FINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si

GRIP

AOGLASNA PRILOGA

Proti okužbi s pandemsko gripo lahko veliko storimo sami. Preprečiti mo-ramo vnos virusa v usta, nos ali očesno sluznico, zato se čim manj prijemaj-mo za obraz, roke pa si pogosto in temeljito umivajmo. Precej pomaga, če si usta in nosnice vsaj enkrat na dan izpiramo s toplo slano vodo. 22, 23

,

Kako preživeti pandemski cunami

»Če ste v dilemi v zvezi s cepljenjem, poskrbite za učinkovito preven-tivo,« pravi Mia Bone, Carso. 25

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si22

Pri kom se lahko pandemska gripa zaplete

Ubranite se okužb!

Naravna pomoč za krepitev imunske odpornosti

Gan

oder

ma

luci

dum

Kapsule so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Ars Pharmae®, d.o.o., Železna cesta 14, LjubljanaT 01 4205 730, www.arspharmae.com

Kapsule spor Ganoderma lucidumArs Pharmae®:

- močno okrepijo imunski sistem- so pregledane v Sloveniji

Pandemska gripa je akutna okužba dihal, ki jo povzroča virus gripe A (H1N1)v. Ker se naš imun-ski sistem do zdaj z njim še ni sre-čal, je verjetnost okužbe večja kot pri sezonski gripi. Tudi ta virus se širi kapljično, kužne kapljice pa se prenašajo s kašljanjem, kihanjem ali govorjenjem. Okužimo se lahko tudi z dotikanjem onesnaženih po-vršin. Virus na naših rokah preživi zelo kratek čas, vendar ga v tem času, če nismo pazljivi, lahko prek oči, nosu ali ust vnesemo v telo. Zato je treba temu prilagoditi hi-gienske navade.

Virus gripe A (H1N1)v lahko zunaj človeškega telesa preživi različno dolgo – na trdih površinah (plastika, kovina) od 24 do 48 ur, na mehkih (blago, papir, tkanina) pa od osem do 12 ur. Okužimo se lahko v obdobju od dveh do osem ur potem, ko se je pojavil na trdi po-vršini, ali le nekaj minut potem, ko se je pojavil na mehki površini.

Znaki bolezni Če se okužimo z virusom gripe

A (H1N1)v, lahko zbolimo ali pa tudi ne. Če zbolimo, se pojavijo bo-lezenski znaki, kot so povišana te-lesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, bolečine v žrelu, zamašen nos ali izcedek iz nosu, bolečine v mišicah in kosteh, glavobol, utru-jenost, bruhanje, driska.

Pri večini blažja oblika Za večino ljudi je pandemska

gripa le blaga bolezen, od katere si brez posebnega zdravljenja opo-morejo v tednu dni. Zadostuje, da počivajo, uživajo zadosti tekoči-ne in jemljejo zdravila za lajšanje težav ob gripi (vročine, bolečin v mišicah, žrelu, zamašenega nosu in kašlja). V medicinskih krogih prevladuje prepričanje, da človek, ki je zdrav, se pravi, da nima kro-ničnih bolezni, preživi pandemsko gripo brez zapletov, vendar pa so primeri iz držav, ki so pandemijo že preživele, denimo iz Avstralije, pokazali, da so se ti razvili tudi pri ljudeh, ki kroničnih bolezni niso imeli, pri nekaterih se je bolezen končala tudi tragično. To kažejo tudi nekateri novejši primeri v Sloveniji.

Bolnik je najbolj kužen na začet-ku bolezni. Kužnost se s trajanjem bolezni zmanjšuje in po sedmih dneh praviloma preneha. Mlajši otroci in imunsko oslabljeni ljudje so kužni nekoliko dlje.

Nova gripa bolj nalezljiva od stareNaš imunski sistem na virus pandemske gripe A (H1N1)v še ni navajen, zato je verjetnost okužbe večja kot pri sezonski gripi Tudi virus pandemske gripe se širi kapljično, v telo pa pride prek oči, nosa in ust. Ker si ga vanje lahko vnesemo tudi z rokami, moramo skrbeti za njihovo redno umivanje. Za večino ljudi pandemska gripa načeloma ni nevarna, najbolj ogroženi so ljudje s kroničnimi boleznimi, starejši od 65 let, nosečnice in otroci, mlajši od dveh let.

RIZIČNE SKUPINE

Povečano tveganje za zaplete imajo:1. BOLNIKI S KRONIČNIMI BOLEZNIMI, KOT SO:

kronična bolezen dihal (vključno z astmo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo),

kronična srčno-žilna bolezen (izjema je povišan krvni tlak brez okvare notranjih or-ganov, ki ne pomeni povečanega tveganja za zaplete gripe),

▶

▶

kronična ledvična bolezen (predvsem od-poved ledvic),

kronična jetrna okvara, sladkorna bolezen, ki se zdravi z zdravili za

diabetes, oslabljen imunski sistem zaradi bolezni

ali zdravljenja z zdravili, ki slabijo imunost (denimo kemoterapevtiki, kortikosteroidi, biološka zdravila),

▶

▶▶

▶

nevrološka bolezen, zaradi katere je prizadeto delovanje pljuč (predvsem slabo izkašljujejo);

2. STAREJŠI OD 65 LET;

3. NOSEČNICE IN

4. OTROCI, MLAJŠI OD DVEH LET.

▶

Širjenje okužbe z novim virusom gripe lahko zmanjšamo, če upoštevamo nekaj pre-prostih napotkov.

