KZ-1I. 3.: Kazenske sankcije: Zakonitost kazni (izjema ko iz koristoljubnosti, lahko vedno tudi denarna kazen kot stranska tudi če ni predpisana) NI več izgona tujca iz države1) kazni (zapor 15 dni-30let/dosmrten, denarna, prepoved vožnje motornega vozila-3mes-2leti) 2) opozorilne sankcije (pogojna, varstveno nadzorstvo, sodni opomin)3) varnostni ukrepi (prepoved opravljanja poklica, odvzem vozn.dovoljenja, odvzem predmetov) ; sorodno temu institut pravne posledice obsodbeII.Veljavnost KZ: osebna , časovna (ob storitvi kd; izjema: če kasnejši milejši), krajevna III. 16.: KD=človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva prav.vrednot določa kot kd in hkrati določa njegove znake in kazen za krivega storilca. 18, 19.: ČAS kd=ko je storilec delal/bi moral delati (ne glede na nastanek posledice)KRAJ: kjer delal+kjer nastala posledica22.:Silobran=če je dejanje storjeno v silobranu, ni kd. Silobran=obramba, ki nujno potrebna za da se od sebe odvrne istočasen protipraven napad.23.:Prisiljenost: dejanje pod vplivom sile, ki se ji storilec ni mogel upreti, ni kd.24.: Kriv kdor stori kd z naklepom/iz malomarnosti, pri tem pa se zaveda/bi se moral in mogel, da ravna v nasprotju s pravom (zavest o protipravnosti). 2 obliki krivde: naklep, malomarnostDirektni naklep: zavedal in ga je hotel storitiEventualni naklep: zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica in vanjo privolilMalomarnost: ne ravna s potrebno pazljivostjo glede na okoliščine in osebne lastnostiZavestna: Storilec lahko pričakuje prepovedano posledico, vanjo ne privoli, nastane ker lahkomiselno mislil, da jo bo pravočasno odvrnil.Iz malomarnosti kaznivo zgolj, če zakon tako določa!29.: Neprištevnost: Kdor ob storitvi kd ni prišteven, ni kriv (ni subjekt KP)oprostilna sodba-ni mogel razumeti pomena svojega dejanja/imeti v oblasti svojega ravnanja (psihološki pogoj) zaradi duševne motnje/duševne manjrazvitosti (biološki pogoj) -izvedenecIV. 49.: Odmera kazni: v mejah, predpisana z zakonom glede na težo in storilčevo krivdo.Upoštevat olajševalne in obteževalne okoliščine.50: Omilitev kazni: Sodišče sme omiliti kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom ali uporabiti milejšo vrsto kazni, če tako določa zakon (1.alinea)-prekoračen silobran, prekoračena skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnost, poskus, ali če ugotovi posebne olajševalne okoliščine (2.alinea)- sodišče se mora prepričati, da omiljena kazen zadošča za dosego generalno in specialno preventivnih namenov kazni; tehtne olajševalne okoliščine53.: Stek: določi za vsako posamezno, nato izreče enotno; pravilo asperacije: enotna mora biti večja od vsake posamezne, vendar ne sme doseči seštevka 54: nadaljevano kd; 55.: izjema pri odmeri kazni: če obsojenec v zaporu stori kd (predpisana denarna/ zapor do 1leta, se kaznuje disciplinsko)56.: Čas v priporu/odvzem prostosti se všteva v kazenV.57.: Pogojna: če določi denarne kazni ali zapor do 2let, preizkusna doba 1-5let, lahko dodatni pogoj, NE če je predpisana kazen najmanj 3 leta, pomembna je pozitivna prognoza, da ne bo več ponavljal kd, možen PREKLIC: 1. zaradi novega kd, 2.zaradi prej storjenega kd, 3.zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti (1.ne vrne premoženj.koristi 2.ne povrne škode 3.ne izpolni kakšne druge obveznosti) postopek za preklic sodišče, ki je sodilo na 1.stopnji, na predlog upravičenega T/oškodovanca/UD. 1) Zasliši obsojenca, potrebne poizvedbe, zbere dokaze. 2)okrožno na seji zunajob.senata/okrajno po sod.posam na seji odloči: 1-s sodbo prekliče pogojno in izreče kazen 2-določi nov rok za izpoln.obv 3-odpravi obveznosti 4-s sklepom ustavi post.63.: Varstveno nadzorstvo: pomoč, nadzor, varstvo68.: Sodni opomin: kjer za kd predpisana denarna kazen/zapor do 1 leta; storjena v takih olajševalnih, da jih delajo posebno lahkaVI.73.: Odvzem predmetov(=varnostni ukrep): 1)ki so bili uporabljeni/namenjeni za kd ali nastali s kd-smejo vzeti če storilčeva last 2)tudi če niso storilčeva last-če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogiVII. 74.:Odvzem PK: Nihče ne more obdržati PK, ki je pridobljena s kd Ukrep sui generisX Temeljne določbe o izvševanju kaz.sankcij: (ostalo v ZIKS); položaj obsojenca na prestajanju kazni zapora, prestajanje kazni zapora, način izvršitve denarne kazni, pogojni odpust-pol kazni prestal

penalna individualizacija kazenske sankcije v sodbi-določitev ali bo obsojenec prestajal kazen v zaprtem, polodprtem ali odprtem zavoduXI. 90.-95.:Zastaranje: 1)Pregona 2)Izvršitve kazni

VPR: II 1. Kaj če stori kaznivo dejanje v tujini, ali lahko sodiš pri nas in katero sodišče je pristojno (krajevna pristojnost ) - načela krajevne veljavnosti KZ 1.teritorialno načelo (KZ velja za vsakogar,ki stori kd na ozemlju RS, domači ladji, domače civilno letalo,državno letalo) 2.realno načelo (za vsakogar, ki stori kd v tujini, če gre za 1.kd ponarejanja denarja ali za 2.čista politična kd zoper RS) 3.aktivno personalitetno načelo (velja za državljane RS, tudi če stori kd v tujini) 4. pasivno personalitetno (za tujca, stori zunaj RS, vendar proti RS ali proti njenemu državljanu) 5.univerzalno (če se zaloti na ozemlju RS, pa se ne izroči tuji- v takem primeru sodiše ne sme izreči hujše kazni od tiste, ki je predpisana z zakonom države, v kateri je bilo kd storjeno)

2. Osebna veljavnost KZ, kako je z mladoletniki, tujci, mlajšimi od 14 let itd KZ velja enako za vse polnoletne osebe, za mld poseben zakon, do takrat v skladu s prehodnimi in končnimi še veljajo določbe KZ-94, 21.: Kdor je storil protipravno ravnanje ko še ni bil star 14 (otrok) ne more biti storilec kd

III 3. Sostorilstvo/sostorilstvo na primeru in razmejitev od pomoči (hotel je slišati, da je pri tem zelo pomemben subjektivni element, ali šteješ dejanje za svoje ali pa le kot pomoč drugemu/tuje) 20: Storilec kd je vsak, ki skupaj z drugim stori kd, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi (=sostorilec)Gre za zavestno sodelovanje pri izvršitvi-potreben naklep (direkt ali evantual.)*objektivno-subjektivna metoda: a-objektiven kriterij; pojem izvršitvenih dejanj določenega kd (ali je ravnanje sostorilca pomenilo pomemben, odločil pogoj za uspeh kriminalnega podviga) b-subjektivni kriterij: ali je domnevni sostorilec pojmoval kd kot svoje dejanje ***Straža!!!

3. Silobran, kaj izključuje (protipravnost), kakšna bo sodba (oprostilna), v katerih primerih bo še oprostilna sodba ?22.:Silobran=če je dejanje storjeno v silobranu, ni kd. Silobran=obramba, ki nujno potrebna za da se od sebe odvrne istočasen protipraven napad. oprostilna sodba (358.ZKP)1)ni kd 2)okoliščine, ki izključujejo krivdo/kaznivost 3)ni dokazano,da dejanje storil 4)nesorazmernost med majhnim pomenom kd in posledicami obsodbe

4.Stadiji kaznivega dejanja in njihova ne/kaznivost1) goli naklep-stopnja ko se storilec odloča in odloči da bo izvršil kd-samo notranja odločitev2) pripravljalna dejanja- stopnja ko storilec začne svojo odločitev uresničevati tako, da je to mogoče zaznati v zunanjem svetu, še ne uresničuje zakonskih znakov kd; načeloma nekazniva; izjeme: a-pripravlj dejanje je v KZ določeno kot posebno kd-delictum sui generis (hudodelsko združevanje, dogovor za kd)

b-v KZ je določena kaznivost celotne pripravljalne faze c-delikti lotevanja3) izvršitvena dejanja-stopnja ko začne uresničevati kd, izvršuje njegove zakonske znake (sem spada poskus)4) dokončano kd-stopnja ko nastane prepovedana posledica***A namerava vlomiti v B-jevo hišo in odnesti čim več stvari1-pripravlj dejanje: pride do B hiše, se razgleduje, pride do vhod.vrat, preden se jih dotakne, zasliši lajanje psa, se ustraši in zbeži – ni ZZ, nekaznivo pripravlj.dejanje2-poskus: pride do 2metrske ograje, prepleza,se napoti do hiše, pride pes, on zbeži – 1ZZ: premaga večjo oviro, velika tatvina, nedokončan poskus

