FINANCE, petek, 11. decembra 2009, št. 241www.finance.si

KINEM

ATOG

RAFIJ

AOGLASNA PRILOGA

Počasno slovo filmskega traku Ko se bo zgodila digitalizacija v komercialnih kinematografih, se bo slovenska kinematografija znašla na točki, ko bo skoraj ves trg distribucije temeljil na digitalni obliki. 20, 21

FS Viba film, Stegne 5, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel: +015132400www.vibafilm.si

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 11. decembra 2009, št. 241www.finance.si20

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Dušan MatičičTel.: (01) 30 91 509E-pošta: dusan.maticic@finance.si

Trženje:Milan KočarTel.: (01) 30 91 537E-pošta: milan.kocar@finance.si

Računalniški prelom: Romina Colnarič

Lektoriranje: Julija Klančišar

Kinematografija je oglasna priloga časnika Finance

C inema Paradiso je film, ki je prav gotovo najbolj zaznamoval mo-

je dojemanje te umetno-sti. Simpatična, skoraj romantična pripoved o sicilijanski vasi, katere celotno dogajanje se vrti okoli lokalnega ki-na, postreže z izrednim prepletom zgodb nje-nih prebivalcev. Okoli kinematografa se plete socialno življenje vse vasi. Večer je čas, ko se v Paradisu zberejo vsi po vrsti, v njem fantje postajajo moški, dečki postajajo fantje. Kino je prostor za druženje, prepire, veselje in žalost, spletajo se romance in odrasli moški jokajo ob usodah filmskih lepotic. Vsega je kriv Alfredo, naveličani kinooperater, zaljubljen v film in življenje, ki mali vasi prinaša magičnost filmskega sveta. Cine-ma Paradiso je zgodba o velikem prijateljstvu starega Alfreda, ki predstavlja trdno oporo vaškemu kinu, s Salvatorejem, malim Totom, ki se mu vedno smuka pod nogami in po tragični nesreči ob vžigu filmskega traku tudi prevzame Alfredovo mesto, ker je stari operater oslepel. Kino je vnovič zaživel, še lepši, še boljši.Danes je kinematografija izgubila svoj čar. Preden me napadete, da to ni res, naj razložim. Še vedno se v kinu dogaja to, kar smo videli v Paradisu. Fantje postajajo moški, dečki fantje. V kinu se družimo, prepiramo, prinaša nam veselje in žalost, vsekakor se spletajo ro-mance, moški pa še vedno jokajo, čeprav tega ne smejo priznati. A vendar se je kino spremenil. V Kamniku, denimo, kina ni več. Prav tako ne v mnogih majhnih krajih po vsej Sloveniji, filmska realnost pa je postal bleščeči multipleks, ki z digitalnim projektorjem zmore na platno pričarati podobe in zgodbe, ki si jih niti v najbolj blodnih sanjah ne moremo priklicati. Divji na-predek, predvsem v tehničnem pogledu, pa je prinesel nazadovanje v kakovosti filma. Res je, okusi so različni, vendar si drznem reči, da je kakovost filmov v večini kinematografov slabša kot pred 50 leti. Danes pa se nam morda obeta obdobje, ko nam bo tehnični napre-dek prinesel tudi bolj kakovostne filme. Digitalizacija kinematografov namreč pomeni veliko priložnost za oživitev starih kinodvoran, filmsko osvetlitev kultur-nih domov in drugih družabnih prostorov, ki nočejo vrteti le mainstream filmske produkcije, temveč bi radi zagrizli tudi v kakovostni in umetniški film. Le upamo lahko, da jim bo uspelo kupiti ustrezno opremo. Kajti tako bo kino spet zaživel, še lepši, še boljši.

Filmski paradiž

UVODNIKDušan Matičič dusan.maticic@finance.si

Danes se nam morda obeta obdobje, ko bo tehnični napredek prinesel tudi bolj kakovostne filme.

Pomembno je bilo leto 1946, ko se je na velikem platnu odvrtelo pet kultnih filmov: Malteški sokol (The Maltese Falcon, 1941, režija J. Hu-ston), Umor, draga moja (Murder, My Sweet, 1944, režija E. Dmyt-ryk), Dvojno zavarovanje (Dou-ble Indemnity, 1944, B. Wilder), Ženska v izložbi (The Woman in the Window, 1944, režija F. Lang) in seveda Laura (1944, režija O. Preminger) in mnogi spregledajo v tem žanru tisto, čemur pravimo femme fatale. Torej usodna ženska, bi rekli.

Film je umetnost, zabava je nekaj drugega

V mesecu decembru bo v Slo-venski kinoteki prav ta »usodnost« tista, ki bo osvetljevala filmsko pla-tno v duhu filma noir. Na ogled bo-do tako rekoč reprezentančni filmi: Puška na posodo (This Gun for Hi-re, 1942, režija F. Tuttle), Asfaltna džungla (The Asphalt Jungle, 1950, režija J. Huston), Mildred Pierce (1945, režija M. Curtiz), Globoko spanje (The Big Sleep, 1946, režija H. Hawks), Morilci (The Killers, 1964, režija D. Siegel), Bulevar So-mraka (Sunset Blvd., 1950, režija B. Wilder), Dotik zla (Touch of Evil,

1958, režija O. Welles), Dvojno zavarovanje (Double Indemnity, 1944, režija B. Wilder), Anatomi-ja umora (Anatomy of a Murder, 1959, režija O. Preminger), Poljub smrti (Kiss Me Deadley, 1955, re-žija R. Auldrich), če naštejemo le nekatere. Veseli usodni december bo v Slovenski kinoteki ponudil ne-katere odgovore na vprašanja filma noir. Kako že? Vse, kar ste želeli vedeti, pa niste imeli koga vpra-šati … kajti strukturirani psihični aparat je zgrajen na podlagi ostrih razmejitev, ki so v najzgodnejših obdobjih posameznikovega življe-nja predvidoma odsotne – in le kaj drugega je femme fatale? Gre za krog, v katerega se film vključi tako, kakor bi prisedel na vrtiljak. Le pra-vilno je treba ponoviti vse, kar že tako ali tako znamo, in zabava gre dalje. Toda film ni zabava. Film je umetnost, zabava je nekaj drugega. Naše razumevanje le-tega vpliva na percepcijo filma. Kataliziranje podobe prek filmskega platna je kakor usoda. Je torej noir.