Pogosto umivanje rok je najučinkovitejša zaščita. Roke si vedno umijemo po kašljanju, kihanju, brisanju nosu in dotikanju one-snaženih površin, s katerimi je bilo v stiku veliko ljudi. Roke si vsaj 20 sekund temeljito umivamo z milom in speremo s toplo vodo. Obrišemo jih s papirnato ali tekstilno brisačo za enkratno uporabo in z njo zapremo pipo.

Kadar nimamo možnosti umivanja rok (na

▶

▶

▶

potovanju), so učinkoviti tudi robčki z alko-holnim razkužilom, s katerimi si temeljito obrišemo roke.

Z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust. Okužba se pogosto širi tako, da si z dotika-njem različnih onesnaženih površin virus sami vnesemo v telo.

Ko kihnemo ali zakašljamo, si usta ali nos prekrijemo s papirnatim robčkom, ki ga takoj po uporabi varno odvržemo v najbližji koš. Če papirnatega robčka nimamo, lahko kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava.

▶

▶

Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki imajo znake bolezni.

Osebi, ki ima znake bolezni, se ne približa-mo na manj kot en meter.

Če pri sebi opazimo bolezenske znake pandemske gripe, ostanemo doma in pokli-čemo izbranega zdravnika, ki nam bo sveto-val, kako ravnati.

Vir: www.ustavimogripo.si

▶

▶

▶

▶

Kako zmanjšamo možnost okužbe

Urednik priloge: Samo KranjecTel.: (01) 30 91 558E-pošta: samo.kranjec@fi nance.si

Trženje: Natalija StevanovičTel.: (01) 51 30 824E-pošta: natalija.stevanovic@fi nance.si

Vesna BizjakTel.: (01) 51 30 822E-pošta: vesna.bizjak@fi nance.si

Računalniški prelom: Sandra Dolenc

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Gripa je oglasna priloga časnika Finance.

PREVENTIVA

Roke najprej dobro splaknemo pod to-plo tekočo vodo.

Z milom, ki ga nanesemo po celotni po-vršini rok, si drgnemo roke 20 sekund, po vseh predelih (dlani, hrbtišča, med prsti,

▶

▶

palca in tudi pod nohti obeh rok).

Milo dobro speremo z rok s toplo vodo.

S papirnato brisačo za enkratno upo-rabo si roke obrišemo do suhega. Pipo

▶

▶

zapremo s papirnato brisačo in pazimo, da se je z umitimi rokami ne dotaknemo več.

Vir: www.ustavimogripo.si▶

Kako si pravilno umivamo roke

Pri gripi se izogibajmo tesnih stikov z obolelimi.▶

GRIPAFINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si 23

Največja vrata za vstop virusa v telo so nosnice in usta oziroma grlo. V globalni epidemiji te vrste se je kljub vsej pazljivosti skoraj nemogoče izogniti stiku z virusom A (H1N1)v. Pri tem ni največja te-žava stik z virusom, temveč njego-vo širjenje.

Dokler ste še zdravi in ne kažete nobenih simptomov okužbe, je za preventivo pred širjenjem, blaži-tev simptomov in zaviranje razvoja sekundarnih okužb dobro poznati nekaj zelo preprostih korakov, ki v medijih niso dovolj poudarjeni, a so zelo uporabni (namesto da se »osredotočite« na to, kako priti do cepiva N95 ali tamifluja):

1. Pogosto umivanje rok, kar je široko znano.

2. Pravilo »roke stran od obraza«! Nadzirajte se in se čim manj doti-kajte obraza z rokami – razen če nameravate jesti (za kar upora-bite pribor) ali ko se umivate.

3. Dvakrat na dan si izpirajte grlo s slano vodo (ali pa z ustno vodo listerin, če ne zaupate soli). Vi-rus A (H1N1)v namreč potrebuje dva do tri dni od začetka okuž-be v grlu ali nosni votlini, da se razmnoži in pokaže značilne simptome. Enostavno izpiranje pa preprečuje širjenje. Neka-ko ima izpiranje s slano vodo enak učinek na zdravo osebo,

kot ga ima tamiflu na okuženo. Ne podcenjujte te enostavne in poceni, a močne preventiv-ne metode!

Naši dedki so v preventivne namene vsako jutro spili šilce domačega žganja. Nekateri da-nes prisegajo na nekajminutno jutranje grgranje žganja, s kate-rim si temeljito sperejo celotno ustno votlino.

4. Čistite nosnice najmanj enkrat na dan s toplo slano vodo. Moč-no izpihovanje nosu in brisa-nje obeh nosnih votlin z vato, prepojeno s toplo slano vodo, je zelo učinkovito pri zaviranju virusnega širjenja.

