DOM GERBIČEVA

LETO XIII, ŠTEVILKA 1, DECEMBER 2014

2

Vsebina

Uvodnik

Družabno dogajanje: Pretekli meseci na Gerbičevi 59

Stric Jusuf svetuje

Intervju: Dejan Gregorič Kurac

Razmišljanje: Evolucija neke Kuhinje

Zgodovinski kot(l)iček: sedemdeseta

Iz internetne zakladnice: Zmote bodočega bruca

Erotika: O fantu, ki je vzel stvar v svoje roke ...

Vladne strani: Predstavitev vladnikov

Zabava, juhuhu!

Prodam/kupim/podarim/(se(x)) ponujam

Zadnja stran

×××××××××××××××× Glas Gerbičeve, domsko glasilo najboljšega študentskega doma pod ljubljanskim soncem, leto XIII, številka 1, december 2014 Urednik: Matevž Rijavec

Avtorji prispevkov: Matevž Rijavec, M. R., R. M. (polna imena hrani uredništvo)

Fotografije: Kaja Žvanut, Andrej Huč, Dejan Gregorič

Naklada: Preveč, da bi vse prebrali

Tisk: V tiskarni

Cena: Zastonj

Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo Gerbičeve 59 pod številko 1

Izid glasila ni mogoč brez vas. Več gajb piva, več strani in številk. Hvala vsem, ki ste doslej kupili gajbe in tako prispevali v sklad za Glas Gerbičeve. ××××××××××××××××

3

Urednikovo uvodno razmišljanje v uvodniku Leto je naokoli in večina brucev je vseljenih. Nekaj se jih bo sicer še vselilo, ko se iz doma izselijo še zadnji študentje, ki jih je doletela ena izmed hujših izgub v življenju – izguba statusa. Nič več bonov, skoraj zastonj stanovanja v Ljubljani ... Zatorej bruci, naj velja parola: UČITI SE, UČITI SE IN ŠE ENKRAT, UČITI SE! Nikar ne izkoristite študijskih let za zabavo – zanjo bo čas, ko (če) bomo v penziji. Do takrat pa NA DELO. Naj vam bo urednik tega glasila zgled!

No, pa se posvetimo še vsebini številke, ki je pred vami. V želji, da bi bili čim bolj aktualni, smo jo napolnili s številnimi zanimivimi prispevki, ki vam bodo, upam, popestrili tiste redke trenutke, ko si vzamete predah med učenjem.

Pa de bi bla ripa bel debiela! Ruj maline, kapaj wada!

Matevž Rijavec, kulturni

4

Pretekli meseci na Gerbičevi ... PREGLED DOGODKOV PRIPRAVIL: R. M.

... so bili pestri, kot se za začetek študijskega leta spodobi. Po kratkem in mirnem poletju, ko so na Gerbičevi vztrajali samo

najvztrajnejši, se je Gerbičeva v oktobru spremenila v živahno mravljišče vračajočih se študentov in prihajajočih brucev skupaj z njihovim spremstvom. Čeprav so stave letele visoko, se tudi letos noben od brucev ni vselil ob spremstvu vaškega župnika. Je bilo pa toliko več zaskrbljenih mam, ki so zasliševale nove cimre in ocenile stopnjo varnosti za njihove rojence.

Baje se je nekaj časa razmišljalo celo o govorilnih urah, ki bi jih

vlada enkrat na mesec imela za starše. Izkazalo se je, da gre samo za zlonamerno natolcevanje nevoščljivcev, ki niso bili deležni takšnega spremstva! Vrenje ob vselitvah se še ni povsem poleglo, ko so kratko, a sladko obdobje anarhije prekinile domske volitve. Slišati je bilo veliko negodovanja čez Upravo, ki je volitve izvedla tako zgodaj, saj vlada prinaša samo sitnosti, a kaj je volja študenta proti volji Uprave. Zanimanje za volitve je bilo veliko, kar je

Balinanje je na Gerbičevi 59 zelo popularen šport. (foto: Huč)

Mi plešemo, lalala ... Tudi na domskih žurkah. (foto: K. Ž.))