Film je vedno prezentacija nekakšne fantazme

Lahko bi rekli, da se film noir ponaša s fantazmo samega sebe. Je kot hipnotičen pastir, ki po-skuša pripeljati svoje vernike čez vodo, in to tam, kjer je sploh ni. Film je v bistvu vedno prezenta-cija nekakšne fantazme. Dozdeva se, kakor da bi bilo treba sam film noir motriti v kontekstu sedanjih (novih) tehnik reprodukcije, saj te omogočajo še večji množičen

Film noir v Slovenski kinoteki Veseli december usodnih žensk in filmske zvedavosti

Kako že pravijo za film noir? Vsi o njem nekaj vedo, a nihče ne dovolj. Obstaja mnogo mnenj in celo različnih teorij o filmu noir. »Izumili« so ga sicer v Ameriki, poimenovali pa so ga francoski filmski kritiki.

Slov

ensk

a ki

note

ka

Film noir se dotika tega sveta na prav poseben način – prek svoje temne, a vendar najbolj usodne, strastne plati. ▶

doseg vseh teh fantazem, ki jih noir opredeljuje. Nove tehnologije in zmožnosti bi nas morale zani-mate v tej meri, v kolikor očitno prispevajo k filmski reprezentaciji par excellence. A o tem gre vendar dvomiti, saj ne obstaja nekakšna kontinuirana filmska šola za tiste, ki bi želeli biti filmsko izobraže-ni gledalci ali filmski kritiki. Pod slednjim razumemo teoretski diskurz, polje diskurzivnega po-gleda na sedmo umetnost. Samo gledanje filmov še namreč ne da-je uvida in razumevanja. Teza, ki je nastala (v glavah mnogih) na podlagi učinka filmske mašinerije, obenem zamegljuje problem filma

kot umetniškega medija. Njena predpostavka namreč je, da film sam (ker pač sodi v red reprezen-tacije) nima dostopa do realnega. To sicer drži, a le na strogo vzeti deklarativni ravni. Namreč – kaj pa je to realno? Morda je najbolj klasični kod realnega izrekel že David Wark Griffith, saj je posta-vil temelje kadriranja in montaže (če damo nekoliko na stran brata Lumière), to pa je korak, kjer gle-dalec začne verjeti v fikcijo, kjer postane filmska magija nov svet realnega.

Mitja Reichenberg, Slovenska kino-teka

Širjenje kulturekakovostnega in umetniškegafilma postaja zahtevna nalog

Tudi male prikazovalce čaka digitalizacijki pa najprej zahteva nakup tehnologije

Oglaševanje v prvemslovenskem poslovnem

dnevniku:

oglasi@finance.si

Zaleže!

FILM IN KINEMATOGRAFIJAFINANCE, petek, 11. decembra 2009, št. 241www.finance.si 21

Access Cinema, Irska Maeve Cook, direktorica Access Cinema, koordinacijske organi-

zacije za regionalno prikazovanje kulturne filmske produkcije na Irskem, je na srečanju predstavila mrežo kinematografov, ki je pri-nesla izjemno uspešen model delovanja, pri čemer je Irska zaradi v marsičem podobne situacije za Slovenijo še posebno zanimiva. V zasledovanju ciljev, ki spominjajo na cilje slovenske kulturne politike na področju kinematografije, Access Cinema skrbi za dostopnost kakovostnega in umetniškega filma na lokalni ravni, podpira doma-čo filmsko produkcijo in deluje kot vir informacij, ponuja strokovno svetovanje za vključene prikazovalce ter v javnosti zastopa njihov interes.

▶

V okviru svoje distribucij-ske dejavnosti bo Cankarjev dom v začetku prihodnjega le-ta predvajal dva nova naslova, Razmetane postelje, angleško najstniško glasbeno kome-dijo argentinskega režiserja Alexisa dos Santosa, ki je na Liffu požel odobravanje pred-vsem mlajšega občinstva, ter

Zmagovalci, armenski filmski velikani in sodobni dokumentarci

Cankarjev dom po Liffu

Konec novembra, ko se konča tradicionalni Liffe, ni časa za posebej izčrpno analizo, pozornost se namreč preusmeri na druge dejavnosti filmskega programa, tematske cikle, distribucijo in zdaj že tradicionalni Festival doku-mentarnega filma (FDF), ki v Cankarjevem domu in Kinodvoru poteka na pol poti do Liffa, to je konec marca.

Ob tem je bil namen srečanja slovenski strokovni in zainte-resirani javnosti približati v zadnjih letih najbolj aktualno temo razvoja kinematografije – digitalizacijo kinematogra-

fov oziroma prehod na uporabo nove digitalne kinematografske tehnične opreme. Srečanje je po-streglo s prispevki uglednih tujih strokovnjakov, ki so predstavili primere nacionalnih in medna-rodnih mrež in problematiko digitalizacije kinematografov z rešitvami, ki so jih izbrale neka-tere evropske države.