Virus uničujmo že pri vstopu v teloPoleg rednega umivanja rok in izogibanja dotikanja obraza je učinkovito tudi redno spiranje ust, grla in nosnic s toplo slano vodo

Usta, grlo in nosnice si vsaj enkrat na dan sperite s toplo slano vodo.▶

Povprečen človek v 75 letih življenja kar tri leta preživi ob kašljanju in kihanju ter vseh drugih znakih prehlada. Ker nas lahko bolezen položi v posteljo tudi za več dni, je okužbo vsekakor bolje pre-

prečiti kot zdraviti. Pri pre-prečevanju širjenja virusov so ključne vsakodnevne navade. Tako je pomembno, da pri ka-šljanju in kihanju uporablja-mo papirnat robec, ki ga takoj po uporabi zavržemo. Roke si temeljito umivamo z milom in vodo, zlasti po kašlju in kihanju. Virusi gripe in pre-hlada se prenašajo kapljično, zato se izogibamo stiku rok z očmi, nosom ali usti, ker ta-ko viruse vnesemo v telo. Ti preprosti ukrepi so posebno pomembni pri ljudeh, ki jih lahko okužba resneje priza-dene, denimo pri kroničnih bolnikih, nosečnicah, starej-ših in otrocih.

Številni načini za krepitev imunosti

Odpornost si lahko krepimo z gibanjem na svežem zraku, knajpanjem z izmenično vro-čo in mrzlo vodo, poleg tega ne smemo pozabiti na uravnote-ženo prehrano. Če je prehrana siromašna z vitamini, energije pa ne moremo sproti nadome-ščati, nastopi telesna izčrpanost v najrazličnejših oblikah. Telo takrat porablja zaloge mikrohra-nil (vitaminov in mineralov), za-to je za obrambo pred boleznimi zelo pomembno, da izgubljeno energijo nadomestimo hitro in na zdrav način. Pomagamo si lahko z multivitaminskimi in multimineralnimi pripravki, kot je Supradyn Q10. Supradyn Q10 z dodanim visokokakovostnim koencimom Q10 aktivira kar 95 odstotkov vaše notranje telesne energije, ki je v prehladnih dneh še toliko potrebnejša za opra-vljanje vseh vsakodnevnih ak-tivnosti. Supradyn Q10 je zaradi

edinstvene in uravnotežene se-stave primeren za vsakodnevno jemanje.

Ko nastopijo vročina in bolečine

Prehlad hitro prepoznamo, saj je to zelo pogosto obolenje. Običajni znaki prehlada so vroči-na, bolečine, smrkanje in kašelj. Znaki gripe so intenzivnejši: suh kašelj, visoka vročina, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, izguba teka in velika utrujenost. Zdravnika pa obiščemo le takrat, ko težko dihamo, imamo gla-vobol in bruhamo ali opazimo poslabšanje kronične bolezni. Otroke naj zdravnik pregleda, če imajo visoko vročino, so zaspani, bruhajo, premalo pijejo ali kaže-jo znake izsušitve. Običajno pa obisk zdravnika ni potreben.

Zdravila brez recepta Znake prehlada ali gripe

lahko lajšamo z zdravili za sa-mozdravljenje, ki jih dobimo

Nad gripo z zdravili za samozdravljenjePri boju z gripo so najbolj učinkoviti zdravila in prehranski dodatki, ki vsebujejo vitamin C

Pri krepitvi imunosti nam pomagajo multivitaminski in multimineralni priprav-ki, ko pa imamo nahod ali gripo, potrebujemo zdravila, ki vsebujejo tudi vitamin C. Pri njihovi izbiri in doziranju se moramo držati navodil zdravnika ali farmacevta, previdni moramo biti tudi pri kombiniranju zdravil.

5. Okrepite svojo naravno odpor-nost s hrano, ki je bogata z vita-minom C (predvsem citrusi in zelenjava). Če uživate dodatke v obliki tablet vitamina C, pre-verite, ali vsebujejo tudi cink, ki poveča absorpcijo vitamina v telo.

6. Pijte kar največ toplih napitkov (čaj, tudi kava in drugo). Topli napitki imajo enak učinek kot izpiranje, vendar v nasprotni smeri. Izpirajo oziroma odpla-knejo razmnožene viruse iz grla v želodec, kjer ti ne morejo pre-živeti, se razmnoževati ali nam drugače škodovati.

v lekarni brez recepta. Za zni-ževanje povišane temperature in proti bolečinam uporabimo znana in učinkovita zdravila, denimo aspirin, paracetamol in ibuprofen. Ko prebolevamo gripo ali prehlad, zaradi izčrpa-vajočih simptomov potrebujemo večje količine vitamina C, zato zdravila z dodatkom vitamina C dodatno pospešijo okrevanje po bolezni.

