4
GEOGRAFSKI VESTNIK 1926. ŠT. 4. ANTON MELIK: JOVAN CVIJIC. (S sliko v prilogi). Dne 16. januarja 1927 je končala življenjska pof dr. Jovana Cvijića. Vedeli smo, da tlači težka bolezen življenske sile njegove, a vendar nismo hoteli verjeti, da se že bliža konec delu velikega moža, ki mu ni bilo niti še 62 let. Ko je brzojav prinesel potrdilo o njegovi smrti, je odjeknilo po- ročilo ne le v naši kraljevini, marveč v vsej Evropi ; ves kulturni svet našega kontinenta se je spominjal njegovega velikega dela, zavedajoč se, da se je zaključilo življenje enega najproduktivnejših duhov sodobne ev- ropske znanosti. Jovan Cvijič je zapustil za seboj široko sled. Njegova dela so nena- vadno mnogoštevilna in prav tako mnogostranska ter obsegajo domala vse panoge geografske znanosti. S svojimi študijami je proučeval domačo zemljo in lastni narod ter nam odkrival z njimi tako rekoč lastno bistvo; posegel pa je z njimi tudi v občno znanost ter je podal rezultate, ki pomenijo ogromno obogatitev znanja o prirodi zemeljske površine in njenih pojavov. Zelo je značilno za stanje geografske znanosti med Srbi, da je pričel jovan Cvijič svoje znanstveno delo kot visokošolec v 1. 1887. s studijo o geografski terminologiji. ]ako je instruktivno danes pregledovati to razpravo 1 ) ; od nje, ki je verno zrcalo domače geografske znanosti koncem 80tih let, pa do I. in II. knjige Cvijićeve Geomorfologije 2 ) je ogromen napredek, ki bi mogel biti delo generacij, pa je le delo enega moža, enega duha. Na dunajski univerzi, kjer je študiral Cvijič — po končanih študijah na beogradski veliki šoli — v dobi 1889 do 1893, je bil učenec Albrechfa Pencka, Eduarda Suessa in julija Hanna, odličnih predstavnikov nemške znanosti, ki so imeli vodilni pomen v znanstvenem svetu tedanje Evrope. Pri njih je imel izvrstno šolo in ko je bil v marcu 1.1893. imenovan za rednega profesorja velike šole v Beogradu, je pričela prava doba njego- vega znanstvenega delovanja. Zanjo si je ustvaril odlično vstopnico z delom, ki predstavlja pričetek njegove znanstvene karijere. To je velika monografija o krasu, ki je bila njegova disertacija in je izšla 1.1893. v nemškem jeziku 8 ) 1er ga takoj uvrstila med najresnejše geografske strokovnjake. Odslej je ostal Cvijič profesor beogradske univerze in gradil iz tega svojega bivališča znanstveno delo svojega življenja neprestano do konca, z edino izjemo velike vojne in deloma povojne dobe. Na neštetih ekskur- zijah po Srbiji in drugih jugoslovenskih kakor tudi po ostalih balkanskih in sosednih pokrajinah je zbiral gradivo za svoje mnogovrstne razprave, ki tvorijo njegovo življensko delo. Te ekskurzije so bile ogromne vrednosti 4 ), ') Natisnjeno v „Prosvetnem Glasniku", december 1887 in januar 1888; ponafis- njeno v: lovan Cvijič, Oovori i članci III, Beograd 1923, p. 67 ss. 2 ) jovan Cvijič, Geomorfologija. Knjiga prva, Beograd 1924. — Knjiga druga, Beograd 1926. s ) Das Karslphänomen. Versuch einer morphologischen Monographie. Geogr. Abh.j herausg. von Prof. Dr. A. P e n c k , Bd. V. Heft 3, 1893 (srbski prevod: Karst, geografska monografija, Beograd 1895). 4 ) V 11. zvezku Glasnika Geografskega Društva v Beogradu je izšla karta vseh znanstvenih ekskurzij Jovana Cvijiča v dobi od 1. 1888. do 1925. 9

GEOGRAFSKI VESTNIK - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/2_Pred1999/GV_0204_129_132.pdf · knjig „Naselja Srpskih Zemalja", v katerih je zbranega ogromno

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: GEOGRAFSKI VESTNIK - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/2_Pred1999/GV_0204_129_132.pdf · knjig „Naselja Srpskih Zemalja", v katerih je zbranega ogromno

GEOGRAFSKI VESTNIK 1926. ŠT. 4.