Zanimanje za oživljanje kinematografije

Med številnimi obiskoval-ci srečanja gre omeniti veli-ko udeležbo predstavnikov kinematografov iz vse Slove-nije (Art kino Odeon, Party Max Murska Sobota, Festival Velenje, Linhartova dvorana

Konstruktivna razprava o kinuStrokovno srečanje Mreže in digitalizacija art kinematografov Strokovno srečanje z naslovom Mreže in digitali-zacija art kinematografov, ki je potekalo 24. In 25. novembra, je organiziral Kinodvor v sodelovanju z Europa Cinemas in Filmskim skladom RS z namenom zbrati predstavnike filmske industrije v Sloveniji ter predstaviti primere nacionalnih in mednarodnih mrež.

ZGLED

Kino mreža združuje slo-venske kinematografe, pri-kazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prizadeva si olajšati in izboljšati delova-nje posameznih kinematogra-fov in prikazovalcev, ki lahko mrežo uporabijo za kroženje uporabnih informacij, poleg tega pa ponuja mobilni kino za kinematografe z nepopol-no infrastrukturo. Naloga Kino mreže je spodbujati povezo-vanje kinematografov tako na nacionalni ravni kakor njihovo širše vključevanje v evropske mreže. Mreža ima tudi sple-tno stran, ki deluje kot servis informacij o razpisih in drugih novostih ter na enem mestu združuje pomembne aktual-ne informacije. Je komuni-

Kino mreža je koncept, ki v slovenskem kinematograf-skem prostoru v različnih oblikah živi od leta 2003. Gre za mrežno povezavo slovenskih filmskih prika-zovalcev, ki si je kot prvo nalogo postavila projekt digitalizacije mreže sloven-skih filmskih prikazovalcev.

kacijsko orodje, ki povezuje kinematografe in spodbuja komunikacijo med njimi ter tako omogoča delovanje ki-nematografske skupnosti kot interesnega združenja. V okvi-ru delovanja skupnosti mreža skrbi še za organizacijo sre-čanj ter izobraževalnih delav-nic in koordinacijo projekta digitalizacije.

Glavni poudarek mreženja je na digitalizaciji

Celotno svetovno kinemato-grafijo, seveda tudi slovensko, čaka zelo pomemben preskok – digitalizacija. Kot pravi Aleš Uhan, vodja projekta Kino mre-ža, prikazovanje v kinematogra-fih večinoma še vedno temelji na 35-milimetrskem filmskem tra-ku, svetovne smernice pa kažejo, da se stari projektorji vedno bolj nadomeščajo z zmogljivimi 2K digitalnimi projektorji. Digita-lizacija pomeni veliko znižanje stroškov v vseh fazah filmske industrije, saj vključuje tudi sne-manje na digitalno kamero, kar je sicer praksa že danes, vendar pa je treba posnetke prenesti na trak, kar spet pomeni strošek,

poleg tega pa je draga tudi izde-lava vsake posamezne kopije na 35-milimetrskem traku.

Uhan je kot lep primer drža-ve, ki je že izpeljala digitaliza-cijo, omenil Norveško. Tam je država v projekt vložila vsaj 40 odstotkov naložbe, rezultat pa je znižanje cene na kopijo filma za 80 do 90 odstotkov.

Manjši kinematografi najbolj na udaru

Slovenija je glede kine-matografije poseben primer, saj med 92 in 95 odstotki trga držijo v rokah komercialni ki-nematografi, ki imajo tudi že digitalne projektorje, pred-vsem zaradi potreb 3D kina, ki ga tak projektor omogoča. Vendar pa bodo že zaradi so-dobnih smernic počasi vse dvorane opremili z digitalnimi projektorji. Ko se bo zgodila digitalizacija v komercialnih kinematografih, se bo sloven-ska kinematografija znašla na točki, ko bo skoraj ves trg di-stribucije prešel na digitalno obliko, kar pa pomeni, da tudi distributerji ne bodo več vide-li smisla v uvažanju kopij na

35-milimetrskem traku. To seveda vzbuja strah, da bo zaradi nedosegljivosti filmov filmska kultura v manjših ki-nematografih povsem zamrla, ker za njih ne bo obstajal trg filma. Zato je digitalizacija ki-nematografov, tudi manjših, nujna, vendar pa se kot vedno pojavlja težava v financiranju opreme. Digitalni kinopro-jektorji namreč stanejo med 100 in 150 tisoč evri, to pa je ogromen finančni zalogaj za manjše kinematografe in kulturne domove, ki bi želeli delovati kot prikazovalci ka-kovostnega filma.

Sredstev je premalo Kot je povedal Uhan, je Ki-

nodvor kot pobudnik mreže-nja slovenskih kinematografov projekt Kino mreže prijavil na redni letni razpis ministrstva za kulturo, vendar pa so bila odobrena sredstva premajhna, da bi lahko zagotovila digital-no tranzicijo kinematografov v mreži, saj je bilo od celotne vrednosti projekta odobrenih le 6,25 odstotka sredstev. V Kinodvoru so kljub že začetim

pobudam in lastnim vložkom projekt ustavili, saj bi bil ce-loten lasten vložek vanj pre-velik zalogaj. Vseeno pa to ne pomeni konca mreženja slovenskih kinematografov, saj bo po Uhanovih besedah vsa dokumentacija še vedno na voljo, še vedno pa podpi-rajo pobudo mreženja in so na voljo z informacijami in pomočjo.