Nahoda oziroma prekomer-nega nosnega izcedka se reši-mo z zdravili, ki vsebujejo de-kongestiv. Eno takih je aspirin complex, ki poleg acetilsalicilne kisline vsebuje še dekongestiv, ki uspešno odpravi težave z na-hodom. Pri samozdravljenju se moramo držati predpisanih od-merkov in navodil farmacevta. Vsa zdravila niso primerna za vse – pazimo pri kombiniranju različnih zdravil, ki vsebujejo paracetamol, saj se lahko ob prevelikem odmerku resno poškodujejo jetra, otrokom pa

ne dajemo aspirina. Med bo-leznijo moramo zaužiti dovolj tekočine.

Najboljše zdravilo je počitek Hitrost okrevanja je odvi-

sna od bolnika. Običajno znaki tako prehlada kot gripe izzve-nijo v enem tednu in nimajo kasnejših posledic za zdravje bolnika. Pri obolelih za gri-po, ki imajo že sicer oslabljen imunski sistem, pa so možni zapleti, kot so pljučnica, bron-hitis ali vnetje srčne mišice, katerih zdravljenje zahteva dalj časa. Hitrejše okrevanje po bolezni omogočajo zado-stna količina hranilnih snovi, predvsem vitamina C. Te lahko nadomestimo s prehranskimi dopolnili, zeliščnimi ali dru-gimi multivitaminskimi pri-pravki po nasvetu farmacevta. Dovolj počitka pod toplo odejo, topel čaj, svež zrak in primerna hrana pa bodo pri okrevanju v največjo pomoč.

Pri nahodu ali gripi potrebujemo pripravke z vitaminom C.▶

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si24

V družbi Ecolab, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo sredstev za čiščenje in razkuževanje, pod-jetjem, ki želijo zmanjšati mož-nost prenosa okužbe v svojem okolju, svetujejo, da:

zaposlene poučijo o glavnih zna-kih običajne in nove gripe ter o izvajanju osebne higiene; pozovejo ljudi z znaki gripe, da ne hodijo v službo in se o na-daljnjih ukrepih posvetujejo z zdravnikom; navodila, kako preprečiti pre-nos okužbe, namestijo na vidna mesta v podjetju; zagotovijo ustrezna in kako-vostna sredstva za umivanje in razkuževanje v zadostnih količinah; ob sredstvih namestijo navodila za pravilno uporabo.

Temelj je kakovostno umivanje rok

Statistično se največ okužb prenese z rokami. Zato je higiena rok ključnega pomena, pravijo v Ecolabu. Mila naj bodo kakovo-stna, kar pomeni pH nevtralna in

čim manj parfumirana. Razkužila morajo biti na osnovi alkohola in so bodisi v obliki tekočine (deni-mo Skinman soft N) bodisi gela (denimo Spirigel). Kakovostna razkužila vsebujejo sestavine za nego kože. V zadnjem času se je na trgu pojavilo nešteto novih sredstev. »Priporočamo vam, da jih nabavljate v lekarnah ali specializiranih trgovinah, kjer vam bo strokovno usposoblje-no osebje pravilno svetovalo,« poudarjajo v Ecolabu.

Pravilno umivanje in razkuževanje rok

Za kakovostno higieno rok pa v Ecolabu svetujejo naslednje:

roke zmočite s toplo vodo in nanesite losjon za umivanje, drgnite 15 do 20 sekund in pazi-te, da so zajeti vsi predeli, splahnite jih s toplo vodo, roke dobro osušite z brisačo za enkratno uporabo, s katero tudi zaprete pipo, razkužilo nanesite v popolno-ma suhe dlani in postopajte skladno z navodili za pravilno razkuževanje.

Alkoholna sredstva za razkuževanje površin

Za razkuževanje površin so primerna sredstva na osnovi al-kohola, denimo Incidin liquid za večje površine in robčki Incides N za manjše, proti alkoholu odporne površine, ki se jih pogosto dotika-mo. Pri tem je treba upoštevati, da lahko prisotnost organskih snovi

onemogoči delovanje razkužila, zato je odstranitev organskih materialov ključnega pomena za učinkovito razkuževanje. Ostanke detergenta je treba splahniti, da se ne bi mešali z razkužilom in morda preprečili njegovo delova-nje. Podobno kakor pri sredstvih za razkuževanje rok je treba tudi za razkuževanje površin nabaviti kakovostne, ustrezno registrirane izdelke.

Navodila za vzdrževanje površin

V Ecolabu pa pri vzdrževanju površin svetujejo naslednje:

površine, ki se jih pogosto do-tikamo, kot so denimo stikala, armature, držala v toaletnih prostorih, kljuke, TV/radio piloti, telefonski aparati, je tre-ba pogosto čistiti in po potrebi razkužiti; razkužiti je treba tudi vse po-vršine v umivalnici, ki bi lahko prišle v stik z izločki dihalnega trakta, urinom ali fekalijami; ravnati je treba skladno z navo-dili, ki jih je z namenom omeji-tve prenosa okužb ob izbruhu pandemije gripe izdalo mini-strstvo za zdravje in upoštevati navodila proizvajalca čistil in razkužil.