ANTON MELIK: JOVAN CVIJIC.

(S s l iko v prilogi).

Dne 16. j anuar ja 1927 je končala ž ivl jenjska pof dr. Jovana Cvijića. Vedeli smo, da tlači težka bolezen živl jenske sile njegove, a vendar n i smo hoteli verjeti, da se že bliža konec delu velikega moža , ki mu ni bilo niti še 62 let. Ko je brzojav prinesel potrdilo o njegovi smrti, je odjekni lo po-ročilo ne le v naš i kraljevini, marveč v vsej Evropi ; ves kulturni svet n a š e g a kontinenta se je spomin ja l n jegovega velikega dela, z aveda joč se, da se je zaključilo življenje enega najprodukt ivnejš ih duhov s o d o b n e ev-ropske znanost i .

Jovan Cvijič je zapusti l za seboj š iroko sled. Njegova dela so nena -v a d n o mnogoštevi lna in prav tako mnogos t r anska ter obsega jo domala vse panoge geografske znanost i . S svoj imi š tudi jami je proučeval d o m a č o zeml jo in lastni narod ter n a m odkrival z njimi tako rekoč las tno b i s tvo ; posegel pa je z njimi tudi v občno znanos t ter je podal rezultate, ki pomeni jo og romno obogati tev znan j a o prirodi zemel j ske površ ine in njenih pojavov.

Zelo je znači lno za s tan je geografske znanos t i med Srbi, da je pričel jovan Cvijič svoje znans tveno delo kot v isokošolec v 1. 1887. s s tudijo o geografski terminologiji. ]ako je instruktivno d a n e s pregledovati to razpravo 1 ) ; od nje, ki je verno zrcalo d o m a č e geografske znanost i koncem 80tih let, pa do I. in II. knj ige Cvijićeve Geomorfologije2) je ogromen napredek, ki bi mogel biti delo generacij , pa je le delo enega moža , enega duha .

Na duna jsk i univerzi, kjer je študiral Cvijič — po končanih š tudi jah na beogradsk i veliki šoli — v dobi 1889 do 1893, je bil učenec Albrechfa Pencka , Eduarda Sues sa in julija Hanna , odličnih preds tavnikov n e m š k e znanost i , ki so imeli vodilni pomen v znans tvenem svetu tedan je Evrope. Pri njih je imel izvrstno šolo in ko je bil v marcu 1.1893. imenovan za rednega profesorja velike šole v Beogradu, je pričela prava doba njego-vega znans tvenega de lovanja .

Zan jo si je ustvaril odlično vs topnico z delom, ki predstavl ja pričetek n jegove znans tvene karijere. To je velika monograf i j a o krasu , ki je bila n jegova disertacija in je izšla 1.1893. v n e m š k e m jeziku8) 1er ga takoj uvrstila med na j r e sne j še geografske s t rokovnjake.

Odslej je ostal Cvijič profesor beogradske univerze in gradil iz tega svojega bivališča znans tveno delo svojega živl jenja nepres tano do konca , z edino iz jemo velike vojne in deloma povojne dobe. Na neštetih ekskur-zi jah po Srbiji in drugih jugoslovenskih kakor tudi po ostalih ba lkanskih in sosedn ih pokra j inah je zbiral gradivo za svoje mnogovrs tne razprave, ki tvorijo n jegovo živl jensko delo. Te ekskurzi je so bile og romne vrednosti4) ,

') Natisnjeno v „Prosvetnem Glasniku", december 1887 in januar 1888; ponafis-njeno v : lovan C v i j i č , Oovori i članci III, Beograd 1923, p. 67 s s .

