Strokovni dogodek EPUO , olski center Celje, 20. april 2015

FUNKCIONALNA PISMENOST

MLADIH

Predstavitev projekta PIAAC, s poudarki na

mlajih odraslih s konano V. stopnjo izobrazbe

Mag. E. Moina, Andragoki center Slovenije

VSEBINA

Uvod

Raziskave o pismenosti /mladih

Rezultati PIAAC in podlage za politike

Priakovanja za Slovenijo

Kako do bolje pismenosti mladih?

Pismenost spet (nekoliko) v srediu pozornosti politik in stroke Razlogi:

Objava rezultatov raziskave PIAAC za drave iz prvega kroga, oktobra 2013

Objava rezultatov PISA 2012, novembra 2013

EU raven: - Priporoila o politikah pismenosti Delovna skupina za IO, 2014

- Analize in poroila: ET Monitor 2014, Eurydice report AET 2015 .

- EPALE portal za izobraevanje in iritev dobrih praks, april 2015

Slovenija: - ReNPIO in novo programsko obdobje ESS (obsega razvoj kompetenc odraslih)

Parada uenja EPUO na temo razvoja temeljnih zmonosti

Obuditev nacionalne ekspertne skupine za dopolnitev strategije pismenosti

Izvedba raziskave PIAAC v Sloveniji 2013-2016

O em govorimo?Opredelitev v Nacionalni strategiji pismenosti iz leta 2006Pismenost je trajno razvijajoa se zmonost posameznikov, da uporabljajo drubeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za ivljenje v druini, oli, na delovnem mestu in v drubi. Pridobljeno znanje in spretnosti ter razvite sposobnosti posamezniku omogoajo uspeno in ustvarjalno osebnostno rast ter odgovorno delovanje v poklicnem in drubenem ivljenju.

Poleg zmonosti branja, pisanja in raunanja, ki veljajo za temeljne zmonosti pismenosti, se danes poudarja tudi pomen drugih zmonosti (npr. posluanje) in novih pismenosti, kot so informacijska, digitalna, medijska pismenost in druge, ki so pomembne za uspeno delovanje v drubi.

Kot zmonost in drubena praksa se pismenosti pridobivajo in razvijajo vse ivljenje v razlinih okoliinah in na razlinih podrojih ter preemajo vse lovekove dejavnosti.

Po podatkih CEDEFOP je Slovenija drava, ki se bo sooila z najvejim upadom prilonosti in delovnih mest za nekvalificirane delavce. tevilo delovnih mest, ki zahtevajo nizko usposobljenost se bo zmanjalo za 40% do leta 2020. Povpraevanje po srednje kvalificiranih delavci se bo zmanjalo za 20%, medtem ko se po povpraevanje po visoko kvalificiranih delavcih povealo za 20% (v ET Monitor 2014 Slovenia, stran 6).

Slovenija se e danes uvra med drave EU z najhitrejim staranjem prebivalstva. Po napovedih EUROSTAT bo leta 2015 v celotni EU dvakrat toliko starejih kot otrok, Slovenija pa naj bi tako razmerje dosegla e leta 2035 (Eurostat, 2011).

Dele odraslih po 55 letu, ki so aktivni na trgu dela je med najmanjimi v EU in tudi med lanicami OECD.

Izobraevalni sistem v Sloveniji po merilih raziskave OECD PISA daje meane rezultate, rezultati v naravoslovju so nad povprejem OECD, v bralni pismenosti pa pod povprejem drav OECD.

Nekateri drubeni izzivi Slovenije v prihodnjih letih

Kaj nam povedo raziskave o pismenosti / mladih in populacije?

Predmet raziskave PIAACRaziskava spretnosti odraslih (PIAAC) ocenjuje, kako odrasli obvladajotri spretnosti za procesiranje informacij, ki so bistvene za polnosodelovanje v gospodarstvih in drubah enaindvajsetega stoletja, kitemeljijo na znanju:

besedilna pismenost,

matematina pismenost,

in reevanje problemov v tehnoloko bogatih okoljih,

(osnovna bralna zmonost)

Kot dokazujejo rezultati PIAAC so to kljune spretnosti za procesiranje informacij, ker so:

nujne za integracijo in udelebo na trgu delovne sile, v izobraevanju in usposabljanju ter v drubenem in dravljanskem ivljenju;

prenosljive, saj so relevantne v mnogih drubenih kontekstih in delovnihsituacijah; in

uljive, torej podvrene vplivu politike.