Kino mreža je trenutno tudi sredi pogovorov za formaliza-cijo svojega delovanja, kot je povedal Uhan, pa že tudi po-tekajo pogovori med šestimi oziroma sedmimi kinemato-grafi o osnovnem dokumentu, statutu, ki opredeljuje naloge in poslanstvo Kino mreže. To je predvsem zbiranje podat-kov o prikazovalcih kakovo-stnega in umetniškega filma, informacijski servis s podat-ki o distribuciji, tehničnih in programskih rešitvah, dodatna naloga pa je zastopanje sku-pnih interesov prikazovalcev v javnosti, med katerimi bo prvi predvsem pridobivanje sredstev za digitalizacijo kinematografov.

kanadski film Ubil sem svojo mamo, deloma avtobiografsko pripoved o težavah odraščanja konfliktnega in samosvojega mladeniča, film, ki ga je z 19 leti letos režiral novinec Xa-vier Dolan ter z njim navdušil občinstvo v Cannesu. Kot ka-že, je navdušil tudi slovensko publiko, na Liffu je film na-mreč prejel zmaja, nagrado občinstva, kar pomeni, da bo Cankarjev dom odkupil pra-vice in film predvajal v redni distribuciji. V rednem spore-du se nam torej obetata dve trpki (oziroma črni) komediji (Razmetane postelje od 29. decembra do 20. januarja, Ubil sem svojo mamo od 3. do 21. februarja).

Oddaljena kultura – Armenija

Za primeren kontrast bo

poskrbela filmska retrospek-tiva iz cikla oddaljenih kultur. Cankarjev dom vsako pomlad po stari navadi posveti eni od eksotičnih kultur, leto 2010 bo v znamenju Armenije, kar pomeni, da se bodo aprila v Ko-sovelovi dvorani zvrstili neka-teri velikani armenske kinema-tografije, od širše poznanega klasika Sergeja Paradžanova do bolj »ekskluzivnega« Arta-vazda Pelešiana in danes najvi-dnejšega armenskega ustvar-jalca Harutjuna Hačaturjana. Ker armenska kultura izdatno živi tudi v diaspori, seveda ne gre pozabiti na nekatere najvi-dnejše zahodnjaške režiserje armenskega rodu, predvsem Atoma Egoyana in Roberta Guediguiana, ki sta v svojih filmih nemalokrat postavljala v ospredje armenske korenine in obdelovala armensko vpraša-

nje (Ararat, Koledar, Potovanje v Armenijo).

Sodobni dokumentarni film Marčevski 12. festival doku-

mentarnega filma (od 24. do 31. marca) je seveda poseben,

drugi največji filmski dogodek leta, vedno ambiciozneje zasta-vljen praznik (dokumentarnega) filma, ki je letos prvič gostoval tudi v Kinodvoru ter vzpostavil tekmovalno sekcijo na temo člo-vekovih pravic. Po stari navadi

bo program posvečen najizvir-nejši sodobni produkciji doku-mentarcev. Festivalski sklopi poleg tekmovalne vključujejo še sekcije Miti, ikone, mediji; Intimni portreti; Aktualni, druž-benokritični; Posvečeno.

Radovljica, Mestni kino Ptuj, Mestni kino Metropol Celje, Avditorij Portorož, KD Franca Bernika Domžale, Kino Zagor-

je, Kino Rogaška, Kino Črno-melj, Delavski dom Trbovlje, JZK Litija, ZKD Grosuplje, KUD Primož Trubar Velike

Lašče, Kosovelov dom Sežana, KD Slovenj Gradec, Kino Vrh-nika in kinematografi na No-tranjskem, pa tudi Slovenska kinoteka, Planet Tuš in Kino-klub Vič – Kolosej Kinemato-grafi), prišel pa je celo hrvaški predstavnik (Art-kino Croa-tia). Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Filmskega sklada RS, filmskih distribu-terjev (Karantanija Cinemas, Demiurg in Cinemania Group), nekateri filmski producenti in festivali, predstavniki nekate-rih lokalnih skupnosti, pred-stavništvo evropske komisije, pa tudi predstavnik AGRFT in še nekateri zastopniki zainte-resirane javnosti.

Digitalizacija kot prioriteta Srečanje je ponudilo javno

razpravo, ki se je oblikovala okoli problemskih sklopov vzpo-stavitve nacionalne mreže kine-matografov in digitalizacije ki-nematografov. Ob vsesplošnem konsenzu, da je slednja nujnost, so se prikazovalci dogovorili, da bodo svoj interes oblikovali v pi-sno pobudo, ki bo poleg izjave o lastni finančni udeležbi vključe-vala poziv vladi, da se digitaliza-cija kinematografov opredeli kot prioriteta slovenske kulturne politike in kot prioriteta pro-gramov regionalnega razvoja, kar bi omogočilo pridobivanje sredstev kohezijskih skladov v ta namen.

e

a

gaja predvajanja,

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 11. decembra 2009, št. 241www.finance.si22

3D in posebni učinki tudi na festivalih

Kolosej je na področju uvajanja najsodobnejših kinematograf-skih tehnologij v Sloveniji oral ledino. Najprej z odprtjem dvora-ne XpanD v zabaviščnem centru Arena, ki je prva omogočala 3D digitalno projekcijo in je bila opremljena s sedeži s posebnimi učinki kot dodatno doživetje ob gledanju filma, in kasneje z ustanovitvijo podjetja X6D, ki je trenutno v svetu eden od vo-dilnih proizvajalcev 3D digitalnih kinematografskih sistemov. Zato ni čudno, da je bil prav XpanD, blagovna znamka družbe X6D, partner letošnjega canneskega festivala in je priskrbel vso potrebno kinematografsko opremo za predvajanje otvoritve-nega filma V Višave 3D. Kolosej ima trenutno v vsakem svojem kinocentru dvorano, ki je opremljena z digitalnimi 3D projektorji, s pomočjo katerih se bo predvajal tudi najnovejši in težko priča-kovani projekt Jamesa Camerona – film Avatar, ki prihaja v kino 17. decembra.

