59
FILOZOFIJA NARAVE-PREDAVANJA O ČASU »ČAS JE OTROK, KI SE S KAMENČKI IGRA…OTROK NA PRESTOLU« – HERAKLIT »ČAS JE GIBAJOČA SE PODOBA VEČNOSTI« – PLATON (TIMAJ) »ČAS JE MERA GIBANJA« – ARISTOTEL »KAJ JE TOREJ ČAS? ČE ME NIHČE NE VPRAŠA, VEM; ČE PA GA HOČEM NA VPRAŠANJE RAZLOŽITI, NE VEM…« »V tebi, duh moj, merim čase« - AVGUŠTIN (nadaljuje platonsko tradicijo – čas ponotranji) »ABSOLUTNI, RESNIČNI IN MATEMATIČNI ČAS, SAM PO SEBI IN IZ LASTNE NARAVE, TEČE ENAKOMERNO, NE GLEDE NA KAJ ZUNANJEGA.« – I.NEWTON »PROSTOR IN ČAS STA FORMI NAŠEGA ZRENJA, NAŠE ČUTNOSTI…STA ČISTO ZRENJE A PRIORI« – KANT V 19.st. čas postane bolj res cogitans (bolj bistven za fil. od prostora), prostor pa v nasprotju s tem res extensa. Izrazito vlogo ima čas v fenomenologiji. Husserl – časenje duha (die Zeitigung).Hdg.:Bit in čas – časovnost kot temeljno določilo tubiti (die Zeitlichkeit) »ČAS JE TISTO KAR MERIJO URE« - A.EINSTEIN (nova simetrija prostora in časa – 4. Dimenzija) »ČAS JE TISTO KAR PREPREČUJE, DA SE NE ZGODI VSE HKRATI.« – ANONIMUS ANAKSIMANDER: - vse se dogaja po nujnosti in po redu časa. »IZ ČESAR PA STVARI NASTAJAJO, V TISTEM TUDI MINEVAJO PO NUJNOSTI; ZAKAJ DRUGA DRUGI PLAČUJEJO KAZEN (dike) IN PORAVNAVO ZA KRIVDO (adikia) PO REDU ČASA …« - ANAKSIMANDER (po Sovretovem prevodu) arche – apeiron Misel o cikličnosti časa (nastajanje in minevanj, krivda in poravnava) ki je okvir za vse dogajanje. Hdg. Interpretacija tega citata.

FILOZOFIJA NARAVE

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: FILOZOFIJA NARAVE

FILOZOFIJA NARAVE-PREDAVANJA O ČASU

»ČAS JE OTROK, KI SE S KAMENČKI IGRA…OTROK NA PRESTOLU« – HERAKLIT

»ČAS JE GIBAJOČA SE PODOBA VEČNOSTI« – PLATON (TIMAJ)

»ČAS JE MERA GIBANJA« – ARISTOTEL

»KAJ JE TOREJ ČAS? ČE ME NIHČE NE VPRAŠA, VEM; ČE PA GA HOČEM NA VPRAŠANJE RAZLOŽITI, NE VEM…« »V tebi, duh moj, merim čase« - AVGUŠTIN (nadaljuje platonsko tradicijo – čas ponotranji)

»ABSOLUTNI, RESNIČNI IN MATEMATIČNI ČAS, SAM PO SEBI IN IZ LASTNE NARAVE, TEČE ENAKOMERNO, NE GLEDE NA KAJ ZUNANJEGA.« – I.NEWTON

»PROSTOR IN ČAS STA FORMI NAŠEGA ZRENJA, NAŠE ČUTNOSTI…STA ČISTO ZRENJE A PRIORI« – KANTV 19.st. čas postane bolj res cogitans (bolj bistven za fil. od prostora), prostor pa v nasprotju s tem res extensa. Izrazito vlogo ima čas v fenomenologiji. Husserl – časenje duha (die Zeitigung).Hdg.:Bit in čas – časovnost kot temeljno določilo tubiti (die Zeitlichkeit)

»ČAS JE TISTO KAR MERIJO URE« - A.EINSTEIN (nova simetrija prostora in časa – 4. Dimenzija)

»ČAS JE TISTO KAR PREPREČUJE, DA SE NE ZGODI VSE HKRATI.« – ANONIMUS

ANAKSIMANDER: - vse se dogaja po nujnosti in po redu časa.»IZ ČESAR PA STVARI NASTAJAJO, V TISTEM TUDI MINEVAJO PO NUJNOSTI; ZAKAJ DRUGA DRUGI PLAČUJEJO KAZEN (dike) IN PORAVNAVO ZA KRIVDO (adikia) PO REDU ČASA …« - ANAKSIMANDER (po Sovretovem prevodu)arche – apeironMisel o cikličnosti časa (nastajanje in minevanj, krivda in poravnava) ki je okvir za vse dogajanje.Hdg. Interpretacija tega citata.

HERAKLIT: - večno vračanje, periodičnost (večno, usoda pa je logos) ognja v dolgih ciklih »Kako bi se kdo kdaj prikril pred tistim kar ne zahaja?« –vedno je prisotno, je tu in zdaj. PLATON: TIMAJDialog (ki je bolj Timajev monolog, T. je astrolog) se začne z mitom o »starih časih«, o potopu Atlantide Je najbolj kozmološki dialog, prva bolj filozofko zaokrožena kozmologija sploh (predsokratiki so bili še bolj pesniški).»Je svet ustvarjen v času?« »Je.«Ideje, demiurg in hora so večni in neustvarjeni, čas in svet pa sta ustvarjena. Večno bitje ni BILO in BO ampak vselej JE, večnost ni v neomejenem trajanju ampak je izven časa. Gibanje nebesnih teles je najboljši posnetek večnosti. Čas in nebo sta bila ustvarjena skupaj .. po vzorcu večne narave (vzorec je v večnosti, ustvarje no nebo pa v vsem času) !!

Page 2: FILOZOFIJA NARAVE

- čas je ustvarjen skupaj s svetom in sicer po vzoru idej in predprostora (hora), ki pa ni ustvarjen (demiurg); čas je nekakšen posnetek večnosti. Stvarjenje časa (kopija- takšna povezava števila in časa se razdela pri Aristotelu).

- Večnost ni večno trajanje.Trajanje ni kriterij večnosti.- Kroženje planetov se najbolj približa večnosti, njihovo gibanje tudi določa/meri čas.- »Čas in nebo (univerzum) sta torej nastala obenem«- večnost(izven časa) – ves čas (lahko zaprt interval) (svet – hora – neustvarjen, večen)- časa v »emfatičnem« pomenu sploh ni (je posnetek, podoba »eidolon« večnosti, le ta v

polnem smislu je))- čas je povezan s številom, mnoštvom (Aristotel); večnost je povezana z enostjo- število časa je gibanje in najpopolnejše gibanje je gibanje nebesnih teles. Določajo ga

gibnaja (najbolj popolna) nebesnih teles = število časa je merljivo s kozmično uro.

20/10/'99ARISTOTEL O ČASU

Gibanje, končnost / neskončni prostor, časAli čas sploh je? Kaj je njegova narava? Ima ontološko realnost?

ČAS je povezan z GIBANJEM. Čas komaj obstaja, je med tistim kar je bilo in kar še bo…sledi vprašanje kako naj obstaja nekaj iz dveh neobstoječih delov? Zdaj ni del časa, tako kot točka ni del daljice. »kot se zdi povezuje preteklost in prihodnost….«…Težko je celo reči ali je zdaj vedno isti, ali vselej drugi (APORIJE).- pregelda tradicoonalno pojmovanje o naravi časa (predsokratiki), a ne nejde pravega:Predaristotelska tradicija o času: - čas je gibanje celote (Platonska)- čas je sfera sama (pitagorejska)- čas je gibanje (vrsta spremembe)A: sam po sebi čas ni ne gibanje ne sprememba temveč odnos med njima. Je deležen obeh, odvisen od njiju. Kljb temu je čas vsaj pogojno bivajoče.Čas ni niti gibanje niti spreminjanje /11.knj. Fizike/, vendar čas ne obstaja brez sprememb.4 vrste Gibanja (pripadajoče kategorijam): - nastajanje in minevanje ousia (substanca)- rast kvantiteta- spreminjanje kvaliteta- kinezis, locomotio relacija

/gibanje v prostoru

Je čas odvisen od duše/doživljaja? Če čas poteka, tudi ko se duša ne zaveda, kaj če ob prebujenju ne zazna spremembe? To lahko trdimo tudi če niso ob prebujenju opazne nobene spremembe? Je kontinuiran? (tudi dogajanje v duhu nam daje občutek časa)

Gibanje in čas gresta skupaj….Tudi če se gibanje dogaja zgolj v duhu sklepamo, da je potekel čas. Kjer je gibanje je tudi čas – (krožnost)- distinkcija prej – potem izvedena iz predstave v prostoru (pred – za) Predstave zakoreninjene v prostoru – poprostorjenje časa – Einstein 4.dimenzija

((p ali q) in ne p)impl q disjunktivni silogizem

Page 3: FILOZOFIJA NARAVE

Ali je čas kontinuum? Kot je gibanje kontinuirano se zdi, da je tudi čas (circ.vitiosus)!ZDAJ / TU

PREJ POTEM / PRED ZA

Predstava o spacialnosti časa, SPACIALIZACIJA ČASA (Einstein pravi da se čas kot 4. Dimenzija v nekih mejnih pogojih začne obnašati prostorsko.)

Samo če označimo neko gibanje od A/zač./--------------B/konec/ lahko rečemo, da je potekel čas.

Analit fil.:A serija tekoč časB serija relacijsko določen čas

1. Aristotelova def. časa je , da je čas število gibanja glede na prej in pozneje …. Čas je torej vrsta števila.

Število pa je lahko tisto kar je šteto ali tisto s čimer se šteje.Čas je tisto kar je šteto. 2. Čas je torej vrsta števial (št. S katerim štejemo gibanje = št. Gibanja) Nečesa, kar

ne obstja ne moremo šteti – čas obstaja.

Zdaj je definiran z logiko identitete in razlike. Zdaj kot hipokeimenon je isti, a prevzema različne videze (kot sukcesija, je različen); če ne bi bilo časa , ne bi moglo biti zdaja (analitiki se ne bi strinjali 3<5, tudi če se ne….?)

Z zdajem je čas kontinuiran in razdeljen. Je meja; kot točka ni del črte – ni del; črta je deljiva ad infinitm – enako s časom, ni najmanjšega dela časa (hronon) – npr. Planckov čas 10na –45s /veliki pok.

12.pogl. ZDAJ je nujni pogoj časa TOČKAJE VEZ ČASA

ČAS je neskončno deljiv ČRTA

So »hronon« teorije o najmanjši količini časa … V sodobni fiziki – Planckov cčas 10na –43 je čas pod katerim ni mogoče vzpostaviti korelacije prej:potem.

Simultanost zdaja, ali obstaja vsepovsod hkrati isti zdaj? Intuicija pravi: da ; sodobna fizika: ne.

- simultanost časa (z Einsteinom – ni absolutne simultanosti) – isti čas je vsepovsod in hkrati.

- Gibanje merimo s časom in obratno (soodvisnost obeh). Čas je mera gibanja in gibanega – tudi mera mirovanja.

CIKLIČNOST ČASA- vprašanje cikličnosti časa –gotovo je čas akcidentalno cikličen (letni časi ura), toda ali je esencialno cikličen?

Na nek način je (izkustveno – ura, dan, leto…) , kaj pa esencialno? Druga Aristotelova def. časa je, da je čas MERA GIBANJA, in posredno tudi mera

mirovanja.

Page 4: FILOZOFIJA NARAVE

- vsebovanost v času: stvari ki so vedno niso v času (ker niso aficirane z njim) – npr. večni negibni gibalec.

Biti v času pomeni biti izmerjen s časom/ blizu kvantne mehanike. Ali obstaja kaj zunaj časa? Ali bi obstajal čas, če ne bi obstajala duša?

- biti v času pomeni biti izmerjen s časom, saj je čas mera gibanja in mirovanja (če ni izmerjeno sploh ni priklicano v zavest.

- Čas povezan z dušo – obstaja čas če ni duše? A. : brez duše (razuma) se ne da šteti – časa ni.

- (pravilno ) KROŽNO GIBANJE je najpopolnejše – nebesna telesa – krog časa.

27/10/'99POJMOVANJE VEČNOSTI IN ČASA PRI AVGUŠTINU ( 354-430)IN

PLOTINU (201 – 270)Enn. III, 7- o večnosti in času (peri aionos kai chronon) __________tri hipostaze_________/ /Eno – Um – Duša (& duše) – čutni svet – materija »odsotnost(biti, enega)

VEČNOST ←|→ ČAS Duša JE BREZČASNA a se časi.

Ali je večnost večno trajanje? Večnost ostaja v svoji biti le to kar je: »povsem brez razsežnosti ali razdobja- prav to je tisto kar iščemo: večnost.«Večnost: tu in zdaj, celolvita, neskončna, brez preteklosti in prihodnosti. Obstaja pred vsako razsežnostjo, je izven časa – ni ekstenzija časaVečnost etimološko pomeni vedno(ne razumeti kot ekstenzijo časa) bivajoče (aion = άει ον /ών) – Plotin nastopi proti tej etimologiji

Hic et nunc, nunc stans

Plotinova razlaga Platonove opredelitve časa kot gibajoče se podobe večnosti (timaj 37 d) /nemir duše – Tolma/ čas je bistvena konstituanta duše. »Duša je občutila nemirno moč (tolma) … saj ni hotela, da bi ji bilo prisotno vse skupaj.« (vse kar je videla v umskem svetu). Vse se giblje v času Duše –razen nje ni v univerzumu ničesar.»čas je življenje duše v gibanju prehajanja od enega načina življenja k drugemu« – čas ni zunaj dušeČas pri Plotinu: dve pojmovanji:- čas kot življenje duše – »časenje« duša se je počasila (1. Čas duše)- čas v fizičnem svetu (duša sama ni v času) (2.čas fizičnega sveta – ta je v Duši, ki ga je »porodila hkrati z

univerzumom«. Duša povzroči čas – ne temporalno, ampak kavzalno (po duši se čas nenehno ustvarja).»Čas torej ne bo razpršen, nič bolj kot večnost, ki je na različne načine istobistvena v vseh bitjih«

Svet je v duši kot mreža v morju, čas j v duši, duša pa ne v času. Ko se duša vrne v Eno se čas ukine. Vprašanje nastanka časa /kako se lahko začne izven časa/, čas ima vendar lahko ne začetek (Platon pravi, da s stvarjenjem kozmosa, Hawking – Big Bang, začetek časa? Toda ali je to mogoče misliti?Čas ni razpršen kot večnost, ki je istobistvena (homoeidos) v vseh večnih bitjih.Plotin: O tem ali sreča raste s časom? (Enn.I,5) sreča = dobro življenje = resnično bivanje = v Umu = mora biti v večnosti, ne v času«. Torej - NE!Plotin: O gibanju neba (Enn. II,2): Zakaj se nebo giblje v krogu? Duša ga priteguhe k sebi = nenehno gibanje (posnema Um) v krogu (popolnost)O središču duše – je vir iz katerega izvira druga narava – pri telesu ima središče prostorski pomen.O neminljivosti neba: »Vse traja« – celo če bi telesno propadlo, bi duša ostala, ker je najmočnejča (iz Boga izhjajoča) vez.

Za Plotina je uiverzum večen, neskončen. Čas ni ustvarjen v temporalnem ampak v kavzalnem smislu. Eshatološka misel je izrazito krščanska oz. negrška/nefilozofska..

