GEOMORFOLOGIJATA I @IVOTNATA SREDINAgeografija.pmf.ukim.edu.mk/IZDANIJA/Bilten na Fizgeo/bilten 2/Selmani.pdflasta na geofizi~kata geografija, hidrogeologija, seizmika. Toa e potrebno

Bilten na Zavodot za fizi~ka geo grafija (02 ) 87-107 (2005) Skopje 87

UDK 551.4:502 /504

GEOMORFOLOGIJATA I @IVOTNATA SREDINA

Aslan Selmani Prof. d-r , Institut za geografija, PMF

Arhimedova 5, Skop je e -ma il: [email protected] .mk

IZVOD

Vo ovoj trud }e se tretira problemot na aplikativnata geomor-

fologija i ~ovekovite aktivnosti vo ìvotnata sredina, promeni koi nastanuvaat so negovata aktivnost i posledicite po kvalitetot na i-

votnata sredina. Denes, aplikativnata geomorfologija stanuva osnovna tema koga se raboti za mikrogeomorfolo{ki promeni na terenot od strana na ~ovekovata aktivnost zaradi eksploatirawe na metalni i mineralni resursi (rudnici, povr{inski kopovi, kamenolomi), zaeze-ruvawe na re~ni dolini, locirawe na naselbi , industriski i infra-

strukturni objekti i sl.

Klu~ni zborovi: geomorfologija, ìvotna sredina

AB STRACT In this paper is ma de analyze of the p roblem of re la tion between applied geomorphology and human activities in the environment, c hanges which enduring with human a ctivities and consequences to th e environmental quality . Today, app-lied geo morphology is the basic topic related with micro geo morphologic changes of the te rrain resulting from the human ac tivities with e xp lo iting meta l and mineral re sources (mines, open mines), laking of river valleys, loc ation of se ttlements, industrial and in fras tructura l objects ect. Key words: geomorpho logy, environmen t

Voved

Sovremenata aplikativna geomorfolo{ka nauka, denes ima {iroka primena vo sekojdnevniot ìvot na ~ovekot , osobe-no koga se imaat na um problemite koi se povrzani so eksploa-

A. Selma ni : Geomorfologija i ivotnata sredina 88

tirawe na prirodnite resursi za podobruvawe na ìvotniot standard na ~ovekot. Vo ovie ramki op{tata i aplikativnata

geomorfologija gi povlekla i ~ovekovite aktivnosti vo geo-prostorot, bide j}i denes so razvojot na sovremenata tehnologija, ~ovekot e vo sostojba da vr{i i odredeni promeni vo geomor-folo{kata karta na edna geografska celina. Imeno, pokraj nad-vore{nite abiotski sili, se pridruùva i samiot ~ovek (op{-

testvo) kako nov faktor vo procesite na promenata na reljef-nata struktura i sevkupniot priroden i geografski pejsa . Od tie pri~ini, ~ovekot denes vo geomorfolo{kata nauka se inkor-porira na {iroka vrata kako nov zna~aen i biten geomorfo-lo{ki faktor, taka {to intenzitetot na ~ovekovite aktivnosti

se zgolemuva kako po svojot intenzitet, taka i po svojot obem i se tretira kako biten sovremen geomorfolo{ki agens (H. A. Garner, 1974) .

Geomorfologijata, osobeno aplikativnata od edna strana i antropogenite faktori od druga strana , neposredno vlijaat

vrz kvalitetot na ìvotnata sredina i se vo me|usebni odnosi, vlijanija i interakcii. Istoriski e dokaàno deka ~ovekot se-koga{ vloùval mnogu napori za unapreduvawe na uslovite za

ìvot i rabota, preku raznovidni procesi na transformacija na geomorfologijata na prirodata i ne jzina valorizacija za nego-vite potrebi.

Nau~no-tehnolo{kata revolucija sozdava novi i pokvali-tetni uslovi za razvojot na proizvodnite sili i odnosi. Site

ovie stihijni vlijanija na ~ovekot kon promeni (mikropromeni) na geomorfologijata na terenot so pridru`ni pojavi, problemi

i procesi, negativno se manifestiraat vrz sevkupniot mobili-tet na prostorot, odnosno na kvalitetot na ivotnata sredina .

Vo prostorot permanentno se slu~uvaat promeni pod vli-janie na pridonite sili (vnatre{ni i nadvore{ni), vklu~uvaj}i go tuka istoriskoto i sovremenoto vlijanie na ~ovekot kako nov

geomorfolo{ki agens vo tie promeni. Imeno, stepenot na an-tropogenite promeni i transformacii na geopejzaòt vo prv red zavisi od stepenot na razvojot na ~ovekot-op{testvoto (na-u~no-tehnolo{koto nivo) , a toa pred sé zavisi i od slednite faktori: gustinata na naselenosta , aplikacija na teorijata na

lokacijata , od prirodata na industriskite objekti i vremetrae-weto na antropogenite dejstvuvawa vo odredeni geoprostori. Vo na{ata zemja stapkata i intenzitetot na promena na reljefot i reljefnite oblici e proporcionalna so stepenot i dinamikata na industrijalizacijata i urbanizacijata na odredeni prostori


koi gusto se naseleni, osobeno vo kotlinskite delovi vo na{ata zemja.

Promenite na prirodnata, odnosno geografskata sredina od strana na ~ovekot se permanentni i intenzivni, sozdavaj}i ve{ta~ki ambientalni uslovi: naselbi (selski i gradski) , ve{-ta~ki ezera i akumulacii, rudnici, kamenolomi, kanali, mosto-vi, pati{ta i sl. Vakviot proces na promeni koi se slu~uvaat vo

ìvotnata sredina imaat dogla istorija. Toa intenzivno se slu~uva i denes, taka {to se vr{i poremetuvawe na mobilnosta na ekolo{kata ramnoteà na ìvotnata sredina. Promenite {to gi nametnuva ~ovekot vo prirodata, vo pogolem slu~aj ne bile sprovedeni vo soodnos na geomorfolo{kite istraùvawa,

osobeno od prou~uvawata na aplikativnata geomorfologija, koja denes dobiva sé pogolemo zna~ewe vo sistemot na aplikativnite prostorni nauki.

