Četrtek, 13. marca 2014, št. 51 www.finance.si

Jejmo lokalnoo

gl

as

na

pr

ilo

ga

Kmetija mora delovati kot podjetje, nobenih nepovratnih sredstev od države ne potrebuješ

uspeva, če nenehno doživlja neke pretrese, spremembe zakonodaje in nove strategije. Ker je zaradi posebnih geografskih značil-nosti vsako kmetijstvo poglavje zase, bi se morali državni ukrepi po evropskih regu-lativah najprej prilagoditi našim posebno-stim, ne pa da se nekaj preizkuša na kmeto-vih plečih. »Kmetijstvo namreč ni zelo hit-ro prilagodljiva panoga. Prilagajanje zahte-va čas, izgubljeni čas pa lahko kmetijo spra-vi v težave,« pravi Avšič in dodaja, da mo-ra biti država pri usklajevanju zakonodaje najprej pozorna na to, da njen kmet osta-ne konkurenčen.

Za dva gospodarja ni prostora»Kmetijo je treba organizirati kot podje-tje, zaposliti različne profile ljudi in zelo premišljeno voditi njen razvoj. Za prodajo se je treba dogovoriti leto vnaprej, da veš, koliko zasaditi. Ob letih, ko je letina dobra in šteješ dobiček, ga moraš vložiti v razvoj, da laže preživiš sušna leta. Razviti je treba blagovno znamko, imeti prepoznavno eti-ketiran izdelek, s katerim komuniciraš s končnim porabnikom. Tako si manj odvi-sen od muhavosti trgovca in si laže zagoto-viš stabilno prodajo. Nobenih nepovratnih sredstev od države ne potrebuješ. Če ima

»Ne utegnemo vas sprejeti na pogo-vor. Zdaj je čas priprave zemlje ozi-roma njiv, s polno paro delamo tja do polnoči, zjutraj pa smo na nogah že ob zori,« so me zavrnili na dveh kme-tijah, ko sem poskušal izvedeti kaj več o tem, kako se preživlja sloven-ska družinska kmetija.

Končno sem le sedel za mizo z Alešem Av-šičem z ekološke kmetije Avšič oziroma direktorjem podjetja Zeleni hit, kjer se v okviru kmetije ukvarjajo s prodajo semen in kmetijskih pripomočkov, svetovanjem, razvojem gojenja zelenjave ter seveda pro-dajo pridelka. »Ob osamosvojitvi, ko je za-radi izgube trga marsikatero podjetje od-pustilo večje število zaposlenih, ter tu-di ob sedanji krizi, ko ljudje ostajajo brez služb, se tisti, ki imajo nekaj zemlje, po-gosto odločijo, da bodo začeli znova ob-delovati svoje njive. Tudi slovenski porab-niki zadnja leta že postajajo pozorni na to, kaj jedo. Kmetovanje tako spet postaja ce-njen poklic. Povpraševanje in prodaja lo-kalno pridelanih poljščin se večata, kme-tijstvo spet doživlja lepše čase,« pripove-duje sogovornik.

Mladi prepozno prevzemajo kmetijeDružinske kmetije, kjer se dejavnost obi-čajno prenaša že iz roda v rod, povsod po svetu pomenijo glavni vir samooskrbe dr-žave oziroma lokalno pridelane hrane. Ena večjih zavor pri razvoju slovenskih družin-skih kmetij je po sogovornikovih besedah praviloma prepozno prehajanje lastništva na mlajši rod. »Starejši kmetje, ki vztrajajo do pozne starosti, so manj produktivni in inovativni, zato je pridelek manjši, s tem pa tudi zaslužek. Mladi morda celo gredo v službo, razvoj kmetije pa tako stoji, če že ne nazaduje,« razlaga Aleš Avšič. Dobro je, da se naslednik – najprimernejša starost za prevzem kmetije je po njegovem okoli 35 let – pred prevzemom kmetije razgleda tu-di dlje od sosedovega praga ter v tujini do-bi širši vpogled in razumevanje dejavnosti, saj bo tako laže razvijal inovativne pristope. Brez njih so to samo lokalne ideje, kakršne imajo vsi konkurenti.

Strategija za stabilno kmetijstvoPri razvoju kmetovanja je po sogovorniko-vih besedah zelo moteča tudi nepremišlje-na državna strategija kmetijstva. Ta bi mo-rala biti dolgoročnejša in ne bi smela podle-gati lobijem, ki na razvoj kmetijstva večino-ma gledajo kratkoročno. Kmetijstvo težko

Kmetovanje ni romantika v naravi in na svežem zraku, kot si marsikdo predstavlja, temveč trdo garanje, ki je odvisno od muhavosti vremena, trga, trgovcev in še marsičesa drugega

Družinske kmetije, kjer se dejavnost običajno prenaša že iz roda v rod, povsod po svetu pomenijo glavni vir samooskrbe države oziroma lokalno pridelane hrane.

Hrana postaja čedalje po-membnejša strateška dob-rina, saj zajema tako varo-vanje zdravja ljudi kot tu-di varovanje okolja, zato ji je vsako leto posvečen po-seben dan, to je 16. okto-ber – svetovni dan hrane. Da bi države članice spod-budili k bolj intenzivnim aktivnostim v okviru nji-hovih nacionalnih razvoj-nih programov v kmetij-stvu, pa so v Organizaciji združenih narodov (OZN) leto 2014 določili za med-narodno leto družinskih kmetij.

Cilj poudarjanja pomena kme-tijstva in pridelave zdrave hra-ne je izboljšanje prepoznav-nosti družinskih kmetij z oza-veščanjem o njihovi vlogi pri

odpravljanju lakote in revšči-ne, zagotavljanju prehranske varnosti ter izboljšanju življenj-skega standarda ob hkratnem varovanju okolja in biotske ra-znovrstnosti.

Omejeni pogoji za kmetijstvo»Tudi v slovenskem kmetij-skem sektorju pomenijo dru-žinske kmetije prevladujoč model. Večinoma gre za več-generacijske kmetije, na ka-terih delajo vsi člani družine, povprečna velikost njihovih zemljišč je 6,4 hektarja. Zara-di izboljšanja prihodka je po-gosto vsaj en član zaposlen tudi zunaj kmetije. Zaradi ne-ugodnih razmer, razpršenos-ti zemljišč in majhnosti kmetij je v večjem delu države inten-zifikacija kmetijske pridelave

močno omejena ali pa sploh ni možna,« so nam povedali na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Družinske kmetije v Sloveni-ji – okoli 80 tisoč jih je – se sicer srečujejo s podobnimi težava-mi kot tovrstne kmetije v dru-gih delih sveta. Glavne težave, ki zavirajo možnost poveče-vanja kmetij pri nas, so dosto-pnost kmetijskih zemljišč, pre-majhen dohodek iz kmetijske in dopolnilnih dejavnosti, po-sledično pomanjkanje kapita-la za investiranje v proizvodni ciklus, izguba prihodka zara-di naravnih nesreč, odhajanje mladih v mesta, kjer si iščejo za-poslitev, prenizke odkupne ce-ne pridelkov in previsoka cena hrane za porabnike ter presla-ba povezanost kmetov za na-stop na trgu.