Page 5: FILOZOFIJA NARAVE

3/11/'99

Avrelij Avguštin: Izpovedi XI knjiga

V X. Knj. Tematizira spomin, do katerega pride z iskanjem boga. Stvarstvo: »Išči boga nad nami!« - … nad … - transcendenca (odpoved panteizmu)Notranji – zunanji človek /boljši – interiorizacija –obrnitev navznoter – spomin – v njem me nekaj presega (duh se ne more zaobjeti)

Mneme - v našem smisluAnamnezis – seže onkraj smrti in rojstev.Bog prebiva (je notranji učitelj) v spominu, On je tisto presežno v spominu.V XI knj./11 povezava med spominom/mneme /povzetek Plotina: v večnosti je vse stalno pričujoče

XI/14 – Kaj je čas?»Če me nihče ne vpraša vem, če pa me vpraša ne vem.« Čas je ustvarjen od Boga. XI/20 – preteklost in prihodnost ne bivata (izhajata iz sedanjosti).Vsi trije časi bivajo le v duši. Sedanjost je vpogled vanjo – u-vid. Preteklost je pogled nazaj –spomin, prihodnost je pričakovanje.- Čas je notranja razsežnost duše. Je nad gibanjem nebesnih teles, ne pa njihov proizvod.

XI/27 – »In te, anime mens, tempora metior.«

V zgodovini prevladujeta dve vzporedni a različni pojmovanji časa: 1. Platonsko – intenzija duše2. Aristotelsko – mehansko

II. CIKLIČNI, LINEARNI IN TOČKASTI ČAS

Modusi časa = časovni načini

CIKLIČNI – čas mita arhaičnih družb, večina antike (kjer se kasneje veže na nebesna telesa, ne več na mite)LINEARNI – eshatološki (eshaton=končno) čas ima začetek (ustvarjenost) in konec (apokalipsa); je čas vsega dogajanja – znanosti, vsakdanjega življenja.TOČKASTI – oseben čas ezoterikov, mistikov, gnostikov, ki iščejo večnost v neki točki časa.

Gre za moduse metafizičnega, svetega časa, ne profanega. (Eliade)Eranos – Men and Time (3. In 6. Knj.) Princeton 1983 /

Plessner: članek o odnosu med časom in smrtjo – čas mita se vrti v zaprtem krogu – ciklu; cikličen = mitski čas (danes ind…………?)Z linearizacijo pride do »creatio ex nihilo«. »prelom med obema je na meji med antiko in krščanstvom. Začetek časa – stvarjenje, konec . konec zgodovine (Hegel). (Danes postzgodovinski čas). Tudi smrt je zares smrt šele v linearnem času.

Eliade: čas in večnost v indijski mistikiM. Eliade: »Mit četudi se dogaja v cikličnem časovnem modusu, se nanaša na dogodke, ki se dogajajo »in principio«, /…/ v svetem času, v brezčasnem času, v trenutku brez trajanja….«

Prelom med cikličnim in linearnim časom.Henry Charles Puech (man and time): /Püeš/

Trije modusi: grški = cikličen

Page 6: FILOZOFIJA NARAVE

linearni = glede na nebesna telesa gnostični = točkast

Grki sicer poznanjo zgodovino, a ni začetne in končne točke.Kairos – poseben, izbran dogodek, brez primere v času. Tak dogodek je kristusovo rojstvo – enkraten, zgodovinski, spremeni pogled na čas (božji scenarij).Drugi metafizični časovni mejniki:Stvarjenje, izgon iz raja, Kristusova smrt in vstajenja. Vse se zbira okrog utelešenja Boga, se steka k temu.Pavlova pisma Hebrejcem (Heb 9,24-28)V nekaterih ločinah krščanstva (gnozi) trdijo, da se božje utelešenje dogaja ob vsakem rojstvu človeka.Avguštin: O božji državi (De civitate Dei, XII/10-14)Via recta = ravna pot (napredujoča k telosu) – nasproti: blodni krog poganstva //rectum iterRavno pot omogoči Kristus z enkratnim učlovečenjem.Gilles Quispel: Heilsgeschichte (Jungov izraz) – zgodovnia kot vzgojni proces, voden od boga k božji državi (novi Jeruzalem)Močan apokaliptični ferment v prvih stoletjih krščanstva.

10/11/'99

MIT O VEČNEM VRAČANJU IN OBREDNO »OBNAVLJANJE ČASA« (M.Eliade)

Predzgodovinski narodi in njihovo razumevanje časa, predklasični čas mitov. Ta historia je sveta. Miti so vzorci/arhetipi/paradigme za rituale (glej uvod). / /

/------------------------/za E. sinonimi ( pri Jungu kolektivno nezavedno)

Večno vračanje – ne ničejansko (str. 45 in 46)-vprašljivo razumevanje Platona.

Ilud tempus (nekoč) – ablativ: in ill tempo (v nekem davnem času) /Obnavlja se v vsakem ritualnem dejanju (gradnja, hiše, templja...) S tem dejanjem se sočasnost vpne v mitski čas, in illo tempore. Začetek obreda ponavlja začetek časa/stvarjenja – ponavljanje časa (J.G.Frazer: The golden bough) str. 91-97 ! Antihistorijsko – če se ne menimo za čas, potem ne obstaja; z obredom ga arhaični človek izniči.

17/11/'99PLATONOV CIKLIČNI ČAS DUŠE IN VPRAŠANJE PONOVITVE

(V Gnostičnih esejih, str. 205 – 223, Uršič) T.S.Elliot – združi tri čase v brezčasno prezenco, linearna časovna premica se sklene v krog.RAZLIKA:1.linearni – ciklični čas2.v samem ciklu; submodusi cikličnega časa:

kozmično astronomski (glede na gibanje nebesnih teles) mitični (arhaična tradicija, ponavljajoči se kulti) metafizični (Platonov idealizem, metafizični mejniki niso tostransko

opredeljivi, njihov kronos je večnost – mtfz.mejn. so: rojstvo-smrt, pozaba-spominjanje, nevednost-znanje - kozmično-metafizični, ideja o velikem letu (končno a neizmerno dolgo obdobje), eonu, veku

- duševno-metafizični (ponovitev, reinkarnacija, transmigracija, čas popotovanja duše- koliko časa duša ostane onstran – na poljani resnice?)

Carol Zaleski: Onstran potovanja (1987) – brezčasnost je splošna značilnost mistične izkušnje, spremenjeni čas (a vendar čas, je čas duše) pa znamenje vizionarskega potovanja.Kakšen je ta spremenjeni čas? Verjetno mora biti reverzibilen, ponovljiv.Reverzibilen-irevezibilen

Page 7: FILOZOFIJA NARAVE

Eliade: večno ponavljanje kot poskus grške misli, da bi se izničila ireverzibilnost časa.Platonova prispodoba votline kaže na cikličen čas. En sam singularni trenutek, ko se okovani prebudi in pogleda proti svetlobi. Osvobojeni potuje v svet misli.Platonizem in krščanstvo se kronološko bistveno razlikujeta, topološko (topos tostranstva je votlina) pa v marsičem ujemata.Primerjava s Heraklitovo izjavo, da sta začetek in konec ista. Krožni spoj začetka in konca (shema)

Faidros - duša vidi onstran kdaj pa kdaj tudi resnično bit, potem se kroženje spet vrne na izhodišče.

Kaj se v popotoivanju zgodi z identiteto duše? (Modrec Nagasena in Kralj Milinda)Do kod seže ponovitev?Za Grke sta pot poti gor in dol ena in ista pot. Kristjan pa je tega blodnega kroga odrešen.PONOVITEV lahko razumemo na tri načine:1. pot duše kot krožna identiteta, pot navzgor in navzdoč2. učenčeva ponovitev učiteljeve – razsvetjevalčeve poti, ki prinaša spoznanje; prvi odrešeni, kot paradigma3. ponovitev strukture na druge (novi, višji) ravni.

Ponovitev ohranja kajstvo (quiditas) tistega, kar je strukturirano, če se strukturna mreža zgosti do podrobnosti, se s ponovitvijo strukture ohranja tudi individualnost (tostvo, totost, indivdualno bistvo) stvari

Možnost strukturne ponovitve (toposa, kronosa, del, misli, čustev, …) je miselna predpostavka vsake tostranske predstave o nesmrtnosti (individualnosti) duše. Most spomina – če ga ni, je vse brez smisla (Leibnitz, Metafizična razprava)

Jobova knjiga (42,10) – o tem Jung: Odgovor na Joba, in Kirkegaard: Ponovitev

- Sv.Pavel v pismu Korinčanom (1Kor, 15) – ponovitev šele v onstranstvu, »obleči si neumrljivost« (kdo/kaj si bo obleklo to oblačilo?) – obstoj neke individualnosti (totosti – haeceitas), obče strukture.

Moody: življenje po življenju – v pričevanjih obstaja arhetip. Pri tem je vedno vprašanje interpretacije.Kirkegaard- ponovitev tisto, kar je bilo za Grke anamnezis, kot je tostransko spoznavanje spominjanje, je življenje ponovitev.

Mit tu ni samo grški mit o večnem vračanju. Zgodba/zgodovina o kozmosu je sveta. Miti so vzorci za slavnosti, ki v ritmu vračajo PONOVIJO kozmogonske momente.

Primitivna/arhetipna (arhaična)/ontologija ima Platonsko strukturo. (str.45)

Čas obreda, npr. ko se gradi hišo, tempelj – obnavlja pra kozmološki čas, kozmološki čas začetka – »ilcid ?? tempus« – »nekoč, davno, neki čas« Gre za obnavljanje prezence tega časa. Blagoslovljen prostor sovpade s središčem sveta. S PONOVITVIJO se naš profani čas vpiše v mitskega (str.62-69) – obnavljanje časa ob praznovanju novega leta. Novo leto se praznuje v vseh kulturah in pomeni ponovitev kozmogonije. Stvarjenje sveta , (ki se je zgodilo nekoč) se reaktualizira. Rituali: Saturnalia (svoboda v telesnosti), kaos, klicanje mrtvih… V Perziji NAVRÔZ – praznik, proslava stvarjenja človeka in zemlje …. Sobivanje preteklega in sedanjega.

Razveljavljenje /profanega/ časa. Nepripravljenost arhaičnega človeka dojeti se kot zgodovinsko bitje.

Točkast čas je čas meditacije /ali je zgolj filoz. sublimacija cikličnega časa/

Huna je stara mera časa (koledar lunine mene: (rojstvo), porajanje in minevanje (smrt)) – cikličnost.

Doktrina VELIKEGA LETA je Kaldejsko-Babilonskega izvora

Ciklična / LUNARNA PERSPEKTIVA/ - katastrofa ima določen pomen, smrt posameznika in smrt sveta sta potrebna zaradi PONOVITVE.Čas se obnovi ob vsakem novem rojstvu, vse se ob vsakem trenutku začenja znova. Avguštin: treba je izstopiti iz tega cikliranja (podobno joga in budistična meditacija) Sansara; vendar Budizem- sestop v center cikliranja – umiritev kroženja zavesti v središču.

Page 8: FILOZOFIJA NARAVE

»Zlata doba« je ponavadi postavljena v preteklost (vedska tradiicija – 4 juge)Maha juga – 12.000 jugaion – vek (vekovi sveta-Schelling)

V platonovem dialogu »Politikos« najdemo mit o obratu časa – ljudje se začnejo pomlajevati, ko so dojenčki prenehajo bivati, mrtvi vstanejo iz grobov.

Platonov ciklični čas duše in vprašanje ponovitve (gl. Gnostični eseji 205-223)Shema fenomenologije časa v gr. Klasičnem obdobju:- KOZMIČNO-ASTRONOMSKI- MITIČNI ČAS- METAFIZIČNI ČAS tudi ciklični, onkraj časen

* kozmično – metafizični čas »veliko leto«*duševno – metafizični čas »transmigracija duše, poljana resnice«

V branje: Carel Zaleski: onstranska potovanja.

Kakšen je čas potovanja duše? Efeški spalci, srednjeveški vizionarji, bližnja srečanja s smrtjo, mohamedovo popotavnje

Platonova prispodoba o votlini – cikličen čas, Sokrat je enak med enakimi (prebujenci), vsaka duša se lahko razsvetli. Krščanstvo meni drugače.Heraklit – pot navgor in pot navzdol sta ena in ista.

TOPOLOGIJA IN KRONOLOGIJA PLATONIZMA:Shema:

Ideja dobrega

Rojstvo življenje, dom smrtmaternica svetišče grob

Votlina, zemlja,Hades

Page 9: FILOZOFIJA NARAVE

Duše gledajo nadnebesni prostor, kjer biva neko bitje, s katerim se ukvarja prava znanost, tu duša vidi pravo vedo.Ali je v cikliranju duša nova? Identiteta?

Vprašanje PONOVITVE (prim.Pismo Hebrejcem-človek enkrat umre, potem je sodba – individualna ponovitev duše – »individualno bistvo«

1. krožna identiteta poti nazgor in poti navzdol2. učenčeva ponovitev učiteljeve poti3. ponovitev strukture na neki drugi ravni (topos, hronos, dela, čustva)

quiditas – kajstvoeidos – bistvo, esencaheccitas – totost

Leibnitz: metafizična razprava – neumrljivost, ki jo predpostavljata morala in vera … zahteva ohranitev individualnosti duše (kitajski cesar), Jobova knjiga – ena najpomembnejših knjig Stare Zaveze, Job 42,10

S. Kirkegaard: PonovitevC.G. Jung: Odgovor na Joba

Prvo pismo Korintčanom – prvi človek je iz prsti, drugi iz nebes, želja po individualni nesmrtnosti, brez da bi o njej vedeli ali je

F. Nietzsche: Volja do moči: za nas večnost ni v praznini (kot na Vzhodu) za nas je vrnitev vsega kar smo doživeli

R.Moody: Življenje po življenju – predor, svetloba, toplina nekega bitja.Samo 35% slovenskih kristjanov verjame v posmrtno življenje

Ponovitev - anamnezisDanes grki

24/11/'99O »TOČKASTEM« ČASU, tretji modus časa

Kaj to pomeni v odnosu do cikličnega in linearnega časa?

Henry-Charles Puech »Gnoza in čas« (1951)Ponazoritev: ----------Uršičeva ponazoritev: ……….Črta ponazarja linearnost življenja in časa, točke pa gnostični čas.

V gnozi ni »eshatona« (apokalipsa, poslednja sodba…); odrešitev, razsvetljenje je v gnostičnih tekstih izven časa in se dogaja hic et nunc, in je neka deifikacija človeka, odprtost za svoje sebstvo (self, selbst)

Page 10: FILOZOFIJA NARAVE

V gnozi se eshaton ponotranji, ni na koncu, vseskozi se dogaja v posamezni duši, poslednja sodba se že ves čas dogaja, tudi že v življenju. To je v knjižici Nag Hammadi /Gnostični Eseji; M.U. str.31/

Tomažev (nejeverni) Evagelij, ki je sestavljen iz izrekov (logionov, »suter«)Logion 51: Kdaj bo nastopil spokoj mrtvih in nastopil novi svet? Jezus:….je že prišlo, toda tega ne spoznate .Logion 113: Kdaj bo prišlo nebeško kraljestvo? Jezus: Ne bo prišlo tako, da čakate nanj….razprostrto je po zemlji, toda ljudje ga ne vidijo. V Lukovem evangeliju-..ne pride tako,da bi vzbujalo pozornost….je sredi vas.

Regin sprašuje svojega učitelja (str.20)

Filipov Evangelij /conjunctio opositorum v nevestini sobi – nebeška poroka

Peter Manchester: religiozno izkustvo časa – on skuša našo trojno delitev časa povezati z Avguštinovo trojno delitvijo časa.

sedanjostPreteklost prihodnost

Prevladuje sednanjost

Cikličen čas mita »točkasti čas« linearni, eshatološki čas»illud tempus« »nunc stanc« pričakovanje, upanje - spomin pozornost - Budisti judovsko-krščanska,Platon – anamnezis filozofija (meditacija, islamska tradicija Arhaični rituali gnosis) (+ »sekularni čas zahoda«)

Skice:

. . . . . . . . . . . . . vsaka točka predstavlja vse čase, nevidna linija, ki jih »ureja« , bi bila lahko krožica. Je ta čas zvezen, kontinuiran? NE! Torej ni identitete.

Iz linearnega lahko v vsakem trenutku izstopimo v točkast čas.

