18
RAZMERJE MED KNJIŽEVNOSTJO IN KINEMATOGRAFIJO V FILMSKIH PRIREDBAH OZ. EKRANIZACIJAH LITERARNIH DEL

FILMSKE ADAPTACIJE

  • Upload
    buibao

  • View
    237

  • Download
    1

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: FILMSKE ADAPTACIJE

RAZMERJE MED KNJIŽEVNOSTJOIN KINEMATOGRAFIJO V

FILMSKIH PRIREDBAH OZ. EKRANIZACIJAH LITERARNIH DEL

Page 2: FILMSKE ADAPTACIJE

»ADAPTACIJA: priredba, ekranizacija, tj. preoblikovanje

literarnega ali dramskega dela v scenarij.«

Filmski leksikon

Page 3: FILMSKE ADAPTACIJE

»Filmska preobrazba književnega dela se ne sme nikoli uspavati na

predpostavki, da je njen namen skrajna realizacija podobe, ki jo literatura

prikliče v bralčevi zavesti. Takšno izhodišče je nesmiselno, saj obstaja toliko

različnih umišljenih svetov kolikor je bralcev. Njen cilj mora biti izogibanje

kompozitni domišljiji ter osredotočenost na jasno, iskreno in zbrano

preizpraševanje literarnega dela in njegovega jezika.«

Rainer Werner Fassbinder

Page 4: FILMSKE ADAPTACIJE

• TRADICIONALNI PRISTOPI

izhodišče – binarna opozicija utemeljena na predpostavki razločujoče

dvojnosti med BESEDO in PODOBO ter na konceptu ZVESTOBE

• SODOBNI PRISTOPI

izhodišče – težnja po preseganju predpostavke temeljne dihotomije

[nepremostljivih razlik] med književnostjo in filmom kot tudi pojmovanja

ZVESTOBE oz. VERODOSTOJNOSTI priredbe

Page 5: FILMSKE ADAPTACIJE

TRADICIONALNI POGLEDI

PREDPOSTAVLJENE NEPREMOSTLJIVE RAZLIKE

med temeljnimi določili literarnih in filmskih del:

• BESEDA / PODOBA

• SUBJEKTIVNO / OBJEKTIVNO

• PRIPOVEDOVANJE / PRIKAZOVANJE

Page 6: FILMSKE ADAPTACIJE

KLASIČNE TEORIJE

Izhodišče – razmerje do koncepta ZVESTOBE tj. opredeljevanje

morebitne stopnje odmika filmske verzije od literarnega izvirnika

• dobesedna adaptacija

(dokumentacija /prenos /zvesta transformacija /dobesedni prevod)

• zvesta adaptacija

(filmski prenos / komentar / izposojanje /tradicionalni prevod)

• svobodna adaptacija

(umetniški film / analogija / križanje / radikalni prevod)

Page 7: FILMSKE ADAPTACIJE

V SLOVENIJI – Stanko Šimenc: Slovensko slovstvo v filmu (1983)

• dobesedna adaptacija

Idealist (1976, Igor Pretnar / Ivan Cankar), Deseti brat (1982, Voko Duletič / Josip

Jurčič)

• zvesta adaptacija

Samorastniki (1963, Igor Pretnar / Prežihov Voranc), Cvetje v jeseni (1973, Matjaž

Klopčič / Ivan Tavčar), Nasvidenje v naslednji vojni (1980, Živojin Pavlović / Vitomil

Zupan)

• svobodna adaptacija

Ples v dežju (1961, Boštjan Hladnik / Dominik Smole), Balada o trobenti in oblaku

(1961, France Štiglic / Ciril Kosmač)

Page 8: FILMSKE ADAPTACIJE

SODOBNE DISCIPLINE PREUČEVANJA EKRANIZACIJ

• NARATOLOGIJA

• TEORIJA INTERTEKSTUALNOSTI

• RECEPCIJSKE TEORIJE

• INTERMEDIALNOST (metodološki pluralizem)

Page 9: FILMSKE ADAPTACIJE

NARATOLOGIJA

»Smer v filmski teoriji, ki preučuje strukturo in delovanje filmske pripovedi.«

Filmski leksikon

Zasnova NARATOLOGIJE temelji na ločevanju med ZGODBO in

PRIPOVEDJO – ZGODBA obstaja neodvisno od umetniških panog, v

katerih se podaja, prav tako pa od načinov PRIPOVEDOVANJA

Page 10: FILMSKE ADAPTACIJE

INTERTEKSTUALNOST / MEDBESEDILNOST

Preučuje odvisnost posameznega umetniškega dela od zunanjih

odnosov in umeščenosti v omrežje drugih kulturnih tekstov in

morebitne interakcije z njimi

»Pojem intertekstualnost po imanenetni jezikovni logiki pomeni razmerje

med teksti, preplet tekstov, vpletenost enega teksta v drugega, vzajemno

povezanost in odvisnost najmanj dveh besedil, postavljanje v določeno

razmerje.«

Matevž Rudolf

Page 11: FILMSKE ADAPTACIJE

RECEPCIJSKE TEORIJE

Obravnavajo vprašanje sprejema tako s strani bralca/gledalca kakor

kritiški odziv; prav tako pa tudi širše pojmovane recepcije v različnih

sferah preučevana

Temeljna predpostavka je aktivni sprejem – recipient kot posameznik,

ki je dejavni predelovalec informacij; recipient kot predstavnik

občinstva v širšem kontekstu – družbena struktura publike, analize

dodatnega filmskega vpliva

Page 12: FILMSKE ADAPTACIJE

INTERMEDIALNOST (metodološki pluralizem)

