Foto uËilnica III.del Adobe PhotoShop CS2 -Fotografija · PDF fileAdobe PhotoShop CS2 e-Videografija ... Digitalne Akademije. e-Fotografija tudi po ... bolj namenjajo za druæinske

Osnove in tehnikefotografiranja XIII. del

B a r v n iprostori

w w w . e - f o t o g r a f i j a . c o m

e-FotografijaRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje april - maj 2006 letnik 5 πt.23IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov

Foto uËilnica III.delAdobe PhotoShop CS2

e-Videografija

Barvni prostori, kaj je sploh to? Zakaj ne morem preprostopritisniti na gumb in slika je gotova. No ja, saj je, samo netako, kot si to æelimo. Spet bi vas napotil malo na mojospletno stran. Tam sem prenovil rubriko “colormanagement”in opisal ta pojav iz vidika normalnega uporabnika.Colormanagement ali upravljanje z barvami in njihov nadzoræe zdavnaj ni veË tema samo nekaterih visoko plaËanihoperaterjev v pripravi za tisk, temveË se tiËe vsakega izmednas, ki uporablja malo boljπe digitalne kamere.

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

Seks, piksli inFormula1

®

Ob vseh moænostih, ki jih program Pinnacle v10.5 nudi, pa je trebapoudariti, da je Studio kljub preizkuπenem konceptu in izgledupostal zelo moderno orodje popolnoma v duhu sodobnega Ëasa,ki ga na nek naËin diktirajo zahtevo po moænostih za izdelavo DVDv isti aplikaciji, v kateri tudi urejujemo video in ton, predvsem paima moænost obdelave HDV posnetkov.

Na spletni strani e-fotografija.com deluje tudiGalerija v katero lahko naloæite vaπofotografijo v oceno, komentar, izbor tedna itd.Galerija pa je namenjena tudi predstavitvamFoto klubov, predstavitvam posameznihfotografov kot tudi fotografskim nateËajem.VeË na www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/www.e-fotografija.com/galerija/

Preizkusili smoSnemanje iz zraka je skoraj toliko staro,kot je stara sama fotografija.

Spletna Galerija

Digitalna fotografija je po silovito hitremrazvoju neverjetno hitro dosegla obdobjezrelosti: v manj kot polovici desetletja soelektronska tipala v celoti nadomestilaceluloidni film, na podroËju fotografsketehnike pa se je znova vzpostavila staratristopenjska hierarhija, ki je v osnovnirazdelitvi loËevala ljubitelje na enem polu,vrhunske profije na drugem polu ob bogatemprehodnem podroËju med zagrizenimiljubitelji in manj zahtevnimi profiji.

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com


Bese

da u

redn

ika

Fotografija, ne “digitalna” fotografija!Leta 1996 sem v reviji MOJ HOBI zapisal takole; “Veliki mejniki v fotografiji se vednozaËnejo z nastopom novih materialov, na katere lahko zabeleæimo trenutke s svetlobo.Æe Da Vinciju je sistem kamere obscure pomagal laæje narisati motiv na platno ali steno.Prve obstojne fotografije so zabeleæevali na asfalt, ko so odkrili srebrov-bromid na stekloin po odkritju celuloida smo priπli do danaπnjih filmov.Pred πestdesetimi leti sta AGFA in KODAK poslala na træiπËe prve barvne dia filme v Leicaformatu. To je bil glede na majhnost kamer, enostavnost fotografiranja, hitrost razvijanjain kvalitete posnetkov velik prispevek k mnoæiËnosti fotografiranja.Zdaj, po πestdesetih letih, ko smo bili priËe izboljπavam kamer (svetlomeri, motorni trans-port, avtomatska ostrina) in filmov (zrnatost, obËutljivost, barvitost), se mnogi niti nezavedajo, da smo priËe novemu mejniku v fotografiji. Doba kemije v fotografiji se bliskovitokonËuje, na pohodu je nova raËunalniπka tehnologija, imenovana digitalna fotografija.Fotografska industrija zdaj podaljπuje æivljenje kemiËni fotografiji z novim sistemom APS(napredni foto sistem), kjer filma praktiËno ne vidimo veË, na njem pa je mnogo podatkovv magnetnem zapisu. Toda s tem si samo kupujejo Ëas do takrat, ko bo digitalna fotografijadodelana do te kvalitete in cene, da bo klasiËni zajem in izdelava fotografije, kot jo poznamodanes, preminila.”

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 20.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

Spletne straniSpletne straniSpletne straniSpletne straniSpletne straniwww.e-fotografija.comVsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πeveË, obiπËite spletne strani. Na njih deluje tudiforum, na katerem lahko sodelujete tako zvpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme.Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahkoogledate ali ponudite foto opremo.

Naπ elektronski poπtni naslov:[email protected]@[email protected]@[email protected]

Vse veË vaπih telefonskih klicev inVse veË vaπih telefonskih klicev inVse veË vaπih telefonskih klicev inVse veË vaπih telefonskih klicev inVse veË vaπih telefonskih klicev inelektronske poπte prihaja s sporoËilom, daelektronske poπte prihaja s sporoËilom, daelektronske poπte prihaja s sporoËilom, daelektronske poπte prihaja s sporoËilom, daelektronske poπte prihaja s sporoËilom, darevije ni moæno dobiti v vaπem kraju.revije ni moæno dobiti v vaπem kraju.revije ni moæno dobiti v vaπem kraju.revije ni moæno dobiti v vaπem kraju.revije ni moæno dobiti v vaπem kraju.Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti naOziroma, radi bi jo dobivali po poπti naOziroma, radi bi jo dobivali po poπti naOziroma, radi bi jo dobivali po poπti naOziroma, radi bi jo dobivali po poπti nadomaËi naslov. Na spletnih naslovihdomaËi naslov. Na spletnih naslovihdomaËi naslov. Na spletnih naslovihdomaËi naslov. Na spletnih naslovihdomaËi naslov. Na spletnih naslovihwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.com in in in in in www.rolan.si www.rolan.si www.rolan.si www.rolan.si www.rolan.si si lahkosi lahkosi lahkosi lahkosi lahkozagotovite brezplaËni izvod e-Fotografijezagotovite brezplaËni izvod e-Fotografijezagotovite brezplaËni izvod e-Fotografijezagotovite brezplaËni izvod e-Fotografijezagotovite brezplaËni izvod e-Fotografijepo poπti (plaËa se samo poπtnina).po poπti (plaËa se samo poπtnina).po poπti (plaËa se samo poπtnina).po poπti (plaËa se samo poπtnina).po poπti (plaËa se samo poπtnina).Od sedaj naprej tudi preko telefonaOd sedaj naprej tudi preko telefonaOd sedaj naprej tudi preko telefonaOd sedaj naprej tudi preko telefonaOd sedaj naprej tudi preko telefonaDigitalne Akademije.Digitalne Akademije.Digitalne Akademije.Digitalne Akademije.Digitalne Akademije.

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijatudi popoπti!

01 524 29 10

Vsi ljubitelji fotografije seVsi ljubitelji fotografije seVsi ljubitelji fotografije seVsi ljubitelji fotografije seVsi ljubitelji fotografije se

lahko vËlanite vlahko vËlanite vlahko vËlanite vlahko vËlanite vlahko vËlanite v

KLUB DigitalneKLUB DigitalneKLUB DigitalneKLUB DigitalneKLUB Digitalne

Akademije.Akademije.Akademije.Akademije.Akademije.

Ustanovni sestanek jeUstanovni sestanek jeUstanovni sestanek jeUstanovni sestanek jeUstanovni sestanek je

4.5.20064.5.20064.5.20064.5.20064.5.2006VeË o klubu bo objavljeno na spletni strani

www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com e-Fotografija - april, maj 2006 3e-Fotografija - april, maj 2006 3e-Fotografija - april, maj 2006 3e-Fotografija - april, maj 2006 3e-Fotografija - april, maj 2006 3

In seveda, zgodilo se je. Nova tehnologija je do sedanji pomen zajema fotografijespremenila, oziroma, le redki novodobni fotografi se ozrejo nekaj let nazaj. To kar seodkriva danes iz pogleda novih fotografov vsak, ki je v fotografiji deloval pred letidobro pozna. Le novega naËina pogleda na fotografijo kot tehniko ne pozna. Inodkrivajo se razne nove skovanke. »e smo vËasih govorili o kontrastnem razponu ingama vrednosti, danes sliπite besede “dinamiËni razpon”. To kar smo vËasih zdenzitometri merili na filmih, danes takoj opravi histogram na zaslonu kamere. Vendarni pomemben konËni rezultat. Pomembno je razumeti, kaj ti le ta ponuja. Prav takose vse vrti okoli πuma. VËasih smo temu rekli zrno. Imeli smo posebne razvijalce intehniko razvijanja za njegovo dodajanje ali odvzemanje, toda danes vas glede tehtehnik nihËe veË ne razume. Kot da je popravek zrna nekaj novega, digitalnega. Nitako! kot sem æe veËkrat zapisal. Za marsikatero korekturo je s programskimstrokovnjakom sedel fotograf in mu govoril kako naj kakπen filter deluje. PhotoShopCS2 je nalaπË tak. Do sedaj je bil namenjen predvsem grafikom in oblikovalcem. Odsedaj naprej ima tudi mnoæico fotografskih lastnosti.Torej fotografi πe vedno delujemo v fotografiji, ne v “digitalni” fotografiji!

Digitalni avtoportret z novimi Di objektivi!

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

___

Misli digitalno - Shranjuj analogno!

Lov za milijoni toËk je konËan. Kamere so postavljene v svoje razrede, kakrπne smo poznali v analogni fotografiji. ©tevilo toËk kot pogoj za dobro

fotografijo poËasi izgubilja svoj pomen tudi med nepoznavalci. Z letoπnjim letom pa kompaktne in zrcalno refleksne kamere æe tudi prehajajo na

pot, katero smo poznali v analogni fotografiji. Za druæinsko fotografijo eno, za zahtevnejπe drugo. Tako, da se æe sedaj med kompaktnimi kamerami

iπËe predvsem njeno uporabniπko vrednost, ne pa konËno kakovost slike. Ta je za veliko veËino in njihov pogled na fotografijo æe veË kot zadovoljiva.

©e vedno kupujete kompaktno kamero po πtevilu toËk, torej loËljivosti tipala, iπËete

πum, razne napake zapisa...? Napaka! Zavedajte se, da napake ki vam jih kaæejo razni

testi na TV in raËunalniπkemu zaslonu ter kasneje na fotografijah, ki so v naπih

druæinskih albumih niso opazne. Torej so danaπnje kompaktne kamere æe tako dobre,

da velika veËina njih brez teæav zadovolji pogled druæinskega fotografa, za katerega

so kompaktne kamere tudi namenjene.

Kdor pa je “tehniËni” fotograf in napake v zapisu πe naprej iπËe na velikih poveËavah

na raËunalniπkem zaslonu mora vedeti, da ga nikoli ne bo zadovoljila nobena kamera

(razen tista, ki jo bo kupil in iskal v besedah opraviËilo za svoj nakup). Je ni, ki ne bi

pod “lupo” izraæala mnoæico napak. Vemo, le iskati jih moramo. A fotograf gleda na

fotografijo kot na celoto in kakπen slabπi tehniËni detajl se lahko tudi spregleda.

Nakup digitalne kamere

Kompakt proti DSLRKompakt proti DSLRKompakt proti DSLRKompakt proti DSLRKompakt proti DSLR©e leto dni nazaj ni bilo malo “novodobnih”fotografov kateri so zatrjevali, da veË kotkompaktne kamere iz viπjega razreda niti nepotrebujejo. Predvsem kamere iz“hibridnega” razreda kamer (Minolta 7hi,Sony 707 itd.) so jim v tistem Ëasu nudile vse.Seveda, za takratno njihovo poznavanjefotografske tehnike in fotografije. Danes nimalo teh fotografov, ki so æe preπli v DSLRrazred, oziroma so nekateri iz zaËetnefotografske evforije iz nje æe izstopili.Seveda pa tudi ni malo fotografov, ki prestopiz kompaktnega v DSLR razred obæalujejo. NiveË tiste enostavnosti fotografiranja, velikeglobinske ostrine in za zadovoljiv ogled æetakojπnje obdelane fotografije. To temo smov 19. πtevilki æe opisali in prikazali.Z letoπnjim letom in prikazom novih kamer pasta si kompaktni in DSLR razred πe boljoddaljena eden od drugega. Po preizkusunekaterih glavnih kompaktnih (predstavljenihletos) in DSLR kamer æe opaæam, da sekompaktne kamere vse bolj selijo v domenofotografiranja za naπ domaËi foto album.Konkurenca med kompaktnimi kamerami jehuda. ©e vedno jih prodaja ime kamere inπtevilke na njej. Tako ni malo novihkompaktnih kamer, katerim so minimalnospremenili obliko, poveËali πtevilo toËk(krepko nad pet mega toËk) in predstavilinovo v veËini primerov niæjo ceno. Pravkonkurenca med proizvajalci predvsem paprihod novih πe neuveljavljenih imen termodelov kamer iz Koreje prinaπa vse manjπezasluæke pri kompaktnih kamerah. Tako se æeopaæa, da proizvajalci sicer dodajajo nekaj veËtehnike v kamero, a le ta ne vpliva nauporabniπko vrednost kamere (hitrost,

nastavitve) kot konËno kakovost konËnegaizdelka, to je fotografijo.Med preizkuπanjem kamer opaæam, da vseveË novih modelov kompaktnih kamer nimaenake kakovosti slike kot njene predhodnice.Predvsem kamere, ki so v letoπnjem letu priπlena trg in lovijo nove mega toËke (nad πest),so danes v kakovosti slike moËno povpreËne.OËitno proizvajalci æe vedo, da je slika zaveËino fotografov zadovoljiva pri njenemogledu na raËunalniπkem zaslonu ali zapoveËavo na papirju v velikosti 10x15cm. Nimalo druæinskih fotografov, ki je ob nakupuπe vedno lahek plen za visoke πtevilke, ki soπe vedno tudi odliËen trgovski faktor.»e se je od novih kompaktnih kamerpriËakovalo predvsem to, da se bodonekatere po kakovosti slike in hitrostidelovanja πe bolj pribliæale DSLR kameram,smo z novimi kamerami dobili prav nasprotno.DSLR kamere postajajo vse cenejπe in tiste iznajniæjega cenovnega razreda se cenovno æepribliæujejo tistim iz srednjega kompaktnegarazreda. Proizvajalci kompaktne kamere vsebolj namenjajo za druæinske fotografe, tisti zæeljo po visoko kakovostni fotografiji pa æeposegajo po DSLR kamerah. Tudi gledetehnike se æe poËasi pribliæujemo Ëasom, kosmo uporabljali analogne kamere. LoËnicamed kompaktnimi in zrcalno refleksnimikamerami kot med uporabniki je bila opazna.Proizvajalci nam morajo samo πe ponuditikompaktno kamero z visoko kakovostjo slike,ki bi zahtevnemu fotografu in uporabnikuzrcalno refleksne kamere nudila moænostdelovanja takrat, ko z refleksno ni mogoËe.Kompaktne kamere kot so bile analogneNikon T35, Leica Minilux, Contax T2, meddigitalnimi πe priËakujemo.

Tudi med DSLR kamerami se æe kaæe vse veËpasti. Same kamere iz najcenejπega DSLRrazreda nam æe nudijo mnoæico uporabnihnastavitev in solidno kakovost slike tudi priveËjih poveËavah. Seveda pa se skoraj noben

kupec DSLR kamere ne zaveda, da jenajπibkejπi Ëlen (poleg znanja fotografa)objektiv. Prav objektivi, katere dobimo v kitizvedbah znajo ob pogledu na rezultat t.j.sliko, marsikaterega kupca prepriËati, da

Danes nam æe katerakoli kompaktna kamera nudi moænost odliËnega zajema slike. Æe osnovna programskanastavitev (P), nam nudi kakovosten posnetek, Ëe tudi fotografiramo v protisvetlbo, ali z novejπimi kameramiv slabih svetlobnih pogojih, saj æe omogoËajo visoko obËurljivost tipal.

»e bi vam v preizkusu najnovejπe kompaktne kamere pri 400ISO pokazal slike samo v izrezu 1:1 zgoraj (velikostslike 24x32cm), potem bi si bili lahko vsi enotni, da je to zelo slaba kamera. Toda vedite, da veËina danaπnjihkompaktnih kamer v maksimalnih poveËavah iz visokega πtevila toËk 6, 7, 8, 10 milijonov pri 400ISO neprikaæejo niË boljπe slike. »e pa iz te iste datoteke sliko pogledamo na TV ali raËunalniπkem zaslonu v normalnivelikosti ali jo izpiπemo na papir v formatu 15x21cm (veËina slik je v formatih 10x15cm) kot desni izrez slike pateh napak ne opazimo veË. Torej, najti napako v zapisu kompaktnih kamer je zelo enostavno. Samo moËnopoveËajte sliko. Vendar za druæinsko uporabo æe povsem brezpredmetno. Le redki uporabljajo viπjo obËutljivostoziroma izdelujejo fotografije veËjih formatov. V naslednji reviji bom posvetil Ëlanek prav dilemi napaËnega gledanja(enormnega poveËevanja) slik in iskanja napak, ki jih nato pri normalnih poveËavah ni opaziti.

4 e-Fotografija - april, maj 20064 e-Fotografija - april, maj 20064 e-Fotografija - april, maj 20064 e-Fotografija - april, maj 20064 e-Fotografija - april, maj 2006


Projekt Digitalna AkademijaDigitalna AkademijaDigitalna AkademijaDigitalna AkademijaDigitalna Akademija, katerega vodita e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografija inSting MSting MSting MSting MSting M, vse bolj kaæe, da je æelja po fotografskemizobraæevanju in fotografskem druæenju velika in da je projektæe na zaËetku odliËno sprejet. V manj kot enem letu je bilo æeizvedenih preko 40 teËajev, foto delavnic, predavanj in izletov.Vse skupaj pa z namenom hitrejπega in kakovostnejπegaspoznavanja z digitalno fotografsko tehniko. K projektu so æekot predavatelji pristopili odliËni slovenski fotografi inpoznavalci fotografskih veπËin, Oskar Karel Dolenc, ArneHodaliË, Veljko JukiË, Dean DubokoviË, Sandi Remec, BojanRadin, Matjaæ Intihar...Na razliËnih izobraæevanjih je bilo prisotnih æe preko 400sluπateljev, ki so prvikrat sodelovali z Digitalno Akademijo.

Digitalna AkademijaMnogi se z veseljem vrnejo na nove delavnice. Samo nafotografski izlet v Benetke smo popeljali 200 slovenskihljubiteljev fotografije. In namen je bil veË kot uspeπno doseæen.Tisto soboto najbræ ne bi fotografiralo niti 10% udeleæencev.Tako pa smo vsi uporabljali svoje kamere in preko æepridobljenega znanja iskali najboljπe motive.Na spletni strani www.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.com so rednoobjavljene novosti, kot predstavljene dejavnosti v sliki inbesedi iz æe konËanih teËajev, delavnic, predavanj ali izletov.Prav tako pa je napovednik objavljen na spletni strani www.e-www.e-www.e-www.e-www.e-fotografija.comfotografija.comfotografija.comfotografija.comfotografija.com. V Galeriji spletne strani www.e-www.e-www.e-www.e-www.e-fotografija.com/galerija/fotografija.com/galerija/fotografija.com/galerija/fotografija.com/galerija/fotografija.com/galerija/ pa lahko teËajniki dodajo svojefotografije na ogled ali v oceno predavateljem. KonËan pa je

æe prvi fotografski nateËaj“Benetke 2006”.Vse veË je zanimanja tudi zateËaje programov s katerimiobdelujemo fotografije. Pro-gram Picasa2 je zaradibrezplaËnosti in enostavnostiglede arhiviranja, iskanjafotografij, moænosti osnovnihkorektur, priprave slik zapregled in poπiljanja slik prekospletne poπte zelo priljubljen.To kaæe tudi udeleæba nakrajπih teËajih spoznavanja stem programom, ki je sedajtudi s pomoËjo DigitalneAkademije v slovenπËini.TeËaj programa PhotoShopCS2 pa je æeljan predvsemzaradi prikaza moænosti

programa iz potreb zahtevnega fotografa. Program nam danesnudi “digitalno temnico”, kar pomeni, da je lahko vsak fotograflahko tudi v kasnejπi fazi tisti, ki je obdelal in izdelal svojofotografijo. Predvsem tisti fotografi, ki uporabljajo DSLRkamero brez uporabe in znanja delovanja s programom zaobdelavo fotografij ne morejo veË. (V mesecu maju staV mesecu maju staV mesecu maju staV mesecu maju staV mesecu maju staorganizirana tako predstavitev programa “PhotoShop vorganizirana tako predstavitev programa “PhotoShop vorganizirana tako predstavitev programa “PhotoShop vorganizirana tako predstavitev programa “PhotoShop vorganizirana tako predstavitev programa “PhotoShop v4urah” kot osnovni 16 urni teËaj4urah” kot osnovni 16 urni teËaj4urah” kot osnovni 16 urni teËaj4urah” kot osnovni 16 urni teËaj4urah” kot osnovni 16 urni teËaj).Fotografski izleti so æe ustaljena stalnica. Vse do sedaj naπepridobljeno znanje zdruæimo na razliËnih krajih in v prijetnemfotografskem vzduπju. Naslednji fotografski izlet boorganiziran meseca Junija v avstrijski Salzburg, ki je letoπnjavelika svetovna kulturna prestolnica, katera nam bo nudilaobilo zanimivih motivov.Na æeljo naπih teËajnic organiziramo 20.maja v studiju DeanaDubokoviËa pod njegovim vodstvom zanimivo delavnico“moπki akt”, ki je namenjena izkljuËno fotografinjam.4. maja4. maja4. maja4. maja4. maja pa bo na æeljo naπih teËajnikov in udeleæencev izletaustanovni sestanek za ustanovitev kluba “Digitalnakluba “Digitalnakluba “Digitalnakluba “Digitalnakluba “DigitalnaAkademija”Akademija”Akademija”Akademija”Akademija”. V njega ste vabljeni vsi ljubitelji fotografije!