2) jovan C v i j i č , Geomorfologija. Knjiga prva, Beograd 1924. — Knjiga druga, Beograd 1926.

s) Das Karslphänomen. Versuch einer morpholog ischen Monographie. Geogr. Abh.j herausg. von Prof. Dr. A. P e n c k , Bd. V. Heft 3, 1893 (srbski prevod: Karst, geografska monografija, Beograd 1895).

4) V 11. zvezku Glasnika Geografskega Društva v Beogradu je izšla karta vseh znanstvenih ekskurzij Jovana Cvijiča v dobi od 1. 1888. do 1925.

9

Page 2: GEOGRAFSKI VESTNIK - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/2_Pred1999/GV_0204_129_132.pdf · knjig „Naselja Srpskih Zemalja", v katerih je zbranega ogromno

130 Anton Melik:

s a j so odprle znans tvenemu svetu de loma še popolnoma n e z n a n e prede le ; veljale so vsem p a n o g a m geografske vede, geologiji in tekfoniki gorovij, prirodi in d imenzi jam jezer, prebivalstvu, n jega nase l j em in kulturi; tehtajo tem več, ker so se često vršile v na jneugodne j š ih pogojih, združene z ž ivl jenjsko nevarnos t jo , n.pr. na ozemlju nekdan j e Turčije, osobi to v območju a rnavtske anarhi je . V takih neugodnih okolnost ih izvršeno znans tveno delo pomeni gotovo še več.

Cvijićev studi j je sega l že poprej tudi v Bosno-Hercegovino in Dalma-cijo, po osvobojen ju se je razširil na vso kraljevino, osobito na Sloveni jo ; toda sredi nadal jn j ih načrtov je moral Jovan Cvijić svoje delo prekiniti za vedno .

P roučevan je krasa , s katerim se je Cvijić uvrstil med prave znans tve-nike, ga je zan ima lo tudi še ves č a s pozne je in posvetil mu je obilo svo-jega dela ter preštudiral osobi to d inarska kraška polja ter razne oblike k raške površine in notranjosti . „V tej panogi geomorfologi je" — zakl jučuje dr. Jiïi D a n e š 5 ) — „ki se bavi s t o lmačen jem kraških oblik, os ta ja Cvijić tudi nada l je prvi avtor, ki nima tekmeca kar se tiče vsestranost i , o sebnega poznavan ja , objektivnosti in preciznosti v zakl jučkih" .

P o z n a v a n j e Ba lkanskega polotoka, ki je bil do Cvijićevih del gotovo n a j m a n j znani predel v Evropi, je napredova lo ogromno. Cvijić je prvi dognal geološko- tektonske o d n o š a j e ba lkansk ih gorskih s is temov, pokazal , da je razlikovati Dinarski s is tem od P indskega , preiskal, kod poteka meja med n j ima pa med Balkanom in Karpati ter med navedenimi s is temi in Rodopsko maso . P rav tako je on prvi dognal točne poda tke o prirodi, ge-nezi in velikosti jezer na Balkanu, s ega joče presenetl j ivo m o č n o v podrobnost i .

Osobito v a ž n o je Cvijićevo p roučavan je glacijalnih s ledov na planinah Ba lkanskega polotoka. Cvijić je s i s temat ično preiskal vse višje planine in dognal , da so bile v ledeni dobi m o č n o z ledeniki o b l o ž e n e ; dokaza l je, da so se ohranili v določeni obliki sledovi dveh glacijacij , o tretji pa bi se mogli domnevat i le nekateri nesigurni z n a k i ; preiskal je podrobno vse s ledove poledenitve, ki so ostali v obliki obilice jezer, okrešl jev, kočen, ledeniških dolin itd.; naše l je, da se je ločnica večnega snega naha ja la v bližini Jadranskega mor ja na višini 1 3 0 0 - 1 4 0 0 m, v notranjosti , n. pr. na Rili, pa v višini 2100—2300 m.