5

odražalo tudi veliko število kandidatov, ki so se večer pred volitvami predstavili v svojih štukih (v nekaterih nadstropjih je bila gužva tako velika, da so nekateri glasove iskali celo v drugih nadstropjih). Žal je prostora samo za enega zmagovalca, in sicer je po transparentnih in demokratičnih volitvah zmagal Filip Draković. Sumičavo uredništvo je skušalo izvedeti, kako je lahko proti vsem pravilom predsednik erazmovec, a njegovega pojasnila nismo razumeli. Še en dokaz, da je vlada zares v kurcu! Za resnične so se izkazale tudi predvolilne obljube kandidatov, da bodo poskrbeli za domski bazen. Dan po volitvah je namreč zalilo pol Slovenije z Vičem vred, poplave pa so bile tudi v kleti našega doma. Požrtvovalna čistilka in nekaj stanovalcev, ki se nam ni dalo na faks (ja, na pomoč je družno priskočilo celotno uredništvo, nihče ni odstopil ali se umaknil, čeprav bi se lahko), so na roke počistili vodo in izpraznili jašek, saj po hišnikovem zatrjevanju ni bilo mogoče zrihtati pumpe. Čez dva tedna, ko so poplave spet grozile, nam je drug hišnik pojasnil, da imamo na Gerbičevi svojo lastno potopno pumpo. Šum v kumunikaciji? Kmalu po vodi je klet namesto vode začelo zalivati vino. Začela se je namreč sezona žurov, po kateri je Gerbičeva 59 znana daleč naokoli. Pilo se je in plesalo, pelo in veselilo, vse dokler nas naslednji dan niso obiskali mački. Od kje so se vzeli, nam ni jasno, saj so živali v študentskih domovih vendarle prepovedane! Poleg uradnih žurov je v domu potekalo še več

Na hodniku. (foto: K. Ž.))

6

manjših po hodnikih, najdaljši verjetno v pritličju, ki se dogaja že od začetka študijskega leta. Udeležba na teh žurih je velika, se pa nekaterim zdi še premajhna. Kako si drugače razložiti dejstvo, da so nekateri vztrajno klicali varnostnike in policijo! Dragi kicatelji, dotični se med službenim časom ja ne smejo udeleževati zabav! Pokličite raje svoje prijatelje, če jih imate, v kar pa uredništvo vedno bolj dvomi. V domu se je zgodilo še

veliko drugih stvari. Potekala je licitacija koles, ki je bila celo bolj napeta kot so tiste na Discovery Channel! Napetost je bila tako velika, da so nekaterim popustili živci in so tekle celo solze. Stvar se je uredila, strasti so se pomirile, uredništvu pa še

vedno ni jasno, kako je mogoče spregledati obvestilo, nalepljeno na ogledalu v kopalnici. Če se komu svita, naj nas razjasni in naj nam piše. Nekaj najpogumnejših pa se je odpravilo tudi v prepišno Vipavsko dolino. Na tradicionalno osmico smo odšli tudi člani uredništva, a o njej ne moremo napisati ničesar, saj nam je burja odpihnila še tisto malo spomina, ki smo ga imeli. So pa nas, kako zanimivo, naslednji dan spet obiskali mački. Na koncu posebno mesto velja nameniti Brucem. Njihova pot v študentski karieri je že polna vtisov, opravili pa so tudi že prvo brucevsko nalogo - udeležili so se Spoznavnega večera. Upamo, da jih bo uredništvo opazilo tudi na naslednjih dogodkih.×

Na domskem žuru. (foto: K. Ž.)

Davljenje ...

7

Stric Jusuf svetuje! .

Stric Jusuf, brat Tete Justi, svetuje vsem študentom v težavah. Če si med njimi, piši na

uredništvo in Jusuf ti bo pomagal po najboljših močeh.

Jusuf, pomagaj mi prosim!

V študentskem domu sem že peto leto. Tri leta je v domu tudi moja soseda, ki mi je všeč že od prvega srečanja na njenem spoznavnem žuru, ko sem ji, kot takrat nedolžni brucki, med neustavljivim bruhanjem držal lase, da jih ni pobruhala. Preprosto ne morem pozabiti njenega nasmeha, ko mi je vsa pobruhana rekla: »Čuj, kak sem pjana!«. V tistem trenutku je med nama preskočila iskrica in sledil je dolg francoski poljub. A glej ga zlomka! Soseda se naslednji dan ni ničesar spomnila! Od takrat jo opazujem in nikakor ne morem pozabiti njenega kislega poljuba. Čez tri tedne se moram izseliti iz doma in ne vem, kako naj ji izpovem ljubezen, preden se za vedno ločiva! Jusuf, pomagaj!×

Pozdravljen Tantadruj!