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

V mesecu MAJU æe napovedujemoV mesecu MAJU æe napovedujemoV mesecu MAJU æe napovedujemoV mesecu MAJU æe napovedujemoV mesecu MAJU æe napovedujemo:04. 05. 04. 05. 04. 05. 04. 05. 04. 05. - Klub - Ustanovni sestanek - Ustanovni sestanek - Ustanovni sestanek - Ustanovni sestanek - Ustanovni sestanek06.05.06.05.06.05.06.05.06.05. - TeËaj - V 4 urah skozi PHOTOSHOP V 4 urah skozi PHOTOSHOP V 4 urah skozi PHOTOSHOP V 4 urah skozi PHOTOSHOP V 4 urah skozi PHOTOSHOP Sobota!09.05.09.05.09.05.09.05.09.05. - TeËaj - PHOTOSHOP - osnovni PHOTOSHOP - osnovni PHOTOSHOP - osnovni PHOTOSHOP - osnovni PHOTOSHOP - osnovni (16ur)20.05. - Kreativno fotografiranje z moπkim modelom20.05. - Kreativno fotografiranje z moπkim modelom20.05. - Kreativno fotografiranje z moπkim modelom20.05. - Kreativno fotografiranje z moπkim modelom20.05. - Kreativno fotografiranje z moπkim modelom

PripravljamoPripravljamoPripravljamoPripravljamoPripravljamo! (termini bodo objavljeni v zaËetku maja)TeËaj - DIGITALNA FOTOGRAFIJA - Osnovni - DIGITALNA FOTOGRAFIJA - Osnovni - DIGITALNA FOTOGRAFIJA - Osnovni - DIGITALNA FOTOGRAFIJA - Osnovni - DIGITALNA FOTOGRAFIJA - OsnovniDelavnica - ©PORTNA fotografija- ©PORTNA fotografija- ©PORTNA fotografija- ©PORTNA fotografija- ©PORTNA fotografijaDelavnica - Foto delavnica z Oskarjem - Foto delavnica z Oskarjem - Foto delavnica z Oskarjem - Foto delavnica z Oskarjem - Foto delavnica z OskarjemDelavnica - Bliskavice - Bliskavice - Bliskavice - Bliskavice - BliskaviceIzlet - Salzburg (junij)- Salzburg (junij)- Salzburg (junij)- Salzburg (junij)- Salzburg (junij)

VeË o aktivnostih, napovedih in o prijavah na spletni straniVeË o aktivnostih, napovedih in o prijavah na spletni straniVeË o aktivnostih, napovedih in o prijavah na spletni straniVeË o aktivnostih, napovedih in o prijavah na spletni straniVeË o aktivnostih, napovedih in o prijavah na spletni straniwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.comwww.digitalna-akademija.com in in in in in www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com

Udeleæenci fotografskega izleta na Kras. Imeli smo Ëudovit dan, lepo pokrajino, spoznali prijazne domaËine vkraπkih vasicah in si naredili pravo fotografsko vzduπje. Kras nas v kakπnem drugem letnem Ëasu πe vidi!

kupljena kamera nudi premalo. Pa lahko kajhitro opazimo, da je najveËja teæava oziromarazlog za slabπo fotografijo prav v objektivu.Zato vedite, da Ëe ste zahtevni gledekakovosti fotografije se je treba v razlike medobjektivi in njihovi kakovosti pred nakupomtudi prepriËati.Za mnoæico lastnikov DSLR kamer pa πe vednoostaja teæava glede obdelave fotografij.Kompaktna kamera in njeno procesiranje

datoteke nam æe omogoËa vπeËnostposnetka. Barve so zasiËene, slika imazadovoljiv kontrast, poudarjena je ostrina.DSLR kamere pa marsikoga razoËarajo praviz pogleda, za katerega se je kupec splohodloËil kupiti DSLR kamero. To je kakovostslike. A ta dobi svojo visoko vrednost πele,ko sliko dodatno obdelamo z raËunalniπkimprogramom.Glede na dejstvo, da so kompaktne kamere

vse bolj namenjene za druæinsko fotografijoin da nakup DSLR kamer vse bolj naraπËa, sebomo v sledeËih revijah vse bolj spoznavali skakovostjo DSLR kamer, izmenljivihobjektivov, nastavitvam za boljπi zajem slikein danes zelo pomembni tehniki, konËniraËunalniπki obdelavi ter izpisu fotografije.Vsi, katerim pa je fotografija zgolj uæitek inkamera namenjena predvsem lovljenjudruæinskih in popotniπkih motivov za

druæinski digitalni ali foto album pa vedite, daje velika veËina novih kompaktnih kamer æetako dobrih, da je v skoraj katerih koli pogojihslika na TV ali raËunalniπkem zaslonu ali napoveËavi na papirju v velikosti 13x18cmodliËne kakovosti.Nakup je æe veliko bolj odvisen odrazpoznavnosti kamere, njenega imena,nasveta kolegov, prodajalcev, mnenj drugihzapisov itd. Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Misli digitalno - Shranjuj analogno!

e-Fotografija - april, maj 2006 5e-Fotografija - april, maj 2006 5e-Fotografija - april, maj 2006 5e-Fotografija - april, maj 2006 5e-Fotografija - april, maj 2006 5


Adobe PhotoShop CS2 “uËilnica” III.delV prejπnjih dveh poglavjih smo spoznaliosnovna okna in orodja s katerimi laæje inhitreje pridemo do æelenih moænostipredelave naπe fotografije.Sam program PhotoShop je zelo obseæen inËe ne poznamo osnovnih dodatnih orodijpreko oken s katerimi se sreËujemo skorajpri vsaki obdelavi slike, potem je zelo teækozaËeti s prikazom zaËetnih korakov priobdelavi slike.Zato se bomo v III.delu spoznali πe z oknomWindow. Za njim se skriva mnoæica novihfunkcij in pa oken preko katerih hitreje inlaæje opravimo doloËene korekture.Ni malo fotografov, ki se πele zaËenjajospoznavati s programi za obdelavo fotografij,saj si vsi æelijo pripraviti svoje fotografije doviπje kakovosti ali pa samo narediti arhiv.Zopet pa prihajamo do napaËnih mnenj insame uporabe programov. Ni vas malo, kimenite, da je PhotoShop tisti program, kivam nudi vse kar potrebujete. Na koncu pa

po pogovoru z vami opazim, da si æelitepredvsem urediti vaπe fotografije, jih delnotonsko popraviti in mogoËe πe prepisati naCD/DVD enoto. Vedite, da je za to deloPhotoShop moËno okoren program.Predvsem pa, treba se je nauËiti obilo funkcijin spoznati novih oken, da te moænosti splohizkoristite. Za urejanje arhiva, osnovnokorekturo fotografij, prepis slik na CD/DVD,izdelavo predstavitvenega CD/DVD-ja zvaπimi fotografijami ali poπiljanje le teh pospletu, poznamo kar nekaj mnogo boljenostavnih programov, predvsem pa zastonjso. Eden izmed njih je Picasa2, katerega smov naπi reviji æe opisovali. Torej, premislite kajpotrebujete, da ne boste po nekajkratnemdelu s programom PhotoShop obupali kot æemnogi. Ni jih malo, ki so celo dejali, da je topovsem zaniË program, saj se da sedaj znovim enostavnejπim programom nareditiboljπe obdelave. Predvsem pa se hitrejepride do konËnega cilja. Pa πe res je!

Tako sem dejal tudi takrat, ko so mnogirazoËarani kupci DSLR kamere spraπevalioziroma priπli do zakljuËka, da njihovakompaktna kamera naredi “boljπo”vπeËnejπo fotografijo. “Pa πe res je!”, semzapisal v Ëlanku Kompakt proti DSLR. NiËdrugaËe ni v primerjavi programa PhotoShopin drugih. Mnogo drugih je lahko hitrejπih zadosego doloËenega cilja. Toda, ko je trebanek izdelek narediti v vsej njegovi kakovosti,predvsem pa pripraviti datoteko za vrhunskiizpis, takrat je PhotoShop tisti, ki vse druge“pusti v prahu”! “Seveda, Ëe ga znate voziti”.Zato ne vstopajte v program PhotoShop zavsako ceno, ker naj bi to bil najboljπi programprofesionalcev. Prav tako pa ne zaËnitespoznavati enostavnejπih programov, Ëe odkonËne kakovosti fotografije æe sedaj æeliteveË. Prehod iz programa na program nienostaven. In Ëe ste veπËi enostavnejπihprogramov in z njimi delujete dlje Ëasa,potem vaπe razmiπljanje v novih programih

iπËe enake poti. Te pa niso iste, nitiuporabniπko enake. Zato πe enkratpoudarjam. PhotoShop naj bo program zavse tiste, ki si od fotografije æelite visokokakovost. Za domaËo uporabo, predvsem paza slike za vaπ druæinski album pa se vam vprogram PhotoShop ni treba spuπËati.Predvsem je preobseæen in kot najpomem-bnejπe, Ëe ga ne znate izkoristiti, vam bopomagal do tega, da bo vaπa predelava slikezelo nekakovostna. Brez ogromno vloæenegatruda, znanja in dela s programomphotoShop bomo izdelali mnoæiconekakovostnih obdelav, predvsem pa bomomoËno poËasnejπi in z manj moænostmirazliËnih efektov predstavitve kot z drugimiprogrami.Toliko v opozorilo, da tudi programPhotoShop ni za vse! Predvsem pa ne zatiste, ki v njegovo raziskovanje in delo z njimniso pripravljeni vloæiti veË Ëasa.


Kakπen raËunalnik kupiti za deloKakπen raËunalnik kupiti za deloKakπen raËunalnik kupiti za deloKakπen raËunalnik kupiti za deloKakπen raËunalnik kupiti za delo

s programom PhotoShop CS2?s programom PhotoShop CS2?s programom PhotoShop CS2?s programom PhotoShop CS2?s programom PhotoShop CS2?

Vsi danaπnji raËunalniki tako PC

kot Mac so primerni za delo.

Procesorji so za normalno delo

zadovoljive hitrosti. PriporoËam

pa, da si za nemoteno delo kupite

minimalno 1GB RAM-a.

Program PhotoShop je s spo-

minom zelo poæreπen. Zato nam

premalo RAM-a obremeni poËas-

ni notranji disk in izvedba dolo-

Ëenih funkcij je zelo upoËasnjena.

Vsekakor pa je bolje da za delo s

programom PhotoShop kupite

raËunalnik vsaj iz srednjega

razreda. NajveËkrat pa je pri

nakupu narejena sledeËa napaka.

Kupi se raËunalnik kolikor πe

denarnica dovoli, nato pa se

dokupi zaslon iz niæjega razreda.

Kdor si æeli kakovostnih tonskih

korektur slike, mora v nakup v

nasprotnem vrstnem redu! M.I.

V predzadnji vrsti glavnih zgornjih oken z ukazi vidimo napis Window. Pod njim se skrivatadve opravilni vrsti (Arrange in Workspace) kateri nam omogoËata razporeditev slike nazaslonu, dupliciranje slike in enake popravke na podvojeni, Ëeprav jih opravljamo samo naeni izmed njiju itd. Po æelji pa si lahko tudi nastavljamo bliænjice preko nam æelenih tipk,torej jih lahko spreminjamo, ali pa nastavljamo razliËne moænosti pogleda na omogoËenenastavitve. Tako se nam obarvajo samo tiste moænosti v vseh oknih, ki so pri trenutni obdelavisploh moæne. V drugem delu okna pa imamo 19 æe prednastavljenih moænosti. Na tistegakaterega kliknemo z miπko se nam kasneje na namizju tudi prikaæe. Okno ki je odprto jeoznaËeno s kljukico. Danes bomo spoznali nekaj izmed funkcij, ostale pa pri kasnejπem delus programom pri sami praktiËni obdelavi fotografij.

Predstavljeno v II.delu

Predstavljeno v II.delu

Drugi osnovni teËaj programa Photoshop se bo zaËel 9.maja



V funkciji Arrange imamo moænost narediti kopijo slike (NewWindow for) v novem oknu. Toda karkoli bomo pri obdelavislike naredili na eni izmed njih, se bo funkcija prenesla tudina drugo sliko. S to funkcijo si lahko na hitro dupliciramoveË enakih slik in jih obdelujemo vse po enakem postopku.DoloËene fotografije lahko po doloËenih vmesnih predelavahshranimo in ostale obdelujemo naprej.

V funkciji Arrange imamo moænost sliki doloËiti pozicijo nazaslonu (Tile), ali veËim odprtim slikam doloËiti enakopoveËavo (Match Zoom), ali pogled na isto mesto (MatchLocation). V spodnjem delu okna vidimo ime datoteke. Natisti ki je kljukica je tudi aktivna za obdelavo. S klikom miπkena drugo ime lahko pridemo hitro do moæne obdelave drugefotografije.

V oknu Workspace si lahko sami doloËamo naËine inobliko razliËnih delovnih funkcij. Bolj izkuπeni in tisti,ki radi vklapljajo funkcije kar preko tipk na tipkovnici,pa si lahko sami po lastni æelji pripravijo bliænjice.Prav tako imamo olajπano iskanje funkcij, ki so nam vdoloËenem delovnem okolju na voljo in pri iskanjufunkcij, ki so nove v programu PhotoShop CS2. Izbranefunkcije se nam obarvajo in jih tako laæje najdemo. »eæelimo preiti na osnovni pogled v oknih zopet kliknemona Default Workspace.

Po inπtalaciji programa in ko ga odpremo so na desni æe odprta okna. Pod oknom Window boste videli katere funkcije æe imajokljukice. Te so tudi odprte in lahko jim prenastavljamo moænosti. Kar nekaj oken pa je zdruæenih in ko kliknemo sivi jeziËek senam tista funkcija postavi v aktivno stanje. JeziËek pa lahko potegnemo tudi na naπe namizje in funkcija bo v samostojnem oknu.

Aktivno okno

Z miπko lahkoprimemo jeziËek in gaprenesemo na namizje.Premaknjena funkcijabo nato v lastnemoknu. Kadarkoli jolahko prenesemonazaj.

Tudi tu je lahkoodloæiπËe za okna.

___

veË na www.digitalna-akademija.com



V funkciji Channels se nam odpre okno preko katerega lahko obdelujemo posamezne barvev doloËenem barvnem prostoru. Desne ikone lahko poveËujemo ali pomanjπujemo. Ëe imamopremalo prostora na namizju. V desnem zgornjem kotu je jeziËek za katerim se skriva novookno in dodatne funkcije. Pod funkcijo Palette Options nastavljamo velikost sliËic za barvnikanal. Tisti barvni kanal, ki je oznaËen, na tistem tudi opravljamo korekturo. »e je to RGB,potem na zgornjem primeru po celotni sliki. »e je samo Green, potem se opravlja funkcijasamo v tem barvnem kanalu.

Okno Info je izredno uporabno, ko se nauËimo preko πtevilk videti barvo. Vemo, da nam razliËnizasloni ali æe samo osvetlitev v prostoru pripomore k drugaËni predstavitvi tonskih vrednosti.»e znamo barvo oceniti (videti) preko πtevilk, lahko veliko laæe doloËimo kje je “belina”,najsvetlejπi del na sliki, “temina”, najtemnejπi del na sliki, “sivina”, tehniËna prava nevtralnatonska vrednost in seveda pogledati in pravilno oceniti vse osnovne barve ter koliko je drugihtonskih vrednosti v njih. Predvsem tonsko korekturo bomo podrobneje spoznali in takrat vednouporabljali tudi okno s πtevilkami (Info) za “pravilno” videnje tonskih vrednosti. V Ëasu ko πenismo imeli zaslonov, smo tonske korekture opravljali izkljuËno preko πtevilk.

Funkcija Navigator nam omogoËa hitro poveËevati sliko, ali pa se premikati po njej in videtiæeljeni izrez na levi veËji sliki.

Kadar æelimo na sliko dodati tekst, si na namizje prikliËemo okno Character/Paragraf. Prekonjega lahko spreminjamo pisave, velikost, razmik itd. Seveda pa orodje ni tako popolno kotv pravih programih za urejanje besedil. MoË dodajanja Ërk je v programu PhotoShop povsemdrugje. PhotoShop nam omogoËa sam tekst moËno preoblikovati in k njemu dodajati razneefekte tako, da pridejo na svoj raËun predvsem oblikovalci plakatov, naslovnic revij, itd.Tudi mi bomo v naslednjih nadaljevanjih dodobra spoznali moË obdelave Ërk.

Okno Actions (moje æe pripravljeno) namnudi lastne prednastavljene moænosti hitregakorigiranja slike. Preko tega okna si samiposnamemo doloËene aktivnosti in jih natosamo s klikom miπke prenesemo v novefotografije. VeËino æe posnetih funkcij, lahkouporabimo tudi v funkciji Batch aliImageProcessor, kateri smo spoznali v I.delu.Preko njiju lahko naπe posnete funkcijevklopimo v spremembo vseh fotografij vdoloËenem direktoriju. Torej sploh ne rabimobiti pri raËunalniku medtem, ko nam onobdeluje vse fotografije, katere smo izbrali,po toËno doloËeni proceduri obdelave.

Ko bomo izdelovali natanËne izreze, ali pasliko pripravili za program s katerimsestavljamo slike in tekst nam bo funkcijaPath priπla zelo prav.

Kako s programom PhotoShop CS2Kako s programom PhotoShop CS2Kako s programom PhotoShop CS2Kako s programom PhotoShop CS2Kako s programom PhotoShop CS2

do pravilne tonske korekture?do pravilne tonske korekture?do pravilne tonske korekture?do pravilne tonske korekture?do pravilne tonske korekture?

Preko oken Edit / Levels se nam

odpre mnoæica moænosti za tonsko

korekturo naπe fotografije. Vedite

pa, da ne obstaja samo ena pot,

oziroma ena “naj” moænost kako

korekturo tudi opraviti. ©ele, ko

dodobra spoznate vse funkcije, se

lahko nauËite uporabljati “pravo”!

toda pravo za vaπ naËin dela in vaπ

pogled na korekturo. ker ene in

edine poti glede tonskih korektur

ni, nikoli ne prepriËujte drugega, da

je vaπa pot do odliËne korekture

edina moæna. V korekturi obstaja

nekaj zaËetnih zakonitosti, katere

bomo pri obdelavi tonskih

podatkov tudi spoznali. Te nam

pokaæejo kako tehniËno pravilno

popraviti fotografijo. Toda veËkrat

sem æe poudaril. Govorimo o

fotografiji, tu pa velikokrat

tehniËne zakonitosti lahko krπimo.

Na koncu je bolj kot tehniËna

pravilnost obdelave, pomembna

izrazna vrednost, ali pa vπeËnost

same fotografije. M.I.

TeËaj programa Photoshop 9.maja / www.e-fotografija.com



Fotografija mimo raËunalnika...

Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana

...s produkti!

Tiskalnik SELPHY inDigital IXUS Wireless

Tiskajte svoje fotografije na daljavo!

S tiskalniki serije SELPHY

si lahko doma izdelujemo

najcenejπe fotografije

v velikosti 10 x 15cm.

Do odliËne fotografije...

IXUS 800 IS

Ob nakupu Canonovih kamkorderjevvam pripada 10% popusta na

poËitniπki aranæma za eno osebo prituristiËni agenciji Avantura.

Ponudba velja do razprodaje zalog!

Kamkorder MV960

Kamkorder MVX450/460

A700


Snemanje iz zraka je skoraj toliko staro, kot jestara sama fotografija. Æe prve malo boljπekamere z zaklopom in zaslonko so na raznenaËine poπiljali v zrak, da bi posneli svet odzgoraj. V osemdesetih letih 19. stoletja je nekiFrancoz poizkuπal, s pomoËjo kamere pritrjenena zmaja, posneti pokrajino od zgoraj. V letih1903 do 1905 so æe snemali iz zraka s pomoËjorakete, katera je ponesla kamero s padalom. PrispuπËanju na zemljo so napravili posnetek.Drugi naËin je bilo snemanje s posebno kamero,katero so pritrdili na goloba pismonoπo. Obkoncu 1. svetovne vojne pa æe imamo pilote-fotografe, ki so s posebno prirejenimi kameramisnemali situacije na bojnem polju. Vse teposnetke so delali πe na steklene ploπËe, katereje kasneje zamenjal zviti film.Seveda je zviti film prinesel veliko prednosti inzaËeli so izdelovati posebne kamere z veËjimikasetami za film. Za laæje snemanje so kamereopremili s posebnim vizirjem, ki je snemalcuomogoËil hitro doloËanje pravega izrezaposnetka. No na vrsto so priπle tudi kamere,katere so vgrajene v samo letalo in je pilotdoloËal motiv z usmerjanjem letala samega.Danes to poteka vse elektronsko in preko videosistemov, predvsem za potrebe kartografije inseveda vojske.Poleg te zvrsti fotografije pa se danes

fotografiranje iz zraka vse veË uporablja zadokumentacijo gradenj avtocest, hidro-elektrarn, velikih gradbenih kompleksov, kjerπele iz zraka vidimo celotno razvrstitev objektovin infrastrukture. Posebno poglavje jedokumentacija naravnih katastrof-poplav,potresov, vulkanskih izbruhov, kjer danes napodlagi posnetkov πele ugotovimo pravoobseænost nekega dogodka.Ne nazadnje pa je fotografija iz zraka tudi lepazvrst avtorskega izpovedovanja videnja lepotepokrajin naπega planeta. Eden prvih pri nas, kije uporabil za svoje izpovedovanje “Pogled odzgoraj”, je mojster fotografije Janez MarenËiË izKranja.Danes uporabljamo veË naËinov oziromasredstev za snemanje iz zraka. Za zaËetek je tolahko pogled z visokega in strmega hriba, kinam omogoËa snemanje iz zraËne perspektive.Tak je n.pr. pogled iz Rudnice na Srednjo vas,pa pogled iz Slivnice na Cerkniπko jezero itd.Seveda smo tu omejeni na tiste predele, kjer nemoti drevje in lahko z moËnimi teleobjektiviiπËemo zanimive vzorce pokrajine pod nami. Tulahko uporabimo moËan stativ in nismo omejenipri dolæini Ëasa osvetlitve. Ujeti moramo le pravovreme, ker nam v nasprotnem primeru zelonagaja zraËna perspektiva in tudi polarizacijskifilter dostikrat niË ne pomaga.Bolj elegantno je snemanje iz balona, vendarsmo tudi tu zelo odvisni od vremena, vetra inseveda dobrega balonarja, ki zna usmerjatibalon po zraËnih tokovih in seveda tudi naπihæeljah. Cena poleta z balonom je prinekomercialnih poletih-beri turistiËnih poprogramu balonarja- πe kar znosna. Odvisno odπtevila potnikov, kar pa pomeni omejevanje prisnemanju. Za posebne polete po æelji naroËnika,pa cena takoj poskoËi. V Sloveniji imamo veËbalonarskih centrov in najbolje je, da zadoloËeno podroËje izberemo domaËine tistegapodroËja, ker æe poznajo zraËne tokove, in laæjedoloËijo smer poleta. So pa tudi piloti, ki æeobvladujejo celo Slovenijo, le potrebno jeplaËati πe dodatne prevozne stroπke. Razumljivoje, da je tehnika snemanja drugaËna, kot prisnemanju s hriba ali gore. Pa o tem na koncu.

Osnove in tehnike fotografiranja XIII.delPogled od zgoraj - Snemanje iz zraka

Za tiste ta korajæne, ki ljubijo adrenalin, jezanimivo snemanje iz motornega zmaja alijadralnega padala v tandemu. So pa tudi tuomejitve, ker zmaj mora imeti moænostzasilnega pristanka, Ëe odpove motor, kar paobiËajno ni izvedljivo nekje sredi mesta. Zajadralno padalo pa æe tako vemo, da moramoimeti moænost pristanka πirπe zasnovano, kerlahko ponagaja veter, kar velja tudi za balon.So tudi kraji, katere æelimo posneti, ki nisovedno dosegljivi z zgoraj navedenimi letalnimipripomoËki, ali pa sploh ne.

Tu pa pridemo do æal najboljπega pa tudinajdraæjega pripomoËka, to je πportno letalo alihelikopter. Pri πportnem letalu so πe vednodoloËene omejitve, æe zaradi potrebneminimalne hitrosti letenja, poloæaja kril inminimalne viπine. Helikopter pa skoraj nimaomejitev, vsaj pri nas ne, le vreme-megla alimoËan veter lahko onemogoËita snemanje. Priugodnih vremenskih razmerah lahko izhelikopterja snemamo preko celega dne, zbalonom pa zaradi termike le zjutraj in zveËer,kar je za kreativnega fotografa æe tako najlepπi

©aljiva karikatura iz konca 19.stoletja

Avtor pri snemanju gradnje dolenjske AC Video snemanje savskih elektrarn

SeËoveljske soline Ljubljansko barje

Kraπko polje

Vseh 13. delov “Osnove in tehnike fotografiranja”



Ëas. Pri komercialno-dokumentarni fotografiji pa razne trde indolge sence niso zaæelene.Za snemanje lahko uporabljamo fotografske kamere srednjegain malega formata, analogne ali digitalne. Vaæno je, da imajo Ëasosvetlitve vsaj 1/500 sekunde ali krajπi. Za silo se da doloËeneposnetke napraviti tudi πe z nekoliko daljπim Ëasom, vendar zaradigibanja plovila, vsaj 1/250 sekunde. Seveda je tu vaæna izbiraobËutljivosti filma, oziroma nastavitve ISO vrednosti pri digitalnihkamerah, katere omogoËajo dovolj kratke Ëase.Danaπnje sodobne kamere malega formata imajo po veËinizavesni zaklop, ki poteka od zgoraj navzdol in zato smer snemanjani vaæna. Pri zaklopih, kjer proæenje poteka levo-desno aliobratno, pa moramo snemati v nasprotni smeri gibanja zaklopa,da dobimo dovolj kratke Ëase; upoπtevati moramo πe hitrost letalaali helikopterja. Kamere srednjega formata imajo lahko zavesniali centralni zaklop. Zaradi priroËnosti in centralnega zaklopa jenajbolj priljubljena kamera Hasselblad, katero uporabljajo tudiza snemanje iz vesoljskih kapsul. Pri snemanju iz balona imamoveË Ëasa, ker leti poËasneje in lahko v miru izbiramo motiv, pri

Piranska marina AC Podnanos - Vipava

ostalih plovilih pa se vse hitreje dogaja in dober motiv lahko tudizamudimo. Ponoviti pa se ga vedno ne da.Pri snemanju iz motornega zmaja, letala ali helikopterja, moramotresenje plovila kompenzirati s svojim telesom, kar pomeni, dase ne smemo naslanjati na plovilo, ampak snemamo prostoroËno.Pri tem moramo poskrbeti tudi za svojo varnost. Pri motornemzmaju smo æe kar zunaj in nas motijo lahko le vezi in propelermotorja. Pri letalu pa moramo zaradi boljπih posnetkov odpretiokno ali celo stranska vrata, Tu pa nastopi moËan zraËni tok, kinam dodatno trese kamero ali celo potiska zoom objektiv.Snemanje skozi steklo okna se kljub uporabi pola-filtra ne obnesevedno in vpliva tudi na barve in Ëistost posnetka.Pri πportnem letalu je zelo pomembno, da izberemo takega, kiima krila nad oknom, ker v nasprotnem primeru nam ostane lemalo maneverskega prostora med propelerjem in krilom. Priletalu snemamo poπevno v smeri leta, ker nam je zaradi zraËnegatoka skoraj nemogoËe kamero mirno obdræati v smeri pravokotnona let. Pa tudi hitrost zaklopa bi morala biti veËja. Helikopter paomogoËa snemanje v radiju 180 stopinj, seveda le, Ëe stopimo

ven na pristajalno smuËko. Za tako snemanje pa je potrebno nekajkorajæe, telesne kondicije in seveda dobro varovanje. Takosnemamo v tegu vrvi, s telesom pa se upiramo v zraËni tok. Tu jeπe posebno pomembna koordinacija s pilotom preko sluπalk, danam pravilno nagiba helikopter, ker v nasprotnem primeru bomona posnetku dobili sliko rotorja. Helikopter mora biti zaradi lastnevarnosti stalno v gibanju z neko doloËeno hitrostjo, in lahko lebdina mestu le zelo kratek Ëas. Torej si moramo snemanje æe v naprejpripraviti in izbrati doloËen izrez motiva, ker v nasprotnemprimeru pomeni to dodaten krog in veËja poraba goriva, karseveda zmanjπa efektivni Ëas snemanja. Isto velja za kamero.Dovolj filmov- poleti 100 ISO, jeseni in pomladi pa 400 ISO, pri6x6cm tudi nekaj rezervnih kaset, pri digitalni tehniki pa dovoljvelike in hitre pomnilniπke kartice- vsaj 1GB, ker ko si v zraku grevse zelo hitro, ali pa je zelo drago, kar ni zanemarljiv faktor.Izbiramo vedno Tv nastavitev osvetlitve, ker Ëas moramo midoloËiti zaradi hitrosti leta. Program P je samo za turiste, kateribodo potem najmanj polovico posnetkov zmetali v koπ. Pridigitalni tehniki z zrcalno-refleksnimi kamerami nastavimoosvetlitev na -2/3 do -1; pri kompaktnih kamerah pa vsaj -1/3,ker imajo æe tovarniπko vnesene doloËene korekture. PriporoËamveËkratno kontrolo merjenja svetlobe in osvetlitvene parametre,ter po potrebi spremeniti ISO vrednost, da bodo nastavitve vmejah normale. Torej posnetki pravilno osvetljeni in ostri,globinska ostrina pa ni problem, ker snemamo na najmanj 20min veË viπine. Velja za letalo in helikopter, pri balonu pa takoj kosmo v zraku in se balon umiri, vendar tudi tu dobimo zanimivevzorce πele na viπini nekaj 10 m.Objektivi za snemanje veËjih objektov in πirπe pokrajine soπirokokotni objektivi, za detajle pa srednji teleobjektiv. PriHasselbladu sem najveËkrat uporabljal 50 in 80 mm, obËasnopa 150 mm. Za kamere malega formata pa zoom 17-40 mm inzoom 70-300mm, s katerim sem napravil najveË mojih “UtrinkovSlovenije”. Zelo uporaben je seveda tudi 70-200 mm. Veljajo palastne izkuπnje in æelje, katere si pridobimo z veËkratnimi poleti.Tudi tu velja staro pravilo-vaja, vaja,...

Oskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel DolencOskar Karel Dolenc

je predstavljeno tudi v Ëlankih na www.e-fotografija.com



Minilo je nekaj Ëasa in spet smo skupaj. Upam, da z monitorjiniste imeli teæav. Sicer me je ravno danes klical znanec in mipovedal, da je kalibriral z Adobe Gammo, vendar toËnega prikazaprinta na monitorju ni mogel doseËi. Malo sem ga pomiril, da jeto normalno in 100%-nega prikaza itak ne moremo doseËi, πeposebno ne, Ëe barvni prostor slike ni isti kot barvni prostortiskalnika. Sedaj sem se pa lepo izvil od monitorjev k naπidanaπnji temi. Barvni prostori, kaj je sploh to? Zakaj ne morempreprosto pritisniti na gumb in slika je gotova. No ja, saj je, samone tako, kot si to æelimo. Spet bi vas napotil malo na mojospletno stran (www.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.si). Tam sem prenovil rubriko“colormanagement” in opisal ta pojav iz vidika normalnegauporabnika. Colormanagement ali upravljanje z barvami in njihovnadzor æe zdavnaj ni veË tema samo nekaterih visoko plaËanihoperaterjev v pripravi za tisk, temveË se tiËe vsakega izmed nas,ki uporablja malo boljπe digitalne kamere. Z malo boljπe mislimæe take za pribliæno 50.000,00 SIT. Vse te πkatlice delajo v sRGBbarvnem prostoru, zrcalno refleksne kamere pa imajo na izbiroπe Adobe RGB. Pa poizkusimo najti odgovor na malo poprejzastavljeno vpraπanje.Dejstvo je! Vseh barv, ki jih z oËesom lahko zaznamo, ne morezajeti nobena kamera ali skener, noben monitor prikazati innobena izpisna enota izpisati. OËi (ali pa moægani) pa so po drugistrani spet sposobni sprejeti sliko kot realno, ki ima bistvenomanj odtenkov, kot v resnici. Samo s tem dejstvom je fotografijakot taka sploh moæna. Najbolj idealno bi seveda bilo, Ëe bi imelisamo en papir, ene barve, en stroj in na koncu πe enega tiskarja(ki bi bil povrhu πe tako trmast, da ne bi nobenega posluπal).Dokler pa πe nismo v tem “idealnem svetu”, si moramo poiskatinaËin kako zdruæiti ali bolje reËeno obvladovati na tisoËe razliËnihkamer z razliËnimi Ëipi in barvnimi interpolacijami, prav takovelikim πtevilom monitorjev, da o poplavi razliËnih izpisnih enotkot so RGB osvetljevalke, ink-jeti s spet inflacijskim πtevilomrazliËnih papirjev in Ërnil niti ne govorim. »e pomislim kolikorazliËnih naprav sodeluje v nastanku izpisa, so odstopanja zaresmajhna. Seveda vas to ne bo potolaæilo, Ëe boste v minilabudobili izpise brez pravih barv, posebno ne, Ëe ste jih posneli zdrago digitalno zrcalno refleksno kamero. NajveËja ironija tezgodbe je v tem, da so rezultati z navadno kompaktno kamercolahko boljπi od drage zrcalno refleksne kamere. Vidim vas æe,kako zmajujete z glavo in mi ne verjamete. Zato si oglejmo Ëistorealno situacijo, ki lahko nastane in kako jo na eleganten naËinreπimo.Problem je v izbiri barvnega prostora. »eprav sploπno uporaben,tega izraza preveË ne maram, mislim da je izraz barvni modelbolj pravilen. Pa poglejmo kje ga lahko polomimo. Recimo, dauporabljamo kompaktno kamero niæjega cenovnega razreda. Leta dela v tako imenovanem sRGB barvnem prostoru, kaj drugegasi ne moremo izbrati. Digitalni minilabi tudi delajo v sRGBbarvnem prostoru kamor nesemo naπe datoteke v izdelavo. Vtem primeru ni problemov. S kvaliteto smo πe kar zadovoljni,sicer pa od take kamere itak ne smemo preveË priËakovati.Nekega dne pa naredimo korak naprej. Razbijemo porcelanastiπparovËek in si privoπËimo dolgo æeleno drago digitalno zrcalnorefleksno kamero. V strokovni literaturi smo prebrali, da je AdobeRGB “profesionalni“ barvni prostor. Pustimo torej sRGBamaterjem in slikamo na profi naËin z Adobe RGB-jem.

Barvni prostori in druge malenkostiPopravimo πe to ali ono sliko v Photoshopu in gremo vlaboratorij. RazoËaranje sledi pri prevzemu slik. Barve sploh nisotake kot smo jih videli na monitorju. Vse deluje nekam spranoin barve so zamolkle. No ja, saj rezultati spet niso tako slabi, setolaæimo. Ko primerjamo doma slike naπe nove kamere, s slikamikompaktne, sledi naslednji πok. Slike kompaktne so v povpreËjuboljπe, kot te zrcalne kamere. Kaj je πlo narobe? Da vam ne bomvzel vse volje in boste tu nehali brati, vam ponujam najprejreπitev. Ker minilabi delajo v sRGB barvnem prostoru, bi moralikonvertirati Adobe RGB datoteke v sRGB ali pa æe takoj odzaËetka slikati v sRGB barvnem prostoru.Poglejmo si sliko πt. 1. (desno) Graf nam prikazuje vse barve, kijih lahko zaznamo. Strokovnjak govori o Lab barvnem prostoru.Kot smo æe sliπali vseh vidnih barv ne moremo niti zajeti kaj πeleizpisati. Lab je torej teoretiËni barvni model, ki definira ali opisujebarve in ni vezan na enote zajema slike in izpisa. Veliko ljudimeni, da to poËneta RGB in CMYK, vendar je to velika zmota.RGB in CMYK ne opisujeta barv, temveË sta fotografska procesa.Rezultati se razlikujejo od enote do enote. Kar potrebujemo, jetorej opis barv posameznih enot. Ta postopek se imenuje, kdobi si mislil, “Color Management” ali po slovensko barvnoupravljanje oziroma barvni nadzor. V grafu sem vrisal oba RGBbarvna prostora s katerima imamo najveË opravka (mislim nanas povpreËne fotografe). To sta “sRGB” in “Adobe RGB”. Polegtega samo za primerjavo πe “Wide Gamut RGB” in povpreËni“CMYK”. PovpreËni “CMYK” pravim zato, ker je cmyk-ov malomorje. Vsaka kombinacija barv in papirja poda drugaËni barvniprostor. Pustimo CMYK in si poglejmo oba za nas najbolj vaænaprostora.sRGB je danes vejetno najbolj razπirjen barvni prostor. 1996leta sta si ga omislila Microsoft in HP. Le ta naj bi zagotavljal navseh monitorjih (v veËini PC-ji) enake barve. Grafika in s tempravilne barve so bile pred tem predvsem podroËje, ki ga jeobladoval Apple. To so bila v najveËji meri podjetja v pripravi zatisk. Oprema je bila draga in tako rezervirana za profesionalce.S πiritvijo interneta se je problem pravilnega opisa barv, pojaviltudi v PC svetu. “sRGB” so izumitelji poimenovali “standardRGB” Ëemur so se pri Adobe posmehovali (oni so bili paË vprofesionalnem okolju) in so ga prekrstili v “small RGB” in tukajje tudi vzrok, zakaj boljπe kamere nudijo tudi Adobe RGB. sRGBbarvnemu prostoru manjkajo barve, ki jih je drugaËe brezproblema πe moæno izpisati in jih tudi digitalna kamera lahkozajame. To so nekateri modro-cyan-zeleni odtenki, ki pa vnormalni amaterski fotografiji skoraj ne igrajo nobene vloge.»e pogledate πe enkrat sliko 1, vidite, da je sRGB manjπi odCMYK-a. To pa pomeni, da teh barv ne moremo izpisati. Bill Gatesje bil paË takrat mnenja, da mi (PC uporabniki) teh nepotrebujemo, Nikon, Canon in drugi proizvajalci pa so mnenja,da mora kvalitena kamera prikazati maksimalno kvaliteto. Zatoimajo vse boljπe digitalne kamere moænost izbire med sRGB-jemin Adobe RGB-jem. V grafu na sliki 1 vidimo, da z uporabo AdobeRGB barvnega prostora ne izgubimo nobenih odtenkov. sRGBbi lahko primerjali z avtom, ki je elektronsko omejen. Sicer bilahko peljal 300km/h, ampak pri 250km/h je konec, kar je zapovpreËnega voznika veË kot dovolj. Tisti pa, ki bo hotel peljati300 km/h, bo πel k specialistu za tunning. V naπem primeru pabo samo preklopil na Adobe RGB.

Sedaj sem vam pa πe dolæan razlago zakaj so barve slabπe, Ëeslikamo v Adobe RGB. Saj niso, so samo viπje opisane, kot vsRGB-ju. Zato jih stroj ki dela v sRGB-ju napaËno vidi. Opis vsRGB-ju je bistveno niæji in zato se vse barve izpiπejo bolj medlo.Tu moramo stroju pomagati in sliko v photoshopu konvertirativ sRGB. Poglejte si toËno nastavitev tega povelja na sliki 2(spodaj). Pazite posebej na “rendering intent”. Ta mora biti na“perceptual”. Sedaj se poraja vpraπanje zakaj sploh slikati vAdobe RGB, Ëe konvertiramo v sRGB in spet poreæemo nekaj(cyan) odtenkov. Tukaj res ni smisla. »e pa izpisujemo naπedatoteke na tiskalnikih, ki so krmiljeni preko RIP-a (Raster Im-age Processor) ali na velikoformatnih osvetljevalkah imauporaba Adobe RGB-ja smisel. Tukaj ne konvertiramo v sRGBtemveË v barvni opis stroja. Od ponudnika storitev si v temprimeru priskrbimo ICC profil. Sicer vseh barv, ki jih vidimo vAdobe RGB-ju na monitorju, tudi tu ne moremo izpisati, za to jeAdobejev barvni prostor preprosto prevelik, izkoristimo pa vsetone, ki jih je papir zmoæen prikazati. Kolikor jaz vem, priminilabih samo Fuji Frontier nudi poleg sRGB izpisa tudi izpis vtako imenovanem “no convert” naËinu. Tukaj se stroj obnaπakot velikoformatne osvetljevalke. V tem primeru potrebujemoposeben ICCprofil. Profil in podroben opis barvnega upravljanjas fujivemi stroji (pdf format) si lahko naloæite z njihove strani.Stran je v nemπkem in angleπkem jeziku. »e vas to zanima,najdete povezavo na Fujijevo stran s profili na moji spletni strani(www.rgb.si) v rubriki “brezplaËno”.Na nekaj bi vas πe rad opozoril, preden se poslovimo donaslednje e-Fotografije. ICC barvni opisi oziroma profili veljajosamo v mejah teh parametrov s katerimi so bili narejeni. »e sinaloæite zgoraj omenjeni Fuji ICC profil, vaπ ponudnik pa ne delaz originalnimi kemikalijami in papirjem, vam ta profil ne pomaganiË. Nasprotno, lahko celo vidno poslabπa kvaliteto. Isto veljaza ICC profile znamke Agfa. Teh materialov ni veË, s tem so postaliti profili, ki jih je Agfa nudila uporabnikom, neuporabni.Posvetujte se z vaπim laboratorijem, preden konvertirate vkaterikoli izpisne barvne prostore. V vsakem primeru pa prejshranite originale v Adobe ali sRGB barvnem prostoru. Izpisnedatoteke v strojnem barvnem prostoru naj bodo samo delovnekopije za izpis na stroju in niË veË. »e pozneje potrebujete recimoπe CMYK datoteko za tisk, konvertirate to iz izvornegadokumenta shranjenega v Adobe RGB ali sRGB barvnemprostoru. Za danes naj bo dovolj.V naslednji πtevilki si bomoogledali barvni nadzor v praksi. Do takrat pa lep pozdrav.

Franci Müller - Franci Müller - Franci Müller - Franci Müller - Franci Müller - www.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.si

Slika 1.

Fujifilm predstavitev - Razπirjanje obzorijFujifilm predstavitev - Razπirjanje obzorijFujifilm predstavitev - Razπirjanje obzorijFujifilm predstavitev - Razπirjanje obzorijFujifilm predstavitev - Razπirjanje obzorijV sredo, 19.4. je imel Image&Information, slovenski zastopnik za Fujifilmpredstavitev novosti. Med njimi so kraljevale moænosti za tiskanje fotografijna druge medije, kot so na primer majice, lonËki ali podstavki. Najdejo setudi drugi materiali, recimo kravate, predpasniki ali prti. Od ostalih novostiso bili predstavljeni minilab Frontier 500 ter Epsonovi velikoformatnitiskalniki, ta dva proizvajalca namreË sodelujeta na razliËnih podroËjih.VeËina novih fotoaparatov je bila æal v vitrini, videli pa smo lahko vse novosti,od F30 dalje. Slednji bodo v prodaji æe v mesecu maju. »eprav je bilapredstavitev bolj namenjena partnerjem, so lahko marsikaj videli inpreizkusili tudi navadni obiskovalci, Ëe ne drugega, odπli domov s potiskanimlonËkom z lastno fotografijo. Aleπ Borlak



NateËaj: Benetke 2006 - nagrajene fotografijeslike na www.e-fotografija.com/galerija/Fotografski izlet v Benetke je dobil tudi svoj epilog. Strokovnaæirija Digitalne AkademijeDigitalne AkademijeDigitalne AkademijeDigitalne AkademijeDigitalne Akademije je med preko 400 prispelimifotografijami, katere so objavljene tudi na strani www.e-fotografija.com/galerija/ na nateËaj izbralo 50 najboljπihuspelih, obenem pa izbralo tudi 11 fotografij za javni finalniizbor, ki se je odvil v sredo 05.04.06 v veliki predavalniciDigitalne AkademijeDigitalne AkademijeDigitalne AkademijeDigitalne AkademijeDigitalne Akademije. Ob predavateljih Digitalne AkademijeDigitalne AkademijeDigitalne AkademijeDigitalne AkademijeDigitalne Akademije seje javnega izbora (kar je velika redkost in dobrodoπlanovost) udeleæilo tudi preko 30 udeleæencev izleta, ki soposlali svoje fotografije, tako da je bila velika predavalnicaskoraj premajhna. Razvila se je prav zanimiva diskusija medæiranti kot anonimnimi avtorji. S strani mojstra fotografijeOskarja Karla DolencaOskarja Karla DolencaOskarja Karla DolencaOskarja Karla DolencaOskarja Karla Dolenca pa so bili avtorji fotografij deleæni tudi

foto videofoto videofoto videofoto videofoto video, Sting MSting MSting MSting MSting M in Digitalna AkademijaDigitalna AkademijaDigitalna AkademijaDigitalna AkademijaDigitalna Akademija. VeËer je minil vprijetnem in polemiËnem vzduπju. Kot vedno pa so bili najboljzadovolji dobitniki nagrad, predvsem pa avtor zmagovalnefotografije g. Bojan FaturBojan FaturBojan FaturBojan FaturBojan Fatur.»estitamo nagrajencem in se vsem udeleæencem izletazahvaljujemo za udeleæbo na fotografskem izletu v Benetkein na javnem æiriranju fotografij.Vidimo se na foto izletu v SalzburgVidimo se na foto izletu v SalzburgVidimo se na foto izletu v SalzburgVidimo se na foto izletu v SalzburgVidimo se na foto izletu v Salzburg!!!!! Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

1. nagrada / avtor: Bojan Fatur

2. nagrada / avtor: Aleπ Gjerkeπ

3. nagrada / avtor: Petra Demπar

Nagrada za kolekcijo / avtor: Anton Æbogar

Ob predavateljih Digitalne Akademije se je javnega izbora udeleæilo tudipreko 30 udeleæencev izleta, ki so poslali svoje fotografije, tako da je bilavelika predavalnica povsem polna.

komentarja k fotografijam in s tem dobili veliko dobrihnasvetov za v prihodnje, predvsem pa objektivno mnenjefotografa, ki je sodeloval v æirijah tako doma kot v tujini.Vseh 11 finalistov je prejelo praktiËne nagrade, ki so jihprispevali CANON ADRIACANON ADRIACANON ADRIACANON ADRIACANON ADRIA, Foto BESENI»ARFoto BESENI»ARFoto BESENI»ARFoto BESENI»ARFoto BESENI»AR, Foto »EBRONFoto »EBRONFoto »EBRONFoto »EBRONFoto »EBRON, MIXIMIXIMIXIMIXIMIXI

www.digitalna-akademija.comObjavljen je æe nateËaj “KRAS” www.e-fotografija.com/galerija/



Digitalna fotografija je po silovito hitremrazvoju neverjetno hitro dosegla obdobjezrelosti: v manj kot polovici desetletja soelektronska tipala v celoti nadomestilaceluloidni film, na podroËju fotografsketehnike pa se je znova vzpostavila stara tristopenjska hierarhija, ki je v osnovni razdelitviloËevala ljubitelje na enem polu, vrhunskeprofije na drugem polu ob bogatemprehodnem podroËju med zagrizenimiljubitelji in manj zahtevnimi profiji.V tem Ëasu smo bili vsi obsedeni z lovom zaneko vse viπjo kakovostjo in loËljivostjoizraæeno v milijonih pikslov. Medtem ko smose pred 3-4 leti πe Ëudili in navduπevali nad 5ali 6 milijonskimi tipali, so le-ta sedaj za dovoljsprejemljivo ceno na dosegu vseh ljubiteljev,vrhunski razred pa ima sedaj doseg v razponuod 8 - 22 milijonov pikslov, v odvisnosti od

specifikacije foto-strojËka in potreb snemalca.Lov za absolutno kvaliteto pa je dosegel æemeje absurda, saj so mnogi (obËasno celo zmano vred) izgubili smisel za realnost inpotrebo. V inflaciji tehnologije smo seveda vsipostali preobremenjeni le z neko teoretiËnoabsolutno moæno kakovostjo posnetka alinjegovega zapisa! Fotografi se v veliki veËinine pogovarjajo veË o vsebini - o fotografiji,sporoËilu, moËi izraza, barvah, Ëustvih alikompoziciji - paË pa le po tehniki: o pikslih innjihovem πtevilu!Pri tem so vsi resni ljubitelji in profiji sevedanavduπeni nad vsemi moænostmi digitalnegazapisa, a hkrati le redko izkoristijo ves razponin skrajne moænosti visoko kakovostnegazapisa. Za ljubiteljsko potrebo, celo zaprirejanje razstav, kakor tudi za veliko veËinonovinarsko - komercialnih dejavnosti

zadoπËajo æe loËljivosti 6-8 milijonov toËk, letisti, ki resniËno rabijo veËje formate zakomercialno-reklamno fotografijo, alifotografi dokumentarno dragocenihtrenutkov rabijo tudi viπjo loËljivost. Ker samtri desetletja delam s Canonovo opremo (obobËasnih izletih tudi v tabor Minolte, Pentaxa,Olymopusa in Nikona) bom to primerjavonaredil na svoji stalni uporabi "EOS D"produktov iz Canona, ki ima tudi najboljsegmentirano ponudbo, vendar si vsak bralecna svojem podroËju lahko naredi podobnoprimerjavo.

Akcijski non-plus-ultraCanon je æe pred leti (2001) prebil led s svojimEOS 1D modelom, ki ga je - ob sicernespremenjeni specifikaciji (ohiπje, motor z8 posnetki na sekundo) leta 2003 izpopolnils tipalom z 8 milijoni pikslov (namesto s4milijoni, kot jih je imel prvi model), od tedajdo danes pa ga je izboljπal le v neznantnihpodrobnostih (npr. veËji ekran, nekoliko veËjimedpomnilnik itd). Za reportaæno, novinarskoin πportno fotografijo je ta aparat πe dandanesnon-plus-ultra svoje stroke! Le redki akcijskireporterji rabijo viπjo loËljivost, pa tudi 8posnetkov na sekundo zadoπËa za veliko

veËino πportnih dogodkov. Vseeno pa je zabolj zahtevne Canon naredil πe skok naprej -model EOS 1Ds: najprej z 11 milijoni, nato pacelo z 16,7 milijoni pikslov! Namenjen je bilseveda tistim najbolj zahtevnim, ki sevedaniso potrebovali tako hitrega motorja, a soresniËno potrebovali najviπjo moæno loËljivostin kakovost zapisa.Seveda se je Canon za takπno kakovost daltudi bogato nagraditi, s tem pa je sevedadokonËno segmentiral trg: tisti, ki iπËejonajviπjo kakovost ta hip bodo seveda brezteæav plaËali (skoraj) dvojno ceno od vsehdosedanih kupcev modela EOS 1D (najsi bo vizvedbi Mark II ali N).Ob ekstremni inflaciji na podroËju vrhunskegadigitalne fotografije, ko so se cene vstopa(govorim o cenah ohiπja) vsaj potrojile -zagotovo se πe spominjate Ëasov ko smo za2-3000 DEM dobili kakrπno koli vrhunskoanalogno-filmsko ohiπje. Hkrati z moænostmiso se razvile tudi potrebe. Medtem koamaterji ob podpori trgovcev inpropagandistov πe vedno hrepenijo za milijonipikslov (podobno kot je poglavitni prodajniargument pri prodaji video kamere: “Veste,ta kamera ima pa npr. 50x - ali npr. celo 100xali 500x ali 999x-kratni zum!" ki ga seveda

Seks, piksli in Formula 1

Avtor Ëlanka s svojima “profesionalkama”. Za resnodelo svojo “ljubico 5D” od sedaj naprej puπËa doma!

