FRANCE BEVK KAPLAN MARTIN EDERMEC

FRANCE BEVKKAPLAN MARTIN EDERMECPRIPRAVIL: ALEN KOLMAN9 . A SLOVENINA

1. IVLJENJEPIS PISATELJA:

Rojen je bil leta 1890 v Zakojcah pri CerknemBil je slovenskipisatelj,ljudskipripovednikin slovenskirealist.Po konani osnovni oli je el kot trgovski vajenec s sedemnajstimi leti vuiteljskoolo

IZDAJA DIJAKI LITERARNI LIST ALFA

Po maturi, leta 1913, je el uit v domae hribe, v vasOrehek, kasneje pa je bil premeen vNovakenadCerknim.tiri leta po maturi je moral navzhodno fronto. Med vojno so ga preganjali zaradi protiavstrijskega miljenja.

Proti koncu leta 1920 se je kljubfaistinemupritisku vrnil vGoricoin ohranjalslovenski jeziks svojimiromani.Bil je tudi v faistinem zaporu Spomladi leta 1935 je bil skupaj s Francetom Stoletom inJosipom Vidmarjemvpaniji.

Leta1943je pobegnil iz zapora

Podrugi svetovni vojnije najprej ivel vTrstu, nato pa v Ljubljani, kjer je leta 1970 umrl.PrebivalciNove Goriceso mu v veliko zahvalo s ponosom postavilispomenik, po njem se imenuje tudi centralnitrg, prav tako pa tudiknjinica.

BEVKOVA LITERARNA DELABevkovo literarno delo je zelo obseno, saj zajema pesmi, zgodovinske in sodobne romane,novele,povesti,rtice,drame, pesmi,filmske scenarijeinprevode. Ko so ob Bevkovi sedemdesetletnici naredili seznam njegovih del, so ugotovili, da je napisal ez 100 knjig.

Napisal je :dve pesmi(Pesmi in Smeh skozi solze)54 del za odrasle(Kaplan Martin edermac, Tuja kri, lovek proti loveku, rna srajca, Umirajoi bog Triglav,in e druge)14 del za mladino(Iz iskre poar, Tati, Jagoda, Lukec in njegov korec, ter druge)

2. KNJIENNO OBDOBJE:

Franceta Bevka uvramo v obdobje med obema svetovnima vojnama. (1918-1941)Kot v prejnih obdobjih, je slovenski razvoj tudi v tem asu zaostajal za evropskim. Na Slovenskem je v tem asu postal pomemben ekspresionizem. Knjievnost med obema vojnama delimo na dve obdobji na prvo, v katerem prevladuje ekspresionizem in na drugo, v katerem prevladuje socialni realizem.

EkspresionizemSocialni realizem je bil srednjeevropska moderna knjievnost in umetnostna smer.lovekovo razklanost, krizo, tesnobo in odpor do civilizacije. Najve je bilo novel, rtic in krajih proz.

izraa predmetnost okoli loveka, konkretne razmere in odnose v katerih ivi.Opisuje usodo malih ljudi, kmetov, kmekih delavcev, njihovo ivljenje in ivljenske nesreeposvetil predvsem pesnitvu in dramatikiPISCI V TEM OBDOBJU- Alojz Gradnik (1882-1967), ki je bil najveji slovenski pesnik konservativnih idej. Tone Selikar (1900-1969) je bil prvi slovenski proletarski pesnik in priljubljen mladinski pisatelj. Preihov Voranc (1893-1950) je bil najpomembnjei slovenski socialni realist. Mile Klopi (1905-1984) je bil predstavnik slovenske socialne poezije.