Velik del svo jega proučevanja je Jovan Cvijić posvetil morfogenetskim prob lemom Ba lkanskega polotoka, osobi to n jegovega severnega dela. V š tudi jah o jezerski plastiki Šumadi je , v abrazi jskih in fluvijalnih površih je ugotovil, da je na južnem obrobju P a n o n s k e kotline, tja do razvodja med Donavo in Jadranskim mor jem niz ravni in teras, ki s e dvigajo v smeri od severa proti jugu, s topičasto druga nad drugo. Sis tem ravni in teras, ki so v g lavnem delo zaporednih jezerskih faz, je značilen za d a n a š n j o pla-stiko severne Srbi je in seveda prav tako bližnjih pokraj in. Slične prirode so Cvijićeve studije v drugih predelih, osobito studija o razvoju donavske doline v Djerdapu ali Železnih vratih, ter o razvoju planot v Dinarskem gorskem sis temu. V zadnj i dobi je obrnil svojo pozornost na razvoj j ad ranske obale bodisi s tektonskih vidikov kakor tudi glede poteka in učinka abrazi je .

P roučavan j e geomorfoloških problemov Ba lkanskega polotoka se je raztezalo na v s o dobo Cvijićevega znans tvenega delovanja ; na jobš i rne j še delo v tej seriji so n jegove Osnove za geografi ju i geologiju Makedoni je in Stare Srbije, ki jih je izdala S rbska kral jevska akademi ja v treh knj igah v dobi od 1906—1911 in ki pomeni jo za res osnovo za p o z n a v a n j e geolo-škega in geografskega s t an ja navedenih in sosednih dežel, a se ne ome-

5) Dr. ]ifi D a n e š —Dr. Miodrag D r a g i ć : Jovan Cvijić. Beograd 1927, p. 19.

Page 3: GEOGRAFSKI VESTNIK - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/2_Pred1999/GV_0204_129_132.pdf · knjig „Naselja Srpskih Zemalja", v katerih je zbranega ogromno

Jo u an Cvijić. i â t

jujejo s a m o na geomorfološko sfran, marveč posega jo globoko tudi v pro-učevan je ant ropogeografskih pojavov, ki so v teh centralnih ba lkansk ih področj ih bolj komplicirani in bolj interesantni kakor kjerkoli drugje. Že zgoda j so obrnili n a s e pažn jo velikega geografa in na mnogoštevi lnih po-tovanjih po balkanskih pokra j inah se je seznani l s socijalnimi, gospodarsk imi , kulturnimi in duhovnimi znači lnos tmi ba lkanskega prebivalstva ter se po-l agoma zaglobil v nj ihove probleme.

Antropogeografska raz i skovanja niso bila prvotno v načrtu Cvijičevega studija. V uvodu k prvi knjigi v zbirki „Nasel ja s rpskih zemal ja" , k jer je objavil prvo svoje večje delo iz območ ja antropogeografi je , pravi s a m : „Naučni raziskalec, ki potuje po prostranih predelih, prične nehote promatrat i tudi ant ropogeografski in e tnografsk i ; to velja posebno za Balkanski po-lotok, k jer živi na relativno m a j h n e m prostoru 7 — 8 raznih narodov, kjer se kr iža jo štiri povsem razl ične kulture in kjer žive p lemena in narodi, ki so e tnografsko povsem sveži, poleg Rusov e tnografsko najbol j sveži v Evropi. Taka opazovan ja s em dolgo smat ra l s a m o kot pos t ranski del svoj ih f iziško-geografskih in geoloških studij. Ali na ra šča l a so m i ; bila so v m e s tudi taka, ki so bila prav posebne vrednosti , ker jih spričo soci jalnih in kulturnih r azmer mi še m o r e m o opraviti, dočim je ostala Evropa že z a m u -dila priliko, da jih izvrši. Pos topoma, po dolgot ra jnem delu in razmiš l janju , s em mogel spoznat i an t ropogeografske probleme, ki ima jo velik interes in pomen ; vedno bolj se m e je po lašča la misel, da je treba s is tematski preiskati na j -prej sel išča, ki so v zvezi s fiziško geografijo, potem tudi druge ant ropo-geografske in nekatere e tnografske objekte 6)" .