Vo na{ata zemja vo posledno vreme vo nau~nite spisanija, sé po~esto se zboruva za problemite koi proizleguvale i proiz-

leguvaat od nepo~ituvawe na osnovnite soznanija na naukite koi posredno i neposredno se zanimavaat so prou~uvawe na prosto-rot i prostornite elementi. Posebnite studii od oblasta na

aplikativnata geomorfologija i po{irok o od oblasta na fizi~-ka geografija, za reljefnite karakteristiki na na{ata Republi-ka se bitni i zna~ajni. Tie treba da pretstavuvaat naso~uva~ki determinanti za transformirawe i nametnuvawe na ~ovekovi aktivnosti koi ne bi predizvikuvale nepotrebni i nepoèlni

posledici po ìvotnata sredina i samiot ìvot na lu|eto. Prou~uvawata od oblasta na fizi~kata geografija, posebno od

oblasta na aplikativnata geomorfologija se od golema korist za racionalno iskoristuvawe na prostorot za mnogubrojni aktiv-nosti na ~ovekot, a koi se odnesuvaat za geomorfolo{ki prou~u-vawa na reljefot i reljefnite oblici (planini, ridovi, padini, dolini, kotlini, poliwa), istraùvawa koi se odnesuvaat od ob-

lasta na geofizi~kata geografija, hidrogeologija, seizmika. Toa e potrebno zaradi aplikacija vo odnos na proekcii za locirawe na infrastrukturni objekti (bonifikacija za grade`ni{tvo i iskoristuvawe na vodni resursi, pati{ta), izgradba na naselbi i rudarski naselbi, iskoristuvawe na mineralni surovini i mate-

rijali za grade`ni{tvoto (objekti za proizvodstvo na grade`ni materijali-tuli, plo~i, }eramika za pokrivi i drugo), izgradba na objekti za iskoristuvawe na podzemni vodi za piewe ili industriski i zemjodelski potrebi i drugo (N. Me}aj, 1991; A. Selmani, 2004).


Procenka na geomorfolo{ki promeni vo Republika Makedonija i negativnite posledici vrz kvalitetot na

ìvotnata sredina

Aplikativnata geomorfologija kako osnovna zada~a tre-

ba da gi sledi sistematskite analizi na promenite kako i sogle-duvaweto na genetskite faktori koi vlijaat vrz Zemjinata kora. Ovie dva aspekti, opi{uva~kiot i genetskiot pristap, me|u sebe se tesno povrzani bide j}i prviot aspekt bara podatoci od gene-zata i obratno.

Poa|aj}i od aspekt na toa deka geomorfologijata se bavi so opi{uvawe na oblicite na pejzaìte i od nivnata pripadnost,

se doa|a i do pravilni konstatacii za evolucijata na oblicite. Imeno, prirodno-geografskiot pejza koj e sostaven od rit~est reljef so nepravilna forma e posledica na dolg eroziven pro-ces, {to ovozmoìl sozdavawe na geomorfolo{ki oblik koj ve-}e e vo star stadium.

Pokraj toa treba da se napomene deka geomorfolo{kite soznanija za koi imaat golema potreba i ostanatite bliski geo-spaciolo{ki nauki traba da imaat osnova na genetski prou~u-vawa . Od ovie pri~ini, geomorfolo{kite prou~uvawa treba da se tretiraat kako osnova i za ostanatite geospacioplo{ki nau-

ki od pri~ina {to taa gi definira po struktura na pejzaòt i po struktura na nivnata genetska osnova. Vo vakvi ramki treba da se opredeluvaat sega{nite reljefni oblici i reliktnite formi so cel da se analizira dinamikata na nivno transformi-rawe vo tekot na eden pogolg vremenski period od vlijanijata na

klimatskite promeni, tektonikata i nivnata evolucija (peri-glacijalni padini, glacijalen oblik, terasi, vidovi dolini i

sl.) . Reljefot e vaèn abiotski faktor i eden od bitnite ele-menti na geografskata sredina. Od reljefnata konfiguracija zavisi klimata, reìmot na vodite, rasporedot i strukturata na rastitelniot i ìvotinskiot svet, dinamikata na erozivnite

procesi i drugo. Pokraj toa, reljefot e biten faktor na pri-rodno-geografskata osnova, zatoa {to ima neposredno vlijanie i vrz hipsografskata distribucija na naselenieto, poljodelskoto

proizvodstvo, sto~arstvo, lokacijata na industriskite i drugi pridru`ni objekti, vrz prostornoto pro{iruvawe na naselenite

mesta i drugo (A. Selmani & O. Dimitrovska, 2004) .


Geomorfologijata, urbanizmot i ìvotnata sredina

Denes sé pove}e se aktuelizira problemot pome|u apli-kativnata geomorfologija i urbanizacijata kako intenziven proces vo geoprostorot. Toa kako aktuelen problem se odnesuva

i za na{ata zemja , bide j}i ~ovekot iracionalno navleguva vo poremetuvawe na geomorfolo{kite strukturni celini. Osobeno

se vr{i "okupirawe" na plodnite ramni~arski tereni preku pro{iruvawe na gradskite sredini. Imeno , genezata na reljef-nite oblici e primarna rabota na nau~no-istraùva~kata rabo-

ta so cel da se sledat strukturnite i dinami~nite reljefni ob-lici, i kako ~ovekot treba racionalno da se "smesti" vo toj

prostor, bez da predizvika poremetuvawe na osnovnite prirod-no-geografski, odnosno geomorfolo{ki oblici. Toa pred sé se odnesuva na faktot {to so navleguvawe na ~ovekot vo geomor-

folo{kite tekovi, koi se bavni, za razlika od ~ovekovite ak-tivnosti, mo`no e procesite na poremetuvawe da dobijat zabrza-ni razmeri. Smestuvaweto na naselbite vo geomorfolo{kite strukturi e tesno povrzano so intencijata na ambientalnite faktori i samata geomorfolo{ka konfiguracija na terenot, od

edna strana i odnosot na socijalnata geografska supstanca so geomorfologijata. Pomalite naselbi kako pojava se karakte-

risti~ni po toa {to od po~etokot na formirawe pa sé do denes se odrùvale vo soglasnost so mikrotopografijata na terenot, za razlika od pogolemite graskite naselbi vo na{ata dràva. Vo vakvi slu~ai, smestuvaweto na naselbata vo odreden geomor-folo{ki prostor pred sé gi zema vo predvid osnovnite topo-

grafski karakteristiki na mestoto na lokacijata (mesnosta), potoa hipsografskata zona (nadmorska viso~ina), geolo{ko-pet-rografskiot sostav, naklonot, ekspozicijata i drugite paramet-ri potrebni za razvoj na naselbata. Pokraj spomnatite karakte-ristiki i elementi, pri locirawe na naselbi (selski ili od

gradski tip) treba da se zemaat vo predvid i drugite elementi od geosredinata kako {to se: podzemnite (izdanskata voda) i povr-

{inskite vodi: izvorite, rekite i ezerata . Petrografsko-pedolo{kiot sostav na reljefot pretsta-

vuva mo{ne vaèn geoekolo{ki, no i geomorfolo{ki faktor na

geografska sredina. Po~vata, rastresitiot del, e eden od najzna-~ajnite faktori na prirodno-geografskata sredina, sozdaden vo

tek na dolg vremenski period . Na relacijata: karpi-rastresit del (po~va) se odvivale niza sloèni i dolgi mehani~ki, hemis-ki i biohemiski procesi. Imeno, pri sozdavaweto na po~vata vlijaele me|usebnite dejstva na prirodnite procesi vo karpite


so posredstvo na klimatskite elementi, vodata i organskite procesi na mikroorganizmite. Me|utoa, od petrografskiot i pe-

dolo{kiot sostav zavisi kvalitetot na po~vata , kako i intenzi-tetot i obemot na erozivnite faktori (vodata , veterot, mrazot). Toa zna~i, deka geomorfologijata , osobeno aplikativnata, denes sé pove}e se afirmira so prou~uvawe na prostorot od svoj as-pekt koj ima prakti~ni celi vo sekojdnevniot ivot na ~ovekot.