Kolikor mi je povedal sošolec, ki je tega dni živel na Gerbičevi 59 (glede na to, da govoriš o spoznavnem žuru, domnevam, da živiš tam, se mar motim?), so spoznavni žuri resnično prava jeba. A te jebe, po napisanem sodeč, pri tebi ni bilo. Pa pustiva zaenkrat tvoj problem ob strani in se posvetiva spoznavnemu žuru. Rešitve problemov je namreč potrebno iskati v samem bistvu, torej spoznavnem žuru. Načeloma se ta zaključi s himno (kako se že začne, mimimimimimi, fafafafa, ali nekaj takega, se mar motim?). Pri tebi se je končal z drugačno himno. Himno pijancev. Očitno si zelo solidaren, domnevam, da si v prostem času prostovoljec, saj si sosedi nesebično pomagal. Pohvaljen! Če boš tak tudi naprej v življenju, ne dvomim, da boš spoznal pravo dekle, čeprav to ne bo tvoja soseda. Srečno, Tantadruj!×

8

Dejan, Gerbičeva 59 časti. Kaj

boš pil? Kaj bom pil? V prvi vrsti pivo, v drugi pa spermo. Brez sperme v nos ni nič. Aha, no, za prvo bomo poskrbeli, za drugo se boš moral pa pobrigati kar sam. Doma si iz Loškega potoka, o katerem se je

med ljudmi ustvarila zelo

stereotipna podoba. Za začetek bi rad poudaril, da Loški

Potok sestavljaja

več vasi.

Bom povedal kar skozi pesem: »Moj sončni Loški Potok objema šest vasi, na sredi Blejski otok –Tabor - ga krasi. S tem hočem povedati, da ni vse tako, kot pravi ljudski glas. Zakriči. Med stanovalci G59 se je razširil glas, da si član lokalne kegljaške ekipe. Nam lahko poveš kaj več o tem? A o kegljanju? Ja, o kegljanju v Loškem Potoku. Aha. Gre za rekreativno kegljanje oziroma popivanje v vaški gostilni, kjer se družimo in podiramo »jelenčke«. Podreti »jelenčka« pomeni, da si podrl vse keglje hkrati, in moram reči, da sem zelo dober v tem.

Intervju: Dejan Gregorič – Kurac

Dejana Gregoriča pozna večina študentov v našem domu. Če že ne osebno in na videz, pa po njegovih nepozabnih vzklikih, medklicih in nečloveškem tuljenju ob najbolj nemogočih urah. Ni pa Dejan dober samo v animiranju. Ne, ima bogato in polno življenje, o čemer smo se lahko prepričali med intervjujem, ki ga je večkrat prekinil z vzklikom: »Sperma v nos!«. FOTO: Kaja Žvanut, osebni arhiv Dejana Gregoriča SPRAŠUJE: M.R.

Dejan v akciji! (foto: K. Ž.)

9

Omenil si popivanje, V študentsem domu kroži legenda, da ste med lanskim žledolomom, da bi lahko prišli do gostilne, v avto naložili motorke in se odpravili na tvegano pot do gostilne. Drži? Ja, u p**** mater, ko pomislim za nazaj, se samo primem za glavo in se zahvalim bogu, da smo še vedno živi. Se zamisli in vzklikne: »Kurac, pizda!« So pa Loški potok pred kratkim prizadele tudi poplave. Kako si jih preživel ti? Prav veliko se ne spomnim, ker sem bil nabit, čeprav je bila moja najljubša gostilna poplavljena. K sreči imamo v kraju še dve. Skratka, veliko rezerve. Tud jajca sta dva. Pa se vrniva še na tvoje študentsko življenje. Si v tretjem letniku strojne. Kako kaže? Pa dobro, dobro ide u gradu. A kako vama? Ja, ha, ostaniva kar pri tebi. Si že napisal poročila, o katerih govoriš že dva tedna? Daj zavrti Šampanjac pa nehajva o faksu. (Smeh, ko se komad

začne, začne vzklikati: »Sipaj, ne pitaj!«) Je že tako, da trezan za sebe neznam. Veliko objavljaš tudi na Facebook-u. Bi katero izmed svojih modrih misli rad posebej izpostavil? KaaaaaAAAAAJ? Bi izpostavil katero od svojih objav. Sem jo pravkar. No. Če nisi zadovoljen, bi pa še eno. Pod tušam se polivaš pa č zčneš še scat je tu podobnu principu generiranja laserske svetlobe. S tem hočem povedati, da znanost lahko vedno apliciramo na vsakdanje življenje. Mater sem fajn povedal. Sperma na kruh!!! In je odšel, ker je uredništvu zmanjkalo piva. ×

Dejan Gregorič (foto: osebni arhiv)