ROMANKnjiga Kaplan Martin edermac je romanTo je najobirnejo epsko delo v prozi. To je pripoved, ki ima tevilna poglavja, dogajanje je zapleteno in po navadi zajema dalje asovno obdobje. V njem nastopa mnoica knjievnih osebDelitev romanov glede na snov: Viteke ,Pustolovske ,Zgodovinske ,Vojne , Znanstveno-fantastine ,Biografske ,Psiholoke , Drubenokritine ,Kriminalne ,Ljubezenske in Druinske

3. OBNOVA BESEDILA:

1. POGLAVJE:

edermac je e dolgo strmel za oronikoma, ki sta odhajala iz Vrsnika. Ponoi z njegovo sestro Katino odneseta katekizme in molitvenike, ki so bili napisani v slovenskem jeziku v cerkev sv. Mihaela Nato sta prispela do matere in edermac ji je vse povedal. Domov sta se vraala pozno in bilo je e zelo temno. Naslednji dan je bila nedelja in vsi vemo, da je v nedeljo maa. edermac je govoril pridigo po latinsko in nihe ga ni razumel. Po mai pa so se moje pogovarjali in celo kregali glede pridige in jezika. Priel je edermac in jim je rekel naj se pomirijo in da so mu ukazali, da mora govoriti italijansko.

2. POGLAVJE

Martin je bil povabljen na kosilo v Rupo, kjer je bilo egnanje. Tisti dan mu je zbolela mati. Tam so bili kaplani: Potokar, Don Jeremija, Mornardini, panjut, Orehovec in Skubin. Tam so se pogovarjali o pridigah in cerkvenih zadevah. Nato je zazvonilo Zdravo Marijo in ko so zmolili so se poslovili in odli. Bil je petek in ko sta priel poronik in zehteval, da podpie listino, da bo maeval po italijansko. Vendar se je uprl in odpeljala sta ga v edad na zaslievanje. Po veurnem zaslievanju je lahko odel nazaj domov. Sreal je kovaa Vanca Rakarja in on mu je povedal, da so po hiah pobirali slovenske molitvenike in katekizme.

3. POGLAVJEPo mai so ostale samo enske in so molile roni venec. Zatem je edermac doma bral knjigo, vendar ga je motil hrup iz krme. Nato mu je neka enska prila povedat, da se bosta Vanc in Brti stepla. Brti je bil besen na Vanca ker mu je rekel, da je odvaduh.Po mai je k edermacu pritekel deek Nanic in mu rekel, da mu mati umira. Odhitel je do nje. Govoriti skoraj ni ve mogla njene poslednje besede so bile: Martinac! Sveti oe so nai sveti Materi jezik odrezali To ni pravino To ni dobro! Umrla je proti jutru.Nato je Martin zbolel, vendar kmalu tudi ozdravel. ez nekaj dni so ga akali otroci. Povabil jih je na svoj vrt in jedli so grozdje.

4. POGLAVJE

Martin je iskal Skubina. Ker ga ni nael je odel nazaj domov in po poti je sreal zdravnika Sicilijanca z avtom. Ponudil mu je prevoz in edermac ga je sprejel. Sicilijanec je opozoril Martina, da ga iejo. Doma zveer je pri edermacu zaropotalo. Bil je Brti ki je priel edermaca opozorit, da so prili ponj in mu svetoval naj zbei. edermac ga je ubogal in zbeal do nadkofa v Videm. kofu je vse povedal a kof ga je razoaral saj mu je povedal da on ne more storiti ni proti temu. edermac se je razburil in mono ugovarjal nadkofu zato ga je nadkof odslovil. Ko je priel v Vrsrnik so ga tam akali moje. Vse jim je povedal. Doma ga je akala Katina