Pesoklivoto zemji{te vo nizinite , kotlinite i dolinite ovozmoùva zagadenata voda od industriskite objekti i grado-vite pobrzo da dojde vo kontakt so izvorskata kvalitetna voda (primer: Skopskata Kotlina i zagaduvawe na podzemnite vodi). Geomorfolo{kite prou~uvawa, osobeno na aplikativna-

ta i inìwerskata geomorfologija na reljefnite karakteris-tiki i procesite koi se odvivaat vo nego se mnogu va`ni vo naso~uvaweto za valorizacija na prostorot. Promenite na geo-

pejzaòt koi nastanuvaat preku procesot na iskoristuvawe na prirodnite resursi, se predmet na prou~uvawe i na geomorfo-

logijata so cel da se predvidat ponatamo{nite procesi na po-remetuvawe na ekosistemite. Taa dinamika na promeni na geope j-zaì od strana na antropogeniot faktor e vo zavisnost od koli-

~inata, kvalitetot i ekonomi~nosta na mineralnite surovini (jaglen, nafta, priroden gas, mermeri), metalite i drugo. Pri nivnoto iskoristuvawe se gubat ogromni kvalitetni povr{ini obrabotlivo zemii{te , a jalovinata {to se deponira vo blizi-nata na rudnicite i prerabotuva~kite kapaciteti, so erozivnite

procesi, go zagrozuva bonitetot na zemji{teto ili go zagaduva so {tetni materii (primer, REK Bitola, Oslomej, Jegunovce , Sasa

i sl.).

Sl. 1. Povr{inskite otkopi sozdavaat mnogubrojni problemi vo

ìvotnata sredina (Oslomej, foto, O. Dimitrovska, 2005 god.)


Sl. 2. [ema za geomorfolo{ki prou~uvawa i opredeluvawe na

kvalitetot (tipovite) na ìvotnata sredina (razmisluvawe na avtorot)

De jstvuvaweto na ~ovekot vo prirodata e dolga prikazna,

t.e., od koga postoi ~ovekot vo prostorot. Me|utoa, denes pret-stavuva sovremena tema odnosot aplikativna geomorfologija i

urbanologija koi me|u sebe se tesno povrzani. Prirodno e da se napomene ve}e konstatiranata pojava deka preku ovoj soodnos se ~itaat strukturite na op{testvata vo odnos na pejza`nite pro-meni na prirodata , tipot i arhitekturata na razvojot na nasel-bite i sl. Aplikativnata geomorfologija i urbanologijata me|u

sebe se dopolnuvaat zaradi globalnoto reorganizirawe na stra-tegiite i planovite na urbanite strukturi. Imeno, genezata na reljefnite oblici, vo ovoj slu~aj spomenatite nau~ni dicipli-

ni, pove}e se sogleduvaat od humana gledna to~ka, otkolku kako geomorfolo{ki ili geoekolo{ki pojavi, problemi i procesi, a

koi imaat edinstven efekt vo ramkite na ivotniot vek na edna generacija. Od ovie pri~ini prou~uvawata od ovoj aspekt se bit-ni i intenzivni zaradi toa {to ~ovekot vo svoite sekojdnevni

akcii navleguva i vo sostojbi na sistemi koi imaat uni{tuva~ki

Registrirawe na geomorfolo{ki pojavi, problemi,

procesi

Podgotovka na informociite i

nivno kartiraw e

Pribi rawe inform acii i nivna

obrab otka

Po~etna faza (po stapka ) za

geom orfolo{ ko prou~uvaw e na

prostor ot

Kartirawe na geom orfolo{ kite pojav i, problem i,

procesi

Zavr{na faza na v zaemno

prou~uv aw e na geoprostorot i opred eluvaw e t ipovi na ìvotna sredina spored

kvalitetot i kv antite tot na ekos istem ite i nivno

kartiraw e


nepovraten karakter (locirawe na gradovi ili nivno pro{iru-vawe na plodni povr{ini: Sk opje, Kumanovo, Bitola, Tetovo,

Gostivar itn.) i degradacioni sistemi na ìvotnata sredina za koja za da se vrati vo efektivna sostojba (primer, po~vata) tre-ba da pomine dolg vremenski period . ôvekovite akcii koi imaat permanentna tendencija za iskoristuvawe na prirodnite resursi za podobar ìvot na ~ove-

kot (eti~ka i moralna dimenzija), ponekoga{ se vo takvi odnosi kon prirodata {to nepovolno vlijaat vrz op{tiot mobilitet na ìvotnata sredina. Vo taa smisla, P. Holbah , vo edna prilika istaknal: "O ~ove~e, zarem ne saka{ nikoga{ da sfati{ deka si samo voden cvet? Vo vselenata sé se menuva; vo prirodata nema

nikakvi nepromenlivi oblici; a ti voobrazuva{ deka tvojot vid ne mo da is~eznuva i mora da bide isklu~ok od op{tiot zakon koj bara se da se menuva? Pa zarem vo tvoeto sega{no bitie i ti ne si podloèn na neprestanite promeni? Ti, koj so svojata ludost drsko prisvojuva{ titula CAR na prirodata,

ti koj meri{ i zemja i nebesa ...dovolen e i najmal slu~a j, dovolno e i eden atom da se pomesti, i da bide{ uni{ten, i da

bide{ ponièn , i da bide{ li{en, li{en od razumot so koj tolku , tolku se gordee{". Ottuka proizleguva konstatacijata deka ~ovekot edinstveno e najodgovorno op{testveno bitie pred

svojata sovest i svojata egzistencija za razli~nite efekti vo geoprostorot, so {to toj samiot gi poremetuva voveduvaj}i i zakonitosti koi imaat negativno vlijanie za samiot ~ovek. Kva-litetot na ìvotnata sredina niz vreme-prostor go menuval sa-miot ~ovek ne sfa}aj}i go seriozniot problem koj mu se zakanu-

val so golemi i dalekuse`ni posledici. Lociraweto na naselbite i nivnite strukturi e pod

vlijanie i na ambientalnite faktori, t. e., soodnosot od konfi-guracijata (geomorfologijata) na reljefot i socijalnata geogra-fija, koga se planira izgradba na pomali naselbi. Vo taa nasoka treba da se zemat vo predvid pravecot na protegawe na ridot, pa-dinata na planinata , vodeniot tek, izvorot, naklonot, ekspozi-

cijata na terenot i sl. Vo terenite so razli~ita reljefna struk-tura se ote`nuva procesot na locirawe na naselbata, zaradi te{kotiite okolu vospostavuvawe na soobra}ajnici, mostovi, tuneli, kanali i dr. (Th ,. H. Vertappen, 1983). Imeno, osven morfo-lo{kite aspekti, treba da se zemat vo predvid i podatocite koi

se odnesuvaat za morfografijata i morfometrijata na reljefot, t.e. prostorno rasprostranuvawe na mikroformite i mezofor-mite na reljefot , pozicijata i geografskata sostojba na reljef-


nite oblici so propratnite elementi (naklon, nadmorska viso-~ina, ekspozicija i sl.).