Ta razvoj Cvijičevega znans tvenega dela je za p o z n a v a n j e celotne n jegove živl jenjske podobe zelo instruktiven. Dasi je smatra l prvotno an-t ropogeografsko opazovan je za s t ransko zadevo, se mu je vendar le posvetil z na jveč jo vnemo in temeljitostjo. Organiziral je iz Beograda studi j s rbskih selišč ter v ta n a m e n že 1.1896. izdal „Uputstva za ispit ivanje sela u Sr-biji i ostalim s rpskim zeml j ama" , ki so se pozne je še izpopolnjevala 1er prilagodila za p o s a m e z n e pokraj ine. Ta Cvijićeva z a s n o v a je imela na jveč jega občudovan ja vreden uspeh ; kot del zbirke „Srpski Etnografski Zbornik" je mogla S r p s k a kral jevska akademi j a nauka v Beogradu izdati dosle j 20 knjig „Nasel ja Srpskih Zemal ja" , v katerih je zbranega o g ro mn o gradiva o antropogeograf i j i in etnografiji, pa tudi iz sorodnih področi j za s rbske po-krajine. Osobito d ragocen uspeh premišl jeno z a s n o v a n e g a studija je spo-znan j e ž ivahne migraci je v zahodn ih in centralnih deželah Ba lkanskega polotoka, s ega joče prav v na jnove j šo d o b o ; pokaza l je presenetlj ive rezul-tate o selitvah s rbskega prebivalstva v raznih d o b a h in s m e r e h ; s sl ičnim delom se more pohvaliti antropogeograf i ja za malekatero deželo. P rav tako s o dragoceni rezultati glede studija psihiških svojs tev prebivalstva v posa -meznih predelih, izvršenih po Cvijićevih navodilih, dal je o raznih l judskih tipih med s rbskim in ba lkansk im prebivals tvom sploh itd.

Osobito tehtna so bila Cvijićeva raz i skavan ja v komplic i ranem pro-blemu o narodnost i Makedoncev, kjer je domač i in vnanj i svet, bodisi znan-stveniki kot ostalo občinstvo, stalo pod raznimi vplivi političnih aspiraci j in političnih p ropagand . Cvijić, ki je s a m ponovno poselil sporne pokraj ine, je odgovoril na vp ra šan j e znans tveno in objektivno. Zato seveda ni zado-

e) J. C v i j i ć , Antropogeografski problemi Ba lkanskoga Poluosfrva. Naselja srp. zemalja, 1. knj., Beograd 1902, p. I.

9 '

Page 4: GEOGRAFSKI VESTNIK - zgs.zrc-sazu.sizgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/2_Pred1999/GV_0204_129_132.pdf · knjig „Naselja Srpskih Zemalja", v katerih je zbranega ogromno

132 Anton Melik: Jovan Cvijić.

voljil politikov, a je ustanovil možnos t objekt ivnega premotr ivanja make -donskega problema.

Sintezo svojih ant ropogeografskih studij je podal Cvijić tekom svetovne vojne, ko je mora l prekiniti svoje r az i skavan je ter je kot begunec živel v Franciji , kjer je v 1.1917. in 1918. na pariški Sorbonni predaval o antropo-geografiji Ba lkanskega polotoka. Plod te sintetične ureditve je veliko delo La Péninsule Balkanique, Géographie Humaine 7) , ki je izšlo pozneje tudi v srbščini ter v latinici8), ali s a m o prvi del. Delo predstavl ja zakl juček Cvi-jičevih ant ropogeografskih studij o Ba lkanskem polotoku in os tane za po-z n a v a n j e tega dela Evrope za dolgo osnovne vrednosti .