Vsaka kamera je namenjena svojemu uporabniπkemu razredu.

Yukio, 1Ds in ZeroborderTeæave in muke pri odloËanju zaradi izboraustrezne digitalne kamere vrhunskegarazreda naπega reporterja Veljka JukiËa,sicer v krogih F1 znanega tudi z imenomYukio so reπene. V iskanju ustreznega fotoohiπja je ves Ëas nihal med investicijo v EOS-1Ds MkII in kompromisno odloËitvijo zaEOS-5D (kar je tudi izdatno opisano v glavnizgodbi) vendar pa se je dilema na koncurazreπila samo od sebe...! Yukia so podolgoletnem delu sprejeli v skupinofotografov F1 ZEROBORDER, kamorsodijo najbolj sloviti reporterji F1 kot RainerSchlaegelmich, Barnard Cahier, Gromik aliMaskazu Miyata. Ker je tej eliti glavni

sponzor Canon, si je z vstopom v to skupino prisluæil tudi prestiæni CANON EOS-1Ds, sajje za dirke F1 praviloma le najboljeπe dovolj dobro. ©e pomnite Ëlanek v reviji in zapis “zarevne profesionalce”? Yukio je sedaj stopil korak dalje! (M.I.)

V svetu, kjer so vojaπki spopadi nekaj vsakdanjega, je varnost vsekakor pomembnejπa od videza. Kozdruæimo poleg πe uporabnost, dobimo Kata fotografske nahrbtnike in torbe. Izraelci so eni od najboljtehnoloπko razvitih narodov na svetu, kar se pozna tudi pri Kata opremi. Zaradi boljπe zaπËite opremepred udarci so nekateri deli torb in nahrbtnikov narebreni, da Ëimbolj ublaæijo le te. Do tega so priπliz opazovanjem vojakov in vojaπkih fotoreporterjev na terenskem delu. Vojaki, ki so bili na vojaπkihmisijah so imeli fotoaparate in videokamere v navadnih torbicah oziroma imeli opremo nezaπËiteno.Kaj se lahko zgodi ob nenadnem metanju po tleh zaradi streljanja, si lahko le mislimo. Ëe koga zanima,njihovem prodajnem programu so tudi Ëelade in neprebojni jopiËi, ki znajo biti zelo koristni na kriznihæariπËih, Ëeprav se tja amaterski ljubitelji fotografije zelo redko odpravljajo. Katini izdelki imajo πeeno posebnost, notranjost torb je æivo rumene barve. To ni nobena modna muha, ampak preprostoomogoËa laæje iskanje v torbi, kajti predvsem manjπi predmeti se na temni podlagi hitro skrijejo. Spiseknjihove opreme je velik in da ne bi naπteval celotnega prodajnega programa, so tu le nekaj zanimivejπihizdelkov.Voda ni ravno prijatelj digitalnih fotoaparatov, a vËasih moramo fotografirati tudi v takih razmerah.Kata ima dva “deæna plaπËka”, E-690 in E-702. Prvi je manjπi in namenjen veËjim kompaktom in manjπimzrcalno refleksnim fotoaparatom z manjπim objektivom. Vanj brez teæav skrijemo na primer SonyaR1, Fujija F9500 ali Canona 350D/Nikona D50/D70s z objektivi s premerom manjπim od 72mm in nepreveliko dolæino. V to skupino sodi veËina objektivov za amatersko rabo. VeËji, E-702 je namenjenzrcalno refleksnim fotoaparatom z veËjimi objektivi, na primer 70-200mm z zaslonko f2,8, ki gre vanjbrez teæav. profesionalni uporabniki, ki imajo πe veËje objektive pa lahko dokupijo podaljπek e-704,ki jih pokrije. Pokrivalo je veËinoma narejeno iz prozorne plastike, ki ima zelo dobro temperaturnoodpornost, otrdi πele pod -10oC. Do fotoaparata se pride skozi dva rokava, ki omogoËata enostavnorokovanje. Pogled skozi prozorno plastiko sicer popaËi sliko, a vaæno je, da je cel fotoaparat pokrit inna suhem. Pokrivalo nataknemo zelo hitro, z malo vaje dobesedno v nekaj sekundah. Torbica Kata S-312 je namenjena srednje velikim kompaktnim fotoaparatom in nudi zelo veliko prostora za dodatnoopremo. Sprednji del je narebren in namenjen absorbciji udarcev. Nosi se preko ramena na drugostran, zaradi tega je dokaj varna pred krajo, oprema je hitro dosegljiva in ne opleta okoli telesa. VeËjaje Kata C-59, Ëeprav na prvi pogled majhna, je torbica dovolj velika za zrcalno refleksni fotoaparat z

vso potrebno dodatno opremo. Prostora je namreË dovolj za dodaten objektiv in bliskavico, v dodatneæepe se lahko shrani vse ostale dodatke. Zunanje stene so zelo trde in dajejo dober obËutek varnosti,znotraj so obloæene z mehko peno. Kot dodatek ima deæno pokrivalo za zaπËito pred deæjem. Kata R-103 je najmanjπi nahrbtnik v njihovi ponudbi, je dovolj velik za povpreËno opremo amaterskega fotografaali fotoreporterja. To pomeni dva srednje velika objektiva, bliskavica in seveda fotoaparat z objektivom.Za dodatke se najde cel kup æepkov, ima tudi prostor za manjπi prenosni raËunalnik. Najbolj zanimivopri tem nahrbtniku je moænost hitrega dostopa do fotoaparata, saj za to ni potrebno odpirati celotneganahrbtnika, ampak le del. Fotoaparat je kljub temu varen, saj je v notranjosti πe dodatno zaπËiten zdræalom. Dobro je poskrbljeno za noπenje nahrbtnika, saj je zadnji del delno narebren in omogoËaboljπe zraËenje. Poleg je πe posebna torbica za stativ, ki olajπa shranjevanje stativa ob torbi.Katini izdelki imajo za povpreËnega amaterskega fotografa le eno “lepotno napako”, niso poceni. Apo drugi strani, tudi digitalni fotoaparati niso poceni in so v primerjavi s klasiko veliko bolj obËutljivina udarce, servis lahko hitro preseæe ceno marsikaterega Katinega izdelka. Letos so si prisluæili nagradozdruæenja TIPA za najbolj inovativen design, kar daje njihovim izdelkom dodaten plus. Ëe vas zanimakaj veË, si poglejte njihovo spletno stran http://www.kata-bags.comhttp://www.kata-bags.comhttp://www.kata-bags.comhttp://www.kata-bags.comhttp://www.kata-bags.com,kjer se najde πe cela vrsta drugihizdelkov, namenjenih ne lefoto, ampak tudi videoopremi.

Aleπ Borlak

Kata torbe / Varnost na prvem mestu



sploh ne rabimo ali ne moremo izkoristiti, sajuporabni razpon video zuma pravilomadosegal le razpone od 10x do 20x) pa profijiin resni ljubitelji seveda izbirajo kamero posvojih potrebah in kupni moËi hkrati. Ker jeto seveda poglavitni motiv lahko govorimo ozrelosti panoge tudi na podroËjupovpraπevanja, saj je ponudba tehnologije taprag dosegle æe pred Ëasom.

Digitalna romantikaNaj dam primer neposredno iz svojegapodroËja: z dirk fromule 1, ki je hkrati vrhunecavtomobilskega πporta, tehnologije, biznisa,a tudi digitalne fotografije, se vsaj med mojimikolegi iz Canonovega tabora (ki ima - kot bitemu rekli træni strokovnjaki - na tem najboljzahtevnem in bogatem segmentu hkrati veËko 80% træni deleæ) je seveda le vpraπanje:kateri model Canonovega "EOS D" modelapredstavlja tvoje prvo ohiπje? Med πportnimi

reporterji je to πe vedno EOS 1D (pravilomaMark II ali N), med umetniki, komercialnimiin publicistiËnimi fotografi (ki snemajo zafotografske monografije, letne zbornike,reklamne potrebe tovarn ipd.) pa je na prvemmestu pred hitrostjo motorja vendarlenajviπja moæna kakovost tipala in zato ohiπjeEOS 1Ds. Seveda imamo vsi ob sebi hkrati πevedno kakrπno koli drugo ohiπje, kipredstavlja komplimentarno ohiπje alidopolnilni aparat (npr. na enem imaπsuperteleobjektiv, na drugem pa vednoπirokokotni - ali krajπi telezum, da ne izgubljaπËasa med menjanjem objektivov sredi akcije- samo vzameπ v roke drugi aparat in snemaπdalje z drugim kotom). Zanimivo je, da somnogi med njimi celo racionalni in si za drugi(ali tretji) aparat omislijo celo kakπno ohiπjeEOS 20D (ali sedaj 30D) ter celo EOS 5D.Æe z napovedjo najnovejπega digitalnegafotoaparata iz Canonove ponudbe pred polKruto spoznanje prvih dirk nove sezone formule 1 je, da EOS-5D v mojem delu ne more biti nadomestilo za

EOS-1D, katere se bom moral posluæevati za akcijske posnetke πe naprej. Za take motive pa ni teæav.

Na koncu sem kljub svoji nejeveri priπel na isto spoznanje, ki ga æe nekaj let zagovarja naπ digitalni foto-guru Matjaæ: piksli æe zdavnaj niso odloËilni kriterij, saj je za nekatere odloËilne slike morda bolje imeti niæjo loËljivost- a zato na koncu vendarle boljπi posnetek, ki ga omogoËa bolje opremlljena ali bolj zmogljiva kamera. V svetu Formula 1 si brez kamere s hitrim odzivnim Ëasom obsojen na neuspeh.



leta sem se razneæil. Canon EOS 5D je ponujalvse tisto, kar smo si mnogi lahko le æeleli, sampa se vanj naravnost zaljubil. Vse to jepredstavljalo Ëuden odnos do kosa digitalnefoto tehnologije, saj sem po skoraj tehdesetletjih dela med resnimi fotografi æe karmalo prerastel takπna Ëustva. Ravnonasprotno: razvoj tehnologije sem spremljalz dobro dozo cinizma in pragmatiËnenaravnanosti. Na naπem podroËju so se vsevelike revolucije zgodile æe zdavnaj, pozadnjem velikem preobratu iz analogne vdigitalno fotografijo pa tako ali takospremljamo le πe drobne evolucijske korake.Pa vendar; brez romantike ne gre...

Ostrostrelski pristop - eno strel,en zadetek!V svojem delu sem lahko do obiski preizkusilvse vrhunske Canonove modelefotoaparatov, pa najsi gre za modele serijeEOS 1D ali EOS 1Ds (v verziji Mark II ali brez),kakor tudi srednji razred, denimo najprej EOS60D in kasneje EOS 10D, ali EOS 20D. Pri vsemtem mi je zelo k srcu prirastel ravno EOS 20D,saj je imel (skoraj) vse kot veliki EOS-1D markII, ob tem pa je bil EOS 20D πe vedno dovoljmajhen (brez roËice BG, denimo za Ëimboljneopazno delo ali lahki snemalni komplet namanj zahtevnih snemanjih), priroËen, posprejemljivi ceni in seveda dovolj zmogljiv zaveliko veËino nalog. Tako je moj imel EOS 20Ddostikrat vlogo drugega ohiπja (ob boku EOS1D) ali celo prvega ohiπja, saj sem za manjπezadeve raje pustil draæji komplet opremedoma. Kljub temu, da je prava strojnica (EOS1D) priπla do izraza predvsem v nekaterih

najbolj zahtevnih πportnih trenutkih, pa je za80% okoliπËin zadostoval tudi veË kot polcenejπi in manjπi EOS 20D. Tako v vrhunskikot v πportni fotografiji na koncu odloËa enasama prva slika in ne serija 30 ali 50 slik vnekaj sekundah. Fotografija, ki jo vsi na koncupokaæemo, objavimo ali prodamo je vedno leena sama - tista, ki v enem vtisu pove zgodbo.Seveda nam je na poti do le - te, πe posebej vπportu, v veliko pomoË ravno Ëim hitrejπi mo-tor, a vendarle je nesporno dejstvo, da so vsenajveËje akcijske in πportne fotografijenastale s pravim ostrostrelskim pristopom -eno strel, en zadetek.Ravno s temi mislimi v glavi sem se veselilprihoda novega EOS 5D, ki je ponujal odliËnodopolnitev vsem akcijskim fotografom, ki siobËasno æelijo tudi kakπno reË posneti v viπjikakovosti, pa se jim investicija v EOS 1Ds zdiprevisoka.Hkrati sem razmiπljal, da je EOS 5D skoraj dveleti mlajπi po zasnovi ter ima zagotovo vrstoizpopolnjenih lastnosti tudi sicer zelo dobregaEOS 20D - torej mora biti naravnost odliËen.Ker πe ni piπel Ëas za investicijo v EOS 1Ds semtu naπel odliËen kompromis: za poloviËnoceno le 20% manjπo loËljivost, ob moËnoizboljπanem ohiπju, kakrπnega poznamo izpreverjenega EOS 20D.Vsi prvi testi in uporaba v normalnemfotografskem æivljenju so vse to tudi potrdili -dokler ga nisem poizkusil v okolju, zakaterega enostavno ni zasnovan ali narejen.Z velikim veseljem sem ga vzel s sabo vBahrain in nato v Avstralijo na prve dirke F1.Seveda sem bil prezadovoljen - πe posebejskupaj z njegovim kit objektivom 24-105 mm

- saj pokrije veËjo del spektra normalneuporabe. Predvsem tipalo s polnim formatomnam omogoËa takπno delo, kot smo ga bilivajeni v starih dobrih filmskih Ëasih polnega36x24mm formata, pa tudi πirokokotniobjektivi znova dobijo svojo staro πirino inpredvsem globino. Seveda je hkrati tudiobjektiv zgodba zase: s profesionalnorobustnim ohiπjem in obiËajnim profipremerom filtra 77 mm kot ga imajo vsi ostaliL objektivi, pa z odliËno ostrino instabilizatorjem, ki je pri roki za vsak sluËaj.Ljubezen se je razvila v romantiko in tuditrenutki, ki bi jih kak seksolog ali analitiksorodne stroke lahko skoraj izenaËil z uæitkipri vrhunskem seksu - so bili Ëudoviti. Mojanova ljubica “Petka” me je oËarala in

Za ljubiteljsko potrebo, celo za prirejanje razstav, kakor tudi za veliko veËino novinarsko - komercialnih dejavnostizadoπËajo æe loËljivosti 6-8 milijonov toËk

pritegnila. Najino razmerje je bilo Ëudovito vsedokler nisem precenil zmogljivosti moje noveljubimke...

“Ljubica Petka” in “profesionalke”!Canon EOS 5D je narejen z mislijo navsakodnevo uporabo - od studija do vsehspektrov normalne, a zaradi kakovosti visokozahtevne fotografije. Le v ekstremnih πportnihpogojih - tam, kjer se zahteva πe veËjarobustnost ohiπja in predvsem ekstremnaodzivnost sproæilca - EOS 5D ni zmogla dræatikoraka s profi modeli serije EOS 1D ali 1Ds, kiso narejeni tudi za takπno okolje!Modeli EOS 1 (v katerikoli izvedbi in katerokolioznake) so bili vedno krona v Canonovemkraljestvu. Predvsem njihovi sproæilci so bili



Fotografija, ki jo vsi na koncu pokaæemo, objavimo ali prodamo je vedno le ena sama - tista, ki v enem vtisu povezgodbo. Nesporno je dejstvo, da so vse najveËje akcijske in πportne fotografije nastale s pravim ostrostrelskim pristopom.

mehki, a izredno obËutljivi in silovito hitri. Odtrenutka proæenja pa do posnetka je vednominil tako kratek Ëas, da smo ga lahko meriliv milisekundah, kar je pri πportni in akcijskifotografiji πe kako pomembno.Moja nova ljubica “Petka” pa edino na tempodroËju z neusmiljeno in brezkompromisnoostrimi hitrimi "profesionalkami" æal nizmogla dræati koraka!Tako sem nekatere slike na stezi pri hitrostih200 km/h (kar znese 56 metrov/sek) zaradiza las poËasnejπega sproæilca (in torej edinoza ta namen neustreznega) zamudil ali posnelneostro.Moje navduπenje nad novo ljubico se je zatoohladilo na razumno raven - navduπen sem

nad skupnimi lepimi trenutki, a od nje veË nepriËakujem izpolnitev nemogoËih delovnihnalog. Za vse izredno zahtevene zadeve bomtako namesto ljubice “Petke” raje vzel v rokokaterokoli od uveljavljenih “profesionalk”.Kruto spoznanje prvih dirk nove sezoneformule 1 je, da EOS 5D v mojem delu ne morebiti nadomestilo za EOS-1D, katere se bommoral posluæevati za akcijske posnetke πenaprej.Dokler se ne odloËim za investicijo v EOS 1Dspa bo EOS 5D vendarle odliËen pribliæek navseh "poËasnejπih" podroËjih fotografije.VroËa ljubezen je tako naπla svoje mesto vzravih mejah normalnega æivljenja in temuustreznih priËakovanj.

Sanjarjenja nam ne vzame nihËe!Sicer pa: kaj nam koristi odliËna loËljivostfotografije, Ëe pa le ta ni ulovljena pravi hip,je za las ali dva neostra ali je enostavnozgreπena ali zamujena kot se je dogajalo meniv ekstremnih primerih. Podobna dilema sonam vsem pojavlja dostikrat tudi pri izboruISO obËutljivosti: le kaj na bo nizka zrnatost(po novem se temu reËe "πum") in odliËnebarve - Ëe pa nam morda v slabih svetlobnihpogojih enostavno zmanjkuje luËi. Bolje jetorej tvegati za 2 ali 3 stopnje viπjo ISOobËutljivost (torej narediti preskok z 200 ISOna 800 ali po potrebi tudi 1600 ISO!) in imetiuporabno (ostro!) sliko, kot pa imeti vse slikestresene in razmazaneÖ Medtem ko morajotekmeci na tem podroËju πe kar precejinvestirati, da bi ulovili Canonovo tehnologijo,se vsaj vsi tisti, ki sodimo v Canonov tabor,lahko veselimo, da imamo v vsakem "EOS D"

modelu na voljo tehnologijo, ki namzagotavlja vse stopnje zelo visokeobËutljivosti tipala ob izredno nizki zrnatostiin πe vedno dovolj zanesljivi in uporabnibarvni odslikavi.Na koncu sem kljub svoji nejeveri priπel naisto spoznanje, ki ga æe nekaj Ëasa zagovarjanaπ digitalni foto-guru Matjaæ: piksli æezdavnaj niso odloËilni kriterij, saj je zanekatere odloËilne slike morda bolje imetiniæjo loËljivost - a zato na koncu vendarleboljπi posnetek, ki ga omogoËa boljeopremlljena ali bolj zmogljiva kamera, pa tudisicer se je potrdila stara trditev: za vsako delo(ali hobby) ustrezno orodje. Ampak ne gledena vso tehniko, tehnologijo, pravila in naËeladigitalnega fotografskega sveta: sanjarjenjain romantike nam nihËe ne more vzeti aliprepovedati!

Veljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiË

5D pa mi v redkih sproπËenih trenutkih omogoËa poiskati tudi kaπen bolj izrazni motiv. “Somrak Ferrarija”.



Zanimivo, da je CanonCanonCanonCanonCanon najbolj agresiven prav vrazredu DSLRDSLRDSLRDSLRDSLR kamer, ki naj bi bil primeren zazahtevnejπe hobi fotografe. V digitalnem DSLRsvetu so samostojno zaËeli leta 2000 z EOSEOSEOSEOSEOS D30D30D30D30D30.Sledila je kamera EOS 1D, EOS D60EOS 1D, EOS D60EOS 1D, EOS D60EOS 1D, EOS D60EOS 1D, EOS D60, nato EOSEOSEOSEOSEOS10D10D10D10D10D, pred dobrim letom in pol EOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20D in danesje tu EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D. Po prvih vtisih so mnogi govori,da gre za kamero, ki je zgolj lepotni popravekEOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20D.Æe prvo spoznavanje kamere EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D pa namkaæe, da je odliËna zamenjava za EOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20D.Ponuja veliko veË, kot samo zunanji lepotnipopravek ohiπja in veËji zaslon! In tudi pri EOSEOSEOSEOSEOS30D30D30D30D30D se hitro pokaæe, da ima vsaka kamera svojpravi namen in doloËeno ciljno skupino kupcev.Predvsem pa, EOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20D ni veË na prodajnihpolicah. Zato je kakrπne koli resne primerjave znjo brezpredmetno delati. Res pa je, da je æeEOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20DEOS 20D tako dobra, da je ni potrebe menjatiza vsako ceno, oziroma samo zato, ker je tu æenovi model EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D.Prvi vtisiPrvi vtisiPrvi vtisiPrvi vtisiPrvi vtisi "In tu je nova kamera Canon EOS 20D! Prijel semjo v roke in sprva razoËaranje. Vidiπ in obËutiπnekaj zelo podobnega kot vsa ta leta druæenja zEOS D60 in EOS 10D. Saj to je samo malo manjπaEOS 10D. Takoj sem v roke vzel EOS D60 in nevem zakaj, obËutek v roki je bil boljπi. Verjeli aline, EOS 20D sem dal nazaj v πkatlo in si priËelogledovati nove kompaktne kamere. Seveda neza dolgo. Sem le prevelik ljubitelj foto kamer inpredvsem njihove tehnike."Tako sem zapisal ob predstavitvi kamere EOS20D avgusta leta 2004. Tokrat pa nad kameroEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D æe ob prvem stiku z njo nisem bilrazoËaran. »eprav je v merah EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D(144v104x74mm) skoraj povsem enaka z EOS20D (144x106x72mm), pa je oblika in z njoergonomija ter s tem dræanje kamere drugaËno,vsaj meni mnogo bolj zadovoljivo. Kar nekakopridobiπ vtis, da ima EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D ohiπjeergonomsko zelo podobno kot EOS 5D. Dakamera priËenja delovati in da pokaæe svojeprave moænosti, ji je treba dati energijo.BaterijaBaterijaBaterijaBaterijaBaterija je πe vedno enaka kot jo poznam æe izprve CanonCanonCanonCanonCanon digitalne SLR kamere EOS D30,

katero so predstavili v maju 2000. Samuporabljam baterije model BP-511 æe od leta2001 s kompaktno kamero PowerShot G1. Æe veËkot pet let je od tega nakupa. Kako Ëas beæi,toliko zamenjanih kamer v razliËnih kamerah,CanonCanonCanonCanonCanon pa v teh modelih πe kar dræi enakebaterije. Zanimivo. Vse kar se je spremenilo jesamo viπja kapaciteta novejπih baterij z oznakoBP-511A. Njena kapaciteta in majhna porabaEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D so mi v toku preizkusa omogoËali brezteæav narediti 500 posnetkov kljub veËkratniuporabi objektiva s stabilizacijo slike in vgrajenebliskavice.Delovanje kamereDelovanje kamereDelovanje kamereDelovanje kamereDelovanje kamerePogled skozi iskalo nam kaæe devet ostritvenihtoËk. ©e vedno je najbolj uporabna centralna.Zna priti prav, da izberemo vse toËke in kameras svojim inteligentnim naËinom ostrenjasamodejno iπËe pravi del motiva. Neverjetno,kako se veËinoma pravilno odloËi in ostri tamkjer æelimo. Sicer pa je sistem znan æe izanalognih EOS 3 in EOS 1v. Torej, mora delovati.Pogreπam πe dve toËki ostrenja med centralnoin skrajno desno in levo. Vsaj meni bi bilo vπeËin predvsem uporabno, Ëe bi bili. Bolj kot zamepomembno pomanjkanje πe dveh toËk je, ali jeCanonCanonCanonCanonCanon v EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D pohitril ostrenje samo. Vpraksi le tega nisem opazil. Kamera πe vednoostaja namenjena hobi fotografu. Predvsem vhitro premikajoËih se motivih mi nikakor nidelovala tako dobro in hitro kot ostrenje v EOS1D MkII n. V primerjavi z EOS 5D pa je hitrost innatanËnost ostrenja zelo podobna. Proæilec jedober in deluje natanËno. Po pritisku proæilcado konca kamera hitro proæi, tako da tu ni teæav.Zaklop je izboljπan in preizkuπen za 100.000proæenj. OmogoËa nam 1/80001/80001/80001/80001/8000 sekunde insinhronizacijo z bliskavico 1/2501/2501/2501/2501/250 sekunde.Kratek Ëas sinhronizacije je dobrodoπel. 1/80001/80001/80001/80001/8000sekunde pa je bolj za okras, Ëe gledamo tomoænost iz pogleda film fotografa, ki veËinomauporablja nastavitev obËutljivosti 100 ali200ISO. Pri digitalnih kamerah pa lahkoizberemo tudi programsko izvedenih 3200ISO3200ISO3200ISO3200ISO3200ISO,zato 1/80001/80001/80001/80001/8000 ni nepomemben dodatek.Marsikomu zna priti prav. Vendar pa ta moænost