Zna~aen faktor se i geomorfolo{kite procesi koi se odvivaat vo odreden geoprostor i imaat vlijanie vrz razvojot na urbanata sredina . Tie procesi se povrzani so poplavite, dviè-we na po~vata , urnisi, vododerini i ostanati prirodni opasnos-ti. Nivnoto detalno prou~uvawe doveduva do odredeni materi-

jalni problemi (poskapuvawe) vo odnos na vodewe aktivnosti pri izgradba na naseleni mesta ili infrastrukturni objekti. Ottuka, proizleguva deka aplikativnata geomorfologija ima os-novna zada~a da ja pomaga urbanata nauka i ekonomskata prakti-ka vo tekot na realizirawe na odredeni va`ni proekti koi ima-

at za cel revitaluizacija na ivotnata sredina.

Sl. 3. Lizgawe na zem ji{teto vo podra~jeto na op{tinata Ara~inovo

Vo poslednata dekada na na{iot op{testveno-ekonomski

razvoj, so kvalitetot na ìvotnata sredina ne moème da se po-falime. Podatocite so koi raspolagame se dovolen dokaz i indi-kator koj zboruva deka odredeni podra~ja vo Makedonija , osobe-no odredeni geografski objekti, se zafateni so mo{ne golem stepen na zagduvawe i degradirawe, golemite gradovi se mo{ne

zagadeni so raznovidni agensi emitirani od pove}e izvori. Skopje, Kumanovo, Bitola, Veles, Tetovo, Prilep, Gosti-

var, Ohrid i drugi gradski naselbi vo Makedonija imaat golema dinamika na prostorno pro{iruvawe kon plodnite povr{ini. mo{ne zagden vozduh, osobeno za vreme na zimskiot period vo

denovi so magla i denovi so golemi ti{ini. Sekako, vozduhot koj


go vdi{uvame so stepenot na zagadenosta ukaùva na porane{-nata, pa i na sega{nata svest na makedonskata intelegencija , ko-

ja pred vakvite i sli~ni ekolo{ki krizi {to vodat kon ekolo{-ki haos, treba da go krene svojot glas protiv havarijata na voz-duhot vo Makedonija . Zemji{teto kako eden od osnovnite uslovi za sevkupniot ìvot na na{ata planeta se nao|a pred mo{ne sloèna ekolo{-

ka funkcija, taka {to od edna strana se namaluva sevkupniot zemji{en fond i negoviot kvalitet, a od druga strana rastresi-tiot plodonosen del se prenesuva preku erozivnite procesi vo akomulacionite prostori. Vo sovremeniot razvoj na na{ata dr-àva , so {irewe na gradskite organizmi se namaluva zemji{niot

fond , a za ovaa problematika vlijaat i niza drugi op{testveni aktivnosti. Problemot za za{tita na ìvotnata sredina koj e opfa-

ten so mnogubrojni degradacioni procesi, osobeno vo urbanite sredini poprima golem intenzitet. Gradskite sredini so silna

dinamika na migracijata na naselenieto, vo koi se smesteni naj-zna~ajnite industriski i drugi objekti se istovremeno i izvori na zagaduvawe. Na toa ukaùva faktot deka "nevidliviot nepri-

jatel" vleguva vo sekoja ku}a i e nepokanet gostin na sekoj gra-|anin. Makedonskite gradovi, so relativno pove}e kvartovi bez gradski zeleni povr{ini spored svetski standardi, posebna di-namika na ìvot, nervna napregnatost i zamor, so pogolema zaga-denost na vozduhot , soobrakajniot haos i bu~avata, se pojavi koi

negativno vijaat vrz spokojstvoto na ~ovekot. Ottuka, gradskite sredini, vo idnina }e mora da izvr{at ne samo urbanisti~ka re-

konstrukcija, oìvuvawe i regeneracija na dene{niot izgled na gradovite, tuku ima potreba od re{avawe na mo{ne sloèni ur-banisti~ki problemi so menuvawe na sodrìnata i urbanis-ti~kata struktura na istite so cel da se oslobodi od tradici-onalnite zamoreni gradski pejzaì. Toa e potreba za ovaa i

idnite generacii.

Vlijanieto na geomorfolo{kite faktori vrz kvalitetot na ìvotnata sredina

Za naru{vawe na osnovnite parametri na ekolo{ata ram-noteà sekako pridonesuvaat i odredeni abiotski i biotski

faktori, pa ~esto pati so pravo se govori deka ve}e e dojdeno do teòk sudir na tehnologijata , tehnikata i naukata so ekolo-gijata na ìvotnata sredina. Ovoj sudir prvensteno treba da se

sfati kako rezultat na niskata svest na ~ovekot vo ekot na mate-


rijalniot razvitok na ~ove{voto, vo stihijno materijalno de j-stvuvawe na op{estvoto, vo na~inot na proizvodstvoto, eksploa-

tacijata na prirodnite blagodeti. Vo ovaa smisla postojat bez-broj primeri vo Republika Makedonija koi ukaùvaat na toa deka vrz sodrìnata i kvalitetot na ìvotnata sredina vo gole-ma mera , pokraj ~ovekot kako glaven generator na degradacijata na ìvotnata sredina vlijaat i neìvite prirodni fktori, od-

nosno abiotskite i biotskite faktori. Tie se vo me|usebna tes-na vrska i obuslovenost, korelacija i interakcija bidej}i i ~o-vekot, kako del na prirodata, kako op{estven faktor, so svoite {iroki akcii vo site sferi na svoeto dejstvuvawe vlijae, pos-redno ili neposredno vrz kvalitetot i mobilitetot na ìvot-

nata sredina. Imeno, kvalitetot na ivotnata sredina na na{ta Republika, zavisi od strukturata na abiotskite i biotskite faktori, kako i od ~ovekovite akcii koi sekoga{ bile vo me|u-

sebni odnosi, vlijanija i interakcii. Istoriski e dokaàno deka ~ovekot sekoga{ vloùval golemi napori za unapreduvawe

na uslovite za ìvot i rabota , preku raznovidni procesi na transformacija na prirodata i nejzinata valorizacija.

Nau~no-tehnolo{ata revolucija sozdava novi kvalitetni

uslovi za razvoj na proizvodnite sili i odnosi. Me|utoa , site stihijno pridru`ni pojavi na toj razvoj se karakteristi~ni po op{estvenite posledici {to se javuvaat kako sila koja go zagro-zuva kvalitetot na ìvotnata sredina , a vo ramkite na toa i na samiot ~ovek.