10

Evolucija neke kuhinje

Ja, niso daleč časi, ko v nekaterih domovih niso premogli čajnih, kaj šele pravih kuhinj. Med takimi domovi je bil tudi dom Gerbičeva 59. Dom je bil zgrajen leta 1962, ko so vladali drugačni standardi in navade. Sprva je bila v kleti, kjer je danes prostor za žure, urejena menza, v kateri je jedla večina stanovalcev bloka. Menza ni preživela in kmalu se je moral znajti vsak študent sam. Ker se samo od bonov ne da živeti (ja, bruci, po enem letu se človek tudi bonov malo naveliča) in ker je študent načeloma iznandljiva vrsta, so obvezna oprema sob postali razni grelci, gorilniki, električne

plošče ... Bivši stanovalci se radi spominjajo, kako so včasih skuhali cele pojedina kar na hodnikih pred sobami. Bile so tudi druge ideje, kako rešiti študentovo najpomembnejše vprašanje, to je vprašanje prehrane. V zapisnikih vladnih sestankov iz svinčenih let pred osamosvojitvijo lahko na primer preberemo, da so nekateri od podjetnejših v kleti predlagali kar odprtje picerije. Zelo obetavna je bila tudi ideja o vožnji hrane iz menze, a ideja ni nikoli zares zaživela. Študentski dom Gerbičeva 59 je tako v drugo tisočletje vstopil brez prave kuhinje.

Brez čajnih kuhinj sta dva domova v Rožni dolini, Akademski kolegij in dom na Gerbičevi 59. Ti bloki čakajo na boljše čase.

(Iz predstavitvenega filma Študentskega doma Ljubljana Ko študent v Ljubljano pride iz leta 1994, dostopnem na Youtubu)

PIŠE: R. M.

11

Leta 2006 pa je prišlo do »boljših časov«. Tega leta so se namreč v Rožni dolini odločili, da je vendarle prišel čas tudi za prenovo našega doma. Vpitje in preklinjanje pijanih študentov je za nekaj časa zamenjalo vpitje in preklinjanje delavcev, ki so temeljito prenovili dom. Ob povratku je študente poleg ostalega pričakala nova kuhinja z jedilnico. Slednja je bila urejena namesto ene izmed enojk ki ni imela izhoda na balkon, tako da so stanovalci sob nanj vstopali kar skozi okno. Mimogrede, to ni edini nesmisel našega bloka, ena izmed zanimivejših in nelogičnih stvari je tudi, da se, če prižgete luči na enem izmed stopnišč, vedno prižgejo luči na obeh stopniščih. Skratka, gerbičevci smo dobili sicer majhno, a povsem spodobno kuhinjo z jedilnico.

Danes se včasih zdi, da so kuhinje v našem domu na dobri poti do naslednje stopnje v razvoju, in sicer so nekatere kuhinje bolj kot kuhinjam podobne svinjakom. Če je to dobro ali ne, presodite sami. Dobro bi bilo, če bi v kuhinji zares zredili prasca in bi imeli kaj od njega vsaj v teh prazničnih decembrskih dneh, ko je čas kolin. Tako pa imamo od teh svinjakov največkrat samo objeden kosti in gnilo zelenjavo, pa še kakšno napol polno (ali prazno, kakor hočete) steklenico pokvarjenega vina. S kuhinjami delamo tako kot svinja z mehom. Je že tako, da bolj kot se oddaljujemo od časov, ko kuhinj še ni bilo, manj se zavedamo, kakšno razkošje so. Evolucija gre pač svojo pot.×

12

Dom je bil sicer ustanovljen leta 1962, prvi (v domu) hranjeni zapisniki z raznih sestankov in zborov stanovalcev pa segajo v leto 1976. Tega leta so v TV sobi prvič dobili klopi, predsednik doma pa v letnem poročilu med drugim ugotavlja tudi: »Kot sem že omenil, smo tudi letos organizirali veselo in težko pričakovano prireditev dan bloka. Na žalost se vidi in opaža, da ni več tistega prijetnega študentskega vzdušja in odnosov, ki nam naj bi narekovali da preživljamo svoja najlepša leta življenja. Deloma smo temu krivi sami, še več pa vedno obširnejši študijski program in vedno višji življenski stroški, ki nas silijo k nenehnemu delu, krhajo pa

se odnosi med nami.« Zanimivo, da so ugotovitve skoraj štirideset let kasneje iste, vprašanje je le, če so imeli takrat enake definicije študentskega življenja.

Nedvomno pa je bila takrat mladina drugače politično organizirana. Zanjo in njeno pravilno moralno in politično vzgojo je skrbela Zveza socialistične mladine Slovenije in Komunistična partija. No, na Gerbičevi 59 organizaciji očitno nikoli nista bili zelo popularni, saj že marca leta 1979 na sestanku sveta bloka ugotavljajo, da: » ... sta organizaciji ZK in ZSMS neresni, delegati z Gerbičeve niso še nikdar poročali o sejah v naselju.« Očitno med študenti že takrat ni bilo

Zgodovinski kot(l)iček: sedemdeseta

Zgodovina Gerbičeve 59 je dolga in pestra, kar dokazujejo tudi številni dokumenti, ohranjenjeni v arhivu Gerbičeve 59. PIŠE: R. M.