Delovne pripomočke (tipkov-nice, telefonske aparate, pisalne mize) je smiselno razkuževati, kadar je v istem prostoru več de-lovnih mest in so isti predmeti v uporabi vseh (tiskalniki, telefoni, telefaks).

Kako zmanjšati možnost prenosa okužb v službiPodjetja naj si zagotovijo dovolj sredstev za umivanje in razkuževanje rok ter tudi razkuževanje površin, ki se jih zaposleni največkrat doti-kajo. Najbolje jih je kupovati v lekarnah in specializiranih trgovinah, kjer nam lahko strokovno usposobljeni zaposleni kakovostno svetujejo.

Do včeraj je za pandemsko gripo, ki jo povzroča virus A (H1N1)v, pri nas umrlo devet ljudi, dva od njih nista sodila v tako imenovano »rizično skupino«. Ko smo na In-štitut za varovanje zdravja (IVZ) vprašali, kakšna bo smrtnost pri pandemski gri-pi v primerjavi s sezonsko, so nam odgovorili, da pri sle-dnji znaša med 0,5 in enim odstotkom zbolelih. Za kakš-no številko natančno gre, pa nam niso mogli povedati, saj podatkov ne zbirajo v taki obliki, da bi to vedeli. Evidentirajo namreč nepo-sredne vzroke smrti (denimo pljučnica), ne pa posrednih (denimo gripa, ki je povzro-čila zaplete). Smrtnost pri pandemski in sezonski gripi je primerljiva, pravijo na IVZ. Vendar se pričakuje, da bo za pandemsko gripo zbolelo več ljudi, kot jih ponavadi zboli za sezonsko, zato bo ob enakem odstotku smr-tnosti najverjetneje umrlo več ljudi. Izkušnje iz drugih držav, zdaj pa tudi že iz na-še, kažejo, da se lahko težji zapleti pandemske gripe, tudi smrt, pojavijo tudi pri sicer zdravih ljudeh, ki ne sodijo v skupino s poveča-nim tveganjem, vendar v manjšem deležu.

Za pandemsko gripo bo predvidoma umrlo več ljudi kot za sezonsko

Pandemska gripa se v Slove-niji nezadržno širi. V slovenskih bolnišnicah je zaradi okužbe z novo gripo in njej podobnih okužb dnevno hospitalizira-nih okoli 50 bolnikov različnih starosti, poročajo iz Slovenske tiskovne agencije. Včeraj pa je v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana zaradi nove gripe umrl še en bolnik, ta je že deveti. Žrtev je bila mlajša oseba, ki ni imela nobene osnov-ne bolezni. Minuli konec tedna so zaradi zapletov, povezanih z novo gripo, v slovenskih bol-nišnicah umrli trije bolniki, v ponedeljek pa še trije, dva pa že sredi novembra.

Večina bolnikov v bolnišnicah okreva

Zdravstveno stanje bolni-kov z novo gripo, ki so hospi-talizirani v drugih slovenskih bolnišnicah, je sicer večinoma stabilno, pravijo v STA. V Slo-venj Gradcu se je število hospi-taliziranih bolnikov s potrjeno okužbo z novo gripo oziroma sumom na okužbo povečalo na 17. V mariborskem UKC zdravijo devet takih bolnikov, v Celju 20, na Jesenicah 16 in na Golniku štiri.

V zadnjem poročilu o pan-demski gripi, ki ga je za stro-kovno javnost na svoji spletni strani objavil Inštitut za varo-vanje zdravja (IVZ), pa je zapi-sano, da je dejanska zbolevnost prebivalstva bistveno večja, saj večina bolnikov s pandemsko gripo zaradi lahkega poteka ne obišče zdravnika.

V svetu se širjenje gripe umirja

Drugod po svetu opažajo, da se širjenje gripe umirja. Iz ZDA poročajo, da se število obolelih zmanjšuje. Pri skoraj vseh viru-

sih influence A (99 odstotkov), ki so jih obravnavali v ZDA, je šlo za virus influence A (H1N1) 2009. Tudi v Kanadi opažajo zniževanje stopnje zbolevno-sti za pandemsko gripo, kroži pa izključno pandemski virus gripe. Po podatkih EISN (Eu-ropean Influenza Surveillance Network – Evropska mreža za spremljanje gripe, ki jo vodi ECDC) je pojavnost gripe v nekaterih zahodnoevropskih državah v upadanju oziroma dosega plato, v srednje- in vzhodnoevropskih pa je še v rasti. Tudi v državah EU in EFTA kroži izključno pan-demski virus influence.

Dileme v zvezi s cepljenjem Širjenje pandemske gripe

bi bilo mogoče zajeziti s ce-pljenjem, vendar pa so (tudi v strokovni javnosti) mnenja o varnosti cepiv, ki so na voljo, zlasti glede morebitnih stran-skih učinkov, različna. Tudi zdravniki so v dilemi, ali naj se cepijo ali ne. V Sloveniji se je cepljenje proti pandemski gripi začelo v zadnjem tednu

oktobra za zdravstvene delav-ce in v začetku novembra za kronične bolnike, poročajo iz IVZ. Do 29. novembra je bilo cepljenih skupno 48.565 ljudi (od tega 1.089 otrok, mlajših od 10 let).