Stopnje pri uresničevanju naklepnega kd: 1)goli naklep 2)pripravljalna dejanja 3)izvršitvena dejanja 4)dokončano kd24. Kaj je poskus, kdaj je kazniv in zakaj je bistveno, da ločimo ne/dokončan poskus (glede odstopa)KZ-1 definira poskus kot začetek izvršitve naklepnega kaznivega dejanja, ki ga storilec ni dokončal. (prepovedana posledica (še) ni nastala). Pri poskusu ločimo nedokončan poskus, ko je storilec uresničil nekatere znake kaznivega dejanja in dokončan poskus, ko je uresničil vse njegove znake. Ta ločitev je pomembna zaradi prostovoljnega odstopa od poskusa. Pri nedokončanem poskusu je podan, če storilec po svoji volji preneha z izvršitvenimi dejanji. Pri dokončanem poskusu pa je za prostovoljni odstop potrebno, da storilec prostovoljno prepreči nastanek posledice. V takšnih primerih je prostovoljni odstop podan, če storilec s svojim aktivnim delovanjem prepreči nastanek posledice. Primer: storilec je podtaknil ogenj z namenom, da bi požgal hišo, pa si je premislil in ga pogasil, še preden je hiša zgorela. Poskus je kazniv, če gre za kaznivo dejanje, za katero se sme po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen. Za poskus drugih kaznivih dejanj pa samo tedaj, če zakon izrecno predpisuje, da je kazniv tudi poskus. Poskus tako ni kazniv na splošno. To stališče uresničuje objektivno – subjektivno koncepcijo poskusa. Po tej koncepciji je potrebna za kaznivost poskusa objektivna protipravnost storilčevega ravnanja, ki je v tem, da je z uresničitvijo zakonskih znakov ogrozil zavarovano dobrino, jo spravil v nevarnost (objektivni kriterij, ki razmejuje poskus od pripravljalnih dejanj). Ta nevarnost se še ni uresničila, razodeti pa je morala storilčev naklep, njegovo zavest in voljo uresničiti prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti).Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen, milejša od treh let zapora, KZ praviloma odstopa od kaznivosti poskusa, čeprav sta lahko podana tako objektivni kot subjektivni pogoj, in sicer zaradi majhnega pomena dejanj in zato, ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane. Možno pa je, da KZ tudi za takšna dejanja določi, da je poskus kazniv. Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora treh let ali hujša kazen, pa izhaja KZ iz predpostavke, da praviloma vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. V teh primerih pa dopušča milejše kaznovanje. Kadar je poskus kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskušeno kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. To pomeni, da zakon prepušča sodišču presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozi zavarovano dobrino in koliko se je izrazilo njegovo hotenje uresničiti prepovedano posledico. Tudi pri nepravih opustitvah sta možna tako neprimerni kot primerni poskus, vključno z morebitnim prostovoljnim odstopom, pri pravih opustitvah pa neprimerni poskus, ki je lahko protipraven in kazniv. Poskus pa ni mogoč v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom zakonskega dejanskega stana kakega kaznivega dejanja. Tako npr. ni mogoč poskus kaznivega dejanja nedovoljenega posega v nosečnost, ki ga izvrši tudi tisti, kdor začne prekinjati nosečnost s privolitvijo nosečnice. V teh primerih je zakonodajalec izenačil poskus z dokončanim kaznivim dejanjem.

23. Kje se v KZ-1 približamo objektivni odgovornosti?Pri hudodelski združbi41.: Naklepno, predpisana k. več kot 3leta se sme predpisati hujša kazen, če dejanje storjeno v hudodelski združbi. S tako hujšo kaznijo se kaznuje član take združbe, če stori kd zaradi izvedbe hudodelskega načrta v povezavi še z najmanj 1 članom take združbe.Enako kot storilec se kaznuje tudi vodja združbe, ki je vodil izvedbo hudod.načrta/razpolagal s protipravno premož.koristjo te družbe ob storitvi kd.( ne glede na to, ali je neposredno sodeloval ob storitvi ali ne).

V 1. Pogojna-opozorilna sankcija: če določi denarne kazni ali zapor do 2let, preizkusna doba 1-5let, lahko dodatni pogoj, NE če je predpisana kazen najmanj 3 leta, pomembna je pozitivna prognoza, da ne bo več ponavljal kd, vrste: pod varstvenim nadzorstvom in z naloženimi obveznostmi) možen PREKLIC

2. Pogoji za preklic pogojne:Preklic pogojne:1. novega kd, 2. prej storjenega kd, 3. neizpolnitve naloženih obveznosti (podaljša rok, prekliče pogojno, odpusti izpolnitev, nadomesti z drugo)Pogoji: 1.kd s predpisano kaznijo zapora 2 leti ali več 2.okoliščine, zlasti: sorodnost kd, pomen, nagibe

VII 3. Pravne posledice obsodbe, ali jih lahko izrečemo ob pogojni obsodbi, kdaj jih lahko izrečemo?

78.: Obsodba ima za pr.posledico: prenehanje/izgubo posameznih pravic ali prepoved pridobitve posameznih pravic. NE če izrečena: denarna, pogojna, sodni opomin, kazen odpuščena. Predpisat samo z zakonom, ob storitvi!-prenehanje opravljanja določenih javnih funkcij/pooblastil uradne osebe –prenehanje delovnega razmerja –izguba pravice tujca do prebivanja v RSUčinkujejo od dne pravnomočnosti sodbe. Prepoved-največ 5 let od kar kazen prestana. Prenehanje lahko sodišče odredi že po 2letih.

35. Novosti v KZ-1 1) skrčen nabor varnostnih ukrepov, 2) Nadalje ni poglavja o mladoletnikih - kaj zdaj velja za mladoletnike, kar zahtevno, ker se je zakonodajalcu pri prehodnih določbah o tem nekaj zataknilo - odg. načelo zakonitosti - za mladoletnike ni določb, torej ne morejo biti storilci kd po posebnem delu kz - potem še nadalje kako rešiti to situacijo... 3) ni več dejanja majhnega pomena (kaj je zdaj v zvezi s tem - odg. novela zkp je uvedla novost - sodišče lahko izda oprostilno sodbo zaradi tega, ker obstaja nesorazmerje med dejanjem majhnega pomena in posledicami, ki bi jih doprinesel kazenski postopek), 4) Odprava kaskadne odg, prenos kaznivosti uradnikov v posebni del KZ, kaznovanje zgolj v primeru, če so podani pogoji za kaznovanje na podlagi pravil o udeležbi.5) Vpr storilčeve resocializacije se pojavi šele po izrečeni sankciji6) Črtana določba o večkratnem povratku in možnosti hujšega kaznovanja storilca7) Vpeljava pojma posredni storilec: oseba, ki je storila kd z izrabljanjem in vodenjem dejanj drugega8) Protipravnost izključena le na podlagi silobrana …odg. nova def. kaz.dejanja, malomarnosti, nadaljevano kd, zastaranje, kazen dosmrtnega zapora, denarni kazni, kakšna je razlika napram KZ in kaj je zakonodajalec zasledoval s tem

22. Novosti pri udeležbi, nadaljevanem KD (prej le teoretična širša opredelitev) in denarni kazni (pri slednji je point v tem, da pri prejšnjem sistemu ni bilo tako jasne ločnice, kaj se upošteva pri določanju dnevnih zneskov in kaj pri višini kazni, tako da je zdaj kZ-1 to razjasnil)Udeležba:V KZ storilec ni posebej opredeljen, sostorilstvo pa je bilo obravnavano v okviru udeležbe v širšem smislu. V KZ-1 je sostorilstvo črtano iz poglavja o udeležbi in se ga obravnava skupaj s storilstvom. Storilec KD je vsak, ki ga stori neposredno; z izrabljanjem in vodenjem dejanj drugega (posredni storilec); skupaj z drugim tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi (sostorilec). Pri pomoči je izrecno poudarjeno, da je možna le pri naklepnem KD (prispevek h KD iz malomarnosti bi se kvalificiral kot posredno storilstvo, ne kot pomoč).Nadaljevano KD:V KZ ni urejeno, se pa v praksi uporablja kot teoretični konstrukt, namenjen poenostavitvi dela sodišč, če so izpolnjeni stalni kriteriji (istovrstnost, enoten psihični odnos in časovna povezanost) in eden izmed variabilnih kriterijev (isti način izvršitve, predmet napada, oškodovanec, izrabljanje iste priložnosti ali odnosa…). KZ-1 ureja nadaljevano KD v podpoglavju o odmeri kazni. Nadaljevano KD stori, kdor iz 1.koristoljubnosti ali oškodovalnih namenov 2.istočasno ali zaporedoma stori ali poskusi storiti 3.dve ali več 4.istih ali istovrstnih 5.premoženjskih KD, ki glede na kraj, način ali druge enake okoliščine pomenijo enotno dejavnost. Za nadaljevano KD se ne uporabijo določbe o steku, ampak se določi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhujše KD, pri čemer se poleg glavne kazni zapora obvezno določi tudi stranska denarna kazen. Če storilec pridobi večjo ali veliko premoženjsko korist ali povzroči večjo ali veliko premoženjsko škodo, zaradi katere je predpisana hujša kazen, se mu določi hujša kazen, če mu je šlo za to, da si z istočasno ali zaporedoma storjenimi KD pridobi tako korist ali povzroči tako škodo. Denarna kazen:Po KZ je bilo mogoče določiti denarno kazen v dnevnih zneskih ali v določenem znesku. KZ-1 je ukinil možnost določanja kazni v določenem znesku. 47.: Denarna kazen se izreka v dnevnih zneskih in znaša najmanj 30-največ 360 dnevnih zneskov (za kd iz koristoljubnosti do 1500). Meje denarne

kazni: KZ-1 je dvignil splošni minimumu iz 5 na 30 dnevnih zneskov. KZ-1 pa je črtal minimalno in maksimalno višino dnevnega zneska, določeno pa je, da se v primeru, da ni mogoče dobiti podatkov o storilčevem dnevnem zaslužku, kot dnevni znesek vzame 1/30 povprečne mesečne neto plače v RS. ***Ker je ugotavljanje višine dnevnih zneskov po KZ sodni praksi povzročalo težave in so se sodišča izogibala izrekanju denarnih kazni, KZ-1 predvideva bolj poenostavljeno določanje višine dnevnega zneska. Višino določi tako, da upošteva višino storilčevega dnevnega zaslužka glede na uradne podatke davčnega organa.