Piramida spretnosti in kompetenc na delovnem mestu

Specifine

za podjetje ali

delovno mesto

Ne-prenosljive

Tehnine

Analitine,

reevanje

problemov

Odnosi

med

sodelavci

PrenosljiveSpretnosti za

delo

Motorine RaunanjeBranje in

pisanje

Uenje

uenja Komunikacijske

PrenosljiveTemeljne

spretnosti

Besedilna pismenost, matematina pismenost in reevanje problemov so kompetence, ki so bistvene za funkcioniranje v sodobnem svetu, za opravljanje netetih nalog, ki se jih morajo odrasli lotiti v razlinih ivljenjskih kontekstih.

tvorijo osnovo za razvijanje kognitivnih spretnosti vijega reda, kot je analitino miljenje, in so bistvene za pridobitev dostopa do specifinih podroij znanja in njihovega razumevanja.

so relevantne v tevilnih ivljenjskih kontekstih, od izobraevanja in dela do ivljenja doma ter obevanja z javnimi organi.

v drubi, ki je bogata z informacijami in v kateri so informacije v obliki besedila (natisnjene ali digitalne) splono prisotne, je sposobnost branja in odzivanja na podlagi tekstovnih informacij bistvena, pa naj gre za razumevanje navodil za uporabnika na zavojku zdravil, primeren odziv na sporoilo kolega ali nadrejenega v slubi ali vpisovanje otroka v olo.

matematina pismenost je bistvena na veini podroij ivljenja, od kupovanja in prodajanja blaga, razumevanja pokojninskih pravic do nartovanja delovnega dne.

sposobnost upravljanja z informacijami in reevanja problemov v tehnoloko bogatih okoljih dostopanje, vrednotenje, analiziranje in sporoanje informacij postaja tako pomembna kot razumevanje in interpretacija tekstovnih informacij ter sposobnost obvladovanja matematinih vsebin. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je postala karakteristika veine delovnih mest, izobraevanja in vsakodnevnega ivljenja.

Pomen spretnosti merjenih v PIAAC

Kaj torej meri PIAAC?Program for the International Assessment of Adult Competenciesdaje vpogled v zalogo temeljnih spretnosti za procesiranje informacij v populaciji in v to kako se te spretnosti in kompetence uporabljajo v kontekstu dela in vsakdanjega ivljenja:

- Kaj odrasli zmorejo na podroju pismenosti, matematine pismenosti, reevanju problemov v tehnoloko bogatih okoljih

- Katere druge posredno merjene spretnosti imajo (timsko delo .)

- Kako so doloene demografske znailnosti povezane s kompetencami

- Kako odrasli uporabljajo spretnosti na delovnem mestu

- Kako se spretnosti razvijajo, vzdrujejo in izgubljajo

- Povezanost med spretnostmi in ekonomskim in socialnim poloajem

- Povezanost med kompetencami aktivnostjo na trgu dela, dohodkom, zdravjem, drubeno in politino participacijo.

Raziskava o kompetencah

odraslih

24 sodelujoih drav

Raziskava o kompetencah

odraslih

33 sodelujoih drav

PIAAC na kratko

200 tiso odraslih Preko 724 milijonov odraslih

od 16-65 let v 33 dravah

Je sodelovalo v mednarodno primerljivi raziskavi .

o besedilni in matematini pismenosti ter reevanju problemov v tehnoloko bogatih okoljih.

Raziskava je potekala na raunalniku ali na papirju.

PIAAC na kratko

Vzorci odraslih so obsegali 4500-27000 tiso odraslih

5165 odraslih v Sloveniji

40 minut je trajala anketa o demografskih podatkih .

Odrasli z zelo ibko besedilno pismenostjo so reevali samo naloge iz bralne pismenosti

V raziskavi smo zbirali podatke o generinih spretnostih kot je sodelovanje z drugimi, organiziranje asa pri delu.