▶

Kljub razvoju sistemov doma-čega kina še vedno drži, da je ogled filma v kinu posebno doživetje, ki ga še tako izpopolnjen domači kino ne more v celoti pričarati. Velikost platna, kakovost in moč zvoka in slike, tema kinodvorane in publika, ki dogajanje na platnu družno doživlja in se odziva nanj, dajejo obisku kina še vedno prav poseben čar. Poleg tega je dodatni motiv še 3D-tehnologija, ki je za zdaj večinoma dostopna samo v kinematografih.

Film je v ospredju Prednosti kinocentrov se ka-

žejo tudi na področju distribucije filmov, predvsem zaradi možnosti pestrejšega sporeda in daljšega časa predvajanja posameznega filma. Razmerje med kinematografsko dejavnostjo in preostalo ponudbo v kinocentrih pa je odvisno predvsem od tega, kako na kinematografijo gleda družba, ki vodi kinocenter.

Tjaša Smrekar iz Koloseja je po-udarila, da je osnovna dejavnost Kolosejevih kinocentrov kljub pestri spremljevalni ponudbi prav kinematografija, ki ji namenjajo največ pozornosti. Vse preostale dejavnosti kinematografsko de-javnost spremljajo in dopolnjuje-jo, zato je tudi vsa komunikacija usmerjena v film. »Obiskovalcu so praktično na vsakem koraku na voljo različne informacije o filmih, ki se predvajajo ali pa v kratkem

prihajajo na spored kinocentra,« razlaga Smrekarjeva, to pa pomeni spodbudo za vnovičen obisk kina in ogled filmov, ki šele prihajajo. Kino je tako sam sebi najboljša reklama.

Velika izbira filmov Kinocentri prednjačijo pred-

vsem z večjo pestrostjo programa. V ljubljanskem Koloseju, ki ima 12 dvoran, je v povprečju mogoče izbirati med 17 do 20 filmi, tako je možnost, da vsakdo najde kaj zase, veliko večja. Smrekarjeva je omenila tudi obdobje prikazovanja filma, ki je v kinocentru veliko dalj-še in traja od treh tednov pa celo do treh mesecev in več, tako da imajo gledalci dovolj časa, da si ogledajo izbrani film. Večja je tudi izbira ur, ob katerih lahko gledalec pride na predstavo. Prve kinopredstave se tako ob sobotah začnejo že pred 11. uro dopoldne in se končujejo krepko čez polnoč.

Zaradi večjega števila dvoran in sedežev v njih se lahko gledalec za izbiro filma odloči šele v kinocen-tru in pri tem, razen morda med vikendom, ne tvega, da bi ostal brez vstopnice. V kinu z eno dvorano se sicer lahko predvaja več različnih filmov, vendar vsak le na eni pred-stavi v dnevu, kar zožuje možnost izbire.

Kot je še dodala Smrekarjeva, pa kinocenter ponuja predvsem večje možnosti druženja in sku-pnega preživljanja časa ob različnih dejavnostih pred ogledom filma in po njem.

Mestni kino je predvsem žrtev distribucije

Kinocentri so močna konku-renca mestnim kinom, vendar pa niso edini razlog za njihovo zapiranje. Kot pravi Smrekarjeva, se mestni kino srečuje s podobni-mi težavami in je postavljen pred podobne izzive kot denimo trgo-

vine, ki naj bi v mestnih središčih životarile, ker ljudje raje kupujejo v nakupovalnih središčih. »Pa ni povsem tako. Če zna mestni kino s svojo ponudbo in programsko naravnanostjo zadovoljiti dolo-čen krog gledalcev, njegov obstoj ni vprašljiv,« meni Smrekarjeva. Vprašanje pa je, ali lahko mestni kino, ki v svoji programski shemi ponuja podobne vsebine kot kino-center, slednjemu uspešno kon-kurira. In v primeru ljubljanske Komune se je pokazalo, da težko. »Še posebno, ker so kinemato-grafi še vedno odvisni od števila filmskih kopij, ki jih je predvsem pri komercialno manj uspešnih filmih premalo, da bi z njimi po-krili vse dvorane, in je zato težko zagotoviti ustrezno programsko

ponudbo,« je pojasnila sogovor-nica iz Koloseja.

Tudi v komerciali je prostor za zahtevnejši film

Smrekarjeva je razložila, da so veliki kinocentri vsekakor tudi prostor za zahtevnejše filme, v Koloseju je denimo približno 40 odstotkov nehollywoodske pro-dukcije. Poleg tega pa Kolosej de-luje tudi na festivalskem področju, saj so se v njem vrteli filmi v sklopu festivalov Liff ter tedna Kinoteke, poleg tega pa so na ogled tudi vsi slovenski filmi, ki so na filmskih kopijah, zmagovalci svetovnih filmskih festivalov, ki so odkupljeni za predvajanje v Sloveniji, in drugi filmi, ki pritegnejo tudi bolj zahtev-no filmsko občinstvo.

Kinocentri so prevzeli večino filmskega občinstvaV kinocentrih imamo več možnosti za ogled različnih filmov Moderne kinocentre z več dvoranami odlikujejo sodobne tehnologije pred-vajanja in pestra ponudba, ki poleg kina vključuje tudi druge oblike zabave, druže-nja in preživljanja prostega časa. Še vedno pa velja, da v kinu nisi nikoli sam, kar jasno kaže na to, da je obisk kina tudi družabni dogodek.

TEHNOLOGIJA

Kolo

sej

Tehnična realizacija zajema izvedbo (snemanje slike in zvoka ter obdelavo posnetega materiala) celovečernih in kratkih igranih, do-kumentarnih in animiranih filmov v različnih izvedbenih tehnikah. Zavod s svojo dejavnostjo spodbuja avdiovizualno kulturo v Republiki Sloveniji in tujini.

