71
IVAN VRBANËI», MIRA PREL, JELKA VEIT GLASBA 7 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA GLASBO V SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ©OLE

Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Samostojni delovni zvezek z vpisanimi rešitvami, po posodobljenem UN

Citation preview

Page 1: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

Ivan vrbanËI», mIra prel, jelka veIt

Glasba 7saMOsTOJNI DelovnI zvezek za Glasbo

v seDmem razreDU osnovne ©ole

Page 2: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

GLASBA 7

Samostojni delovni zvezek za glasbo v sedmem razredu osnovne šole

Avtorji: mag. Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit

Ilustrator: Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister

Naslovnica: Pavle Učakar

Recenzenti: dr. Martin Kramar, mag. Simona Moličnik Šivic, Palmira Klobas Pečnik

Uredila: Metka Pušenjak

Lektoriral: Tine Logar

Notografiral: Andrej Lenarčič

Slikovno gradivo: arhiv MKZ, arhiv GNI ZRC SAZU, Rokopisna in Glasbena zbirka NUK in drugi viri

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012

Za založbo: Peter Tomšič

Glavni urednik: Bojan Švigelj

Vodja Izobraževalnega založništva: Senja Požar Horvat

Oprema: Peter Svetek

Prelom in priprava za tisk: Peter Svetek

Tisk: Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2012

Naklada: 1500 izvodov

1. natis

Samostojni delovni zvezek je tiskan na okolju prijaznem papirju.

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založbe so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tegaavtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okvirudoločil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

78(075.2)(076)

VRBANČIČ, Ivan Glasba 7. Samostojni delovni zvezek za glasbo v sedmem razredu osnovne šole / Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit ; [ilustrator Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister ; slikovno gradivo arhiv MKZ ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012

ISBN 978-961-01-2142-8

1. Prel, Mira 2. Veit, Jelka

260870400

Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh:www.mladinska.com/sola in www.emka.si

Page 3: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

VSE BI NA

NA MES TO UVO DA Glasbena dota prejšnjih let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

1 GLAS BA DAV NI NE IN SRED NJE GA VE KA .. . . . . . . . . . . . . . . 7

1.1 Za čet ki glas be .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81.2 Glas ba sta rih ne ev rop skih kul tur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121.3 Glas ba an ti ke .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141.4 Gre go ri jan ski ko ral .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191.5 Glas ba v zgod njem sred njem ve ku .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221.6 Vi teš ka li ri ka in in štru men tal na glas ba .. . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2 GLAS BA RE NE SAN SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 2.1 Zla to ob dob je vo kal ne po li fo ni je .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 302.2 Glas ba – na ša lju be zen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 352.3 In štru men tal na glas ba re ne san se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 412.4 Glas ba na Slo ven skem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

3 GLAS BA BA RO KA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

3.1 Raz koš je ba ro ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463.2 Pro tes tant ski ko ral . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 513.3 Kan ta ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 533.4 Ope ra v ba ro ku .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 563.5 In štru men tal ne glas be ne ob li ke ba ro ka .. . . . . . . . . . . . . . . 61 • so na ta • su ita • fu ga • toc ca ta (tokata) • con cer to gros so 3.6 Ve li ka skla da te lja ba ro ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 • Jo hann Se bas ti an Bach • Ge org Fri ed rich Hän del 3.7 Dru gi po memb ni skla da te lji ba ro ka .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 783.8 Ba rok na Slo ven skem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

PESMARICA 7 .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

VSE BI NA

Page 4: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

4

NAMESTO UVODA Glasbena dota prejšnjih let

1. Glasbena teorija

• Notne vrednosti

• Tonske višine

• Ritmične posebnosti

TRIOLA SINKOPA

• Lestvica je zaporedje osmih tonov.

2. Izvajalske oznake v glasbi

naraπËajoËe

pojemajoËe

viπaj

niæaj

pianissimo (zelo tiho)piano (tiho)mezzopiano (srednje tiho)mezzoforte (srednje glasno)

forte (glasno)fortissimo (zelo glasno)

NAMESTO UVODA

CeLINKA

POLOVINKI

ČeTRTINKe

OSMINKe

KORONA

crescendo

decrescendo,diminuendo

œ œ œ œ œ œ

Page 5: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

5

3. Glasbene oblike

PeSeMSKA OBLIKAKÁNONRONDOVARIACIJAKONCeRTSIMFONIJAOPeRABALeT

4. Vrste glasbe

• Vokalna glasba

• Inštrumentalna glasba

Page 6: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

UPORABLJeNI SIMBOLIUPORABLJeNI SIMBOLI

pojemo

poslušamo

analiziramo glasbena dela

pojemo in igramo

igramo na glasbila

iščemo nova znanja in spoznanja

plešemo

ob glasbi se telesno izražamo

uporaba pesmarice Zapojmo in zaigrajmo

uporaba Glasbenega slovarčka

Page 7: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

8

Raz mis li in po sku si od go vo ri ti.

• Koliko je sta ra glas ba?

• Ka ko da leč v zgo do vi no člo vešt va se ga?

Ali veš, da so v Slo ve ni ji v ja mi Div je ba be pri Id ri ji od kri li ostan ke pa leo lit ske piš ča li? Iz de la na je bi la iz med ve do ve kos ti in je sta ra pri bliž no pet in šti ri de set ti soč let.

Ze lo sta re so tu di ljud ske pes mi, ki so se ohra nja le iz ro da v rod po ustnem iz ro či lu.Po slu šaj eno iz med naj sta rej ših ohranjenih in še danes živih ljud skih pes mi iz Be le kra ji ne in ugo to vi njen na slov. Oglej si not ni za pis, vse bi no, me lo di jo in ri tem pes mi.Pe sem za poj.

1.1 ZA ČET KI GLAS BE

Be se di lo: 1. Bog daj, Bog daj dob ro vé čer, 4. Mi smo no coš ma lo spa le, ... daj nam, Bo že, dob ro let! 2. Dob ro vé čer, kres no vé čer, ... 5. Ma lo spa le, ra no vsta le, ... 3. Za ve čer kom sretan danak, ... 6. Vaš ga po lja va ro va le, ....

Koliko različnih tonskih višin je v pesmi? Izpiši jih.

KRES­NA­ Belokranjska ljudska

1.­OglAŠA­NjE­pA­lEO­lit­SKE­piŠČA­li2.­ljud­ska­iz­Be­le­kra­ji­ne:­KRES­NA

V praskupnost.

Glasba je stara toliko, kot je staro človeštvo.

Page 8: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

9

• V be se di lu pod čr taj manj ra zum lji ve be se de, jih iz pi ši in se o njih po go vo ri s sošolcem. Lah ko si po ma gaš tu di s Slo var jem slo ven ske ga knjiž ne ga je zi ka in lek si ko ni.

• Kaj opi su je pe sem?

• Če mu slu ži obi čaj?

• Ali tu di v tvo jem oko lju poznate obi čaj kre so va nja?

• Ob ka te rih do god kih pri ži ga jo kre so ve?

• Kaj po me ni v ljud skem ve ro va nju ogenj, kres?

Tu di z glas be ne ga vi di ka je pe sem ne kaj po seb ne ga. Iz not ne ga za pi sa ugo to vi zna čil nos ti rit ma, do lo či me ro ter gla sov ni ob seg.

• Za ka te ro vrs to glas be je to zna čil no?

Za zbiranje ljud skih pes mi da nes skr bi jo et no mu zi ko lo gi, ki na te re nu sne ma jo ljud ske pesmi, glasbo in ples. Iz vir ne po snet ke hra ni jo v Glas be no na ro do pis nem in šti tu tu v Ljub lja ni.

Krésnice nekoč Krésnice danes

Glasbenonarodopisni inštitut v Ljubljani

V raz re du ob li kuj te dve sku pi ni in znova za poj te pe sem, tok rat tako, kot jo po jejo be lok ranj ske krés ni ce.

Bože, kresno véčer, večerkom, jutárščem, danak (dan), nocoš (nocoj).

Ljudski običaj kresovanja.

Je prošnja za dobro letino.

Na kresni večer ...

Toploto, strast, srce, poletje.

Za ljudsko pesem.

Page 9: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

10

• Ali po znaš še ka te re pes mi, re ke, dru ga be se di la in na pe ve, ki so po ve za ni z obi ča ji in vra ža mi, npr. za ro do­vit nost po lja in ži vi ne, pro ti to či, za dež, za zdrav je, pro ti po ža ru ipd.? Za pi ši jih.

Sta rej še lju di iz tvo je ga oko lja po vpra šaj, ali ohra nja jo in go ji jo kak šne na va de ali obi ča je.

Vsak na rod ustvar ja svo jo ljud sko glas bo in jo ohra nja kot del kul tur ne de diš či ne.Po slu šaj iz bra ne zvoč ne po snet ke: glasove iz narave, različne ritme in napeve.

• Kaj si ugo to vil?

Ri tem, iz va jan s pre pros ti mi rit mič ni mi glas bi li, je bil po na va di sprem lja va k ple su, vča sih tu di pri de lu. Po slu šaj še ne kaj raz lič nih rit mov in po sku si ugo to vi ti, ob ka te rih pri lož nos tih bi lah ko slu ži li za sprem lja vo.

Oglej si notni zapis slovenske ljudske pesmi in jo zapoj.

Slovenska­ljudska;­podmelec,­tolminsko:­RiBA­FARONiKA­

Mongolski šaman

3.­Ritmi­iN­mAgijA4.­lApONSKi­iN­ARABSKi­NApEv

5.­Ej,­UHNEm

Jurjevsko obredno pesem v čast pomladi najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 16.

Bajeslovna pesem, ki ohranja staro prepričanje, da riba (morska deklica) nosi svet na hrbtu.

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 90.

Pesmi: Po Koroškem po Kranjskem ...

Reki: Ob kresi se dan povesi ...

Prvi primer zvočno slika šumenje vode, nevihto z grmenjem in

prikazuje obredni ples plemena (ritmična tolkala). Drugi zvočni primer je

preprosto ljudsko petje ob spremljavi ritmičnih glasbil.

Page 10: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

11

Oglej si naslednji not ni za pis slovenske ljud ske pes mi in jo za poj.

• Ali ra zu meš vse na reč ne be se de?

• Iz pi ši manj ra zum lji ve be se de in po iš či nji ho vo raz la go.

• V ka te ro zvrst po vse bi ni so di pe sem o ko va ču?

• V de lav skih in kmeč kih oko ljih so še da nes ži ve šte vil ne de lov ne pes mi. Na štej ne kaj pesmi iz tvo je ga oko lja.

Za poj in zai graj s sošolci .Do go vo ri te se, kdo bo iz va jal vo kal ni del pes mi (kdo bo pre pe val) in kdo bo iz va jal in štru men tal ni del pes mi (ig ral na orffova glasbila). Obrni na stran 94.

Slovenska­ljudska:­KOvAŠKA­

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

Keri, (kateri), vèn (vem), voglen (oglje).

V zvrst delovnih pesmi.

Perice, Le predi, dekle predi ...

Page 11: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

12

Glas ba je bi la že v naj sta rej ših ča sih sprem lje val ka vsak da nje ga živ lje nja. Poznali so jo v sta rih ne ev rop skih kul tu rah Bliž nje ga in Dalj ne ga vzho da. O tak rat ni glas bi pri ča jo le ustna iz ro či la.

1.2 GLAS BA STA RIH NE EV ROP SKIH KUL TUR

Kitajska­ljudska:­pRO­DA­jA­lEC­SAD­jA­

Od go vo ri na vpra ša nja.

• Je v me lo di ki pes mi kaj po seb ne ga, ne na vad ne ga?

• Iz ko li ko raz lič nih to nov je zgra je na me lo di ja?

Glasbenik igra kin – leseno kitaro s 5–7 svilenimi strunami (Kitajska).

Glasbenice (detajl iz prizora gostije v Tebah)

Po slu šaj iz bra no me lo di jo in po sku šaj ugo to vi ti nje ne zna čil nos ti. Po ma gaj si z not no sli ko.

Nastop pentatonike.

Iz petih različnih tonov: RE, MI, SO, LA, TI.

Page 12: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

13

Oglej si za pis pe tih ton skih vi šin v ob li ki lest vi ce.

To lest vi co ime nu je mo pen ta to ni ka.

Pri mer jaj pen ta to ni ko z du ro vo in mo lo vo lest vi co, ki ju po znaš že iz lan ske ga šol ske ga le ta.

• Ugo to vi, v čem se pen ta to ni ka raz li ku je od du ro ve in mo lo ve lest vi ce.

Iz be ri zve ne če ploš čice pentatonike in im pro vi zi raj sprem lja vo k pes mi Prodajalec sadja.

Na sled nja glas ba pri ha ja z Dalj ne ga vzho da. Po zor no po slu šaj in po sku si ugo to vi ti ne kaj njenih zna čil nos ti. Za pi ši jih.

• Za ka te ro de že lo Dalj ne ga ju go vzho da je zna čil na glas ba, ki si jo sli šal?

Sitar Tabla Glasbenik

Pri sluh ni na sled nje mu zvoč ne mu po snet ku, v ka te rem glas be nik ig ra na tab lo.

Pri mer jaj oba po snet ka in od go vo ri.

• Opi ši zna čil nos ti iz ved be pr ve ga in drugega zvoč ne ga pri me ra.

Sklad bo sta iz va ja li dve glasbili, zna čil ni za In di jo: si tar in tab la. Oglej si fo to gra fi je, ugo to vi zvoč ne zna čil nos ti, več o njih pre be ri v uč be ni ku, v glasbenem slovarčku, ali na spletu.

6.­R.­Shan­kar:­RA­gA,­gA­RA7.­R.­Shan­kar:­tA­lA­FA­RO­DASt

UVOD(inštrumentalna

improvizacija,4 takti)

PESEM(Prodajalec

sadja)MEDIGRA(ponovitev

uvoda)

POIGRA(ponovitev

uvoda)

PESEM(Prodajalec

sadja)

Pentatonska lestvica nima poltonov.

Za Indijo.

Prvi zvočni primer se izvaja na sitarju, glasba je umirjena in ima izrazito melodiko.

Drugi zvočni primer se izvaja na tabli, razgibana glasba in virtuozno zaigran ritem.

Eksotična, zanimiva, zelo ritmična ...

Page 13: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

14

Po slu šaj na sled njo me lo di jo in ugo to vi, iz ka te re de že le iz ha ja.

• Na pi ši ne kaj zna čil nos ti.

Sklad ba iz vi ra iz da naš nje Gr či je, kjer je zna na kot ponarodeli ples. Me lo di jo za njo je na pi sal grš ki skla da telj Mi kis Theo do ra kis za film Grk Zor ba. Ob pri lož nos ti si oglej film, ob sta ja pa tu di ba let z is tim na slo vom.

Zbra no po slu šaj še dru go sklad bo iz Gr či je. Ob pred va ja nempo snet ku lahko pe sem za poješ. Oglej si njen not ni za pis in ga primerjaj znagrobnim zapisom.

SE­iKi­lO­vA­pE­SEm

Za pis Se iki lo ve pes mi izvira iz 2. stoletja pred našim štetjem. Naš li so ga na nagrobniku Seikilove žene v Tral le su v Ma li Azi ji. To je eden naj sta rej ših ohra nje nih spo me ni kov za hod no ev rop ske glas be ne kul tu re. Gre za sko li on, pesem, ki govori o življenjskih modrostih, lahko je tudi pivska pesem.