Kaj pa, če je točkast čas cikličen? Sestop iz cikličnega časa v njegovo središče – točko. Tako v jogi in vzhodni tradiciji »ustavitev vrtincev zavesti«

Page 11: FILOZOFIJA NARAVE

Tretji modus časa verjetno ni reduktibilen na prvega ali drugega. Spirala – eshaton je sredi nje (to ni vijačnica)

Budistično razumevanje točkastega časa (Vprašanja kralja Milinde)

III. ABSOLUTNI IN RELATIVNI ČAS

Notranji čas duše – čas narave/znanje/mehanski čas (ni tolikšne razlike) ANALITIČNA OBRAVNAVA ČASA/Aristotel: Fizika/ - zunanji čas – potek, tek časa, točka zdaj, ki teče iz prihodnosti v preteklost;

/ zdaj loči celoten časovni potek/

A-teorija časa – preteklost –območje že aktualiziranih dogodkov /prhodnostTek časa: preteklost –prihodnostZdaj: prihodnost – preteklostDogodke lahko razdelimo in vsakemu damo lastnost(Pretekli dogodek – preteklost…)pretekli – (sedanji) – prihodnji čas

B – teorije časa nimajo posebnih atributov, dogodke se ureja na prej in pozneje – prejšnji in poznejši čas.

Newtonov čas V neformalnih dodatkih: Principia 1687, razlikuje med absolutnim in relativnim časom.

»Absolutni, resnični in matematični čas sam po in iz svoje lastne narave teče enakomerno, ne glede na zunanjega.«

»Relativni, navadni in navidezni čas je neko čutno in zunanje merilo za trajanje s pomočjo gibanja, ki ga navadno uporabljamo namesto resničnega časa:……….kot dan, mesec, leto.«

Zunanje = dogodki; simetrično tezi o absolutnom prostoru; bližje A-teorijam (ki vsebujejo tudi dogodke) časa (se ne pokrivajo popolnoma)

Navadno = zmeraj; tesno v analogiji z razumevanjem prostora.

Absolutni prostor – relativni prostor/ /

ostaja podoben, negiben gibljiva razsežnost, merilo za absolutni prostor

(absolutni čas – (teoretski postulat) -analogija s prostorom nepotrebna predpostavka.Kalsična mehanika potrebuje univerzalen čas (absolutni čas dogodkov, dogajanja na vseh lokaciijah v univerzumu; poteka enako; je predpostavka klasične fizike. (danes: univerzalni = absolutni čas).

1.UNIVERZALNI / ABSOLUTNI ČASZnačilna univerzalna simultanost dogodkov.

//Ekvivalenčna relacija med dogodki, ki pa je lahko:

refleksivna (dogodek je simultan sebi) aa aa tranzitivna (univerzalne serije dogodkov) a=b,b=c a=c simetrična (enakost, paralelnost) – simultanost z drugim dogodkom ab,

bati A,B,C,D,E,F,…ti = 1998 …

Page 12: FILOZOFIJA NARAVE

ABSOLUTNI ČAS: serija ekvivalenčnih razredov simultanih dogodkov (t1,t2,…tn), ki ga določa t (časovni izsek).

2. Potrebujemo merilo za ekvivalenčne razrede( Če je tu leto 1998, potem je tudi v galaksiji x ) – isti časovni presek = isti ekvivalenčni razred dogodkov, ne glede na lokacije in gibanje (2 enaki uri bi kljub temu kazali enak čas) – pade Einsteinova RT.

EINSTEIN (1879 – 1955)1905 – specialna (posebna) teorija relativnosti1916 - generalna (splošna) teorija relativnosti – teorija splošnih sistemov (gravitacije)GRT – drugačno razumevanje SRT, razširjenaSRT – za fizikalni čas ne veljata ne 1. Ne 2. Predpostavka niti absolutni čas (ni absolutno univerzalne simultanosti ne absolutnega merila za čas – ni refernčnih okvirov - kjer bi čas bil enak.

Svetlobna hitrost (300 000 km/s) / E = mc² / / energija masa zvok: v = s/t

RT temelji na ugotovitvah v zvezi s svetlobo. Sprva so mislili, da potuje z neskončno hitrostjo, 1676. danec Roemer po opazovanju Jupitrovih lun (kako zahajajo, časi lun niso enaki) oceni hitrost c na 230 000 m/s.19.st.: Firan (1849) – žarek, ki se pravokotno odbija v zrcalu (3 x 10na8 m/s)

Maxwell – elektromagnetizem – svetloba je elektro magnetno valovanje (del el.magn. spektra), svetloba so neki delci.Iskanje analogij med valovanji.Dopplerjev efekt: ko se izvir valovanja bliža, gre več valovanja proti nam; značilno za zvok in svetlobo analogija valov, ki pa za širjenje potrebujejo medij _ vpr. Medija širjenja svetlobe – svetlobni eter – obstoj absolutnega prostora (to ovrže Einstein).Nichelson in Morley – eksperiment 1887: skušala sta izmeriti hitrost zemlje glede na eter, interfernca je omogočala merjenje svetlobe (če se zemlja giblje skozi eter, se bo svetloba, ki se giblje k nam………?!?), razlika F 30 km/s (merjena v dveh smereh prihajanja svetlobe – v vseh smereh konstantna)

Einstein: * svetlobnega etra ni – ni absolutnega prostora v fizikalnem smislu – ni fizikalne osnove, je sama praznina (ni gladine po kateri se »vozimo«)

* svetlobna hitrost je konstantna – v vsakem referenčnem okviru = lokalnem okviru, v katerem je koordinatni sistem (vsi izmerijo c).

DILATACIJA ČASA (podaljšanje, razširitev, časovnih intervalov – čas se upočasni): - »idealna svetlobna ura«Skice:

Gledano iz našega referenčnega okvira j eura na raketi počasnejša. Časovni intervali se v gibajočem sistemu podaljšajo.

(vc) =1t' t

v c / t = l – približevanje /

Page 13: FILOZOFIJA NARAVE

Pri svetlobni hitrosti se čas ustavi (glede na sistem), ker se intervali dilatirajo v neskončnost. (čas fotonov = čas neskončnosti)

8/12/'99

Einstein: DILATACIJA ČASA

»Idealna svetlobna ura«.

Pri svetlobni hitrosti, bi se čas ustavil (z večanjem hitrosti se časovni interval razteza /dilatira)

Koordinatni – lastni čas/

relativizacija časa – primer namiznega tenisa na vlaku (S. Hawking v Kratki zgodovini časa).

Je čas res nekaj zgolj relacijskega – tisto kar merijo ure? – po specialni teoriji relativnosti – DA!

Nesimultanost (relativizacija simultanosti)

C je konstanten (Michael – Morleyev eksperiment)/

relativnost časaNesimultanost pomeni brisanje razlike med preteklostjo in prihodnostjo (dogodek c je lahko za dva razliočna sistema že ali še ne, zaporedje dogodkov, pa se ohrani.

Uri merita isti čas. Obstaja absolutna simultanost, obstaja nek absolutni zdaj (glede na vse referenčne okvire). To ne velja v relativnostni teoriji:- dilatacija časa- ne obstaja obstaja absolutna simultanost, odvisna od referenčnega okvirja (simulatnost ni tranzitivna

relacija) Miselni eksperiment zrcala na raketi / idealna svetlobna ura

Lastni čas – ni dilatacije časa Koordinatni čas (glede na referenčni sistem opazovalca)– tu velja dilatacija časa

Ping pong na valku – Steven Hawking.Ali je čas samo tisto kar merijo ure; DA pri splošni teoriji relativnosti prostor-čas.

Einsteinov vlak – relativizacija simultanostiNesimultanost: dva sistema se hitro gibljeta nasproti.Če izberemo dogodek C, je za sistem A v preteklosti, za sistem B v prihodnosti -. Problem vzročnosti'Block universe'-determinizem ; filozofski problem

Čas ni neodvisen od prostora: v relativistiki nastopa prostor-čas, space-time, Raum-Zeit.

4 dimenzionalni/razsežni (3s + 1t) = svet. Ta pojem uvede Hermann Minkowski. V tem 4 dimenzionalnem prostoru je točka (3D) dogodek (4D)T = (x,y,z)D = (x,y,z,t) – uporabim imaginarna števila3s – je evklidski prostor + čas ( = neevklidski prostor kasneje)

To še ni hiper prostor. Pri Einsteinu je evklidski prostor-čas.Ca so svetovnice svetlobe. Stožci so povezani s teorijo vzročnosti. Vzročni nizi potekajo po svetovnicah.Svetovnica (worldline) je pot/črta (dejansko je krivulja ne premica) po kateri potuje točkasto telo v času (če v 3D miruje, v 4D ne, ker se giblje v času). To ponazorimo s ti. »svetlobnimi stožci« (light-cones)

Skice:

Page 14: FILOZOFIJA NARAVE

Svetlobni stožec je množica vseh svetovnic, ki gredo skozi dogodek D. Plašč stožca so svetovnice svetlobe. Stožci so povezani s teorijo vzročnosti. Vzročni nizi potekajo po svetovnicah.

Preseki stožca v naravi pomenijo sfere. Ti krogi pomenijo površine teh sfer.Skice:

E=mc²Mv=Mo · γv→c m = ∞E→∞

»Drugod« je izven »absolutne« preteklosti/prihodnosti, kar ni dosegljivo z informacijo (svetlobni signal)Od nam najbližje galaksije Andromeda, potrebuje svetloba do nas 2 000 000 let.Od ozvezdja Device do nas 65 000 000 let.Od nas najoddaljenejši objekti, ki jih vidi Hubble so oddaljeni 10 in več milijard let.

15/12/'99

ČAS V RELATIVNOSTNI TEORIJI

C – je konstanten koeficient, analogno kot koeficient med miljami in (kilo)metri. 1s (prostora) = 3 x 10na8 m c = s/t s = c x t1m (časa) = 1 / 3 x10na8 sGrafa: »Mikrokozmos« (delci): »Makrokozmos« (vesolje)

Interval = (najkrajša) razdalja med dogodkoma invariantnost intervala

Page 15: FILOZOFIJA NARAVE

Skice: ___DA: časovnostni interval___DB: svetlobnostni interval c je ista ___ za S in S'DC:prostornostni interval

Sistema S in S' (fi) pomeni relativno hitrost (v),

___ ___koordinate niso iste – i. AB = A'B' /prim:

__dolžina AB je vedno enaka, koordinate pa se ob premikanju spreminjajo.

3D, 4D … = manifold (mnogoterje) »prostor« - npr. 2D »prostor«

2D (2²AB) = (Δx )² + (Δy)²3D (3σAB)² = (Δx)² + (Δy)² + (Δz)² pri korenu tako dobimo imaginarna števila4D S (4σAB)² = (Δx)² + (Δy)² + (Δz)² - (c * Δt)²

║ ║ ker t deluje recipročnoS' (4σAB)² = (Δx')² + (Δy')² + (Δz')² - (c Δt')²

RT =/= vse je relativnoFizikalni/ naravni sistemi so invariantni

/Eksperimenti – c, intervali

(Lorenzova transformacija)

Princip relativnost: v vsakem inercialnem sistemu (ki se enako giblje), veljajo isti zakoni – vsi sistemi so enakovredni – ni nekega absolutnega prostora (Newton).

Čas kot četrta dimenzija prostora? – ne gre za redukcijo časa na prostor.

Dilatacija časa v splošni TR(relativizacija)

V realnosti na telesa vedno vplivajo neke sile (vsaj gravitacija) - ni čistih inercialnih sistemov – so le abstrakcija.Newton ni znal razložiti gravitacije (razrešil je vrtenje teles v vesolju).Einstein – ukrivljenost prostora-časa kot posledice posplošitve spacialne teorije v posplošene sisteme – GTR se nanaša na neevklidske teorije (= ukrivljenih prostorov) – ukrivljen glede na evklidsko geometrijo.Nikolaj Lobačevski (z.19.st)

/ Tpeti Evklidov postulat (o vzporednosti ------x-------p' ) lahko zamenjamo z njegovo negacijo in ga dodamo k ostalim štirim – dobimo novo –hiperbolično geometrijo (skozi točko lahko potegnemo neskončno vzporednic)

/vsota kotov Δ je 180 – ukrivljena

ploskev – večje od 180 (!) /npr. odsek zemljine površineda se jo utemelji notranje (=intrinzično) (ekstrinzično-od zunaj)(predpostavkav 2D): izberemo 3 točke, če je

Page 16: FILOZOFIJA NARAVE

vsota kotov 180, je naš »prostor« res 2D

Reimannov »pozitivno ukrivljen« (»sferični«) prostor.Geodetka-najkrajša svetovnica med dvema dogodkom (med Lj in Ny je to ukrivljena zračna črta)

║ ( ) vse geodetke se v ukrivljenem prostoru srečajo

(Lokalno je newtonovska fizika dober približek, enako evklidska geometrija)

Pozitivno ukrivljen 2D »prostor«:

Sferični (eliptični) prostor

Negativno ukrivljen 2D »prostor«:

Hiperbolični prostor

Einstein:GTR temelji v načelu o ekvivalentnosti pospeška in gravitacije (gravitacija → pospešek). Gravitacijski sistemi so pospešeni sistemi (raketa povzorči gravitacijo (g) zaradi pospeška).Gravitacija ukrivi žarek ne zaradi gravitacija ampak zaradi pospeška

Skici:

→svetlobni žarek→

pospešen lift stoječi liftbrez gravitacije v gravitaciji(raketa v vesolju) (raketa še stoji na zemlji)

Glavna poanta GTR je, da je gravitacija samo izraz ukrivljenosti vesoljskega prostora-časa

Ukrivljenaost GTR:FENOMEN ČRNIH LUKENJ (izjemno velika gravitacija, prostor zelo ukrivljen) – svetlobni žarek se ukrivi v krog (oblika lija ). ČL so zelo verjetne niso pa še dokazane.

Pri einsteinu se teorija gravitacije (reducira) zvede na geometrijo ukrivljenega prostora.Gibanje planetov – 2 razlagi

/ \standardna v ukrivljenem prostoru (kolikor je ukrivljen svetlobi žarek)(kot na vrvici) / /

lokalna ukrivljenost globalna ukrivljenost(okrog sonca odraz sonč.grav.)

Ukrivljenost je tudi empirično dokazana.Skica:

Page 17: FILOZOFIJA NARAVE

Gravitacijsko lečenje:Popačenje slike, ki z žarkom prihaja k nam mimo (jat) galalksij(e) ali česa podobnega.

Gravitacijska dilatacija časa:Če se ukrivlja prostor, mora to vplivati tudi na čas. Enota časa je večja na mestu z večjim gravitacijskim potencialom (ura v gravitaciji teče počasneje, kot v »praznini« medgalaktičnega prostora). Razlika na različnih točkah našega osončja bi bila zanemarljiva.Črna luknja:Območja za horizontom (je meja č.l.) dogodkov, snov in energija ujeta znotraj sferičnega pšrostora. Prostor je tako ukrivljen, da svetloba in snov lahko prihajata noter, ven pa ne moreta več. Pojem singularnosti, ki je v središču črne luknje, kjer odpovejo vsi fizikalni zakoni in (ker pridemo do neskončnih vrednosti). Ta pojem prej kaže na meje teorije kot na nekaj realnega.Skica:

Za razliko v barvi vemo zaradi spektralne strukture (te se premaknejo proti nižjim frekvencam) = spektr.črt. Podobno pri idealni svetlobni uri: če se frekvenca zniža, se čas dilatira.Ukrivitev oz. zgostitev časa ob črni luknji (Hawkingov pogumni vesoljec)!!Lastni čas se v GTR vedno razlikuje od koordinatnega!!