Ozaveščanje različnih ciljnih javnosti»Doslej so imeli najbolj ne-posreden vpliv na družin-ske kmetije naši ukrepi, ki so pripomogli k posodabljanju kmetijskih gospodarstev, ra-zvoju dopolnilnih dejavnosti in hitrejšemu prenosu kmetij na mlajše generacije prek po-moči mladim prevzemnikom kmetij. V prihodnje morajo biti ti ukrepi izoblikovani tako, da krepijo inovativnost, spodbu-jajo kmetije k večji prilagodlji-vosti in boljšemu strateške-mu načrtovanju. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje o po-membnosti družinskega kme-tovanja ozavešča različne cilj-ne javnosti tako mednarodno kot tudi nacionalno. Eden od bližnjih tovrstnih dogodkov bo Kulturni bazar 2014, ki bo 26.

Letos je mednarodno leto družinskih kmetij

Četrtek, 13. marca 2014, št. 51 www.finance.si

Kmetija mora delovati kot podjetje, nobenih nepovratnih sredstev od države ne potrebuješ

država pravilno strategijo in se organizacije kmetije pravilno lotiš, panoga ostane živa, kmetija ima trg, vračanje posojil je možno. Država se sicer trudi, a doslej še ni dorekla primernega koncepta,« poudarja Avšič, ki ima na kmetiji, ki je aktivna še iz časov nje-govega pradeda, zaposlenih 11 ljudi. Opo-zarja še, da je na družinski kmetiji zelo po-membno tudi, da so vloge jasno določene. Za dva gospodarja praviloma ni prostora.

Generacije na poljuKmetija Avšičevih, ki meri približno 10 hek-tarjev, in njihova gostilna Pr' Francet sta bili pred drugo svetovno vojno priljublje-na izletniška točka Ljubljančanov. Potem so se morali prilagoditi zahtevam novega režima in obdržali so samo kmetijski del. Aleševa starša sta si morala zaradi zmanj-šanja dohodka poiskati dodatne zaposli-tve, v časih setve in pobiranja pridelka pa so na njivo stopile vse generacije. »S sestro sva ostala na posestvu, tudi žena je vpeta

Na družinski kmetiji je zelo pomembno, da so vloge jasno določene. Za dva gospodar-ja praviloma ni prostora.

"Aleš Avšič, gospodar na ekološki kmetiji Avšič in direktor podjetja Zeleni hit

vanj, imava tri še majhne sinove, vendar je danes stanje drugačno. Otroci sicer gredo na njivo, vsak dela po svojih močeh, ven-dar njihova pomoč ni izrazito nujna,« pravi Avšič, ki je v mladosti med študijem stroj-ništva gojil zelenjavo ter jo prodajal resta-vracijam in hotelom v Ljubljani. Kmalu je odkril tržno nišo – ugotovil je, da primanj-kuje kakovostnih semen, sadik, gnojil in namakalnih sistemov za kmetovanje. Za-čel jih je proučevati, razvijati, prilagajati našim razmeram in prodajati drugim pri-delovalcem po Sloveniji. To se je sčasoma razvilo v resnejši posel. Ker je kmetija na vodovarstvenem območju s črpališči pi-tne vode, kjer se ne smejo uporabljati ke-mična sredstva, so se preusmerili v ekolo-ško pridelavo. »Natančna administracija in nadzor zagotavljata, da se pri tem ne da goljufati. Se tudi ne splača – ne nazadnje bi tako ali tako prevaral samega sebe,« Aleš Avšič odgovarja na nekatera sumničenja o pristnosti ekoloških pridelkov.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij:Nakup domačih izdelkov pomeni zagotovilo za ohranjanje skoraj 13 tisoč delovnih mest v živilskopredelovalni industriji, ki so tesno povezana z več kot 2.500 delovnimi mesti v kmetijskih podjetjih in ne nazadnje s 100 tisoč pari rok, ki delajo na slovenskih kmetijah.

Letos je mednarodno leto družinskih kmetijmarca 2014 v Cankarjevem do-mu, sledile pa bodo še podob-ne aktivnosti na sejmih, sode-lovanje na različnih okroglih mizah in drugi dogodki, pove-zani s promocijo družinskega kmetovanja,« so nam še pove-dali na ministrstvu.

Jesti ima, a je socialno ogrožen»Lani je bila rast odkupnih cen kmetijskih proizvodov hitrejša od rasti stroškov proizvodnje, stanje se je v kmetijstvu izbolj-šalo predvsem na področju sadjarstva, krompirja, perut-nine, drobnice in mleka,« pa poročajo iz Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije (KGZS). Zaradi upada odkupnih cen pa se je poslabšalo stanje pri pri-delavi žita, oljnic, v vinogra-dništvu in govedoreji, zaradi

hitrejše rasti stroškov je polo-žaj slabši tudi v prašičereji in pri pridelavi jajc.

Položaj slovenskega kmeta poslabšuje tudi to, da so dajat-ve vse večje in kmet čedalje te-že preživi. Kmetijstvo je lahko donosno, vendar so tudi vlož-ki veliki, saj na primer za ob-delavo zemlje kmet potrebu-je stroje, hkrati pa tudi čas, da pridelek zraste. Kmet morda ni ravno življenjsko ogrožen, ker si lahko večji del hrane pridela sam, je pa pogosto so-cialno ogrožen, ker ne zasluži dovolj za plačilo socialnih pri-spevkov.

Štirikrat manj prihodka in štirikrat večje bremeV KGZS ugotavljajo, da je do-hodek na slovenski družin-ski kmetiji štirikrat manjši od

dohodka povprečne kmetije v 15 najbolj razvitih članicah EU, evropska zakonodaja pa prinaša slovenskim pridelo-valcem štirikrat večje breme. Nadaljnje zaostrovanje pogo-jev v zakonodaji ali pri biro-kratskih postopkih lahko uso-dno vpliva na pridelavo in do-datno poslabša samooskrbo oziroma prehransko varnost države.

