Evropa dz resitve nalog

  • View
    1.193

  • Download
    28

Embed Size (px)

DESCRIPTION

http://www.modrijan.si/slv/content/download/20718/239071/version/1/file/EVROPA+DZ-Resitve+nalog.pdf

Text of Evropa dz resitve nalog

  • 1Geo_2015_EVROPA_DZ_OVITEK.indd 1 09/07/15 22:12

    REITVE VAJREITVE VAJ

  • 2UVOD

    1. Tipi obala) lagunski tipb) med akumulacijskec) Poljska) fjordski tipd) med abrazijskee) Norvekaf ) dalmatinski tipg) vzporednoh) Hrvakai) riaki tipj) rene dolinek) panija

    2. TekTonske enoTe evropea) Karpatib) v Neoevropoc) v alpidski orogenezi) med nagubana gorstvad) Vzhodnoevropsko niavjee) v najstareji del Evropef ) Schwarzwaldg) v Mezoevropoh) v hercinski orogenezii) med grudasta gorstvaj) Skandinavsko gorstvok) v Paleoevropol) v kaledonski orogenezi

    3. padavska karTa evropea) v bliini islandsega minimumab) potujoi ciklonic) sibirski maksimum) ker lei na niji geografski irinid) Ve padavin prejema kraj D. Lei neposredno ob oceanu, od koder z zahodnimi vetrovi prihajajo vlane zrane mase.e) Kraj F prejema ve padavin zato, ker lei v Alpah, ki so orografska ovira, okoli kraja G pa ni nobene veje orograf

    ske ovire.

    4. podnebni Tipi in rasTlinski pasovi v evropitundrsko rastlinstvo klimogram t. 4mediteransko rastlinstvo klimogram t. 1iglasti gozd klimogram t. 2listnati gozd klimogram t. 3

    5. sakralna arhiTekTura koT odraz verske sesTave prebivalsTvaa) za pravoslavnob) v Ukrajini

  • 3c) za katolikoc) v Avstrijid) za islame) v Bosni in Hercegovinif ) za hinduizemg) v V. Britaniji

    6. Migracije in rasT prebivalsTva evropske unije

    a) naravni pritastb) 1992c) ne) po letu 2000d) Ostal bo pozitiven, saj se tevilo tistih, ki bi se radi priselili iz izvenevropskih drav, zaradi kriznih razmer in revi

    ne ne zmanjuje.

    7. sTarosTna piraMida doMaega in priseljenega prebivalsTva

    a) domae prebivalstvob) tuje prebivalstvoc) Starostna skupina od 20 do 40 let pri tujem prebivalstvu so tisti, ki so prili v EU na delo, mladi od 0 do 20 let

    iz drugih drav pa veinioma e ne hodijo na delo v druge drave.

    8. regionalne razlike v evropi

    pod sliko na str. 6 spodaj: litoralizacijapod sliko na str. 7 zgoraj: robno obmojepod sliko na str. 7 na sredini: centralno obmoje

    a) Litoralizacija je selitev gospodarstva in prebivalstva na obale. b) Najveje osrednje obmoje v Evropi ima obliko velikanske banane, modra pa je barva Evrope. c) mona koncentracija gospodarske moi in priseljevanje prebivalstva) med osrednja obmojad) ez panijo, Francijo in Italijoe) prijetneje podnebje in bolj sproen nain ivljenja

    9. proizvodnja in poraba energije v eu

    a) jedrska energijab) nafta in naftni proizvodic) dele nafte in naftnih proizvodov) dele obnovljivih virov energijed) Ugotovitve pri vpraanjih c in d so dobre za energetsko prihodnost Evrope, saj pomenijo zmanjevanje odvis

    nosti od uvoza nafe in naftnih proizvodov, ki jih Evropa nima dovolj, po drugi strain pa so obnovljivi viri trajni in praviloma okolju bolj prijazni.

    10. izpusTi povzroiTeljev kislega deja

    a) Najbolj so se zmanjali izpusti veplovega dioksida.b) Izpusti duikovih oksidov se niso zmanjali v isti meri zato, ker se je v tem asu precej povealo tevilo motornih

    vozil, ki oddajajo te izpuste.c) Izpusti nitratov amoniaka izvirajo od kmetijstva.