POSEBNI DEL KZ-1Primer - ob skednju na kmetiji kot policaj opazim drog za elektriko, na elektriko so pritrjene klešče, s katerih se v skedenj vijejo neke žice - na kaj mi da misliti takšna situacija (k.d. tatvine), ali je elektriko sploh mogoče ukrasti (stvar - razlaga pojmov v KZ-1), kaj kot policaj storim (začnem zbirati obvestila...), na kaj še pomislim (hišna preiskava), nato me je spraševal glede hišne preiskave - osnove (kdaj, kdo, na kakšen način)

3. Tatvina rabe po KZ-1 209.KZ-1 in 210.KZ-1Tatvina rabe je v novem KZ-1 vključena v poglavje »KD zoper premoženje«. Prejšnji KZ je določal KD poneverbe in neupravičene uporabe in odvzem motornega vozila (=tatvina rabe) v poglavju »KD zoper gospodarstvo«. Tatvina rabe vsebuje dvoje kršitev zakonsko zavarovanih dobrin, in sicer:- pravice uporabe določene premične stvari pri opravljanju gospodarske dejavnosti in - posebnega odnosa zaupanja med upravljalcem in uporabnikom te stvari. Izvršitveno dejanje pri tem KD ni trajna prilastitev stvari, temveč si stvari storilec prilasti le začasno s tem, da jih uporabi, torej jih izkorišča, uporablja, z njimi razpolaga, da drugemu v začasno uporabo. Motiv storilca ni pomemben. Če bi imel namen, da si stvari trajno prilasti, bi bilo podano KD poneverbe.

4. Razlika med k.d. tatvine in odvzema motornega vozila KD odvzem motornega vozila-210.KZ-1 se razlikuje od KD tatvine v tem, da je dejanje dokončano, ko storilec spravi motorno vozilo v tek, torej ko vključi motor. Za dokončanje KD ni potrebno, da bi vozilo s pomočjo motorne sile premaknil, kajti za vožnjo se šteje tudi stoječe vozilo z vključenim motorjem. KD bo torej podano, ko bo storilec na kakršenkoli način prišel v avtomobil ter spravil motor v tek.KD je podano, če je ravnanje storilca protipravno in se storilec tega zaveda. Protipravnost je podana, če je motorno vozilo uporabljeno brez dovoljena voznika. Protipravnosti ni, če gre za pristanek lastnika, za tako imenovane preskusne vožnje v servisnih delavnicah.KD odvzema motornega vozila je podano le, če je imel storilec namen, da uporabi motorno vozilo. Če bi šlo za storilčev prilastitveni namen, bi bilo podano KD tatvine.KZ-1 je pri KD odvzema motornega vozila dodal še nov odstavek, ki se nanaša na to, če storilec kasneje motorno vozilo uniči, ga napravi nerabnega ali ga zapusti na neznanem kraju. Če pa je storilec vozilo uporabljal dalj časa in ga potem zavrgel, je podano KD tatvine oziroma velike tatvine. Z odvzemom stvari, ki so v vozilu, stori storilec še KD tatvine, če pa je v avtomobil vlomil zato, da bi ga uporabil za vožnjo in hkrati odvzel stvari v njem, bo v steku podano KD po 1. točki 1. odstavka 205. člena KZ-1.

5. Razlika med k.d. tatvine, zatajitve in neupravičene uporabe tujega premoženja Za tatvino gre, kadar nekdo vzame tujo premično stvar, z namenom, da si jo protipravno prilasti. Za KD zatajitve pa takrat, kadar si nekdo protipravno prilasti tujo premično stvar, ki mu je zaupana. Pri neupravičeni uporabi tujega premoženja gre za to, da si storilec le začasno prilasti stvari in ne trajno, tako kot pri tatvini in zatajitvi.

6. Razlika med k.d. tatvine po 1. in 2. odstavku V 1. odstavku je navedena temeljna oblika tega KD, v drugem pa njegova privilegirana/milejša oblika (majhna tatvina). Pri majhni tatvini morata biti izpolnjena dva pogoja:- da je tuja premična stvar majhne vrednosti (KZ-1: do 500 EUR)- da si je storilec hotel prilastiti stvar takšne vrednosti. (storičev namen!)Razlika je tudi v tem, da se dejanje po 2. odstavku preganja na predlog.

7. Ali gre za tatvino po 1. ali 2. odst. če mi tat vzame na avtobusu denarnico iz žepa?Dejanje se bo pravno opredelilo po 2. odstavku člena tedaj, ko bo npr. storilec vzel natančno določen predmet majhne vrednosti ali če je takšen predmet vzel med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel. Če storilec namerava vzeti vse, kar bi našel tudi vrednejše predmete, pa šele ob tatvini odkrije, da ni vrednejših predmetov, in nato vzame predmet majhne vrednosti, bo podano KD po prvem odstavku tega člena. V vseh primerih, ko storilec storil tatvino stvari, za katere ne ve kakšne vrednosti so (značilno npr. pri žepni tatvini), ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, zato bo v teh primerih vedno podano KD po 1. odstavku 204. člena KZ-1.

8. Hudodelsko združevanje – 294.KZ-1Hudodelska združba je opredeljena v splošnem in posebnem delu KZ-1, gre za kvalificirano obliko kdPripravlj.dejanje, ki je opredeljeno kot samostojno. Kdor sodeluje v HZ, ki ima namen storiti kd (kazen več kot 3leta zapora) se kaznuje z zaporom 3mesecev-5let. Kdor ustanovi ali vodi: 6mes-8let

2. Razlika med k.d. lahke, hude in posebno hude telesne poškodbe (temeljno k.d., kvalificirano s hujšo posledico) LAHKA TELESNA POŠKODBA

Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.

Storilec je lahko vsakdo.

Krivdna oblika: samo naklep; iz malomarnosti povzročena telesna poškodba ne pomeni KD.

Izvršitveno ravnanje: storitev ali opustitev.

Ni vsaka telesna poškodba že lahka; neznatne poškodbe, kot npr. odrgnine, opraskanine in podobne lažje telesne poškodbe ne pomenijo lahke telesne poškodbe po tem členu, lahko pa jih opredelimo kot grdo ravnanje.

Značilnosti lahkih telesnih poškodb: poškodovanec ni spravljen niti v abstraktno smrtno nevarnost; niti en organ ali del telesa poškodovanca ni uničen; pride lahko le do kratkotrajne nesposobnosti za delo; okvara zdravja je le lažje oblike in začasna; posledice poškodb na vidnih delih telesa so takšne narave, da ne pomenijo skaženosti.Oblike KD: temeljna oblika kvalificirana oblika – poškodba, prizadejana z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak

način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari; nevarnosti orožja ni potrebno posebej ugotavljati, pri uporabi orodja ali drugega sredstva, pa je treba posebej ugotoviti, da je nevarno, kar se ugotavlja tako glede na običajno uporabo takega sredstva in hkrati na konkretno uporabo, ko je bila povzročena lahka telesna poškodba (pomembno je ugotoviti način uporabe sredstva in del telesa, na katerega je bil napad storilca usmerjen). Nevarna sredstva so lahko npr. večji kamni, steklenice, daljše in debelejše palice; ne more pa biti nevarno sredstvo del telesa (lahko je samo npr. okovan čevelj). Za nevaren način storitve lahko gre, če storilec uporabi nenevarno sredstvo (npr. svinčnik) na nevaren način (npr. meri proti očesu), ali pa če ne uporabi nobenega sredstva, temveč le nevaren način (npr. nevarni udarci pri borilnih športih).

Stek: ni steka s KD grdega ravnanja.

HUDA TELESNA POŠKODBA

Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.

Storilec je lahko vsakdo.

Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III. odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.

Izvršitveno ravnanje: storitev ali opustitev.

Oblike KD: temeljna oblika KD; kaznivo dejanje, opredeljeno s hujšo posledico; dve privilegirani obliki KD – huda telesna poškodba iz malomarnosti in huda telesna poškodba na mah.

Značilnosti hudih telesnih poškodb: poškodovancu je začasno hudo ali za vselej v manjši meri okvarjeno zdravje; pomemben organ ali del telesa je začasno znatno oslabljen; poškodovančeva zmožnost za delo je za vselej zmanjšana ali je bila začasno znatno zmanjšana; začasna skaženost; nevarnost za življenje poškodovanca je abstraktna.

Poskus je mogoč in kazniv glede temeljne oblike KD in povzročitve hude telesne poškodbe na mah.

Stek: ni steka s KD lahke telesne poškodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogrožanjem z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).

POSEBNO HUDA TELESNA POŠKODBA

Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike.

Storilec je lahko vsakdo.

Krivdna oblika: temeljno KD se lahko stori samo z naklepom, direktnim ali eventualnim, privilegirana oblika KD (III. odstavek) pa je storjena iz malomarnosti.

Izvršitveno ravnanje: storitev ali opustitev.

Oblike KD: temeljna oblika KD; kaznivo dejanje, opredeljeno s hujšo posledico; dve privilegirani obliki KD – huda telesna poškodba iz malomarnosti in huda telesna poškodba na mah.