Seikilov nagrobni napis

1.3 GLAS BA AN TI KE

8.­m.­theo­do­ra­kis:­SiR­tA­Ki9.­SE­iKi­lO­vA­pE­SEm

Glasbenik igra na dvojni aulos.

Utrip današnje Grčije, značilna grška melodika, plesni značaj glasbe ...

Page 14: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

16

Ka ko po memb na je bi la glas be na vzgo ja za sta re Gr ke, lah ko ugo to viš iz od lom ka Pla to no ve knji ge Dr ža va:»Za to to rej, dra gi Glav kon, je vzgo ja, ki jo da je glas ba, ta ko po memb na; pri njej nam reč pro dre ta naj glob lje v du šo ri tem in har mo ni ja, jo naj moč ne je pre vza me ta in na uči ta člo ve ka ple me ni te ga ve de nja: ta ko po sta ne ple me nit vsak do, ki je pra vil no vzgo jen, ka kor ve lja nas prot no za vsa ko gar, ki ni ta ko vzgo jen …«

Si že sli šal za sta ro grš ki fi lo zof ski iz rek Zdrav duh v zdra vem te le su?

• Ka ko ga ra zu meš?

Oglej si spod nji fo to gra fi ji in od go vo ri na vpra ša nji.

• Kaj pri ka zu je ta fo to gra fi ji?

• Kak šno po ve za vo ima vse bi na na fo to gra fi ji z glas bo?

Grš ko vaz no sli kar stvo, ki par stvo, ar hi tek tu ra, številne zgodbe in miti so bi li po mem ben zgled tu di za raz voj umet nos ti v sred njem ve ku.

Grško vazno slikarstvo Apolon

Vsak posameznik naj pozitivno skrbi zase, za svoje celovito ravnovesje in se v odnosu do drugih ljudi nauči

plemenitosti.

Igro na aulos/avlos (levo) in liro (desno).

Inštrumentalna glasba je spremljala slavnosti, obrede, pohode.

Page 15: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

17

Sta ri Gr ki so glas bo za pi so va li s čr kov no no ta ci jo. Po se bej so lo či li no ta ci jo za vo kal no in po se bej za in štru men tal no glas bo. Oglej si dva pri me ra.

Dioniz je bil bog vina, veselja in zabave.

Odlomek iz evripidove drame OrestStarogrška notacija za vokalno glasbo

Starogrška notacija za inštrumentalno glasbo

Delfi – ostanki preročišča

Po slu šaj Del f ski him nus, ki je ve zan na sta ro dav no pre ro čiš če v Del fih.

10.­DElF­SKi­Him­NUS

Glas bo so sprem lja li z glasbili.

• Zapiši nekaj glasbil, ki si jih spoznal skozi glasbo antike.

Ta ko je v sta ri Gr či ji na sta la os no va sred nje veš ke in no vo dob ne glas be ne teo ri je. Upo rab lja li so po seb ne lest vi ce, ki so jih po ime no va li po sta ro grš kih pokrajinah (Frigija, Lidija, eolija itd.) in ple-me nih, ki so v njih živela.

Avlos ali aulos, lira, kitara, harfa.

Page 16: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

19

1.4 GRE GO RI JAN SKI KO RAL

Po slu šaj na sled nje zvoč ne pri me re in ugo tovi, kaj ima jo skup ne ga:

a) Gos pel: Amen

b) Vic ti mae pa scha li la udes, (Žrtvi velikonočni hvalnico pojo kristjani)

c) Franz Gru ber: Sve ta noč

Raz mis li in od go vo ri.

• Si pre poz nal vse tri pes mi – mor da po na slo vu ali kaki dru gi zna čil nos ti?

• Kaj ima jo skup ne ga pred va ja ni po snet ki?

• V kak šne na me ne slu ži jo pes mi, kdaj jih pre pe va jo in kje?

• Kaj je zna čil no za po sa mez no pe sem? Za pi ši.

1.

2.

3.

Naj brž ni si ugo to vil na slo va dru ge ga po snet ka. To je bil gre go ri jan ski ko ral Vic ti mae pa scha li la udes (Žrtvi velikonočni hvalnico pojo kristjani). Ko ral je eno gla sen la tin ski na pev, ki ga še da nes po je jo pri ka to liš kih cer kve nih ob re dih. Nje gov raz voj se ga da leč na zaj v zgo do vi no krš čan stva.

Papež Gregor Veliki Koralni zapis (primer zapisa)

12.­gos­pel:­AmEN13.­Anonymus:­viC­ti­mAE­pA­SCHA­li­lA­UDES­(Žrtvi­velikonočni­hvalnico­pojo­kristjani)14.­F.­gru­ber:­SvE­tA­NOČ

Oglej si koralni za pis 150. psal ma La uda te Do mi num (Hva li te Gos po da).

Da.

Nabožno vsebino.

Za spremljanje cerkvenega bogoslužja, praznikov, običajev.

Gospel – črnska duhovna pesem, petje z inštrumentalno spremljavo.

Gregorijanski koral – vokalna skladba, latinski jezik.

Božična pesem – vokalna skladba, tudi z inštrumentalno spremljavo.

Page 17: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

20

Ugo to vi.

• Na ko li ko not nih čr tah je za pi sa na sklad ba?

• Ali je not ni za pis po do ben da naš nje mu?

• V katerem je zi ku je za pi san psalm?

La tin ski je zik je bil dol ga sto let ja pri so ten v cer kve nih ob re dih. O zapisanem be se di lu pod no ta mi lahko ugotoviš, da ima posamezna nota svoj besedni zlog.

Pre vod: Hva li te Gos po da v nje go vem sve tiš ču, hva li te ga na nje go vem mo goč nem ne bu. Hva li te ga za nje go va mo goč na de ja nja, hva li te ga za ra di nje go ve iz red ne ve li či ne. Hva li te ga z gla som ro ga, hva li te ga s har fo in cit ra mi. Hva li te ga z bob nom in ple som, hva li te ga s stru na mi in flav to. Hva li te ga na cim ba le zvoč ne, hva li te ga na do ne če cim ba le. Vse, kar di ha, naj hva li Gos po da. Ale lu ja. (Prevod: Jože Krašovec)

Obkroži imena glasbil v prevodu.

V be se di lu psal ma naj deš ve li ko imen glasbil. Besedna zveza »s strunami in flavto« pomeni glasbilo s strunami in flavta. Beseda cimbale pa označujejo vrsto zvončkov (cymbale) in nima povezave z današnjim glasbilom cimbale.

a) b)

Na štirih notnih črtah.

Ne.

V latinskem jeziku.

Izpiši jih in ugotovi, ali vse poznaš.

Psal mi so bi li na zi vi za sta re du hov ne pes mi, ki so vpli va le na raz voj zgod nje krš čan ske glas be.V uč be ni ku pre be ri o zgo do vi ni not ne ga za pi so va nja glas be in po iš či do dat ne vire na spletu.Psalm lahko za poješ na izbrani zlog.

Oglej si raz lič na not na za pi sa is te ga ko ra la Al le lu ia in ju pri mer jaj.

Rog, citre, boben, zvončki (cymbale).

Page 18: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

21

Pri mer jaj ton ski ob seg psal ma in ko ra la.

Od go vo ri.

• Kak šne no te so upo rab lje ne v zapisu a) in kak šne v za pi su b)?

• Ugo to vi gla sov ni ob seg v ko ra lu Al le lu ia, ki je za pi san z da naš njo no ta ci jo.

• Pri mer jaj ga z ob se gom v Psal mu 150. Kaj si ugo to vil?

Ugo to viš lah ko, da ob sta ja ta dva na či na pet ja ko ra la:

SI LA BIČ NO PET JE ME LIZ MA TIČ NO PET JE

– po uda rek na be se di lu, – v ospred ju je me lo di ka, – posamezna no ta ima svoj be sed ni zlog. – en be sed ni zlog ima več ton skih vi šin.

15.­Al­lE­lU­iA.­pA­SCHA­NOS­tRUm

Ali si se pri glasbi seznanil z značilnostmi intervala?Interval je razdalja med dvema različno visokima tonoma.

PSALM

kvinta

prima sekunda terca kvarta kvinta seksta septima oktava

decima

ALLeLUIA

a) koralna notacija b) današnja notacija

f1 – f2

V koralu Alleluia je glasovni obseg večji.

Page 19: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

24

• Ko li ko različnih gla sov je pe lo hkra ti?

Na tanč no opa zuj za pis spod nje ga gla su.

• Kaj si ugo to vil?

• Ali je to ko ral ni za pis?

• Kaj je zna čil no za za pis gor nje ga gla su v organumu Haec Dies?

• Za pi ši os nov ne zna čil nos ti.

• Ugo to vi, ka te ro be se di lo po je gor nji glas.

Tu di ta ko dvo glas je ime nu je mo ór ga num. Po jav v glas bi, ko se nad ne ko be se do zvrs ti ve li ko to nov, ime nu je mo me li zem, glas be no ob li ko pa me liz ma tič ni ór ga num. Ór ga num je lah ko dvo- ali več gla sen, od vis no od te ga, ko li ko gla sov se ogla ša nad ko ral no me lo di jo.

Po slu šaj po sne tek na sled nje sklad be in si oglej not ni za pis.

18.­Anonymus:­DO­mi­NA­tOR­–­EC­CE­–­DO­mi­NO­(vladar­–­glejte­–­gospod)

DO­mi­NA­tOR­–­EC­CE­–­DO­mi­NO­(vladar­–­glejte­–­gospod)­ mo tet

V

V

V

43

43

43

Triplum

Duplum

Koral

œbDo mi œEc ce

œDo

œna tor œmi ni

œ

œ œ œ œDo mi

œ œ œste ri

Œ

Œne

Œum

œ

œbQui de

œ œPro fert

œ

œ œ œ3

vir gi

œ œal vus

Œ

- - - - - - -

- - - - - - -

-

V

V

V

7

Œne

œvir gi

œ

œMa tre

Œnis

œ

œna tus œ œ œ

3Mi re

Œ

œ œim mo

œ œlu cis

œ

œla tus

œra di

œ

œEs pro

Œum

Œ

œho mi

œPri mi

œ

Œne,

œtol lit

œ

- - - - - - -

- - - - - - - -

V

V

V

15

œMun da

œ œ œ œ œ3

ho mi

Œ

œnos a

Œnis

œ

œ œcri mi

œ œPar tus

œ

œ œ œne Ut

œ œ œI ste

Œ

œ œ œle ti

œvi ci

œ

œplau su

Œum

œ

œ œ œge mi

œ œ œ3

Nunc, si

Œ

Œno

œne fi

œ

- - - - - - -

- - - - - - - -

V

V

V

23

œTi bi œna li

œ

œsi ne

œ œter mi

Œ

œ œter mi

Œno

œ

œno Be

œ œHym num

œ

œ œ œne di

œre fe

Œ

œca mus

œra mus

œ

œDo

.Do

.

œ œ œmi

œ œ œmi

.mi

.no.

.no.

.no.

- - - - - - - - - -

- - - - - - - - -

- -

Dominator - Ecce - Domino

& w w wb w w w w w w w w w w w w w w wHaec Di es- - - - - -

Dva.

Nastop dolgih notnih vrednosti.

Da.

Melizmatika.

Dvoglasje, razširjen koralni napev v spodnjem glasu ...

Poje le vokal.

Page 20: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

25

• Kje je za pi san ko ral?

• Ali ima jo vsi tri je gla so vi ena ko be se di lo?

Ob kro ži pra vil no tr di tev.

• Ko ral je ob rav na van: me liz ma tič no – si la bič no.

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 97.

Ko ral se v ta ki sklad bi ime nu je té nor, pr vi glas nad njim je dup lum ozi ro ma za ra di do da ne ga be se di la mo te tus (mot = be se da), dru gi glas trip lum. Tak šna glas be na ob li ka se ime nu je mo tet.

Spoz na li smo pre prost tri glas ni mo tet. Zna či len je za zgod nje ob dob je raz vo ja več glas ja, ki se ime nu je ars an ti qua (sta ra umet nost). Zna čil na je za not re dam sko šo lo v Pa ri zu.

Ob dob ju ars antique (sta re umet nos ti) je sle di lo ob dob je, ime no va no ars no va (no va umet nost). Tu-di za to ob dob je je najz na čil nej ša glas be na ob li ka mo tet, ven dar z ne ka te ri mi glas be ni mi in vse bin-ski mi spre mem ba mi. Vse bi na mo te ta je naj po gos te je na bož na, lah ko pa tu di lju be zen ska, po li tič na ali druž be na.

Pri sluh ni mo te tu In Arboris, ki je zna či len za ob dob je ars no ve (no ve umet nos ti).Hkrati z ars antiquo in ars novo se v arhitekturi razvije gotika. Dopolni svoje védenje še v učbeniku in na spletnih straneh.

Katedrala Notre Dame v Parizu

19.­ph.­de­vit­ry:­iN­AR­BO­RiS

Francoska­ljudska:­RONDEl­(kánon)­ ­­­

V

V

V

43

43

43

Triplum

Duplum

Koral

œbDo mi œEc ce

œDo

œna tor œmi ni

œ

œ œ œ œDo mi

œ œ œste ri

Œ

Œne

Œum

œ

œbQui de

œ œPro fert

œ

œ œ œ3

vir gi

œ œal vus

Œ

- - - - - - -

- - - - - - -

-

V

V

V

7

Œne

œvir gi

œ

œMa tre

Œnis

œ

œna tus œ œ œ

3Mi re

Œ

œ œim mo

œ œlu cis

œ

œla tus

œra di

œ

œEs pro

Œum

Œ

œho mi

œPri mi

œ

Œne,

œtol lit

œ

- - - - - - -

- - - - - - - -

V

V

V

15

œMun da

œ œ œ œ œ3

ho mi

Œ

œnos a

Œnis

œ

œ œcri mi

œ œPar tus

œ

œ œ œne Ut

œ œ œI ste

Œ

œ œ œle ti

œvi ci

œ

œplau su

Œum

œ

œ œ œge mi

œ œ œ3

Nunc, si

Œ

Œno

œne fi

œ

- - - - - - -

- - - - - - - -

V

V

V

23

œTi bi œna li

œ

œsi ne

œ œter mi

Œ

œ œter mi

Œno

œ

œno Be

œ œHym num

œ

œ œ œne di

œre fe

Œ

œca mus

œra mus

œ

œDo

.Do

.

œ œ œmi

œ œ œmi

.mi

.no.

.no.

.no.

- - - - - - - - - -

- - - - - - - - -

- -

Dominator - Ecce - Domino

& b 43 œZdaj za

œpoj in

œra jaj

œz÷na mi,

œgod ci

œva bi

œjo na

Œples.- - - - - -

Rondel 1prir. Mira Prel

(francoska)

1 2 3

V spodnjem glasu.

Vsak glas ima drugačno besedilo.

Page 21: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

27

Pre vod: Ro bin: Pas ti ri ca mo ja slad ka, bi mi li da la če pi co v spo min? Mar jet ka: Če jo ho češ, sklo ni le gla vi co, da z njo jo okra sim. Ro bin: Za hva lje na, pre dra ga. Glej, jaz pa ti po kla njam ve ri ži co, spon ko in moš nji ček. Daj, no, daj mi če pi co v spo min. Mar jet ka: Ra de vo lje, lju bi moj. Od go vo ri.

• Kak šen zna čaj ima pe sem?

• Ali je pe sem spev na? Pe sem je iz spe vo ig re, se stav lje ne iz 28 pes mi. ena iz med njih je tu di pe sem v ob li ki dvo go vo ra med Ro bi nom in Ma ri on (Ro bi nom in Mar jet ko).