5. POGLAVJE Martin je obiskal Severja in se mu izpovedal. Tisti dan je bil zelo vesel. Nato je edermac prespal pri Severju, naslednji veer pa se je odpravil domov. Katina je prinesla veerjo. Naslednji dan je bil nedelja. edermac je govoril slovensko, peli so slovensko in molili so slovensko. To je bila njegova poslednja maa. Pri pridigi je govoril o slovenskem jeziku, o domovini, da ne smejo popustiti in da morajo obdrati slovenski jezik in se zanj boriti. Med mao mu je postalo slabo in mislil je, da ne bo dokonal mae, da bo prej umrl. Doma mu je bilo e slabe. Bil je resno bolan in zunaj je padal sneg. Imel je glavobol in spomnil se je katekizmov, ki jih je nesel v cerkev Donu Jeremiji. el jih je iskat, vendar je komaj hodil. Med potjo je videl Vanca ki je tekel nato pa e krvavega Klinjona. Tekel je domov in v zelo slabem stanju priel domov. Tam je bil tudi Don Jeremija, ki je sklical moe. Mislil je, da bo umrl, vendar mu je zdravnik rekel da bo do pomladi zdrav

Bliala se je pomlad in edermac je skoraj e ozdravel. ez nekaj dni sta prila do njega nov kaplan in Potokar. Svetovala sta mu, naj se upokoji da ne bi prilo do kaknih zapletov. edermac se je s tekim srcem upokojil in Katina in on sta la v Krnico.

4. KRAJ IN AS DOGAJANJA:

4.1. Kraji dogajanja: Vrsnik, edad, Krnica, Mije, Rupe, Beneka Slovenija4.2. as dogajanja: jeseni, pozimi, spomladi, okoli leta 1933

4.3. Sporoilo besedila:

Roman Kaplan Martin edermac, napisan leta 1938, je domoljubni odgovor najplodnejega slovenskega pisatelja Franceta Bevka na preganjanje slovenskega jezika v Beneki Sloveniji. Italijanske oblasti so v 30. letih 20. stoletja izganjale slovenino tudi iz cerkva; upreti se temu potujevanju, ki se mu niti cerkveni vrh ni uprl, je bilo nevarno. Na to nevarno pot se je podal kaplan v vasi Vrsnik.Po zaetnem omahovanju, ali naj uboga ukaz oblasti in mauje v italijanini ali ne, je v njem zmagala ljubezen do maternega jezika. Uporni duhovnik ni ostal neopaen saj so bili izdajalci tudi v slovenskih vrstah.

GLAVNO SPOROILO, TOREJ GOVORI O POMENU MATERNEGA JEZIKA.

4.4. Tema: Tema je domovinska in opisuje ljubezen do jezika. 4.5. Pripovedovalec: Pripovedovalec je tretjeosebni. 4.6. Opis oseb: GLAVNE:

KAPLAN MARTIN EDERMAC: Je vzkipljiv, strog do sestre Katine in zaveden Slovenec. Bil je zelo navezan na mater in ima veliko prijateljev.

KATINA: Je edermacova sestra, ivi pri njem in mu kuha, STRANSKE:DON JEREMIJA MORNARDINIOREHOVEC

BREKON

PANJUTMARTINOVA MATI Je zelo navezana na edermaca. ivi v Krnici.KOVA VANC RAKAR

BREKONKA

MJUTKA Je Brekonkina neakinja, ki je duevno prizadeta

5. NAJLJUBI DOGODEK ALI SITUACIJA:

To je dogodek, ko se edermac upre oronikoma in v cerkvi govori slovensko, kljub ukazom naj govori v italjanini. Pri pridigi je govoril o slovenskem jeziku, o domovini, da ne smejo popustiti in da morajo obdrati slovenski jezik in se zanj boriti. Ta dogodek se tako kot meni, tudi drugim osebam v zgodbi zelo vtisnil v spomin.

5. MNENJE O KNJIGI:

Moje osebno mnenje in razmiljanje o knjigi je, da je knjiga zelo zanimiva in napeta, saj nikoli ne ve kaj se bo zgodilo. Knjiga je tudi zelo pouna in pomembna za slovenski jezik, saj e se takrat edermac ne bi upr, danes mi ne bi govorili v slovenskem jeziku. V tej knjigi sem se nauil, da ne smemo zatirati slovenskega jezika in govoriti v slengu, ampak v maternem jeziku. Nauil sem se tudi, da se ne smemo bati spregovoriti kar so nam rekli, da ne smemo, e vemo, da je prav.