po strunah. Viola je bila zaradi svoje mehke zvone barve, dokler je ni prekosila violina, bolj cenjena. Ker zveni za kvinto nie od violine in ker je nekoliko teja ter veja od violine, potrebuje violist, kot imenujemo glasbenika na violi, vejo in monejo roko od violinista. V simfoni-nem orkestru igra 12 ali ve violistov. Note ima zapisane C-kljuu. Violonelo ali elo velja s svojim spevnim tonom za najbolj lirino glasbilo. Vrat glasbila si violonelist oziroma elist, ki sedi nasloni ez levo ramo, s kovinsko nogo ga upre v tla, z lokom pa vlee po strunah. Zveni oktavo nie od viole. V simfoninem orkestru igra o-biajno 10 violonelistov, ki dajo v orkestru plemenit zvok. Kontrabas meri v viino priblino dva metra, zato mora kontraba-sist ob igranju stati ali pa sedeti na posebno visokem stolu. Note so zapisane basovskem kljuu, strune pa uglaene v kvartah, in ne v kvintah kot pri drugih godalih. V simfoninem orkestru igra po

Zapojejo otroko pesmi-co Jaz imam pa goslice.

Ogledajo si zapis in slike na strani 44 ter te informacije poveejo z gledanjem videoposnet-ka. Loijo med igranjem z lo-kom od pizzicata. Posluajo odlomek za go-dala in natejejo vsa klasina godala. Vedo, da se po violini imenuje najprepoznavneji glas-beni znak violinski klju, ki ga tudi nariejo. Posluajo prazne strune violine in njeno igranje v orkestru ter preberejo a-lo o violini na strani 45. Ogledajo si C-klju, vedo za anekdoto, da viola gori dalj asa od violine, po-sluajo prazne strune vio-le in njeno igranje. Posluajo prazne strune violonela in njegovo igranje v orkestru. Ogledajo si zapis in slike

Godala v orkestru

Zakljuek

navadi 8 kontrabasistov, sreamo ga pa tudi v manjih jazz in pop skupinah, kjer ga mnogi glasbeniki v doloenih skladbah velikokrat zamenjajo z manjo in sodobnejo elektrino bas kitaro. Z godenjem violine in p