Gravitacijski rdeči premik – svetloba šibkejša (zvezda se sesede vase, dokler ne pride do črne luknje). Plimske sile – zelo močne sile gravitacije v č.l.Graf:Prostor=sNa ladji

Čas z ladje (koordinatni)Horizont dogodkov (ki zamrzne v času)

Vesoljčev čas

Paul Dives: About timePOVZETEK:1. Fenomen dilatacije = razširjanja časa (v GRT & SRT)

/ \gravitacija posledica medsebojnega gibanja

refernčnih okvirov (svetlobna ura)2. neobstoj absolutne simultanosti (vlak & strela) – ni absolutnega zdaj, ki drsi iz preteklosti v prihodnost3. spacializacija = poprostorjene časa – (matrika Mikovskega) 3D – 4D (3+1 = prostor + čas)

/ne pomeni izenačenosti!Pojavlja se vprašanje simetrije časa. Prostor je dokaj očitno simetričen ←↑↓→ kaj pa čas? JE simetrija med preteklostjo in prihodnostjo?

4. Determiniranost dogodka (za nekoga je v prihodnosti, zadrugega že v preteklosti, ki ga je njegov svetlobni stožec že dosegel) – tudi dogodki v preteklosti so tudi lahko nedeternminirani (epistemološki antirealizem) - reverezibilnost časa

anizotropija entropija

5. Vprašanje ontološkega statusa časa – kaj pomeni redukcija na dogodke (po STR je čas res le to kar merijo ure (relacijska teorija časa – uvedel Leibnitz), v GTR je to bolj zapleteno – v zvezi z gravitacijo – pomik k substancialni teoriji časa & prostora.

Page 18: FILOZOFIJA NARAVE

Ukrivlja se tudi čas (saj nastopa v četverju prostor-čas). Enota za čas (vezana na nihaj) je odvisna od gravitacijskega polja. Čas se podaljšuje na kraju z večjim gravitacijskim potencialom (z vidika manjšega gravitacijskega potenciala)

»Singularnosti« – neka regija v prostoru-času, kjer imamo neskončne količine (neskončno ukrivljen prostor)Skica:

Spektralne črte svetlobe (npr. ….?) so značilne za nek plin (kot črtna koda).

M. Bengelman & M.Rees: Gravities fatal atraction.

»Ukrivitev«/«zgostitev« časa v bližini močnega gravitacijskega potenciala. S. Hawking – pogumni astronavt, ki stopi na površino zvezde, ki leze vase (črna luknje/ zvezdni pepel), z njo vred pa tudi on sam. Vsak opazovalec ima lasten (proper) čas: obstaja koordinatni čas, lastni čas astronavta na njegovi uri: koordinatni čas merjen z ladje nekje v varni razdalji.

Z vidika ladje teče ura astronavta čedalje počasneje (koordinatni čas se dilatira)

Ob 11:00:00 se vzpostavi horizont dogodkov / črna luknja. 10:59:57 do 58ne bo opazne razlike (vesoljčeve ure) – signal 59:59 bo že opazno zamujal (npr 2 sekundi) nasledni signal (11:00) pa bi čakali večno.

Rdeči premikDrug Hawkingov primer: astronavt pristaja na črni luknji: na matični vesoljski ladji traja pristajanje neskončno dolgo. Kot, da lebdi na horizontu dogodkov, sicer pa bi postala svetloba tako rdeče premeknjena, da ga ne bi več videli (Dennis Seiama)

Graf:

Kaj vemo:1.Dilatacija časa – medsebojno gibanje inercialnih sistemov- razlika v gravtacijskem potencialu (Splošna teorija relativnosti)2. neobstoj absolutne simultanosti; ni absolutnega »zdaj«3.Spacializacija časa. Minkowsky, vprašanje simetrije časa. Prostor je simetričen čas pa ni (po času ne hodimo »gor in dol«)4. korolarij k točki 3: determinizem nujnost, nepreklicnost je simetričnost preteklosti in prihodnosti -

svetlobni stožci. Ali ima čas intrinzično usmerjenost.I-reverzibilnost časa : An-izotropija časa.

5.1.'99.ENTROPIJA IN ANIZOTROPIJA (usmerjenost) ČASA

Paul Horwich: Asgmmries in Time (1987)

/

Page 19: FILOZOFIJA NARAVE

10 skupin asimetričnih pojavov v času:1. drseči časovni indeks (ki ga imenujemo ZDAJ) je vprašljiv – drsi iz preteklosti v prihodnost- toda »zdaj«

je nesimetričen glede na preteklost in prihodnost; A – serija (McTaggart)2. futura kontingentia (če je danes določeno kaj bo jutri je to determinizem) Stavki, ki niso niti nujni niti

nemogoči. Drevesni model ralnosti – preteklost, je jasna, prihodnost so razvejane možnosti. (tu je asimetrija očitna)

3. nomološka ireverzibilnot 4. ireverzibilnost de facto – neobrnljiva neobrnljivost, dokončna neobrnljivost (šalčka se razbije)5. znanje o fenomenih (o stvareh). Spomin je nesimtričen – spominjamo se preteklosti, n epa prihodnosti.6. Vzročnost (je asimetrična):

Hume: 1. Prostorsko časovna stičnost5. vzrok pred učinkom6. stičnost je nomološko nujna

7. razlaga fenomenov : Iščemo jo vzrokih, na pa v učinkih teh fenomenov. Razlaga je asimetrična, pojav v razlagi je anticedencen, ne…..

8. protidejstvena odvisnost : p q (Ko kennedya ne bi bil ubil Oswald, bi ga bil ubil nekdo drug). Protidejstveniki so oblika vseh naravnih zaonitosti. Omogočajo prognoszo. (Če bi vodo segreli na 100 stop.C, bi zavrela)

9. odločitve – skrbi nas za prihodnost, ne za preteklost10. vrednotenje – prihodnost je vrednosta, ne pa prateklost (čeprav se jo da do določene spreminjati).Prešeren

največji šele s stritarjem.

Je čas sam nesimetričen ali so taki le fenomeni v času? Čas sam sploh je, je sploh kakšna entiteta?Na to vprašanje pritrdilno odgovarjajo: Aristotel, Kant, Husserl;Nikalno pa: McTaggart (1908)

Einstein: čas je tisto , kar merijo ure. (Velja za GRT, vprašljivo pri SRT)

Čas nepovratno teče v eno smer (anizotropija časa).P. Horwitz: ugotavlja simetrijo – drseči časovni indeks »zdaj«, kot da prihaja iz prihodnosti in teče v preteklost.

___________.________ (za 'božji pogled' teče čas naprej. Ta točka (zdaj) je nesimetrično postavljena (A serije)

Stavki o preteklosti lahko imajo resničnostno vrednost. O tem že aristotel: De Interpretatione: butura contingentia nimajo resničnostnih vrednosti DANES. To bi bil determinizem. O tem glej matrice logosa. Dobimo drevesni model časovnosti.

/____________________/ ___

različne možnosti (Asimetrija)

- nomološka ireverzibilnost (tu se misli na drugi zakon termodinamike)- de facto ireverzibilnost, ki jo opažamo v življenju – razbita skodelica, ne moremo obrniti časa nazaj, tako,

da bi dobili prvotno stanje (celo skodelico)- znanje/vedenje o fenomenih:trdnejše je v preteklem (in obsežnejše) – teološki problem: božje previdnost

(božja svoboda)- vzročnost: učinki so vedno za vzroki,mogoče hkratno (Kant: primer biliardne krogle)- razlaga/eksplikacija fenomenov: iščemo jo v antecedenčnih pogojih (razložimo jih s pomočjo vzrokov)

vzroke in razloge razložimo v preteklem (Aristotel kontra-teološko)- kontrafaktična (protidejstvena) odvisnost

pٱ→q Ko Kennedya ne bi ubil L.O. bi ga bil ubil kdo drug.

Page 20: FILOZOFIJA NARAVE

p q pq111 1100 1011 simetrija 0000 1

Protidejstveniki so verjetno oblika vseh fizikalnih zakonov/naravnih zakonitosti (Če vodo zagrejemo do 100 stop. C. zavre – prognoza:predvidevanje) in so asimetrični~ odločitve so zaradi prihodnosti~ prihodnost je vrednota, zanjo nas skrbiStalinizem – retuširanje preteklosti, Orwell – Ministerstvo za resnico

Toda ali je čas sam/kot tak asimetričen, ali so taki samo fenomeni v času? Ali sploh je čas /sam kot tak/? Je entiteta? Je neka realiteta?

McTaggart (1908) (realnost časa): časa ni, ni entiteta, niti transcendentalna, ni realen.

Einstein Splošna Teorija Relativnosti: čas prostor – ravitacijsko polje (je realno). V STR 'čas je tisto kar merijo ure'.

Če predpostavimo, da je čas neka, čeprav idealna, konceptualna entiteta potem se lahko vprašamo ali je intrinzičen(notranje, prave, resnične, bistvene) glede na prostor, in katere intrinzične lastnosti ima, glede na prostor?

Intrinzične lastnosti do značilne lae za čas ne pa za prostor. Ekstrinzične – značilne za stvari ki so v času.ANIZOTROPIJA = INTRINZIČNA ASIMETRIJA (ČASA) – izraz uvede Hans Reichenbach: Direction of time

(1956) – pomeni neistousmerjenost -definira jo z razliko med premico in realnimi stvarmi.

Ali je asimetrija intrinzična ali ekstrinzična lastnost časa?

Horowitczh meni, da je ekstrinzična v času anizotropija = intrinzična asimetrija (časa).Glede anizotropije Rechenbach (Smer časa 1956): primerjava realnih števil in premice. Realna števila so

ekstrinzično simetrična glede na točko 0.

__________________________ Po konvenciji so točke na premici od leve proti desni0 A B C

(števila so ekstrinzična glede na št.0)Premica ima strukturo, a pozicije niso strukturno določene. Npr. da premica teče od leve proti desni je stvar

konvencije – torej ekstrinzično.

Vedno obstaja neka točka B med točkama A in C. Smer premice ni strukturno/intrinzično določena, ampak šele po konvenciji. Pri artimetični množici realnih števil ali celih:

______________________-1 0 1 2

a b – ta relacija ni intrinzična z relacijo b aPokaže se intrinzična relacija; npr. relacija večji od (a<b)(Vx) (x<x²) – ta relacija nam določa smer

Za razliko od konvencionalne odločitve levo – desno velja za števila (strukturno razdeljena na premice – obstoj strukturne razlike) intrinzičnost. ( - čas je anizotropen, prostor pa ne)

Čas naj bi bil bolj podoben številom, prostor geometriji.Horowich: »Reichenbach poda le ilustracijo/analogijo ne pa pojma. Poda zgolj primera. Ne pove kaj naj anizotropija

pomeni za analitiko časa.Horwich očita Reichenbachu, da se sklicuje na razliko, ne poda pa (razlage) pojma strukturne razliek.Bas van Fraasen (An introduction to …of time and space 1985)

OSNOVNE ČASOVNE RELACIJE/ODNOSI med dogodki v času A,B,C,D,…(ne trenutki časa, ker je to težko definirati)

Imamo dogodke v času A,B,C, …

Page 21: FILOZOFIJA NARAVE

*A je pred B,*B je po/za A, *A je istočasen/simultan z B, /Te prve tri relacije so dvomestne relacije/*C je med A in B. – trimestna relacija (simetrična relacija) – časovna vmesnost*B je po A → ¬(A je po B) – resničnost je tu odvisna od TOPOLOGIJE ČASA (velja v linearnem času, na pa v

cikličnem času (asimetrična relacija; poletje po zimi za njo)

Bas van Fraassen – definicija časovne usmerjenosti – kopija v knjižnici.Asimetrija: (Vx) (Vy) (Rxy → ¬yRx) (biti oče od)Nesimetrija (=šibka asimetrija): ¬(Vx)(Vy) (xRy → yRx) (biti zaljubljen v)

Z K označujem konjunkcijo, z D disjunkcijo:Linearni: (B je po A) def. ¬(B je pred A) K ¬(B istočasen A)

/ DeMorgan: (¬p K¬q)= ¬(p D q) /¬((B je pred A) D (B je istočasen A))

/Manjka 12.1.2000./

(C je med A in B) def. (A je pred C) K (C je pred B) K (A je pred B).

16/2/'99NEKATERE IMPLIKACIJE ENTROPIJE ZA FILOZOFIJO ČASA

Boltzman: vesolje v celoti obsega (poleg naše znane lokalne) še duge regije – celota je toplotno uravnotežena – entropiski zakon. S širjenjem vesolja entropija raste – bi potem z njegovim krčenjem padala? Na mikro nivoju je vse obrnjljivo, na makro nivoju ne. Enropija raste s časom. Ni časovno ireverzibilna – Kje pride do ireverzibilnosti? Ni odgovora. Tudi ni načelne meje med mikro in makro stanji.

(pospešeno) širjenje vesolja /rast entropije – vedno manj reda (R = stopnja reda)

// (S)

R= Smax – S (vse tri so v funkciji časa)Najvišja Smax možna entropija se povečuje z vesoljem – hitreje kot aktualna (S) entr. Tudi red je vedno večji.Je samo širjenje vzrok entropije ali ne? - PenroseTeorija kaosa (James Gleick: kAos) Narav tvori vzorce kot aperiodične strukture urejenosti. Kaos kot red brez

periodičnosti (Paul Davis: Cosmic Blueprint) //

matrica/strukturaPenrose:Formulira teoreme o črnih luknjah (skupaj s Hawkingom)Entropija raste z razvojem vesolja – ob velikem poku je morala biti minimalna, red v vesolju pa maksimalen.

Red je na ravni (ravnina) prostora-časa, ki je bil na začetku povsem zglajen raven. (glej spodaj).

Zadnjič smo govorili o anizotropiji časa (smer časa), ki je intrinzična. V termodinamiki je podobna zadeva ENTROPIJA.

Boltzman: statistična teorija entropije – II.zakon termodinamike ima tako status maksimalne verjetnosti (ne logična nujnost).

Zakaj potem vesolje ni v ranosvesju? Zakaj je procesno »živo«?Ludwig Boltzman: Vesolje v celoti je v ravnovesju, to kar mi poznamo kot vesolje je le en del (lokalna

neentropija)

Page 22: FILOZOFIJA NARAVE

Če entropija raste s širjenjem vesolja, kaj bi se dogajalo v fazi krčenja? Bi čas tekel nazaj? Zakaj samo II.zakon termodinamike ni inverianten glede na »smer« časa (t → -t)?

Na CERN inštitutu so pokazali, da tudi na mikro stanjih čas ni obrnjljiv. Tu še ni odgovora, ni načelne meje med

mikro in makro stanji.

Entropija raste = reda je vedno manj. Zakaj se nam zdi, da je reda vedno več?

R /količina, ki meri stopnjo reda/ = Smax – S/________________odvisno od časa____/Smax = maksimalna entropija; S = aktualna entropija

Možen odg na zgornje vprašanje je: če se Smax veča hitereje od S.

Teorija kaosa (V 60ih in 70ih zelo modna) – Beri James Gleick-ChaosNarava vedno tvori vzorce. TK raziskuje aperiodične procese ko formirajo red (doslej fizika raziskovala zgolj

periodična stanja)

O tem Paul Davies: Cosmic Blueprint – možen odgovor za rast reda.

Še en odg.: Roger Penrose – on je formuliral zakone o singularnostih – črnih luknjah: The emperors new mind - v tej knjigi (7.pogl.) govori o odnosu smeri časa in entropije. Je širjenje vesolja vzrok za rast entropije? Če se entropija povečuje, potem je začetno stanje majhne entropije.Kaj pomeni red v vesolju? Gre za red prostora časa, le-ta je bil na začetku sploščen/raven :

______________________ / / / / ______________________ seveda je to metafora

Do tega naj bi prišlo preko procesa inflacije (nekateri jo enačijo s prapokom). Ko se začnejo tvoriti zvezdna telesa (galaksije…), se ta ravnina začne grbančiti – entropija raste z nastajanjem gravitacijskih atraktorjev. Že izvorno pa je morala biti neka heterogenost čeprav naj bi bila na začetku gigantska 'fireball'

__________________ / / / / __________________Lokalno so temperaturne razlike zelo velike /sonce – zemlja/ – lokalno se entropija zmanjšuje in red povečujeLokalno se entropija zmanjšuje (red povečuje): temperaturne razlike v našem osončju (sonce je 'hot spot').