Značilnosti hudih telesnih poškodb: poškodovancu je za vselej hudo okvarjeno zdravje; uničen ali za vselej in znatno oslabljen pomemben organ ali del telesa; poškodovanec je trajno nezmožen za vsakršno delo; trajna skaženost – možnost operativne odstranitve skaženosti se upošteva samo, če bi bila dejansko

mogoča brez kakršnekoli nevarnosti za oškodovanca, če bi se lahko z nadomestki le zakrila, pa je ne moremo opredeliti kot začasne;

nevarnost za življenje poškodovanca je konketna – znaki ugašanja življenja, zmanjševanja pomembnih življenjskih funkcij.

Poskus je pojmovno mogoč in kazniv glede temeljne oblike KD in povzročitve posebno hude telesne poškodbe na mah, vendar bi ga bilo izredno težko dokazati (npr. da je storilec skušal poškodovati pomemben organ, pa mu ni uspelo).

Stek: ni steka s KD lahke in hude telesne poškodbe (konsumpcija), sodelovanjem pri pretepu in ogrožanjem z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru (subsidiarnost).

Telesne poškodbe vedno ugotavljamo s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Značilen je splošni naklep (dolus generalis). Storilec nima npr. naklepa nekoga hudo telesno poškodovati ali lahko telesno poškodovati; kakšna posledica nastane, je odvisno tudi od naključja.

Pri telesnih poškodbah se lahko pojavijo težave pri pravni kvalifikaciji KD. Npr. če oškodovanec hitro po napadu umre, bi tožilci to opredelili kot umor, če pa bi umrl kasneje, to kvalificirajo kot posebno hudo telesno poškodbo, kvalificirano s hujšo posledico.

19. Razlikovalni elementi, po katerih ločimo lahko in (posebno) hudo telesno poškodbo (pri tem pa ne zahteva, da ste na pamet napiflani definicije teh KD, temveč samo, da naštejete tistih 5 razlikovalnih elementov, po katerih jih ločimo), paziti je treba tudi, da le pri lahki t.p. obstaja kvalificirana oblika, medtem, ko gre pri ostalih dveh za KD, kvalificirano s hujšo posledico (če nastopi smrt) 5 razlikovalnih elementov, po katerih jih ločimo:Nevarnost za življenje Stopnja okvare dela telesa/organa Vpliv na zdravje Vpliv na delovno zmožnost Vpliv na zunanjost

8. Kaj je posebnega pri k.d. lahke telesne poškodbe po 1. odstavku?Gre za KD, ki se preganja na predlog.

9. V kakšnem roku poda predlog za pregon?Za kaznivo dejanje, ki se začne na predlog, je potrebno predlog podati v roku 3 mesecev od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca (52.ZKP). Predlog se poda pri državnem organu, ki je upravičen sprejeti kazensko ovadbo (DT).

36. Razlika glede kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. čl. KZ-1 in 244.čl. KZ V KZ-1 je dodanih še nekaj izvršitvenih dejanj. Po KZ so bila izvršitvena dejanja samo izraba položaja, prestop meje pravic in neoprava svoje dolžnost. KZ-1 pa dodaja še zloraba zaupanja glede razpolaganja s tujim premoženjem, upravljanjem podjetja ali vodenjem gospodarske dejavnosti. (ni nujno, da lastnik tudi vodi in upravlja podjetje).

26. Razlika : tatvina - zatajitev - poneverba (bistveni ločevalni elementi in ne definicije) Za tatvino gre, kadar nekdo vzame tujo premično stvar, z namenom, da si jo protipravno prilasti. Novi KZ je kd poneverbe in neupravičene uporabe vključil v poglavje »KD zoper premoženje«.Razlika med navedenima KD pa je v tem, da pri neupravičeni uporabi motiv storilca ni pomemben. Stvari si storilec prilasti le začasno s tem, da jih uporabi, torej izkorišča, z njimi razpolaga, da drugemu v začasno uporabo. Če bi imel namen, da si jih trajno prilasti, bi bilo podano KD poneverbe. Kdaj bo šlo za uporabo in kdaj za namen prilastitve, je dejansko vprašanje. Pri tem bo treba oceniti storilčev zagovor, da ni imel namena prilastitve, predvsem glede časa posedovanja stvari ter njegove realne možnosti za vrnitev stvari. če storilec te možnosti ni imel že, ko je stvari začel uporabljati, in se je tega zavedal, bo šlo praviloma za KD poneverbe. Tudi v primerih, ko je vrnitev stvari odvisna od naključja (ko npr. storilec z uporabljenim denarjem igra na srečo in upa, da bo priigral večjo vsoto in denar vrnil), bo prav tako podano KD poneverbe.

MLADOLETNIKI20. Mladoletniško kazensko pravo-starostne meje in sankcije (zavodski/ nezavodski)14-16 vzgojni ukrepi16-18 vzgojni ukrepi, denarna kazen, mladoletniški zapor (prepoved vožnje mot.vozila, izgon tujca iz drž)Namen: vzgoja, prevzgoja in pravilen razvojVzgojni ukrepi: 1-ukor 2-navodila in prepovedi (opravičilo, redno obiskovanje šole, opraviti delo v korist humanitarnih org) 3-nadzorstvo organa social.skrbstva 4-oddaja v vzgojni zavod 5-oddaja v prevzgojni zavod 6-oddaja v zavod za usposabljanje

21. Postopek proti mladoletnikom in sicer, kateri organ ima tam posebno mesto, kaj sme sodnik storiti, česar v rednem postopku ne sme (spremeniti izrečeno sankcijo).

21. Mladoletnikih (natančna vsebino te predhodne določbe, saj je bil tu problem, ki ga je nato rešilo VSRS z načelnim pravnim mnenjem, namreč ta določba pušča v veljavi zgolj poglavje o mld, kar so si pa nekteri tolmačili izven konteksta in je bilo treba to pojasniti)!Za mladoletnike se uporablja KZ-1 ter določbe 70/2 in 71. do 94. člena, določbe, ki se nanašajo na mladoletniški zapor v 5. odstavku 47. člena, v prvem, drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določba tretjega odstavka 100. člena KZ-UPB1. To je določeno v prehodnih in končnih določbah KZ-1 (375. člen), in sicer do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike. KZ-1A je določil, da se uporablja samo 2. odstavek 70. člena, medtem, ko je KZ-1 v 375. členu določil uporabo 70. člena v celoti. (glej tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča).Vrhovno sodišče RS je dne 11.5.2009 sprejelo načelno pravno mnenje (VS038677), v katerem je navedeno, da se za mladoletnike uporablja KZ-1 ter določbe 70. do 94. člena, določbe, ki se nanašajo na ml. zapor v 47/5 členu, prvem, drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določba 100/3 člena KZ-UPB1. KZ-1 sam izključuje osebno veljavnost za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Vprašanja časovne, osebne in krajevne veljavnosti kazenskega zakonika so izredno pomembna z vidika spoštovanja načela zakonitosti, saj nihče ne more biti obsojen za kaznivo dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisan kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Interpretacija prehodnih določb KZ-1: izpostavlja se dilema, kateri zakon (KZ-1, KZ-UPB1), če sploh kateri, velja za storilce kaznivih dejanj, in tudi, ali KZ-1 glede na dikcijo 1. in 4. člena sploh dopušča razlago, da se uporablja tudi za mladoletne storilce. Prehodne in končne določbe namreč urejajo vprašanje, katerih zakon sploh velja. Iz njih je mogoče razbrati, da je namen zakonodajalca v prihodnje sprejeti poseben zakon za mladoletnike, do sprejetja posebnega zakona, pa se začasno uporabljajo specialne določbe KZ-UPB1. KZ-1 je tako razveljavil celoten zakon, razen nekaterih določb. Ker posebni zakon še ni bil sprejet, je razumljivo, da je novi zakon predvidel uporabo določb KZ-UPB1. Ker je na podlagi prehodne določbe 375. člena KZ-1 določba 70. člena KZ-UPB1 ohranjena v veljavi, jo je treba vsebinsko šteti kot del novega zakona (notranja povezanost kazenskega prava oziroma umeščenost v notranji sistem). Ureja namreč področje, ki ga novi zakon ne ureja posebej, pač pa se v tem delu opira na staro ureditev. Če bi šteli, da je 70. člen nanaša na KZ-UPB1, bi prišli do absurdne rešitve, ko bi zakon sicer predvidel kolizijo med posebnimi in splošnimi določbami kazenskega zakonika, vendar do te kolizije nikoli niti pojmovno ne bi moglo priti, saj splošnih določb starega zakona ni več. Vse določbe starega zakona, razen posebnih določb, so bile namreč razveljavljene. Določbi 1. in 4. člena sicer res kažeta na to, da velja KZ-1 samo za polnoletne storilce kaznivih dejanj in da ni podlage za vodenje kazenskih postopkov zoper mladoletnike niti za njihovo kaznovanje. Vendar pa je potrebno ta dva člena drugače razumeti. Ob prehodnem režimu veljata znotraj enotnega sistema kazenskega prava dva režima, in sicer režim, ki velja za polnoletne, in režim, ki velja za mladoletne. Zato je potrebno določbe KZ-UPB1 razumeti v povezavi s KZ-1. Ob takem izhodišču se izkaže, da je ureditev 1. in 4. člena KZ-1, katere gramatikalni pomen utegne napeljati na sklep, da KZ-1 velja samo za polnoletne, zgolj navidezna, saj analiza celotnega besedila kazenskega zakona (predvsem določb 70. člena KZ-UPB1 v povezavi s členoma 375. in 380 KZ-1) pokaže, da velja KZ-1 v svojem celotnem besedilu tudi za mladoletne storilce, kolikor njegove določbe ne nasprotujejo posebnim določbam za mladoletnike (70/1 člen KZ-UPB1). Prehodne določbe torej izključujejo razlago, da se KZ-1 uporablja samo za polnoletne storilce. Ob njihovem pravilnem razumevanju je potrebno šteti, da je uporaba določb, ki vsebujejo besede »polnoletni« (1. in 4. člen), kolikor se te nanašajo na obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, v veljavnem besedilu kazenskega zakona izključena. Če posamezna določba nasprotuje posebnim določba za mladoletnike, ne velja, kolikor se nanaša na mladoletnike. Logično nemogoč je sklep, da KZ-1 velja za mladoletnike, ter obenem zanje ne velja. Ob tako razlagi bi zakon nasprotoval samemu sebi in ne bi bil več smiselna in sklepčna celota. VARNOSTNI UKREPI PO 69.KZ s sklepom!1.varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja na prostosti/v zavodu; kateri zakon se glede tega uporablja (KZ); natančen postopek v zvezi s tem, veliko glede izvedenca, kaj mora ugotovit, da lahko odgovarja le na dejanska, ne pa pravna vprašanja; pa o biološkem in psihološkem pogoju neprištevnosti 1. V ZAVODU: namenjen neprištevnim/bistveno zmanjšano prištevnim storilcem kd, pri katerih sodišče ugotovi, da obstaja nevarnost, da bo storilec ponavljal kd zaradi motenj duševnega stanja. *kurativna