V KGZS spodbujajo aktiv-nosti za povečanje lokalne sa-mooskrbe med drugim tudi s spodbujanjem butične prede-lave živil na kmetijah, pobudo o prenovi živilske zakonodaje na ravni EU in nacionalni rav-ni, neposredne oblike prodaje in turizma na kmetijah, kjer se vzpostavi odnos med pridelo-valci oziroma kmetijami in po-rabniki.

al

eš

av

šič

www.finance.si Četrtek, 13. marca 2014, št. 5118 oglasna priloga

Naše mesne izdelke lahko kupite v prodajalnah E. Leclerc, SPAR, TUŠ, NAMA in franšizah Mercator.

www.mesarstvo-cadez.si

MESNICE ČADEŽ • Škofja Loka Kapucinski trg 4 (Nama)• Jesenice Cirila Tavčarja 6• Kranj Jezerska c. 3 in Koroška c. 26 I • Bohinjska Bistrica

Triglavska 36 (Lipa)

Zakaj mesni izdelki Mesarstva Čadež?Ker so za prste obliznit, ker so odličnega

okusa, ker jih za vas delamo že več kot 25 let.

Pa tudi zato:• Ker želite meso izključno najvišje kakovosti,

vzrejeno na pašnikih okoliških kmetij.

• Ker želite izdelke, ki so resnično narejeni

(100%) iz mesa, brez mesnih nadomestkov,

kot so soja, škrob in prehranske vlaknine …

• Ker želite izdelke brez alergenov

(brez glutena, brez laktoze, brez soje).

• Ker je pri izdelavi mesnin poudarek na

tradiciji, kakovosti in okusu.

• Ker si vi in vaše zdravje zaslužite le najboljše.

Mesarstvo Čadež je dru-žinska mesarija z Gorenj-skega z več kot 25-letno tradicijo predelave mesa. V podjetju se vse vrti ok-rog kakovosti.

Na poti do kakovosti v me-sarstvu Čadež ne poznajo ne bližnjic ne kompromisov. V nji-hovih izdelkih je izključno me-so najvišje kakovosti (S-klase – najboljša kakovost mesa z naj-manjšim deležem maščob), ki ga kupujejo pri okoliških rej-cih govedi in svinjine. To po-trjujejo mnoge medalje in pri-znanja, ki so jih za svoje do-mače izdelke prejeli na oce-njevanjih kakovosti mesnih iz-delkov (kranjska klobasa, go-renjska zaseka, gorenjski že-

lodec, tatarski biftek, jezerska šunka, hrenovke v naravnem ovoju, jetrna pašteta in dru-gi) in pripravljenih gotovih je-di (vampi po gorenjsko, goveji golaž, telečja obara in drugi).

Zavedajoč se pomena uživa-nja zdrave hrane, so v zadnjem času še posebno veliko truda in znanja vložili v razvoj eko-loške (EKO) linije izdelkov. To so izdelki, katerih sestavine so v celoti pridelane po ekoloških standardih, ekološka pa je tu-di predelava v končni izdelek.

Poseben pečat odličnim mesninam Čadež dajejo me-sarji in kuharice mesarstva Ča-dež. V delo vlagajo znanje, lju-bezen in spoštovanje do tradi-cije ter strast do dobre hrane. To se čuti pri vsakem grižljaju.

Čadež – za prste oblizn't

" Jezerska šunka vsebuje malo soli in maščob, na drugi strani pa veliko vitaminov in mineralov ter velik delež oleinske kisline.

" S kranjsko klobaso in gorenjsko domačo zaseko mesarstvo Čadež ohranja dragoceno prehransko dediščino.

Ko sva z branjevko na tržni-ci mimogrede še malce po-tarnala o današnji vsesploš-ni draginji, se mi je veselo zasmejala v brk: »Vidim, da ste kar pri močeh. Names-to da za rekreacijo tekate po Rožniku in v fitnesu migate in dvigujete uteži, raje pridi-te na našo kmetijo na robu mesta. Nekaj uric brezplač-nega razgibavanja na njivi namesto fitnesa, za povrh pa dobite zaboj odlične do-ma pridelane zelenjave.«

In sem se zamislil ob tej nena-dni v naročje vrženi ponud-bi. Tako bi pravzaprav res pri-šel do kakovostne lokalne hra-ne, gotovo bolj polne hranljivih snovi, kot je tista, ki s pomočjo raznih spodbujevalcev ali pli-nov prisiljeno dozori v zaboj-nikih in hladilnicah na poti iz daljnih krajev do polic velikih trgovskih centrov. Privlačna pa je seveda tudi konkretna mož-nost za znižanje izdatkov za hrano, saj je kupljena pri kme-tu gotovo cenejša kot na tržni-ci, kjer je treba v ceno vračuna-ti še stroške transporta in na-jema stojnice. Pa tudi zavest, da bi z nakupovanjem lokalno pridelane hrane pripomogel h krepitvi našega kmetijstva in ne nazadnje živilskopredelo-valne industrije ter posledič-no tudi gospodarstva, ni tako zanemarljiva za mojo in našo »svetlejšo« prihodnost.

Prevelik vnos energije skrajšuje življenje»Živimo v izrazito potrošniški družbi, ki pritiska na nas in

nam dopoveduje, kaj vse nuj-no potrebujemo. A v bistvu potrebujemo zelo malo, na nas pa je, da si privzgojimo ob-čutek, kaj in koliko res potre-bujemo. Študije kažejo, da se dolžina življenja opazno po-daljša, če se vnos energije, to je hrane, omeji za vsaj četrti-no od tega, kar sodobni člo-vek v razviti družbi običajno zaužije. Torej je za naše zdrav-je dobro, da spremenimo svoj življenjski slog in pomislimo na to, kaj in koliko jemo. In kako,« razlaga dr. Mojca Gab-rijelčič iz Nacionalnega inšti-tuta za javno zdravje.

Kot primer navede priljub-ljen osvežujoči napitek iz sve-žega sadja ali zelenjave, jogur-ta ali mleka. »Smuti ali jabol-ko?« postavi vprašanje sogo-vornica. »Hranilna vrednost in vsebnost vitaminov je prib-ližno enaka, le da pri uživa-nju jabolka uporabimo še žve-kalne mišice, izločajo se dolo-čeni hormoni, možganom pa sporočajo, da smo nekaj pojed-li. Sadni napitek pa neopazno zdrsne v nas, telo skorajda ne dobi informacije, da smo nekaj zaužili. Jabolko iz bližnjega sa-dovnjaka je dozorelo po narav-ni poti, pri smutiju je potreben še tehnološki postopek prede-lave. V predelanih živilih je si-cer nasploh več sladkorja, soli, raznih dodatkov, kot so barvi-la, skratka hranilna vrednost je manjša kot pri naravnih je-deh. Smuti oziroma sadni na-pitek lahko ne nazadnje dobi-mo, če v jogurt ali mleko do-damo nekaj sezonskega sad-ja,« pojasnjuje.