Globalno pa se entorpija povečuje. Naše sonce je naš izvor nizke entropije,ki se na zemlji porabi za tvorjenje mnogih struktur (npr. bitij). Zvezde nastanejo zaradi gravitacije.

Ta teorija (Penrose) je kompatibilna s teorijo črnih lukenj (stanje max. Entropije) in krčenjem vesolja BIG CRUNCH, endar bi čas verjetno (še vedno) tekel naprej. Danes se zdi bolj verjetno širjenje vesolja na vekomaj.Za črno luknjo je značilna maksimalna entropija. S tem se tudi čas ne bi obrnil (ker raste skupaj z entropijo)

Kaj je vzrok začetn anizke entropije? Kvantna fluktuacija. Bog Stvarnik.

Hawking

Časovne puščice – time arrows:S. Hawking loči tri: - termodinamično- kozmološko (širjenje/ (krčenje) vesolja- psihološko (naš čas lineren)Ko so vse tri obrnjene v isto smer (naprej) so to pogoji za možen razvoj inteligentnih bitij. (HUDA

SPEKULACIJA!)- Kaj pa usmerjenost prostora?

Page 23: FILOZOFIJA NARAVE

- Je smer časa razložljiva fizikalno?

Je smer časa sploh razložljiva s fiziko/ z naravoslovjem? Prostor ni intrinzično usmerjen (premikamo se lahko v vse smeri). Prostor ni intrinzično usmerjen. Lokalno gledano (v našem življenjskem okolju) vendarle je nekako usmerjen – npr. Kartezijanski primer koordinatnega sistema (načini risanja):Štirje predlogi koordinatnega sistema (skice):

Lokalna gravitacija razloži smer gor (y), entropija pa smer časa, vendar ne tako jasno.Naša intuicija prostora je 1a. Ordinata (beremo, pokrizamo se od leve proti desni), z os se poglablja v smeri v katero gledamo, y os se razlaga z gravitacijo (zemljino)

(Savitt: Čas in izkustvo …članek v knjižnici)Mackie: pojmovanje časa temelji na preprosti izkušnji – razlika med prej in potem nam je intuitivno dana.Sklar: toda ostaja vprašanje razlage tega iskustva – razlikovati med epistemično in znanstveno redukcijo (epistemično zaznvamo mavrico + znanstvena razlaga /je taka razlaga za časa sploh potrebna? Ravno entropija nam pove, da je (nemi) film (iz skodelice se zlije čaj gor v čajnik) vrten narobe. Občutek časa je razlagalno povezan z entropijo. Toda – ali je možno razlago smeri časa reducirati na entropijo.Je entropija razlaga usmerjenosti prostora kot je razlaga y osi gravitacija?Lawrence Sklar odgovarja da NE (on je eden najboljših teoretikov prostora časa), (članek je kopiran in v mapi: TIME AND EXPERIENCE. Y.L.Mackie: naše izkustvo odnosov-ppotem je prvotno dojemanje časa, to nam je dano (direkten epistemilčni dostop).Sklar: Razlaga y osi je gravitacija, x os nekateri razlagajo s »šibko silo« (sevanje) – ta razlaga pa je po Sklaru slaba. Sklar: leva in desna rokavica – s tem se ukvarja matematična topologija (to izvira še od kanta: on s tem zagovarja Newtona pred Leibnitzem, razlika med levo in desno rokavico kaže na obstoj absolutnega prostora!)Razlaga smeri časa z entropijo še ni zadovoljiva. Redukcija smeri časa na smer vzročnosti je krožna in ni v nujni zvezi z entropijo.

(zrcaljenje leve/desne roke (ali rokavice) – še iz Kantovega predkritičnega obdobja, podpora Newtonu proti Leibnitzu). Topološka presilkava leve v desno je možna v 3D prostoru, na ploskvi to brez pretrganja ni mogoče. Je entropija v takšnem razmerju s časom kot gravitacija 3med zgoraj in spodaj? Ali pa…..?

/to je bolj možno

Vzročna teorija (Reichenbach) – Smer časa usmerja relacija vzrok učinek. Sklar: to ne vzpostavlja nujnezveze z entropijo.A.Eddington (einsteinovec): nesimetričnost prostora in časa. Čas težje razložimo fizikalno kot prostor. V sodobni fil. časa …. - Priskrbi prvi pomemben dokaz za GRT- Čas ima dvojni vstop v naš svet: skozi črte in skozi duha.

Entropija je v razmerju s časom, ne moremo pa smeri časa definirati z njo. Sklar opozaraja: fizikalni čas ni nepremostljivo ločen od izkustvenega časa – fizika bi postala nerealistična, zgolj matematika. Sklar je torej proti nepremostljivi ločnici med fizikalnim (t) in našim izkustvenim/fenomenološkim časom. S to ločnico bi t postal le nerealna teorija.

23.2.'99

VZROČNOST IN ČAS

Zadnjič smo imeli poskus redukcije (epistemološke – Sklar) časa na entropijo.

Vprašanje vzročne teorije časa je ali je mogoče reducirati čas na vzročnost?

O fil. teorijah vzročnosti:- realistične/klasične

Page 24: FILOZOFIJA NARAVE

- reduktivistične

Realistične teorije: vzročni odnos je ontološko objektiven – naravna zakonitost (kot tako je predpostavljajo že Aristotel, Descartes in Spinoza.Reduktivistične: D. Hume: vzročni odnos ni niti anlitičen niti sintetičen (v smislu a posteriornega izkustva) – dvom – redukcija vzročnosti: propter hoc – reduk. post hoc. Po Humeu ni vzročnosti ampak (ponavljajoča se) časovno prostorska stičnost.Hume reducira vzročnost na čas.V sodobni anglosaški analitični fil. prevladuje reduktivistična teorija vzročnosti – Vzročnost ni epistemološko dostopna. Med temi teorijami je zanimiva : regularnostna teorija vzročnosti Hausa Reichenbacha (1891- 1953) (povezan z dunajskim krogom). Analiziral je verjetnost in statistiko. Razložiti hoče verjetnost s pomočjo statistike. (Bil je Einsteinov prijatelj). Leta '56 izide njegova knjiga »Usmerjenost časa«.

Naj bo A dogodek (npr. bliska se), dogodek B (grmi), dogodek C (ciklon/nizek zračni pritisk).

P (probability) (A/C) = (verjetnost pojavljanja dogodka A ob dogodku C)Reichenbachovi postavi: 1 P (A/C) P(A/ ¬C) > 0

1 > P(B/C) > P (B/ ¬C) > 0

t↑ A B asimetrične vilice C

V regularnostni teoriji časa je vzrok vpeljan kot eksplikans visoke korelacije A in B ob prisotnosti C

t↑ A B E(eksplikans) E

C A B A B

CVzročnost smotrnost

Zaprte viliceOdprte vilice

»Popperjev bajer«: miselni eksperiment. Slika valovanja na vodni površini:

Valovi na ribniku se širijo koncentrično, izberemo si sektorja A in B in fotografiramo situacijo. Kako si razlagaš korelacijo med obema? Kamenček C ali fotografija sektorjev kaže ,da konvergirata nekam v prihodnje stanje (čudežno) kot da se imata A in B namen srečati v neki točki C. Pogostost vilic tipa 1 (vzročnost) je asimetrično večja od pogostosti vilic tipa 2 (smotrnost) Za retrokavzalnost so odprta zelo majhna vrata, naše izkustvo je ne potrjuje. Vzročno teorijo časa razvija Reichenbach (v delu Filozofija časa-prostora in usmerjenost časa). Analizo časa se hoče reducirati na analizo vzročnih verig. Osnovna časovna relacija B kasnejši od A se (slabo) definira: če je B učinek A potem je B poznejši od A.

{A je vzrok B}{A je pred B}

Je možno vzročnost definirati brez časovnega reda?R (1928): » Če je C vzrok E, potem je majhna variacija/znamenje pri C povezana z majhno variacijo/znakom pri

E, ne pa obratno«. Kritiki: ta markacija mora biti ireverzibilna.- je možno asimetrijo razložiti s simetrično relacijo?

Page 25: FILOZOFIJA NARAVE

R. zavrača možnost zaprtih vzročnih verig: B C

A D E

Časovni red =/= časovna usmerjenost

R.učenci: Wesley SalomonBas van Fraassen-»vzročna povezljivost« – 2 dogodka sta vzročno povezljiva, če sta oba znotraj svetlobnega stožca.Adolf Grunbaum: Filozofski problemi prostora in časa (1963)Skuša se izmuzniti blodnemu krogu vzročnost defdef čas Kot prvotni pojem vzročne relacije naj bi bil simetričen (ne po zahtevi Humov asimetričnosti glede na čas): lahko mislimo vzročnost brez prej/pozneje: sklicuje se na klasično mehaniko in relativnostno teorijo tam so pojavi obrnljivi.

Trki bilijardnih krogel:(T) (T')___________________________

A B C

Med tremi trki (A,B,C) velja vzročna povezanost neglede na smer časa. Važna je vmesnost (B je med A in C). Če je model simetričen: ABC CBA. Če pa je model anizotropičen: ABC ¬CBA.

Iz simetrične relacije preko negacije dobimo asimetričnost.

Topološko zaprt čas: T=T'. Če ¬(T=T') = čas topološko odprt.Isto lahko zapišemo takole: ABC → BCA = TOPOLOŠKO ZAPRT MODEL ČASA AČe pa ABC → ¬(BCA) = čas topološko odprt. B C

G. na osnovi ralzikovanja med časovnim redom in časovno strukturo razlikuje med simetrično/anizotropno in ne-/sklenjeno, tako dobimo 4 modele:

a) izotropni zaprtib) izotropni odprtic) anizotropni zaprtid) anizotropni odprti (to je »naš« čas)

Kako je s kozmičnim časom? Se kozmos vrača v ciklih? Je možna retrokavzalnost? To še ni jasno.G. predlaga miselni eksperiment: naš svet je ravnina, na kateri kroži en sam delec. Dogodek je en obrat delca. Ta

svet je prevzaprav reverzibilen. To čemur pravimo čikličen čas ni zares zaprti čas: __________________________________________C A B C A B C tu gre za ODPRT model, kjer

Se ponavljajo določene 1. 2. Kombinacije. Zaprtost časa je mnogo

bolj nenavadna misel/hipoteza kot ciličnost časa. Vprašanje ustvarjenosti časa.

Sistem S5: možno p →ٱp p → pNujno, možno, nemožno, ne-nujno – te Aristotelove postavke še vedno veljajo.S. Kripke postavi v 60-ih temelje modalne semantike, oz. formalne semantike modalne logike.

p = ? 1,0 _oglai oklepoaj poemni resničnostno vrednost¬p=0 čče p=1

Page 26: FILOZOFIJA NARAVE

pDq=q, ččep=0 in q=0

Kaj pa če imamo p? Determinizem (navkljub »metuljnemu efrektu«?) Težko vrednotimo (resničnostno) to posibilijo – Kripke govori o množici (možnih svetov): Wo, W1,….Wn….=W Wo-je naš svet.p=1, čee v množici W obstaja vsaj en svet Wi, v katerem je stavek p=1

wiRwj svetu wi je dostopen svet wj

p=1 v našem svetu wo, čee v W obstaja vsaj en wi, v katerem je p = 1 in za katerega velja woRwip =def. ¬¬p (w)

(w)Ta semantika svetov se danes zelo uporablja.pq = (pq)

Razlikovati mramo logično razumevanje mnoštva svetov od metafizičnega in kozmološkega.S5 ustreza modelu Indrove mreže (biserov, ki drug drugega zrcalijo- nehierarhična struktura). Pri Leibnitzu je hierarhija monad z Bogom na čelu, čeprav je potencialno v vsaki monadi vse (se zrcali cel svet)

Ena možnih interpretacij, S4 je časovna logika D. Herwis jemlje možne svetove ontološko zares. Y. Hintikka pa je nominalist: možni svetovi ne obstajajo kot stvari. Pšroblem pri predikatni logiki: ali obstaja isti individuum v več svetovih ? Lewis pravi da NE; da obstajajo nakkašni dvojniki (counterparts).Kripke pravi, da JA. Sholastični problemi se povrnejo.Projekt analitične fil konča pri matematičnih problemih.Skozi zadnja vrata logični pozitivizem propade.

VI. ČAS IN LOGIKA (2/3/2000)

Priorjeva časovna logika »Time and modality« ('57)Časovna logika je podzvrst modalne logike (nujnosti in možnosti)Atemporalnost formalne logike (sinhrona)

- osnovna načela formalne logike (Aristotel – Organon):/identiteta – p p , p p/neprotislovnst (p p), (p p)/tertium non datur p p , p p

Če se pojavi v nekem sistemu protislovje (paradoks), potem je ta sistem nekonsistenten (lahko dokažemo katerikoli stavek), se trivializira.Ex falso quodlibet (efq) (p p) q

1. p p h2.p 3.p q4. p5. q

Q.E.D.

Večina stavkov je kontingentnih. Contingentia futura:P: »jutri bo pomorska bitka« (zavračanjeNp: »jutri ne bo pomorske bitke« determinizma)Logično resnična je lahko le n juna konjunkcija./p p/ = 1 ( / / = resničnostna vrednost

Aristotel ohranja tertium non datur, a je na indeterminističnem stališču, ne priznava principa bivalence.Je princip bivalence enak TND? (pb) : (tnd)

1 0 p p

(sočasno z odkritji kvantne fizike)

Page 27: FILOZOFIJA NARAVE

/Lukasiewicz – nista enaka, k (pb) lahko uvedemo ( ½ ) tretjo vrednost – možnost ali kontingentnost (Aristotel teh pojmov ne ločuje).

/ p/ = 1- /p/ 1 ½ 0 p 1 1 ½ 0 0 ½ 1 1 ½ ½ 0 1 1 1 1 Z3-P sistem (trivrednostna logika)

/p p/ = , čee /p/ /q//p q/ =1 - /p/ + /q/, čee /p/ /q/

/p q/ = 1, čee /p/ - /q/ =0

/p q/ = 0, čee /p/ -/q/ = 1/p q/ = ½ , čee /p/ - /q/ = ½

/p q/ = max /p,q/ /p q/ = min /p,q/

◊p =def. ¬p pp =def. ¬◊¬p∆p =def. ◊p ◊¬p

Vzročni nizi so lakho neskončni, a v časovnem smislu so kontingenstni vzročni nizi omejeni (nedokazljiva trditev) /

Nastanejo in ugasnejo – stalni creatio ex nihilo

Modalna logika (modalnost je že Aristotelov izraz – pozna različne načine):Nujnost = pMožnost = p ( p, p…..)

Aristotelov modalni kvadrat:p p

p p

p p p p

Diodoras Kronos – možnost se definira kot možnost uresničitve (stavka) v nekem poljubnem času – povezava med modalno in časovno logiko.

Poleg Z, aristotelsko modalno logiko obnovi tudi C.J.Lewis (1918 - ) - ne pripisuje tretje možnosti; ukine matrice (ekstenzionalna obravnava) . poveže modalnost z implikacijo, skuša izraziti bolj striktno implikacijo (p q = (p q) = (p q) - uvedba modalnosti; izguba matric, približevanje naravnemu jeziku.

Page 28: FILOZOFIJA NARAVE

Izguba matric = več matric sistemov (S1 – S5) z aksiomi.

S4: p pp p

S5: p p aksiomi redukcije p p

Saul Kripke – formalna semantika za modalno logiko.

Osnovna / Pp »Bilo je (resnično), da p (»It was the (case) that p«)Operatorja / Fp »Bo (resnično), da p«

Iteracija / FPp »Bo bilo (resnično), da p« (»George will have married Mary«)

Sodobna logika se je rodila iz matematike/teorije množic, kjer je čas irelevnaten; 2x2=4 ni časovni (tensed sentence) ampak 'tensless sentence'. Matematični stavki so večnostni.'C. was here' = 'It was the case, that C. was here'Čas v stavku lahko predstavljamo s pomočjo nekekšnih ad-verbov. »Jutri bom zajtrkoval ob 7h« »Jutri bo slučaj, da…«

De dicto/de re

( x) Fx - de re ( x) Fx – de dicto

Prior zagovarja časovno logiko de dicto.