narava: medicinsko obravnavanje storilca, namen je odprava storilčeve nevarnosti, posebni pogoji : 1)storilec izvršil kd, ugotovljeno v kaz.post 2)ob izvršitvi neprištev/bistveno zamnjšano 3)nevarnost storilca 4)nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem v zavoduIzvedenec psihiatrične vede dejansko stanje glede prištevnosti Trajanje 1-10let2. NA PROSTOSTI: Spoznanje sodobne psihiatrije, da je zdravljenje uspešnejše, če se ne izvaja v zavodu, ki še povečuje izoliranost ; 1)če sodišče ugotovi, da je takšne vrste zdravljenje potrebno in bo zadostovalo za to, da storilec ne bo ponavljal hujših kd 2) bistveno zmanjšano prištevnemu, če je pogojno odpuščen Trajanje 2 letiPostopek teče na PREDLOG DT, poseben postopek po ZKP, če DT ne predlagaoprostilna, neprišteven storilec ni subjekt KP

ZKPPRVI DEL: SPLOŠNE DOLOČBE (1.-144.)

I. TEMELJNA NAČELA

II. PRISTOJNOST SODIŠČ1. Stvarna pristojnost (presoja praviloma po teži kd zagrožena kazen) in sestava sodišč*zunajobravnavni/izvenrazpravni senat-25/6: 1)pritožbe zoper sklepe preisk.sod. 2)če določeno v Z2. Krajevna pristojnost (primarno: na območju kjer bilo kd storjeno/poskušeno; če ni znan:kjer ima obd. stalno prebivališče)3. Združitev in izločitev postopka 4. Prenos krajevne pristojnosti 5. Posledice nepristojnosti in spor o pristojnosti

III. IZLOČITEV rekuzacija iudex inhabilis-sodnik izločen po Z/suspectus-zahtevo za izločitev lahko obe stranki, do konca G.O. (+ da ne sodi potencialno/dejansko pristranski sodnik, - nevarnost zlorabe:zavlačevanje post, nedopustno vplivanje na izbiro)

IV. DRŽAVNI TOŽILEC –nosilec javne obtožbeUpravičeni T pri vseh kd, katerih storilci se preganjajo po UD. Pristojen: 1)odkrivanje kd, izsleditev storilcev, usmerjanje prekazen.post. 2)zahteva preiskavo 3)vloži in zastopa obtožnico 4)vlaga pritožbe/izredna pr.sr.

V. OŠKODOVANEC IN ZASEBNI TOŽILEC Predlog: predlagalni delikt; upravič.T=DT, vendar je predlog posebna procesna predpostavka.Predlog podati/zasebno tožbo vložiti v 3mes od dneva ko upravič.izvedel za kd in storilca *subsidiarni pregon: če DT spozna da ni podlage za pregonv 8dneh sporočiti oškodovancu/potem on lahko nadaljuje v 8 dneh,ko prejme sporočilo (na GO-takoj izjaviti)

VI. ZAGOVORNIK Obvezna obramba: 1)nem/gluh/nezmožen se sam branit 2)kd predpisana kazen 30let 3)priveden k preiskovalnemu 4)pripor 5)ob vročitvi obtožnice-predpisana kazen več kot 8let

VII. VLOGE IN ZAPISNIKI*izločitvena/ekskluzijska pravila o nedovoljenih dokazih-nezakonito pridobljeni

VIII. ROKI

IX. STROŠKI KAZENSKEGA POSTOPKA

X. PREMOŽENJSKOPRAVNI ZAHTEVKI (adhezijski-podrejeni post). V pravd.post lahko oškodov. vselej uveljavlja PPZ, v kazenskem 2 muhi na 1 mah; 1)izboljšati položaj oškodov., 2)izogib vzporednemu/ naknadnemu pravd.post-manjša obremenitev sodišč (če se s tem ne bi preveč zavlekel KP!!!) Do konca GOZahteva: 1-povrnitev škode 2-vrnitev stvari 3-razveljavitev določ.pr.posla

V obsodilni sodbi: a-prisodi PPZ v celoti b-delno/presežek na pravdo c-napoti na pravdo; v vseh ostalih napoti na pravdo-ne sme zavrniti ker bi poseglo na področje pravdnega sodišča ***začasno zavarovanje PPZ 502.člen (začasno zavarovanje zahtevka za odvzem PK)

XI. IZDAJA IN NAZNANITEV ODLOČB Sodba-samo sodišče; sklep&odredba-sodišče,DT,policija Pri odredbi ni pritožbe!

XII. VROČANJE PISANJ IN PREGLEDOVANJE SPISOV Vročanje-za seznanitev z odločbo/obvestitev o procesnem dejanju; OSEBNO-1.neposredno naslovniku, 2.pusti v nabiralniku obvestilo kdaj znova pride, 3.družin.člani-dolžni sprejeti, 4.hišnik/sosed-če privoli

XIII. IZVRŠITEV ODLOČB Pravnomočnost: če se ne more več izpodbijati s pritožbo/zoper njo ni pritožbeIzvršljivost: sodba vročena in za izvršitev ni zak.ovir

XIV. POMEN IZRAZOV V ZAKONU IN DRUGE DOLOČBE 137: začasni odvzem vozniškega dovoljenja-osebni prepovedni omej.ukrep, zaradi ponovitvene nevarnosti139: če obd umre KP se s sklepom ustavi

DRUGI DEL: POTEK POSTOPKA (145.-490.)POSTOPEK: 1)PREDHODNI (prekazenski,preiskava) 2)GLAVNI (GO in sodba) 3)POST.S PR.SREDSTVI (redna, izredna) 4)a-skrajšani, b-sod.opomin, kaz.nalog, c-mld

A. PREDHODNI POSTOPEK

XV. PREDKAZENSKI POSTOPEK (145.-166.) policija, DT, preiskovalni. Problem proaktivne dejavnosti policije-pred storitvijo kd-prisluškovanje, faza v kateri najhitreje/nekontroliran pride do posegov v ČP in SV 145:kazenska ovadba, notitia criminis, 148: klasični polic.ukrepi: izslediti storilca, zavarovati sledove, zbrati obvestila; 148a: nujna navzočnost zagovornika, pouk po 227, zapisnik-se lahko uporabi kot dokaz v KP, če osumljeni v takem psiho/fizič stanju, da se je sposoben branit149: polic.pridržanje-omejitev sv.gibanja-osebe na kraju kd; POMSi:TAJNO OPAZOVANJE: utemlj.razlogi za sum, predlog DT, z odredbo preiskovalniPOSEG V TAJNOST OBČIL-elektr.komunikac. promet: razlogi za sum, predlog DT, z odredbo preiskovalniPOSEG V TAJNOSTI PISEM,OBČIL: utemlj.razlogi za sum, predlog DT, odredba preiskovalniUKREP NAVIDEZNEGA ODKUPA/SPREJEMANJA DAJANJA DARIL: utemljeno sklepati, odredi DT; ne smejo izzivati če izzovejo: zavrnila sodba 357/4.TAJNO DELOVANJE: utemlj.razlogi za sum, vključitev tajnih delavcev, odredi DT s pisno odredbo, predlog policijeODREDI BANKI,HRANILNICI DA SPOROČI ZAUPNE PODATKE: sodišče na predlog DT* Polic.odvzem prostosti: 157/1: prijetje 157/2: pridržanjePRIJETJE: razlogi za pripor 201. ali 432-se skriva,istovetnost,kaže da bo pobegnilvendar brez odlašanja odvesti k preiskovalnemuPRIDRŽANJE: ugotovitev istovetnosti, alibija, zbiranje obvestil in dokaznih predmetov + 1./3tč priporni razlogi ; max.48urDT Z OVADBO! 1)zavrže 2)sproži kazen.pregon 3)dopolni 4)začasno odloži (poravnavanje,POP)

XVI. PREISKAVA zoper določ.os.če obstaja utemelj.sum, da je storila kd, na zahtevo upravič.TžPreden preiskovalni izda sklep-zasliši osumljenca=obrambno zaslišanjeVložitev obtožnice brez preiskave: kazen zapora do 8let+zbrani podatki dovolj podlage za obtožbo