Jejmo sezonsko hranoDo kakovostne in razmero-ma cenovno ugodne hrane pridemo tako, da jemo lokal-na in predvsem sezonska živi-la, ki dozorijo po naravni po-ti. »Paradižnika in jagod iz od-daljenih krajev, ki so zaradi umetnega zorenja osiromaše-ni hranilnih snovi, pozimi ne potrebujemo. V teh mesecih naš organizem s hranili do-volj primerno oskrbijo lokal-na živila z visoko prehransko vrednostjo, kot so kisla repa, zelje, pesa, krompir, pri nas rastejo brusnice, borovnice,

jabolka in drugo. Imamo sre-čo, da živimo v taki deželi, kjer lahko v naravi veliko tega tudi sami naberemo. Poleg tega, da so lokalna živila bolj kakovo-stna, bolj polna vitaminov in mineralov, je cena sezonskih živil tudi nižja, saj je ponud-ba večja. In še to, kupujmo ra-je živila, ki rastejo zunaj na nji-vi, ne v rastlinjakih. Taka v bo-ju z vremenom razvijejo večje obrambne sposobnosti oziro-ma več antioksidantov. To pa je nekaj, kar prek živil iščemo tudi mi,« poudarja dr. Mojca Gabrijelčič.

Spremeniti je treba tudi gibalne navadeIn če smo se že odločili spreme-niti svoje prehranjevalne na-vade, je treba najprej pomisliti predvsem na spreminjanje svo-jih gibalnih navad, še poudarja sogovornica. Šele potem na pre-hranjevalne, pomembne pa so tudi spalne navade. »Dovolj gi-banja je pomembno, da ustva-rimo dovolj potrebe po energi-ji, da lahko normalno vnašamo. Premalo gibanja pomeni prema-lo mišične mase in slabši meta-bolizem. Posledica preveč hra-ne, torej energije, ki je zaradi

premalo gibanja ne 'pokurimo', pa se pokaže v nalaganju rezerv v telo oziroma debelosti.«

In spet smo pri branjevki na tržnici, ki je s svojo preprosto kmečko pametjo pravzaprav povedala isto: Več gibanja ozi-roma razgibavanja na njivi, kar se nagradi s kakovostno hrano po ugodni ceni.

»Pa ne recite mi, da nimate časa priti k meni na kmetijo,« se je za menoj še smejala bra-njevka. »Le pomislite, koliko brezkoristnega časa preživite pred televizorjem ali za raču-nalnikom!«

Namesto v fitnes pojdimo na njivo

" Do kakovostne in razmeroma cenovno ugodne hrane pridemo tako, da jemo lokalna in predvsem sezonska živila, ki dozorijo po naravni poti.

Specifični slog nakupovanja ljudi z nižjimi prihodki

Angleška raziskava o na-kupnih navadah potrošni-kov razkriva, da so tisti z nižjimi dohodki razvili spe-cifičen slog nakupovanja. V trgovino praviloma hodi žena. Praviloma gre vsak dan, da si ne ustvarja za-log, ki bi se lahko pokvari-le in bi jih bilo treba vreči v smeti. Po nakupih gre naj-raje sama, ker ne želi, da bi jo kdo (predvsem otroci) spodbujal k nakupu nepo-trebnih dodatkov. Če se le da, živila kupuje neposred-no pri kmetih.

www.finance.si Četrtek, 13. marca 2014, št. 51 JeJmo lokalno 19

Odlični pekovski izdelki

v letu 2014

Zbornica kmetijskihin živilskih podjetij

www.gzs.si/zkzp

oglas_262_118_v1.indd 1 10. 03. 14 11:55

Slogan Kupujem slovensko nas je spremljal kar nekaj let in kot zanimivo izhodišče za trgovce doživel številne

preobleke. Če je leta 2008 marsikdo dvomil o potrebnosti takih sloganov, je to zdaj nujnost vsakdanjika. Ljudje se vračajo k tradiciji in zavedanje, zakaj je treba kupovati domače, se veča. Kriza seveda pritiska na vrata, vendar bo brez tega zavedanja še večja.

Hrana je tisto, kar nas veže na dom. Če je narejena iz slovenskih sestavin, pa še toliko bolj. Kakovost, varnost, okus in tradicija so tisto, na kar po-mislimo ob domači kuhinji ali pa pri nakupu blagovnih znamk, ki jih poz-namo že skoraj iz otroštva. Nakup domačih izdelkov pa pomeni zago-tovilo za ohranjanje skoraj 13 tisoč delovnih mest v živilskopredelovalni industriji, ki so tesno povezana z več kot 2.500 delovnimi mesti v kmetij-skih podjetjih in ne nazadnje s 100 tisoč pari rok, ki delajo na slovenskih kmetijah. Ohranjanje kulturne pok-rajine na podeželju, obdelana polja, vzdrževane vasi in kraji so tisto, na kar moramo biti posebej pozorni.

Od takrat se je marsikaj spremenilo v upravljanju odnosov v verigi. Ker smo začeli bolje upravljati določene dele ag-roživilske verige, smo prišli tudi do več surovin. Lahko smo ponosni, da je od 85 tisoč ton prevzete pšenice v slovenskih mlinih končalo že 58 tisoč ton. Zanima-nje za slovensko zelenjavo se veča in že se kažejo nekatere svetle točke v boljšem upravljanju. K temu lahko veliko pri-pomorejo tudi trgovci z razumevanjem sezonskih lastnosti in pogojenosti rasti z naravnimi vplivi in danostmi. Ker se imamo za krompirjevo deželo, pa je zagotovo tudi v tej verigi treba reči bobu bob in narediti korenite spremembe, da ga bomo sami pridelali dovolj. Stabilna mlečna veriga bi nam lahko bila v ponos, vendar se še vedno preveč mleka odlije v sosednje države. Gotovo nas čaka še

veliko dela v prašičereji. Upam, da smo z ukrepi kmetijske politike končno pre-maknili sile, če bo kaj učinka, pa se bo videlo že v nekaj letih. Časa ni več prav veliko.

Gotovo si nas veliko prizadeva, da bo v slovenskih šolah, bolnišnicah in drugih ustanovah na mizi hrana, pridelana in

Gostujoči komentarDr. Tatjana Zagorc

finance@finance.si

V nekaterih večjih slovenskih živilskih podjetjih smo se pozanimali, kakšna je njihova vloga na slo-venskem trgu živilskih izdelkov.