Filmski studio Viba film Lju-bljana deluje kot nacionalna teh-nična filmska baza. Sodeluje pri na-

Kjer nastaja slovenskSlovenski nacionalni filmski program potrebuje d

Javni zavod Filmski studio Viba film Ljubljana je bil v zdajšnji organiza-cijski obliki ustanovljen leta 2003. Poslanstvo zavoda je trajna in nemo-tena tehnična realizacija slovenskega nacionalne-ga filmskega programa, ki ga izbira in sofinancira Filmski sklad Republike Slovenije – javni sklad.

Direktor Viba filma Gregor Pajić pred pročeljem studij-skega poslopja

▶

stajanju večine slovenskih filmov iz nacionalnega filmskega programa, zanimiv pa je tudi za koprodukci-je in komercialne projekte. V letu 2008 se je v okviru nacionalnega filmskega programa končalo sne-

manje osmih celovečernih kopro-dukcijskih igranih filmov, pet krat-kih in osem študijskih. V tem letu se bo v celoti končalo snemanje petih celovečernih koprodukcij-skih igranih filmov, treh kratkih

FILM IN KINEMATOGRAFIJAFINANCE, petek, 11. decembra 2009, št. 241www.finance.si 23

Božanski fi lmi z jajci! Danes, 11., in jutri, 12. decembra, bo v domžalskem Kulturnem

domu Franceta Bernika potekal Festival neodvisnega filma FNF. Pro-gram je razdeljen na tekmovalni del v Božanski sekciji in spremlje-valni del v Ubitačni sekciji, ki jo zaznamujejo predvsem kratki filmi. V soboto ob 16. uri pripravljajo še okroglo mizo z naslovom Slovenski filmi z jajci?! Dotaknila se bo mitov in resnic v slovenskem filmu in umestitve neodvisnega filma v domačo filmsko realnost.

▶

Viba fi lm je bil projekt slovenskih fi lmskih delavcev

Slovenska kinematografija je razmeroma mlada in se je v celoti razvila po drugi svetovni vojni. Slovenci smo posneli svoj prvi celo-večerni igrani zvočni film leta 1948, to je bil Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. V Ljubljani so leta 1946 ustanovili filmsko podjetje Triglav film, ki je delovalo do leta 1975, in distribucijsko podjetje Vesna film, ki je delovalo do leta 1990. Do leta 1963 je Triglav film posnel 21 slovenskih celovečernih filmov, enega ali največ tri na leto. Slovenski filmski delavci so leta 1956 ustanovili svoje filmsko podjetje Viba film. Od leta 1959 do 1964 je bilo pri njem posnetih 35 filmov. Triglav film se je leta 1975 združil s podjetjem Viba film, ki je bil do leta 1991 vodilni slovenski filmski producent. V njegovem okviru je bilo posnetih 92 slovenskih celovečernih filmov, 61 samo-stojno in 31 v sodelovanju z drugimi podjetji.

▶

Prenovljen mesečnik Ekran, za male in velike filmofile, vsak mesec pri vašem prodajalcu časopisov!

več vsebin na www.ekran.si

Ekran ima v regiji najdaljšo tradicijo, saj izhaja že od leta 1962, in tako kot za večino re-snih revij o filmu in kinema-tografiji, ki so bile nekdaj ne le spremljevalec, ampak tudi oblikovalec trendov, je to velja-lo tudi za Ekran, ki je denimo v šestdesetih prvi v Jugoslavi-ji pisal o črnem valu. Danes je filmska publicistika razprše-na, raznolika in razdrobljena v številnih medijih. Centralizma in monopola ni več, Ekran pa ostaja osrednja domača revija o filmu. »Vsekakor si želimo, da bi bili slovenski filmi enako barviti, žanrsko pestri, odprti, radovedni, dostopni in tako re-dno na sporedu kot Ekran,« je

poudaril glavni urednik Gorazd Trušnovec. Z atraktivnostjo, ak-tualnostjo in angažiranostjo želi danes Ekran presegati omeje-nost slovenskega trga in usmer-jenost na ozek krog bralcev – želi biti tehten, a hkrati zanimiv za široko občinstvo.

Sodobna revija sledi sodobnemu filmu

Urejanje prenovljenega Ekrana je Trušnovec prevzel maja letos, novemu konceptu pa je sledilo že pet mesečnih iz-daj, ki izražajo novo smer spoja »tehtnosti in komunikativnosti« ter strastne cinefilije. »Film se v Ekranu obravnava v njegovi celovitosti, saj je hkrati nosilec slike in zvoka ter nosilec idej in občutkov. Predvsem je revija po-stala bolj pestra in raznolika, kar se tiče publicističnih pristopov, bolj odprta, kar se tiče žanrov, odmaknila se je od pretežno teoretske obravnave filma h konkretnejšim in aktualnejšim temam,« je povedal Trušnovec. Tako sodobni Ekran raziskuje razvoj 3D tehnologije, spremlja

digitalno revolucijo, premike na področju produkcije in distri-bucije, prepletanja medijev in umetniških zvrsti in pokriva druge aktualne teme s podro-čja filma.

»Slovenski film je v Ekranu obravnavan z zavestjo, da ni nobenega resnega razloga, da domača kinematografija ne bi mogla konkurirati primerljivim državam. V tem kontekstu ga tu-di vrednotimo, pozorno, a brez protekcij,« je še dodal urednik revije Ekran.

Nepristransko o filmu, domačem in tujem

Kot je poudaril Trušnovec, želi biti Ekran medijski »pes čuvaj« za področje kinematografije, nad-zirati dogajanje v smislu reality checka, kritizirati in opozarjati na anomalije, beležiti in zrcaliti ter ponujati konstruktivne predloge tam, kjer je to mogoče. Revija je pozorna na vse, kar se dogaja v tujini, a ima v mislih najprej to, kar se dogaja in kar je mogoče videti doma – brez predsodkov in pristranskosti.