XVII. UKREPI ZA ZAGOTOVITEV OBDOLŽENČEVE NAVZOČNOSTI,

ZA ODPRAVO PONOVITVENE NEVARNOSTI IN ZA USPEŠNO IZVEDBO KAZENSKEGA POSTOPKA (=OMEJEVALNI UKREPI)1. Vabilo 2. Privedba 3. Obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča 4. Prepoved približanja določenemu kraju/osebi 5. Javljanje na policijski postaji 6. Varščina 7.Hišni pripor 8. PriporZačasni prisilni ukrepi zoper domnevnega storilca kd, ki ga omejujejo v njegovih ČPS, še preden je bil obsojen s pravnomočno sodbo. 1.osebni: posegajo v osebno svobodo/sv.gibanja (prisilni.prepovedni) 2.stvarni: posegajo v premoženje194 Privedba: obd,priče,izvedenca NE DT,zagov. Odredba-ni pr.sredstva !200 Pripor: 20.URS USTAVNI POGOJI: 1-utemeljen sum,da storil kd 2-priporni razlog 3-neogibno potrebno za potek KP ali varnost ljudi (odredi preiskovalni, pisnegi sklep sodišča, NA predlog DT)Priporni razlogi: 1-begosumnost 2-koluzijska nevarnost: materialna:uničila sledove kd, personalna:vplivala na priče, 3.iteracijska/ponovitvenaPreiskovalni s.-priporni narokZoper sklep o priporu se sme priprti pritožiti na zunajobr.senat v 24h od ure,ko mu bil sklep vročen. Pritožba ne zadrži izvršitve. Senat mora odločiti v 48h.

XVIII. PREISKOVALNA DEJANJA/DOKAZNA SREDSTVA1. Hišna in osebna preiskava 2. Zaseg predmetov 3. Ravnanje s sumljivimi stvarmi 4. Zaslišanje obdolženca 5. Zasliševanje prič 6. Ogled 7. Izvedenstvo Hišna/osebna preiskava: utemelj.razlogi za sum, odredi sodišče z odredbo, Brez odredbe-IZJEMA! 1-imetnik želi 2-kliče na pomoč 3-zasačen 4-varnost ljudi/premoženjaZaseg predmetov: 1.zaradi dokazovanja-predmeti ki utegnejo biti dokaz 2.omejevalni ukrep-predmeti ki se po KZ morajo vzeti

XIX. OBTOŽNICA IN UGOVOR ZOPER OBTOŽNICOZ obtožnico se v objektivnem in subjektivnem pogledu določi OBSEG SPORAObtožnica=pravnomočna, z dnem ko ugovor zavrnjen; če ugovor ni bil vložem

B. GLAVNA OBRAVNAVA IN SODBAGlavni post: ker kazenske sodbe ni mogoče izreči, če pred tem ni bila opravljena GO

XX. PRIPRAVE NA GLAVNO OBRAVNAVO (286.)Tehnična faza post., v rokah predsednika senata; odredba kdaj/kje GO v max.2mesecih po prejemu obtožnice.

XXI. GLAVNA OBRAVNAVA (294.)1. Javnost glavne obravnave 2. Vodstvo glavne obravnave 3. Pogoji za glavno obravnavo 4. Preložitev in prekinitev glavne obravnave 5. Zapisnik o glavni obravnavi 6. Začetek glavne obravnave in zaslišanjeobtoženca 7. Dokazni postopek 8. Sprememba in razširitev obtožbe 9. Beseda strankIzključitev javnosti: po Ud/predlog strank, varovanje 1.tajnosti 2.javnega reda 3.morale 4.varstva osebnega družinskega življenja obt/oškod. 5.koristi mladoletnika 6. javnost škoduje interesom pravičnostiPreloži GO: 1.če ni DT 2.poskrbeti nove dokaze 3. obt začasno duševno zbolelUstavi KP s sklepom: 1.oškodovanec kot T ali zasebni T neopravičeno ne prideta

XXII. SODBA Rezultat GO in najpom.odločitev v KP1. Izrekanje sodbe 2. Vrste sodb 3. Razglasitev sodbe 4. Pisna izdelava in vročitev sodbe Izrekanje sodbe: 354: subjektivna in objektivna identiteta med obtožnim aktom in sodboObjektivna-sodba je vezana na dejanje, ki je opisano v obtožbi, čeprav sodišče vezano na nač.iskanja mat.resnice, ne sme obtoženca obsoditi za dejanje, ki ga je dejansko storil, pa tožilec zanj ni ustrezno spremenil obtožbe. Po prevladajočem stališču proc.teorije sme to sodišče storiti le ko v obt.korist.Sodbe: 1.zavrnilna (DT umakne obtožbo, oškod.umakne predlog, ne bis in idem, izključen kaz,pregon) 2.oprostilna (dejanje ni kd, okoliščine, ki izključujejo krivdo/kaznivost, nesorazmernost med majhnim pomenom in posledicami obsodbe )3. obsodilna

C. POSTOPEK S PRAVNIMI SREDSTVI

XXIII. REDNA PRAVNA SREDSTVA1. Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje (suspenzivna-zadrži izvršitev sodbe)a) Pravica do pritožbe b) Vsebina pritožbe c) Razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati d) Postopek s pritožbo e) Meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje f) Odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi 2. Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje 3. Pritožba zoper sklep

XXIV.IZREDNA PRAVNA SREDSTVA 1. Obnova kazenskega postopka (samo v KORIST, odloča zunajobravnavni senat, *novote )*neprava obnova: se ne spremeni dej.stanje, zgolj odločba o kazni2. Izredna omilitev kazni (odloča VS, po pravnm.nove okoliščine,ki bi očitno pripeljale do milejše obsodbe)3. Zahteva za varstvo zakonitosti (odloča VS; lahko v škodo-vendar potem samo ugotovi, brez spremembe sodbe, zaradi kršitve materialnega ali procesnega zakona, NE zaradi zmotne/nepopolne ugotovitve dejanskega stanja)

D. POSEBNE DOLOČBE ZA SKRAJŠANI POSTOPEK,ZA IZREKANJE SODNEGA OPOMINA IN ZA POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM

XXV. SKRAJŠANI POSTOPEK PRED OKRAJNIM SODIŠČEM sumarni/poenostavljen (lažja kd)*posamezna preiskovalna dejanja-Kpd, priprava na GO, vabilo-GO: najmanj 3dnevi

XXV.a POSTOPEK ZA IZDAJO KAZNOVALNEGA NALOGA hitrejše/racionalnejše obravnavanje lažjih kd, ki iz dejanskega in pravnega vidika niso problematična *ugovor od 8dneh od vročitve

XXVI. POSEBNE DOLOČBE O IZREKANJU SODNEGA OPOMINA

XXVII. POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM 1. Splošne določbe 2. Sestava sodišča 3. Uvedba postopka 4. Pripravljalni postopek 5. Postopek pred senatom za mladoletnike 6. Pravna sredstva 7. Nadzorstvo sodišča nad izvajanjem ukrepov 8. Ustavitev izvrševanja in sprememba odločbe o vzgojnih ukrepih *mld ne sme biti sojen v nenavzočnosti *obvezen zagovornik: 1.prepisana kazen zapora nad 3leta 2.sodnik spozna da mu je potreben *uvedba post samo na zahtevo DT *na GO izključena javnost

TRETJI DEL: POSEBNI POSTOPKI 491.-

XXVIII. POSTOPEK ZA UPORABO VARNOSTNIH UKREPOV, ZA ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI, PODKUPNIN TER DENARJA ALI PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA IN ZA PREKLIC POGOJNE OBSODBE

XXIX. poglavje POSTOPEK ZA ODLOČBO O IZBRISU OBSODBE IN O PRENEHANJU VARNOSTNIH UKREPOV IN PRAVNIH POSLEDIC OBSODBE (508. člen…)

XXX. poglavje POSTOPEK ZA MEDNARODNO PRAVNO POMOČ IN IZVRŠITEV MEDNARODNIH POGODB V KAZENSKOPRAVNIH STVAREH – glej Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU) (514. člen…)

XXXI. poglavje POSTOPEK ZA IZROČITEV OBDOLŽENCEV IN OBSOJENCEV (521. člen…)

XXXII. poglavje POSTOPEK ZA POVRNITEV ŠKODE, REHABILITACIJO IN UVELJAVITEV DRUGIH PRAVIC OSEB, KI SO BILE NEUPRAVIČENO OBSOJENE ALI JIM JE BILA NEUTEMELJENO VZETA PROSTOST (538. člen…)

XXXIII. poglavje POSTOPEK ZA IZDAJO TIRALICE IN RAZGLASA (547. člen…)

XXXIV. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (552. člen…)

---

1. Kaj pomeni prekvalifikacija kaznivega dejanje in na kaj je potrebno paziti?Pravno kvalificirati pomeni pravno opredeliti dejanje oziroma ga pravno oceniti in določiti njegovo ime, ki ga ima po kazenskem zakoniku. Če je kaznivo dejanje prekvalificira, to pomeni, da se ga drugače pravno opredeli (npr. iz težke v lahko telesno poškodbo). Pri tem je potrebno paziti, da se ne prekvalificira v povsem drugo kaznivo dejanja, saj je potrebno v takšnem primeru ponoviti postopek z obtožnico, zaradi pravice do obrambe. Objektivna-sodba je vezana na dejanje, ki je opisano v obtožbi, čeprav sodišče vezano na nač.iskanja mat.resnice, ne sme obtoženca obsoditi za dejanje, ki ga je dejansko storil, pa tožilec zanj ni ustrezno spremenil obtožbe. Po prevladajočem stališču proc.teorije sme to sodišče storiti le ko v obt.korist.