Reljefnata struktura na prostorot na Republika Makedo-nija nema edinstveni karakteristiki, odnosno taa e planinsko-

kotlinska zemja so golema isprepletenost me|u sebe. Vakvite prirodno-geografski obele ja pridonele vrz prostorniot mo-bilitet od edna strana, osobeno toa se odnesuva za povolnite kotlinski i dolinski prostori od aspekt na nivna transfor-macija i valorizacija, a od druga strana i za demografsko praz-

newe na ridsko-planinskiot prostor. Depopulacijata i degrada-cijata pridonele za zasiluvawe na degradacionite sistemi vo soodvetnite prostori, pojavi, problemi i procesi koi so op{-testvenite akcii treba da se nadminat.

Vistinskite ramnini vo Republika Makedonija zazemaat

povr{ina od samo 2 .000 km2 ili 7 ,8% od vkupnata nejzina teri-

torija , dodeka ridsko planinskoto podra~je zafa}a prostor od 23.713 km2

ili 92,2%( A. Stojmilov , 1976; A. Selmani, 1991). Imeno, Republika Makedonija e ridsko-planinska zemja

so prose~na nadmorska viso~ina od 829 m. Rasporedot na povr{i-


nata spored hipsografskite povr{ini se gleda od slednava tabela.

P ovr[ i na na RM spor ed hi psogr af ski zoni vo %

500-100046%

do 2003%

1500-20007%

1000-150022%

200-50022%

Sl. 4. Struktura na povr{inite vo Republika Makedonija spored hipsografskite zoni

Od prikaànite podatoci, moè da se vidi deka spored

zafatenata povr{na, preovladuva hipsografskata zona me|u 500-1000 m n.v. so 44,02% potoa hipsografskata zona od 200 do 500 m so 22 ,45%. Sekako vo ovoj prostor e i na jgolemata koncentracija

na naselenieto. Pri~inite na golemata stapka na zagaduvawe i degradirawe na ìvotniot prostor treba da se baraat prven-

stveno pod 1000 m n.v., zatoa {to vo taa zona se skoncentrirani pogolemiot del od naselbite, a osobeno e karakteristi~no smes-tuvaweto na gradskite centri.

Ekspozicijata na povr{inata na reljefot vo Republika Makedonija e karakteristi~en od aspekt na intenzivirawe na

odredeni procesi vo prostorot predizvikani od nadvore{nite sili. Isto taka , procesot na transformacijata i valorizacijata na prostorot zavisi i od naklonot na povr{inite. Taka na pri-mer, najgolemiot del na povr{ini vo prostorot na Republika Makedonija imaat naklon me|u 5-10o so 24,15% od vkupnata

povr{ina, na vtoro mesto se povr{inite so naklon od 10 do 15o

so 19,66%, na treto mesto se povr{inite so naklon me|u 0-2o so 19,38%, a najmali povr{ini se me|u 35-40 o so 0,45% od vkupnata


povr{ina na Makedonija.12 Imeno , povr{inite koi imaat pogo-

lema vrednost na naklon se predisponirani za pointenzivni ero-

zivni procesi, a dinami~nosta na tie procesi sekako e vo tesna povrzanost i so geolo{ko-petrografskata i pedolo{kata struk-tura na povr{inite (A. Stojmilov , 1976).

Visoko planinskite predeli vlijaat vrz brzinata na vetrovite kako i vrz klimatsko-meteorolo{kite i ekolo{kite

priliki. Toa prvenstveno e zna~a jno za {arskiot predel koj pretstavuva prodolènie na Dinarite. Na ovaa planinska mor-folo{ka celina se izdigaat mo{ne visoki vrvovi kako {to se: Titov Vrv (2762 m), Bristovec (2675 m) , Bistra (2640 m) , Cini-beg (2682 m), Rudoka (2658 m), Crni Vrv (2595 m), Vraca (2582 m) i drugi .

Interplaninskata Mavrovska Kotlina (Mavrovsko Eze-ro) koja gi deli jugozapadnite delovi na {arskiot planinski prostor od Bistra (Grupa avtori, 1991), isto taka vleguva vo sostavot na ovoj planinski masiv . Tesnite planinski dolini i

vodoteci {to se spu{taat od [ar Planina se dlaboko diseci-rani preku vertikalna intenzivna erozija. [arskite reki nosat golemi koli~ini na nanosen materijal vo Polo{kata Kotlina i

rekata Vardar. Vo taa smisla najmnogu pridonesuvaat rekite: Pena, Lubotenska, Modra~a, osobeno za vreme na silnite do`do-

vi (suma na vrneìte iznesuva me|u 876 -1200 mm godi{no) . Planinskiot masiv na Korab i De{at se karakterizira

so mo{ne strmni strani, osobeno kon dolinata na Radika , a

planinata De{at e isprese~ena so dlaboki dolini i vododerini. Me|utoa, za razlika od ovie planini, planinata Stogovo (Golem

Rid 2273 m) e disecirana so mnogubrojni dolini, poradi podmla-denata regresivna erozija (P. Mitkov, 1980), preku koj proces po priroden mehani~ki pat se zagaduva Debarskoto Ezero. Na is-

to~nit del na [arskiot i Korabskiot masiv se protega Bistra koja e ograni~ena so dolinite na rekata Radika, Mala Reka i Ta j-mi{ka Reka, potoa so Ki~evskata Kotlina i Mavrovskoto Ezero.

Vo isto~niot del na Makedonija se izdigaat planini so pomala nadmorska viso~ina, za razlika od zapadno-makedonskite

planini. Ovie planini spa|aat vo grupata na srpsko-makedon-skata masa. Vo ovoj predel se istaknuvaat Osogovskite Planini,

Pla~kovica, Obozna Planina, Golak, Male{evskite Planini, Planina Vlaina , Ogra`den, Belasica i drugi. Toa se stari planinski masivi sozdadeni so Hercinskata orogeneza. Eroziv-nite procesi vo ovoj predel se mo{ne intenzivni, a glaven kolektor e vardarskata zona so svoite pritoki, bidej}i ovoj

prostor e siroma{en so treva i dendroflorna vegetacija.


Kotlinite na teritorijata na Makedonija imaat razli~na prostorna razmestenost, hipsografska zonalnost i povr{ina.

Tie se karakteriziraat so golema koncentracija na naselenieto. Polo{kata Kotlina se nadovrzuva so Skopskata, Vele{-

kata, Tikve{kata i Gevgelisko-valandovskata Kotlina koi se dosta izloèni na zagaduvawe i degradirawe od raznovidni iz-vori na zagaduvawe, a prete`no predizvikani od antropogeniot

faktor. Pelagonija e na jgolema kotlina vo na{ata Republika (za-

fa}a povr{ina od 1573 km2 samo vo hipsografskata zona me|u 500 -1000 m n.v ., M. Panov, 1976) . Potoa vo zapadniot del na Make-donija se rasprostraneti Ohridsko-stru{kata, Prespanskata i

Debarskata Kotlina koi imaat razli~na povr{ina i nadmorska viso~ina. Vo isto~niot del na Makedonija se karakteristi~ni Ov~e Pole , Ko~anska Kotlina , Berovsko-del~evskata depresija, Strumi~ko-radovi{kata Kotlina i mnogubrojni re~ni dolini (D. Manakovi}, 1979) .