Primeri testnih

nalog v PIAAC

Primer matematine naloge

Primer matematine naloge

Primer naloge za besedilno pismenost

Reevanje problemov v TBO primer naloge

Kaj kaejo rezultati PIAAC in kaj to pomeni za politike?

To, da kar ljudje vedo in kar zmorejo narediti s svojim znanjem, bistveno vpliva na njihove monosti v ivljenju.

Odrasli z najvijimi doseki v pismenosti imajo vije

plae, so boljega zdravja, so politino in drubeno

bolj aktivni , so zaposleni.

Odrasli z nijimi doseki

Znanja, spretnosti in kompetence vplivajo na ivljenje posameznikov in usmerjajo gospodarstva

Drave z nijo ravnijo kompetenc v populaciji tvegajo slabo konkurennost v svetovnem gospodarstvu, saj bodo ta vse bolj odvisna od znanja in kompetenc: e velik del odraslih nima dovolj razvitih bralnih in matematinih spretnosti, je teje uvesti in razirjati tehnologije za izboljanje produktivnosti in tako je lahko motena organizacija dela.

Neenakost v kompetencah se kae v neenakosti v dohodku: Povprena urna postavka delavcev, ki obvladajo kompleksno sklepanje in znajo ovrednotiti subtilna sporoila in argumente v pisnih besedilih, je ve kot 60 % vija kot pri delavcih, ki zmorejo v najboljem primeru brati le sorazmerno kratka besedila in v njih poiskati eno samo informacijo.

Uinkovita raba spretnosti Na bolje ekonomske in socialne rezultate bomo lahko

vplivali le, e bodo spretnosti izrabljene uinkovito.

Produktivnost in branje pri delu

Raven in distribucija spretnosti se bistveno razlikuje med dravamiNajveje razlike pa so v populacijah odraslih znotraj drav, veina drav ima pomemben dele odraslih, ki teko shajajo zaradi prenizke ravni spretnosti.

Doseki v tehnoloko bogatem okolju

Doseki v starostnih obdobjih

Spretnosti mladih in starejih generacij

Formalno izobraevanje je kljunega pomena za razvoj temeljnih zmonosti.

Primerjava povprenih rezultatov v PISI in v PIAACPovpreni rezultati v matematiki 2003 in povpreni rezultati v PIAAC 2012, 22-25 let

Uspeh se vse bolj meri v tem, katere spretnosti smo pridobili po konanem

olanju.

Udeleba v izobraevanju odraslih glede na doseke v pismenosti.

Udeleba v izobraevanju odraslih glede na doseeno izobrazbo.

vendar pa ve izobraevanja ne pomeni avtomatino boljih spretnosti.

Odrasli s terciarno stopnjo izobrazbe v

Italiji imajo enake kompetence kot

srednjeolsko izobraeni Japonci.

Dele delavcev, ki so nad-izobraeni in pod-izobraeni, ter nad-usposobljeni in pod-usposobljeni

Kako se drave odzivajo na rezultate PIAAC?

V okviru Strategije spretnosti:

Doloajo prioritete pri investiranju v kompetence

Kombinirajo kratkorone in dolgorone ukrepe

Investirajo v vseivljenjsko uenje

Pritegnejo vse sektorske politike

Usklajujejo se med politikami na razlinih ravneh in med razlinimi deleniki

Kaj lahko priakujemo v PIAAC v Sloveniji na podlagi rezultatov raziskave pismenosti pred 15 leti?

Rezultati raziskave OECD o pismenosti odraslih 1998 v Sloveniji, so pokazali naslednjo podobo:

- Zaostanek Slovenije na vseh merjenih podrojih v mednarodnem merilu

- Velike razlike med bolj in manj izobraenimi

- Velike razlike med starejimi in mlajimi

- Velike razlike med olajoo mladino in mladimi, ki so zgodaj opustili olanje

- Velik vpliv izobrazbe starev na doseke v pismenosti

- Velike razlike prebivalci urbanih sredi in podeeljem

- Velike razlike med delovnimi mesti glede prilonosti za branje

Pismenost in izobrazba

175

225

275

325

besedilna dokumentacijska raunska

ve kot srednja ol a srednja ol a manj kot srednja ol a

Slika: Povpreni pisni doseki odraslih glede na konano olo

1.raven

2.raven

3.raven

Izobrazba starev in pismenost

125

175

225

275

325

ni se olala

manj kot O

osnovna ola

poklicna ola

srednja ola

vija ola in ve

izobrazba matere

1.raven

2.raven

3.raven

Izobrazba matere in pismenost otrok, IALS 1998

PISA 2002, zavzetost za branje in doseki v pismenosti

nizka zavzetost srednja zavzetost visoka zavzetost

Socialno-ekonomski status: nizek srednji visok

Izobrazba in pismenost

ile

SLOVENIJA

Madarska

Portugalska

Poljska

ZDA

vica (fr.)

Irska

vica (nem.)

Kanada

N. Zelandija

vica (it.)

V. Britanija

Australija

Finska

Belgija

Nizozemska

Norveka

Danska

eka

Nemija

vedska

0 20 40 60 80 100

Manj izobraeni odrasli z doseki na najviji ravni pismenosti, IALS 1998

Starost, izobrazba in pismenostOdrasli s konano S, po starostnih razredih in povpreni doseki v pismenosti, IALS 1998

175

225

275

325

ZD

A

N. Z

ela

nd

ija

Irska

ile

V. B

rita

nija

eka

Kan

ad

a

Po

rtu

gals

ka

vedska

vica

Nemija

Niz

ozem

ska

Norveka

Dan

ska

Madarska

Belg

ija

Avstr

alija

Po

ljska

Fin

ska

SL

OV

EN

IJA

16-25 let

26-35 let

36-45 let

46-65 let

Starost in pismenost

0 20 40 60 80 100

16 - 19

20 - 24

25 - 29

30 - 34

35 - 39

40 - 44

45 - 49

50 - 54

55 - 59

60 - 65

1.raven

2.raven

3.raven

4.,5.raven

Ravni pismenosti in starostni razredi, IALS 1998

Vir: Raziskava Pismenost odraslih in udeleba v izobraevanju, 1998

Indeks rabe branja pri delu in dokumentacijska pismenost, IALS 1998

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

Nem

ija

N. Z

ela

ndija

V. B

rita

nija

Fin

ska

vic

a

ZD

A

Avst

ralij

a

Danksa

Mada

rska

Norv

ek

a

eka

Kan

ada

Niz

ozem

ska

Irsk

a

SLO

VE

NIJ

A

Belg

ija

ile

Port

ugals

ka

Poljs

ka

1. raven

2. raven

3. raven

4/5. raven

Branje pri delu

Pismenost mlajih odraslih 20-24

175

225

275

325

375

Niz

oze

msk

a

Ma

da

rska

Nor

vek

a

Dan

ska

ve

dska

N. Z

ela

ndija

Fin

ska

e

ka

vi

ca

ZD

A*

Nem

ija

Be

lgija

V.

Brit

anija

ile

Po

ljska

Irsk

a

Slo

ven

ija

Po

rtu

gals

ka

tudenti (20-24 let) odrasli (20-24 let)

1.raven

2.rav en

3.rav en

4.rav en

Povpreni pisni doseki mladih od 20-24 let v besedilni pismenosti, IALS 1998

Vir: Raziskava Pismenost odraslih in udeleba v izobraevanju, 1998

175

225

275

325

375

Norv

eka

vedska

vic

a

Nem

ija

Niz

ozem

ska

Fin

ska

ZD

A

Danska

V. B

rita

nija

N. Z

ela

ndija

Madars

ka

eka

ile

Irska

Belg

ija

Poljs

ka

Slo

venija

Port

ugals

ka

dijaki (16-19 let)

ostali (16-19 let)

1.raven

2.raven

3.raven

4.raven

Pismenost mlajih odraslih 16-19Povpreni pisni doseki mladih od 16-19 let v besedilni pismenosti, IALS 1998

Kako do bolje pismenosti mladih?

Kako se je Slovenija odzvala na rezultate raziskav o pismenosti ?