Prior vpelje kvantifikacijo časovnega segmenta/intercala npr.: (n) Pnp = »Obstaja tak n, da je bilo res pred n časa, da p«(n) Fnp = »Za vsako (naravno število) n, bo (res) po n dnevih, da p.«

p =def. (n) Fnp - veza časovne in modalne logike pri Priorju(pred Kripkejevo logiko) p =def. (n) Fnp

Prim sv.Avguštin: preteklost (spomin) in prihodnost (skrb) sta na nek način v sednjosti. Tako razume tudi Prior.Avguštin se sklicuje na spomin kot razdalja me……Zakaj ni operatorja za sednjost? Sp = p, to je nepotrebna komplikacija, kjer gre samo za sednji čas, preprosto ne pišemo operatorja. Vendar PSp SPp ? isto vprašanje kot p = p

/Ekvivalenca

Prior pravi: FPp / PFp

Aksiomi:1. Fn ¬p ¬(Fnp)3. Fn (pq) (Fnp Fnq)Časovna logika j eizomorfna S4 (prevedljiva na). Prior je zelo cenil Lukasiewicza. Če vzameno za n samo dve vrednosti 1 danes je p resničen

(2 jutri bo p resničen) dobimo klasični model(3 jutri bo p neresničen) 4 danes je p neresničen

NAČELO NEPROTISLOVNOSTI … od svojega začetka določilo, da velja ob istem času – logika je hotela (neuspešno) vključiti čas, kot matematika pa ostaja nek sinhron sistem. Priorjeva logika je vrsta modalne logike, ki je spet neka sinhrona logika. Tudi če imamo asimetričnosti, to ne pomeni časovnosti. Formalni sistemi so brezčasni, šele interpretacija je časovna.

Page 29: FILOZOFIJA NARAVE

Dialektična logika (Heglova logika ni sistem, je metoda mišljenja). Če odvzamemo načelo neprotislovnosti dobimo circulus vitiosus/pettitio principi. Marksisti so poskušali dobiti formalne zakone heglovske dialektike (to je seveda nemogoče).

Obstajajo pa danes sistemi, ki poskušajo vključtiti paradoksalne stavke (parakonsistentne logike), vendar na neki ravni (meta) gotovo velja načelo neprotislovnosti. Pri heglu je seveda metajezik na isti ravni kot jezik implikacije so strašne. Formalna dialektična logika je leseno železo.

ČAS IN LOGIKA II. Sistemi modalne logike/modalnih logikZa sistem S4 je značilno: ٱp→ٱٱp

p→pٱ :torej → (pٱ)→(pٱ)ٱomogoča redukcijo modalnosti

16.3.'99Danes tema VII. SODOBNE ANALITIČNE TEORIJE ČASA.

Kaj je danes analitična fil.? Za časa Russella in dunajskega kroga je bila bolj enotna, zdaj pa je že precej razvejana. Ddanes so znotraj nje zastopane zelo različne filozofske pozicije, skupno jim je metoda logične analize argumentov, definicij, sistemov. Za fenomenologe je to anglosaška fil. Izhodišče je logika in analiza, vendar to ne izključuje sinteze.

McTaggart: neresničnost časa (v Analizi, april 1999) – spreminjanje stvari zahteva določen razvoj kar je protislovno (dogodek ne more biti pretekli in sedanji) -! Niti čas niti spreminjanje nista resnična (reductio ad absurdum) !

C.D.Broad – gre za filozofsko oslarijoD.H.Mellor – gre za trditev, dokaz, ki izkljuši vsak razumni dvom.

Aristotel (fizika): čas je število gibanja glede na prej in pozneje »Čas je torej vrsta števila« / /

Glede časa govorimo v anlit.fil. o A in B serijah J.M.E. Mc Taggart (1908): »Neresničnost časa« – prevod izide v naslednji Analizi. Spreminjane zahteva časovni

potek. Dogodki so prihodnji, pretekli in sedanji. To pa je notranje protislovno, ergo (reductio ad absurdum): časa in spreminjanja ni.

Za Aristotela je čas število (število, razmerje, odnos) gibanja – za grke je gibanje šrok pojem. Od Aristotela naprej lahko ločimo dva načina razpravljanja o času.

McTaggart: časovna relacija ni odvisna od spreminjanja:- »A serije«: dogodki so pretekli, sedanji ali prihodnji glede na gibajoči se/drseči zdaj, sami dogodki ne

prihajajo iz prihodnosti v preteklost.- »B serije«:dogodki so razporejeni glede na časovni red (relacije): prej, pozneje. (Janezovo rojstvo je pred

njegovo smrtjo) – resničnostna vrednost tega stavka se ne spreminja s časom, je brezčasna.

A – teoretiki: primarne so serije A, brez teh ni serij B (McT)-čas zahteva spreminjanje gibanje, v B-s. ni ničesar, kar bi se lahko spreminjalo.B – teoretiki: primarnost B-serij.

Kateri pojem časa je osnovnejši? Razprava je nadaljevanje med absolutno in relacijsko teorijo časa (prim.razpravo Clarke-Leibnitz).Nek dogodek E ne more biti in pretekel in sedanji in prihodnji; to je notranje protislovje pri Mc Taggartu. On reducira B serije na A serije (B serije nimajo nič časovnega v sebi).N. Oaklander: The New Theory of time (1994) (analiza McT argumenta)Če B-s (brezčasnost) predpostavljajo A-s (spreminjanje/nastajanje), potem dogodek v A-s dobiva protislovne predikate; ergo1. spreminjanje obstaja, eo ipso ne obstaja čas (redukcija B-s na A-s) nimajo v sebi nič časovnega pogojno:2. čas vsebuje A-s in časovno nastajanje – če A-s vsebujejo protislovje – čas vsebuje protisolovjezatrditev:3. uporaba A-s in časovnega nastajanja v/na resničnosti vsbuje protislovje (če/ker so izpeljane/reducirane iz B-

serij)sklep:4. torej: niti A-s niti čas ne morejo biti resnični (true reality) – tako j ečas neresničen (unreal)

Page 30: FILOZOFIJA NARAVE

A serija »E je pretekel« »E je sedanji« zdaj »E je prihodnji« Zakaj bi bil E vedno en in isti dogodek?

Ugovor: indeksikali – z njihovo uvedbo razrešimo protislovje

/E1,E2,E3/ - Če uvedemo indeksikalije protislovje odpade/ t1, t2, t3/V tem naj bi se po McT. Skrival regressus ad infinitum, takšna neskončnost je krožna: če indeksiramo že

predpostavljamo neko sukcesivnost. Problem logike in časa: načelo neprotislovnosti deluje le sinhrono/simultano. Mc T. je blizu Zenonu in Gorgiasu.

Danes imamo disput med A in B teoretiki / \

C.Broad (B.Russell)A.Prior H.Reichenbach – R. in G. sta einstainovcaQ.Smith A.Grümbaum /G.Schlesinger D.H.Mellor

N.Oaklander C.Williams

Mellor: real time, poglavje: the unreality of tense (glagolski čas) /resničnostni pogoj/kriterij za časovne tavke je sam brezčas(ov)en (tenseless)»E je pretekli dogodek« je resničen stavek/izjava le čee če je dogodek prejšni/ zgodnješi (earlier) od stavke »E je

pretekli dogodek«.Predikat P (»biti pretekel«) pritiče dogodku E, čee se E zgodi prej od izjave »E je pretekli dogodek«.

Time tense Time je tisti ki mu pritiče tense(less)/

tensless the new tensless theory of time

D. Kaplan in D.Davidson: jezikovna teoretika, ki govorita o tem, da jezikovne izjave n morejo biti brezčasne.

Mellor: čas je brezkončna mreža časovnih relacij mod dogodki B-serije (prej/pozneje). Toda poraja se vprašanje zakaj mreža zakaj ne linija (ena od interpreteacij relativnostne teor. Je v tem, da ni absolutnega časa (svetovnice) – Einstein refernčni okviri.

Mreža kot celota se ne spreminja, je brezčasna (gledano ontološko). Blizu McT, razlika je v tem da zanj resnični čas obstaja, a je tenseless – ni nobenega drsečega zdaj (ontološko minevanje časa), to je le iluzija.

Smith: očita M. tensless time (brezčasni čas), da ne more razložiti našega evidentnega izkustva, da čas teče in nače močno (oz. neposredno) izkustvo sedanjosti (glede na preteklost). Ne da se odločiti med A in B, ker se oboji sklicijejo na npr. relativnostno teorijo – brezplodna debata.

Uršič: potrebna je »ozemljitev« NASLONITEV NA IZKUSTVO (FIZIKALNO; FENOMENOLOŠKI, PSIHOLOŠKO; MISTIČNO.

Za relativnostno teorijo je značilen t.i. 'black universe', ki ima 4 dimenzije: čas je nekako specializiran. Vendar je to le ena interpretacija.

23.3.'99Tema VIII VPRAŠANJE MOŽNOSTI »POVZROČANJA PRETEKLOSTI« (MICHAELL DUMMET)

(V URŠIČEVIH MATRICAH LOGOSA)

Je čas obrnljiv? Je to povezano z zmanjševanjem entropije? Danes začenmo s filozofijo M. Dummeta (ameriški analitik). On je širok, je tudi strokovnjak za Fregeja, vrne vprašanje obrnljivosti časa, vendar drugače:Je možno, da bi bila posledica pred vzrokom (glej temo V causa C E effect). Je to druga plat vprašanja o obrnljivosti časa. Gre za premislek teoretskih modelov, ki bi to omogočali.Že pri Platonu v

Page 31: FILOZOFIJA NARAVE

Politikosu – mit o obratu časa, nekakšna starogrška različisa mita o vsajanju – kjer pravi da bo čas Zevsa spet zamenjal čas Kronosa. Gre za nakakšno vstajenje mrtvih: iz obdobja zevsa bi se vrnili v obdobje Kronosa – zlati vek.

Kirkegaard: minulo ni nujno, je faktično (o razumeanju minulega glej fil. drobtinice str 84&85). Kosovska bitka in Karantanski knezi niso nujni. Nujno je tisto, česar negacija vodi v protislovje

Podobno Kirkegaarde razmišlja Dummet: »Can an Effect precede it's cause?«»Truth and other enigmas« /'78/, »Causal loops« /'86/. Ta zadnji članek bomo bolj natančno obravnavali, ostalo

glej v Matricah Logosa – M.U.Vedenje o minulem le temu torej ne daje nobene nujnosti (Kirkegaard).Problem antirealizma:Ali obstajajo entitete tipa univerzalije? / to je DummetovAli obstajajo materialni predmeti? / antirealizem

Ali imajo stavki (o preteklem) objektivno (ontološko) resničnostno vrednost, neodvisno od naših spoznavno(epistemološko) teoretskih metode (sposobnosti)?

- realist: tega ni možno vedeti (platon, Aristotel, Leibnitz, Spinoza, Russel)- antirealist: subjekt stavka spozna za (ne)resnične, pomeni stavkov so pogoji (ne)resničnosti (Kant,

Wittgenstein, pogojno Russell). Resničnost ni dana a piori, nastane v konstrukciji v procesu dokaza samega.

Za realista, da, Dummet pravi: pomeni stavkov so pogoji resničnostne vrednosti stvakov. Vzorec je za D. konstruktivizem (fil. matematike); resničnost ni dana niti a-priori niti a-posteriori, ona nastane v konstrukciji dokaza (demonstratio = pokaz, zakon pa je dokazan in drži vedno). Dummet izhaja iz tega, da vedenje o minulem ne daje le-temu nikakršne nujnosti (K), sicer je njegova pozicija drugačna od Kirkegaardove.

D. aplicira antirealizem na stvake o preteklosti: lahko so stavki o preteklem, ki niso niti resnični niti neresnični (navezava na Lukasiewizsca)

_______________/_________.___________t vzročne verige se ustavijo1800 zdaj /točka ko se je neka vzročna veriga izčrpala – 'ima zgornjo mejo' (določene tematske vsebine popolnoma ugasnejo – budizem) /

/po naših predstavah bi prej določili

spodnjo mejo verige v prihodnosti (če to prezrcalimo preko zdaja).Skica str. 29.

APLIKACIJA ANTIREALIZMA NA STAVKE O PRETEKLOSTI

Stavki o preteklosti se nanašajo le na naše sedanje vedenje o preteklosti ( - spomin).Preteklost naj ne bi bila načalno nič manj determinirana od prihodnosti – ni principielne ovire, ki bi preprečevala povzročanje preteklosti (- časovni paradoksi).Tendenca je simetrizacija preteklosti in prihodnosti. Dummet vzame v precep delo H.G.Wellsa: Time Machine.Epistemološki modeli zf.zgodb: poznamo dve vrsti potovanja v preteklost: - skoki v času (bolj sprejemljiva- večinoma opisovana)- kontinuirano potovanje (vzročne zanke)Avtorji raje pišejo o prvi varianti, Wells pa o drugi; le ta je problematična, saj bi se moralo obrniti tudi procesi v našem organizmu (epistemološko še težje, nastopajo pa tudi kavzalne zanke)

Vzročne zanke – k modelu kontinuiranega potovanja:

0_____________8h_______12h_______16h______________24h t+ = /t-/t-

kontinuum

Page 32: FILOZOFIJA NARAVE

Normalni čas je anizotropičen. Če lansiramo časovni strojček in ga ob 8h snažilka pospravi na kamin. Je strojček na mizi ali ne? Če ga ob 8h še ni (takrat je šele ob 16.uri). Kdaj bo prispel tja? Se bo preteklost vzpostavila šele v prihodnosti? Potem se dogaja v drugi veji relanosti.Problemi se pojavijo, ko vzročni nizi potujejo v nasprotni smeri od časa.Če imamo simetrijo časa (Lukasievizcs) potem je potovanje v času možno. Vendar fizika in zdravi razum ne podpirata teze o simetriji.

Skica:________zdaj_______

imeli bi prihodnjo in preteklo prihodnost

Če bi preteklost razumeli nedoločeno (kot prihodnost) potem bi bil 'zdaj' venter dveh stvari: prihodnje prihodnoti in prihodnje preteklosti. J emožno misliti vzročnost ne gelde na časovno usmerjenost? D. argument za neresničnost pretekosti: prepričanje v določenost preteklosti je ekvivalentno prepričanju o določenosti prihodnosti (sprejetje fatalizma velja za preteklosti in prihodnost). Vprašljivost simetrije in celotnega antirealizma. V določenih primerih je poskus povzročanja preteklosti – racionalno obnašanje.

Je vzročnost simetrična?D.: preteklost je neresnična; prepričanje v določenost preteklosti vodi v fatalizem/determinizem glede prihodnosti (blizu smo »lenemu?!?dokazu«)D. anti-simetrija in anti-realizem sta vprašljiva.Vendar: poskus določenega vzrokovanja preteklosti je lahko racionalno sprejemljivo. Postvavi tri zahteve in tri modele:3 zahteve/predpostavke za smiselnost povzročanja preteklosti :- (navada) izkustvo kaže na korelacijo med C&E (obstaja (izkustvena) korelacija med C in E)(prim.Hume)- ne moremo najti običajne povezave, ki bi razložila visoko korelacijo med C&E (Reichenbachove vzročne

vilice) – običajen povezava je nemogoča (zgornja relacija nima neke običajne/temeljne povezave)- Izključen je vpliv ne-E na ne-C Odsotnost E… (pri vzrokovanju na preteklost se mora biti informacijsko ne C/- ne E Opustitev informacije o C ne vpliva na to, da do E ne bi prišlo.

Primer: Pleme ima iniciacijski obred:lov na leve, ki traja tri dni: 1dan hodijo do lovišča, 2.dan lovijo,3.danhodijo proti domu. Vrač v vasi pa pleše vse tri dni za njihov pogum. Iz svoje izkušnje ve,da to pomaga.