Brez predsodkov in pristranskostiŽe od leta 1962 izhaja slovenska revija za film in televizijo Že v svojih prvih letih je Ekran, revija za film in televizijo, po zaslugi ustanoviteljev (V. Musek, T. Tršar, B. Šomen) znal prisluhniti sodobnemu evropskemu filmu, sprva s prevodi iz tujih jezikov, postopoma pa tudi z izvirni-mi prispevki.

Naslovnica prve prenovlje-ne številke Ekrana julij-avgust 2009 pod novim uredništvom

▶

in sedem študijskih. Za prihodnje leto pa je že predvideno snemanje štirih celovečernih koprodukcij-skih igranih filmov. Pomen Viba filma z njegovo infrastrukturo, opremo in kadri kot tehnične baze

ki filmdobro tehnično bazo

ZGODOVINA

Na festivalu v Kulturnem domu v Bovcu prikazujejo tako dokumen-tarne kot igrane filme, tretji ediciji pa se bodo pridružili še filmi s te-matiko narava in okolje. Namen je občinstvu ponuditi kakovosten izbor filmov in predavanj, ciljna publika pa so mlajši, ki prihajajo iz širših športnih krogov.

Šport in okolje sta glavna motiva

Obiskovalcem festival ponuja

projekcije filmov in predavanja, katerih tema so alpinizem, pleza-nje, ledno plezanje, kajakaštvo, gorništvo, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, zmajarstvo, B. A. S. E. padalstvo, jamarstvo, soteskanje, smučanje, deskanje na snegu, telemark smučanje, treking, rolkanje, deskanje na valovih, windsurfing, kitesur-fing, potapljanje, hoja po traku in podobno. Kot novost se bodo predstavili tudi avtorji filmov, ki s kamero posegajo v življenje živali, tradicijo bivanja in sou-stvarjanja okolja ter opozarjajo na posledice človeškega ravna-nja v naravnem habitatu. Kot posebna kategorija pa bodo na ogled še komercialni oziroma reprezentativni filmi, ki pa se ne bodo potegovali za nagrade.

Od večera projekcij do festivala

ŠD Drča je v okviru medna-rodnega tekmovanja v freeride deskanju in smučanju zadnji dve leti pripravil tudi filmski večer s filmi o športih na pro-stem, dober obisk in medijska odzivnost pa sta bila povod za pripravo samostojnega dvo-dnevnega dogodka, ki se bo zgo-dil 29. in 30. decembra v Bov-cu. Datum ni izbran naključno, saj je v silvestrskem času Bovec poln gostov, ki jim bodo filmi prinesli zanimivo popestritev prazničnega vzdušja v kraju. Dodana vrednost festivala pa bodo spremljevalni dogodki, ki bodo privabili dodatne goste in obiskovalce dogajanja.

Tudi alternativni šport ima svoj filmBOFF, Bovec Outdoor Film Festival, letos ga bomo lahko videli že v tretji izvedbi, je mednarodni filmski festival, na katerem se predstavljajo športni filmi s poudarkom na športih, ki se odvijajo v naravi, na odprtem.

Neodvisen značaj daje filmu neodvisna drža njegovih ustvar-jalcev, ki se ne menijo za to, ali bo film ugajal širokemu krogu gledalcev ali ne.

Pojem neodvisnega filma ima dva obraza

V okoljih z razvito filmsko industrijo in prevladujočo kine-matografijo, ki duši vsako drugač-nost, neodvisni film predstavljajo mali, neodvisni producenti, ki imajo pomembno vlogo pri uve-ljavljanju avtorskega pristopa k filmski ustvarjalnosti.

V produkcijsko manj razvitih okoljih, kot je tudi naše, pa gre bolj za neodvisne avtorje kot ne-odvisne producente. Poudarek je

na filmski ustvarjalnosti, ki svo-jega mesta ne išče znotraj prevla-dujoče kinematografije, ampak oblikuje svojo posebno nišo.

Film danes lahko naredi kdorkoli

V Sloveniji se je pojem ne-odvisnega filma pojavil v 80. letih s pojavom S-VHS videa, ki je omogočal polprofesional-no produkcijo. V ustvarjalnem smislu pa se veže na tradicijo amaterskega filma, ki je na osem- in 16-milimetrskem filmskem formatu dosegel vr-

hunec v 60. in 70. letih. Ti sicer amaterski ustvarjalni dosežki so pomembno spodbudili pre-vetritev filmskega mišljenja in drugih vizualnih medijev.

S pojavom digitalne tehnolo-gije se odpirajo nove možnosti, saj je postala izdelava filma do-stopna vsakomur. To je velika prednost, ki pa hkrati omogoča, da nastaja množica povpreč-nih in diletantskih izdelkov. Festivali so zato lahko mesto, kjer se vzpostavljajo kriteriji kakovosti in promocije pristne ustvarjalnosti.

Pojem neodvisnega filmaNeodvisni film je zelo širok in nekoliko nejasen pojem. V okolju, kjer ni velikih monopolnih producentov, je bolj pomembna neodvisnost mišljenja in odnosa do ustvarjalnosti.

FESTIVAL

za nacionalno filmsko področje je neprecenljiv.