Pokraj prednostite {to gi imaat kotlinite i dolinite za organizirawe na ìvotot na lu|eto i nivnite aktivnosti, od druga strana pak, tie imaat i negativni karakteristiki, poradi

vlo{uvaweto na kvalitetot na poedini faktori kako {to se kvalitetot na vozduhot, vodata za piewe, po~vata i drugo. Imeno,

reljefnite depresii se karakteriziraat so povisoki tempera-turi preku denot , a preku no}ta tie se poniski, poradi visokite okolni predeli. Seto toa ima zna~ewe za sozdavawe i zadrùva-

we na {tetnite magli (primer Skopskata Kotlina, Pelagoni-skata Kotlina, Polog i dr.). Pomladi neogeni sedimenti i tvorbi se rasprostraneti vo kotlinskite delovi vo vardarskata zona . Imeno, vo ovoj pravec se istaknuvaat Kumanovskata, Skopskata , Ov~epolskata i

Tikve{kata Kotlina, vo koi se sretnuvaat raznovidni facii od peso~nici, konglomerati, glini. Kvarternite sedimenti se pre-tstaveni vo potesnata dolina na Vardar, kako {o se fluvijal-nite i aluvijalnite tvorbi (I. Nestorovski, 1968). Ju`niot del na vardarskata zona e izloèn na dinami~na erozija , poradi toa

{to toj prostor e ogolen, sedimentite se poslabo cementirani i dr.

Pelagoniskiot masiv ili horst antiklinorum e mo{e sloèna geolo{ko-petrografska i pedolo{ka zona na na{ta Republika. Prete`no e sostavena od metamorfni karpi, odnosno od karbonatni steni, {to vo severniot del na ovaa kompleksna zona zazemaat pogolemi povr{ini, za razlika od ju`niot del (I.

Nestorovski, 1968) . Me|utoa, treba da se napomne deka vo ovoj


masiv se javuvaat i mezozojski mermeri i varovnici i toa na severniot del na Pelagoniskiot masiv so razli~en kvalitet.. Vo

ramkite na Pelagoniskiot masiv vleguvaat planinskite masivi kako {to se Jakupica, del na Suva Gora, Karaxica, Gole{nica, Dautica, Babuna, Pelagoniskata Kotlina i drugi pomali pla-ninski podra~ja . Vo zapadno-makedonskata zona preovladuvaat karbonatni-

te masi od razli~na starost. Kako na jstari tvorbi se javuvaat gna jsevi, mika{isti, {krilci, konglomerati i drugo od paleo-zojska starost, dodeka pak trijaskite tvorbi se pretstaveni so karbonatni steni. Isto taka, vo zapadno-makedonskata zona se javuvaat krednite sedimenti koi osobeno se karakteristi~ni za

debarskoto podra~je poznati kako "div fli{" (I. Nestorovski, 1968). Eocenskite, pliocenskite i kvarternite tvorbi se javu-vaat vo golema mera vo kotlinskite delovi na prostorno kom-

pleksnata oblast kako {to se: Ki~evskata, Ohridsko-stru{kata, Debarskata i drugi kotlini vo ovoj prostor, a kvarternite

tvorbi se vo najniskite delovi na istoimenite kotlini. Vo ovoj prostor se javuvaat mo{ne kvalitetni mermerni masi koi se iskoristuvaat vo pove}e mesnosti, a najkarakteristi~en mermer

e od prilepskiot tip, kako i gostivarskiot mermer. Sekako vo tie podra~ja vo koi se eksploatira mermerot (vo podra~jeto na op{tina Kumanovo, Ki~evo, Prilep, Gostivar itn.) so sozdavawe na kamenolomi se ovozmoùva degradirawe na prirodno-geo-grafskiot pejsa .

Pedolo{kiot sostav vo Republika Makedonija e razli-~en, bidej}i toa neposredno vlijae od petrografskiot sostav na

karpite i drugite faktori koi ovozmoùvaat sozdavawe na po~vite . Imeno, kako nerazvieni zemji{ta se smetaat skelet-nite, kamenarki i pesoklivi od nanosno poteklo erodirani zemji{ta, aluvijalni i deluvijalni vo zavisnost vo koe podra~je se nao|aat i kakva e nivnata ekspozicija . Me|utoa, interesno e

da se napomene deka tie se izloèni na mnogu erozivni procesi preku koi se degradiraat drugi pokvalitetni po~vi vo ramni-~arskite delovi na kotlinite. Vo taa smisla, preku procesot na erozijata se degradiraat i razvienite zemji{ta kako {to se smolnicite, gajwa~ite, crvenicite, pretaloèni crvenici, mi-

neralno-karbonatni i drugi zemji{ta . Ako, na primer, na teritorijata na Republika Makedo-nija, vkupno skeletni zemji{ta, kamewarki i pesoci od nanosno poteklo ima okolu 17.000 ha, eluvijalni (erodirani) 22 .000 ha, deluvijalni zemji{ta 121.000 ha, aluvijalno-deluvijalni 30.000

ha, aluvijalni 100.000 ha i kompleks na deluvijalni zemji{ta i


crvenici 15 .000 ha, proizleguva deka vkupno atipski zemji{ta ima okolu 305.000 ha (Vodostopanska osnova, 1976) . Site ovie

vidovi atipski zemji{ta, poradi toa {to se distibuirani na raznividni orografski zoni, se izloèni na golema stapka na erodirawe, odnosno se zafateni so intenzivnite erozivni pro-cesi. Od tipskite zemji{ta vo na{ata Republika preovladu-

vaat smolnicite so 77.000 ha , potoa doa|aat crvenicite , 19.000 ha, mineralno-kalievi zemji{ta od 11 .000 ha, i drugi vidovi zemji{ta, ili vkupno povr{inata na tipskite zemji{ta iznesuva 134 ,000 ha (A. Stojmilov , 2004). Me|utoa, kako sekade vo svetot, taka i ka j nas, skeletnite

zemji{ta postepeno se {irat preku erozivnite procesi, koi se mo{ne intenzivni vo odredeni podra~ja vo na{ata Republika, a osobeno vo ogolenite prostori na Srednovardarieto. Skelet-

nite po~vi se zastapeni napovisokite hipsografski zoni, odnos-no na takvi ekspozicii permanentno se pod silni procesi na

degradirawe. Tie se sostaveni prete`no od kamewa, ~akal i pe-sok od nanosen materijal. Prete`no vakvite zemji{ta se raspro-straneti po ramkite na kotlinite. Imeno, skeletnite po~vi se

sozdadeni preku erodirawe na materijalot . Moàt da imaat ho-mogena rasprostranetost vo oddelni podra~ja ili se javuvaat vo vid na skeletni fragmentarni po~vi. Dene{niot svet ima mo{ne golemi i seriozni problemi so

erozijata na po~vata. Po~vata e izloèna na zasilen intenzitet

na erozivni procesi {to neposredno vlijae vrz nejziniot kvali-tet i bonitet. Preku erozivnite procesi se napa|a plodniot del

od zemji{teto. Nanosniot materijal od erozivnite procesi {to se nataloùva vo ramni~arski predeli, zagrozuva i zagaduva ogromni plodni p ovr{ini od zemji{teto. Tabela 1. Povr{ini vo Republika Makedoni ja zafateni so erozija i akumulaci ja