13

pretiranega zanimanja za politično življenje. Pestro je bilo tudi na ostalih področjih obštudijskega življenja. Tako je referent za obštudijske dejavnosti za študijsko leto 1979/80 pripravili bogat program. Za december so načrtovali spoznavni večer z blokom IX, literarne večer in kulturni večer gerbičevcev z albansko glasbo, v januarju pa skupen nakup kart za drsanje, kopanje in savno. Pomladne mesece so nameravali posvetiti predvsem nogometu, saj so nameravali izvesti nogometni turnir s pokrajinskimi ekipami, sodelovati v Sindikalni nogometni ligi, nameravali pa so organizirati tudi nogometni turnir v počastitev 25. maja, nekdanjega praznika mladosti in rojstnega dne Josipa Broza Tita. V tem študijskem letu so nameravali urediti tudi omarico za prvo

pomoč, peč v dežurni loži in kupiti nov TV-sprejemnik. Poleg TV-sprejemnika so jim težave povzročali tudi neznanci, ki so se na Gerbičevo 59 hodili tuširati. Koliko od teh sklepov so v resnici udejanili, je težko ugotoviti, saj je dokumentacija iz sedemdesetih let nepopolna. Kar jo je ohranjene, pa dokazuje, da so se predstavniki domov v preteklosti ukvarjali s podobnimi problemi, kot predstavniki danes. Konec sedemdesetih let so pričeli dosledneje izvajati tudi dežurstva, tako da so od leta 1980 naprej ohranjene tudi skoraj vse dežurne knjige. V naslednji številki več o osemdesetih. Če vas zgodovina doma zanima podrobneje, se lahko oglasite v sobi 014, kjer se trenutno nahaja pretežen del arhiva iz začetkov Gerbičeve 59.×

14

×

Celoten blog si lahko ogledate na http://med.over.net/forum5/read.php?17,861629

Iz internetne zakladnice

Verjetno se večina bodočih brucev pred vselitvijo sprašuje, kakšno bo njihovo novo življenje. Podobno je bilo leta 2004 ...

15

Erotika:

O fantu, ki je vzel stvar v svoje roke ... PIŠE: R. M.

Na troli je bilo vroče. Pa ne samo zaradi dejstva, da je v največji gneči pripeljala stara marcedezova trola, ki niti servo volana ni poznala, kaj šele klime. Ne, vroče je bilo tudi zaradi množice srednješolcev, ki so na začetku junija bolj kot na šolo mislili na vikend, ki je bil pred njimi. Bili so natlačeni kot sardine in njihova prepotena telesa (v kratkih hlačah in hlačkah) so se pozibavala v ritmu marcedezovega motorja in ležečih policajev. Že tako naelektreno in hormonov polno ozračje je še stopnjeval pritisk monožice, ki se je večal skupaj s vedno bolj pogostimi pozivi šoferja, naj se ljudje stisnejo in naredijo prostor za še več sardin. Sredi množice je sedel Klemen. Imel je nekoliko slabo vest, ker je bil eden izmed redkih srečnežev, ki so sedeli. Vest je pomiril tako, da se je zazrl skozi okno in odklopil dogajanje okrog sebe. Poleg njega je sedel po alkoholu smrdeč možakar, ki se je očitno šele vračal z nočnega popivanja. Klemenu se je oddahnilo, ko je opazil, da je vstal in se začel prebijati proti izhodu. Sosedu se namreč zadnje pol minute grdo kolcalo in Klemen se je že odločal, kakšen naj bo njegov odziv, ko ga bo pobruhal. S kotičkom oči je, še vedno zazrt skozi okno, preveril, kdo je prisedel. Bil je Tim, njegov sošolec, s katerim se nista nikoli zares razumela. Pravzaprav nikoli niti stikov nista imela. Bila sta si namreč povsem različna. Klemen, nekoliko zasanjan tip, se pač ni mogel veliko pogovarjati s Timom, ki je po cele dneve preživel v fitnesu in že prav bolestno skrbel za