Zai graj mo na glas bi la sku paj s pred va ja nim po snet kom.

Raz de li mo vlo ge: dek le ta igra jo rit mič ni mo tiv, ko po je Ma ri on (Mar jet ka), fant je pa igra jo ta-krat, ko po je Ro bin.

Po tu jo či pev ci so se v Nem či ji ime no va li Min ne sän ger ji (minezéngerji) .

K = udarec dlani po kolenuT = tlesk s prsti

Vesel, razgiban ...

Je zelo spevna.

Page 22: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

28

Po slu šaj Pe sem o Pa les ti ni.

Pre vod: Zdaj sem sre čen, ker so mo je greš ne oči Krist ja ni, Jud je in po ga ni, vi de le sve to de že lo vsi za hte va jo to de že lo za se. in zem ljo, ki jo ljud je čas te. Naj nam bo Bog pra vi čen Pri šel sem v mes to, kjer je bil Bog v ime nu svo jih treh imen. v člo veš ki po do bi. Tu div ja boj, Kak šni ču de ži so se zgo di li tu. ute me lje na je na ša za hte va. De vi ca je ro di la ot ro ka, Prav je, da nam to pri zna. Gos po da vseh an ge lov.

Med naj bolj zna ni mi Min ne sän ger ji je bil Walt her von der Vo gel we ide, ki je na pi sal Pe sem o Pa les ti ni – spo min na kri žar ske po ho de.

Pri mer jaj.

• V čem se raz li ku je ta pes mi Ro bin in Ma ri on ter Pe sem o Pa les ti ni?

ena najz na me ni tej ših sred nje veš kih zbirk po svet ne po ezi je je Car mi na bu ra na, naj de na v ba var skem sa mo sta nu Be ne dikt be uern, v ka te ri so piv ske, ples ne, lju be zen ske pes mi, re ki, du hov ne ig re itd. Ne kaj pes mi iz te zbir ke je uglas bil nem ški skla da telj 20. stoletja Carl Orff in jih zdru žil v is to imen ski kan ta ti. Po slu šaj mo odlomek Tem pus est iocun dum (Zdaj je čas pri je ten).

Pre vod: Zdaj je čas pri je ten, Slavč ki gos to li jo, ko sli šiš me lo di jo, zdaj se ve se li te, ta ko slad ko, ti je le po. Oh, oh, hej, fan ti či, že v lju bez ni … vi dek li či! (Prevod: Primož Simoniti)

Oh, oh, že v lju bez ni do dek le ta v no vi, no vi stras ti ves sem za cve tel, ves sem vzpla me nel, ves bom sko pr nel!

Kot si lah ko ugo to vil, so pes ni ki, pev ci in glas be ni ki ustvar ja li in raz vi ja li po svet no glas bo. Za ni mi ve so bi le tu di ples ne in štru men tal ne sklad be.Po slu šaj za pri me rja vo sred nje veš ko špan sko es tam pi do.

Ugo to vi.

• Opi ši iz va jal ni se stav.

• Kak šen je zna čaj sklad be?

• V kak šnem tem pu je sklad ba?

V Nem či ji so tra di ci jo poz ne je na da lje va li Me is ter sän ger ji (májsterzéngerji) vse do 17. sto let ja. Do pol ni svo je zna nje še v Glas be nem slo varč ku in uč be ni ku.

Do pol ni tr dit ve.• Po tu jo či pevci, pes ni ki in glas be ni ki v Fran ci ji so se ime no va li tru ba dur ji in ,

v Nem či ji pa minezén ger ji in .

21.­W.­von­der­vo­gel­we­ide:­pE­SEm­O­pA­lES­ti­Ni22.­C.­Orff:­tEm­pUS­ESt­iOCUN­DUm­(Zdaj­je­čas­prijeten)

23.­Ano­ny­mus:­QU­iN­tE­ES­tAm­piE­RE­Al

Walt her von der Vo gel-we ide (1170-1228)

Po vsebini in značaju.

Solist, mešani pevski zbor, orkester.

Živahen, razigran ...

V hitrem tempu.

truverjimájsterzéngerji.

Page 23: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

30

Re ne san sa je slogovno ob dob je, v ka te rem so na vseh umet nost nih pod roč jih na sta ja la ve li ka de la. Umet ni ki so od kri va li nove na či ne iz ra ža nja in se zgle do va li po sta ri an tič ni umet nos ti.

Po slu šaj in pri mer jaj na sled nji sklad bi:Dominator – ecce – Domino inCla udio Mon te ver di: Quel Augellin che cante (Ptiček, ki poješ tako milo)

Spom ni se zna čil nos ti pr ve pes mi, ki jo že po znaš.Pri mer jaj, kaj ima ta pes mi skup ne ga ozi ro ma raz lič ne ga.Rešitve vpiši v preglednico.

Oglej si ne kaj fo to gra fij zna me ni tih stavb, jih pri mer jaj in po sku šaj ugo to vi ti raz li ke med nji mi.

2.1 ZLA TO OB DOB JE VO KAL NE PO LI FO NI JE

DO MI NA TOR – EC CE – DOMINO QUEL AUGELIN CHE CANTE

JE ZIK

VSE BI NA

IZ VA JAL CI

ŠTE VI LO PEV SKIH GLA SOV

TEM PO

Stolnica v FirencahKatedrala v elyjuKatedrala v Char tresu

24.­C.­mon­te­ver­di:­QU­El­AUgE­lliN­CHE­CAN­tE­(ptiček,­ki­poješ­tako­milo)

• Za pi ši ne kaj raz lik, ki si jih opa zil ob ogle du fo to gra fij.

ReNeSANSAGOTIKAROMANIKA

Razlika v gradnji katedral, njihovih zvonikov, kupol, notranjosti ...

Prva zgradba je iz obdobja romanike, druga iz gotike in tretja iz renesanse.

latinski italijanski

nabožna posvetna

zbor zbor

trije pet

počasen hiter

Page 24: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

31

Glas be na umet nost je bi la po mem ben del tak rat ne ga druž be ne ga do ga ja nja. Re ne sanč na glas ba je pri nes la ve li ko no vos ti.

Po slu šaj in pri mer jaj na sled nji sklad bi.Ugo to vi, kaj ima ta pes mi skup ne ga ozi ro ma raz lič ne ga.

EC CE, QUOMODO MORITUR IUSTUS MU SI CA NOSTER AMOR

JE ZIK

VSE BI NA

ŠTE VI LO PEV SKIH GLA SOV

Po ma gaj si z not nim za pi som skladb.

25.­i.­gal­lus:­EC­CE,­QU­OmO­DO­mO­Ri­tUR­iUS­tUS­(glejte,­kako­umira­pravični)

Ob po slu ša nju za čet nih tak tov sklad be ugo to vi, ali vsi gla so vi be se di lo iz go var ja jo hkra ti.

• Ka te ri glas ima naj po memb nej šo, vo dil no me lo di jo?

Naj brž si ugo to vil, da po je jo be se di lo vsi gla so vi hkra ti in da ima vo dil no me lo di jo sop ran. Preosta li tri je gla so vi so ji pod re je ni, jo do pol nju je jo, har mon sko sprem lja jo. Ta ko kom po zi cij sko teh ni ko ime nu je mo ho mo fo ni ja.

ia­co­bus­gal­lus:­ECCE,­QUOmODO­mORitUR­iUStUS­(glejte,­kako­umira­pravični)

Prevod:Glejte, kako umira pravični, pa se nihče ne zmeni v srcu.(Prevod: Anton Sovrè)

Grafični zapis skladbe

Sopran.

latinski latinski

nabožna posvetna

štiri šest

Page 25: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

33

• Ko li ko raz lič nih gla sov je iz va ja lo sklad bo? Po ime nuj po sa mez ne gla so ve.

• Ali so za če li pe ti vsi gla so vi hkra ti? Za pi ši vrst ni red, po ka te rem so gla so vi vsto pa li:

• Ali so gla so vi pe li ena ko me lo di jo?

Po slu šaj po sa mez ne gla so ve, jih med se boj pri mer jaj in ugo tovi ena kost ozi ro ma raz lič nost.

Kom po zi cij sko teh ni ko, kjer gla so vi vsto pa jo drug za dru gim, me lo di je po sa mez nih gla sov pa so raz lič ne in sa mo stoj ne, ime nu je mo po li fo ni ja.

Iz na sled nje ga po snet ka boš spoz nal še eno zna čil nost re ne sanč ne glas be.

• Ko li ko raz lič nih zbo rov si sli šal ob po slu ša nju?

• Opi ši se stav zbo ra.

• V čem se je raz li ko va lo pet je zbo rov?

Po slu šaj del na sled nje sklad be in ugo to vi, kak šna je za sed ba pev cev in ka te re so po seb nos ti iz ved be.

• Po ime nuj po sa mez ne pev ske gla so ve, ki si jih sli šal na zvoč nem po snet ku.

• Ali so žen ski in moš ki gla so vi pe li hkra ti?

Iz obeh po snet kov si ugo to vil, da je bi la v pr vem pri me ru moš ka za sed ba, v dru gem pa me ša na. Moš ki gla so vi so bi li raz de lje ni v dva zbo ra, v dru gem pri me ru pa so pred stav lja le en zbor žen ske, dru ge ga pa moš ki. Lah ko bi iz me nja je pe lo še več zbo rov, kar se je v re ne san si po gos to do ga ja lo.

27.­i.­gallus:­QUAm­pUlCHRA­ES,­AmiCA­mEA­(Kako­lepa­si,­prijateljica­moja)28.­i.­gallus:­pAtER­NOStER­(Oče­naš)

Grafični zapis skladbe

Ali veš, da dvo- ali več zbor je (cori spezzati) na sta ne, ka dar se dva ali več zbo rov pri iz va ja nju iz me nju jeta/-jo in prepletata/-jo. V re ne san si je bi l to pre vla du jo č način vo kal ne glas be, ki so jo za to pozneje po ime no va li zla to ob dob je vo kal ne po li fo ni je.

DVOZBORJE, primer: PATER NOSTER

t. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1.sopran 2.sopran 1.alt 2.alt 1.tenor 2.tenor 1.bas 2.bas t. 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36

Skladbo so izvajali štirje različni glasovi: 1. in 2. sopran, alt, 1. in 2. tenor, bas; je šestglasna.

Peti so začeli v vrstnem redu: 1. tenor, 1. sopran, 2. tenor, 2. sopran, bas, alt.

Niso peli enake melodije.

Dva različna zbora.

Glasovi moškega zbora.

Po glasovni višini.

1. tenor, 2. tenor, 1. bas (bariton), 2. bas, 1. in 2. sopran, 1. in 2. alt.

Deloma hkrati, deloma ločeno.

Page 26: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

34

Ra zu meš in lo čiš tehnike skladanja: ho mo fo ni ja, po li fo ni ja in cori spezzati.

• Homofonija je

• Polifonija je

• Deljeni zbor (cori spezzati)

Glas be na ob li ka pr vih treh skladb je mo tet, ime nu je mo ga tu di re ne sanč ni mo tet.Ta iz raz smo spoz na li že pri raz vo ju več glas ja, zanj pa je pra vi lo ma zna čil na na bož na vse bi na.

V tis tem ča su je na sta ja la tu di in štru men tal na glas ba. Po slu šaj dva pri me ra in ugo to vi nje ne zna čil nos ti.

Pr vo sklad bo je iz va jalo naj po pu lar nej še glasbilo v re ne san si.

• Ali si ga pre poz nal?

• Opi ši zna čil nos ti dru ge sklad be.

Hkra ti z in štru men tal no glas bo se je raz vi ja la tu di ples na umet nost.Za ple sa li bo mo Gre en sle eve es, z naslovom O moja ljubljena, ki je ena najstarejših ples nih pe smi iz tak rat ne ga ob dob ja. Notni zapis najdeš na strani 39.

29.­m.­Neg­ri:­Al­tA­mEN­DO­ZA30.­g.­Cac­ci­ni:­vED­RO­il­miO­SOl­(poznam­svoje­sonce)

31.­gRE­EN­SlE­EvE­ES­–­AlAS,­my­lOvE­(O,­moja­ljubljena)

Dvozborje

PLES(v vsakem taktu sta dva koraka, četrtinka s piko je korak)

1. KITICA:DVOJNI KORAK:1. takt: oba z desno nogo naprej, oba z levo nogo

naprej.2. takt: oba z desno nogo naprej, levo priključita.3. takt: oba z levo nogo nazaj, z desno nogo nazaj.4. takt: oba z levo nogo nazaj, desno priključita.5. takt: oba z desno nogo naprej, oba z levo nogo

naprej.6. takt: oba z desno nogo naprej, levo priključita, se

spustita.OBRAT ZA 90 STOPINJ, para se ločita:7. takt: plesalec z levo nogo nazaj, rahlo se obrača v

levo, plesalka z desno nogo nazaj, plesalec z desno nazaj (obrne se za 90 stopinj), plesalka z levo nogo nazaj, se obrne za 90 stopinj.

8. takt: plesalec z levo nogo oriše krog in jo postavi za desno nogo v poklon, plesalka z desno nazaj, levo priključi in na desno rahlo poklekne (se prikloni).

PRVI IN DRUGI PAR MeNJATA MeSTI:9. in 10. takt: prvi par stoji na mestu, plesalca sta obrnjena

drug proti drugemu in se rahlo pozibavata v bokih, drugi par gre v štirih korakih med njima in se postavi pred njiju, z ramami skupaj.

11. in 12. takt: drugi par stoji na mestu, plesalca sta obrnjena drug proti drugemu in se rahlo pozibavata v bokih, prvi par gre v štirih korakih med njima in se postavi pred njiju.

KROG:13. in 14. takt: prvi in drugi par se primeta za roke (krog) in

se štiri korake (vsak takt dva koraka) sprehajajo v smeri urnega kazalca.

15. in 16. takt: plesalci se v štirih korakih vrnejo v začetni položaj plesa.

2. KITICA:Od 1. do 14 takta enako kot v prvi kitici. 15. takt: poklon: plesalec stopi z levo nogo na stran, plesalka

pa z desno, plesalec z desno nogo oriše krog od spredaj prek strani nazaj, plesalka stopi z levo nogo k desni.

16. takt: plesalec prenese težo na desno nogo ob naklonu zgornjega dela telesa proti plesalki, plesalka skoraj poklekne in skloni glavo.

večglasje z izstopajočo gornjo melodijo.

način vodenja glasov v večglasju, kjer so glasovi med seboj

Pevski zbor je razdeljen v dve skupini

Da, to je lutnja.

Je vokalnega značaja – dvozborje.

neodvisni in vodeni samostojno.

oz. dvozborje, odpevajo drug drugemu z značilnim zvočnim učinkom.

Page 27: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

35

Za če tek sklad be, ki jo boš sli šal, že po znaš. Po slu šaj sklad bo Ecce, quomodo moritur ius tus v ce lo ti in se spom ni, kaj o njej že veš. Po ma gaj si z not nim za pi som.

Pre be ri be se di lo pes mi in od go vo ri.

• Je vse bi na po svet na ali na bož na?

Po ob li ki je sklad ba mo tet. Ve li ka ve či na mo te tov ima na bož no vse bi no, iz je mo ma pa tu di po svet no (te ma ti ka iz na ra ve, fi lo zo fi je, po li ti ke itd.).