pomeni πe veËje obremenitve za celoten zaklop.VeËja hitrost zaklopa pa pomeni tudi hitrejπedelovanje zrcala. Ta je pri EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D πe vedno zeloglasen. Ko sem fotografiral po rimskih cerkvahin galerijah, je bilo zelo moteËe in nevarnoukrasti kakπen motiv. Kamera je v teh primerihpreglasna in hitro si opaæen.V kameri EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D je moæno uporabiti samospominsko kartico CompactFlash tip I/IICompactFlash tip I/IICompactFlash tip I/IICompactFlash tip I/IICompactFlash tip I/II. Obuporabi hitre kartice pa pridemo πe do novihizboljπav. Po zajemu posnetka nam DiGIC IIDiGIC IIDiGIC IIDiGIC IIDiGIC IIprocesor pomaga do hitrejπega procesiranja inshranjevanja posnetih slik. EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D ima veËnotranje spomina in sedaj omogoËa pri 5posnetkih v sekundi zajeti 30 zaporednih JPEGdatotek. Koliko uporabnikov razen tistih, ki nemorejo poseËi po EOS 1MKII n bo izkoristilomoænost rafalnega delovanja pri 5 posnetkih vsekundi ne vem. Je pa to tehniËni podatek kivleËe. Te lastnosti hobi fotograf, kateremu jekamera namenjena ne uporablja pogosto. Ponakupu nekajkrat preizkusi rafal posnetkov, boljza prikaz kolegom kako kamera deluje. Za resnodelo pa le redko kdaj. A kot obljubljajo je zakloppreizkuπenj za 100.000 proæenj, kar pa hobifotograf le redko doseæe. Pri EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D so sedajomogoËili moænost, da nastavimo tudi nasrednjo vrednost treh posnetkov v sekundi.Nove moænosti v kameri EOS 30DNove moænosti v kameri EOS 30DNove moænosti v kameri EOS 30DNove moænosti v kameri EOS 30DNove moænosti v kameri EOS 30DPo zaËetnem spoznavanju s kamero je za Canon

uporabnika vse zelo hitro domaËe in podobnokot je bilo na EOS 20D. Nastavitve v meniju sodobile nekatere dodatne moænosti. Nekaj jih jev samem zelo preglednem meniju, nekaj podlastnimi "CustumFunction" nastavitvami.Sedaj lahko nastavimo tudi na toËkovnomerjenje svetlobe (Spot) v 3,5% motiva in viskalu lahko nastavimo vidno ikono za “FeLock”,zaklenitev fleπ ekspozicije.Na zunaj moËno opazna razlika pred prejπnjimmodelom pa je 2,5 palca velik zaslon zloËljivostjo 230.000 toËk. Da je kamera πe vednonamenjena hobi fotografom kaæejo slikovneavtomatike, relativno zamuden dostop dofunkcij preko gumbov na kameri in novi gumbna zgornjem desnem delu ohiπja, za hitri izpisfotografij. Toda vse to za hobi fotografa nikakorni moteËe. Kamera tako ali tako ni namenjenahitremu delu profesionalnega fotografa.Zanimiva in uporabna novost je tudi opisnainformacija glede “error kode”. Sedaj fotografob napisu πtevilËne kode vidi πe opis napake inje tako z njo bolje seznanjen. Preizkus semnaredil s spominsko kartico, ki mi veËkrat delateæave. Kamera mi je ob nezmoænosti zapisa nakartico napisala na zaslon, da je teæava s karticoin naj vstavim drugo. Tudi za serviserje bo samodelo odpravljanja veËjih teæav laæje, saj muboste æe sami znali povedati v Ëem je teæava pridelovanju kamere.

Canon EOS 30D

Danaπnje DSLR kamere kot tudi EOS 30D povzroËajo fotografu teæave predvsem zaradi manjega tipala.Canon ima “crop” faktor 1,6. Zato ima fotograf v æelji po πirokem kotu zajema nemalkrat obilo teæav. Sam sipomagam z objektivom EF-S 10-22mm, ki je prirejen za manjπa tipala in nam pri goriπËnici 10mm omogoËaenak kot zajema kot objektiv za polni 35mm format pri 16mm goriπËnice.

EOS 30D, 70-200mm, 3fps. Pri hitro premikajoËih motivih ima kamera kar nekaj teæav slediti motivu.Seveda, Ëe njeno delovanje primerjam z EOS 1D MkII n.Kljub vsemu pa nam z EOS 30D uspe zajeti dober posnetek. Sam se “rafalnega” zajema izogibam, ko je trebanarediti uspeπen posnetek. ISO400, 1/1600, f/4, 75mm.

Celoten preizkus je objavljen na www.e-fotografija.com



Prve fotografijePrve fotografijePrve fotografijePrve fotografijePrve fotografijeO sami kakovosti in predvsem tehnoloπkemnapredku nam æe veliko povedo prve posnetefotografije.Prve ugotovitve. Lov za milijoni toËk se je v DSLRkamerah konËal. EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D ima enako tipalo kotEOS 20D. 8,2M toËk nam povsem zadoπËa tudiza veËje poveËave, Ëe le znamo v programu zaobdelavo fotografij le to tudi obdelati.Tehnologija procesiranja slike je povzeta iz EOS1MkII n in tudi pri 1600ISO1600ISO1600ISO1600ISO1600ISO bomo πe vednoposneli zadovoljivo fotografijo, ki je v kakovostiglede πuma enaka kot pri EOS 20D.Merjenje svetlobe je natanËno. Nekatere jemotilo, ker EOS 20D ni nudila spot merjenja.Tokrat je CanonCanonCanonCanonCanon v niæjem razredu naredil izjemoin spot merjenje dodal v kamero. Koliko je le touporabno za hobi fotografa, pa bo spoznal vsaksam. Mene je bolj motilo, ker nam kamera πevedno ne omogoËajo -+3EV korekture. Canon πevedno vztraja na moæni korekciji -+2EV. VËasihbi nam veËja korektura prav priπla. S tem nitreba v recimo spot merjenje svetlobe ali MnaËin delovanja, Ëe le fotograf zna oceniti, zakoliko bi bila potrebna korektura osvetlitve. Daje kamera oziroma samo ohiπje bolj namenjeno

hobi fotografu kaæe kar nekaj nastavitev infunkcij na gumbih. Le te se podvajajo in je trebaznati hitro uporabiti vrtljivi gumb pri proæilcu alina zadnjem delu kamere. Le tega pa moramoimeti vklopljenega. EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D nas s temimoænostmi kar omejuje pri hitrejπem delovanju.Toda, ve se. Kamera ni namenjena zazahtevnejπega fotografa. VeË o funkcijah innastavitvah pa v DIWA preizkusu. S kamero pasem posnel æe obilo fotografij in nekatereprilagam k Ëlanku. S prikazanim sem veË kotzadovoljen in lahko reËem, da se je s prihodomEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D tudi v niæjem cenovnem razredu priËelaenostavnost zajema in kakovost slikeizenaËevati s profesionalnimi kamerami. PoËasise konËuje obdobje debat in razlag tehnike zavsako kamero posebej, predvsem pa visoktehnoloπki preskok. Le ta gre sedaj naprej zmanjπimi koraki, katerega pa CanonCanonCanonCanonCanon uporabnikniti videl ne bo. V novih kamerah bo samo veËtehnike, za normalne poveËave pa bistvenihrazlik v kakovosti slike ne bo opaziti. Lahko æereËem, da je tudi EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D priπla na tisto raven,ko mora fotograf sam poskrbeti za viπjokakovost slike in se niË veË zanaπati samo nakamere najviπjega razreda.

Visoki ISO in Canon EOS30D v popotniπki fotografiji»e æelimo v popotniπki fotografijisploh kaj fotografirati v slabihsvetlobnih pogojih, potem brezkamere, ki nam omogoËa delo-vanje pod visoko obËutljivostjotipala nikakor ne gre. Velikokratpotrebujemo 3200ISO in Ëe namtakrat kamera ne da dobrihrezultatov, bomo nad sliko hitrorazoËarani, oziroba bo neupo-rabna. EOS 30D se mi je izkazalakot odliËna popotniπka kamera. Kotprvo in zelo pomembno, ni teæka.Veliko sreËo sem imel, da sem dobilkamero na test v pravem trenutkuin mi v Rim ni bilo treba nositi velikiin teæki EOS 1D MkII n. EOS 30Dnudi obilo lastnih nastavitev, hitrostdelovanja in predvsem odliËno slikopri visoki obËutljivosti. Takrat koveËina ne fotografira veË, oziromadobi temne stresene posnetke, selahko z EOS 30D fotografiranjeπele lahko priËne.

Prvi zakljuËekPrvi zakljuËekPrvi zakljuËekPrvi zakljuËekPrvi zakljuËekCanonCanonCanonCanonCanon je s kamero EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D, tudi fotografom s"tanjπo" denarnico pribliæal nekatere vrhunskezmoænosti EOS 1D MkII n. Dobro ohiπje,loËljivost, hitrost, uporabnost kamere same inskoraj celotnega CanonCanonCanonCanonCanon sistema, mnoæicoobjektivov, moænost E-TTL II pri podpori veËihbliskavic in nenazadnje odliËna kakovost slikedajo vedeti, da je CanonCanonCanonCanonCanon na trg postavil πe enegaizmed mnogih tehnoloπkih mejnikov. In Ëe sene bodo po prvem mesecu prodaje pokazaleveËje teæave, bo EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D odliËen nakup indobra izbira tudi za veËino zahtevnejπihfotografov. Da bi EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D fotoreporterjunadomestila EOS 1D MkII n, pa nikoli ne boupati. Ne mislim iz pogleda kakovosti slike,ampak uporabnosti kamere.DilemeDilemeDilemeDilemeDilemeNekateri si æe postavljajo sledeËa vpraπanja.Kupiti ali ne EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D, menjati EOS 20D za EOSEOSEOSEOSEOS30D30D30D30D30D itd. Dilem je kar nekaj.EOS 350D je sicer krepko cenejπa, samo kaj, kozahtevnejπemu fotografu ne nudi tistega karpriËakuje in za svoj naËin fotografiranja æeli.Torej bo kar nekaj novih kupcev raje poseglopo EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D.EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D je cenovno v viπjem razredu kot NikonD70s in niæjem kot D200. Torej ni povsemdirekten odgovor na D200. Æe cena cca.320.000SIT to pove.Iz pogleda menjati ali ne EOS 20D za EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30Dpa ni edinega odgovora. Na njega si moravsakdo od lastnikov EOS D60, 10D, 20Dodgovoriti sam.Vsak med nami pa ima drugaËne potrebe inæelje. Zato enostavnega odgovora za nakup ali

menjavo prav doloËenega modela ni. Sam lahkopodam mojo osebno izkuπnjo, æeljo in nasvet.Vendar samo iz mojega osebnega pogleda inkako bom jaz naredil.Nisem menjal EOS D60 za EOS 10D, saj se mi jezdela za mojo uporabo DSLR kamere razlikamed njima zanemarljiva. Prav tako πe ne mislimv menjavo za novo EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D, pa Ëeprav ponujaæe v pogledu na EOS 20D zanimive izboljπave,kaj πele na EOS D60. Vendar pa meni tudi EOS30D πe ne nudi tistega kar sem vajen. EOS 1DMkII n je vse kar potrebujem, vendar obËutnopreteæak, da bi ga nosil naokoli. Torej Ëakam inËakam, pa mislim, da bom drugo leto doËakalkamero, ki mi manjka v danaπnji paleti CanonCanonCanonCanonCanonkamer. Med analognimi je to bila EOS 3EOS 3EOS 3EOS 3EOS 3.Vsi, ki pa æelite v fotografiji naprej, ali izanalognega sveta, ali iz recimo EOS 300DEOS 300DEOS 300DEOS 300DEOS 300D, 350Dpa verjemite, da EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D æe nudi tisti veËkratvpraπani in æeleni odgovor. Te kamere res ne bopotrebe menjati æe po treh letih. »e boste ostalina samo hobi fotografiji in niste tisti fotograf, kitakoj iπËe novo tehniko, ko jo predstavijo, vambo EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D lahko πe nekaj let odliËno sluæila.VeË o kameri, njenem delovanju, funkcijah inlastnostih pa bom k Ëlanku dodal po DIWApreizkusu in bo objavljen na spletu. Ouporabniπki vrednosti in sami kakovosti slike panimam veË kaj dodati.Visoki ISO in Canon EOS 30DVisoki ISO in Canon EOS 30DVisoki ISO in Canon EOS 30DVisoki ISO in Canon EOS 30DVisoki ISO in Canon EOS 30DKamera EOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30DEOS 30D pa se je odliËno izkazala pridelovanju v visoki obËutljivosti. Malo πuma indobro ohranjene tonske vrednosti ter detajlikaæejo, da se kamera odliËno obnese tudi vpraksi. (mnoæica slik je na www.e-fotografija.com)


Canon je predstavitev novih modelov, med njimi tudi EOS 30D pripravil v Rogaπki. Predstavitev je bila na visokem nivoju. Modna revija, pevka Alya in Par-ty-zani so v slabih svetlobnih pogojih bili kot nalaπË odliËen motivza preizkus kamere. Kamera EOS 30D se je odliËno izkazala pri delovanju v visoki obËutljivosti. Malo πuma in dobro ohranjene tonske vrednosti ter detajli kaæejo, da se kamera odliËno obnese tudi v praksi.

ISO1600, 1/100sek., f/2.8, 20mm.

ISO3200, 1/25sek, f/4, 35mm. Slika nam deluje, kot da bi bilaposneta pod normalnimi svetlobnimi pogoji. Toda æe podatki oosvetlitvi kaæejo kako malo svetlobe je pri slikah v vatikanskih muzejih.

ISO800, 1/400sek., f/4, 135mm.

NOVO na naπem trgu!Preizkus opreme pred nakupomIzbiro vaπe kamere ali dodatne opreme πe vedno æelite pred nakupom potrditi tako, da pokliËete nauredniπtvo e-Fotografijee-Fotografijee-Fotografijee-Fotografijee-Fotografije ali poπljete elektronsko poπto z vpraπanjem. Ker se je tudi na DigitalniDigitalniDigitalniDigitalniDigitalniAkademijiAkademijiAkademijiAkademijiAkademiji videlo, da veËina sluπateljev in udeleæncev izletov æeli kaj veË zvedeti o opremi, æe potekajoz uvozniki in veËjimi trgovci dogovori, da nam nekaj opreme odstopijo za “Predstavitveni CenterPredstavitveni CenterPredstavitveni CenterPredstavitveni CenterPredstavitveni Center”!V njem in na naπih foto delavnicah boste lahko preizkusili æeljeno opremo, v doloËenih dnevih pavam bom za predstavitev in pravilno izbiro opreme na razpolago tudi sam. V “Predstavitvenem centruPredstavitvenem centruPredstavitvenem centruPredstavitvenem centruPredstavitvenem centru”pa ne bo na voljo preizkus samo foto kamer, ampak vse kar danes fotograf potrebuje pri svojemdelu. Tako vam bomo lahko poleg objektivov predstavili tudi raËunalnike, programe, tiskalnike,monitorje, predstavili izdelovalce fotografij, itd. Vse o Ëemer vas sedaj preko revije e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaseznanjam, se bomo lahko v praktiËni obliki seznanili v novem “Preizkusnem centruPreizkusnem centruPreizkusnem centruPreizkusnem centruPreizkusnem centru”. V njemu paopreme ne bomo prodajali. To bodo πe vedno opravljali trgovci, ki nam bodo opremo za predstavitevposodili. VeË in o priËetku delovanja (predvideno v sredini maja) na www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com





Panasonic je zamenjal svojo uspeπnokompaktno kamero FZ-5. VeËjih razlik medFZ5 in novejπo FZ-7FZ-7FZ-7FZ-7FZ-7 ni. Kamera πe vedno ostajamajhna, lahka in πiroko uporabna. Dodali soji predvsem veË toËk (6M toËk), viπjo loËljivostvideo zapisa (848x640 toËk), veËji zaslon (2,5palca) in spremenili poloæaj EVF iskala. Sedajje na zgornjem delu kamere za bliskavico. Kerje pri teh kamerah EVF iskalo veËkratuporabno je novi poloæaj iskala krepko boljπareπitev. Kamera pa je tudi zaradi tegapridobila nekaj mm (113x72x79mm) in teæe(340g), ki pa je πe vedno izredno majhna zata razred kamer z objektivom, ki premore 12X-ni razpon med goriπËnicami. Prav pri FZ5 tudiv tej reviji zelo hvaljeni LEICA objektiv je ostalisti. LEICA, 36 do 432mm (ekv.35mm) inodliËno svetlobno moËjo f/2,8 - 3,3.Panasonic DMC-FZ7Panasonic DMC-FZ7Panasonic DMC-FZ7Panasonic DMC-FZ7Panasonic DMC-FZ7 je glede nastavitev doklasiËnega uporabnika foto kamer zeloprijazna. Nudi vse tisto kar za kakovostenzajem fotografije potrebujemo in se izogibamnoæici dodatnih nastavitev. Poleg osnovnihfunkcij osvetlitve, nudi πe vklop/izklopstabilizacije slike “MEGA O.I.S.” in pa takojπenprehod na nastavitve korektur -+(osvetljevanje, bliskavica) in “bracketing”,treh posnetkov s korekturo ekspozicije in WB(bele barve). Do WB “bracketing” funkcijepridemo samo, Ëe imamo naËin WB nastavitvev MENU pod roËno izbiro. Kamera pa nam nudiπe zanimivo lastnost, da lahko preko gumba“FOCUS” nastavljamo ostrino (vklop v MENU)in nastavitev zaklenemo. S tem se delnoizognemo zakasnitvi proæenja (kompaktnekamere ga πe vedno imajo izraæenega) primotivih kjer æe v naprej vemo kje bo potrebnaostrina. Pozorni pa bodite na dejstvo, da setudi pri FZ7FZ7FZ7FZ7FZ7 bliskavica ne dvigne sama izleæiπËa, pa Ëe tudi je potreba po dodatnisvetlobi. Z gumbom na zadnjem delu kamerejo moramo samo dvigniti in πele takrat jinastavljamo razliËne naËine delovanja. Vslabih svetlobnih pogojih pa merjenje ostritvepovsem avtomatsko iz sredinske toËke preidev πiroki naËin. Na ta naËin nam kamera v slabihsvetlobnih pogojih laæe izostri. V elementuizostritve je zelo hitra. FZ7FZ7FZ7FZ7FZ7 nam prilagaja slikona zaslonu glede moËi svetlobe in nudimoænost vklopa mreæe na zaslon za laæjo

izravnavo motiva. FZ7FZ7FZ7FZ7FZ7 je ena izmed redkihkompaktnih kamer ki nam nudi TIFF zapis, kjerse ne izgublja kakovost zapisa. Seveda pa jezato datoteka pribliæno 10X veËja od JPEGzapisa. »e v primerjavi med JPEG in TIFF priFZ5 nisem opazil bistvenih razlik v kakovostizapisa, pa je pri FZ7FZ7FZ7FZ7FZ7 predvsem pri viπjem ISOopazna. Za kakovosten zajem nam kameranudi vse 16 scenskih nastavitev, kot moænostM, P, A, S za zahtevnejπe.Za vse, ki radi sledijo motivu in si æelijo, da jeozadje neostro pa imajo v scenskih programihtudi “panning” izbiro. V teh nastavitvahimamo tudi moænost “info”, da si lahkopreberemo zakaj je funkcija primerna in kakodeluje. Povsem samosvoja funkcija je tudi“Flip animacija”, ki omogoËa zdruæiti veË slik(20) in jih predstaviti kot animacijo.FZ7FZ7FZ7FZ7FZ7 ima pri pregledu fotografij πe enozanimivo in uporabno lastnost. Æe shranjenifotografiji za katero vemo, da ne potrebujemovisoke loËljivosti lahko spremenimo loËljivost(navzdol) in tako pripravimo prostor za noveposnetke ali pa sliki æe v kameri spremenimoizrez in kot tak je pripravljena za izpis aliogled.Na kameri lahko nastavljamo veË formatov4:2, 3:2 in 16:9. Tudi zapis filma ima visokoloËljivost 848x480 toËk.Edina delno slabπa lastnost gledepredhodnica FZ5 je delno slabπa fotografijapri uporabi 200 ali400ISO obËutljivosti.(Viπja obËutljivost jemoæna samo pri na-stavljeni niæji loËlji-vosti tipala). Toda kotste æe prebrali vuvodnem Ëlanku, daso kompaktne kame-re vse bolj namenjenedruæinskim fotogra-fom, je nekaj slabπizapis pri viπji obËu-tljivosti nekaj povsemnormalnega. VelikaveËina uporabnikovte nekaj slabπe kako-vosti niti opazila nebo.

Panasonic Lumix DMC-FZ7Vseeno pa FZ7FZ7FZ7FZ7FZ7 ostaja odliËna kameraza druæinskega/popotniπkega fotogra-fa, ki si æeli z eno relativno majhno inlahko kamero s pomoËjo 12X-

nega zooma zajeti veËino za njega æelenihmotivov. Glede na dejstvo, kaj nam Panasonicnudi v doloËenih cenovnih razredih, se niËuditi, da so eno izmed najhitreje rastoËihpodjetij, ki izdeluje foto digitalne kamere.Predvsem pa jim je z modelom FZ7FZ7FZ7FZ7FZ7 uspeloobdræali odliËno ceno pod 100.000SIT. Kar æepomeni, da so tudi nove kamere z 12x-nimoptiËnim razponom goriπËnic dosegle cenovnirazred, ki je dosegljiv za πirπe mnoæice, ki πe

vedno vstopajo v digitalnofotografsko tehniko ali pa æe

menjajo enostavnejπe ka-mere za kamere tega

uporabniπkega razreda.Kamera Panasonic FZ7Panasonic FZ7Panasonic FZ7Panasonic FZ7Panasonic FZ7

se nam odliËnoobnese tudi

takrat, kadar za dlje Ëasa s seboj ne æelimonositi veËjih in teæjih kamer. Ker pa nam FZ7FZ7FZ7FZ7FZ7zaradi mnoæice funkcij, ki so lahko dosegljivein predvsem izrednim objektivom omogoËazajeti izredno πirok spekter motivov, je πetoliko bolj uporabna. Majhnost, nizka teæa inzmogljiva baterija, ter moænost uporabecenovno ugodnih SD pomnilnih kartic ji dasamo πe dodaten plus.


MoË kamer z 12X-nim optiËnim zoom-om, med njimi tudi FZ-7 se pokaæe predvsem v popotniπki fotografiji. Med njimi πe toliko bolje FZ-7 saj je med najmanjπimi in najlaæja. Poleg odliËnega objektiva pa nam omogoËa πe vklopiti optiËni stabilizator slike.Kako moËno pa si lahko pribliæamo motiv, pa si lahko ogledamo na zgornjih treh slikah. Tudi digitalni zoom je vse bolj uporaben inkakovosten pri fotografijah za naπ druæinski foto album.

36mm 432mm 4X-ni digitalni zoom

Ker je kamera majhna in lahka ter kar solidne hitrosti glede delovanja, se da z njo marsikaj zanimivegaposneti. Tudi vodilni maratonci sredi Rima ji niso uπli. Ne priËakujte pa od FZ-7, da vam bo sluæila pri hitrihmotivih tako dobro kot zrcalno-refleksna kamera.

»e je bil levi posnetek narejen pri 432mm, pa je ta pri 36mm. FZ-7 navduπuje prav v πiroki uporabnosti. Kolikopa pomeni tako majhna, lahka in uporabna kamera pri vsakdanjem fotografiranju pa spoznamo, ko s sebojnosimo teæje ohiπje in dodatne objektive. Prav zaradi svojih posebnosti je FZ-7 ena izmed najbolj uporabnih kamer.