16

svoje telo. Kljub temu sta se pozdravila in verjetno bi molčala do konca poti, če se nanju ne bi vrgla Zala, njuna sošolka. »Saj ne zamerita, a, če prisedem?« je vprašala, ko je že sedela na Klemenu. Svoje lepe dolge noge v veliko krajših belih hlačkah je stegnila čez Timove in se zasmejala. »Res se mi ne da več stati. Pizda, je gužva!« »Ne, ne, sploh ni panike,« se je prvi zbral Tim in se s pogledom sprehodil po njenih nogah. »Bova že potrpela«, je pohitel še Klemen, da si Zala ne bi premislila. Pogled je namreč že potopil v dekolte, ki se mu je radodarno razkrival tik pred obrazom. O njenih prsih so fantje večkrat sanjarili v dolgih in osamljenih večerih. Upravičeno, je ugotovil Klemen. Robovi čipkastega nedrčka so bili kot jezovi, ki skušajo zadržati izbruh vode. Zaline prsi so bile ravno prav velike in že na pogled čvrste. Kmalu se je prepričal, da so take tudi v resnici. Tako kot Klemen je bil namreč zagledan tudi šofer, ki je zaradi tekačice ob cesti spregledal ležečega policaja in najn zapeljal z vso hitrostjo. Potnike je vrglo v zrak in Zala bi poletela po avtobusu, če ne bi refleksno zagrabila Klemna in se stisnila k njemu. Klemen je izkoristil priložnost in potopil obraz med njene prsi. Globoko je vdihnil njen mladostni vonj in trenutek se je spremenil v večnost. In nebes se je hitro vrnil v kot pekel vročo trolo. Z Zalo sta se spogledala in se hkrati začela smejati. Tim, ki Klemenovega obiska v večnosti ni opazil, ju je začudeno pogledal: »Kaj se pa smejita, šoferja je kvečjemu za napizdit!« »Ah, nič, nič,« mu je odvrnila Zala. S Timom sta se pogovarjala naprej, a ju Klemen ni več slišal. S pogledom je namreč nadaljeval sprehod po Zalinem telesu. Od prsi se je spustil do konca sive majčke in se ustavil na pasu kože,

17

ki je kot Berlinski zid ločeval hlačke in majčko. Levo od popka je opazil je črn tatoo. Izza črnega roba spodnjih hlačk, ki je ravno prav kukal iz belih hlačk, je štrlela konica sulice, po kateri se je vzpenjala kača. Kača mu je razburkala domišljijo in pričel je razmišljati o kačinem repu. Pritisk v glavi se je kmalu preselil v njegov trebuh, od tam pa v njegovega korenjaka, ki je bil prav zares korenjak. Klemnovo sulico je prebudilo tudi enakomerno tresenje trole pred rdečo lučjo, ki je kot vibrator za beton treselo Zalino zadnjico na njegovem mednožju. Ko je trola speljala, se je Zala nagnila naprej, saj zaradi hrupa ni slišala Tima. Priložnost so izrabile njene črne tangice, ki so radovedno pokukale izza hlačk in se zagledale v Klemna. Ta je bil od razburjenja in vzburjenja že čisto prepoten. Da se pod njeno zadnjico nekaj dogaja, je kmalu ugotovila tudi Zala, ki je Klemna najprej začudeno, nato pa zarotniško pogledala in se še bolj stisnila k njemu. »Vroče, a?« »O, ja,« ji je odvrnik Klemen in se neopazno podrgnil obnjo. V tišini so se vozili naprej, dokler Tim, ki ni ničesar opazil, ni oznanil, da so prišli do njegovega postajališča in se poslovil. Kljub praznemu stolu je Zala do naslednjega postajališča obsedela v Klemnovem naročju. Klemen jo je objel čez ramo in začel božati po nogah. Tako so (za Klemena prehitro) prišli do njenega postajališča. Preden je odšla, mu je šepetaje naročila, naj jo zvečer pokliče Pri tem se je hitro in neopazno z roko sprehodila čez njegovo mednožje. Klemen je trd komaj pričakal svojo postajališče. Odhitel je domov in se zaklenil v sobo. Legel je v posteljo, iz hlač potegnil svojega curaka in začel drkati ... Prišlo mu je ravno v trenutku, ko ga je mama poklicala h kosilu. Se nadaljuje ...×

18

Vladne strani: PREDSTAVITEV VLADNIKOV

Filip Drakovič, 313, PPREDSEDNIK DOMA Ge san Filip Draković, trenutno san absolvent na Fkkt smer kemijsko inženirstvo. Tu živin v najbokšon študentskon dome pod Ljubljanskin suncon, tou pomeni na naši lepi Gerbičevi. Vače san v tretjon štuke v sobi 313, prle pa san bil v pritličje v 14. Doma san s Sobote, tan prek parka če de me keri isko kda tan. V osnovno šoulo san odo v Sobote na drugo, v srednjo san pa šou na gimnazijo v Ljutomer, ka se mi je nej dalo popoudneva odite v šoulo, kak če bi v Soboto šou. Zaj san že en čas v toj Ljubljane tak ka jo tude že neka malo poznan. Letos san pale v vlade samo san predsednik našoga lejpoga doma, tak ka če te kda ka nucale ali ka drugoga me pozovte pa se zmejnimo. Vače kda man ka fraj se rad ukvarjan s kakšnimi športame, tak ka mo te spomlade šli ka brsat malo ali pa kakšno košarko ali odbojko vdarimo, zaj vzime pa idemo ka na snejg, če nevejte bordate ali smučate nega nevole, mo se šli sankat. Ge san tou vse vkup po domače napiso ka se tude našoga gezika malo navčite če te šli ka v toplice ta gor v našo lejpo Prekmurje, ka te se znali ka pogučate. Če pa što ka nej razmo pa naj van kakše prekmurec povej ali pa menej pitajte ka san pravo, vače pa še mate slovar na internete če te se sami malo mantrali. Ajd pa fajn mi bojte.