  • 411. zManjanje odloenih koliin veplovega dioksida

    a) rni trikotnikb) Ta koliina se je relativno najbolj zmanjala, saj je bilo to najbolj onesnaeno obmoje. c) Vzrok so vetrovi (predvsem zahodni), ki raznaajo emisije stotine kilometrov dale, tudi nad obmoja, ki sama

    nimajo teh izpustov.

    12. irjenje evropske unije

    Dijak pobarva karto v skladu z navodili.

    e) Evropsko skupnost za premog in jeklo so ustanovile leta 1951, leta 1957 pa so ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost.

    13. regionalne razlike znoTraj evropske unije

    a) Luksemburg, Nizozemska, Danska, vedska in Finskab) Nemijac) Se da dokaj jasno doloiti.) Litva, Latvija, Estonija, Hrvaka, Bolgarijad) panija in Italija

    VZHODNA EVROPA Z RUSIJO

    14. vzhodnoevropsko niavje in ural

    a) Ruski ploib) Volga, Don, Dneper in druge rekec) v hercinski orogenezi) zaradi mone uravnanosti, relativno majhnih nadmorskih viin in velike irined) zaradi rudnih bogastev

    15. geografska lega in velikosT rusije v priMerjavi z neruskiM deloM evrope

    a) Rusijab) Rusija na splono lei na vijih geografskih irinah.c) severno od 50. vzporednika) z Berlinomd) Moskva, Jekaterinburg

    16. padavine in TeMperaTure v vzhodni evropi in rusiji

    a) V kraju A je ve padavin zato, ker lei v veji bliini Atlantika, od koder z zahodnimi vetrovi prihajajo vlane zrane mase.

    b) V kraju C je ve padavin zato, ker lei na Uralu, ki prestreza nekaj ve padavin kot pa niavje zahodno od njega. c) V kraju je ve padavin zato, ker lei na obmoju vpliva Tihega oceana, kraj D pa je v celinski notranjosti. ) Vije temperature so v kraju D, ker lei na niji geografski irini. d) Nije temperature so v kraju D, ker lei v notranjosti celine. Leta se pozimi zaradi vpliva sibirskega anticiklona

    mono ohladi. Kraj E lei ob morju, zato tam temperature niso tako izredno nizke. e) Nije temperature so v kraju D, saj lei vzhodneje, v to smer pa se pozimi poveuje vpliv sibirskega maksimuma

    z izredno nizkimi temperaturami.

  • 517. spreMinjanje TeMperaTurnih in rasTnih razMer

    a) Bistveneje se spreminjajo srednje januarske temperature. Razlog za to je naraanje kontinentalnosti oz. veanje vpliva sibirskega maksimuma z nizkimi zimskimi temperaturami.

    b) v Novosibirskuc) v Kirensku) V Kirensku. Lei na obmoju sibirskega maksimuma. d) Dolina obdobja rasti se zmanjuje, dolina obdobja zmrzali pa poveuje. e) zaradi lege ob Tihem oceanu

    18. podnebni Tipi in rasTlinski pasovi v vzhodni evropi

    listnati gozd klimogram t. 3 stepsko rastlinstvo klimogram t. 2 iglasti gozd oz. tajga klimogram t. 4 tundrsko rastlinstvo klimogram t. 1

    19. drubeni razvoj od carske rusije do danes

    V Sovjetski zvezi se je vril proces rusifikacije ( P ) to je politine, jezikovne in kulturne prevlade ruskega

    naroda. Uvajanje socialistine drubene ureditve je pomenilo denacionalizacijo (nacionalizacijo) vseh naravnih

    virov, tovarn in veleposestev. Namesto planskega (trnega) so uvedli trno (plansko) gospodarstvo, ki ga je

    nartovala dravna agencija za planiranje iz Moskve. Industrijska proizvodnja je v prvih desetletjih obstoja SZ sko

    kovito naraala ( P ). Mono so pospeevali (zanemarjali) proizvodnjo izdelkov za iroko potronjo.