Celoten preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com



Olympus ZUIKO digital ED 7 - 14 mm f/4 (F1 test)WW Grand PrixWW Grand PrixWW Grand PrixWW Grand PrixWW Grand PrixMedtem ko æivimo v Ëudeænem obdobjuinterneta in neverjetnih oblik spletnega,breæziËnega in mobilnega komuniciranja, kiga na svoj naËin πe najbolj odslikavajo triËrke “www”, s katerimi si v univerzalnemraËunalniπkem jeziku predstavljamosvetovni splet (natanËneje World Wide Web)pa je v stari fotografski πoli, dunajska smer,veliko bolj popularna kratica “WW”. Le tanamreË pomeni “WeitWinkel” ali prvedenov slovenπËino: “πiroki kot”. Tokrat par besedo testu Ëudeænega olympusovega objektivas 7 mm æariπËnice in hkrati tudi o magijiπirokega kota snemanja v izrazni fotografiji.Mnogi objektivi danes v svojem zumpodroËju pokrivajo razpon od normalno-πirokokotnega objektiva do blagegaportretnega objektiva. Nekateri boljzagrizeni proizvajalci izdelujejo tudi zume,ki posegajo vse do razpona srednje moËnegaobjektiva (npr. 28-200 mm ali 28-300 mm,ali za APS-C format cca. 18-150 mm alipodobno). Ponudba tele zumov je πeneprimerno bolj raznovrstna, zato pa somoËno πirokokotni zumi ali objektivi z enosamo æariπËnico precej bolj redki, draæji inza resno uporabo zelo zahtevni. Z ekstremnoπirπim kotom se tudi perspektiva Ëedalje bolj“ruπi”, pri vsem tem pa tudi proporci

postajajo Ëedalje bolj ekstremni. Razmerjana sliki se z globino nesorazmernospreminjajo, tako da slika na tak naËinveËkrat postane Ëudno spaËena. Toda tanaËela lahko v kreativni uporabi izkoristimoza svojevrsten naËin izraæanja, kjer πe velikobolj kot pri normalnih πirokih kotih snemanja(npr. 35 ali 28 mm) vizuelno razloËnopoudarimo prvi plan za razliko od zadnjegaplana.Mnogi manj izkuπeni zmotnomislijo, da je najveËja kakovostπirokega kota ravno v njegovimoænosti zajemanja kotasnemanja. To je sevedaosnovna (tehniËna) odlika,saj na tak naËin zajamemo vkader objekte, ki bi sicer izslike delno πtrleli ven, vendar jeosnovni namen fotografskegaizraæanja s takπnim (bolj ali manj)πirokokotnim (“WW”) objektivompredvsem v podajanju zgodbe ali slike skozinjeno globino.Kljub temu, da izbrani avtorji ljubijo takπennaËin izraæanja in so ga celo izbrusili v zelomoËno sporoËilno orodje, pa je med ostalimiljubitelji fotografije pogosto videtinepravilno ali nevsebinsko uporabo “WW”objektiva. Le-ti stavijo enostavno na

tehniËno πirino kadra, ki pa na koncu kljubresniËni πirini ostane v enoplastni globini.Da bi ilustriral to zgodbo sem iz arhivaposnetkov potegnil na plano nekaj slik, ki sonastale lani na dirkah F1 med testiranjemnajnovejπega Olympusovega 7mm objektivana ohiπju E-300. Ker za dirke F1 praviloma vveliki veËini vsi najpogosteje uporabljamo

r a z n o v r s t n etele objektive, pa je

uporaba πirokega kotatoliko teæja in predstavlja vedno izziv. Samsem se odloËil to narediti na πtartnirazvrstitvi in v boksih, kjer ne le, da lahkoizkoristim le neverjetne πirino tega objektiva,paË pa tudi njegovo zelo veliko globino inpredvsem razmerje med prednjim in zadnjimplanom. Tako sem denimo poudaril (in celonekoliko popaËil) nos ferrarija F2005, kjer

ostane tako ©umi kot njegova ekipamehanikov v drugem planu. V boksuSauberja je tako poudarjen silovit πtartFelipeja Masse iz boksa, saj je koloneverjetno veliko, nos avta pa je zaπpiËen kotraketa. V ekipi McLarna pa na πtartnirazvrstitvi Teddy Meyer (nekdanji solastnikekipe, ki je prodal deleæ podjetja in sezadovoljil s sluæbo inæenirja, levo), jeznogleda fotografa z besedami: “Ne mi zijat vraËunalnik in mi snemat podatke namonitorju!” Seveda je po globini slike Meyerv prvem planu, v ozadju pa je propoznavnookolje, kjer nastopa Mr. Teddy: tik ob bokudirkalnika mclaren-mercedes tik predπtartom. MagiËni objektiv “WW2 pa nam pritakπnem razmiπljanju predstavlja izrednomoËno, zgovorno in izrazno orodje ne gledeËe ima goriπËnico 28 mm ali celo - kot jeprimer z odliËnim olympusovim ekstremnoπirokokotnim objektivom 7 mm. »eprav jepogosto takπnem objektiv teæko uporabiti,pa z intenzivnim razmiπljanjem, iskanjemustreznih kadrov ter ob pripovedovanju fotozgodbe skozi razliËne plane in perspektivelahko naredimo sliko, ki po svoji izraznostiodstopa od povpreËja naπe foto-panoge inni le dokument πirokega kota snemanjaobjektiva.

Veljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiËVeljko JukiË



HPHPHPHPHP ni veË neznan kot ponudnik in izdelovalecdigitalnih foto kamer. V fotografskem svetupa so dobrodoπli πe iz enega pogleda. Njihoviinæenirji na foto kamero gledajo povsemneobremenjeno kako mora izgledati in brezprevelikih tradicionalnih predsodkov. Tako poobliki, kot tehniËnih zmoænostih in reπitvah solahko na ta naËin bolj inovativni. Prav takoimajo drugaËen pristop do delovanja,moænosti in upravljanja s kamero. Samo nekajglavnih posebnosti, ki nam jih ponuja HPHPHPHPHP vtej kameri. HP Adaptive LightingHP Adaptive LightingHP Adaptive LightingHP Adaptive LightingHP Adaptive Lighting, HP ImageHP ImageHP ImageHP ImageHP ImageAdviceAdviceAdviceAdviceAdvice, HP Instant ShareHP Instant ShareHP Instant ShareHP Instant ShareHP Instant Share, moænostprogramske odprave napake efekta rdeËih

oËi, enostavnost zdruæevanja fotografij v pan-orama naËinu veËkratnega zajema posnetkaitd. (vse te lastnosti so bile æe veËkrat opisanepri kamerah R-707 in R-818).Lahko hitro opazimo, da nam “netipiËni” fotoproizvajalec poda marsikatero dobro reπitev,katere fotografsko podjetje ne bo kar takoponudilo v svoji kameri. In Ëe se te reπitve meduporabniki primejo, jih sËasoma morajoprevzeti tudi klasiËni izdelovalci. PredvsemAdaptive Lighting æe ima posnemovalce. ©eposebej pa se je treba zavedati, da jefotografija danes domena veliko veËjeskupine uporabnikov kot vËasih. Fotografija

postaja zabava, vsebolj je vpletena vraËunalniπki svet. Letega pa veliko boljpoznajo pri podjetjuHPHPHPHPHP, kot klasiËna foto-grafska podjetja.MarsikateriuporabnikraËunalnikado sedaj πe ni imel v rokiklasiËne tradicionalne foto kamere. Tu pridena svoj raËun HPHPHPHPHP. Zna ponuditi nove reπitve,ki so marsikateremu novemu uporabnikuhitro znane in uporabne. Predvsem pa. Tudinova kamera HP Photosmart R927HP Photosmart R927HP Photosmart R927HP Photosmart R927HP Photosmart R927 namponuja glavno lastnost foto kamer. Prekoobjektiva nam na tipalo zariπe in nato shranisliko. Kar za marsikaterega dvomljivcapomeni, da je tudi to “foto kamerafoto kamerafoto kamerafoto kamerafoto kamera”. Sicer pa!Danes je v digitalnih foto kamerah veËelektronike kot klasiËnih foto delov. Zato nibojazni, da “raËunalnikarji” in nasplohpodjetje HPHPHPHPHP ne bi znali narediti dobre fotokamere. Predvsem pa nam je HP æe skamerama 945, 818, 717 in drugimi to tudidokazal. Kako dobra pa je nova R927R927R927R927R927?TFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslonTFT zaslon je med boljπimi. Velik je 3.0 palca(7,62cm) in dobre loËljivosti 230.400 toËk.Zaslonu lahko preko nastavitev v menijuprilagodimo svetlost, drugih naËinov pa namne omogoËa. Med fotografiranjem se nazaslonu izpiπejo vsi pomembni podatki.Zaslon je zaπËiten s trdo neupogljivo plastiko.Kamera nam nudi kar nekaj roËnih nastavitev.Na HP Photosmart R927HP Photosmart R927HP Photosmart R927HP Photosmart R927HP Photosmart R927 je æe prednastavljenih 12 programskih nastavitev12 programskih nastavitev12 programskih nastavitev12 programskih nastavitev12 programskih nastavitev. Auto,πport, pokrajina, portret, gledaliπËe, sonËnizahod, panorama, obala, sneg, sonËni zahod,preslikava dokumentov. Poleg pa imamo πenaprednejπe nastavitve Av (prioritetazaslonke), Tv (prioriteta Ëasa), M (roËnanastavitev Ëasa in zaslonke) in lastnanastavitev (My mode). Zelo zanimivaprogramska nastavitev je “My modeMy modeMy modeMy modeMy mode”, v kateripreko menija nastavimo lastnosti za zajem polastni izbiri. Od WB in EV korekture, prekonaËina delovanja AF, ISO nastavitev dododatnih efektov kontrasta, ostrine, tonskihvrednosti. Do vseh zgoraj zapisanihzmoænosti pridemo na zelo hiter in enostavennaËin. S pritiskom na gumb, ki se nahaja nazgornji levi strani ohiπja in preko videnih ikonna zaslonu. Kamera nam ponuja tudi moænost klasiËnega+- bracketing naËina osvetlitve in novoAdaptiv LightingAdaptiv LightingAdaptiv LightingAdaptiv LightingAdaptiv Lighting bracketing, nastavitevprogramskega dodajanja ali odvzemanjaostrine, kontrasta in zasiËenosti barv. Prekomenija lahko nastavljamo πtiri razliËneloËljivosti slike in prav tako πtiri razliËne moËikompresije JPEGJPEGJPEGJPEGJPEG datoteke. TIFF ali RAWmoænosti zapisa nam kamera ne omogoËa Digitalni zoom pa deluje drugaËe od veËinedrugih ponudnikov. Ob premiku na zaslonuvidimo, da se velikost datoteke spreminja. Nakoncu dobimo zelo majhno datoteko(320x240 toËk), vendar z zelo kakovostnimzapisom. Je pa slika primerna samo za ogled

na zaslonu in ne za poveËave na papir.Kamera sama po doloËenem Ëasu (enaminuta) neaktivnosti sama ugasne zaslon,potem pa πe objektiv pospravi v ohiπje. Kfotografiji lahko dodamo πe avdio zapis. Zapisdodamo tako, da ko pritisnemo sproæilec inse podatki zapiπejo na kartico, πe vednodræimo sproæilec in nam kamera sama zaËnesnemati avdio zapis k fotografiji. Ko pasproæilec spustimo, kamera preneha ssnemanjem avdio zapisa. Seveda lahko avdiozapis dodamo tudi k æe prej posneti fotografiji. Sprehodimo se v meni in tampritisnemo “record audio”. Seveda pri HPHPHPHPHP-juniso pozabili na video zapisvideo zapisvideo zapisvideo zapisvideo zapis, kateri se snemaz dobro loËljivostjo 640 x 480 toËk in s 24640 x 480 toËk in s 24640 x 480 toËk in s 24640 x 480 toËk in s 24640 x 480 toËk in s 24slikami v sekundislikami v sekundislikami v sekundislikami v sekundislikami v sekundi. Za zaËetek snemanja filmaimamo na vrhnji strani poseben gumb, skaterim zaËnemo in konËamo snemanje.Kamera pa ponuja pri pregledu video zapisaπe eno zanimivost. Pri æelenem kadrupritisnemo OK gumb in slika se bo zapisala vJPEG zapisu na kartico. In to πe ni vse. Pro-gram iz veËih sliËic povzame podatke in slikase zapiπe v velikosti 1MB.Meniji na zaslonu kamere so izjemnopregledni in preprosti. NajveËja zanimivost vmenijih so nasveti in navodila ki so æe kar vkameri in jih beremo na zaslonu. Tako, daskorajda ne rabite papirnatih navodil. Pri Ëistovsaki funkciji imate razloæeno, kaj je vloga tefunkcije.Tudi pri æe posneti fotografiji imate v menijumoænost “Image AdviceImage AdviceImage AdviceImage AdviceImage Advice”. PoiπËete fotografijo,pritisnete funkcijo in na zaslonu kamere sepokaæe tekst z navodilom, kaj bi bilo treba nasliki za njeno boljπo tehniËno kakovost storiti.NajveËkrat vam kamera nima kaj svetovati, sajste dober fotograf. »e pa ste fotografirali zdolgimi Ëasi, ali pod slabimi svetlobnimipogoji vam bo kamera znala svetovati, kakopoizkusite fotografirati, da motiv ne bostresen. Eden izmed nasvetov je tudi “uporabistojalo”.In Ëisto za konec. Tudi za zelo primerno cenoso poskrbeli. Za cca. 88.000 z “dock” enoto,dobite dobro kamero, z veliko zalogo toËk, Ëedelate veËje poveËave ali izreze, 32MBnotranjega pomnilnika, Li-Ion baterijo,polnilec, navodila in dodatne programskemoænosti v kameri in obseæna tiskananavodila (ne v slovenπËini, so na CD-ju) vkompletu.O enostavnosti uporabe in kopici æe vgrajenihprogramskih reπitev za izboljπavo fotografijepa ni treba veË izgubljati besed.Potrebujete πe veË?Potrebujete πe veË?Potrebujete πe veË?Potrebujete πe veË?Potrebujete πe veË?


HP PhotosmartR-927

Kar 7,62cm velik zaslon nam omogoËa odliËen pogled na posneto fotografijo. Lahko si posnamemo naËrtmesta in v poveËavi so vidne vse ulice in glavne znamenitosti. HP R-927 nam nudi res πiroko uporabnost.





Sony se πe vedno dræi preizkuπenega recepta.Ob zamenjavi uspeπne kamere kot je bilaSony-H1 predstavi dve kameri, ki zamenjujeprejπnjo. Prva kot H2 je malo okrnjena in zatokrepko cenejπa, druga H5 pa pokaæe mnoæiconovosti in uporabnih vrednosti.DSC-H2 me je na zaËetku, ko πe ni bilo zavideti H5 kar malo razoËarala. Primerjal semjo s H1 in mislil, da bo to njena edinazamenjava. Toda æe prvi ogled kamere,ohiπje, zaslon, tehniËne specifikacije sopokazale, da je Sony po svojemuspeπnem receptu v ta razred kamer z12X-nim optiËnim zoom-om dodalkamero, ki omogoËa mnoæico dobrihlastnosti toda πe vedno za razumno ceno.V vse sem se prepriËal nekaj tednovkasneje, ko so pri Sony dali na preizkustisto “pravo” naslednico H1. To je kameraDSC-H5. Æe temno matirano ohiπjenaproti srebrnemu in gladkemu (H2) namkaæe, da H5 meri viπje. Razlika je v πe enemelementu, ki kot vemo je pri teh kamerah boljtrgovski faktor, to je πtevilu toËk. H2 ima tipalos 6M toËkami, H5 s 7M toËkami. Mnoæicaostalih tehniËnih specifikacij je enaka.Objektiv, svetlobna moË, ostrenje, naËinimerjenja svetlobe, notranji spomin, makro,itd. Manjπa opazna razlika je v obliki invelikosti zaslona, ter kasneje opaæeno vmoænosti delovanja do 1000ISO obËutljivosti.H2 ima zaslon velikosti “samo” 2,0 palca, H5pa s 3.0 palci æe karikirano povedano prehajav razred “mini” televizij.V nastavitvah in gumbih pa ni bistvenih razlik.Vse je æe poznano iz modela H1. Iz tegapogleda je primerna za vse tiste, ki si æelijo

Sony CyberShot DSC-H2 in DSC-H5enostavnost upravljanja in predvsem le beænopregledajo navodila in spoznajo kaj vse seskriva za nastavitvenimi gumbi in v meniju.©tirifunkcijski gumb sluæi tudi za takojπnjo

nastavitev bliskavice, makra, samosproæilcain hitrega pregleda slik. Ima tudi gumb zavklop/izklop funkcije stabilizacije slike.Povsem samosvoja in dobrodoπla pa jemoænost, da s pritiskom na spodnji desnigumb takoj pridemo v moæne nastavitveloËljivosti zapisa. Za vse, ki imajo πe vednoradi slike formata 10 x 15 cm, imamo moænostzapisa v formatu stranic za ta format (3 : 2). VMENU imamo mnoæico razliËnih nastavitevkorektur zapisa. Manjπa slabost je edino, dase preko nastavitev ne moremo sprehajati vkrogu ampak samo od leve na desno in nazaj.Tako moramo zopet πe enkrat Ëez vsenastavitve, da se vrnemo do prve. Povsem nakoncu pa je πele vstop v SetUp nastavitev. Pri

tej kameri je Sony vstop do manj pomembnihnastavitev (SetUp) kar malo zakompliciral.Seveda do Ëasa, dokler bolje ne spoznamokamere in se hitrega premika med funkcijami

ne navadimo. Obe kameri imata vgrajeno32MB spomina. Za spominsko enoto pauporabljata samo πe MemoryStick DUO(PRO),tako da vam vaπe navadne (daljπe)MemoryStick kartice ne bodo sluæile veË vnovih kamerah. Prav tako imajo prve kamere,ki so priπle na trgovske police teæave sSanDisk pomnilnimi karticami DUO. Vendarvam te teæave lahko na servisu reπijo sprestavitvijo kontaktov.Glede na dejstvo, da nam kameri H2/H5H2/H5H2/H5H2/H5H2/H5nudita veËino nastavitev preko gumbov nakameri, ter na zaËetku menija in da ostalih“posebnih” nastavitev niti nima, je kamerafotografu zelo prijazna. Z njo in njenimifunkcijami se zelo hitro spoznamo in odliËno

Podjetje EUROFOTO iz Kranja je predstavilo svoj veleprodajni programV razstavnem paviljonu JurËek naGospodarskem razstaviπËu v Ljubljani, je enoizmed najhitreje rastoËih podjetij izfotografskega sveta v Sloveniji za svoje kupcepredstavilo svojo celotno ponudbo.EUROFOTO slovenskim fotografskimtrgovinam nudi vse od foto kamer Samsung,preko programa kemikalij in papirja zafotolaboratorije, papirje in barve zavelikoformatne tiskalnike, fotografskealbume vseh kakovostnih razredov indimenzij ter novost digitalne prikazovalnikeslik. V liËnem okvirju je zaslon, na zadnjem

delu so odprtine za spomiske kartice inprikazovanje naπega foto albuma se lahkopriËne.Iz prodajnega programa Samsung je bilovideti mnoæico novih kamer, katere pa nampoleg fotografiranja in pregleda zajetihfotografij nudijo tudi predvajanje MP3glasbenih datoteh in moænost ogleda daljπihvideo filmov MPEG4 formata. Polegπirokouporabniπke kompaktne kamerepro815 je moæno æe dobiti tudi prvi SamsungDSLR, GX-1S in GX-1L.


Samsung je na enostaven naËin vstopil med DSLR ponudnike. S podjetjem Pentax so izmenjali nekaj tehnologijin kamera pod njihovim imenom je tu. Na predstavitvi pa so trgovci lahko zelo ugodno priπli do trenutnonajbolj iskane kamere Dynax 5D. Res pa je, da Minolta kamer ne bo veË. Njihovo tehnologijo je prevzel Sony.

V podjetju EUROFOTO pa niso pozabili tudi na ljubitelje klasiËne “kemijske” fotografija. Od mnoæice razliËnihfilmov, ki jih imajo v ponudbi imajo vedno na zalogi tudi kompletno ponudbo ILFORD Ëb papirjev razliËnihformatov in razvajilcev. ILFORD pa nudi tudi odliËne papirje za novi digitalni izpis preko tiskalnikov.

opravlja tisto kar pri foto kamerikompaktnega razreda potrebujemo. To pa jev konËni fazi vedno samo zajeti trenutek inkakovostna fotografija v druæinskem albumu.

Seveda pa pri H2/H5H2/H5H2/H5H2/H5H2/H5 ne moremo mimomoænosti kakovostnega video snemanja vkompresiranem MPEG1 zapisu. Bolj pomembno, kot spoznanja kaj in kakokatera kamera omogoËa “boljπe”, hitreje je,da se z nastavitvami dobro spoznate in da jihznate izkoristiti. Najpomembnejπe so tako alitako nastavitev naËina zajema slike spravilnimi programskimi nastavitvami, izbiropravilne loËljivosti, obËutljivosti ISO, nato pana kakπno dodatno nastavitev lahko tudipoËakamo kakπno sekundo veË, Ëe se le taskriva malo globlje v nastavitvah. VeËinafotografov pa tako ali tako mnoæico danaπnjihdodatnih moænosti zajema ne uporabi.


Na predstavitvi je s predstavnikom EUROFOTO g. Bobnarjem æe tekel

pogovor, da bi z vsemi slovenski uvozniki opreme za digitalno

fotografijo, veletrgovci in Digitalno Akademijo, po letoπnji

Photokini skupaj z e-Fotografijo pripravili veËji predstavitveni

sejem najnovejπe opreme. Ker je e-Fotografija æe v lanskem letu

dobila od moænih sodelujoËih pozitivno mnenje za moænost take

predstavitve, bomo æe v naslednji πtevilki lahko brali kaj veË o tem

zanimivem in na naπem trgu manjkajoËem projektu. M.I.




Nikon oËitno πe ni povsem prepriËan, da ostane samo na tipalihmanjπega formata od 35mm filma. To nam kaæe tudi novimakro objektiv v katerega je Nikon vstavil veliko novejπe

tehnologije in ga priredil tudi zauporabo na polnem 35mmformatu, kar pomeni, da jeprimeren tako za uporabo nafilmskih kamerah kot z novimidigitalni kamerami z APSvelikostjo tipal.Naj vas mnoæica kratic pri Nikonobjektivih ne zavede. Vsaka imasvoj namen in kaæe katera

tehnologija je v njemu vgrajenain v kakπni tehniki objektivdeluje. (VeË o kraticah in

njihovemu pomenu pa v naslednjih revijah, ko bo veËpredstavitev objektivov).Objektiv je narejen zelo kakovostno in iz trdnih materialov.Æe njegova velikost π83 x d116mm, premer za filter 62mm inteæa 720g povedo, da je sestavljen iz veliko leË, teh je kar 14,razporejenih v 12 skupinah. Ena izmed leË zmanjπuje disperzijosvetloba (ED), novost pa je πe premaz na eni izmed leË NanoCrystal (N), ki moËno zmanjπuje odboj svetlobe od samih leË.Objektiv ima goriπËnico (v poloæaju neskonËno) 105mm, pridigitalnih kamerah pa je kot zajema enak 157,5mm.S tem objektivom nam Nikon πiri svojo kakovostno ponudbomicro objektivov. Hitri in tihi naËin delovanja motorja (AF-S)nam omogoËa predvsem hitro ostrenje in lovljenjepremikajoËih motivov. Funkcija VR pa nam umiri tresenje, dalahko zajamemo oster nestresen posnetek tudi z daljπimi Ëasiosvetlitve. Kot pri vseh makro objektivih pa se s pribliæevanjemmotivu krepko spremeni tudi goriπËna razdalja objektiva, stem pa tudi pade svetlobna moË objektiva. Naj vas to nezaËudi, oziroma vedite, da to ni napaka v kameri ali objektivu.Pri 31cm boste dobili zaslonko samo πe f/4,5.Glede na to, da pa je Nikon novi objektiv pripravil tudi za 35mmrazred pa πe ni povsem umrlo upanje mnogih fotografov (tudiNikon πe ni rekel zadnje besede), da bi naredili tudi DSLR stipalom polnega 35mm formata. Matjaæ intihar

Tamron nam æe preko 20 let nudi objektive za vse glavneznamke zrcalno refleksnih kamer (Canon, Minolta, Nikon,Pentax). S prihodom digitalnih kamer pa tudi Tamron vstopa

v svet objektivov prirejenihza tipala manjπih formatov.Tamron s svojo πirokopaleto objektivov dobrozalaga trg kot fotografe. Prinas je malo znan in cenjen,πe najveË je videti njihovihobjektivov 28-200mm in28-300mm. Manjπa teæavaoziroma bolj marketinπkaslabost je, da πe neuporabljajo hitrih motorjev

za premik goriπËnic in daπe v nobenem svojem

objektivu nimajo sistema za stabilizacijo slike. Toda za hobiuporabnika in ljubitelje fotografije to niti ni tako pomembno.Ne fotografirajo vsi hitrih akcijskih motivov ali pa v moËnoslabih svetlobnih pogojih. Prednost objektiva TAMRON 28-75mm f/2,8 XR Di LD Aspherical je povsem drugje. Za njegovoceno cca. 100.000SIT dobite optiËno odliËen, kompakten,lahek in predvsem svetlobno moËan zoom objektiv s kotomzajema najveËkrat uporabljenih goriπËnic. Objektivi bolj znanihproizvajalcev objektivov s temi lastnostmi so lahko tudi veËkot 3x draæji. Tako pa hobi fotograf za primerno ceno dobiobjektiv, ki mu nudi dobro svetlobno moË, tako da lahko znjim fotografira tudi v svetlobno slabπih pogojih, da pri odprtizaslonki uporablja krajπe Ëase osvetlitve pri niæji obËutljivosti(ISO) ali pa da objektiv uporablja za fotografiranje portreta.Objektiv mi je na preizkusu odliËno sluæil tudi v popotniπkifotografi. Majhen in lahek ter z odliËno kakovostjo slike je kotnalaπË za zahtevnejπega fotografa, kateremu je cena (ne imeali testi) eden izmed glavnih dejavnikov pri nakupu.