Stranski učinki so večinoma blažji

Od začetka cepljenja proti pandemski gripi do 2. decem-bra so na IVZ prejeli poročila za 103 osebe, pri katerih so zdravniki evidentirali neže-lene učinke po cepljenju. Od teh so bile tri prijave za otro-ke, mlajše od 10 let. V zadnjem tednu so prejeli poročila za 27 ljudi o neželenih učinkih. Naj-večkrat so se pojavljali nežele-ni učinki na mestu cepljenja, in sicer bolečina, večkrat tudi oteklina in rdečina. Nekajkrat so se pojavljali tudi utrujenost, povišana telesna temperatura, glavobol in slabost. Vsi ti ne-želeni učinki so minili v nekaj dneh brez posledic. Poleg tega so po enkrat poročali o peri-ferni parezi obraznega živca in mravljinčenju po nogi, ne-

stabilnem stopalu in težki hoji pri osebi s predhodno okvaro hrbtenice in vrtoglavico. Mo-rebitna povezanost s ceplje-njem se še proučuje.

Na IVZ poročajo, da je bil doslej prijavljen en resen sum na neželen učinek, pridružen cepljenju. Pri starejši kronič-ni bolnici se je nekaj minut po cepljenju pojavila motnja srčnega ritma, ki je vodila v zastoj srca, oseba je bila hospi-talizirana. Primer je obravna-vala komisija za ugotavljanje povezave med cepljenjem in dogodki, pridruženi cepljenju, pri ministrstvu za zdravje in ocenila, da je vzrok zapleta povezan z osnovno boleznijo te osebe in ni vzročno povezan s cepljenjem.

Do zdaj 124 tisoč odmerkov cepiva

Slovenija je do zdaj prevzela 124 tisoč odmerkov cepiva proti pandemski gripi. Skupaj naj bi letos prejela 266 tisoč odmer-kov cepiva, preostalo količino (do 800 tisoč odmerkov) pa do konca marca 2010.

Virus pandemske gripe se v Sloveniji širiVirus A (H1N1)v se v naši državi vztrajno širi, drugod po svetu pa ugotavljajo, da njegov pohod pojema Slovenijo je val pandem-ske gripe ravno dobro zajel, do včeraj je terjal devet življenj. Večina obo-lelih pa na srečo bolezen prenaša brez večjih težav. Povečuje se tudi število tistih, ki se cepijo, so pa mnenja o morebitnih stranskih učinkih cepiva nasprotujoča si tudi v strokovnih krogih.

GRIPAFINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si 25

Dokler se počutite kot no-gometna žoga, ki si jo podajajo zagovorniki in nasprotniki ce-pljenja, je najbolje, da se odlo-čite za učinkovito preventivo. Nekaj klasičnih nasvetov go-tovo že poznate. Umivajte si roke. Z »umazanimi« rokami se ne dotikajte obraza in slu-znic oči, nosu, ust. Namesto v nakupovalni center pojdite na

sprehod v gozd. Nadihajte se svežega zraka in se sprostite. Jejte sadje in zelenjavo, bo-gato z vitamini, minerali in vlakninami. Zagotovite telesu dovolj tekočine. Prehranjujte se redno. Poskrbite za urejeno prebavo in zdravo mikrofloro. Ohranite mirno kri.

Virusu preprečimo stik s sluznicami

Pri preventivi je pomemb-no, da preprečimo stik virusa s sluznicami. Virus gripe ima namreč sposobnost, da se ve-že na celice dihalne sluznice, prodre vanje in celice prisili, da začnejo proizvajati nove in nove viruse, ki okužijo nove in nove celice. Ko pride virus v dihala, pa vendarle ne more tako zlahka prevzeti pobude. Ustavijo ga celice prve obramb-ne vrste: limfociti in makrofa-gi. Prvi proizvajajo protitelesa, drugi pa odstranjujejo tujke.

Naravna hranila za krepitev imunskega sistema

V tem boju je pomembno,

da so prve obrambne vrste čim bolj strnjene: da je na po-vršini dihal čim več obramb-nih celic imunskega sistema. Njihovo število lahko poveča-mo z uživanjem sladkovodne mikroalge, ki ima dokazano imunostimulativno sposob-nost. Njena celična stena in CGF (skupek vitaminov in aminokislin, beljakovin in nukleinskih kislin) na-mreč spodbujata nastajanje limfocitov in makrofagov. Povedano zelo enostavno: povečujeta odzivnost, moč in število celic imunskega odziva. Celice imunskega od-ziva pa potrebujejo tudi pra-vo gorivo in to so praviloma naravni vitamini in minera-li ter antioksidanti (denimo vitamina A in C delujeta kot antioksidanta, prav tako tu-di betakaroten ter minerala cink in baker ter drugi).