Še en krat si oglej ne kaj za pi sa nih tak tov te ga mo te ta in za poj ali zaigraj za če tek me lo di je vseh gla sov.

• Ka te ra me lo di ja ima vo dil no vlo go in ka te re so sprem lje val ne?

Za poj me lo di jo sop ra na ob uči te lje vi in štru men tal ni sprem lja vi dru gih gla sov.

• Kak šno vlo go ima jo ti gla so vi?

• Ali so sprem lje val ne me lo di je sa mo stoj ne ali pod re je ne vo dil ni?

• Ka te ro kom po zi cij sko teh ni ko je skla da telj upo ra bil pri kom po ni ra nju te ga mo te ta?

Iz po slu ša nja ugo to vi, ali je mo tet ec ce, qu omo do mo ri tur iustus kom po ni ran v eno vi ti ob li ki in ali je sestavljen iz dveh delov. Ob ponovnem poslušanju ugotovi začetek drugega dela. Podčrtaj ga v gornjem besedilu.

2.2 GLAS BA – NA ŠA LJU BE ZEN

Ia co bus Gal lus – Car ni olu s

Prvi natis moteta

Ecce quomodo moritur justuset nemo percipit corde.Viri justi tollunturet nemo considerat.A facie iniquitatissublatus est justuset erit in pace memoria eius:in pace factus est locus ejuset in Sion habitatio eiuset erit in pace memoria eius

Pre vod: Glejte, ka ko umi ra pra vič ni, pa se nih če ne zme ni v sr cu; mož je pra vič ni od ha ja jo, pa nih če ne pre mis li; iz kro ga kri vic je vzet pra vič ni in nje gov spo min bo ži vel v mi ru, v mi ru je pri prav lje no mes to in na Si onu bi va liš če nje go vo in nje gov spo min bo ži vel v mi ru. (Prevod: Anton Sovrè)

Vsebina je nabožna.

Vodilno vlogo ima sopran, ostale melodije so spremljevalne.

Vodilno vlogo.

Podrejene so vodilni melodiji.

Homofonijo.

Page 28: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

36

Po slu šaj Gal lu sov dvo glas ni mo tet eripe me, Domine (Reši me, o Gospod) in sle di not ne mu za pi su. Lah ko ga tu di za po ješ.

• Sta me lo di ji po dob ni ali raz lič ni?

• Ka ko ime nu je mo kom po zi cij sko teh ni ko, v ka te ri vsto pa jo po sa mez ne sa mo stoj ne me lo di je dru ga za dru go?

• Ka ko ime nu je mo glas be no ob li ko, v ka te ri dru ga me lo di ja po sne ma (imi ti ra) pr vo? Spom ni se pes mi ce Moj ster Ja ka, Si ma ma, ka in po dob nih.

iacobus­gallus:­ERipE­mE,­DOmiNE­(Reši­me,­o­gospod)

32.­i.­gal­lus:­ERi­pE­mE,­DO­mi­NE­(Reši­me,­o­gospod)

Prevod: Reši me, o Gospod, sovražnikov mojih, zatekam se k tebi, uči me izpolnjevati voljo tvojo, ker Bog moj si ti. (Prevod: Anton Sovrè)

Melodiji sta podobni.

Polifonija.

Kánon.

Page 29: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

37

Imi ta ci ja je naj dos led nej ša tehnika po li fo ni je, zna čil na je za dvo- in več glas ni ká non.

Oglej si na sled nji not ni za pis in ugo to vi, kaj je v njem po seb ne ga.Me lo di ja Oče na ša je za pi sa na v sta ri ko ral ni not ni pi sa vi. Ta ko so za pi sa ne vse re ne sanč ne sklad be, saj da naš nje not ne pi sa ve še ni so po zna li (oglej si ko ral ni za pis mo te ta ec ce, qu omo do mo ri tur ius tus).

Za poj te me lo di jo in jo pri mer jaj te z za čet kom na sled nje sklad be, ki jo bos te po slu ša li.

Ko ral ni za pis Pa ter nos ter (Oče naš).

Me lo di jo je ne ko li ko ob de la no upo ra bil Ia co bus Gal lus v sklad bi Pa ter nos ter, ki si jo spoz nal v prej šnjem po glav ju. Je del mašnega bogoslužja.

Ma ša je ciklična glas be na ob li ka, ki vsebuje obredne speve mašnega bogoslužja.

Vse šti ri sklad be, ki si jih spoz nal, so de lo slo ven ske ga re ne sanč ne ga skla da te lja Ia co bu sa Gal lu sa - Car ni olu sa.

O življenju in delu velikega mojstra vokalne polifonije preberi v učbeniku.

Prevod: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji.

Stran iz samostanskega kodeksa

Največ glasbenih rokopisov tistega časa so hranili po samostanih. Oglej si primer slikovitega okraševanja partiture iz samostanskega kodeksa.

Razmisli in odgovori.

• Kaj je kodeks? Rokopisna knjiga iz časa pred iznajdbo tiska.

Page 30: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

38

Cla­udio­mon­te­ver­di:­lAS­Ci­AtE­mi­mO­Ri­RE­(pustite­mi­umreti)

Po slu šaj zbo rov sko iz ved bo sklad be.

Do pol ni.

• Be se di lo je

• Vse bi na je

• Iz va ja jo pev skih glasov.

• Zna čaj glas be je

• Iz pi ši ne kaj raz lik, ki si jih ugo to vil med po slu ša njem Gal lu so ve ga in Mon te ver di je ve ga mad ri ga la.

33.­i.­gal­lus:­pER­mUl­tOS­li­CE­At­CU­CU­lUS­(Četudi­kukavica­poje)

Pri mer jaj svo je ugo to vit ve z ugo to vit va mi so šol cev, po slu šaj sklad bo še en krat in pre ve ri, ali si pra vil no pre poz nal zna čil nos ti sklad be. Sklad bo, kot je Per mul tos li ce at cu cu lus (Četudi kukavica poje) skla da te lja Ia co bu sa Gal lu sa z zunaj glas be no vse bi no, pi sa no v ho mo fo ni ali po li fo ni kom po zi cij ski teh ni ki, ime nu je mo mad ri gal.

Po slu šaj mad ri gal ita li jan ske ga skla da te lja Cla udi ja Mon te ver di ja.Vo dil no me lo di jo, po ka te ri je na pi sal še zbo rov sko sklad bo, je naj prej upo ra bil v ope ri Ari an na. Po zor no po slu šaj me lo di jo in jo za poj.

Claudio Mon te ver di

Pre vod:Pustite mi umre ti!Saj ni ni če sar več,kar me po te ši instraš nih muk me re ši, ki mo ram jih tr pe ti!Pustite mi umre ti!

v latinskem jeziku.

posvetna.

pet

umirjen.

Jezik: latinski (Gallus), italijanski (Monteverdi).

Značaj: živahen (Gallus), miren (Monteverdi).

Page 31: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

3934.­C.­mon­te­ver­di:­lAS­Ci­AtE­mi­mO­Ri­RE­(pustite­mi­umreti),­arija­iz­opere­Arianna35.­C.­mon­te­ver­di:­lAS­Ci­AtE­mi­mO­Ri­RE­(pustite­mi­umreti),­zbor

Do pol ni pre gled ni co z zna čil nost mi po sa mez nih glas be nih ob lik iz obdobja renesanse.

MOTET MADRIGAL MAŠA

Angleška­ljudska: gREENSlEEvES­–­AlAS,­my­lOvE­(O,­moja­ljubljena)­(Prevod: Mira Prel, Jelka Veit)

Pre vod:Pustite mi umre ti!Saj ni ni če sar več,kar me po te ši instraš nih muk me re ši, ki mo ram jih tr pe ti!Pustite mi umre ti!

Zapojmo in zaigrajmo.

–zvenečeploščice

v latinskem jeziku.

– praviloma homofonija

– nabožno ali sakralno besedilo

– štiri- in večglasje

– polifonija (tudi homofonija)

– posvetne vsebine in jeziki

– pretežno petglasje

– homofonija in polifonija

– sakralno (mašno) besedilo

– vokalna in vokalnoinštrumentalna glasbena oblika

Page 32: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

41

Ob vo kal ni glas bi je v sred njem ve ku na stajala tu di in štru men tal na glas ba. Po leg glas be ni kov, ki so ig ra li na sred nje veš ka glas bi la, so pri do bi li po memb no vlo go tu di iz de lo val ci glas bil, ki so bi li ve li ki in pri zna ni moj stri.

2.3 IN ŠTRU MEN TAL NA GLAS BA RE NE SAN SE

Poslušaj tri zvočne primere in ugotovi katere skupine glasbil izvajajo posamezno skladbo.Ugotovitve zapiši v preglednico.

38.­Ano­ny­mus:­SEN ­Cil­lA­pAS­tO­R39.­j.­de­En­ci­na:­Si­HAB ­RÁ­EN­ES­tE­BAl­DRES?­40.­m.­Fle­cha:­lA­gU­ER­RA

Michael Praetorius: Theatrum Instrumentorum, 1620

Cinki in pozavne Lesene flavte in mali boben Lutnje in kitare

ZVOČNI PRIMER a) CINKI IN POZAVNE b) LESENE FLAVTE c) LUTNJE IN KITARE (TROBILA) (PIHALA) (BRENKALA)

SENCILLA PASTOR

SI HABRA ...

LA GUERRA

V skupini pihal je igral krumm horn, ki je v so ro du s fa go tom. V pred va ja ni sklad bi so ig ra li sop ran ski, al tov ski, te nor ski in ba sov ski krumm horn.

Krumm horn

Ali veš, da še da nes v Is tri igra jo na glas bi lo, po dob-no šal ma ju? Ime nu je jo ga so pi le.

V sklad bi je ig ral tu di šal maj, pred nik oboe.

a) b) c)

x harfa

x kastanjete

x x

Page 33: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

42

• Kak šen je bil zna čaj sklad be?

Pri sluh ni na sled nji sklad bi z naslovom Saltarello, v ka te ri se po jav lja jo šte vil na zna na in manj zna na glas bi la. Saltarello je stari dvorni ples.

V sklad bi si sli šal ne ka te ra zgo do vin ska glas bi la, na ka te ra da nes igra jo sa mo še ob po seb nih pri lož nos tih, npr. fi del (predhodnik godal), sta re po zav ne brez ven ti lov in špi net iz družine čembalov.

41.­Anonymus:­pASSO­E­mEZZO,­SAl­tA­REl­lO­giORgiO

Fidel

Stari dvorni ples lahko zaplešete.

Plesalci nekoč

PRIPRAVA NA PLeS:Plesalec je na levi, z desno roko drži plesalkino levico, tako da od zgoraj objema njeno zapestje. Roke so v višini ramen, plesalka z desnico drži krilo, plesalec pa ima levo roko na zgornjem delu levega stegna (v boku). Pleše lahko en par ali vsi pari. Pari se postavijo v kolono, drug za drugim. Pleše se v ravni vrsti. Na koncu plesišča se plesalka obrne v polkrogu okrog plesalca, ki se obrne na mestu.

POKLON:Plesalec in plesalka si stojita nasproti. 1. takt: plesalec stopi z levo nogo na stran, plesalka stopi z desno nogo na desno stran.2. takt: plesalec z desno nogo oriše krog od spredaj prek strani nazaj, plesalka stopi z levo nogo k

desni.3. takt: plesalec prenese težo na desno nogo ob naklonu zgornjega dela telesa proti plesalki,

plesalka skoraj poklekne in skloni glavo.4. takt: plesalec in plesalka se zravnata in se postavita drug poleg drugega v plesni položaj, primeta

se za roke (kot je zgoraj opisano).

KORAK S POSKOKOM:1. takt: korak z levo nogo naprej.2. takt: desna noga je stegnjena naprej, poskok na levi nogi.3. takt: korak z desno nogo naprej.4. takt: leva noga je stegnjena naprej, poskok na desni nogi.eNOJNI KORAK:5. takt: korak z levo nogo naprej.6. takt: desno nogo priključimo levi.7. takt: korak z desno nogo naprej.8. takt: levo nogo priključimo desni.DVOJNI KORAK:9. takt: korak z levo nogo naprej.10. takt: korak z desno nogo naprej.11. takt: korak z levo nogo naprej.12. takt: desno nogo priključimo levi.

Korake s poskokom, enojne in dvojne poljubno kombiniramo, zadnji štirje takti plesa so namenjeni poklonu.

Bojevit, udaren ...

Page 34: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

43

Na ozem lju da naš nje Slo ve ni je je bi la glas ba se stav ni del vsak da njih do ga janj na po svet nem, še bolj pa na cer kve nem pod roč ju.

Po slu šaj pe sem Jezus je od smerti vstal in ugo tovi nje ne zna čil nos ti.

42.­ljudska:­jE­ZUS­jE­OD­SmER­ti­vStAl

2.4 GLAS BA NA SLO VEN SKEM

Prvi natis iz Slo ven ske pro tes tant ske pes ma ri ce Današnji notni zapis pesmi

• Iz pi ši be se de, ki jih v da naš njem ča su ne upo rab lja mo več in po sku si ugo to vi ti, kaj po me ni jo.

• Na ka te ri cer kve ni praz nik se na ve zu je vse bi na pes mi?

• Je bi la pe sem za pe ta eno­ ali več glas no?

• Ka te re mu na či nu pet ja, ki si ga že spoz nal, je to pet je po dob no?

Oglej si del not nega za pisa pes mi, kot je za pi san v Slo ven ski pro tes tant ski pes ma ri ci, in ga primerjaj z današnjim zapisom.

• S kak šni mi no ta mi je pe sem za pi sa na v ori gi na lu?

& b c œ œ jœ jœ œJeDe

zusbi

jene bil

odod2.

1.

œ œ .œ jœsmersmer

titi

vstal,vstal,

vrahu

œ œ œ œgudič

jebi

tonas

glavse

œ œ .œ jœvobil

stepkon

tal,čal,

obmi

- - - - -- - -

& b5 œ œ œ œ

tubi

sese

vedaj

segre2.

1.

œ œ .œ jœlišni bi

mo,li,

iBo

œ œ œ œnuga

Boni

gakdar

hvane

œ œ livi di

mo.li.

- - - - - - -- - - - - - -

& b9

œ œ œ œKy ri e e

lei son,

œ œ œ œ œKy ri e

œ œ œ œ œ œe le i

wson.- - - - - - - - -

Jezus je od smerti vstalSkladateljljudska: jEZUS­jE­OD­SmERti­vStAl­

Smerti (smrt), obtu (zato), inu (in) ...

Na veliko noč.

Zapeta je bila enoglasno.

Koralnemu petju.

S koralnim notnim zapisom.

Page 35: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

44

Po slu šaj še od lo mek iz maš ne ga ob re da, ime no van In tro itus (vstopni spev). To je ob vez ni del maš ne ga prop ri ja. • Si ugo to vil v glas bi kak šno po seb nost?

Če bi po slu šal še pre os ta le ob vez ne in ne ob vez ne maš ne de le, ki so ohra nje ni kot ro ko pi si iz sred nje ga ve ka, bi lah ko ugo to vil, da se pet je pri nas ni raz li ko va lo od pet ja v cerkvah drugod po evropi.

Na sled nji zvoč ni pri mer Jube, Domine benedicero (Ukaži Gospod, blagosloviti) do ka zu je, da so pe li tu di več glas no.

Od go vo ri.

• Ali so glas bo na zvoč nem pri me ru iz va ja li žen ski ali moš ki gla so vi?

• So bi li po sa mez ni gla so vi ve či no ma vo de ni silabično ali me liz ma tič no?