Povr{ina Povr{ina so zafatena erozija

Akumulacija na nanosite

Podra~je

km2 km2 % km2 % R. Maked. 25.713 24.427,3 95,0 1.285,7 5,0 Izvor:R.LazareviÊ, 1975

Erozijata na povr{inskite vodi vo Makedonija e mo{ne intezivna, so golema erozivna i transportna sila. Taka na pri-mer, vkupno godi{nata produkcija na nanosite iznesuva okolu


18.4 milioni m3, dodeka specifi~nata produkcija iznesuva okolu

970 m3/km2 (Vodostopanska osnova , 1996). Vo ridskite i planin-skite predeli e izrazena dlabinskata erozija , preku koja se odvi-va ovoj geomorfolo{ki proces. Intenzitetot na erozijata kako priroden proces, potpomognat od antropogeniot faktor, se iz-

razuva preku naru{uvawe na celosnosta na po~venata pokrivka.

Intenzitet na erozijata vo Makedonija

Kategorija km2

Broj na poroite

Koeficient na relativnata erozija

Specifi~na prod . na nanosite vo m

3/km

2 g.

1 1600 150 1,01-1,50 3070

2 2600 250 0,71-1,00 1720

3 5100 500 0,41-0,70 900

4 -5 9700 800 0,20-0,19 430

Izvor:Vodostopanska osnova, 1976.

Na teritorijata na Makedonija postojat preku 1700 poroi

(na slivot na rekata Vardar 1350 poroi, na slivot na Crn Drim 200 i na slivot na Strumica okolu 150 poroi). Najgolema produk-cija na nanosite ima rekata Vardar-15 .2 milioni m3 godi{no, potoa Crn Drim-2.2 milioni m3

i rekata Strumica od 1 milion m3. Me|utoa, specifi~nata produkcija na nanosite e porazena

kaj rekata P~iwa (1820 m3/km2/godi{no) , a najmala e vo skopsko-

to podra~je (410 m3/km2/godi{no). Od vkupnata koli~ina nanosen material {to se transportira vo slivot na rekata Vardar (15.2

milioni m3) , okolu 9.1 milioni se nataloùvaat vo nizinskite

delovi, dodeka okolu 6.1 milioni m3 godi{no se nataloùvaat vo samiot re~en profil. Vardar prenesuva nadvor od na{ata Repub-lika okolu 380 toni/km2 godi{no. Prvata kategorija, spored intenzitetot na erozivnite procesi, zafa}a prostor od 1600 km2,

so vkupna produkcija na nanosi od okolu 4.8 milioni m3, vtorata

kategorija od 2600 km2 so 4 .5 milioni m3, tretata kategorija 5100 km2 so 4.6 milioni m3 i poslednite kategorii (4 i 5) vkupna

povr{ina od 9.700 km2 godi{no so okolu 4.2 milioni m3

nanosen materijal. Vrz osnova na ovie pokazateli moè da se konstatira deka prostorot na Makedonija e zafaten so golem intenzitet na erozivni procesi koj negativno vlijae vrz kvalitetot na po~-vite, odnosno go naru{uva kvalitetot na ovoj ekosistem.


Zaklu~ok

Voop{to geomorfolo{kite prou~uvawa se mo{ne zna~a j-ni za sledewe na odredeni globalni i specifi~ni procesi vo prostorot koi imaat neposredna vrska so kvalitetot na ìvot-

nata sredina i antropogenite akcii vo nego. Osobeno denes vo svetskite ramki, no i kaj nas, mladite geomorfolozi sé pove}e se

osvrnuvaat na aplikativni geomorfolo{ki karakteristiki koi se od {irok nau~en interes za dràvnite institucii i op{tes-tvoto voop{to. Mnogubrojni nau~ni rabotnici vo obrazovno-

nau~nite institucii, vo posledno vreme se produktivni vo nau-kata i geomorfolo{kata i geoekolo{kata nau~na misla. Tie

pridonesuvaat za unapreduvawe na ìvotnata sredina i pokraj toa {to vo ovaa nasoka, op{testvoto treba da vloì pogolemi materijalni sredstva.

Vo golemata grupa na prirodnite nauki, geomorfologijata se razlikuva so objektot, zada~ite, celta i metodite na nau~no-istraùva~kata rabota koi imaat golemo nau~no, no i prakti~no zna~ewe za zapoznavaweto na prirodnite zakonitosti i procesi vo geoprostorot. Denes, geomorfologijata i ostanatite discip-

lini, ne samo {to se zanimavaat so problemite koi se odnesu-vaat na opi{uvawe na oblicite so nivnite elementi, tuku gi

objasnuvaat morfogenetskite, morfohronolo{kite problemi a so toa i nau~no prognoziraat pojavi, problemi i procesi vo geoprostorot. Imeno, gemorfologijata, posebno aplikativnata gi vtemeli principite i metodite na nau~no-istraùva~kata rabota, ne samo na opi{uvawe na oblicite so nivnite dimenzii

i ostanati elementi, tuku gi klasificira i istite gi objasnuva. Objekt na geomorfologijata e povr{inata na kontaktot pome|u litosferata , hidrosferata i atmosferata. Litosferata e osno-ven nejzin objekt vo koj moè da gi sledi i definira, da gi klasificira i tipizira osnovnite karakteristiki na evoluci-

jata i promenite na reljefnite oblici i ostanati elementi koi go vgraduvaat toj objekt na prou~uvawe. Vo ramkite na objektot

na geomorfologijata, pokraj analizata e potrebna i sintezata koja ovaa nauka ja pribliùvaat do ostanatite bliski ili sli~ni nau~ni diciplini. So prou~uvawe na reljefot i negovite

oblici, geomorfologijata i ostanatite geomorfolo{ki dici-plini ovozmoùvaat da se sfatat odredeni problemi koi degra-

daciono se odnesuvaat kon zagrozuvawe i zagaduvawe na odredeni elementi na ìvotnata sredina. Osnovnite komponenti na ì-votnata sredina: vozduhot , vodata, po~vite, kvalitetot na hra-nata, uni{tuvawe na zelenite povr{ini, otpadocite, bu~avata,


radijacijata i sli~no se sovremeni problemi vo koi geomor-fologijata , osobeno aplikativnata (inìwerskata) moè da

pomogne za re{avawe na problemi na ìvotnata sredina. Ne moè da se razmisluva za revitalizacija ili promena

na odredeni geopejsaì bez da se konsultira geomorfologijata, osobeno aplikativnata pri izgradba na naselenei mesta, infra-strukturni objekti, soobra}ajnici, akumulacioni ezera, mostovi

i sl. Ostvaruvaweto na zakonskite propisi vo za{titata na vozduhot, vodite, po~vata, hranata, odnosno sevkupniot ìvoten prostor e neophodnost na dene{nicata koja ne e mo`na bez ko-ristewe na nau~nite soznanija i iskustva na geomorfolo{kata nauka. Vo toa vleguvaat i niza drugi posebni studii za sostoj-

bite na osnovnite komponenti na ìvotnata sredina (vozduh, vodi, po~va) od aspekt na nivnata za{tita, potoa se koristat soznanijata od ralevantnite drugi srodni nau~ni diciplini