    Zaradi tehnolokega zaostajanja ( P ) za Zahodom in visoke (nizke) produktivnosti dela se je gospodarska

    rast v osemdesetih letih ustavila ( P ). Glavni moto reform Gorbaova sta bila perestrojka ( P )

    in glasnost ( P ), vendar reforme niso uspele. Na plan so udarila tevilna protislovja ( P ),

    o katerih prej niso smeli govoriti. Sredi devetdesetih (osemdesetih) je eksplodiral reaktor v jedrski elektrarni

    ernobil v Belorusiji (Ukrajini). V Jelcinovem asu se je zaela privatizacija ( P ) gospodarstva.

    Industrijska proizvodnja je najprej mono porasla (upadla). V asu Jelcinovega naslednika Putina je sledila

    poasna stabilizacija ( P ) gospodarskih in drubenih razmer.

    20. rusko kMeTijsTvo v obdobju Tranzicije

    a) V sovjetskem obdobju so bili kolhozi gospodarsko manj uspeni od sovhozov. b) DAc) DA) Zaradi umika dravnega nadzora nad cenami so se te v asu tranzicije mono zviale. d) DA

    21. energeTika in okolje

    5 najveje rusko podjetje s plinom

    7 teie rpanja nafte in plina

    4 ruski tekmec pri narpani nafti

    3 ruski tekmec pri narpanem plinu

    6 premik pri ozaveanju javnosti

    1 izlivi nafte

  • 622. zasluki od prodaje ruske nafTe v obdobju 19922015

    a) nekajkrat nijib) 1998c) zaradi povianih cen nafted) zaradi znianih cen nafte

    23. spreMeMbe priakovane ivljenjske dobe

    a) pri mokem spolub) Zaradi porasta bolezni dihal, alkoholizma in nesre pri delu, pri emer so bili moki bolj udeleeni

    kot enske. c) od 2005) pri mokemd) Zaradi izboljanih gospodarskih razmer ter pogojev ivljenja in dela je bil najveji napredek doseen ravno

    pri vzrokih, ki so povzroali vejo umrljivost mokih (npr. nesree pri delu, alkoholizem ipd.).

    24. seliTve Med rusijo in Tujino v obdobju 19902011

    a) 1991b) 1994c) To je bilo obdobje tik po razpadu SZ. Priseljevalo se je prebivalstvo iz drugih republik nekdanje SZ, kjer je ostalo

    veliko Rusov. Priseljenci so bili Rusi, ki so li v svojo matino dravo. ) precej manjed) zaradi splonega izboljanja gospodarskih in drubenih razmere) Postala je drava izrazitega priseljevanja.

    25. naravno gibanje prebivalsTva v rusiji in ukrajini

    a) v Rusijib) 2000, 2001 in 2002c) V Rusiji. Glavni vzroki za to so ugodneji gospodarski razvoj in veja stabilizacija drubenih in politinih razmer

    v dravi.

    26. posledice rusifikacije v ukrajini, belorusiji in Moldaviji

    4 beloruina in ukrajinina

    5 Moldavci

    2 najveji dele ukrajinsko govoreih

    6 Pridnestrska republika

    1 rusko govorea manjina v Ukrajini

    27. ukrajinska kriza

    a) Ab) Ac) B

  • 7SREDNJA EVROPA

    28. posebne doline v srednji evropi

    1, 3, 2

    a) pradolineb) elne morenec) v pleistocenu

    29. geoloka sesTava alp

    a) v zahodnem delub) Italije in Francijec) iz magmatskih in metamorfnih kamnin) v zahodni polovicid) Severnoapnenike Alpe prikazuje desna, Centralne Alpe pa leva slika

    30. padavine v srednji evropi

    a) Podnebje je bolj oceansko v kraju A, in sicer zaradi veje bliine Atlantika (Severnega morja).b) V kraju C je ve padavin zato, ker predstavlja viji sredogorski masiv Harza in zato prejema ve orografskih

    padavin. c) V kraju je ve padavin zato, ker so gore na tem obmoju vije, poleg tega pa predstavljajo prvo or