• Je sklad ba na pi sa na v po li fo ni ali ho mo fo ni teh ni ki?

Za pi sov ljud ske ga glas be ne ga ustvar ja nja iz sred nje ga ve ka je ze lo ma lo. Tipične značilnosti nekaterih ljudskih pesmi pa kažejo, da so zelo stare. Ti pri me ri so: Pe sem o kra lju Mat ja žu, Lin či ca Tur kin či ca, Ba la da o le pi Vi di in dru ge.

Bajeslovne in pripovedne pesmi najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na straneh 9, 10, 11, 14.

Po slu šaj od lo mek o Lin či ci Tur kin či ci iz Bi le v Re zi ji, ka ko je re ši la Kra lja Mat ja ža iz tur ške je če.

43.­iN­tRO­itUS­(vstopni­spev­–­Ozri­se­name)44.­jU­BE,­DO­mi­NE­BE­NE­Di­CE­RE­(Ukaži­gospod,­blagosloviti)

45.­ljudska­iz­Bi­le­v­Re­zi­ji:­liN­ČiCA­tUR­KiN­Či­CA

liNČiCA­tURKiNČiCA­ Rezijanska ljudska

Mašni proprij (del rokopisa najstarejšega srednjeveškega kodeksa na Slovenskem)

roko

pisn

a zb

irka

NU

K v

Ljub

ljani

krej – kraljkawac – kovačwungarski – ogrskipajet – odpeljati

Enoglasje, koral, melizmi.

Moški glasovi.

Melizmatično.

V polifoni tehniki.

Page 36: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

46

Po slu šaj od lo mek glas be ne ga de la skla da te lja Georga Friedricha Hän dla in ugo to vi čim več zna čil nos ti.

• Ali po znaš to glas bo?

• Kak šen na slov ima?

• Za pi ši čim več zna čil nos ti, ki si jih ugo to vil ob po slu ša nju po snet ka.

3.1 RAZ KOŠ JE BA RO KA

P. Ju va ra: Grad Stupingi pri Torinu

N. Sal vi: Fontana di Trevi v Rimu

46.­g.­F.­Hän­del:­HAl­lE­lU­iAH­iz­oratorija­mesija­

Ve li čast ne stavbe in okra še ni pred me ti so zna čil nos ti ba ro ka.

• Ka te re skup ne zna čil nos ti si opa zil?

Pri mer jaj glas bo z upo dab lja jo čo umet nost jo.

Mesija – Halleluiah.

Vokalnoinštrumentalna izvedba, nabožno

besedilo v angleškem jeziku ...

Baročno okraševanje.

Page 37: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

47

Tu di sli kar ji so v ba ro ku ustvar ja li bo ga to okrašene in barvno raz koš ne sli ke. Oglej si jih.

47.­j.­S.­Bach:­­WENN­iCH­EiNmAl­SOll­SCHEiDEN­(Ko­bom­slovo­nekoč­jemal)­iz­matejevega­pasijona

A. Wat te au: Vkrcanje na KitaroH. Ri ga ud: Ludvik XIV.

• Se mor da v tvo ji bliž nji oko li ci na ha ja jo ba roč ne stavbe, cer kev, graš či na, pa la ča?

Še en krat po slu šaj iz ved bo me lo di je Cla udi ja Mon te ver di ja Las ci ate mi mo ri re. Po zo ren bo di na in štru men tal no sprem lja vo.

• Ka te ra glasbila so sprem lja la pev ko?

Za pi ši jih.

Za sed bo so lis tič ne ga pev ske ga gla su in majh ne sku pi ne, pred vsem strun skih glas bil, v zgod njem ba ro ku ime nu je mo mo no di ja. Ob spoz na va nju ba roč ne glas be boš sli šal še več po dob nih pri me rov.

Vsebinsko bogata je sklad ba nem ške ga skla da te lja Jo han na Sebastiana Ba cha Ma te jev pa si jon. Po slu šaj te od lo mek Ko bom slo vo ne koč je mal in sle di not ne mu za pi su.

Na tanč ne je si oglej spod nje čr tov je, v ka te rem je za pi sa na ba sov ska me lo di ja, ki jo iz va ja ta vio lon če lo in pra vi lo ma čem ba lo ozi ro ma or gle. Tak na čin za pi so va nja ime nu je mo ge ne ral bas (oštevilčeni bas), neprekinjeno izvajanje pa bas so con ti nuo.

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­­WENN­iCH­EiNmAl­SOll­SCHEiDEN­(Ko­bom­slovo­nekoč­jemal),­odlomek­iz­matejevega­pasijona

Čembalo, violončelo.

Page 38: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

48

Pre vod: Ko bom slo vo od sve ta ne koč je mal, Gos pod, ne lo či se od me ne, tak rat mi ka ži pot!

Ko mi sr ce drh te lo v smrt ni stis ki bo, ta čas me re ši gro ze, ki sam pre stal si jo!

• Za kak šno za sed bo je sklad ba na pi sa na?

Baročne orgle

Za mešani pevski zbor, orgle in violončelo.

Page 39: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

49

48.­A.­vi­val­di:­KON­CERt­ZA­DvE­tRO­BEN­ti49.­g.­F.­Hän­del:­SU­itA­ZA­ČEm­BA­lO­50.­g.­F.­Hän­del:­lAS­CiA­CH’iO­pi­AN ­gA­(pustite,­da­jočem)­iz­opere­Rinaldo

Skladba je v izvirniku napisana za čembalo.

• Katero glasbilo jo izvaja na posnetku?

Ob po slu ša nju odlomka sprem ljaj del partiturnega zapisa. Obkroži okraševanje v melodiji.

Okraševanje v upodabljajoči baročni umetnosti

Čembalo

V sklad bi si sli šal in v not nem za pi su opa zil skla da te ljev za pis in na to za pis okra še va nja me lo di je.

Arija

Po slu šaj sklad be in jih pri mer jaj.

• Ali v ig ri tro ben te sli šiš kaj po seb ne ga, za ni mi ve ga? Raz lo ži.

V Hän dlovi sklad bi bo di po zo ren na dru go zna čil nost ba roč ne glas be.

Zanimiva je zelo virtuozna igra trobent.

Klavir.

Page 40: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

50

Iz na sled nje ga glas be ne ga od lom ka boš lah ko spoz nal še dve zna čil nos ti glas be te ga ob dob ja.

Skladbo izvaja baročni orkester. Poslušaj primer in spremljaj potek glasbe v partituri.

• Navedi glasbila, ki izvajajo skladbo.

• Kateri glasbili posebej izstopata?

Značilnost baročne glasbe je virtuoznost.

• Kdo je virtuoz?

Ob po nov nem po slu ša nju od lom ka bodi pozoren na ritmični potek glasbe.

Podčrtaj ustrezno en odgovor:

•enakomeren ritem •neenakomeren ritem •prehitevanje •prekinjanje

V zad njem pri me ru Ba cho ve glas be si sli šal na vi dez no »tek mo va nje« ne ka te rih glas bil z or kes trom, kar je ena iz med po memb nih zna čil nos ti glas be v ba ro ku. V ig ri se iz me nju jeta manj ša sku pi na ozi ro ma po sa mez no glas bi lo in or kes ter. To ime nu jemo kon cer tant ni slog.

51.­j.­S.­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­Št.­5­(1.­sta­vek)

Flavta, violine, viole, čembala.

Violina in flavta.

Glasbenik, ki odlično obvlada igro na svojem inštrumentu.

Page 41: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

51

Oglej si na sled nji not ni za pis in po slu šaj po sne tek.

3.2 PRO TES TANT SKI KO RAL

Bohorič je pe sem ime no val Jut ra nja pe sem. Za pis pes mi naj deš v pes ma ri ci. Zapojmo in zaigrajmo na strani 24.

• Primerjaj oba notna zapisa pesmi in zapiši prvoten, izvirni naslov.

• Zbra no po slu šaj po sne tek še en krat in ugo to vi, kdo po je pr vo, dru go in zad njo ki ti co Jut ra nje pes mi.

• Kje v Slo ve ni ji je ver ska skup nost pro tes tan tov (evan ge li ča nov) da nes naj moč nej ša?

V knjiž ni ci si lah ko ogle daš tu di po na ti se Tru bar je vih del: Slo ven sko pro tes tant sko pes ma ri co in Ene psal me.

Še pre den se je na ozem lju da naš nje Slo ve ni je po ja vil pro tes tan ti zem, je bil raz šir jen v ev ro pi, pred-vsem v Nem či ji. Za čet nik gi ba nja je bil Mar tin Lut er. Pes mi, ka krš na je Jut ra nja pe sem, so pe li pri pro tes tant skem cer kve nem bo gos luž ju, ime no va li pa so jih pro tes tant ski ko rali.

Adam­Bohorič:­jUt­RA­NjA­pE­SEm

Prvi natis Slovenske protestantske pesmarice

Kaj veš o protestantizmu na Slovenskem?

52. A. BohoriË: JUT RA NJA PE SEM

Primož Trubar

Ena druga otročja peisam.

Prvo kitico pojejo ženske enoglasno, drugo kitico pojejo ženske večglasno, tretjo kitico izvaja mešani pevski zbor.

V Prekmurju.

Page 42: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

52

eden naj bolj zna nih sred nje veš kih pro tes tant skih ko ra lov je bil ko ral Ein fes te Burg ist un ser Gott (Mo goč na trd nja va je naš Bog).Sle di not ne mu za pi su in po slu šaj zvoč ni pri mer.

Jo hann Se bas ti an Bach ga je v svo ji kan ta ti z enakim na slo vom ob de lal na več raz lič nih na či nov. Naj prej si oglej not ni za pis in po slu šaj iz ved bo.

Ugo to vi raz li ko med iz vir ni kom in Ba cho vo pri red bo.

• S ka te ri mi not ni mi vred nost mi je za pi san izvirnik in s ka te ri mi Ba cho va pri red ba?

• Ali sta me lo di ji v obeh za pi sih ena ki?

V čem se raz li ku je ta?

Ba cho vo pri red bo is te ga ko ra la po slu šaj še v iz ved bi pev ske ga zbo ra.

• Po ime nuj pev ske gla so ve.

• Sklad ba je več glas na. Ko li ko raz lič nih gla sov je pe lo in ka te ri?

• Kateri inštrument sprem lja pet je?

Martin Luter

Jo hann Se bas ti an Bach

53.­m.­luter:­EiN­FES­tE­BURg­iSt­UNSER­gOtt­(mogočna­trdnjava­je­naš­Bog)54.­j.­S.­Bach:­DAS­WORt­SiE­SOl­lEN­lASSEN­StAHN­(pustite­besedi­njen­pomen)

Izvirnik je zapisan z dolgimi notnimi vrednostmi, Bachova priredba pa s krajšimi.

Bach je izvirno melodijo priredil, jo podaljšal in ritmično drugače uredil.

Peli so štirje glasovi: sopran, alt, tenor, bas.

Orgle.

Sopran, alt, tenor, bas.

Page 43: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

53

Med najz na me ni tej še sred nje veš ke na pe ve so di pro tes tant ski ko ral. Johann Sebastian Bach ga je upo ra bil v eni svo jih naj lep ših ka n tat.

Ko ral si spoz nal že v prej šnjih urah. Po nov no po slu šaj od lo mek.

Ugo to vil si že, da je ta Ba cho va pri red ba ne ko li ko dru gač na od iz vir ne. Skla da telj je me lo di jo ko ra la ob de lal še na dru gač ne na či ne.

Po slu šaj na sled nji po sne tek zbor št. 5 in sledi do ga ja nju v not nem za pi su.

3.3 KAN TA TA

Und wenn die Welt voll Teu fel- wär

und wollt uns gar ver schlin- gen,-

Ustrezno podčrtaj.

• Koliko glasen pevski zbor izvaja odlomek skladbe?

• enoglasen • dvoglasen • troglasen

Za ni mi va je sprem lja va or kes tra.

• Ugo to vi, ka te ra glasbila sprem lja jo pet je.

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­­UND­WENN­DiE­WElt­vOll­tE­UFEl­WÄR ­­(in­če­bi­bil­svet­poln­vragov),­zbor­št.­5

55.­j.­S.­Bach:­UND­WENN­DiE­WElt­vOll­tE­UFEl­WÄR­(in­če­bi­bil­svet­poln­vragov)

Na koncertu

medigra

Oboa d’amore 1, 2,

trobenta 1, 2, 3,

timpani, godala, basso continuo.

Page 44: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

54

Tu di na sled nji odlomek kan ta te ima ne kaj skup ne ga s ko ra lom.

• Ugo to vi, kaj.

56.­j.­S.­Bach:­mit­UN­SER­mACHt­iSt­NiCHtS­gE­tAN­(Naša­moč­ne­zadošča)

• Po ime nuj iz va jal ce.

• Ka ko ime nu je mo tak šno vo kal no za sed bo?

• Kdo je pel gor njo me lo di jo?

• Si pre poz nal me lo di jo, ki jo je pe la sop ra nist ka?

Pri mer jaj za pi sa me lo dij ko ra la Das Wort sie sol len las sen stahn (Pustite besedi njen pomen) in sop-ran ske ga gla su.

• Kaj si ugo to vil?

• Kaj je zna čil no za me lo di jo, ki jo je pel bas?

• V čem je sprem lja va te ga du eta ti pič na za ba rok?

Arija je spev za solističen glas in inštrumentalno spremljavo.

Ustrezno podčrtaj.

• Kateri glasbeni element nastopa v ariji?

• ritem • melodija • harmonija

Jo hann Se bas ti an Bach: MIT UN SER MACHT IST NICHTS GE TAN   (Naπa moË ne zadoπËa), ari ja (du et) πt. 2

Melodija soprana je prirejeni koral.

Solo sopran in bas.

Duet.

Sopran.

Melodija je koral.

Sta podobna, v duetu okrašena.

Je koloratura.

Nastop bassa continua – neprekinjenega gibanja (motorika).

Page 45: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

55

V Ba cho vi kan ta ti ni so sa mo zbo ri in ari je, am pak tu di de li, ka krš ne ga boš sli šal v na sled njem po snet ku.

Na čin pet ja, kot si ga sli šal v pred va ja nem po snet ku, ime nu je mo re ci ta tiv.

Ustrezno podčrtaj.

• Katera glasbeni element nastopa v recitavu?

• ritem • melodija • harmonija

• Ka te ra glasbila so sprem lja la re ci ta tiv?

• V čem se arija in recitav razlikujeta?

Dru gi del recitava je bolj spe ven in z bo ga tej šo inštrumentalno sprem lja vo, ime nu je mo ga ari ozo.

Za ni miv je uvod ni zbor ein feste Burg ist unser Gott (Mo goč na trd nja va je naš Bog).Po slu šaj kra tek od lo mek.

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­SO­StE­HEN­DENN­BEi­CHRiS­ti­(tako­stoji­ob­Kristusu),­ re­ci ­ta­tiv ­in­ari­oso­št.­6

57.­j.­S.­Bach:­SO­StE­HEN­DENN­BEi­CHRiS­ti­(tako­stoj­ob­Kristusu)58.­j.­S.­Bach:­EiN­FES­tE­BURg­iSt­UNSER­gOtt­(mogočna­trdnjava­je­naš­Bog)

Bach pri orglah (detajl)

Orgle in violončelo.

Arija je spev za solista in inštrumentalno spremljavo,

recitativ pa melodični govor in inštrumentalna spremljava.