18. Najprej sva se lotila sodbe (natančneje moje prekvalifikacije - glej opis kazenske naloge), kjer sem morala natančno obrazložiti svoje razloge za takšno odločitev in nato še kaj vse je treba storiti pri prekvalifikaciji, da takšna sodba stoji (torej izpustiti del iz opisa dejanskega stanja, paziti na predlog oškodovanca in zastaralne roke,...skratka vse, kar sem tudi sama v sodbi že storila, tako da je bilo to odlično vprašanje za prebijanje ledu

10. Kako se lahko naznani kaznivo dejanje?Ločimo:* uradno ovadbo, ki pomeni sporočilo državnemu tožilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; vsi državni organi so dolžni naznaniti takšna kazniva dejanja.* zasebno ovadbo, ki jo lahko poda vsakdo in ni treba, da je oškodovan s kaznivim dejanjem;* samoovadba: storilec se naznani sam.

25. Kdo vse je lahko upravičeni tožilec in kako je s tem pri predlagalnih deliktih (kaj sploh so). Ali obstaja v kazenskem pravu primer, ko se postopek vodi brez zahteve upravičenega tožilca?Upravičeni tožilci so 1.državni tožilec, 2.zasebni tožilec in 3.oškodovanec kot tožilec. Predlagalni delikti so tisti, ki se preganjajo na predlog oškodovanca, kar je izrecno določeno v KZ. Tudi pri predlagalni deliktih se storilec preganja po uradni dolžnosti, vendar pa glede dopustnosti pregona zakon upošteva interes oškodovanca – njegov predlog je procesna predpostavka, da lahko DT začne in vztraja pri kazenskem pregonu. Primer, ko se postopek vodi brez zahteve upravičenega tožilca pa je pri mladoletnikih, ko uvede senat postopek na zahtevo oškodovanca.

26. Odvzem prostosti v ZKP-vse varianteA) 149:Polic.pridržanje osebe, ki se najdejo na kraju kd (načeloma priče)-dati pomembne podatke za KPB) 157:Polic.odvzem prostosti a-prijetje (razlogi za pripor, takoj k preiskovalnemu)b-pridržanje da -ugotovi istovetnost-preveri alibi-zbira obvestil in dokaz.predmete) utemljrazlogi za sumC) 160: In flagranti: zasačen pri kd,ki se preganja po UD: VSAKDO vzeti prostostpreiskovalni,policijD) 200: Pripor

27. Ali lahko sodišče odvzame vozniško dovoljenje in v katere procesne ukrepe to sodi gre za podoben ukrep kot je pripor (vprašal je tudi razloge zanj - primarni je že v ustavi, ostali trije po zkp so pa

potem njegova izpeljanka), saj je namen tega ukrepa ravno tako preprečitev ponovitvene nevarnosti in tako sodi med omejevalne ukrepe po zkp (in če se ne motim, bi bil to po moje tudi odgovor na njegovo sicer zelo priljubljeno vprašanje, kaj je to pripor stvari )Omejevalni ukrepi: osebni-personalni in stvarni-realniOmejevalni ukrepi: začasni prisilni ukrepi zoper domnevnega storilca k.d., ki ga omejujejo v njegovih pravicah in svoboščinah še preden je bil obsojen s pravnomočno sodbo. 1) O konceptu omejevalnih ukrepov- slovenski ZKP ga doslej ne pozna, instrumentalno pojmovanje omejevalnihukrepov, drugače osnutek ZKP-1, teoretično velik korak naprej;- osebni omejevalni ukrepi večinoma urejeni v XVII. poglavju ZKP, a ne vsi, stvarniraztreseni po zakonu; Osebni omejevalni: vabilo, privedba, obljuba, prepoved približanja kraju/osebi, javljanje na PP, varščina, hišni pripor, priporOmejevalni ukrepi so: --začasni prisilni ukrepi praviloma zoper domnevnega storilca (stvarni izjeme!); -- neizogibno potrebni, da bi sodišče odpravilo povečano nevarnost, ki jo domnevnistorilec predstavlja za izvedbo KP ali za varnost ljudi; -- omejujejo človekove pravice in svoboščine v KP pred pravnomočno obsodbo; -- ustavnopravno jih omejuje domneva nedolžnosti, zato dopustni le ob zadostni verjetnosti, da je bilo storjeno KD (so poseg v to domnevo);- KP mora biti v načelu mogoč tudi brez uporabe omejevalnih urepov;- corpus separatum v KP; tudi zakon v zakonu, ker vsebuje zaokroženematerialnopravne in procesnopravne vsebine;

2) Razvoj ustavnosodne doktrine o omejevalnih ukrepih v RS- U-I-18/93, 1996, nosilna odločba o priporu, temeljni pogledi US na omejevalneukrepe;- U-I-296/02, 2004, nosilna odločba o stvarnih omejevalnih ukrepih (začasnemzavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi); linija odločanja US kot priprvi odločbi; - sodišče ugotovilo podnormiranost ukrepa (ni vsebinskih pogojev za uporabo,trajanje in prenehanje); - neustrezen postopek odločanja: ne sme se odrediti po uradni dolžnosti, nipredviden kontradiktorni postopek odločanja; - poseg v pravico do zasebne lastnine;- zakonodajalec mora določiti dokazni standard , določno omejiti njegovo trajanjeglede na težo KD, fazo in stadij postopka;- U-I-328/04, 2008, začasni odvzem vozniškega dovoljenja, s to odločbo zaokroženoodločanje US o omejevalnih ukrepih.

3) Ureditev stvarnih omejevalnih ukrepov po odločbi US in noveli ZKP- zakonodajalec reagiral z bistveno preureditvijo začasnega zavarovanja odvzemaPK (in le malo več od tega);- predelani ali novi členi 502-502d ter 109 ZKP;- stvarna omejevalna ukrepa po ZKP sta začasno zavarovanje odvzema PK inodvzema PPZ (ne pa npr. začasni odvzem predmetov);- opredeljeni razlogi za uporabo omejevalnega ukrepa, mogoč samo na predlogupravičenega tožilca, ne po uradni dolžnosti;- mogoč v predkazenskem postopku, tedaj mora biti izkazan dokazni standardutemeljenih razlogov za sum;- uporabiti ga je mogoče zoper domnevnega storilca in zoper povezano tretjo osebo(ki ji mora biti zagotovljen položaj v postopku);- o njem se odloča na naknadnem kontradiktornem naroku, ki pa ni vselej obvezen,odločitev, ugovor, odločitev o ugovoru in tudi še pritožba;- trajanje ukrepa določeno v zakonu glede na stadij postopka, ekstremni roki sonesprejemljivo dolgi, režim podaljševanja. Upošteva se faza postopka, vrsta, naravain teža KD, zapletenost postopka ter obseg in pomen premoženja;- spremenljivost ukrepa, prednostna zadeva;- omejitve socialne narave izhajajo iz odločbe US, so posledica domnevenedolžnosti;- sodnik, ki odloča, je v položaju sodnika garant (sodnika svoboščin).

4) "Sporna" kategorija: začasni zaseg predmetov- "pripor stvari", Vasiljević;- dve podlagi: 1) predmeti,ki se v KP morajo odvzeti ali smejo vzeti (to je omejevalni ukrep);2) predmeti, ki so dokazila v KP (ni omejevalni ukrep, spada k dokaznem pravu);- zakon ne določa za odvzem niti dokaznega standarda, postopka odvzema, sodnepristojnosti, oblike odločbe, pravnih sredstev…, a gre nedvomno za poseg vlastninsko pravico (33U);- projekt ZKP-1 sprejema idejo omejevalnih ukrepov, tudi stvarnih, začasnegaodvzema predmetov ne zajema;- ne glede na teoretične dispute, potreba po ustrezni ureditvi začasnega odvzemapredmetov o(b)staja.

37. Kaj vse lahko stori tožilec z ovadbo?Ko državni tožilec ocenjuje sprejeto kazensko ovadbo, lahko sprejme eno od naslednjih odločitev:1) zavrže kazensko ovadbo: 1.če naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje;2.okoliščine, ki izključujejo kaz.pregon: (če je pregon zastaran; če je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo; so podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon (npr. smrt storilca, že razsojena zadeva, trajna duševna bolezen, procesna imuniteta…);3.če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje.2) priskrbi dopolnilna obvestila: če iz same ovadbe ne more presoditi, ali so navedbe v njej verjetne, če ni dovolj dokazov, da bi zahteval preiskavo, ali če je do njega prišel glas o kaznivem dejanju, ter če storilec ni znan.3) vloži zahtevo za preiskavo/neposredno obtožnico : zahtevo za preiskavo bo vložil, če bo iz navedb in dokazov ocenil, da je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. 4) začasno odloži : 1.odstopi ovadbo v postopek poravnavanja:če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. Pri tem upošteva tudi vrsto in naravo dejanja, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za istovrstna ali druga kazniva dejanja, ter stopnjo kazenske odgovornosti. Poravnavanje se lahko opravi le s pristankom osumljenca in oškodovanca. Če je dosežen sporazum, državni tožilec ovadbo zavrže.2.odloži kazenski pregon:Za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let, če je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih ter opraviti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja, in sicer:- odprava ali poravnava škode;- plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj;- kakšno splošno koristno delo;- poravnavo preživninskih obveznosti.Če osumljenec v roku, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev za poravnavo preživninskih obveznosti pa ne daljši kot 1 leto, izpolni nalogo, državni tožilec ovadbo zavrže. * ne začne kazenskega pregona : ZKP določa dva primera, ko DT ne začne kazenskega pregona:- če se lahko storilcu kazen odpusti, državni tožilec pa glede na konkretne okoliščine primera oceni, da sama obsodba, brez kazenske sankcije ni potrebna;- če je za kaznivo dejanje predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, obdolženi pa je zaradi kesanja preprečil škodljive posledice ali poravnal vso škodo in državni tožilec oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upravičena.