P.S. Tu mate stran ge je slovar ☺ http://sobotainfo.com/slovar

Martin Sopotnik, 301, DISCIPLINSKI Bog dej, js sm Martin Sopotnik, letošn disciplinski. Prihajam iz Spodne Savinske bliz Šempetra. Študiram na Fakulteti za računalništvo in informatiko, 3. letnik. Ponavat me lahk najdeš al v 301 al pa v 313, kjer s predsednikom naklepama dominacijo zemlje. Če hočiš prit na mojo dobro stran mi ponudi, zjutri kako kavo, zvečer pa kak pir, pa se boma zlo dobr zastopla. Zlo dobr znam z računalnikom, tak da če rabiš kej zrihtan ga prnes do mene, pa te bom napotil proti adminu. Sm tud kr dobr kuhar, če se smem sam pohvalit. Poleti se lahko po celi ulici voha moj roštil. Le oglasi na kak čvap.×

19

Anja Mestnik, 327, MINISTRICA ZA TEKOČE ZADEVE V III. ŠTUKU Živjo, sem Anja Mestnik, trenutnu ministrica za tekoče zadeve v 3. štuku, v sobi 327, kamr kr pridte po kkšnu pivu. Od septembra naprej mi lahku rečete diplomirana kozmetologinja, trenutnu pa nadaljujem študij na industrijski farmaciji. Tku da sem že kr neki časa tuki na Gerbičevi, več let kt si želim prznat ;). Drgač sem doma v Loški dolini, bliz grada Snežnik, kamor ste prav lepo vabljeni na ogled ☺ V Ljubljani se pa ponavad nahajam v našem prelepem domu, kjer skupi kej spijemo, se pogovorimo, skuhamo kkšno kavico al pa kosilu, skratka, mamo se prou fajn!

Simon Dobelšek, MINISTER ZA TEKOČE ZADEVE V II. ŠTUKU OCENA PRIMERNOSTI KANDIDATA ZA MINISTRA Opazovani študent: Simon Dobelšek, soba 221 --------------------- Kandidat je že četrto leto Gerbičevc. Prihaja iz dolenjske (čeprav je sam prepričan, da je štajerc). Kjub temu ima zanemarljivo toleranco na alkohol. Stanovalci 2. štuka poročajo nenavadne zvoke, ki dnevno prihajajo iz njegove sobe. Nekateri pravijo, da jih zvoki spominjajo na violino ali pa morda le na smrt glasbe. Ko smo ga želeli o tem povprašati je zamrmral nekaj o cenjenju umetnikov in odšel na čik. Večkrat tedensko zvečer zapusti dom s hribarskim nahrbtnikom. Sam trdi, da hodi na sabljanje (morda sabljanje v hribih?). Ko smo ga vprašali glede razmerja je zamrmlal nekaj, da strojniki nimajo časa, in odšel na čik. Po drugi strani pa je bil viden na koncu hodnika že vsaj trikrat, in tudi precej gotovi smo, da si umiva zobe. Glede na vse našteto smo prišli do zaključka, da ni primeren kandidat za ministra za tekoče zadeve. ----------------------- Št. prostalih kandidatov iz 2. štuka: 0 Status:SPREJET

20

Aleksander Benčič, MINISTER ZA TEKOČE ZADEVE V I. ŠTUKU Pozdravljeni vsi ljudje dobre volje. Moje ime je Aleksander Benčič in sem študent 1. letnika magisterskega študija biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Prihajam iz Kopra in sem rojen 12.10.1992, kar je natančno 500 let po tem ko je Kolumb prvič uzrl Novi svet. Na Gerbičevi prebivam že četrto let zapored zato sem se odločil, da je čas, da naposled domu vrnem za vse kar mi je dal in ponižno služim kot minister za tekoče zadeve v 1. štuku. Vsi nadobudni pivoljubi me lahko najdete v sobi 111. Na dušo pa vam polagam še to modro misel: zjutraj najlepše dišista kava in napalm!×