"Peter Polanič, predsednik upra-ve skupine Panvita: »Skupina

Panvita sodi med največja kme-tijska podjetja v državi. Na štiri ti-soč hektarjih pridelamo 8.500 ton pšenice, sedem tisoč ton koruze,

2.300 ton ječmena, 1.100 ton olj-ne ogrščice, 33.500 ton silažne koru-

ze. Čedalje pomembnejša je naša vloga pri pridelavi vrtnin, saj pridelamo 260 ton paprike, 80 ton ja-god in 90 tisoč mini lubenic. Med drugim smo tudi pomem-ben pridelovalec špargljev, mladega česna, sladke koruze in jajčevcev. Smo tudi največji pridelovalec maka v Sloveniji. Na lastnih farmah prašičev in perutnine vzredimo 65 tisoč praši-čev in 4,5 milijona piščancev. Trgu tako letno ponudimo 16 ti-soč ton svežega mesa, polpripravljenih mesnih izdelkov, bar-jenih, poltrajnih in sušenih mesnin.«

"Cvetana Rijavec, predsednica uprave in generalna direktorica

Ljubljanskih mlekarn: »Smo naj-večja slovenska mlekarna in tudi največji odkupovalec surovega mleka v Sloveniji, iz katerega izde-

lujemo izdelke naših ključnih bla-govnih znamk. Mleko odkupujemo

od 2.400 proizvajalcev mleka v Sloveniji, kar na letni ravni pomeni več kot 180 milijonov litrov mleka.«

"Stojan Hergouth, direktor Jate Emone: »V naši družbi priredimo

100 milijonov jedilnih jajc, kar po-meni dobro četrtino slovenskih potreb.«

"Janez Bojc, predsednik uprave Žita: »Smo največji odkupovalec sloven-

ske pšenice, saj smo ob zadnji žetvi odkupili dobrih 22 tisoč ton. Naši priznani kruhi in pekovsko peci-vo tako vsebujejo večinoma slo-vensko pšenico. Dokaz vrhunske

kakovosti je letošnjih rekordnih 23 prejetih odličij za naše izdelke.«

Največja slovenska živilska podjetja ponujajo domačo hrano

a n k e ta

predelana v Sloveniji. Ne nazadnje je ta soodvisnost zelo krhka. Masa davkov in prispevkov, ki polni državno blagajno, je odvisna od tega, koliko pridelamo, pre-delamo in prodamo.

" Dr. Tatjana Zagorc je direktorica GZS Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

Nakup domačih izdelkov pomeni zagotovilo za ohranjanje skoraj 13 tisoč delovnih mest v živilskopredelovalni industriji, ki so tesno povezana z več kot 2.500 delovnimi mesti v kmetijskih podjetjih in ne nazadnje s 100 tisoč pari rok, ki delajo na slovenskih kmetijah.

Izbrana kakovost

PoSLovanJE PoDJETiJ, ki SE ukvaRJaJo S PRoiZvoDnJo ŽiviL in PiJač v LETu 2012Število podjetij 617

Število zaposlenih 12.885

Sredstva (000 EUR) 2.483.961

Prihodki od prodaje (v tisočih EUR) 2.009.661

Prihodki od prodaje na tujem trgu (v tisočih EUR) 448.889

izvozna usmerjenost (v odstotkih) 22

PoSLovanJE PoDJETiJ, ki SE ukvaRJaJo S kmETiJSkoPRoiZvoDnJo v LETu 2012Število podjetij 280

Število zaposlenih 1.814

Sredstva (v tisočih EUR) 434.511

Prihodki od prodaje (v tisočih EUR) 177.982

Prihodki od prodaje na tujem trgu (v tisočih EUR) 21.823

izvozna usmerjenost (v odstotkih) 12,3

Vira: GZS, AJPES

www.finance.si Četrtek, 13. marca 2014, št. 5120 OGLASNA PRILOGA

L E T

Koristi sistema varnosti in zdravja pri delu - aktualne praktične izkušnje28. marca 2014, Ljubljana, od 9. do 14. ure

Predstavili vam bomo:

• Kako vzpostaviti zahtevane dokumentirane postopke.

• Primerjava zakona ZVZD in zahtev standarda.

• Aktualnosti iz zakonskih zahtev in drugih zahtev s trga.

• Kako zagotoviti nenehno prepoznavanje nevarnosti.

• Kako na razumen način načrtovati in uvajati izboljšave varnosti in zdravja pri delu.

• Kaj je učinek varnosti in zdravja pri delu in kako merljivo spremljati varnost in zdravje pri delu.

• Kako spremljati uspešnost in učinkovitost.

Seminar bo vodil Viljem Strašek.

www.finance-akademija.si/koristi

Korak za korakom vam bomo pokazali, kako učinkovito, gospodarno in dosledno obvladovati področje varnosti in zdravja pri delu.

Ob prijavi do 20. marca

do 20% popust!

Imunski sistem izboljšajmo z očiščevalnim postom in domačo sezonsko hranoPo težji zimski – pravilo-ma mastni in zaradi števil-nih praznikov sladki – hra-ni bo telo v spomladanskih mesecih hvaležno za pri-merno prečiščevalno ku-ro, ki raste kar na bližnjem travniku.

»Z vnašanjem strupov, ki so v industrijsko pridelani hrani, se ravnovesje v organizmu sča-soma poruši, kar je vzrok za ve-čino bolezni sodobnega časa. S primerno hrano lahko pospe-šimo izločanje škodljivih snovi, čiščenje s postom pa je odlično za vzpostavljanje ravnovesja v organizmu. Pravilen pristop k postu uravna previsok krvni tlak, holesterol, prebavne teža-ve, nemalokrat pa omili težave oziroma izboljša stanje tudi pri nekaterih resnejših boleznih,« mi je nekoč razkril moj osebni zdravnik.

Prebavila na počitnicahKristjani so se nekoč postili tri dni v tednu. Če že niso mogli zdržati brez hrane, a so vseeno hoteli prečistiti debelo črevo, so v teh dneh zaužili nekaj laž-jih jedi. Še najbolj priljubljena po vsej slovenski deželi je bila prežganka. Na Goriškem je bi-la znana postna jed jota, v Be-li krajini so ta čas običajno jed-li jed iz fižola in graha, boba in

druge zelenjave, na Koroškem pa suho sadje in fižol. V Halo-zah so bile priljubljene juhe iz gob, repe, krompirja in zelja, tudi juha iz kuhanih suhih sliv in jabolk, pa tudi hrušk.

Za varno postenje je po-membna skrbna priprava. Da organizem ne doživi šoka ob nenadnem zmanjšanju vno-sa energije v telo, živila opuš-čamo postopoma. Najprej tis-ta z beljakovinami, ki tudi vse-bujejo največ strupenih snovi, nato še ogljikove hidrate. Ide-alno je, da kakšen dan pred popolno opustitvijo trde hra-ne jemo le sadje in zelenjavo, med postom pa je posebej po-membno, da popijemo veliko tekočine, ki odplavlja strupe iz telesa.

Najprej opustimo slaba živila»Za nekatere bo dovolj očiš-čevalno že to, če bodo od nezdravih zimskih prehran-skih navad prešli k bolj zdra-vim z manjšim vnosom belja-kovin živalskega izvora, pred-vsem mesnih izdelkov, sirov in bele ogljikohidratne hrane ter popili več sveže vode, jedli več presne sezonske in lokal-ne zelenjave, sadja, oreškov in semen. Ta živila imajo iz-jemen diuretičen in prečišče-valni učinek,« pojasnjuje Janja

Strašek, svetovalka za prehra-no v termah Šmarješke Topli-ce. Dodaja, da ni nujno, da ob omembi razstrupljanja tele-sa takoj pomislimo ravno na strogi post z vodo in čaji – zelo učinkovit je lahko post s sveži-mi sadnimi in zelenjavnimi so-kovi in juhami.