Page 46: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

56

Vi šek na pod roč ju raz vo ja vo kal no- in štru men tal ne glas be te ga obdobja je pojav opere.

Ba roč na ope ra je ve li čast no glas be no de lo z razkošno odrs ko po sta vit vi jo.

Pri sluh ni od lom ku iz ope re Kro na nje Pop pe je ita li jan ske ga skla da te lja Cla udi ja Mon te ver di ja. Vsebino preberi v učbeniku. Uvod no Sin fo nio, ime no va no pro log, po je jo tri je so lis ti – bo go vi: For tu na, Vir tus in Amor, ki mod ru je jo o živ lje nju.

Ugo to vi za sed bo or kes tra.

• Ob kro ži ime na glasbil, ki si jih sli šal v or kes tru.

kla vir – lut nje – po zav na – go da la – čem ba lo – tro ben ta –

oboa – ki ta rone – pav ke – har fa …

• Poslušaj, če si pre poz nal še kak šno glasbilo ra zen na ve de nih, za pi ši nje go vo ime.

Po slu šaj od lo mek za čet ka ope re, ko se Ot ton vra ča v Rim.

3.4 OPE RA V BA RO KU

Cla­udio­mon­te­ver­di:­E­pUR­‘iO­tOR­NO­QUi­(vračam­se)

59.­C.­mon­te­ver­di:­SiN­FO­NiA­iN­pRO­lOg­iz­opere­Kronanje­poppeje­60.­C.­mon­te­ver­di:­E­pUR­‘iO­tORNO­QUi­(vračam­se),­recitativ­iz­opere­Kronanje­poppeje

Scenski prizor iz opere

Recitativ

Virginal in harpsichord (predhodnika klavirja) in orgle - regal.

Page 47: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

5761.­C.­mon­te­ver­di:­­AmiCi,­E­giUNtA­l’ORA­(prijatelji,­prišla­je­ura),­­

recitativ­iz­opere­Kronanje­poppeje

Prevod: Vra čam se kot ogenj k son cu, kot po tok k mor ju. In kljub te mu da ne vi dim no be ne lu či, vem, da tu sve ti mo je son ce. Zves ta, ljub lje na hi ša, dom mo je ga živ lje nja, mo je lju bi ce, pri šel sem, da ti pre dam sr ce. Od pri ok no, Pop pe ja! Tvoj lju bi obraz, ki do lo ča mo jo uso do, naj raz gla si dan pred mra kom …

• Ka ko ime nu je mo moš ki glas, ki je pel vlo go Ot to na?

V ba ro ku so visoke gla so ve pe li kas tra ti. V da naš njih iz ved bah ba roč nih oper jih po navadi po je jo žen-ski gla so vi – al ti. Če se od lo či jo za iz vir no iz ved bo, pa v ta kih pred sta vah po je jo kon tra té nor ji.

• Ali se je sprem lja va v pri me rja vi s pr vim po snet kom kaj spre me ni la? • Ka te ra glasbila so pre vla do va la v ba roč nem or kes tru?

Pri sluh ni za čet ku dru ge ga de ja nja, v ka te rem fi lo zof Se ne ka iz pol nju je Ne ro nov ukaz, naj si vza me živ lje nje.

Pre vod: Pri ja te lji, pri šla je ura za na uk, Zbor: Ne, Se ne ka, ne umri! kaj sem hva lil kot naj viš jo kre post. Jaz no čem umre ti! Smrt ni strah tra ja krat ko. Živ lje nje je mno go pre slad ko, Kot ro mar za puš ča vzdih ljaj, ne bo mno go pre več mod ro, pr si, v ka te rih je dol ga le ta – vse gren ko in stru pe no po dob no kot gost le ma len kost na ovi ra … v ne kem do mo va nju – bi val (Prevod: Ivan Vrbančič)

in se za vih tel na Olimp, da bi ohra nil za klad sre če.

• Po ime nuj moš ki glas, ki je pel vlo go Se ne ke.

• Opi ši zna čil nos ti po te ka me lo di je.

Po sku si naj ti sim bo li ko med me lo di jo Se ne ke in nje no vse bi no.Sim bo li ka je ena iz med po memb nih zna čil nos ti ba roč ne glas be.Tu di zbor Se ne ko vih učen cev je upo ra bil po seb nost v me lo di ki – ta ko ime no va no pol ton sko stop nje-va nje. Oglej si kra tek not ni za pis.

• Ka ko ime nu je mo pet je Se ne ko vih učen cev, kjer gla so vi vsto pa jo drug za dru gim?

• Opi ši zna čil nos ti sprem lja ve.

Scenski prizor iz opere

Kontratenor.

Da.

Strunski: harfa, lutnja, čembalo, kitara.

Bas.

Kromatika.

Polifonija.

Je akordična, ne izstopa.

Page 48: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

58

Pri sluh ni od lom ku iz pri zo ra Kro na nja, v ka te rem Ne ron za če nja slav nost kro na nja no ve ce sa ri ce Pop pe je.

• Kak šen je zna čaj glas be?

• Kak šna je ope ra Kro na nje Pop pe je po vse bi ni?

• Raz lo ži po jem mo no di ja.

• Ali bi lah ko uvrs til ope ro Kro na nje Pop pe je v vrs to mo no dič nih oper?

• Za kaj?

O tem ob dob ju rim ske zgo do vi ne je po sne tih kar ne kaj fil mov. Pri po ve du je jo o vla da nju ce sar ja Ne ro na in o zna čil nos tih tis te ga ča sa. To zgo do vin sko ob dob je je ze lo prep rič lji vo opi sa no v zna me ni tem ro ma nu Quo va dis.

Med po memb ne skla da te lje ba roč ne ope re spa da Chris toph Wil li bald Gluck in nje go va opera Orfej in Evridika. Poz nej ša glas be na dela pa po se gajo že v ob dob je glas be ne ga kla si ciz ma.

Po slu šaj na sled nji od lo mek iz opere Orfej in evridika in ugo toviraz po lo že nje, ki ga pri na ša glas ba.

Vse bi na ope re je zgo do vin ska in iz vi ra iz an tič ne Gr či je.Ob li ko va na je po zgle du sta ro grš ke tra ge di je. Skla da telj jedal ve lik po uda rek pev ske mu zbo ru in ba le tu.

•Po ime nuj glas be ne iz va jal ce.

•V kak šnem tem pu je bil zvoč ni pri mer?

•Kak šno raz po lo že nje je že lel skla da telj ustva ri ti?

Prisluhni re ci ta tivu ero sa in Or fe ja T’assite amore (Ljubezen stoji pri tebi) ter ari jo Amor ja Gli sguardi trattieni (Oči hrepenijo).

Chris­toph­Wil­li­bald­gluck:­gli­SgU­AR­ Di­tRAt­ti­EN i­(Oči­hrepenijo)

Chris toph Wil li bald Gluck

62.­C.­mon­te­ver­di:­pRi­ZOR­KRO­NA­NjA­iz­opere­Kronanje­poppeje63.­Ch.­W.­gluck:­t’ASSitE­AmORE­(ljubezen­stoji­pri­tebi)­in­gli­SgUARDi­tRAttiENi­(Oči­

hrepenijo)­iz­opere­Orfej­in­Evridika­

Arija

Scenski prizor iz opere

Živahen, razgiban ...

Je zgodovinska opera.

To je melodija s spremljavo inštrumenta (ov).

Da.

Melodija se pogosto pojavlja z akordično spremljavo enega ali

Sopran, alt.

V zmernem tempu.

Nemirno, razburljivo ...

več inštrumentov.

Page 49: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

59

Amor (recitativ): Lju be zen ti je na klo nje na! Moj ju nak, tvo ja stis ka je ga ni la vi so ke ga Zev sa. Do vo lje no ti je ži ve mu pre čka ti vo de! Opi sal ti bom pot v tem ni Ha des: s svo jim pet jem mo raš ga ni ti fu ri je, du ho ve, bo ga smr ti. Ta ko ti bo sle di la Ev ri di ka na zaj v dnev no svet lo bo. Or fej: Kaj si re kel? Je to mo go če? Ko maj lah ko do ja mem! Po jas ni mi! Amor: Po vej: imaš po gum klju bo va ti tr di pre iz kuš nji? Or fej: Ob ljub ljaš mi Ev ri di ko in dvo miš o me ni? Amor: Ta ko pre vze maš po go je, ki jih mo raš iz pol ni ti. Or fej: Go vo ri!

Amor: Ne smeš po gle da ti Ev ri di ke, do kler ne bos ta pre ko ra či la brez na Stik sa! In te pre po ve di ji ne smeš raz kri ti, si cer jo boš iz gu bil za ved no; in ti se boš vr nil – žr tev svo je stis ke kot po ra žen mož! Mis li na to! Ži vel!

• Ali je ari ja ves čas v ena ko mer nem tem pu?

Gluc ko va ope ra Or fej in ev ri di ka je bi la ena zad njih oper, v ka te ri so moš ke vlo ge pe li kas tra ti. Če že-li jo v da naš njem ča su upri zo ri ti ope ro v iz vir ni ku, po je jo nji ho ve vlo ge – ta ko kot v na šem pri me ru – kon tra te nor ji ali al ti.

64.­Ch.­W.­gluck:­­DEH!­plA­CA­tE­vi­CON­mE­(Ah,­usmilite­se­me),­odlomek­iz­opere­Orfej­in­Evridika

Amor (ari­ja): Že lje oči, hre pe ne nje sr ca vztraj no za dr žuj! Le krat ka je pre iz kuš nja, na to se ti sme ji sre ča!

Po znaš lju be zen, nje na upa nja in hre pe ne nja, po gos to lju di že ob po gle du na le po to oro pa be sed!

• Za pi ši ne kaj iz ra zov, s ka te ri mi bi lah ko ozna čil zna čaj glas be.

Ne.

Žalostna, ganljiva, ljubeča ...

Page 50: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

60

V zna me ni ti ari ji Or fej pro si bo go ve, naj mu vr ne jo ev ri di ko.

65.­Ch.­W.­gluck:­CHE­FA­RO­SEN­ZA­EURi­Di­CE­(Brez­tebe)­arija­iz­opere­Orfej­in­Evridika­66.­Ch.­W.­gluck:­tRi­ON­Fi­AmO­RE ­(Slava­Amorju)­arija­iz­opere­Orfej­in­Evridika­

Christian­Willibald­gluck:­CHE­FA­RO­SEN­ZA­EURi­Di­CE ­(Brez­tebe)

Pre vod: Brez te be, srč no ljub lje na, je svet za me pust in pra zen! Ev ri di ka! Ev ri di ka! Le en krat daj od go vor! Ro tim te, daj mo žu od go vor! Ni naj manj še ga upa nja, da bi pri šel do srč ne ga mi ru, ne bom ga na šel nik dar več!

S so šol ci lahko za poješ ta del ari je.

Pod čr taj ustrez ne iz ra ze.

• Kakšen je zna čaj sprem lja ve:

pre pros t – ved er – čust ve n – ži vah en – ples ni …

V opernem gledališčuV opernem gledališču Naslovnica za operno predstavo Orfej in evridika iz leta 1764

Page 51: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

61

V ba ro ku se je moč no raz vi la in štru men tal na glas ba, s tem pa tu di glas be ne ob li ke, ki jih dot lej ni so po zna li.

Oglej si not ni za pis in ob njem za sle duj po tek glas be ne ga do ga ja nja.

3.5 IN ŠTRU MEN TAL NE GLAS BE NE OB LI KE BA RO KA

Prva glasbena misel je v C-duru, druga v G-duru, kar je kontrastni odnos.

Ta od nos je ze lo po mem ben za na dalj nji raz voj glas be nih ob lik.

Po slu šaj še za če tek dru ge ga de la sklad be, opa zuj not ni za pis in ugo tovizna čil nos ti.

Do­me­ni­co­Scar­lat­ti:­SO­NA­tA,­1.­del­–­prva­glasbena­misel

67.­D.­Scar­lat­ti:­SO­NA­tA

Pri mer jaj pr vi in zad nji not ni pri mer ter ugo to vi raz li ko.

Do me ni co Scar lat ti

• sonata

­1.­del­–­druga­glasbena­misel

• Ka te ro glasbilo je iz va jalo zvoč ni pri mer?

• Ali si opa zil v not nem za pi su in iz ved bi kaj po seb ne ga, ne na vad ne ga?

Po slu šaj od lo mek is te sklad be in opa zuj not ni za pis.

Klavir.

Staccato in okraske.

Page 52: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

62

Glas be na ob li ka, ki jo spoz na va mo in se v zgo do vi ni glas be po jav lja pr vič, se ime nu je baročna so na ta.

I. DEL II. DEL

1. GLAS BE NA 2. GLAS BE NA MOST 1. GLAS BE NA MOST 1. GLAS BE NA 2. GLAS BE NA CO DA MI SEL MI SEL MI SEL MI SEL MI SEL (KODA)

TAK TI: 1–4 TAK TI: 5–25 TAK TI: 20–25 TAK TI: 26–29 TAK TI: 30–42 TAK TI: 43–47 TAK TI: 48–57 TAK TI: 58–62C-dur G-dur G-dur c-mol, C-dur C-dur C-dur C-dur C-dur

Po slu šaj ce lot no so na to še en krat in sprem ljaj njen po tek na she mi.

Tu di na sled nja in štru men tal na glas be na ob li ka je na sta la v ča su ba ro ka. Zbra no po slu šaj posamezne dele iz Francoske suite in ob ogle du not ne ga za pi sa ugo tav ljaj zna čil nos ti.

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­AllEmANDE

• Ka te ro glasbilo si sli šal? Opi ši ga.

• V kak šnem taktovskem načinu je sklad ba na pi sa na?

• Ka te re not ne vred nos ti pre vla du je jo?

• V kak šnem tem pu je?

• Ka te ra sploš na zna čil nost ba roč ne glas be je v sklad bi upo rab lje na?

67.­D.­Scarlatti:­SONAtA68.­j.­S.­Bach:­AllEmANDE­iz­Francoske­suite­št.­6

69.­j.­S.­Bach:­COURANtE­iz­Francoske­suite­št.­6

Po slu šaj na sled njo sklad bo in jo ob ogle du not ne ga za pi sa pri mer jaj s prej šnjo.

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­CO­URAN­tE

Johann Sebastian Bach

• suita

Klavir. Je solistični inštrument s tipkami.

V štiričetrtinskem taktovskem načinu.

Prevladujejo note šestnajstinke.

V hitrem tempu.

Motorika.

Page 53: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

63

• Kaj ima ta obe pred va ja ni sklad bi skup ne ga?

• V čem se raz li ku je ta?

Tu di ob na sled njem po snet ku in ogle du not ne ga za pi sa za čet ka sklad be bo di po zo ren na raz li ke s prej šnji mi sklad ba mi.

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­SA­RA­BAN­DE

• Ali lah ko to sklad bo ozna či mo kot mo to rič no? Za kaj ne?

• Ka te ri glas be ni ele ment (ri tem, me lo di ja, har mo ni ja) pre vla du je v tej sklad bi?

• Je ta ele ment pre vla do val tu di v pr vih dveh glas be nih pri me rih? Če ne, ka te ri je bil v ospred ju?

Po slu šaj še če tr ti glas be ni pri mer, oglej si not ni za pis in ugo tav ljaj zna čil nos ti.

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­gi­gUE

Tu di ta sklad ba ima svo je po seb nos ti. • Si jih opa zil?

• S ka te ri mi ba roč ni mi zna čil nost mi, ki si jih do slej spoz nal, bi lah ko ozna čil pred va ja ni pri mer?