Tadej Šnajder, MINISTER ZA TEKOČE ZADEVE V PRITLIČJU Serbas , sem Tadej Šnajder, obiskujem FMF . Vsi ostali, ki hodite na moj faks moje sožalje. Vači pa živim v sobi James Bond (ala 007). Ponavadi me najdete tam, če ne pa poglejte na hodniku v pritliju al pa pred vhodom. Letos me je doletela čast ministra za tekoče zadeve. Zaj v pritličju so se tega že navadli, ko mam skoro dnevne obiske . Sicer pa prihajam iz okolice Lenarta (to je naprej od Maribora), kam sn tui hodo v srednjo. V prostem cajti ponavadi špilam igrice, al pa zadnje cajte gledam stand-upe al pa kaj takega. Za konec pa: či me rabiš za kaj kuj potrkaj na moja vrata, še posebej, če je žeja huda (se hitro zgodi). Aja pa Pritličje je VEČ KOT ŠTUK!×

Matevž Rijavec, 014, MINISTER ZA KULTURO Dila gawari za sebe, sa rekl stari mpa izkušeni lde, ka sa u takih dougih zimskih načih, kot sa zej, ždil u ždiču mpa mužgal sierk. Ka nam u tel štewilk manjka strani (sma bli strašnu pridni za zafilet jih), si predstawa wad mene naredte kar skuz štewilka, bom pa za usak slučaj našteu še an par faktografskih podatkau mpa splošnih stwari. Rajen 13. 11. 1994, dama u dežel žgajnekuhe, probam študierat slovenistika. Najbel se znajdem u mej, ma mejn med ldmi, čeprou mi tud tu baje na dila problemau. Pismc na pišem, še mejn pisma na rake. Prajje, de sn umetniška duša, kar drži, če je tu izgovor za lenaba mpa lih an mičken wadpor da fizičnga dila. Drgač pa ja, srat pa spat.×

21

Sabina Oražem, 011, MINISTRICA ZA ŠPORT

ZGORAJ: Vlada Gerbičeve 59 v študijskem letu 2014/15. Zgoraj od leve prosti desni stojijo Matevž Rijavec, Simon Dobelšek, Anja Mestnik, Aleksander Benčič. Spodaj od leve proti desni čepijo Martin Sopotnik, Filip Draković in Tadej Šnajder. (foto: K. Ž.)

SPODAJ: Vlada med petjem domske himne na žuru

22

Zabava, juhuju!

23

Prodam/kupim/podarim/(se(x)) ponujam -Prodam teflonsko ponev za uporabo v vseh nadstropjih, razen pritličju. Ponev je kot nova, rabljena samo enkrat. Drugi lastnik. Kupi dok je vroče, ne čakaj, da se olje ohladi. Ponudbe na zahtevam@ponev.nazaj -Prodam vatice za obrazno nego. Komplet je odprt, manjka nekaj vatic. Lahko jih tudi posodim, če jih po uporabi vrnete. Ponudbe na boge@vatice.so -Podarim večje število oblačil, sveže opranih, lahko tudi za čiščenje umazanih površin. Prevzamete v pritličju, pišite na pozabil@sem.zares -Prodam dvojnik ključa za pralni stroj. Ponudbe na dezurna.cisto@predalec.je -Podarim gojzarje, prednost imajo uporabniki pralnega stroja. Piši na pohod.od.stroja@ dezurne.do -Poštenega najditelja prosimo, da vrne izgubljene nogavice. Piši na imam@potografirane.carape -Ponujamo ugodne predplačniške pakete, klicanje

varnostikov v Rožno in policije brezplačno. Več na www.vsememoti.com in www.nimamzivljenjainnocemdagaimajotudidrugi.org -Kjer smo mi, tišine ni! Samo 52, 16€! Več info na pozdravjh.i.iz.pritljicpja@tok.tok. Se olrivačuejmo, utripnaraste@ob.1.35.mi -Bruc kupim gajbo piva to.znanstvena@fantastika.je -Zasedba trobenta, violina, orglice, kitara, vokal išče didjiđurista. Piši na sam.da@ni.tisine -Ponujam nepozabne nočne izkušnje za osamljena dekleta. Prosim v pon., tor., sre., v čet. ne morem zaradi vaj, v petek do 14:00. Če nimaš mature, pri meni imaš zastonj ure. Piši na www.lepi.si -V pon., tor., sre. in čet. vabimo na karaoke v pritličje. Posluh ni zaželjen. -Sviram na vse, samo ne na kurca. Šifra: Radaimamzenske Vse mi gre na kurac, samo ženske ne. Šifra: Mavrica

24

NAGRADNA IGRA: V glasilu poišči vse slovnične napake in urednik ti kupi steklenico malvazije (letnik 2013).

Pride hišnik Nenad v sobo k študentu in ga vpraša:

-Pa kaj so te prazne steklenice tuki?

- Ne vem, jaz vedno polne kupim.