Pos le j se je vrnil Cvijič zopet h geomorfološkim š tudi jam. Napravil je še vrsto podrobnih razprav iz tega področja, potem pa se je lotil velike sinteze tudi tu in zbral osnovne svo je nazore o pojavih in problemih fizi-kalne geografi je v velikem delu Geomorfologija, ki je izšlo v dveh velikih, prvovrstno opremljenih knj igah, tako da se more čas tno postaviti ob s tran prvim delom sve tovne geografske literature. Tretje knj ige veliki avtor, žal, ni mogel dokonča t i ; ostali so z a n j o s a m o odlomki v rokopisu.

Da se je Cvijič v zadnj i dobi zopet povsem posvetil geomorfologiji , o tem priča tudi n jegova oporoka, v kateri je volil glavni del svojega pre-možen ja fondu za podporo geomorfoloških studij.

Ako preg ledu jemo s e z n a m Cvijičevih del9)» m o r a m o občudovat i izredno plodovitost n a š e g a dosle j na jveč jega znans tvenika . Poleg že navedenih poglavitnih del je gotovo treba posebe j opozoriti na n jegove številne raz-prave, ki jih je nap isa l o aktualnih problemih, na jveč iz področja geopolitike V njih je izrazil svoje nazore, hkrat i utemeljeval politične aspiraci je svoje države, a venda r tako, da so popo lnoma v skladu s p o j m o v a n j e m in strogo resnicol jubnost jo znans tvenika , kar je gotovo dokaz , kako se je naha j a l a država v skladu s prirodnimi zakoni razvoja . Večina teh razprav in č lankov je zbranih v štirih knj igah pod nas lovom „Govori i članci"1 0) , kjer so ob-javljeni tudi razni drugi članki in govori ter studije Jovana Cvijića, tako da so d ragoceno gradivo za p o z n a v a n j e duševnos t i velikega n a š e g a moža .

]ovan Cvijič je rastel s svoj im delom v ugledu ne le doma , kjer so ga spoštoval i kot objektivnega, v i soko nad malenkos tn imi prepiri v sakda -n jega življenja s to ječega učen jaka , marveč tudi v tujini, kjer se je priznaval kot prva znans tvena avtoriteta ba lkansk ih dežel in pravfako kot eden prvih s t rokovnjakov sve tovne geografske znanost i ; s a j so g lavne n jegove razprave izšle tudi v svetovnih jezikih. Zato je sodeloval kot s t rokovnjak na pariški mirovni konferenci in pri izvedbi koroškega plebiscita, zato je mogel biti glavni inicijator 1. kongresa s lovanskih geografov in e tnografov v Pragi v 1.1924.

Z Jovanom Cvijičem se je duševna sposobnos t n a š e g a na roda povzpela silno visoko in dokument i ra la pred vsem svetom svojo veliko not ranjo silo, oznan ju joč na jbo l j še perspektive za bodočnos t .

Geeografiji na S lovenskem bo ostalo n jegovo delo dolgo dolgo vzgled in v z o r ; obilo n a m je treba še napora in s i s temat ičnega dela, da izvršimo program, ki ga n a m je s svojimi š tudi jami postavil nesmrtn i Jovan Cvijič.

') Paris, A. Colin 1918. 8) Jovan C v i j i č , Balkansko Poluosfrvo i južnos lovenske zemlje . Osnove anfropo-

geografije. Beograd 1922. Zagreb 1922. s) N. pr. Bibliografija radova Jovana Cvijlča, izradio Dr. Borivoje Z. M i l o j e v i ć

v: Dr. Jifi D a n e š —Dr. Miodrag D r a g i č , Jovan Cvijič, Beograd 1927, sir. 4 5 - 5 6 . ">) Jovan C v i j i č : Govori i članci . I. in II. Beograd 1921; III. in IV. Beograd 1923.