(urbanologijata, ruralogijata) , ostanatite nauki od socio-eko-nomska oblast i sli~no, so cel da se dobie jasna slika za stepe-

not i modelot na ìvotnata sredina. Potoa e potrebno sé pove}e geomorfolo{kata nauka i ostanatite nauki za geoprostorot i sociosferata da se vklu~at vo restavratorskite pristapi na

sevkupnata geoekolo{ka sredina, so restavrirawe i vrednuvawe na prirodnite elementi na po~vata i ostanatite elementi na ìvotnata sredina za doveduvawe vo sostojba na nivna prirodna ramnoteà.

Literatura:

Andonovski , T. (1986 ): Hipsometrija, ekspozicii i nakloni na reljef-nite povr{ini vo Skopskata Kotlina, Geografski razgledi , kn . 23 i 24, Skop je.

Andonovski , T. (1995): Karakteristiki na reljefot na Republika Ma-kedoni ja, Geografski razgledi, kn. 30, GDRM, Skopje. Andonovski , T. (1974): Recentna erozi ja na po~vata vo jugoisto~niot del na Skopska Crna Gora, Geografski razgledi , kn .12, Skopje.

Arsovski, M. (1962 ): Op{ti crti na tektonskiot razvitok na Pelago-niskiot horst-antiklinarium i negovoto mesto vo alpiskata struktura

na Makedonija. Trud. na GZ na SRM, sv, 8, Skop je. Arsovski, M., Petkovski R. (1975): Neotektonikata na SR Makedonija. Publ .49, IZIS, Skopje.

Arsovski M.(1997): Tektonikata na Makedonija, RGF, [tip. Keki}, A et. al.(1976): Hidrogeolo{ki i in ierskogeolo{ki odliki na Skopskata Kotlina, Jugoslovenski Komitet za hidrologiju i inè-werska geologi ja i geofizika, Skop je.


Kol~akovski, D. (1991): Kra{ki reqef Skopske Kotline (magistratu-ra), Prirodno-matemati~ki fakultet, Geografski institurt, Beograd,

Beograd. Kol~akovski, D. (1996): Karsten rel jef vo Skopskata Kotlina (geomor-folo{ka studija, PMF, Skopje. Kol~akovski, D. (1990-1991): Osnovni karakteristiki na karsnite poja-vi na Suva Planina, Geografski razgledi, kn. 28-29, Skopje. Kol~akovski, D. (1982): Prirodno-geografski karakteristiki na Kadi-na Reka. Dipl.rabota, GF, Skop je.

Kol~akovski, D. (1987 ): Denudacioni formi vo pore~ieto na Kadina Reka, Geografski razgledi, kn. 25, Skop je. Kol~akovsdki, D. (2000 ): Osnovni biogeografski karakteristiki na Republika makedonija, geografski razgledi, kn. 35, Skop je.

Kol~akovski, D. (2004 ): Fizi~ka geografija na Republika Makedonija (rakopis), Skop je

Stojmilov A.(2003 ): Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Prirodno-matemati~ki fakultet, Skop je. Selmani , A.(1992): Degradaci ja, Prosveta, Kumanovo Selmani , A. (1994): @ivotna sredina, Skaj, Skop je. Selmani , A. & Dimitrovska, O. (2004): @ivotna sredina, Logos-5, Sak-stil, Skopje.

Todorovi}, D.B. (1931 ): Pedolo{ka prou~uvawa u Skopskoj Kotlini, Geografski razgledi, kw.X, Skopqe. Jovanbovi}, P.S. (1931 ): Reqef Skopske Kotline, GSND, kn.10, Skop je. Filipovski , |.(1995): Po~vite na Republika makedoni ja. Pedogenetski faktori i klasa na po~vi vo (A)-C i (A)-R tip na profilot. Tom I, MANU, Skopje. Filipovski , \. (2001 ): Degradacija na po~vite kako komponenta na i-votnata sredina vo Republika Makedonija, MANU, Skopje.

Manakovi}, D.(1957): Planina @eden, GZFF, kn.10, str. 169-192, Skopje. Manakovi}, D., et al. (1998): Tolkuva~ za geomorfolo{kata karta na Republika Makedonija, Skopje, Panov, M. (1981): Podzemni karsni oblici vo kawonot Matka. Osmi jugoslovenski speleolo{ki kongres , Beograd.

Ga{evski, M. (1983 ): Hidrografsko-hidrolo{ke karakteristike Skop-ske kotline, Glasnik SGD, sv. LXIII, br. 2, Beograd. Izmailov, H. (1965): O starosti jezerskih terasa i o paleoseimodis-lokaci jama u Makedoniji (Uvod u podeli kvartara), Trud.na GZ na HRM,

sv.12, str . 5-22 , Skopje. JovanoviÊ , P.S. (1928); Glaci jacija Jakupice Pos. izd. GD, sv.4, str.1-86, Beograd. JovanoviÊ , P.S. (1927): Reljef Skopske kotline. Glas. SND, kw.XI, sv.4, Skopqe. CvijiÊ , J. (1906 ): Osnove za geografiju i geologiju Makedoni je i Stare Srbi je, SKA, kw.1, Beograd.


CvijiÊ , J.(1911): Osnova za geografiju i geologiju Makedonije i Stare Srbi je, SKA, kw. III, Beograd. CvijiÊ , J. (1924): Geomorfologija, kw. I , Beograd. VujeviÊ, P.(1931): O podnebqu Skopske kotline. Glas.SGD, kw. X, br.4, Skopqe.

GEOMORPHOL OG Y AND T HE ENVIRONME NT

Aslan S elman i

Summary

In this paper is ma de analyze of the p roblem of re la tion between applied geomorphology and human activities in the environment, c hanges which enduring with human a ctivities and consequences to th e environmental quality . Today, app-lied geo morphology is the basic topic related with micro geo morphologic changes of the te rrain resulting from the human ac tivities with e xp lo iting meta l and mineral re sources (mines, open mines), laking of river valleys, loc ation of se ttlements, industrial and in fras tructura l objects ect.

Documents

GEOMORFOLOGIJATA I @IVOTNATA SREDINAgeografija.pmf.ukim.edu.mk/IZDANIJA/Bilten na Fizgeo/bilten 2/Selmani.pdflasta na geofizi~kata geografija, hidrogeologija, seizmika. Toa e potrebno