70.­j.­S.­Bach:­SARABANDE­iz­Francoske­suite­št.­671.­j.­S.­Bach:­gigUE­iz­Francoske­suite­št.­6

Hiter tempo, motoriko ...

V obliki.

Ne. Zaradi počasnega tempa in akordov.

Melodija in harmonija.

Ne, v ospredju je ritem.

Da.

Z motoriko.

Page 54: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

64

Spoz nal si zna čil nos ti ba roč ne su ite. O njej boš več pre bral v uč be ni ku in dru gih vi rih. Oglej si she-mo nje ne zgrad be in ugo tav ljaj zna čil nos ti.

• Iz pre gled ni ce je raz vid no, da ima Ba cho va Fran cos ka su ita štev. 6 osem stav kov. Za pi ši stav ke, ki jih ni si sli šal.

Ba roč na su ita je zgra je na iz ob vez nih in ne ob vez nih stav kov. Stav ki, ki si jih sli šal, so v ba roč ni su iti ob vez ni, vsi preosta li pa ne ob vez ni (ra zen za pi sa nih se ime nu je jo še air /ari ja/, lo ure, ron de au /ron do/ itd.).

• Kaj ima jo stav ki – ob vez ni in ne ob vez ni – skup ne ga?

• Ali so stav ki med se boj kon trast ni?

Skla da telj Jo hann Se bas ti an Bach je pisal tu di su ite za orkester. Po slu šaj sta vek iz tako imenovane 1. su ite in ugo tovi zna čil nos ti.

• Za pi ši čim več glasbil, ki si jih sli šal v po snet ku:

• Ali si sli šal glasbilo, ki se pra vi lo ma ogla ša v vsej ba roč ni glas bi? Po ime nuj ga.

• V kak šnem tak tu je bil pred va ja ni sta vek?

• Iz ko li ko de lov je zgra jen me nu et?

• Zapi ši ple se, ki jih po znaš in so v taktu.

Spoz nal si 5. sta vek Ba cho ve 1. su ite, ki ima ob li ko me nu eta.

Me nu et je sta ri dvor ni ples v tak tu.

AL LE MAN DE CO URAN TE SA RA BAN DE GA VOT TE

TO NA LI TE TA E-dur E-dur E-dur E-dur

TAKT (C) (C)

TEM PO AL LEG RO AL LEG RO AN DAN TE AL LEG RO MA BRILLAN TE BRILLAN TE NON TROP PO HITRO, ISKRIVO LAHKOTNO NE PREHITRO

34

34

ZNA ČIL NOS TISTAVKI

44

44

72.­j.­S.­Bach:­SU­itA­ZA­OR­KES­tER,­C-dur

ZNA ČIL NOS TI PO LO NA ISE ME NU ET BO URÉE GI GUE

TO NA LI TE TA E-dur E-dur E-dur E-dur

TAKT (C)

TEM PO AL LEG RET TO TRAN QU IL LO VI VA CE AL LEG RO NEKóLIKO HITRO MIRNO ŽIVAHNO HITRO

34

34

68

44

34

34

Gavotta, poloneza, menuet, bouree.

Tonaliteto (E-dur).

Da.

Godala, pihala.

Čembalo.

V tričetrtinskem taktu.

Iz treh delov.

Valček, mazurka.

Page 55: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

65

Med in štru men tal ni mi ob li ka mi ba ro ka so ne ka te re za ra di svo je ob li ko va nos ti tu di za htev nej še. Mednje so di jo pred vsem tis te s po li fo no kom po zi cij sko teh ni ko.

Ob po slu ša nju si oglej na sled nji not ni za pis in ugo tovi zna čil nos ti.

Za poj me lo di jo s so šol ci in so šol ka mi. Da bo pet je laž je in za ni mi vej še, iz va jaj me lo di jo na zlo ge da, ba, da. Upo ra biš lah ko tu di dru ge zlo ge, npr. du za os min ko in du-bi za šest naj stin ki, ali pa si iz mis li last no be se di lo.

• Ka te ro glasbilo je iz va jalo za če tek sklad be?

Po slu šaj po sne tek še en krat in si ga po sku šaj čim na tanč ne je za pom ni ti.

Iz va ja no me lo di jo ime nu je mo v in štru men tal ni (vča sih tu di v vo kal ni) glas bi te ma. Spoz nal si te mo ene iz med šte vil nih po li fo nih skladb Jo han na Se bas ti ana Ba cha, ki se ime nu je fu ga.

Fu go pra vi lo ma uve de pre lu dij, ki po me ni uvod v glas be no de lo. Te ma se po ja vi v raz lič nih (so rod nih) to na li te tah, naj prej kot dux, na to pa še kot co mes. Ra zen na za čet ku, ko je iz ve de na so lis tič no, jo v na sled njih iz ved bah ved no sprem lja kon tra punkt (tehnika vodenja posameznih glasov). Dodatne informacije poišči v učbeniku.

Jo hann Se bas ti an Bach je bil znan vir tu oz in im pro vi za tor na or glah in je za to glasbilo na pi sal ve li ko skladb. Prisluhni Toccati, virtuozni skladbi za glasbila s tipkami.

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­FU­gA­xxi

73.­j.­S.­Bach:­FU­gA­Št.­xxi74.­j.­S.­Bach:­tOC­CA ­tA­iN­FU­gA,­d-mo­l

• fuga

• toccata

(tokata)

Orgle, na katerih je muziciral J. S. Bach (Leipzig)

Čembalo.

Page 56: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

66

Po slu šaj od lo mek ene naj bolj zna nih Ba cho vih skladb za or gle in ugo tav ljaj zna čil nos ti.

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­pAS­SA­CAg­liA,­c-mol

Odgovori.

• Ka ko ime nu je mo glas be no mi sel, ki si jo sli šal na za čet ku?

• Kaj po me ni be se da va ri aci ja?

Na to te mo je Bach na pi sal 20 va ri acij.

• Kaj je zna čil no za 6. va ri aci jo?

75.­j.­S.­Bach:­pAS­SA­CAg­liA,­c-mol­(tema­in­6.­variacija)

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­vARiACijA­št.­6

tema

Pri Bachovih doma

Téma.

Spreminjanje.

Ritmično variiranje téme.

Page 57: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

6776.­A.­vi­val­di:­pO­mlAD­iz­let­ni h­ča­sov

Pri mer jaj za pis te me in me lo di jo pe da la v 6. va ri aci ji.

• Ali je skla da telj ohra nil me lo di jo?

• Ka ko jo je spre me nil, va ri iral?

• Za pi ši ri tem za čet nih tak tov te me v 6. va ri aci ji.

• Po znaš zna ne ga slo ven ske ga or ga nis ta? Na pi ši nje go v ime in pri imek.

Pri sluh ni od lom ku zna ne sklad be in sle di not ne mu za pi su.

• Za ka te ri or kes ter je na pi sa na sklad ba?

• Ali je ig ral or kes ter ali se je ogla šalo tu di so lis tič no glasbilo? Ka te ro?

Za poj te mo. Do daš lah ko tu di last no be se di lo.

Glas be no ob li ko, ki jo spoz na vaš, ime nu je mo con cer to gros so in je pred hod nik kas nej še ga so lis tič ne ga kon cer ta.

Od lo mek, ki si ga po slu šal, je uvod ni del pr ve ga iz med šti rih za po-red nih con cer tov gros sov s skup nim na slo vom Štir je let ni ča si. Pr vi kon cert ima na slov Po mlad.

Za ni mi vost sklad be so do da ni vse bin ski na slo vi, ki jih je skla da telj An-to nio Vi val di umes til znot raj po sa mez nih de lov. V pr vem kon cer tu za sle di mo pet je ptic, žu bo re nje iz vi rov, pi ha nje vet rov, ne ur je.

An to nio Vi val di

• concerto grosso

Za godalni orkester.

Violina.

Da.

Ritmično.

Maks Strmčnik.

Page 58: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

68

Po slu šaj pr vi sta vek v ce lo ti in ugo tav ljaj.

• Kak šen je zna čaj glas be v zvoč nem iz ra zu pet ja ptic?

• Ka ko je iz ra že no žu bo re nje iz vi rov?

• Pih lja nje vet ri čev je

• Ne ur je je

Pomlad

Ob predvajanem posnetku se tudi gibno izrazi. Obrni na stran 86.

Pomlad in Jesen zapoj ob klavirski spremljavi. Najdeš jo v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 46 in 48.

An to nio Vi val di: PoMlAd  Besedilo: Tomaæ Habe

Razigran ...

S hitrimi menjavami tonskih višin violine.

spevnejša melodija.

razgibana igra celotnega orkestra.

Page 59: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

69

Po slu šaj od lo mek iz skladbe Jo hanna Se bas ti ana Ba cha in ugo to vi čim več zna čil nos ti.

3.6 VE LI KA SKLA DA TE LJA BA RO KA

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­št.­2,­F-du­r,­1.­sta­vek

• V kak šnem tem pu je bil pred va ja ni od lo mek?

• Na štej glasbila, ki si jih pre poz nal ob po slu ša nju.

• Ali se je v sklad bi ogla ša la ob vez na sprem lja va, zna čil na za glas bo ba ro ka?

• Ka te ra glasbila iz va ja jo sprem lja vo in ka ko se ime nu jejo?

Po osmih tak tih uvo da, ki jih je za ig ral or kes ter, se je ogla si la sku pi na so lis tič nih glasbil.

• Ka te rih?

• Ka ko ime nu je mo glas be no ob li ko ba roč ne in štru men tal ne glas be, v ka te ri manj ša sku pi na glasbil (con cer ti no) »tek mu je« z or kes trom (tut ti)?

77.­j.­S.­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­Št.­2­(1.­sta­vek)

Glasbeniki muzicirajo z Bachom.

Johann Sebastian Bach Friedrich Händel

• Johann Sebastian Bach

Johann Sebastian Bach Friedrich Händel

V zmernem tempu.

Trobenta (F), flavta, oboa, violina, violončelo, kontrabas,

Da.

Spremljavo izvajajo godala in čembalo, imenujejo

Trobenta, flavta, oboa, violina.

Concerto grosso.

čembalo.

se basso continuo.

Page 60: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

70

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­št.­2,­F-dur,­3.­sta­vek

• Po ime nuj so lis tič no glasbilo.

78.­j.­S.­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­Št.­2­(2.­sta­vek)79.­j.­S.­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­Št.­2­(3.­sta­vek)

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­BRAN­DEN­BUR­ŠKi­KON­CERt­št.­2,­F-dur,­2.­sta­vek

Po slu šaj še krat ka od lom ka dru ge ga in tret je ga stav ka in ju pri mer jaj s pr vim.

&&&

bbb

43

43

43

Flavta

Oboa

Violina

ŒŒœ

∑∑

.œ jœ œ œ œ

∑ œ

œ œ œœ

∑.œ jœ œ œ œœ œ Œ œ œ œ

&&&

bbb

4

œ

œ œ œœ

œ œ Œ œ

.œ Jœ œ œ œ

œ œ Œ œ œ œ

œ œ# Œ œ

œ œ œ œ

œ œ Œ œœ# œ Œ Œ

.œn œ œ œ œ œ ≈

œ œ Œ Œ œ

&&&

bbb

8 œ# œ# œ œ

œ

œ œ Œ Œ

œ œn Œ œ œ œ

.œ Jœ œ œ œ

œn œ Œ œ

œ œ œ œ œn œ œ

œ œ# Œ œ

.œ Jœ œn œ œ

.œ Jœ œ œ œ

Brandenburški koncertJ. S. Bach

• Ali je tem po pr ve ga stav ka enak dru ge mu?

• Je bi la iz va jal na za sed ba ena ka?

• Na štej so lis tič na glasbila.

V not nem za pi su manj ka glasbilo, ki sta vek zač ne in se ne pre ki nje no ogla ša.

• Po ime nuj ga.

Na tanč no opa zuj not ni za pis in po slu šaj iz ved bo.

• V kak šnem za po red ju za če nja jo ig ra ti glasbila?

• Ka ko ime nu je mo ta ko skla da telj sko teh ni ko?

Po slu šaj od lo mek iz 3. stav ka.

Ne, je počasnejši.

Ne.

Flavta, oboa, violina, violončelo.

Čembalo.

Violončelo in čembalo, violina, oboa, flavta.

Polifonija.

Violončelo.

Page 61: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

71

jo­hann­Se­bas­ti­an­Bach:­jUtRANjA­ROSA­ Slovensko besedilo: Jože Humer

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

• Si za znal v ig ri so lis ta kaj po seb ne ga?

• Ali je zvok po do ben tro ben ti?

Tro ben ta, ki ig ra v vi so kih le gah, je zna čil na za ba roč no glas bo. V tem obdobju se je imenovalaclarino (klarino). Danes jo poznamo kot »Ba cho vo tro ben to«. Ima po seb no ob li ko in ugla si tev.

• Ka ko ime nu je mo so lis ta, ki vr hun sko ob vla da ig ro na svo jem glasbilu?

Sli šal si tri stav ke Ba cho ve ga Bran den bur ške ga kon cer ta številka 2.Znova po slu šaj od lom ke in na štej vsaj tri kon tras te, ki so zna čil ni za ta kon cert.

Za poj pe sem Jut ra nja ro sa, ki je pri red ba ari je številka 4 iz Ba cho ve Kmeč ke kan ta te Ach, du schmeckt ...

Po slu šaj iz vir ni od lo mek iz Ba cho ve Kmeč ke kan ta te, v ka te ri se ta pe sem po jav lja z dru gač no vse bi no sku paj z or kes trsko sprem lja vo.

• Po ime nuj pev ska glasova, ki si ju sli šal v po snet ku.

• V ka te rem je zi ku sta pe la?

• Ka ko ime nu je mo to zasedbo?

80.­j.­S.­Bach:­KmEČ­KA­KAN­tA­tA­(Ach,­du­schmeckt­...)

Drugi odlomek iz kantate najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 49.

Solista imenujemo virtuoz.

Sopran in tenor.

V nemškem jeziku.

Duet.

Da, visoko glasovno lego trobente.

Da.

Page 62: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

74

Po slu šaj od lo mek kon cer ta in ugo tovi zna čil nos ti.

• V kak šnem tem pu je za če tek kon cer ta?

• Za ka te ro so lis tič no glasbilo je kon cert na pi san?

• Po ime nuj or kes ter, ki sprem lja so lis ta.

Od 28. tak ta na prej se ogla ša mo tiv ku ka vi ce, zato kon cert no si pod na slov Ku ka vi ca in slav ec.

Na sled nja sklad ba je ena iz med naj bolj zna nih del vo kal no-in štru men tal ne glas be.

• Ugo to vi njen na slov in skla da te lja.

• Ali veš, iz ka te re ga ve li ke ga glas be ne ga de la je Halleluiah (Aleluja)?

• Za pi ši iz va jal ce.

83.­j.­S.­Bach:­BA­Di­NE­RiE­iz­Suite­v­h-mo­lu­(izvaja­flav­ta­in­or­kes­ter)84.­j.­S.­Bach:­BA­Di­NE­RiE­iz­Su­ite­v­h-mo­lu­(izvaja­Swingle­Singers)

85.­g­F.­Hän­del:­KON­CERt­ZA­OR­glE­(odlomek)

ge­org­Fri­ed­rich­Hän­del:­HAllElUiAH!­odlomek­iz­oratorija­mesija

Pre vod:Aleluja, Gospodu vsemogočnemu Bogu.