Matjaæ Intihar

NIKON DX AF-S 105mm microf/2,8G VR IF-ED NNNNN

TAMRON 28-75mm f/2,8 XRDi LD Aspherical

Canon IXUS 65

KodakKodakKodakKodakKodak EasyShare V570

Kompaktne kamere so lepo razporejene v svojeuporabniπke kot cenovne razrede. Nekatere pa so maliposebneæi, ki izstopajo iz povpreËja v veËih elementih.Canon IXUS 65IXUS 65IXUS 65IXUS 65IXUS 65 je kamera iz velike druæine IXUS kamer,katerim prednostna naloga je biti kompaktnih dimenzij,trdnega aluminijastega ohiπja in πiroke uporabniπkevrednosti. IXUS 65IXUS 65IXUS 65IXUS 65IXUS 65 nam nudi veliko od tega.©e vedno je majhnih dimenzij 90x57x20mm, lahek, 175g inje iz trdnega aluminijastega ohiπja. Kameri pa so dodali πe3.0 palce velik zaslon in moænost delovanja pri 800ISO.Ker je kamera zaradi dimenzij in teæe lahko vedno z nami inker ima tudi moænost delovati pri viπji obËutljivosti jedejansko moËno pridobila na uporabnosti pred IXUSkamerami prejπnjih generacij. VeË o preizkusu bo objavljenona www.e-fotografija.com M.I.

IXUS 65 se je odliËno obnesel v razliËnih pogojih. Preizkusil sem gatudi v popotniπki fotografiji in v slabih svetlobnih pogojih.

Kodak je eden izmed veËjih inovatorjev tudi med fotokamerami. Tokrat so na trg prvi postavili kamero, ki namnudi v ohiπju dva objektiva. prvi nam sluæi kot fiksniπirokokotnik 23mm, drugi kot zoom 39-117mm. ZeloprepriËljiv pa je tudi zaslon saj nam nudi kar 230.000 toËkloËljivosti in je kot nalaπË za kakovosten pregled fotografij.Tudi o kameri Kodak EasyShare V570Kodak EasyShare V570Kodak EasyShare V570Kodak EasyShare V570Kodak EasyShare V570 veË na e-fotografija.com in v naslednji πtevilki revije. M.I.



MoËan, a zahteven!MoËan, a zahteven!MoËan, a zahteven!MoËan, a zahteven!MoËan, a zahteven!Pinnaclov video urejevalnik Studio jenajpopularejπi video program te vrste na svetu.Kljub temu, da ima Pinnacle v svoji ponudbi tudiprecej raznovrstnih programov vrhunskegarazreda (Liquid, Silver, Blue, Commotion itd), paje bil ravno globalni træni potencial programa Stu-dio 9 odloËilni razlog, da je velikan Avid zaprevzem tekmeca lani odπtel kar 435 milijonovUSD dolarjev. Tudi Avid ima serijo programovnamenjenih profesionalcem, a nima stika stistimi, ki se stroke πe uËijo in bodo πele kasnejevstopil v svet velikih projektov. Avid je poprevzemu Pinnaclov profi oddelek vkljuËilneposredno v svoje okrilje (ter sloviti Liquid podsvojim imenom lansiral kot Avid Liquid 7), Pin-nacle pa je sedaj namenjen πiroki potroπniπkisrenji in je træno ostal samostojen ter bo v bodoËenamenjem πirokim træiπËem. V tem Ëasu soizredno popularni Studio 9 prenovili, ga dopolniliz nekaj biseri in sedaj je znova med nami kot Stu-dio 10. Od prve izdaje 10.1 do danes so razvili æenekaj popravkov, tako da je na spletni strani navoljo tudi verzija (Patch - dopolnitev ali “flika”)10.5, ki æe precej vpliva na stabilnejπe delovanjeprograma.NajveËjji preskok od Studia 9.4(zadnja, najbolj izboljπana verzija) v V.10 pa jeravno programsko jedro (raËunalniËarji mu reËejo“engine”), ki so ga iz Liquida preselili v Studio.Gre pravzaprav za zelo moËen gonilni program,ki ga Pinnaclu zavidajo tudi pri Avidu, sedaj paga lahko izkoristijo tudi uporabniki Studia.Novi Studio 10 ima nekoliko polepπano grafiko(sedaj je bolj v stilu Macovih dizajnov), a so vsefunkcije ostale na starem mestu, tako da se bovsak stari poznavalec takoj odliËno znaπel tudi vV.10. Pri novem Studiu je zelo dragocena podporaHDV formatu ter zmoænost obdelave raznih novihoblik video zapisov. Medtem ko je bil V.9 prejomejen na DV in MPEG zapis, pa sedaj V.10 brezteæav dela tudi z .TS datotekami (TS - TransportStream, znaËilen za DVD strukturo) z datotekami.MOV (sicer znaËilen za filme, nastale v Macovemokolju; zapisujejo jih tudi najnovejπe JVC videoHDD kamere, glej test), teæave je imel V.10 le z.VOB datotekami (starejπa, a tudi bolj univerzalnobarljiva struktura DVD zapisa), kar pa bodoverjetno odpravili. Z vsem tem naborom moænostizajema zapisa - ob seveda osnovnem DV zapisu)pa naredi Studio 10 za zelo univerzalno uporabno

orodje, ki lahko obdeluje cel spekter raznovrstnihvideo zapisov, seveda pa je ta hipnajpomembnejπi v prihodnost zazrti HDV, ki gaV.10 podpira tako v formatu HDV1 (1080x720) kotHDV2 (1920x1080) in to v ameriπko-japonskiNTSC (29,97 fps) kot evropski PAL frekvencizapisa (25 fps). ©e veË kot to: pri nastavitvah zaizvoz slike lahko tudi izbiramo med tkim.progresivnim zapisom (celotna slika se prikaæenaenkrat (idealno za ogled na raËunalniπkihmonitorjih) ali “interlaced” (prepleteni zapis, kjerse z dvojno frekvenco parne vrstice prelivajoneparne, idealno za prikaz na TV sprejemnikih).Ves ta spekter moænosti da Studiu znaËaj ta hipnajmoËnejega orodja na podroËju video reπitevza vse tiste, ki πele vstopajo v svet videa ali paæeljo imeti reπitev, ki je enostavna za upravljanje,a πe vedno dovolj zmogljiva s πtevilnimimoænostmi nastavitev. V.10 je ohranila znanopetstezno montaæo, od Ëegar so πe vedno tri stezenamenjene obdelavi tona (in njih medsebojnemusklajevanju), ena steza pa urejanju grafike.Vverziji programa Studio 10 PLUS pa je na voljo -kot æe dosedaj - moænost dvostezne videomontaæe, izdelava slike v sliki, izredno zmogljiva(za ta cenovni razred) pa je tudi funkcija “Chroma-key” (ali “Blue-Key”) kjer lahko npr.napovedovalca (posnetega na zelenem alimodrem ozadju) dopolnimo s posnetkom vdrugem planu (npr. kjer pokaæemo, kaj se dogajav ozadju - podobno kot pri TV poroËilih), a je to leena od πtevilnih standardnih moænosti, ki jih takreativna funkcija nudi. Seveda je izrednodragocena tudi moænost izdelave DVD-jev zmeniji, ki je serijsko vgrajena v Studio æe od V.8,a je sedaj πe moËnejπa, stabilnejπa in nudi vrstododatnih moænosti ustvarjanja, oblikovanja indelovanja menijev. Kljub temu, da izdelavamenijev v Studiu na prvi mah deluje nekolikoteæavno, pa jo lahko dovolj hitro obvladamo, dasi na naπem video-DVD-ju zlahka in hitronaredimo vse osnovne in teæavnejπe izvedbemenijev, ki seveda obogatijo naπe video-DVDustvarjanje.Ob vseh moænostih, ki jih V.10 nudi, pa je trebapoudariti, da je Studio kljub preizkuπenmkonceptu in izgledu postal zelo moderno orodjepopolnoma v duhu sodobnega Ëasa, ki ga na neknaËin diktirajo zahtevo po moænostih za izdelavoDVD v isti aplikaciji, v kateri tudi urejujemo video

in ton, predvsem pa ima moænost obdelave HDVposnetkov, ki bodo z novimi kamerami v kratkempreplavili tudi svet ljubiteljskega videa. Kljub zelougodni ceni programa, pa je cena za vse temoænosti vendarle visoka: Studio 10 zahteva zauporabo sodoben raËunalnik, ki mora imeti zastabilno delo predvsem dovolj veliko zalogoRAM-a: vsaj 1 GB! Za obdelavo HDV-ja pa zahtevatudi kar najhitrejπi procesor. Moj nasvet jeenostaven: za enostavne projekte uporabljajte πenaprej V.9 (ki deluje tudi na πibkejπih raËunalnikihin se zadovolji tudi z 512 MB RAM-a), zahtevneprojekte pa prepustite V.10. Studio 10 je πe vednoprecej nestabilen, a ima od Liquida tudi odliËnofunkcijo samodejnega shranjevanja vseh ukazovtako da tudi Ëe se program zruπi pred tem πevedno ohrani v spominu vse vaπe korake inukaze. Ob tem ima tudi analitiËno funkcijo, ko obprvem zagonu testira vaπ sistem in GPU (grafiËnokartico, ki si sicer s procesorjem delu obdelovoukazov in video podatkov) ter vam celo svetujenjeno zamenjavo z moËnejπo, Ëe je le ta preπibka.

Pinnacle Studio 10.5

Pinnacle Studio 10 je v celoti prenovljen, ki v svojih globinah skriva Liquidov programsko jedro, uporabniπkivmesnik pa je ostal enak staremu, le dodali so mu malo sodobnega dizajna po vzoru na Maca.

Hkrati vam tudi svetuje zamenjavo gonilnikov zaGPU, Ëe so le-ti preveË zastareli, kar je vednodragocen nasvet. Studio ima kljub naivnoenostavni podobi v globini celo vrsto moænosti;od Ëudovite SmartSound funkcije, do igrive SmartVideo moænosti (za samodejno montaæo),moænosti filtriranja posnetkov in njih barvnekorekcije, snemanje komentarja neposredno natonsko stezo, dodajanja zvoËnih efektov in glasbeza ozadje ter πe vrsto ostalih moænosti, o katerihsi preberite drugi tel tega testnega zapisa na naπispletni strani.Pinnacle Studio 10 plus je obdræal vse najboljπein najbolj popularne znaËilnosti stare verzije, aso mu dodali izredno moËan agregat in vrstoprofesionalnih znaËilnosti podpisanih z magiËnoznamko Liquid skritih v globinah nastavitevprograma. A brez moËnega raËunalnika ne boπlo, a vseeno je to ta hip zagotovo ne lenajpopularnejπi, paË pa tudi eden najboljπihprogramov v ljubiteljskem videu.

Veljko JukiË

Pentax πiri ponudbo smc objektivovJaponski Pentax je z najavo novih objektivov zaDSLR kamere serije *istD dokazal, da ima vzrcalnorefleksnem razredu velike ambicije.Pentax æe od nekdaj slovi po izredno kakovostnioptiki in tudi inovativna, patentirana smc (Su-smc (Su-smc (Su-smc (Su-smc (Su-per Multi Coated)per Multi Coated)per Multi Coated)per Multi Coated)per Multi Coated) prevleka leË je æe desetletjasinonim za kakovostno antirefleksno prevleko.Druæina objektivov serije DA se bo letosdopolnila z naslednjimi modeli:

DA 21mm F3,2 AL LimitedDA 21mm F3,2 AL LimitedDA 21mm F3,2 AL LimitedDA 21mm F3,2 AL LimitedDA 21mm F3,2 AL LimitedKompakten, lahek πirokokoten objektivprofesionalne serije Limited, izkljuËno zauporabo na Pentax DSLR kamerah (ekvivalentno32mm v 35mm razredu, zorni kot 68∞).Originalni Pentax KAF bajonet, predviden priËetekprodaje junij 2006.DA 70mm F2,4 LimitedDA 70mm F2,4 LimitedDA 70mm F2,4 LimitedDA 70mm F2,4 LimitedDA 70mm F2,4 LimitedKompakten, lahek teleobjektiv profesionalne

serije Limited, izkljuËno za uporabo na PentaxDSLR kamerah (ekvivalentno 107mm v 35mmrazredu, zorni kot 23∞). Originalni Pentax KAFbajonet, predviden priËetek prodaje oktober2006.DA 16-50 F2,8DA 16-50 F2,8DA 16-50 F2,8DA 16-50 F2,8DA 16-50 F2,8Podrobnih podatkov trenutno πe ni, predvidenpriËetek prodaje je december 2006.DA 50-135 F2,8DA 50-135 F2,8DA 50-135 F2,8DA 50-135 F2,8DA 50-135 F2,8Podrobnih podatkov trenutno πeni, predviden priËetek prodaje jedecember 2006.

Trenutna ponudba objektivovTrenutna ponudba objektivovTrenutna ponudba objektivovTrenutna ponudba objektivovTrenutna ponudba objektivovserije DA obsegaserije DA obsegaserije DA obsegaserije DA obsegaserije DA obsega:

- DA 16-45mm F4 ED AL- DA 18-55mm F3,5-5,6 AL- DA 50-200mm F4,0-5,6 ED

- DA 12-24mm F4 ED AL IF- DA 10-17mm Fish Eye F3,5-4,5 ED IF- DA 14mm F2,8 ED IF- DA 40mm F2,8 Limited- DFA 50mm F2,8 Macro- DFA 100mm F2,8 Macro

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com26 e-Fotografija - april, maj 200626 e-Fotografija - april, maj 200626 e-Fotografija - april, maj 200626 e-Fotografija - april, maj 200626 e-Fotografija - april, maj 2006


Polnilnik Ansmann energy 8 profesionalPolnilnik ANSMANN ENERGY 8 PROFESSIONALPolnilnik ANSMANN ENERGY 8 PROFESSIONALPolnilnik ANSMANN ENERGY 8 PROFESSIONALPolnilnik ANSMANN ENERGY 8 PROFESSIONALPolnilnik ANSMANN ENERGY 8 PROFESSIONAL - za profesionalnouporabo s testno postajo in tester baterij in akumulatorjev EN-ERGY CHECK LCD.Podjetje Ansmann je v zaËetku leta 2006 zaËelo s prodajo dvehnovih izdelkov, namenjenih tako domaËi kot profesionalniuporabi. ENERGY 8 - PROFESSIONAL je vrhunski,mikroprocesorski polnilnik iz druæine ENERGY, ki zdruæujelastnosti vrhunskega polnilnika in testne enote za baterije inakumulatorje. ENERGY CHECK LCD pa je tester baterij inakumulatorjev z LCD prikazovalnikom.

POLNILNIK ENERGY 8 PROFESSIONALPOLNILNIK ENERGY 8 PROFESSIONALPOLNILNIK ENERGY 8 PROFESSIONALPOLNILNIK ENERGY 8 PROFESSIONALPOLNILNIK ENERGY 8 PROFESSIONAL lahko uporabljamo zapolnjenje NiCd ali NiMH akumulatorjev vseh standardnihvelikosti.Naenkrat lahko polnimo 6 x AA mignon in AAA micro celice, 4 xC baby in D mono celice ter 2 x 9V blok. Polnilni toki so za: AAA-micro:300mA, AA-mignon:700mA, C-baby:1000mA, D-mono:1000mA in 9V blok: 70mA. Polnilnik ima avtomatskofunkcijo predizpraznjenja ter nadzoruje vsako polnilno mestoindividualno. Status polnjenja je prikazan z LED indikatorji.

TESTNA ENOTATESTNA ENOTATESTNA ENOTATESTNA ENOTATESTNA ENOTA je osnovana na podlagi “CAM” tehnologije inomogoËa testiranje veËine standardnih celic. LCD prikazovalniknam po pribliæno 2 sekundah pokaæe napetost v Voltih inkapaciteto celice v 10% korakih.

ENERGY CHECK LCDENERGY CHECK LCDENERGY CHECK LCDENERGY CHECK LCDENERGY CHECK LCD ima popolnoma enake funkcije kot zgorajopisana testna enota pri polnilniku. Je kompaktnejπe, moderneoblike in ga lahko uporabljamo zgolj kot tester.

Z ENERGY 8 PROFESSIONAL in ENERGY CHECK testerjem lahkoZ ENERGY 8 PROFESSIONAL in ENERGY CHECK testerjem lahkoZ ENERGY 8 PROFESSIONAL in ENERGY CHECK testerjem lahkoZ ENERGY 8 PROFESSIONAL in ENERGY CHECK testerjem lahkoZ ENERGY 8 PROFESSIONAL in ENERGY CHECK testerjem lahkotestiramo:testiramo:testiramo:testiramo:testiramo:3V LITIJEVE CELICE: CR1025, CR1216, CR1220, CR1616, CR2016,CR2025, CR2032, CR2320, CR2430, CR24503V LITIJEVE FOTO BATERIJE: CR2, CR123, CRV 36V LITIJEVE FOTO BATERIJE: CRP-2, 2CR51,5V ALKALNE GUMBASTE BATERIJE: LR43, LR44, LR45, LR48,LR54, LR55, LR58, LR59, LR60, LR661,5V ALKALNE CILINDRI»NE BATERIJE: AAA MICRO, AA MIGNON,C BABY, D MONO9V ALKALNE BATERIJE: 9V BLOK 6LR612V ALKALNE BATERIJE: A231,2 V POLNILNE NiCD IN NiMH BATERIJE: AAA, AA, C, D1,44 CINK ZRA»NE BATERIJE - GUMBASTE: V675, V13, V312

Polnilnik je namenjen vsem, ki se dnevno sreËujejo z baterijamiin akumulatorji razliËnih tipov in oblik.ENERGY 8 Professional je vsakdanji uporaben pripomoËek zafotografe, vzdræevalce, modelarje ter nepogreπljiv kot opremana tehniËnih oddelkih trgovin. Izdelek si lahko ogledate naWWW.ANSMANN.DE

Predstavitev velikoformatnih Canon tiskalnikov

V sodelovanju s Canonovima partnerjema Procadd in Tavija jeCanon Adria pripravila Large Format Printer Event v Ljubljani.Prireditev se je odvijala v hotelu Grand Media 1. marca, spredstavitvami zjutraj za slovenske obiskovalce in popoldneza obiskovalce iz drugih dræav Adria regije.

Predstavnika Canon Adrie, Goran Sretenoski, Channel Managerza CBS in Saπo Bende, Technical Support Engineer, sta prikazalarazvoj LFP tria, predstavila nove proizvode in ciljne skupine,Channel Partner program in napovedala CBS Kick Off. Medpredstavitvami sta prikazala princip “neskonnega izpisovanja”na imagePROGRAF W8400 (44”). Na primarni proizvod v tejkategoriji W8400 je opremljen tako, da omogoËa hitro inuËinkovito izpisovanje najzahtevnejπih projektov. Z originalnimnovim gonilnikom tiskalnika, vrhunsko resolucijo in πe izboljπanokompatibilnostjo postavlja nove mejnike v tej industrijskipanogi.Karl Heinz Fiala, Product Manager LFP C.CEE je predstavil novCanonov imagePROGRAF iPF5000, ki je namenjen træiπËugrafiËnega oblikovanja. Za doseganje cilja, ki je dominantnapozicija na podroËju veËjega formata, bo zaËetek prodajeimagePROGRAF iPF5000 prvi v seriji novo razvitih proizvodov,ki ustrezajo zahtevam træiπËa po preciznosti in verodostojnostibarv, konsistentnosti v hitrosti ob ustrezni zanesljivosti inenostavnosti pri upravljanju.

imagePROGRAF iPF5000 uporablja novo, edinstvenotehnologijo, ki zviπuje produktivnost in visoko kakovostizpisovanja ter zagotavlja precizne in konsistentne rezultate.Ta 17” (A2) namizna naprava spaja v tej industrijski panogi

edinstveno dvojno tiskalno glavo z visoke gostote ob in FINE(Full Photolithography Inkjet Nozzle Engineering) tehhnologijoin zagotavlja v tej kategoriji najviπjo kakovost slike. ©e veË,visoko-hitrostni regulator kakor tudi funkcije, ki omogoËajoavtomatsko zaznavanje ustreznih medijev in Ërnila, so porok,da hitrost produkcije ne pomeni ærtvovanja kakovosti.

TehniËni del je predstavil serijo modelov in njihove lastnosti.Demonstratorja Jure Strnad (PROCADD) in Vito AnteπiË (Tavija)sta predstavila osnovne spretnosti pri uporabi barve in natoreπitve na podroËju kontrole barve, ki zviπujejo vrednostCanonovim LFP napravam, jim zagotavljajo njihov superiornipoloæaj na træiπËu in v nekaterih primerih tudi osupljivonenadkriljivost na podroËju kakovosti slike in strokovneuËinkovitosti.

Prireditev se je zaËela s fotografiranjem profesionalnega modelain direktnim izpisovanjem fotografij na imagePROGRAF W6400(24”), ki je Ëlan iste 1” druæine kot njegov veliki brat.

Na imagePROGRAF W6400 je tudi e-Fotografija naredila nekajpreizkusnih odtisov.