Seveda je pomembno, da so vsa hranila v naravni obli-ki, saj jih samo tako naše telo voljno sprejme in uporabi. Še najbolje pa je, če lahko vsa na-

ravna hranila dobimo »na ku-pu« – strokovno temu rečemo, da so med seboj v naravnih razmerjih. Hranila si namreč med seboj pomagajo tako pri resorpciji kot pri končnem učniku (denimo določeni vitamini potrebujejo pomoč maščobnih kislin, da se lah-ko raztopijo in jih telo lahko dejansko uporabi). Strokov-njaki zaradi njene edinstvene sestave postavljajo v ospredje sladkovodno mikroalgo, saj z njo »na kupu« zaužijemo več kot 80 naravnih hranil, ki so gorivo za naš imunski sistem.

Dobra prebava ima pomembno vlogo

Omenili smo, da moramo skrbeti za redno in urejeno prebavo ter zdravo mikroflo-ro. Zadnje raziskave namreč potrjujejo, da je kar 80 od-stotkov vseh celic imunske-ga odziva v prebavilih (stara modrost, da je prebava pol zdravja, torej resnično drži). Tako iz telesa odstranimo

strupe, mikroflora pa skrbi za zdravje črevesne sluzni-ce. Sladkovodna mikroalga ima celično steno, ki deluje kot vlaknina. Tako pospeši prebavo, blato pa se redno odvaja. Na celično steno mi-kroalge se vežejo tudi težke kovine, pesticidi, PCB-ji in druge kemične snovi. Imun-ski sistem tako razbreme-nimo strupov, zato se lahko resnično osredotoči na boj proti nevarnim virusom in bakterijam. Klorofil in CGF omogočita, da je pH v čre-vesju primeren za rast nam koristnih bakterij. Spodbu-jata razmnoževanje lakto-bacilov in bifidobakterij, ki varujejo črevesno sluznico pred škodljivimi vplivi ne-želenih mikroorganizmov črevesne flore in pred pov-zročitelji bolezni. Mikroalga deluje tudi kot prebiotik in služi kot hrana tem dobrim bakterijam. Zdrava črevesna sluznica in uravnotežena mi-kroflora (zdravo ravnovesje med dobrimi in slabimi bak-

terijami) zmanjšata tvega-nje, da bi virus pandemske gripe povzročil tudi drisko in bruhanje (kar je eden izmed značilnih znakov).

Imunski sistem krepimo nenehno

Tako kot imunski sistem vsako minuto, vsak dan in vsa leta našega življenja skrbi za nas, je prav, da mu tudi mi vseskozi zagotavljamo kar najboljšo podporo z narav-nimi hranili, ki zanj pome-nijo gorivo. Mnoge izdelke za krepitev imunskega sistema lahko uživamo le omejen čas – kot kratkotrajno preven-tivo ali pa za lažje premago-vanje bolezni. Sladkovodno mikroalgo pa lahko uživamo nepretrgano skozi vse leto, saj moramo celice imunskega sistema nahraniti prav vsak dan. Le tako bomo že zdaj pri-pravljeni na viruse in bakte-rije in se bomo okužbi sploh izognili. Ukrepajmo že zdaj – še preden je imunski sistem preobremenjen.

Imunski sistem lahko najbolje krepimo po naravni potiPoleg veliko gibanja na svežem zraku in hrane z antioksidanti si lahko precej pomagamo z rednim uživanjem sladkovodne mikroalge, ki okrepi naš obrambni sistem

Če se želimo zaščititi pred pandemsko gripo, moramo skrbeti predvsem za to, da virus prek sluznic oči, nosu in ust ne vdre v telo. Če se to vendar zgodi, je naše zdravje odvisno od moči našega imunskega sistema, ki ga lahko preventivno krepimo z veliko gibanja na svežem zraku, zdravo prehrano, ki vsebuje veliko antioksidantov, strokovnjaki pa priporočajo tudi redno uživanje sladkovo-dne mikroalge.

Mia Bone, Carso

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 4. decembra 2009, št. 236www.finance.si26

Vnetje grla in žrela je pogosta težava prehodnega in zimskega obdobja, povezana s padcem od-pornosti organizma in manj ugo-dnimi vremenskimi razmerami. Največkrat je posledica bakterij-ske ali virusne okužbe. Čeprav pri tem običajno rečemo, da nas boli grlo, sta žrelo in grlo v anatomiji dve različni stvari: žrelo je stičišče prebavne in dihalne poti, grlo pa je organ, po katerem potuje zrak in kjer se tvori glas. Za vnetje žrela je značilna predvsem pekoča bo-lečina pri požiranju, ki jo bolnik čuti zadaj za mehkim nebom ali v predelu nebnic (mandljev), pri vnetju grla pa ima poleg bolečin še hripav glas.

Le prehlad ali začetek gripe Vnetje grla in žrela navadno

spremljajo tudi znamenja vnetja zgornjih dihal, kot so izcedek iz nosu, kašelj, splošno slabo počutje in povišana telesna temperatura.