Popoln filmski servis Viba film nezasedena tehničnoi-

zvedbena sredstva, prostorske zmo-

gljivosti in človeške vire namenja potrebam trga. Tako zavod zagota-vlja filmsko snemalno in svetlobno tehniko v fazi produkcije, scensko tehniko in gradbenoscenski servis za izvedbo projektov, prostorske zmogljivosti za snemanje in dru-ge prireditve v studiu. Zavod tudi zagotavlja tehnične storitve v fazi postprodukcije projekta za obde-lavo in pregled slike in zvoka, po-soja kostume in filmske rekvizite iz fundusa, ki se je oblikoval več kot 60 let. Filmski studio Viba film ima dva snemalna studia z vzporednimi pro-dukcijskimi prostori. Večji studio meri 665, manjši pa 475 kvadratnih metrov. Njuna zasnova omogoča sočasno izvedbo dveh projektov. Ob studijih so postavljeni prostori za izdelavo scenografije, gardero-be za igralce in statiste, maskerske sobe in drugi produkcijski prostori, potrebni v času snemanj oziroma drugih prireditev.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 11. decembra 2009, št. 241www.finance.si24

Koncept za sladokusce Za tiste kino navdušence, ki si želijo avtentično kino doživetje v

domačem okolju in v času, ki jim ustreza. Kino gledališče omogoča več kot le predvajanje filmskih vsebin. Z njim lahko uživamo tudi v vrhunski reprodukciji glasbe, spremljanju televizijskih programov v HD, igranju fotorealističnih igric ali obujanju spominov pri ogledova-nju osebnih posnetkov. Vse v dovršeni kakovosti.

▶

Če odmislimo zelo močan socializacijski element in se omejimo na tehnične zmož-nosti, potem lahko ugotovi-mo, da je tehnologija pred-vajanja videovsebin že tako močno napredovala, da lahko vzdušje kinodvorane doživi-mo tudi v domačem okolju. Izraz »domači kino« se je že tako zelo uveljavil v ponudbi proizvajalcev tehnologije, da ga uporabljajo že za vsak pre-prost sistem, ki reproducira multimedijske vsebine oziro-ma zvok v surround načinu. A vendar bi težko govorili o čem drugem kot o televiziji, ki je podprta z dobrim zvokom. Z izbiro izraza »kino gledališče« je tako poudarjena razlika med konceptualno rešitvijo in napravami, ki so na trgu. Besedna zveza »domači ki-no« se običajno uporablja za sisteme, ki v resnici nimajo nobene zveze s kinom.

Resnično kino doživetje Inteligentni kino sistem ki-

no gledališča pa ne vključuje le naprave, temveč koncept, ki omogoča resnično kino dožive-tje. Ena od bistvenih razlik je razdalja gledanja. Pri klasičnih televizijskih ekranih moramo biti od zaslona oddaljeni naj-manj štiri širine zaslona, da slika ni zrnata. Pri kino gledališču pa je ta razdalja tako kot v kinodvo-ranah lahko znatno manjša, saj je tudi pri eni širini zaslona slika popolna. Tako lahko enako kot v kinodvorani dobimo občutek, da smo del filma.

Vrhunski zvok Enako je tudi pri zvoku.

Zvočni sistemi kino gledališča omogočajo odkrivanje celotne-

eksplozije, nam tako domači kino sploh ne more reprodu-cirati. Največja jakost zvoka v kino gledališču pa je nad 110 decibelov, medtem ko je pri do-mačem kinu pogosto manjša od 85 decibelov. Dinamično območje v realnem prostoru je pri kino gledališču nad 100 decibelov, pri domačem kinu pa le slabih 50 decibelov.

Izkušnja filma, ki je nič ne moti

Koncept kino gledališča omogoča predvajanje zvoka in slike, ki dosegata tehnične

standarde opreme v kinod-voranah. Sistem pri zvoku ponuja primerljive karakte-ristike po jakosti, dinamič-nem obsegu v prostoru in frekvenčnem obsegu, najnižji standard slike pa je Full HD. Kino gledališče ima večji za-slon, slika ima večjo barvno globino in boljše kontrastno razmerje, ki se približa ob-čutku v kinodvorani.

Poleg tega te rešitve sesta-vljajo še druge komponente, ki pričarajo pristno vzdušje kinodvorane. Med predsta-vo lahko izključimo zvonce in telefone. Centralno lahko upravljamo razsvetljavo v prostoru, okenske zastore, filmsko platno in druge ele-mente, ki povečajo naše udo-bje in užitek.

Kino ni ogrožen Utečeni kanali distribucije

filmov sledijo določeni časov-ni hierarhiji. Tako se filmske uspešnice na distribucijskem trgu pojavijo vedno prej kot na prodajnih policah in tako pre-mierne predstavitve ostajajo kinematografom. Seveda ne gre zanemariti niti elementa socializacije, ki je posebno po-memben med mladimi.

Po drugi strani pa kino gleda-lišče omogoča podoživljanje re-sničnih kino užitkov v domačem okolju ljudem, ki morda nimajo časa za obiske kinopredstav. Ali pa tistim, ki jim čakanje v vrstah in gneča ne ustrezata, in film-skim zanesenjakom, ki jih bolj kot sodobne filmske uspešnice mika ogled kinotečnega filma po lastni izbiri.

Kino pri nas domaIntelli.cinema – skoraj popolno filmsko doživetje iz naslanjača Prednosti ogleda filma v kinematografu so zagotovo druženje, stik z okolico in premierni prikaz. Avtentično kino doživetje pa se z razvojem tehnologi-je seli tudi v domače okolje.

Z izbiro izraza kino gledališče je poudarjena razlika med konceptualno rešitvijo in napravami, ki so na trgu. Besedna zveza »domači kino« se običajno uporablja za sisteme, ki v resnici nimajo nobene zveze s kinom.

INTELLI.CINEMA

Inteligentni kinosistem kinogledališča predstavlja koncept, ki omogoča resnično kinodoživetje. ▶

ga slišnega zvočnega spektra. Spodnja frekvenčna meja v ki-no gledališču je pod 20 hercev, v domačem kinu pa običajno

ne dosega niti 70 hercev. Naj-nižjih zvokov, tistih, ki nam pričarajo realistično vzdušje denimo zvoka helikopterja ali