Olympus E-330Olympus πiri svoj 4/3 sistem z novo zrcalno refleksno kameroE-330. »eprav je kamera oblikovno kot tehnoloπko povzeta poE-300 pa so kameri E-330 kot prvi v zrcalno refleksnem razredudodali moænost pogleda na motiv preko zaslona na zadnji stranikamere. Kamera nam ta iz kompaktnih kamer poznani naËinpogleda na motiv omogoËa zaradi dodatnega tipala. Olympuss tem najbræ æeli prepriËati za vstop v DSLR razred vse tiste, kiv DSLR kamero πe dvomijo, saj so vajeni svojih kompaktnihkamer in s tem pogledom na motiv preko zaslona. E-330 kotpredhodnica E-300 nima klasiËne prizme. Ko iz kamereodstanimo objektiv vidimo kako jim je to uspelo. Refleksnozrcalo, katero odbija svetlobo v iskalo je vpeto navpiËno. Takose ne dviguje kot klasiËno gor/dol, ampak se premika levo/desno. Svetloba iz zrcala pa se preko Porro stekel odbija viskalo, ki je sedaj povsem na levem delu kamere. Sama oblika,dræanje v roki in novi koncept iskala in zaslona preko kateregalahko delujemo pri fotografiranju ter funkcije kamere so mi æetakoj dale vedeti komu je namenjena. Vsem tistimuporabnikom, ki si æelijo iz boljπih kompaktnih in hibridnihkamer prestopiti v viπji DSLR razred. Moænost viπje kakovostiposnetka, menjava objektivov in kontroliranje posnetka je tistimotiv, ki bo æe v tem letu marsikaterega fotografa pripravil vnovi preskok. In æe napovedane πtevilke govorijo o tem. V letu2006 se v svetu predvideva za vsaj 100% veËjo prodajo DSLRkamer. Pri podjetju Olympus pa so se prav zaradi uporabnikovkompaktnih kamer in pribliæanju SLR sistema najbræ odloËiliza drugaËen pristop pri konstruiranju nove kamere. Oblika jeπe vedno malo samosvoja, a zaradi bolj oblih oblik delujeoblikovno manj trdo kot E-300. Vendar ko kamero dobropreuËiπ v celoti spoznaπ, da je to kamera, ki je πe vedno najboljpodobna kompaktni kameri. In ne samo po obliki, ampak tudisami moænostih uporabe. Predvsem pa. E-330 ponuja mnoæiconastavitev, katerih pri cenovno konkurenËnih kamerah v DSLRrazredu zaenkrat πe nismo opazili. Tudi v tem elementu se vidi,da je kamera resen poizkus prepriËati uporabnika kompaktnekamere k laæjemu prestopu v DSLR svet. Iskalo, ki je bilo pri E-300 Ëudno postavljeno povsem na levi, je sedaj postavljenobolj proti centru. Tako da vas najbræ njegov poloæaj ne bo veË

motil. Je πe zadovoljivo svetlo za hobi fotografijo, z moænostjonastavitve dioptrije. V notranjosti so na desni strani vse glavneinformacije, v sredini pa tri toËke za ostrenje. Ko ostrimo senam v iskalu pokaæe velika rdeËa pika kjer smo nastavili medtremi toËkami moænost ostrenja. E-330 nam omogoËa tudiostrenje v polnem polju vseh treh toËk naenkrat in kamera samaizbere mesto ostrenja. E-330 je zelo hitra od vklopa doproæenja. V tem elementu je prava DSLR kamera. Niste takohitri od vklopa, pa do prenosa kamere k oËesu, da kamera nebi bila æe pripravljena na zajem posnetka. Tudi v E-330 je kot vvseh Olympus DSLR kamerah, ultrasoniËni sistem zaodstranitev prahu iz tipala. So pa tudi pri E-330 na zgornjo strankamere dodali diodo, ki uporabnika opozori, Ëe sistem zaradikateri koli vzroka ne deluje. Sedaj vemo, Ëe je sluËajno ssistemom kaj narobe. Avtomatsko ostrenje je hitro. Za kamerotega cenovnega razreda je zelo pozitivno, da nam omogoËakljub avtomatski nastavitvi ostrenja πe direktno roËnokorekturo. To lastnost nam pri drugih DSLR kamerahomogoËajo samo najdraæji objektivi. Tako nastavek na kamerikot na objektivu sta kovinska. Tudi sam novi kit objetiv 14 -45mm je za ta razred kamere zelo kakovosten izdelek. Naobjektivu sem zapazil eno zanimivost. Zadnja leËa se obspremembi goriπËnice ne premika v notranjost objektiva kotse to zgodi pri ostalih objektivih. Na ta naËin je objektiv πe boljezaπËiten pred prahom, ki v objektiv prihaja z ustvarjenim tlakommed premikom goriπËnic. E-330 nam ponuja πe nekaj, kar drugekamere v tem cenovnem razredu πe ne ponujajo. Vgrajenibliskavici lahko nastavljamo moË bliska, v naËinu shranjevanjaHQ in SQ pa lahko nastavljamo razliËne moænosti kompresijeslike. E-330 nam nudi najkrajπi Ëas osvetlitve 1/4000 sek, ISOod 100 - 1600, sRGB in AdobeRGB, korekturo +-5, 10x-nopoveËavo slike v pregledu na zaslonu, WB bracketing, 7,5MtoËk in πe mnoæico raznih nastavitev. Podrobnejπi preizkus bomv celoti objavil na spletni strani www.e-fotografija.com.Olympus je z moænostjo pogleda na motiv preko zaslona naredilzanimiv pristop v DSLR razredu. Koliko fotografov bo v temvidelo veËjo kreativnost pri fotografiranju bo pokazal Ëas. Motiedino cena, ki je zaradi novega sistema viπja kot je za odliËnoE-500, ki fotografu nudi πe klasiËni DSLR koncept. Vendarhrabrost in inovativnost lahko spremlja tudi sreËa in Ëe le taspremlja tudi Olympus, se bodo najbræe æe na letoπnji Photokinihvalili, da so bili oni prvi v DSLR razredu, ki so ponudili moænostslike na zaslonu pred proæenjem posnetka. Matjaæ Intihar

Cyber-shot T30 ima velik, 7,5 cm LCD zaslon, 7,2 milijonaefektivnih slikovnih toËk, funkcijo Super SteadyShot, visokoobËutljivost ISO 1000, ZEISS 3x optiËni zoom, dolgodelovanje baterij STAMINA - vse skupaj pa je v tankemaluminijastem ohiπjuFotoaparat Cyber-shot T30 vkljuËuje dvojno tehnologijo‘Anti-Blur’ (prviË predstavljena v odliËnem fotoaparatuCyber-shot T9), s pomoËjo katere boste veliko kasnejestresli posnetek.OptiËni slikovni stabilizator Super SteadyShot samodejnokompenzira tresenje rok in vibracije ter omogoËa ostre slike.Cyber-shot T30 nam omogoËa nastavljanje visokeobËutljivosti. ObiËajno bi tehnologija High Sensitivity(visoka obËutljivost) vodila k poveËanemu πumu, novafunkcija Clear RAW NR pa razmerje signal-πum moËno izbo-ljπa. Sonyjev originalni algoritemski sistem Clear RAW NRzmanjπa barvni in svetlobni πum ter omogoËa snemanje zmnogo veËjo obËutljivostjo (vse do ISO 1000). To namzagotavlja posnetke z manj slikovnega πuma innatanËnejπimi podrobnostmi, kar je πe posebej koristno,kadar snemamo pri slabi osvetlitvi. V kameri je 3x-ni optiËnizoom objektiv Carl Zeiss Vario-Tessar. Sistem zloæenegasistema leË ohranja objektiv in prizmo znotraj ohiπjafotoaparata, kar omogoËa tanek profil.Nova tipka za neposredno izbiro naËina Macro / Magnify-ing Glass vam omogoËa priroËno preklapljanje med obemanaËinoma in snemanje objektov v bliæini 1cm ter ogledobjektov na LCD zaslonu, 4,2x veËjih od njihove dejanskevelikosti. Fotoaparat Cyber-shot T30 bo na voljo od maja,2006, v srebrnem aluminijastem ohiπju ali temno modro-Ërnim sijaj ohiπjem. Razpoloæljivost barv v Evropi je odvisnaod dræave.

SONY PREDSTAVLJA NOVE TANKESONY PREDSTAVLJA NOVE TANKESONY PREDSTAVLJA NOVE TANKESONY PREDSTAVLJA NOVE TANKESONY PREDSTAVLJA NOVE TANKEDIGITALNE FOTOAPARATE SERIJE T, ZDIGITALNE FOTOAPARATE SERIJE T, ZDIGITALNE FOTOAPARATE SERIJE T, ZDIGITALNE FOTOAPARATE SERIJE T, ZDIGITALNE FOTOAPARATE SERIJE T, ZDVOJNO TEHNOLOGIJO ‘ANTI-BLUR’DVOJNO TEHNOLOGIJO ‘ANTI-BLUR’DVOJNO TEHNOLOGIJO ‘ANTI-BLUR’DVOJNO TEHNOLOGIJO ‘ANTI-BLUR’DVOJNO TEHNOLOGIJO ‘ANTI-BLUR’

PROTI ZAMEGLJENOSTI SLIK - V NJIH STAPROTI ZAMEGLJENOSTI SLIK - V NJIH STAPROTI ZAMEGLJENOSTI SLIK - V NJIH STAPROTI ZAMEGLJENOSTI SLIK - V NJIH STAPROTI ZAMEGLJENOSTI SLIK - V NJIH STAZDRUÆENA OPTI»NI SLIKOVNIZDRUÆENA OPTI»NI SLIKOVNIZDRUÆENA OPTI»NI SLIKOVNIZDRUÆENA OPTI»NI SLIKOVNIZDRUÆENA OPTI»NI SLIKOVNI

STABILIZATOR IN VISOKA OB»UTLJIVOSTSTABILIZATOR IN VISOKA OB»UTLJIVOSTSTABILIZATOR IN VISOKA OB»UTLJIVOSTSTABILIZATOR IN VISOKA OB»UTLJIVOSTSTABILIZATOR IN VISOKA OB»UTLJIVOST



Priznani irski proizvajalec polnilnih baterij, polnilcev innadomestnih Li-Ionskih akumulatorjev za digitalnefotoaparate in kamkorderje je najavil prihod polnilnih AA Ni-MH baterij s kapacieto kar 2700 mAh ter kompaktno baterijskodræalo za DSLR kamero Canon EOS 350D.Polnilne Ni-MH AA baterije z najviπjo kapaciteto doslejPolnilne Ni-MH AA baterije z najviπjo kapaciteto doslejPolnilne Ni-MH AA baterije z najviπjo kapaciteto doslejPolnilne Ni-MH AA baterije z najviπjo kapaciteto doslejPolnilne Ni-MH AA baterije z najviπjo kapaciteto doslejNove polnilne AA baterije z izjemno visoko kapaciteto, 2700mAh, so namenjene uporabi v digitalnih fotoaparatih inzagotavljajo odliËno napetostno stabilnost. Testi kaæejo, dapolnilne Ni-MH baterije Hahnel zadræijo napetost nad 1,2V tudipri veË kot 70% porabljene energije in s tem prepreËijoprezgoden izklop porabnika (digitalnega fotoaparata) in s temoptimalno izrabo akumulirane energije.Hahnel 1,25V 2700 mAh Ni-MH AA polnilne baterije uporabljajoinovativen Hahnelov sistem barvnega oznaËevanja po parihin bodo na voljo v blister pakiranju (4 kosi), priloæen bo tudipraktiËen nosilec za shranjevanje baterij.Baterijsko dræalo Hahnel za Canon EOS 350DBaterijsko dræalo Hahnel za Canon EOS 350DBaterijsko dræalo Hahnel za Canon EOS 350DBaterijsko dræalo Hahnel za Canon EOS 350DBaterijsko dræalo Hahnel za Canon EOS 350DHahnel πiri ponudbo cenovno ugodnih baterijskih dræal,namenjenih poveËanju zaloge energije in zniæanju teæiπËa

Canon je predstavil nova modela tiskalnikov PIXMA Pro9500in Pro9000 za poklicne fotografe, ki bosta na voljo jeseni 2006.Z novo serijo visokokakovostnih brizgalnih tiskalnikov formataA3+ imajo uporabniki na izbiro dve zmogljivosti. Pro9500uporablja sistem desetih pigmentnih Ërnil z novo formulo“LUCIA”. Z njim dosega najviπje standarde kakovostikomercialne fotografije ter zagotavlja vrhunske in obstojnebarvne ter Ërno-bele slike. Pro9000 uporablja osem Ërnil in jenamenjen sploπni rabi, predvsem pa tiskanju kakovostnihbleπËeËih fotografij. Tiskalniki PIXMA Pro uporabljajo vrhunskeCanonove tehnologije, kot so tiskalne glave FINE, terizkoriπËajo izkuπnje podjetja na trgih πiroke potroπnje inprofesionalne opreme za fotografe. Serija tiskalnikov PIXMAPro dopolnjuje druæino Canonovih digitalnih zrcalno-refleksnihfotoaparatov D-SLR in πiri nabor naprav PIXMA.Trg naprav D-SLR je leta 2005 beleæil rekordno rast, zatopriËakujemo, da se bo prodaja poveËala za 264 odstotkov.Nove naprave PIXMA Pro odgovarjajo na poveËanopovpraπevanje po tiskalnikih profesionalne kakovosti. PIXMAPro prinaπajo kljuËne tehnologije in odlike blagovne znamkePIXMA v profesionalni razred naprav. Ne prinaπajo samohitrosti in kakovosti tehnologije FINE, temveË tudi izjemnooblikovanje in enostavno uporabo. PIXMA Pro izboljπafotografsko produkcijo vseh uporabnikov fotoaparatov D-SLR.Izbor ËrnilaIzbor ËrnilaIzbor ËrnilaIzbor ËrnilaIzbor ËrnilaTiskalnika Pro9500 in Pro9000 ponujata izbiro dveh Ërnilnihsistemov. Pro9500 uporablja sistem desetih pigmentnih Ërnilz novo formulo “LUCIA”. To Ërnilo uporablja tudi profesionalnitiskalnik velikega formata imagePROGRAF iPF5000 inomogoËa veliko obstojnost. Pigmentno Ërnilo je industrijskistandard za profesionalni tisk fotografij in umetniπkih del. Tri

Ërnila za Ërno-bel izpis zagotavljajo kontrastne slike zzmanjπanim metamerizmom in zrnatostjo. Pro9500 omogoËatudi izjemen barvni izpis.S sistemom osmih Ërnil in tehnologijo ChromaLife100 jePro9000 namenjen zahtevnim fotografom, ki tiskajo velikekoliËine barvnih fotografij, vkljuËno z izpisom bleπËeËihzrcalnih fotografij v formatu A3+.Profesionalno tiskanje in digitalen delovni tokSerija tiskalnikov PIXMA Pro je namenjena fotografskimstudiem, ki potrebujejo zmogljive naprave za hitrejπe inenostavnejπe delo z digitalnimi zrcalno-refleksnimifotoaparati. Pro9500 in Pro9000 sta opremljena z naprednimiprogramskimi orodji, kot sta Easy-PhotoPrint Pro in vtiËnikAdobe Photoshop CS/CS2 za enostavno integracijo v delovnitok programa Photoshop.Podpora Canonovi tehnologiji Picture Style daje uporabnikommoænost neposrednega tiskanja kakovostnih fotografij stehnologijo PictBridge.

Profesionalna kakovost tiskalnikov PIXMA Pro

Hahnel baterijsko dræalo za Canon EOS 350D in2700 mAh AA Ni-MH baterije

fotoaparata. Po modelih, namenjenih fotoaparatoma NikonD50 in D70/70s je za to pomlad æe najavljen tudi model zapopularni Canon EOS 350D, Hahnel HC-350D.Hahnelovo baterijsko dræalo omogoËa hkratno vstavljanjedveh Li-Ion akumulatorjev NB-2LH (Canon) oziroma HL-2LHP(Hahnel), s priloæenim dodatnim nosilcem pa tudi 6 baterijvelikosti AA, pri Ëemer se seveda priporoËa uporaba polnilnihNi-MH baterij. Poleg poveËane avtonomije delovanjafotoaparata se z uporabo baterijskega dræala tudi zniæateæiπËe, kar moËno olajöa dræanje in uporabo fotoaparata, πeposebej Ëe uporabljate objektiv z daljπo goriπËno razdaljo. Nadræalu je tudi poseben prostor, kamor se spravijo baterijskavratca, katera se med montaæo dræala odstranijo.V blister pakiranju se nahaja baterijsko dræalo, dvavisokozmogljiva Li-ion akumulatorja HL-2LHP in dodatennosilec za uporabo AA baterij.



...ali kako se s sodobno tehniko ni moæno izgubiti...ali kako se s sodobno tehniko ni moæno izgubiti...ali kako se s sodobno tehniko ni moæno izgubiti...ali kako se s sodobno tehniko ni moæno izgubiti...ali kako se s sodobno tehniko ni moæno izgubiti

Pred Ëasom mi je nekdo πe poveËal æeljo, da bi v slovenskemjeziku obstajal nekakπen priroËnik in razlaga osnovnih pojmovo sodobni navigaciji, govorim pa o tisti, ki je zanimiva zanajπirπi krog uporabnikov.Skozi nekaj delov tega Ëlanka bom skuπal z lastnim znanjem,zbranimi podatki, nasveti in s pomoËjo drugih vsem neveπËimuporabnikom (pa tudi tistim, ki so v tem æe bolj doma) pribliæatitudi ta del, ki, konec koncev, niti ni za odmet. Svet postajavse bolj naseljen, vse veË je ulic, mest, novih cest in podobnihsprememb, ki se dogajajo s ‘’svetlobno’’ hitrostjo. »asitabornikov πe obstajajo in prav je tako. Pa za hec - sipredstavljate poslovneæa z zemljevidom, ki ima v roki kompasin iπËe mah na drevesih ali pa se ozira za soncem? Verjetno,da ne.PodroËje navigacije spremljam z radovednostjo æe nekaj Ëasa,zadnje mesece pa je zanimanje precej naraslo, levji deleæ paima pri tem trend padanja cen opreme, ki je potrebna zanavigacijo.

1. del - Nekaj sploπnih, suhoparnih podatkov, ki pa le niso za v koπ1. del - Nekaj sploπnih, suhoparnih podatkov, ki pa le niso za v koπ1. del - Nekaj sploπnih, suhoparnih podatkov, ki pa le niso za v koπ1. del - Nekaj sploπnih, suhoparnih podatkov, ki pa le niso za v koπ1. del - Nekaj sploπnih, suhoparnih podatkov, ki pa le niso za v koπVeËina je æe sliπala za kratico GPS, ki jo nekateri zelo radizamenjujejo s tehnologijo prenosa podatkov GPRS (GeneralPacket Radio Service), ki pa ima zelo zelo malo povezave zGPS-om.GPS (Global Positioning System) je satelitski navigacijski

sistem, ki se uporablja za doloËanje natanËnega poloæaja inËasa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici. Njegovi satelitina potovanju okrog Zemlje uporabljajo srednjo kroæno tirnico.Sistem so prvotno vzpostavile ZDA za potrebe svoje vojske,ki sistem uporablja pod imenom NAVSTAR GPS (NavigationalSatellite Timing and Ranging Global Positioning System), kipa navadnim uporabnikom ni na voljo in je loËen od navadnegasistema.Prvi je tudi precej bolj natanËen, a za veËino navadnihuporabnikov zadoπËa navadni GPS sistem. NatanËnostsamega sistema se je v preteklih 15 letih precej izboljπala indanes njegova natanËnost znaπa cca. 5 metrov, z drugaËnimisistemi ter opremo pa je lahko natanËnost precej presunljiva,saj lahko znaπa namreË tudi 1 cm, Ëesar pa mi v praksi ne bomonikoli doæiveli.Sistem je razdeljen na tri segmente: vesoljskega,nadzorniπkega ter uporabniπkega. Prvi zajema vse GPS satelitev vesolju, nadzorniπki vse zemeljske postaje, ki skrbijo zanadzorovanje poti satelitov, usklajevanje njihovih atomskihur in nalaganje podatkov, ki jih oddajajo sateliti. Uporabniπkiodsek sestavljajo civilni in vojaπki GPS sprejemniki, kirazberejo Ëasovne podatke iz veËjega πtevila satelitov in natoizraËunajo poloæaj sprejemnikov.Cena za vzdræevanje sistema znaπa 400 milijonov ameriπkihdolarjev letno. V vesolju neprestano kroæi 24 satelitov, prvegaizmed njih so izstrelili februarja 1978, zadnjega pa septembra2005. Najstarejπi πe delujoË satelit je bil izstreljen februarja1989. Vsak izmed satelitov dvakrat dnevno obkroæi Zemljo naviπini 20.200 km. Sateliti prenaπajo s seboj tudi atomsko uro,ki ima precej pomembno nalogo. Mnogi jo izrabljajo tudi vzapletene znanstvene poskuse, kjer je toËen Ëas πe kakopomemben. Za celotno pokritje je torej potrebnih 24 satelitov,v resnici pa je v orbiti kar 28 satelitov, od tega jih je 16 æepreseglo svojo æivljenjsko dobo, pribliæno dva letno sepokvarita, pribliæno dva letno pa na novo izstrelijo v orbito.Leta 1983 je takratni predsednik ZDA Ronald Reagan doloËil,da bo sistem za civilno uporabo na voljo vsem in to brezplaËno.OdloËitvi je botrovala takratna KAL 007 afera (http://en.wikipedia.org/wiki/KAL_007).Pa πe to (da ne bo nesporazumov) - obstaja veË razliËnihnavigacijskih sistemov: Rusija ima svojega GLONASS, ZDA GPSter TRANSIT, ki je bolj znan kot NAVSAT (Navy Navigation Sat-ellite System), francoski DORIS (Doppler Orbitography andRadio-positioning Integrated by Satellite), kitajski BEIDOU,

Navigacija za ‘’telebane’’

japonski QZSS (Quasi-Zenith Satellite System) evropska unijapa je pred kratkim izstrelila prvi GALILEO satelit, ki bopredstavljal alternativo ameriπkemu GPS-u. Evropskavesoljska agencija je 26. maja 2003 potrdila svoje naËrte,sistem naj bi bil prvotno polno funkcionalen leta 2008, kotkaæe, pa se bo to zgodilo πele leta 2010.GALILEO naj bi omogoËal podobno natanËnost kot vojaπki delGPS sistema, ki ga ZDA za civilne uporabnike omejuje.NaËrtovano πtevilo GALILEO satelitov naj bi bilo 30. Celotenprojekt naj bi stal ca. 3,1 milijarde evrov, dokonËan pa naj bibil do leta 2010. Ponudili bodo tudi komercialni, plaËljivi del,ki bo omogoËal nekoliko veËjo natanËnost, seveda pa bo zavse najpomembnejπi civilni, brezplaËni del, ki ga bodo vsi zustreznimi sprejemniki lahko tudi uporabljali. Govori se, danaj bi bili GALILEO sprejemniki zdruæljivi tudi z GPS sistemom.Skratka, sistemov obstaja kar nekaj, ker pa je Ëlanek namenjenneukim in navigacijskega znanja æeljnim uporabnikom, najzakljuËim ta sploπni del. Za veËino je danes uporaben le GPS,govorim o navadnih uporabnikih, v prihodnosti pa verjetnotudi GALILEO.V naslednji πtevilki bo na vrsti drugi del z naslovom “Navigacijaza “telebane” - 2.del: Pojmi razjasnjeni, ampak kje pa najzaËnem?” ...

Aleπ TomπiË (Aleπ TomπiË (Aleπ TomπiË (Aleπ TomπiË (Aleπ TomπiË (www.mobile.siwww.mobile.siwww.mobile.siwww.mobile.siwww.mobile.si)))))

Pribliæuje se najveËji πportni dogodek leta, svetovno prvenstvov nogometu, ki bo od 9.junija do 7.julija v NemËiji. Prvenstvose bo odvijalo v 12 mestih, otvoritvena tekma pa bo 9.6.2006ob 18 uri na novem πtadionu Allianz Arena v Münchnu.Eden od sponzorjev tekmovanja bo tudi znamenita nemπkafotografska znamka Praktica, ki je za ta dogodek pripravilaposebne nogometne komplete.V kompletu so poleg kvalitetnega digitalnega fotoaparata,priloæeni tudi nogometna æoga, piπËalka, trak za okoli vratu inbroπura v slovenskem jeziku, ki vsebuje razpored vseh tekem,predstavitev mest in πtadionov ter pogoje za sodelovanje nanagradnem nateËaju. Nagradnega nateËaja se lahko udeleæijovsi kupci posebnih nogometnih kompletov, ki bodo na voljo vliËni darilni embalaæi po zelo dostopnih cenah.Tema nateËaja je “Moja najboljπa nogometna fotografija sPraktico”.Podjetje Praktica za nagrado podeljuje 15 glasbenihpredvajalnikov Apple I-Pod Shuffle. Svoje fotografije, ki najprikazujejo povezavo med nogometom in Praktico, lahko kupci

NateËaj “Moja najboljπa nogometna fotografija s Praktico”poπljejo na sedeæ Praktice v NemËijo po elektronski poπti alina CD-ju po poπti. Nogometni kompleti so æe na voljo v vsehbolje zaloæenih trgovinah s foto opremo, slovenski uvoznik indistributer ljubljansko podjetje Eurovision d.o.o., pa jeposkrbelo za primerno zalogo in konkurenËnoceno.V nogometnih kompletih so na voljo πtirje digitalnifotoaparati in sicer Luxmedia 5203Luxmedia 5203Luxmedia 5203Luxmedia 5203Luxmedia 5203, ki ga odlikuje5 milijonov toËk, 3x optiËni zoom objektiv, 32MBnotranjega spomina razπirljivega s SDspominskimi karticami in velikim 2.4" ( 6.1 cm )LCD zaslonom. Drugi model je Luxmedia 6203Luxmedia 6203Luxmedia 6203Luxmedia 6203Luxmedia 6203, kise od modela 5203 razlikuje po senzorju, ki ima 6milijonov toËk, tretji model je Luxmedia 5303Luxmedia 5303Luxmedia 5303Luxmedia 5303Luxmedia 5303, kise ponaπa z vgrajenim MP3 predvajalnikom, 5milijoni toËk, kovinskim ohiπjem, 2.4" LCDzaslonom in 16MB vgrajenega spomina. Zadnjimodel pa je novost na trgu in sicer DCZ 5.5DCZ 5.5DCZ 5.5DCZ 5.5DCZ 5.5, kateregaglavne lastnosti so 5 milijonov toËk ( 7 mio z

interpolacijo ), 3x optiËni zoom, 2.5" ( 6.3 cm ) LCD zaslon,32MB internega spomina, vgrajene video igrice in atraktivnamodra barva.




IXUS 65: Oblikovan da privlaËi poglede! 3 palce velik LCD in funkcijski

gumbi obËutljivi le na neæen dotik, zdruæuje odliËno Canon tehnologijo v

kombinacijo zmogljivosti in v prihodnost usmerjenega oblikovanja.

www.

cano

n.si

Documents

Foto uËilnica III.del Adobe PhotoShop CS2 -Fotografija · PDF fileAdobe PhotoShop CS2 e-Videografija ... Digitalne Akademije. e-Fotografija tudi po ... bolj namenjajo za druæinske