Pekoče žrelo je lahko začetek na-vadnega prehlada ali pa infekcij-ske bolezni, recimo gripe. Bolnik najprej čuti bolečine na zadnji steni ustnega dela žrela in tudi zadaj za mehkim nebom v nosnem delu žrela, šele pozneje se pojavita nahod s kihanjem in kašelj.

Pri gnojnem vnetju težave hujše

Glede na potek, klinično sli-ko in povzročitelja vnetje žrela delimo na akutno in kronično. Akutno vnetje je lahko kataralno ali gnojno, odvisno od povzro-čitelja. Kataralno vnetje žrelne sluznice povzročajo večinoma virusi, medtem ko bakterije povzročajo gnojno vnetje. Za kataralno vnetje je poleg peko-če bolečine v žrelu značilen še občutek tujka v žrelu oziroma občutek suhe žrelne sluznice. Bolnik težko požira, ima zmer-no zvišano telesno temperaturo, se slabo počuti, sili ga na kašelj. Pri gnojnem vnetju žrela, ki ga povzročajo bakterije, najpogo-steje streptokoki, so bolnikove težave precej hujše. Pogled v žrelo razkrije, da je zelo por-dela vsa sluznica ustnega dela žrela, nebnici sta otekli, na njih so vidne gnojne pike ali gnojni

čepi v vdolbinah. Govorimo o gnojni angini.

Pomagamo si sami, tudi z zdravili brez recepta

Poleg običajnih domačih pri-pravkov in ukrepov za zdravljenje vnetja grla in žrela, kot so pitje zadostnih količin tekočine, vla-žne inhalacije, po potrebi jemanje sredstev za zniževanje tempera-ture, počitek, primerno pripra-vljena hrana za lažje požiranje, obstajajo tudi učinkovita zdravila brez recepta. Ta blažijo znamenja vnetja, izboljšajo počutje in omo-gočajo hitrejše okrevanje. Če pa vnetje traja dlje časa ali so težave hujše, je treba obiskati osebnega zdravnika, saj se lahko za njim skriva tudi resnejše obolenje.

S hitrim ukrepanjem preprečimo širjenje bolezni

Ko v žrelu srbi, skeli in pra-ska, to ne kaže le na začetek vnetja žrela, ampak so to prva znamenja prehlada. Pravoča-sno ukrepanje ne olajša samo neprijetnih težav, ampak zavira tudi širjenje virusne okužbe na preostala dihala. Tako se lahko izognemo novim zapletom, ki bi jih povzročila poznejša bak-terijska okužba dihal.

Boleče žrelo lahko naznanja tudi gripo

Pekoče žrelo je lahko začetek navadnega pre-hlada ali pa infekcijske bolezni, recimo gripe

Vnetje grla in žrela je največkrat posledica bak-terijske ali virusne okužbe. Zdravimo ga lahko z doma pripravljenimi sredstvi ali zdravili na recept, če pa se težave stopnjujejo, moramo k zdravniku.

Če se nas loti gripa, poskrbi-mo zase, počivajmo, pijmo dovolj tekočine in uživajmo snovi za laj-šanje simptomov. Širjenje gripe preprečimo tako, da omejimo sti-ke z drugimi ljudmi in ostanemo doma. Izogibamo se tudi tesnim stikom s svojimi domačimi. Sprej-mimo pa še druge ukrepe:

Pogosto si umivajmo roke z vodo in milom: ob kihanju, kašljanju ali smrkanju jih namreč onesnažimo z izloč-ki dihal. Lahko pa uporabimo razkužilo za roke, če voda in milo nista dosegljiva.

Uporabljajmo papirnate bri-sače za brisanje rok ali pa naj ima vsak član gospodinjstva svojo brisačo za roke.

Ob kihanju in kašljanju si pokrijmo usta in nos s pa-pirnatim robčkom, ki ga po uporabi odvržemo v koš za smeti. Uporabimo čim bolj kakovostne robčke, ki se ne raztrgajo (tri- ali štiriplastni), imeti pa jih moramo dovolj na zalogi. Če papirnatega robčka nimamo, kihnemo ali zaka-šljamo v zgornji del rokava.

Redno praznimo koš za smeti, v katerega odlagamo upora-bljene robčke.

Jedilnega pribora in kozar-cev oziroma česarkoli, kar je

Ko izkašljujemo gnoj ali kr-vavo sluz.

Ko naše ustnice postanejo mo-dro ali vijolično obarvane.

Ko vedno redkeje hodimo na vodo ter je urina malo in je temne barve.

Ko postanemo omotični, poča-sni, zaspani, zmedeni, na vpraša-nja zmedeno odgovarjamo.

Ko zbolimo, ostanimo domaČe zbolimo, bomo zase in za druge najbolj poskrbeli, če ostanemo doma

onesnaženo s slino in drugimi izločki dihal, ne uporabljamo skupaj z drugimi osebami.

Skupne bivalne prostore re-dno in dobro zračimo (puščaj-mo odprta okna v straniščih, kuhinji, kopalnici ...).

Kdaj k zdravniku

Ko s težavo dihamo, nas duši ali imamo hude bolečine v prsih.