13. Razlika med poravnavanjem in odloženim pregonom? (1. vodi poravnalec, 2. je v rokah DT) Pogojno odloženi kazenski pregon-162.ZKP:

Državni tožilec sme odložiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je 1.predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let in v primeru izvršitve nekaterih 2.taksativno naštetih težjih kaznivih dejanj, če se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, med drugim je na prvem mestu odprava ali poravnava škode. Če osumljenec v roku, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, izpolni nalogo, državni tožilec ovadbo zavrže. Oškodovanec ne more zahtevati subsidiarnega pregona.Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, pa ima državni tožilec tudi pravico, da kazenskega postopka ne začne oziroma odstopi od pregona, če je osumljenec zaradi dejanskega kesanja preprečil škodljive posledice ali poravnal škodo in državni tožilec glede na konkretne okoliščine primera oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upravičena. Poravnava-161.a ZKP:Naslednja oblika odvračanja od kazenskega postopka je poravnavanje (alternativni način zunajsodnega reševanja kazenskih zadev). Državni tožilec sme ovadbo ali obtožni predlog za kaznivo dejanje, za katero je predpisana 1.denarna kazen ali zapor do treh let in v nekaterih 2.taksativno naštetih težjih kaznivih dejanj, odstopiti v postopek poravnavanja. Poravnavanje vodi poravnalec, izvajati pa se sme le v privolitvijo osumljenca in oškodovanca. Poravnalec v soglasju z obema pripravi sporazum (o poravnavi), v katerem so določene obveznosti osumljenca in rok, v katerem jih je dolžan izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od treh mesecev. Ko državni tožilec prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, ovadbo zavrže.

14. Za katera k.d. se izvede poravnavanje? (zeli slišati samo, da jih določa zakon, ni pa potrebno vedeti katera k.d. so našteta) 161.aZakon določa, za katera kazniva dejanja sme državni tožilec ovadbo ali obtožni predlog odstopiti v postopek poravnavanja (denarna kazen ali kazen zapora do treh let, ter kazniva dejanja hude/posebno hude telesne poškodbe, velike tatvine, zatajitve in poškodovanja tuje stvari). Gre za taksativno našteta kazniva dejanja iz pristojnosti okrožnega sodišča. Glede teh kaznivih dejanj je odstop dopusten, če so podane »posebne okoliščine«, ki pa jih zakon ne določa, temveč pooblašča generalnega državnega tožilca, da jih opredeli v splošnem navodilu. Poravnavanje je možno samo v fazi predkazenskega postopka.

15. Odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi v razmerju do PPZ (naučite se iz učbenika in ne samo iz zakona) 74.KZ-1: Odvzem PK: Nihče ne more obdržati PK, ki je pridobljena s kd499: PK,ki je dosežena s kd/zaradi njega, se v KP ugotavlja po UDČe uveljavlja oškodovanec PPZ (na vrnitev stavri ali zneska,ki ustreza vrednosti), se ugotavlja PK samo v tistem delu, ki ni zajet s PPZ. *začasno zavarovanje PK/PPZ: stvarni omejevalni ukrep

15.Delitev pravnih sredstevPritožba dopustna zoper vse sodbe, razen zoper kaznovalni nalog-tu je UGOVORA) V ŠIRŠEM SMISLU: 1-ugovor zoper obtožnico 2-vrnitev v prejšnje stanjeB) V OŽJEM SMISLU: redna-NEpravnomočne / izredna –pravnomočne (samo v korist)suspenzivna-pr.sredstvo zadrži izvršitev / NEsuspenzivna (npr.zoper sklep o uvedbi pripora/preiskave)devolutivna-o pritožbi odloča inštanca-nadrejeno sodišče / NEdevolutivna –odloča isto sodišče

16. pritožba - rok, napoved, kaj stori sodišče, če je zamujen rok : zavrže kot nedovoljeno kaj če ne? potem jo zavrže sodnik poročevalec

15.Razlike sumarni/redni post.Redni: 1.senat 2.preiskovalni ne more biti v senatu, ki sodi 3.praviloma preiskava 4.ugovor zoper obtožnico 5.priprava na obravnavo 8dniSumarni: 1.sodnik posameznik 2.isti opravi Kpd-posam.pripravlj.dejanja 3.ni preiskave 4.ni ugovora 5.priprava na obravnavo 3 dni

16. Ali je potrebno pri sumarnem postopku pritožbo napovedat Ni vezano na vrsto postopka temveč na izrečeno kazen.

12. Ali je napoved pritožbe obvezna? 368.ZKPNapoved pritožbe je obvezna, če želi upravičenec uporabiti pravico do pritožbe, razen v primerih, kadar je obtožencu izrečena kazen zapora. Takrat ni potrebno pritožbe napovedati. Če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napove, se šteje, da se je odpovedal, pravici do pritožbe. (v osmih dneh po razglasitvi sodbe), pisno izdelana sodba pa ne vsebuje obrazložitve.

11. Pritožbeni rok v postopku pred okrajnim sodiščem po novem!15 dni, prej 8 dni.

15. Kaj je prekršek?Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne, lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek.Prvi del pravnega pojma prekrška je formalna protipravnost. Prekršek je opredeljen kot kršitev zakona, uredbe vlade ali odloka samoupravne skupnosti.Drugi del pojma prekršek je določenost.Tretji del pojma prekršek pa je sankcija.Poleg objektivnih elementov pojma prekršek pa je potrebno upoštevati tudi subjektivni element, to je odgovornost za prekršek, ki mora biti nujno podana, da se kršitelju lahko izreče sankcija.

16. Vrste postopkov po ZP-1 Temeljni vrsti postopka o prekršku sta:- postopek za prekrške prekrškovnega organa (hitri postopek),- redni sodni postopek.Mladoletni storilci prekrškov se obravnavajo v posebnem (rednem sodnem) postopku, v katerem je v ospredju skrb za mladoletnikov nadaljnji razvoj, manj pa pregon storilca prekrška.1.Hitri postopek se začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca (akuzatorno načelo), državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Znotraj hitrega postopka ločimo tri podsvrste postopkov: postopek, v katerem se izda odločba o prekršku; postopek s plačilnim nalogom; postopek s posebnim plačilnim nalogom. 2. Redni postopek se izvede v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen. Ta postopek se začne samo na obdolžilni predlog prekrškovnega organa oziroma državnega tožilca. Primernejši je za obravnavanje bolj zahtevnih primerov prekrškov s sankcijami, ki lahko pomembneje vplivajo na položaj storilca. V njem je zagotovljeno dvostopenjsko sodno varstvo, podrobneje so urejene pravice in položaj obdolženca, njegovo zaslišanje, dokazovanje, ustna obravnava, odločbe…, kar vse zagotavlja višjo stopnjo varstva obdolženčevih pravic.V rednem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZKP, in sicer o jeziku v postopku, vlogah in zapisnikih, rokih, zaslišanju obdolženca, zasliševanju prič, izvedenstvu, hišni in osebni preiskavi, zasegu ali odvzemu predmetov, GO v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti.Redni postopek se začne na podlagi obdolžilnega predloga, s katerim upravičeni predlagatelji postopka o prekršku sodišču predlagajo začetek postopka. Sodišče je dolžno ob prejemu opraviti formalni preizkus obdolžilnega predloga, na podlagi katerega preveri formalne predloge za obravnavanje zadeve: upravičenost predlagatelja, popolnost in razumljivost obdolžilnega predloga, ter tudi, ali so podani pogoji za začetek rednega sodnega postopka. V rednem postopku sodišče sprejema odločitve v obliki odločbe (sodba, sklep, izjemoma odredba). Sodba je oblika odločbe, s katero sodišče na prvi stopnji po končanem postopku o prekršku odloči o obdolžilnem predlogu. Redni postopek se uvede v naslednjih primerih:- če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije,- če je predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila,- proti mladoletnim storilcem prekrškov,- za prekrške s področja obrambnih dolžnosti in za prekrške s področja nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,

- za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.

17. Kako poteka hitri postopek (morala sem povedati samo, da se izda odločba, kdo odloča na prvi stopnji, vrsto pravnega sredstva in kdo odloča na 2. stopnji. Sama sem začela s tem, kako se začne in v katerih primerih, pa me je prekinil, da tako podrobno se ne bi bilo treba učit)Hitri postopek se začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca (akuzatorno načelo), državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Znotraj hitrega postopka ločimo tri posvrste postopkov: postopek, v katerem se izda odločba o prekršku; postopek s plačilnim nalogom; postopek s posebnim plačilnim nalogom. Prekrškovni organ izdaja v hitrem postopku 3 vrste odločb, ki jih lahko štejemo za meritorne, saj se z njimi ugotavlja odgovornost za prekršek in se kršiteljem izrekajo sankcije:- pisna odločba o prekršku,- navadni plačilni nalog brez obrazložitve,- posebni plačilni nalog s kratkim opisom dejanskega stanja in navedbo dokazov.Pravni sredstvi v hitrem postopku sta ugovor in zahteva za sodno varstvo, izjemoma tudi pritožba (v zvezi z zavarovanjem izvršitve). Izredno pravno sredstvo pa je ZVZ. O ugovoru odloča prekrškovni organ, o zahtevi za sodno varstvo pa pristojno sodišče (okrajno sodišče).