a) izhaja iz težnje po sintezi ali križanju (hibrididizaciji) književnosti in

filma

b) interdisciplinarni pristop (križanje novega historizma, kulturnega

materializma, ženskih študij, dekonstrukcije, teorije diskurza,

neomarksizma …)

Page 13: FILMSKE ADAPTACIJE

Po prepričanju Matevža Rudolfa (Ko beseda podobo najde, 2013) je

metodološka raznovrstnost:

»najprimernejše in najplodovitejše orodje pri preučevanju adaptacij.«

Barbara Zorman (Sence besede, 2009) pa poudarja:

»[Sodobna zavzemanja] ne sledijo pozivu po poenotenju študij, temveč skušajo ekranizacije

oziroma filmsko prirejanje literature zajeti v njihovi raznovrstnosti ter se jim približati preko

različnih metod literarnih, filmskih in kulturnih študij oziroma v kontekstu medbesedilnosti,

medmedijskosti in meddisciplinarnosti. Razumevanje vmesnega oziroma hibridnega položaja

kot privilegija, ki omogoča primerjalno refleksijo različnih umetniških praks in obenem

vzporejanje oziroma medsebojno oplajanje metod omenjenih študij, pa je najbrž eden od

največjih izzivov bodoče teorije ekranizacij.«

Page 14: FILMSKE ADAPTACIJE

• Vodila:• intertekstualnost

• intermedijalnost

• interdisciplinarnost

• Pristop:

• korelacijsko-integracijski pristop

• Načela:

• korelacija / povezovanje

• integracija / združevanje

• koordinacija / usklajevanje

Page 15: FILMSKE ADAPTACIJE

Temeljna vodila ne izhajajo samo iz predpostavke večplastnosti filmskega ustroja, ki

združuje določila različnih umetnosti in naj bi jih z »razdruževanjem« enostavneje

analizirali, temveč zlasti iz mnogospektralnosti celostnega »učinkovanja«, s katerim

lahko film deluje na različnih ravneh in v raznovrstnih načinih poučevanja.

• intertekstualnost – medbesedilnost kot osredotočenost na določila različnih

»tekstualnih nosilcev« oziroma »znakovnih sistemov«

• intermedijalnost – medmedijskost kot možnost križanja raznih komunikacijskih

načinov

• interdisciplinarnost – meddisciplinarnost kot povezovalni dejavnik različnih

znanstvenih ali umetnostnih panog za novo kakovost vednosti

Page 16: FILMSKE ADAPTACIJE

• Korelacijsko-integracijski didaktično-metodični sistem omogoča ustreznejše, lažje

oziroma uspešnejše načine, oblike in postopke dela za doseganje predvidenih učnih

ciljev.

V primeru obravnave razmerja filma in književnosti mora pristop temeljiti na

vzporejanju, razčlembi in morebitnem usklajevanju tako povezujočih sestavin

literarnega in filmskega dela kakor njenih razločujočih elementov.

• Korelacijsko-integracijski pristop je ustrezen tako za obravnavo konkretnega

umetniškega dela kakor za povezovanje, združevanje in usklajevanje programskih

vsebin posameznih predmetov.

»Odločilnega pomena za vzpostavitev in utrjevanje sorazmerja oziroma enotnosti je

vezni člen, ki omogoča povezavo dveh sorodnih ali raznorodnih komponent

obravnave.«

Vesna Bjedov

Page 17: FILMSKE ADAPTACIJE

• Načelo korelacije temelji na prehajanju iz splošnih določil k posameznim

značilnostim: z vzporejanjem posameznih vsebinskih sklopov skušamo v učnem

procesu opredeljevati njihove skupna določila in razlike, preko katerih jih je mogoče

povezovati – tako v obliki zvez sorodnih predmetov kot sorodnih področij znotraj

posameznega predmeta.

• Načelo integracije korenini v opredeljevanju splošnih potez na osnovi preučevanja

posameznik komponent filmskega izraza, ki se po določenih ustvarjalnih principih

združujejo v celoto.

• Načelo koordinacije predstavlja predvsem usklajevanje programskih vsebin

različnih učnih predmetov.

Page 18: FILMSKE ADAPTACIJE

Ključnega pomena je da film ni pojmovan samo kot »interpretativno

sredstvo«: tj. vir druga(čne) možnosti izjavljanja / pripovedovanja,

ampak da prav skozi primerjavo pridejo do prave veljave odločilne

posebnosti / značilnosti posameznega medija.