Vračeva strategija je racionalna! - izkustveno ve, da pomaga- ni običajne korelacije- ne pozna preteklosti

(primeri so še Titanik, bujenje pred budilko).Retroaktivna molitev bi o judovskih teologih morala biti blasfemična (prosimo za nekaj, kar je že odločeno). Krščanstvo – logičnost retroaktivnosti, ker Bog pozna tudi prihodnost.Komaj minulo preteklo je davno prihodnje, če je čas krožen ( v kozmičnem smislu - ogromen krog kozmičnega časa – na koncu ugasnejo vse vzročne verige)Zgodovinski vidik povzročanja preteklosti: pretekla dejstva niso dejstva kot sedanja. Stavki o preteklosti so na nek način irealni. Za antirealista so resnični le tisti pretekli stvaki, ki os združljivi z zdaj – možna je vsaka zgodovina svta, ki je združljiva (kompatibilna z zdaj) – Kateri je subjekt, ki bo odločal med alternativnimi zgodovinami, katera je prava? - Politika :

PRERE INTERPRETACIJA zgodovine. (Orwel 1984; ministrstvo resnice). Preinterpretacija ni nujno

slabost. Naša možnost interpretacije je del naše svobode.

30/3/1999

Še vedno smo pri VIII temi: ČASOPLOV

Paul Nahim »Time machines« (1993)Time trvael in physics, metaphysics and science fiction

Ta razmislek nam bo pomagal pri razumevanju same narave časa.

Page 33: FILOZOFIJA NARAVE

P. Nahim pravi, da je časoplov načelno možen.Več ravni: - epistemološka/metafizična/filozofska (logična-apriorna)- fizikalna (empirična – aposteriorna)- tehnološka (sci. Fiction)

64Začenjamo s tretjo ravnjo. Ch.Dickens (Christmass carol), Brata Grim (trnjulčica), E.A.Poe (še posebej

Tales of the regged mountains), L. Carroll (alica v čudezni deželi,….), Virginia Wolf, M.Proust (iskanje izgubljenega časa), T.S.Eliot, J.L.Borges; Sci.Fi.:R.Heinlein, R. Silverberg, C.Simac, S. Lem, I. Asimov, A. Clarke, H.G.Wells.

Nahim izbere tista »pesniška potovanja v času«, ki so »racionalna«:- se lahko utemeljijo v fizikalnih teorijah- logično »zdrava«

To so potovanja s časoplovom. So tudi vmesni primeri (mind-time travel: npr. profesor izumi enačbo, ki nas, če jo mislimo, popelje v preteklost). So te teorije falsifikabilne? (Popper) Verificirati jih tako ali tako ne moremo.

Kaj so potovanja v času?:- skoki- kontinuirana- spreminjajo preteklost ne spreminjajo preteklosti

65Wellsov časoplov ne more delovati:

- premika se samo v četrti dimenziji, za potovanje v času, pa j epotrebno tudi potovanje v prostoru (zaletel bi se sam vase).

- Če ostaja na istem mesu, bi moral biti tam že prej (če je izumljen 1895 inpotujemo zdaj z njim nazaj, kaj bo ko pridemo v leto 1895 – problem entropijskega zakona

66 Potovanje v prihodnost je teoretsko manj problematično kot potovanje »nazaj« (v preteklost) – načelno ne

poraja kavzalnih paradoksov./Kako bi bilo, če bi lahko potovali v npr. 18.st? Je to kot film? To ne bi bila iluzija, ta/ /preteklost bi bila zares tu in zdaj – je to paradoks? Kaj je s tistimi ljudmi, ali oni zdaj/ /oživijo (prim. Ples vampirjev - Romana Polanskega)/

Potovanje v (bližnjo) preteklost bi bilo težje/dražje (energija – prim. računanje intervalov v relativnostni teoriji; logičen razlog: spreminjali bilahko svojo prihodnost)

Kje so časovni popotniki iz 28.st? Se ne zanimajo za nas?S.Hawking »Chronology, protection, conjecture« (1992)E. Fermi podobno v 30.ih letih: Kako da nas še niso obiskali?

Pet ugovorov/odgovorov na ta pomislek:- časovno je mogoče potovati le do trenutka, ko je bil izumljen časoplov- obstaja nam ne znana tehnološka omejitev potovanj (npr. vse dobe pred Juro)- čas je kot spirala: lahko le preskakujemo- časoplov je nevarna zadeva- v prihodnosti ni več ljudi- Čaoplovci prihajajo (prim. W.Wendersov – Nebo nad Berlinom)

6.4.'99O »časoplovih« (II.del)

- Paradkosi retroaktivne kavzalnosti- Gödlov model »časoplova«

Horwich: Asymetries in time, 1987. – ne gre za asimetrijo samega časa, ampak za asimetrijo procesov v času

Page 34: FILOZOFIJA NARAVE

Tri ravni: filozofska, logična/epistemološka, fizikalna

Lewis – utemeljitelj modalne semantike (protidejstveniki) – skrajno realistično stališče – realizem možnih svetov; - paradoksi časovnega potovanja – so sicer nenavadnosti ne pa nemožnosti!!Meja med možnostjo in nemožnostjo je neprotislovnost (oz. konsistentnost) znotraj sistemov.

Nahim, Horwich – paradoksi (logični) a priori ne izključijo časovnega potovanja (strinajta se z Lewisom). Za Horwicha je usmerjenost časa empirična, ne pa a priorna.Anomalija v odnosu med fiziko in logiko.

/Večja problematičnost ne izhaja iz /reverzibilnosti, retroaktivnosti/ časa, ampak iz

njene povezave z retrokavzlanostjo.

DEDOV PARADOKS: - na potovanju v preteklost ubijem deda.

Skica dvojnih verig str. 32:Ena od možnih rešitev je da se verige odvijajo v različnih (epistemoloških) svetovih (ta teorija ima podporo v eni od interepretacij kvantne teorije.Kje in na kakšen način so ti svetovi? So nam dostopni? Če ne , kako naj o njih govorimo? (Razlaga fantastičnega s še bolj fantastičnim) – ubijem sebe v mladosti.

Horwich: Se je možno izogniti dedovemu paradoksu?1. Če je časovno potovanje možno, potem je možno X2. X ni možno (ker je X kontradikcija, paradoks)Torej: časovno potovanje ni možnoNi nujno, da s strinjamo s 1. Premiso, ki jo lahko razdelimo na dve premisi:1a: če je časovno potovanje možno, potem je možna retrokavzalnost1b: če je možna retrokavzalnost, potem je možno X (ki j eprotislovje) ?

Kako dopustiti retrokavzalnost in izogniti se paradoksom? Lako logika predpiše, kaj »časoplovec« sme? NE

Kurt Gödel – je izhajal iz Einsteinove GTR

13.4.'99

NESPREMENLJIVOST PRETEKLOSTI IN VZROČNE ZANKE(ad tema VIII/ O »časoplovih«, 3.pred)

Govorili smo o vzročnih zankah, o »dedovem paradoksu«. Nekateri predlagajo »a-posteriorne« rešitve (fizikalne ne pa logične – ker so nezadovoljive, delne) teh paradoksov: Vračamo se lahko le v določene predele prostora časa (zaradi nam še ne znane narave (strukture) plovbe v času) – to so bolj ad hoc rešitve. Ni pošteno (korektno) da a-priorne (logične) težave rešujemo a-posteriorno.Avtorji:P.NahimP.HorwichD.Lewis

Fizika ne preprečuje časovnega potovanja, tudi 2. Zakon termodinamike. Obstaja možnost a-priorne resitve omenjenih paradoksov, o njej govorijo navedeni trije avtorji.Nahim navezuje na kritiko časovnega potovanja, kot jo zapiše J.Hospers: ko so gradili piramide, še nisi bil rojen, to je nespremenljivo dejstvo, niti »all the kings horses all the kings men« ti ne pomagajo..ne moreš iti nazaj graditi piramide, če že greš je to drugače (second time), to niso iste piramide: razslojitev v dva časa if that happened, you were there – tudi malo besedne igre.Prvič: pri gradnji te ni biloDrugič: pri gradnji si bil

Page 35: FILOZOFIJA NARAVE

Potovanje v preteklost ni mogoče, o tem ni kaj razpravljati – Hospers (Backward time travel). Edina možna uskladitev potovanj v preteklost in nespremenljivosti preteklosti je, da potovanje preteklosti ne spremeni (to je apriorna rešitev 'logična' – za razliko od aposteriorne z energetskega vidika ipd. vidikov)Ugotovitev, da je preteklost nespremenljiva je onkraj razpravljanja (absolutno drži) vendar pa (po Nahimu) ne onemogoča časovnega potovanja (backward time travel)! Namreč pod pogojem da : časovno potovanje v preteklost le-te ne spreminja.Nahim: Hospers stori napako pri argumentiranju; pade na točki, ko govori, da se nekaj ponovi dvakrat: leto graditve piramid naj bi se zgodilo dvakrat. To ni res. Če greš gradit piramide, si tam že bil! Ta preteklost je tvoja prihodnost. To je čudno, a logično (čeprav ne brez težav).D.Lewis je realist glede mnoštva svetov; piše: časoplovec Tim potuje v 1921 leto in tam skuša ubiti svojega deda: dogodki '21 so »dvojno locirani« v Timovem »osebnem času«: v edinem letu '21 lahko Tim ubije in ne ubije (?) svojega deda…torej ga ne ubije(?).Skica (kot vlakec):

Lokacija je ista (prostorsko)

Potnikov čas je razširjen (kot nadvoz nad cesto) gre pa za isti zgodovinski čas.»timeless« pravi Lewis, to je problematično, mi smo vedno v času (prim.A in B serije) –peljemo se v teologijo (če vpeljemo brezčasovnost) – mora obstajati subjekt ki to misli –neizogiben determinizem)

70. J.T. Fraser : Time:the familiar stranger; je proti možnosti časoplova: spreminjanje preteklosti ni mogoče:

če je nelogično spreminjati preteklost, potem ni časoplovcev, so samo »zgodovinarji«(?).

71. Razlikuje med SPREMINJANJEM (changing) in UČINKOVANJEM (affecting/influencing);

»Changing« sicer implicira učinkovanje, a ne obratno. Navsezadnje tudi prihodnosti ne moremo spreminjati (spreminjamo lahko le to kar je ne kar šele bo).Affecting: enako retroaktivnosti – kako naj spreminja preteklost? tudi prihodnosti ne moremo spreminjati, (spreminjamo lahko samo kar je) vendar pa lahko na prihodnost UČINKUJEMO. Zakaj ne bi bili učinkoviti v preteklosti? Kako si Nahim to predstavlja?RETROKAVZALNOST KAKO VPLIVATI/UČINKOVATI NA PRETEKLOST BREZ SPREMINJANJA?Prikazi časovnice str.33:

R.Duger napiše: How to affect the past without changing?: obisk časoplovca n vpliva na resničnostno vrednost stavkov, ki se nanašajo na preteklost. Ko gre krononavt v stari Egipt obstaja katalog/množica dogodkov, na katere je on vplival. Ta katalog je 'timeless', brezčasen, tu je zabeležen njegov obisk (blizu Daniken?!?: Ali so bili bogovi vesoljci?)Skica: krononavti

t krog

'krononavti' zgradijo piramide-3000 Egipt

Page 36: FILOZOFIJA NARAVE

V čem se potem časoplovec razlikuje od zgodovinarja, oz. časoplov od naše znane zgodovine? Retrokavzalnost postane običajna časovna kavzalnost.H. Spellmann: pri Dweyerju imamo običasjo in ne retrokavzalnost, s stališča časoplovca.Nahim: s stališča opazovalca-nečasoplovca pa je retrokavzalnost. Tai opazovalci so (smo lahko mi, v Egiptu sicer ne).

72. Nenehno se vrača vprašanje subjekta. Kdo je agens kavzalne verige?

Vendar vsakodnevno naletavamo/živimo z nerazložljivostmi: Bog, big-bang, kvantna fizika (paradoksi).Borges:«Krožne razvaline« - literarna mojstrovina! (V Oko Duha ali v Izmišljije).Deli zanke so razložljivi, ne pa cela. Časovne zanke so:- paradkosne (ded)- neparadoksne (slikar, časoplovčev dnevnik, graditelji piramid)

To ima analogijo v logiki: niso vse samonanašajoče se strukture paradoksne: 1) Ta stavek je neresničen2) Ta stavek je resničen(Tarski pravi tem sematični paradkosi)Ta stavek ni paradoksen je pa neozemljen – nimamo ga s čim primerjati.A pravi: »B govori resnico«B pravi: »A govori resnico« - oba skupaj primer neozemljenosti.Russelova hierarhija tipov je poskušala razrešiti problem paradoksov, ker je ukinila avtoreferenco. Toda (bila) je preveč restriktivna.Nujni formalni ogoj razmisleka o časovnem potovanju je neprotislovnost. Pri rešitvah so dovoljene neozemljitve – razlika z logiko

20/4/1999VOZLI PROSTORA, ČASA IN PROSTORA-ČASA (Sašo Dolenc)

Sagan:StikČrna luknja, kot bližbjica, lijak; v njej so pojavi, ki delujejo kot časovni stroj, sklenjena časovnica (krivulja) časovnega tipa (vozel prostora časa). Nebesno telo (s svojo maso in energijo) prostor-čas ukrivi in v tej ukrivljenosti najde najbnoljšo pot zase.Skica; valj:

Valj iz nevtro- nskih

100km zvezd 2000 obr/s - okrog valja bi se pojavile sklenjene časovnice- prostor-čas najprej ukrivijo, potem še zavrtijo.

10km

Črne luknje = črvine – v njih naj bi se nahajal Einsten-Rowsenow most, prehod, ki pa se zapre tako hitro, da tudi svetloba ne bi mogla skozi. Vprašanje je kako jo narediti odprto, prehodno? Z eksotično materijo, ki bi prostor spet ravnala & krivila v drugo smer kot navadna materija. Bila bi podporni steber Einstein-Rowsenovega mostu.Ta eksotična materija ni antimaterija – antimaterija ukrivlja čas enako navadni materiji. To eksotično materijo so v laboratorijih že sintetizirali. V vakuumu delajo prostor bolj prazen od praznega prostora vakuuma, nakakšen lokalni prostor, iz katerega so skakali (mikro) delci z določeno energijo. To da so elali »bolj prazen« prostor pomeni, da je lokalna gostota delcev med ploščama manjša. To kot eksotična materija – lahko še nepravi vakuum z začetka vesolja (veliki pok – v ____ sekundah se je vesolje povečalo z velikosti protona na velikost jabolka). Tako odprto črno luknjo je treba zavozlati še v časovnem delu.Skica:

Page 37: FILOZOFIJA NARAVE

Poglavitna težava spreminjanja preteklosti je »dedov paradoks«.

4/5/'99TEMA IX. KOZMIČNI ČAS Kozmični čas = kozmološki

1. DEF. KOZMIČNEGA ČASA: K.Č je lastni čas kozmičnega opazovalca, ki miruje glede na (izotropno in homogeno) raztezanje vesolja.

Koliko časa ŽE? Koliko časa ŠE?Pri K.Č. ne gre za Newtonowski absolutni čas ampak bolj za nek nadomestek tega časaVprašanje »prvih treh minut«Realni vs. Imaginarni čas (imaginarni čas se imenuje imaginarni, ker se računa z imaginarnimi števili (i = ). Steven Hawking: čas j epoprostorjen, v preteklosti bi bil drugačen, vesolj bi bilo brez roba (brez začetka) – to je vezano na problem kvantne fizike

Absolutnega časa ni.Lastni čas =/= koordinatni čas. Kozmični opazovalec je fiktiven; on miruje glede na vesolje že od njegovega začetka. Opazovalec »jezdi« na rastezanju vesolja. Lastni je tisti, ki ga kaže potnikova ročna ura.

Tudi absolutne istočasnost/simultanosti ni. Simultana sta oba mirujoča opazovalca, za katera je vesolje enako raztegnjeno/gosto (v širši okolici).