Po zdravje na bližnji travnikSogovornica poudarja, da na naših spomladanskih travni-kih lahko najdemo vrsto očiš-čevalnih rastlin. Najprej opo-zarja na regrat, ki pospešuje dejavnost želodčnih in čreve-snih žlez. Pripravimo ga kot po-parek za čiščenje krvi, spodbu-janje zaspane presnove in za iz-ločanje odpadnih snovi iz tele-sa. Najpogosteje regrat uživa-mo v solati, ki jo lahko zabeli-mo z limonovim sokom in ka-kovostnim oljčnim oljem. Na-še telo bo z njim dobilo polno mero pomembnih vitaminov in mineralov. Pri spomladan-skem čiščenju telesa ne sme-mo mimo mladih kopriv. V tem letnem času so pomemben na-boj vitamina C, železa in kalcija ter obilice karotenoidov in fla-vonoidov. Koprivni čaj je že od nekdaj znan kot idealen za zni-žanje ravni sladkorja v krvi in čiščenje ledvic. Koprive, kuha-ne na pari, pripravljene v oma-

Tovarna olja Gea je vo-dilna in ena najstarejših oljarn v Sloveniji. Njena bogata tradicija sega v leto 1904, ko je bilo ustanovlje-no podjetje za proizvodnjo bučnega olja. Svoje poslo-vanje vodijo s poudarkom na visoko kakovostnih in do zdravja prijaznih izdel-kih, ki celostno zadovolji-jo življenjske potrebe ljudi po rastlinskih maščobah in dopolnilni prehrani.

Tovarna olja Gea proizvaja in trži izdelke pod uveljavljeni-mi blagovnimi znamkami Gea, Zvezda, Cekin in Sončni cvet. Nosilni izdelki so rastlinska olja, majoneze, solate, omake, ocvr-ta čebula in krmne komponen-te. Na domačem trgu ima ve-činski tržni delež, vse večji izziv pa so poleg balkanskih trgov tu-di trgi po Evropi in Aziji.

Vrhunska olja GeaŠiroka paleta vrhunskih olj bla-govne znamke Gea vključuje kar 20 vrst olja. Poleg dobro znanih olj (bučno, oljčno, sonč-nično, rastlinsko) vključuje tudi specialna hladno stiskana olja (laneno, konopljino, sezamo-vo, olje makadamije, sončnič-no olje z visoko vsebnostjo ole-inske kisline) in olja z dodatki, ki so visoko kakovostne začim-be za pripravo jedi.

Olja Gea se od preostalih razlikujejo predvsem po ugo-

dnejši sestavi maščobnih ki-slin ter večji vsebnosti vitami-nov in mineralov. Odlikujejo jih postopki pridobivanja iz najka-kovostnejših surovin, izvrstne arome in okusi ter raznovrstne možnosti uporabe.

Štajersko-prekmursko bučno oljeNajbolj ponosni so na svoj najstarejši proizvod – bučno olje, ki ga po tradicionalnem postopku iz praženih in stis-njenih bučnih semen proizva-jajo že od leta 1904.

Med poznavalci je bilo od nekdaj priljubljeno, za mnoge pa je še vedno neodkrita zak-ladnica zdravja in dobrega oku-sa. V ljudski medicini se upo-rablja pri oboleli prostati, pri boleznih mehurja in sečil, za iz-boljšanje prebave in za številne druge namene.

Štajersko-prekmursko buč-no olje Gea je značilne tem-no zelene barve in posebne-ga, zelo prijetnega okusa, ki spominja na pražene orehe. Njegov posebni okus se pose-bej izrazi pri pripravi najra-zličnejših solat. Najpogoste-je ga uporabljamo kot solat-ni preliv, pripravljen iz buč-nega olja, kisa, vode, soli ter začimb po okusu. Uporab-ljamo ga tudi za mariniranje, pripravo omak, prelive teste-nin, rižote, hladne mesne je-di, juhe, sladice in za pripra-vo različnih namazov. Nekaj

kapljic bučnega olja, prelite-ga prek vaniljevega sladoleda, pa je pravi gurmanski užitek.

Sto deset let tradicije

"Štajersko-prekmursko bučno olje Gea ima geografsko označbo, ki uvršča bučno olje med slovenske zaščitene posebne kmetijske pridelke. Od leta 2012 je vpisano tudi v evropski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

www.finance.si Četrtek, 13. marca 2014, št. 5122 OGLASNA PRILOGA

Z zagotavljanjem sledlji­vosti se želi zagotoviti v prvi vrsti varnost porab­nikov, posebno pri upo­rabi vseh tistih izdelkov, ki so s stališča zdravja kritični. To so predvsem hrana in zdravila.

Zagotavljanje sledljivosti od udeležencev v oskrbovalni verigi zahtevajo uredbe in smernice EU ter nacionalna zakonodaja. Pri tem zako-nodajalci običajno ne pred-pišejo načina zagotavljanja sledljivosti in varnosti. Do-ločijo le podatke, ki mora-jo biti v vsakem trenutku na razpolago, da je mogoče iz-delku slediti kjerkoli v oskr-bovalni verigi in da se ugo-tovijo njegove sestavine na podlagi proizvodne speci-fikacije. Pomembno je, da lahko izdelek kadarkoli hit-ro in natančno umaknemo iz celotne oskrbovalne veri-ge, če lahko škoduje zdrav-ju porabnikov, razlaga Bo-jan Kovačič, vodja projek-tov v družbi GS1 Slovenija. Za učinkovito izvajanje sle-dljivosti morajo biti izpol-njene te zahteve:

1. Uporaba globalnih iden-tifikatorjev za označe-

vanje prodajnih enot od su-rovin do vmesnih in konč-nih izdelkov. Poleg identifi-katorjev morajo udeleženci uporabljati globalno stan-dardizirane opisne podat-ke prodajanih enot, kot so datum izteka uporabnosti, številka proizvodne serije, včasih sta zahtevana celo se-rijska številka, poreklo bla-ga in drugo.

2. Uporaba globalnega standarda za identifi-

kacijo in avtomatski zajem podatkov, ki omogoča učin-kovit in natančen zajem po-datkov, pomembnih za sle-dljivost in varnost. To po-meni, da so vsi podatki za

sledljivost zapisani v stroj-no berljivi obliki. Ta obli-ka so črtne kode in radio-frekvenčne oznake. Trenu-tno so črtne kode veliko bolj razširjene in sistema sledlji-vosti in varnosti dejansko te-meljita na njih. Za izvajanje sledljivosti je treba uporabiti standardne črtne kode, v ka-tere lahko zapišemo več po-membnih podatkov in ne sa-mo identifikacijo izdelka kot v trenutno najbolj znano ko-do EAN-13.