Pripravljene 3 nacionalne strategije za razvoj pismenosti , ki niso bile implementirane:

1. Strategija za dvig pismenosti odraslih, 2004

2. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti, 2006

3. Smernice za razvoj temeljnih spretnosti na delovnem mestu, 2007

(dostopne so na spletni strani ACS in MIZ)

Nacionalna strategija za razvoj pismenosti, 2006

2.3 SREDNJA OLA

Cilji razvoja bralne pismenosti v srednji oli

Razvijati:

zmonost kritinega posluanja,

bralno zmonost z uinkovito uporabo bralnih strategij in kritino branje razlinih vrst besedil,

zmonost tvorjenja uinkovitih govornih in pisnih besedil glede na razline teme, okoliine in namene,

uinkovite jezikovne rabe za samostojno delo z besedili (za nadaljnji tudij oz. za osebni razvoj in delovanje v poklicu in drubi),

kritino rabo medijev in zavedanje, da razvoj znanj in tehnologij spreminja strategije za samostojno izbiro in poveuje monosti izbire za pridobivanje, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in na razlinih podrojih.

Kako do bolje pismenosti mladih?

Strokovnjaki:

Dr. Sonja Pejak, Filozofska fakulteta, novinarska konferenca ob objavi rezultatov PISA 2012:

je treba spremeniti olsko kulturo, da bodo uitelji razumeli, da je branjeosnovna kognitivna sposobnost. To je proces, ki traja tudi e v srednji oli. Uiteljnaravoslovja v devetem razredu ne more priakovati, da se bo uenec znal uiti izubenika. To jih je treba najprej nauiti. e to je problem, ker v ubenike ne smejopisati, saj jih morajo vrniti iste. Razvoj pismenosti je stvar slehernega uitelja, ne le jezikoslovnih uiteljev.

Dr. Fani Nolimal, Zavod za olstvo, novinarska konferenca ob objavi rezultatov PISA 2012:

dosegli smo uspehe tam, kjer je bralna pismenost postala skupni cilj ole in kjer so jo umestili v letne delovne narte. .

Primer Norveke - ukrepi za izboljanje spretnosti in zavzetosti za branjePISA 2000 Norveki 15 letniki so dosegli povpreen rezultate v branju matematiki in naravoslovju, velike razlike med spoloma, deki med najmanj zavzetimi bralci.

Rezultati so spodbudili prizadevanja za boljo bralno pismenost na nacionalni in lokalni ravni, na testu PISA 2009 je Norveka beleila vidno bolje rezultate. Sprejeti so bili 3 glavni ukrepi

1. Ukrep: Strategija Naredite prostor branju 2002 (pripravilo ministrstvo za izobraevanje).

2. Ukrep: Uvedba nacionalnih preizkusov branja za vse dijake 4,7,10,11 razreda, v letih 2004 in 2005 in v 4,8,9 razredu v 2006 (po premoru).

3. Ukrep: Reforma promocije znanja, ki je vkljuevala nov kurikulum, z monim poudarkom na petih osnovnih spretnostih med predmeti: na primarni, niji sekundarni in viji sekundarni stopnji izobraevanja.

Vir: Dr. Astrid Roe, University of Oslo, Zbornik posveta o bralni pismenosti, Brdo pri Kranju 2011

Primer Norveke - ukrepi za izboljanje spretnosti in zavzetosti za branje - nadaljevanje

1. Ukrep: Strategija Naredite prostor branju 2002 (pripravilo ministrstvo za izobraevanje). Cilji ukrepa: Izboljati bralne spretnosti ter navduiti otroke in mladostnike za branje, predvsem

deke in deklice z nizkimi doseki.

Izboljati znanja in spretnosti uiteljev za pouevanje branja, spodbujati uporabo knjinic.

Oskrbeti knjinice z literaturo in osvestiti norveko drubo o tem, kako pomembno je branje za uenje, osvajanje kulturnih spretnosti, kakovosti ivljenja, aktivno udelebo v delovnem okolju in spotovanje demokracije.

Veina ol je imela lastnega specialista za spodbujanje branja.

Povsod je postala skrb za branje bolj sistematina, zgledovali so se in prilagajali Avstralski program za zgodnje spodbujanje branja Guided Reading, ki so ga zaeli uvajati e prej na Novi Zelandiji.