Tako dobimo nekakšen pragmatični kozmični čas, ki je »nadomestek« absolutnega časa. Pogoj za to je izotropnost/homogenost raztezanja vesolja, kar opazovanja potrjujejo.Starost vesolja med 12 in 15 milijardami let.Koliko časa vesolj že je?Edwin Hubble 1929: ugotovi, da se vesolje razteza; rastezanje vesolja je analogno napihovanju balona., Hubble je opazoval meglice in ugotovil njihov rdeči premik (premik spektralnih črt).Striktno rečeno: galaksije ne bežijo druga od druge, prostor med njimi se širi, sicer bi galaksije (po izračunu) bežale z nedsvetlobno hitrostjo, kar pa je po teoriji (relativnosti) nemogoče. Lokalno gledano mirujejo. Večina galaksij se od nas odmika, kar pa še ne pomeni, da smo mi središče (analogija: napihovanje pikastega balona)

Vesolje se lahko razteza:- linearno (ves čas z sitim tempom, enakomerno-tako je vsaj na zelo velikih razdaljah)- pojemajoče (upočasnjeno)- pospešeno

Hubblov zakon – linearno (enoizmerno) raztezanje prostora – povečanje valovne dolžine svetlobe – rdeči premik spektra (premik spektralnih črt proti rdečemu delu spektra). Dopplerjev efekt – svetloba se oddaljuje (analogija z zvokom)

Hubblova konstanta Koeficient širjenja 'zdaj' (to je zelo »širok« zdaj) / v = Ho x d

/ /medsebojna razdalja (distanca) do galaksijhitrostoddaljevanjagalaksij

Page 38: FILOZOFIJA NARAVE

variabla /

Ho H ko gledamo nazaj daleč v prostoru-času se H spreminja (parameter sprem. =q) /konstanta

Graf:v

Pikice predstavljajo galaksije

d (svetlobna leta)

Ho = (Ho je koeficient linearne funkcije med d in v (50-60 km/s x Mp(q)?!)-/slaba kopija/ - to so novejše meritve (Hubble je izračunal 500)

v= d/t Hubblov čas: to = 1/Ho - če se vesolje razteza linearno, nam Ho pove, koliko časa že traja vesolje/Hubblov čas

Če bi bila hitrost ves čas konstantna, bi ibl Hubblov čas enak starosti vesolja. Ker pa je bilo začetno širjenje hitrejše, j ečas ocenjen na 2/3 H. časa. Širjenje ves. se je upočasnilozaradi gravitacije – q = zaviralni parameter)

Graf:

Kaj je horizont(? Vesoljni horizont zaradi ukrivljenosti prostora)- Maksimalna razdalja (d) katero je svetloba s hitrostjo c prepotovala od začetka vesolja, oz. časa nastanka

vesolja, do danes (t). - Do horizonta (d = c x t) lahko vidimo v določenem kozmičnem času t tiste dogodke/objekte, od katerih je v

tem času uspela pripotovati svetloba. - Razdalja do horizonta (d) se s časom povečuje, horizont »se širi«.Problem horizonta: »regije vesolja /…/ ne bodo vedele za medsebojni obstoj, dokler ne bo pretekel /kozmični/

čas t.« (Silk, 1994, str. 27) Se bo rastezanje ustavilo? Bo prišlo do krčenja?Koliko časa še? Kdaj bo konec? Bo zrcalna slika big-banga; zrcalna slika, a nepopolna, ker se čas ne bi zrcalil(-

entropija se ne bi obrnila, še vedno bi rasla, čas bi tekel naprej)? Bo prišlo do krčenja (big crunch)?Se bo vesolje širilo ad infinitum?

Grafa:

Page 39: FILOZOFIJA NARAVE

Te tri modele/variante je razrešitve oz odgovorov na ravnokar postavljena vprašanja je 1922 predlagal že A. Friedmann:

- krčenje- širjenje do neke asimptotične meje- širjenje v neskončnost

Skica str. 36:

Ω – parameter gostote vesolja (ulomek med povprečno gostoto in kritično gostoto, ko bi vesolje kolabiralo)Ω = σ povp./σ krit.

Pozitivna vs. Negativna ukrivljenost prostora (glej članek Douber & Miller v Poligrafih)

Gostoto vesolja je težko izmeriti tudi zaradi »temne snovi«.Najnovejše raziskave kažejo, da naj bi se vesolje širilo še naprej pospešeno! Kako to, če vemo, da gravitacija

deluje zaviralno? Tu gre za »antigravitacijski efekt« ( prim. Einsteinovo kozmološko konstanto). Antigravitacija še vedno (morda) deluje iz nekih (še) ne znanih kvantnih učinkov.

Vprašanje »prvih treh minut« (naslov knjige S. Weanberga. Prim. tabelo »potek kozmičnega časa«. Prim. članek D. Shebss v zborniku Nature of time (Oxford) in M.U. – komentar.

V »prvih treh minutah« celo v prvi sekundi naj bi se zgodilo, kar je bistveno za razvoj vesolja.Realni imaginarni čas prim. S. Hawking.

25/5/'99 je odpadlo

11/5/1999X. FENOMENOLOŠKI ČAS (HUSSERL vs. HEIDEGGER – eksistencialni čas)

Predavanja v Götingenu in Freiburgu

Nazaj k stvarem samim! – neposredna intuitivna deskrišcija fenomenov1. fenimenološka redukcija (epoche)2. eidetska redukcija ( = transcendentalna) = stroga znanost.Toda ali je to združljivo? Intuitivnost in stroga znanost?

»Načelo vseh načel: /…/ kar se mi izvorno ponuja v »intuiciji« /…/ kratko malo sprejeti, kot kar se daje, toda tudi samo v tistih mejah, v katerih se tu daje, tu nas ne more zmesti nobena zaemisljiva teorija."«(Huss "Ideje za čisto fenomenologijo« 1913)

Kako je čas dan v neki izvorni intuiciji?

Pojem »odsenčenja« ( Abschattung) / naše zaznavanje kot odsenčenje predmetaZaznavanje (Wahrnehmung) /

Predmet (fenomenološki predmet) se konstituira kot nekaj identičnega zaradi odsenčenja različnih vidikov (serija pogledov na predmet z različnih kotov) – Zavest je tista, ki kaže identiteto (analogija s časom).

Page 40: FILOZOFIJA NARAVE

Sama zaznava je vedno parcialna – stvar sama v celoti ni nikoli dana. Njena identiteta se daje z identiteto zavesti. Za nas je stvar vedno transcendentna – a transcendentna v imanenci, s tem, ko je odsenčena. Sam doživljaj pa je celovit in ne odsenčen /trenscendentna stvar vs. Imanentni doživljaj/

Cogito oz. transcendentalni jaz – dan nam je fenomenalno, kot fenomenološka danost (ni res cogitans in je vedno in nujno zunaj dvoma)

Cogito – stalnica doživljajev, identiteta doživljajskega toka. Bistveni izraz/latnot tega je časovnost (Zeitlichkeit). (Identiteta toka je časnost jaza.)

Fenomenološki vs. Kozmični (»objektivni«) časFnm. Čas je enotna forma vseh doživljajev v enem doživljejskem toku.

Huss.: Predavanja k fenomenologiji notranjega zavedanja časa (Götingen 1905 – 1910, objavljeno 1928) – začen z avguštinom, pravo izhodišče je Brentano (1838 - 1917), ki uvede imanentni čas toka zavesti – ta doživljajski čas je prvi)

Časenje tona v zavesti za Huss preimer imanentnega »časovnega objekta« ( Zeitobjekt) – kako se objekt konstituira v zavesti (noema) (fenomen kot danost v zavesti)

Retencija - (v psihologiji kratkotrajni spomin) vs – Huss. Funkcija zavesti, ki pomaga konstituirati časovni objekt (ton ne izgine, se ohranja – občutek melodije)

Retencija – konstitucija melodije kot časovnega objekta. Golo zaporedje še ne bi bilo dovolj, potrebna je sposobnost retencije zavesti (antipsihologizem) – ČaS NI NIKJER DRUGJE, KOT V ČASENJU ZAVESTI. Ne gre za psihologijo, ampak za samo konstitucijo zavesti. !!

»Trajenje občutke, je nekaj drugega kot občutek trajanja« V slednjem je zavest, retencija.»Pregibanje« - (Abwandun) časovnega objekta v retenciji: sedanji ton se v zavesti modificira v pretekli ton. Novi

»zdaj« spodrine prejšnjega, ki se (v retenciji) pregiba v »pravkar« (retencija retencije (retencije…ad infinitum) – retencija deluje večstopenjsko) (odsenčenje tona v času)

- retencija (pregib)- protencija = pričakovanje (odprtost, horizont)- domišljija/fantazija (pregib poseže v bistvo/kajstvo stvari, ga preoblikuje

Zavest konstituira časovni objekt in se hkrati s tem sama enoti.Časovna ekstenzija/trajanje - vsebujejo jo časovni objekti; časovna perspektiva: ekstenzija tona je v času fiksna, a »beži v oddaljevanju zavesti /…/ Ton ostaja isti, toda ton »v načinu kako« se kaže kot vselej drug«.

Časovno polje (časovni dvor – Avguštin) – očitno je, kot prostorsko polje, zamejeno – horizont

Zdaj → pravkar ( ni ostre meje, kot ni med prvim vtisom (pravtisom= in retencijo)). Ko pomislimo na zdaj je to že pravkar (retencijski rep). Točka zdaj je abstrakcija, le teoretični konstrukt.

Huss.:grobi zdaj vs. fini zdaj / /poljubno majhen točka v časuinterval v času(primarni občutek (ni meja med momenti časa)časa)

retencija vs. reprodukcija ?!?! (slednja ima pomembno vlogo pri identifikaciji časovnega objekta, ohranja njegovo identiteto.

Problem je , kako se konstituira »objektivni« čas skozi nenehno pogrezanje v preteklost in tako postaja netekoč, absolutno trden, identičen.

18/5/'99Intuitivna (samo)evidenca subjekta.Samolastnost – pristna evidenca znotraj Husserlove pristne znanosti

Identifikacija kot »pasivno potekajoča sinteza v obliki kontinuirane notranje zavesti časa … /gre za/ povezanost v eno zavest, v kateri se enotnost kake intencionalne predmetnosti kot iste mnogoterih pojavnih načinov (šele) konstituira.«

Page 41: FILOZOFIJA NARAVE

»Temeljna oblika te univerzalne sinteze (ki omogoča vse siceršnje zavestne sinteze), je vsezajemajoče notranje zavedanje časa. Njegov korelat je imanenta časnost sama.«

/doživljaji se kažejo »znotraj stalnega neskončnega

horizonta tega imanentnega časa« (v Huss. Katezijanskih meditacijah)

Mehrmeinen = večmenjenje, horizont kot polje potencialne možnosti

HEIDEGGER: EKSISTENCIALNI ČAS(Bit in čas: §45 – 53: Možna cel(ovit)ost tubiti in biti k smrti)(Uršič: Enivetok, 1981 (str. 43 – 54); človek – prostor biti (1971, Problemi 4)

Heideger Husserlovo transcendentalno analizo obrne v fundamentalno ontologijo tubiti. Horizont razumevanja tubiti je časovnost (Zeitlihkeit). Časovnost je hkrati temeljni eksistencial in horizont razumevanja smisla biti.

Sein zum Tode – eksistencial ( = kategroa eksistence, bitni karakter). Le v »biti k smrti« lahko tubit najde cel(ovit)ost. Tubit ni več predstavljajoči subjekt novoveške metafizike, ki si vso objektivnost podvrže kot razpoložljivo (to je novo mišljenje biti).

Tubit je vedno nekaj več kot le bivajoče. V svoji razprtosti ohranja ontološko diferenco. Preko hermenevtike (hermenevtične metode) do samorazumevanja smisla biti.

Eksistenciali:1. biti-k-smrti (skrb §41) – Kakšen je kriterij za izbiro skrbi? (tega vprašanja ne razumem, saj mi v vrženosti ni

dana izbira in mi kot tubiti za to bit vselej že gre. Vselej, od trenutka ko se rodim do trenutka ko umrem sem v lasti skrbi, skrbi kot skrbi za lastno bit in ne za to ali ono bivajoče. Torej skrb za bit in moje bitne zmožnosti. Izbira skrbi….kaj neki bi lahko to bilo? To mi ni dano na izbiro ampak kot fakt eksistence. Kot posledica neizbire bivanja oz. točneje vrženosti. Čigavo je sploh to vprašanje Uršičevo ali tega dripca ki je delal zapiske?)

2. tesnoba (die Angst)3. zapadlost smrti)

1. trije karakterji skrbi: - eksistenca (biti-si-vnaprej) »Postani kar si!« - prihodnost- faktičnost (vrženost v bivanje/svet) – preteklost- zapadlost (beg pred vrženostjo v bivanje/svet) – sednjost

Smrt omogoča sliko celosti, je zadnja skrajn a možnopst; »Kako tubit ve zanjo?« – Pri smrti drugega smo le zraven, ne v njej. Smrt ni le (zadnja) točka v času, je nenehno tu, je sam način biti. 2. tesnoba – temeljno počutje, kjer se tubiti razkriva nič (zdrs v brezno zgolj niča), vodi k ontološki diferenci3. zapadlost smrti – neavtentičen odnos do smrti (neavtentičen – avtentičen ; problematična distinkcija).

Toda kaj sploh pomeni zapadlost smrti? (str. 346 – neetičnost, cinizem /do smrti - Levinasova kritika

1/6/'99

Govorili smo o Heideggrovem pojmu časa kot BITI-ZA-SMRT. (eksistencial). Izvorna tesnoab pelje k niču, ta izkušnja pa k čudenju.

- k izpitni lit. Dodano Bit in čas par.45 do par.54

Biti-k-smrti je BITNA MOŽNOST. Vprašanje avtentičnosti eksistence samolastna/pristna/avtentična/eigentlich možnost – str. 346 slov. prev.: zapadlost smrti: skušnjava zastrti si to najsamolastnejšo možnost. Ta pasus se zdi M.U. ošaben.

Page 42: FILOZOFIJA NARAVE

Še nekaj o odnosu Heid.-Huss., fenomenologija enega in drugega. Huss. Je odklonil Bit in čas; kritika: - metodološka: pri. Huss. Se fnm. Odreče vseh ontoloških sodb (postavljanje v oklepaj), Heid. Pa s tem gradi

ontologijo. - Vrednostno: vprašanje »eigentlich« -pristno (neposredno)

- avtentično(ta izraz dobi pri Heid.vrednostno konotacijo. Brezpredsodkovnost se zdi tu odpravljena.

Klaus Held – fenomenološki spisi – Phainomena: ali je Heid. Še kontinuiteta Huss.? Ga za predkartezijansko spraševanje, ariestotelsko (po bivajočem v svoji biti): uporabalja fenomenološko nevzdržen pojem biti. Je pa Heid. Razvil Huss pojem sveta: das In-der-Welt-Sein. To naj bi bilo razvitje Huss. Intencionalnosti. Kjer nastopa (v poznejšem obdobju) jasnina (die Lichtung) je to razvitje pojma biti-v-svetu. Klaus očita Heid. Voluntarizem: ni »položil računa«.Heid. Naj bi »podcenjeval element odgovornosti«.đGlej tudi Heldov spis: Generativno izkustvo časa (v Fenomenološki spisi) rojstvo, menjava generacij, ljubezen. »Volo ut sis«

E.LevinasSmrt ni gotovost izničenja, je odhod v neznano. Nekdo umre: obličje postane maska. Izraznost izgine. Krivda preživelih; smrt drugega me prizadene v moji identiteti.Čas je razmerje z neskončnim. Smrt ni izničenje je vprašanje. Smrt moramo razumeti iz razmerja do časa in ne obratno. Primat etike nad ontologijo. Levinas daje priznanje Kantovi praktični fil. : racionalno upanje na nek onkraj (ki pa ni podaljšanje bivanja) onkraj končnega ni neskončnega, brez izničenja smrti.

Prof.dr. Jože Kastelic - … … Opera selecta – o Thomasu Mannu, in Picassu