& b c .œ jœ jœ jœ ŒHal le lu jah!

Allegro

.œ jœ jœ jœ ‰ rœ rœHal le lu jah! Hal le

jœ jœ ‰ rœ rœ jœ jœ ‰ jœlu jah! Hla le lu jah! Hal- - - - - - - - - - - - -

& b4 jœ œ jœ œ Œ

le lu jah!

.œ jœjœ jœ Œ

Hal le lu jah!

.œ jœjœ jœ ‰ rœ rœ

Hal le lu jah! Hal le- - - - - - - - - -

& b7 jœ jœ ‰ rœ rœ jœ jœ ‰ jœ

lu jah! Hal le lu jah! Hal

œ œ œ œ Œle lu jah!

œ œFor the Lord- - - - - - -

& b10 jœ jœ .œ jœ œ

God om ni po tent

œ ‰ rœ rœreign eth, Hal le

jœ jœ ‰ rœ rœ jœ jœ ‰ rœ rœlu jah, Hal le lu jah, Hal le- - - - - - - - - - - -

& b13 jœ jœ ‰ rœ rœ jœ jœ Œ

lu jah, Hal le lu jah,

œ œfor the Lord

Jœ jœ .œ Jœ œGod om ni po tent

œ Œreign eth.- - - - - - - -

HallelujahGeorg Friedrich Händel

(odlomek iz oratorija Mesija)

V hitrem tempu.

Za orgle.

Godalni orkester.

Aleluja (Halleluiah), skladatelj je Georg Friedrich Händel.

Iz oratorija Mesija.

Mešani pevski zbor in orkester.

Page 63: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

75

• Kak šna je glas ba po zna ča ju?

• Je vse bi na po svet na ali na bož na?

Od lo mek je iz ora to ri ja Me si ja Ge or ga Fri ed ri cha Hän dla. Ob zbo rih so v sklad bi tudi re ci ta ti vi, arije ter zna čil na in štru men tal na sprem lja va.

Oratorij je vokalno-inštrumentalna glasbena oblika za soliste, zbor in orkester z dramskim dogajanjem. Po navadi je besedilo nabožno.

Ugo to vil si lah ko, da je sklad ba po zna ča ju ve se la, ra dost na in na vdu šu jo ča. Pri mer jaj jo z zna ča jem na sled nje ari je iz Me si je.

Pre vod: Kakor pastir pase svojo čredo.

Po slu šaj in sprem ljaj po tek glas be v na sled njem not nem za pi su.

ge­org­Fri­edrich­Hän­del:­­­HE­SHAll­FE­ED­HiS­FlOCK­li­KE­A­SHEp­SHEp­HERD­ (Kakor­pastir­pase­svojo­čredo),­odlomek­iz­oratorija­mesija

ge­org­Fri­ed­rich­Hän­del:­AiR

Slavnostna, veličastna ...

Vsebina je nabožna.

Page 64: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

76

• Ali je Hän dlo va umet ni na iz ve de na kot ti pič no ba roč na sklad ba?

• V ka te ro vrs to glas be bi uvrs til ta zvoč ni pri mer?

• Si sli šal vo kal no iz ved bo ali do dat no tu di in štru men tal no sprem lja vo?

S sošolci zapoj del skladbe, kot so jo izvajali Swingle Singers. Upo šte vaj na vo di lo: za če tr tin ko in os min ko upo ra bi zlog du, za šest naj stin ko zlo ga du-bi.

Po slu šaj iz vir no iz ved bo za kla vir in jo pri mer jaj z za pe to iz ved bo.

Krat ka sklad ba, ki si jo sli šal, ima na slov Air (ari ja) in je ne ob vez ni del su ite. Hän del jih je na pi sal ve li ko, ne ka te re za glasbila s tipkami, dru ge za or kes ter. Med naj bolj zna ne so di ta su iti Za kra lje vi ognje-met in Glas ba na vo di.

86.­g.­F.­Hän­del:­HE­SHAll­FE­ED­HiS­FlOCK­liKE­A­SHEpHERD­­(Kakor­pastir­pase­svojo­čredo)­iz­oratorija­mesija

Hornpipe je eden najslavnejših stavkov iz zna me ni te ga de la Glas ba na vo di.

Ognjemet (V. & A. Collection) Canaletto: Kraljevski izlet po Temzi

ge­org­Fri­ed­rich­Hän­del:­HORNpipE

Ne.

V vokalno glasbo.

Tudi inštrumentalno spremljavo.

Page 65: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

77

• Na štej skupine glasbil, ki izvajajo skladbo.

V skladbi se izmenjujejo: celoten orkester, godala, pihala in trobila.

Razdelite se v tri skupine (godala, pihala, trobila) in ob ponovnem poslušanju skladbe z dvigom rok nakažite igranje svoje skupine.

V učbeniku dopolni svoje znanje o glasbenih delih Bacha in Händla in značilnostih zgodovinskega obdobja.

87.­g.­F.­Hän­del:­AiR­iz­Suite­št.­588.­g.­F.­Hän­del:­HORNpipE­iz­suite­glasba­na­vodi

V opernem gledališčuV opernem gledališču

Godala, pihala, trobila.

Page 66: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

78

V obdobju ba ro ka je po leg Johanna Sebastiana Ba cha in nje go vih treh si nov ter Georga Fri ed richa Hän dla ustvar ja lo še ve li ko dru gih skla da te ljev. Spoz na li bo mo še šti ri fran cos ke skla da te lje.

Po slu šaj sklad bo dvor ne ga skla da te lja francoskega kralja Lud vi ka XIV. Je ana Bap tis ta Lul ly ja.

• Na štej glasbila, ki si jih pre poz nal v po snet ku.

• Ali je glas ba ves čas ena ko mer na?

• Iz ko li ko de lov je se stav lje na Uver tu ra?

• Kaj po me ni be se da uver tu ra?

• Kdaj se uver tu ra v glas be nih de lih po ja vi?

Po slu šaj na sled njo sklad bo italijanskega skladatelja Girolama Frescobaldija in ugo to vi nje ne zna čil nos ti.

• Ka te ro glasbilo je iz va jalo sklad bo?

Sklad ba, ki si jo sli šal, ima na slov Toccata. Ugo to vi ne kaj zna čil nos ti.

• Ali se po zvoč nos ti sklad ba raz li kuje od prej šnje?

• V čem je drugačna od pred hod ne?

• Kak šna glas be na ob li ka je toc ca ta?

Prisluhni še Preludiju, skladbi znamenitega francoskega skladatelja Françoisa Couperina.

• Opi ši zna čil nos ti zvo ka čem ba la in na sta nek zvoka.

• Kaj po me ni be se da pre lu dij in kje se v glas bi po jav lja?

3.7 DRU GI PO MEMB NI SKLA DA TE LJI BA RO KA

Je an Bap tist Lul ly

89.­j.­B.­lul­ly:­AR­mi­DE90.­g.­Fres­co­bal­di:­tOC­CA ­tA

91.­F.­Co­upe­rin:­pRE­lU­Dij

Girolamo Frescobaldi

François Couperin

ul­ly: AR­mi­DE

Tolkala, godala, pihala.

Ne.

Iz dveh delov.

Uvod, predigra.

Pojavi se z Gluckovo operno reformo, v inštrumentalni glasbi pa v 17. stoletju.

Čembalo.

Da.

Po igri solista.

Je skladba za inštrumente s klaviaturo.

Zvok inštrumenta s strunami (čembalo) nastane s trzanjem po struni.

Uvod v skladbo, najpogosteje v duetu s fugo.

Page 67: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

7992.­g.­B.­per­go­le­si:­­AH,­QUANtO­mi­StA­HAlE­(Ah,­koliko­mi­pomeniš)­­­ iz­opere­Služkinja­gospodarica

Skla da telj Gi ovan ni Bat tis ta Per go le si je da nes znan tu di po svo ji krat ki ope ri Služkinja gospodarica (La serva padrona).

Krat ka vse bi na ope re: Ser pi na, Uber to va slu žab ni ca no če bi ti več sa mo gos po di nja, ho če se po ro či ti z Uber tom. Z ne mim slu žab ni kom Ves po ne jem se do go vo ri ta za splet ko, da se bo ta pre ob le kel v mor na riš ke ga čast ni ka in pri šel snu bit Ser pi no. Lju bo sum ni Uber to jo takoj za snu bi in ta ko po sta ne gos po da ri ca.

• Po ime nuj žen ski glas, ki je pel ari jo.

• Ali je bi la iz va ja na ari ja ves čas v ena kem tem pu?

• Ka te ra glasbila so pre vla do va la v sprem lja vi?

Po slu šaj du et Ser pi ne in Uber ta.

Raz mis li in od go vo ri.

• Ka ko ime nu je mo ob li ko ope re, v ka te ri se po jav lja jo ko mič ne ose be in si tu aci je?

Per go le si je av tor pes mi Zlata roža, ki jo že po znaš. Pe sem za poj.

Gi ovan ni Bat tis ta Per go le si

g.­B.­pergolesi: ZlAtA­ROŽA­ Slovensko besedilo: Jože Humer

Sopran.

Ne.

Čembalo in godala.

Imenujemo jo komična opera.

Page 68: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

8194.­i.­posch:­BA­lEt­tA­i­à­4­ 96.­i.­posch:­tANZ­iii­à­495.­i.­posch:­gAg­li­AR­ DA­ 97.­i.­posch:­pRO­pOR­tiO

Raz mis li in od go vo ri.

• Kdo izvaja skladbo Dic Maria?

• V ka te rem je zi ku so pe li pev ci?

• Ka ko ime nu je mo glas be no ob li ko, vo kal ne ozi ro ma vo kal no­in štru men tal ne glas be z na bož no vse bi no?

Pevski zbor je pel ob spremljavi dveh glasbil.

• Kateri glasbili sta sprem ljali pev ce?

Oglej si ne kaj slik slo ven skih sli kar jev iz ob dob ja ba ro ka in tujih slikarjev, ki so delovali na Slovenskem.

Po slu šaj šti ri zna čil ne ba roč ne ple se Isa aca Po scha.

F. Je lov šek: Pri zo ri na obo kih cer kve v Grob ljah H. Stad ler: Sli ka ri je s stropa v dvor cu Dor na va

V kak šnem tem pu so bi li ple si, ka te re tak tov ske na či ne si pre poz nal in kak šen je bil zna čaj po sa mez ne sklad be?

• Dopolni preglednico.

NASLOV TEM PO ZNA ČAJ

BA LET TA I à 4

GAG LI AR DA

TANZ III à 4

PRO POR TIO

Solisti, mešani pevski zbor in inštrumentalna spremljava.

V latinskem jeziku.

Motet.

Orgle in violončelo.

počasen umirjen

hiter živahen

hiter igriv

zmeren umirjen

Page 69: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

82

V ča su ba ro ka ozi ro ma ne po sred no pred njim in po njem so pri nas gra di-li tu di zna me ni te ba roč ne stavbe.

Dvo rec Dor na va

Francesco Rob ba: Vod njak kranjskih rek v Ljub lja ni

98.­j.­K.­Do­lar:­SO­NA­tA­a­13

Pri sluh ni mo sklad bi slo ven ske ga skla da te lja Ja ne za Krst ni ka Do lar ja, z naslovom Sonata a 13.Sklad ba je dalj ša in zgra je na iz več kon trast nih de lov.

• Ka te re kon tras te si ugo to vil?

• Ob kro ži iz ra ze, ki naj bo lje ozna ču je jo zna čaj glas be po sa mez nih de lov:

lah kot no – ples no – slo ves no – umir je no – ve se lo – než no – po skoč no – ša lji vo – trp ko – raz po sa je no.

Po zi tiv

Prenosne orgle z manjšim številom piščali se imenujejo pozitiv. Služijo koncertnim izvedbam v dvoranah, ki nimajo orgel.

V tem času je živel tudi Giuseppe Tartini, skladatelj slovenskega porekla, ki je bil rojen v Piranu leta 1692. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, skladatelj in glasbeni teoretik. Njegovo najbolj znano delo je Sonata za violino in klavir »Vražji trilček«, ki mu ga je v sanjah igral sam vrag.

VRAŽJI TRILČEK naj bi nastal po legendi, o grozljivem srečanju skladatelja s hudičem. Zaradi zavajanje deklet mu hudič napove takojšnjo smrt. Tartini si izprosi še zadnjo željo, da bi rad slišal hudiča igrati na njegovo violino. Ko začne hudič igrati, se zasliši prečudovita glasba, a v naslednjem hipu zagrabi hudič samega glasbenika in ga vrže v kislino. V naslednjem hipu se skladatelj prebudi, saj je padel iz postelje na tla. Zagrabi pero in v trenutku napiše glasbo, ki jo je slišal v sanjah.

Kontraste v tempih in inštrumentalni zasedbi.

Page 70: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

8399.­j.­K.­Do­lar:­SONAtA.

Sonata po slu šaj po nov no in ugo to vi, kak šna je bi la in štru men tal na za sed ba po sa mez nih de lov.

• Ugo to vit ve za pi ši.

Iz zvoč ne ga po snet ka si lah ko ugo to vil, da sta se ogla ša li dve tro bi li v vi so kih gla sov nih le gah. To sta bi li po seb ni tro ben ti, ki ju ime nu je mo kla ri ni (clarine).

Sklad ba je po ob li ki so na ta in je na sled ni ca re ne sanč nih vo kal nih ob lik za raz lič ne in štru men tal ne za sed be. Se stav lje na je iz več de lov kot »pe sem za ig ra nje« (can zo na da sonar).

Prisluhni še zvoč nemu pri me ru s področja cerkvene glasbe. Sprem ljaj po tek glas be in ugo to vi, ka ko vsto pa jo po sa mez ni gla so vi.

ja­nez­Krst­nik­Do­lar:­­Ky­RiE­(gospod,­usmili­se),­odlomek­iz­maše­­missa­sopra­la­bergamasca

Prevod: Gospod usmili se, Kristus usmili se.

• V kak šnem za po red ju so vsto pa li po sa mez ni gla so vi? Za pi ši za po red je.

• Ali je sklad ba eno­, dvo­, tri­ ali šti ri glas na?

• Ka ko ime nu je mo skla da telj sko teh ni ko, ka dar gla so vi vsto pa jo drug za dru gim?

Not ni za pis pri ka zu je, ka ko je zbor za pel po šti ri naj stih tak tih.

• Ali so gla so vi tu di v tem pri me ru vsto pa li drug za dru gim?

• Ka ko ime nu je mo skla da telj sko teh ni ko, v ka te ri iz go var ja jo be se di lo vsi hkra ti in me lo di je po sa mez nih gla sov ni so ta ko sa mo stoj ne kot v po li fo ni ji?

Faksimile Missa sopra

Uvodoma zaigrajo trobila in godala, nato se trobilom pridružijo pihala.

Bas, tenor, alt, sopran.

Je štiriglasna.

Polifonija.

Niso vstopali drug za drugim.

Homofonija.

Page 71: Glasba 7, samostojni delovni zvezek z rešitvami

84

Mesto Ljubljana je postalo pomembno glasbeno središče. Leta 1701 so plemiči in bogati meščani ustanovili ACADeMIO PHILHARMONICORUM (Združenje filharmonikov). To je bilo društvo, ki je skrbelo za različne glasbene prireditve.

Ugotovi.

• Kaj se danes dogaja v tej stavbi?

Ohranjena stavba, v kateri je delovala Academia philharmonicorum.

Koncerti komorne in simfonične glasbe.