Uitelji so se vse bolj posluevali drugih anglosaksonskih primerov (dialoko pouevanje in avtentino ocenjevanje, to pomeni, da uitelj spremlja uenevo branje med rednim delom med poukom).

Uitelji na srednji oli so prav tako dojeli, da uenci na tej stopnji e ne berejo dovolj dobro, ter da morajo pozornost branju in razumevanju namenjati tudi na tej stopnji.

Primer Norveke - ukrepi za izboljanje spretnosti in zavzetosti za branje - nadaljevanje

Ukrep: Uvedba nacionalnih preizkusov branja za vse dijake 4,7,10,11 razreda, v letih 2004 in 2005 in v 4,8,9 razredu v 2006 (po premoru).

Nacionalni testi znanja so bili zamiljeni kot vir informacij o uenevih osnovnih spretnostih, ter kot podlaga za izboljave in razvoj v okviru posamezne ole, temeljijo na opisu branja kot temeljne spretnosti za vsak olski predmet (na primer za naravoslovje in druboslovne predmete). Za razumevanje in uporabo v pedagoke namene so bile posamezne ravni branja natanno razloene in opisane. Poleg opisov so tudi navodila za uitelja, kako naj uitelj ravna, da lahko pomaga uencem dosegati boljo raven branja. Na primer test za 8. in 9. razred je obsegal 90 minut, vseboval je 8-10 besedil in 40-45 vpraanj. Podobno kot v PISI so bili uporabljena razlina besedila, v glavnem avtentina in niso bila pripravljena izkljuno za potrebe testiranja. 25-30% vpraanj je bilo odprtih, ostala so bila zaprtega tipa. Naloge so razdeljene na tri tipe: iskanje informacij, interpretacija in refleksija. Vsebina testa iz leta 2009 je bila:

o Grafino prikazani podatki (s podroja znanosti)

o Odlomek iz Norvekega leposlovja

o asopisni lanek o viinski slabosti

o Strip

o Kritika knjige

o Vozni red za ladje

o lanek o novi vrsti veilnega gumija

o tudentski blog na temo omejitve starosti pri volitvah.

Primer Norveke - ukrepi za izboljanje spretnosti in zavzetosti za branje - nadaljevanjeUkrep: Reforma promocije znanja, ki je vkljuevala nov kurikulum, z monim poudarkom na petih osnovnih spretnostih med predmeti: na primarni, niji sekundarni in viji sekundarni stopnji izobraevanja.Pet poudarjenih spretnosti pa je:

govorne spretnosti,

spretnosti pisanja, branja,

matematina in

digitalna pismenost.

Osnovne spretnosti so bile vkljuene v une cilje za vse posamezne predmete in so postale tudi del te kompetence. Strokovnjaki, ki so sodelovali v PISI, PIRLS so opredelili, kaj pomeni bralna pismenosti v okviru posameznih predmetov, npr.

'Zmonost branja naravoslovja pomeni, zbiranje informacij, interpretacija in refleksija na vsebino naravoslovnih besedil, brour, asopisnih lankov, knjig in informacij z interneta. Branja na podroju naravoslovja vkljuuje tudi branje prironikov, receptov, preglednic, slikovno prikazanih podatkov in simbolov. '

Zmonost branja v druboslovju pomeni branje, pregled, interpretacija in refleksija na besedila, ki vsebujejo podatke in razlino teka prozna besedila z namenom, da seznanimo z razlinimi obdobji, kraji in ljudmi. Zmonost branja tudi pomeni procesiranje informacij iz slik, filmov, risb, grafov, preglednic, zemljevidov in globusov. e elimo razumeti in dejavno sodelovati v drubi v kateri ivimo, potem moramo biti zmoni brati in zbirati informacije iz leksikonov in slovarjev, asopisov in interneta, ter sprejemati te informacije kritino.

Hvala za pozornost in veliko uspehov pri izboljevanju spretnosti in zavzetosti za

branje pri vai dijakih in odraslih udeleencih!

ester.mozina@acs.si

http://piaac.acs.si/

http://piaac.acs.si/konferenca/

mailto:ester.mozina@acs.sihttp://piaac.acs.si/http://piaac.acs.si/konferenca/