3. Uporaba globalnega standarda izvajanja sle-

dljivosti, ki zagotavlja eno-tno hranjenje zapisov o iz-delkih in izmenjavo podat-kov med udeleženci v oskr-bovalni verigi.

4. Vsi ti standardi morajo biti medsektorski, kar

pomeni, da jih je mogoče uporabljati v vseh panogah gospodarstva in vseh dejav-nostih negospodarstva.

Standardi GS1 za celovito sledenjeVse štiri zahteve danes iz-polnjuje le sistem globalnih standardov GS1, razlaga Ko-

Sledljivost v službi zaščite porabnikov

vačič. Njihova uporaba vsem udeležencem v oskrbovalni verigi omogoča zagotavlja-nje sledljivosti in varnosti ter kakovosti po sistemu slede-nja korak nazaj in korak nap-rej. Standardi GS1 vse to za-gotavljajo enotno in global-no ne glede na sektor delo-vanja. Lahko rečemo, da so standardi GS1 najuspešnej-ši poslovni standard doslej, razlaga sogovornik. V Slove-niji mednarodno organizaci-jo GS1 ekskluzivno zastopa GS1 Slovenija, ki vsem orga-nizacijam ponuja strokovno pomoč pri uvajanju in upo-rabi sistema globalnih stan-dardov GS1.

Oskrbovalna veriga, ki vzpostavi sistem sledljivosti na podlagi globalnih stan-dardov GS1, zagotavlja sle-denje izdelkov ne glede na to, kje v verigi so. Poleg tega standardi GS1 omogočajo, da udeležencem v verigi ni treba nič vedeti o notranjih procesih pri njihovih poslov-nih partnerjih, saj na stič-nih točkah med posamezni-mi deležniki vsi uporabljalo standarde GS1, ki pomenijo popolno preglednost poslo-vanja in razumljivost podat-kov, ki si jih partnerji izme-njujejo med seboj.

Omenjeno prinaša niž-je stroške poslovanja, na-tančno identifikacijo izdel-kov in njihovo kontrolo, za-gotavljanje kakovosti izdel-kov in – kar je najpomemb-neje – zagotavljanje varnos-ti porabnikov. Uporaba stan-dardov GS1 za sledljivost in nadzor kakovosti omogo-ča hiter umik (oporečnega)

blaga in prinaša koristi tako kupcem kot podjetjem. Pri-mer tega je avtomatski umik izdelka s potečenim datu-mom uporabnosti na blagaj-ni ali avtomatsko znižanje cen izdelkom, ki jim na pri-mer čez dva dni poteče rok uporabnosti.

Primerni tudi za manjše pridelovalceVzpostavitev sistema sledlji-vosti se splača tudi manjšim kmetijskim proizvajalcem, saj so standardi GS1 zasno-vani tako, da jih lahko upora-bljajo tudi najmanjši pridelo-valci. Mali kmetijski proizva-jalci z vzpostavitvijo sistema sledljivosti zagotavljajo ne le sledljivost, ampak tudi več-jo varnost uporabe svojih iz-delkov, v primeru neželenih dogodkov pa lahko omogo-čijo natančen odpoklic ali umik le tistih njihovih pri-delkov, ki bi lahko škodovali zdravju. Za lokalne pridelo-valce je zelo pomembno, da sistem standardov GS1 omo-goča nadzor nad poreklom v celotni oskrbovalni verigi do končnega kupca.

Če pa je za kmetovalca predrago, da bi vzpostavil lasten informacijski sistem, podprt z informacijsko teh-nologijo, in sistem označeva-nja prodajanih enot s črtnimi kodami, se lahko namesto te-ga odloči, da evidence sledlji-vosti vodi ročno in svoje pro-dajne enote označi z dekla-racijami brez črtnih kod na transportnih enotah (zabo-jih). V takem primeru lahko kupec (običajno je to zadru-ga) vse pomembne podatke zapiše v svoj informacijski sistem na mestu prevzema in pri nadaljnjem pakiranju vse prodajane enote označi s glo-balnim sistemom črtnega ko-diranja in podatki, ki zagota-vljajo varnost in sledljivost tu-di korak nazaj, to je do posa-mezne dobave posameznega pridelovalca. Za manjše kme-tovalce je zelo pomembno, da se povežejo v zadruge, ki so prav gotovo sposobne za-gotavljati sistem sledljivosti, podprt z informacijsko teh-nologijo in uporabo global-nih standardov GS1, razlaga Bojan Kovačič.

TH

IER

RY

MO

EN

S

Na črtni kodi GS1 DataBar so zapisani številka GTIN, datum uporabe in številka serije ter tudi neto teža in cena.

Podlaga vsem standardom na področju hrane je sis­tem HACCP, metoda za za­gotavljanje varne hrane v celotni prehranski verigi. Bistvo standardov pa je, da porabniku zagotavljajo, da je hrana, ki jo dobi na krož­nik, varna.

V javnosti se veliko uporablja-ta izraza varna in zdrava hra-na, pri čemer se njun pomen velikokrat zamenjuje. Kako po-rabniku zagotoviti varno pride-lano, predelano in distribuira-no živilo, je eden izmed najpo-membnejših izzivov za vse na-stopajoče v prehrambni veri-gi. Ko varna hrana prispe na krožnik porabnika, se postavi vprašanje, ali je to za posame-znika tudi zdrava hrana. To pa je predvsem povezano z nači-nom prehranjevanja. Kolikok-rat na dan jemo obroke, ali so ti enolični, ali jemo prehitro in preveč naenkrat ter kakšen nabor živil sestavlja naše obro-ke (žita, sadje, zelenjava, mleč-ni in mesni izdelki, slaščice in sladkorji).

Varnost v celotni prehranski verigiPodročje varne hrane je ure-jeno s številnimi standardi, ki to urejajo na različnih de-lih predelovalne verige, razla-gajo v SIQ, ki se ukvarja tudi z ocenjevanjem sistemov vode-nja. Pri tem se najbolj pogos-to uporabljajo standardi ISO 22000:2005; FSSC 22000; IFS ver.6 (IFS – International Food Standard); BRC ver.6 (BRC -Bri-tish Retail Consortium) ter GLOBAL G.A.P, namenjen za-gotavljanju dobre kmetijske prakse.

Podlaga je sistem HACCPVsi standardi imajo zelo po-dobno postavljene zahteve. Podlaga vseh pa je sistem HA-CCP (Hazard Analysis Criti-cal Control Points) – metoda za zagotavljanje varne hrane v celotni prehranski verigi od pridelave surovin do končne-ga izdelka. Ta metoda se je iz-kazala za najbolj uspešno, te-melji na mednarodnem refe-renčnem dokumentu Codex Alimentarius iz leta 1997 (FAO/WHO), razlaga Dajana Kragelj, vodja produkta za varna živi-la na SIQ.

Poleg sistema HACCP obstajajo še pravila dobre po-slovne in dobre higienske pra-kse, sledljivosti ter označeva-nja živil kakor tudi druge zah-teve s področja vodenja in ne-nehnega izboljševanja, obvla-dovanja izdelka, obvladova-nja procesa in izpolnjevanja zakonodaje.

Kakovost in neoporečnostStandardi s področja varnih živil najprej zagotavljajo, da je hrana kakovostna. Poleg tega pa tudi, da ne bi prišlo do bolez-ni in zastrupitev s hrano ter do neželenih posledic, ki so pos-ledica neobvladovanja postop-kov v pridelavi, predelavi in di-stribuciji hrane. Če se to zgodi, lahko pride do neobvladljivih in, na srečo redkih, tragičnih situacij ter seveda do izgube za-upanja porabnikov.

Široka paleta storitevNa SIQ izvajajo ocenjevanje in certificiranje standardov ISO 22000:2005; IFS ver.6, BRC ver 6 ter sistema HACCP. Oce-njevanje in certificiranje izva-jajo visoko usposobljeni preso-jevalci, ki imajo bogate prak-tične izkušnje iz najrazličnej-ših proizvodnih in storitvenih dejavnosti. »Kredibilnost cer-tifikatov SIQ potrjujeta Sloven-ska akreditacija (SA) in združe-nje svetovnih certifikacijskih organov IQNet, katerega član je SIQ. Strokovnost dokazuje-mo s 50-letnimi izkušnjami, celovitimi rešitvami (presku-šanje, ocenjevanje, certifici-ranje, izobraževanje) ter tradi-cijo in prepoznavnostjo naših certifikatov,« pravijo na SIQ.

Obveljali bodo globalno sprejeti standardiZavedanje o velikem pome-nu varne hrane za zdravje lju-di narašča tako v svetu kot pri nas. Vsak nosilec živilske dejav-nosti je zavezan skrbeti za var-nost in kakovost svojih izdel-kov in storitev. Z naraščanjem globalnega deleža izdelkov tr-govskih blagovnih znamk so trgovci prepoznali potrebo po enotnih kriterijih za ocenjeva-nje proizvajalcev živil. S prodo-rom evropskih in svetovnih tr-govskih verig v Slovenijo se pre-našajo tudi njihove zahteve do slovenskih proizvajalcev živil, ki so dobavitelji proizvodov več trgovskim verigam.

Nehvaležno je napovedova-ti, v katero smer bo šel razvoj standardov v prihodnje, ker se je v več poskusih že napoveda-lo, da bo izbrani standard tisti, ki bo globalno sprejet, razlaga-jo na SIQ. Na koncu pa se je po-javil še en, nov. Mogoče samo v pomoč tistim, ki so pred odlo-čitvijo, kateri standard izbrati v poplavi razpoložljivih možnos-ti: izberite tistega, ki ga bo ku-pec od vas sprejel,« pojasnjuje Kragljeva.

Porabniku bodo standardi še vedno zagotavljali varno pro-izvedeno, predelano in distri-buirano hrano, za zdravo pre-hranjevanje pa bo moral pos-krbeti vsak sam.

Standardi zagotavljajo varno hrano Pridobljeni standardi na področju pridelave, predelave in distribucije hrane porabnikom zagotavljajo, da je hrana varna

2 milijona podjetij v 150 državah uporablja standarde GS1.

Odčitavanje (beep) črtne kode GS1 je slišati več kot 5-milijardkrat na dan po vsem svetu.

Proizvajalec Izdelek Zaboj Paleta Prevoz Distributer Prevoz Paleta Distribucijski center Prevoz Zaboj Izdelek Trgovina Kupec

Učinkovitost Varnost Sodelovanje Trajnostnost

Organizacija GS1 razvija in vzdržuje najširše uporabljen sistem standardov preskrbovalne verige na svetu.

GS1 standarde uporabljajo mednarodna in domača podjetja,

svetovno znane kot tudi manjše, lokalne blagovne znamke.

Organizacija GS1 nudi podporo vašemu poslovanju– vsak dan in povsod.

GS1 Slovenija, Dimičeva 9, Ljubljanawww.gs1si.org

To learn more about our history and our future, visit

oglas 85_118_v1.indd 1 6.3.14 16:47

www.finance.si Četrtek, 13. marca 2014, št. 51 JEJMO LOKALNO 23

Informacije:SIQ , Ocenjevanje sistemov vodenjaTel.: 01 4778 162E-pošta: urejenost@siq.si

ISO 9001

ISO 14001

EMAS

ISO 50001

BS OHSAS 18001

ISO/IEC 27001

ISO 13485

ISO/TS 16949

ISO 22000

HACCP

IFS

BRC

FSC

KzP

NVO

SA8000

GRI

Naše storitve obsegajo ocenjevanje skladnosti sistemov vodenja varnosti živil po standardih ISO 22000, ISO 9001, IFS, IFS Logistic, BRC in drugih dokumentih.

VARNA ŽIVILASIQ nudi celovite rešitve organizacijam, ki si prizadevajo uresničevati cilje varnosti živil.Mednarodno veljavnost in visok strokovni nivo našega dela potrjujemo z akreditacijo.V mednarodnem združenju certifikacijskih organov IQNet izmenjujemo dobre prakse s 36 člani.

Hranilno vrednost zimske krme za živali spomladi oplemenitimo z dodatnimi vitamini in minerali.

Zimsko obdobje krmljenja ži-vine s skladiščeno (konzer-virano) krmo traja v Sloveni-ji nekako od sredine oktobra do sredine aprila, njena ka-kovost pa se seveda ne more primerjati s svežo poletno kr-mo. Skladiščena krma, v kate-ri pomembne snovi med zim-skim skladiščenjem propade-jo, je manj bogata s hranilni-mi snovmi, ki jih živali nujno potrebujejo za zdravo rast, razvoj in prirejo. »Predvsem vitamini in minerali so tisti, ki so najbolj občutljivi za po-tek skladiščenja ter pod vpli-vom zraka in svetlobe neneh-no propadajo, zato jih je v kr-mi vsak dan manj,« pojasnjuje Branko Kamenšek, lastnik in direktor Leka Veterine.

Prilagojena prehranaZato strokovnjaki Leka Vete-rine v tem poznem zimskem in zgodnjem spomladanskem obdobju priporočajo poveča-no pozornost pri dodajanju mineralno-vitaminskih do-datkov v obrok živalim, saj bodo kmetje tako zagotovili njihovo dobro zdravje in opti-malno proizvodnost ter dob-ro kondicijo organizma. Razi-skavam in razvoju dodatkov h krmilom namenjajo v podje-tju veliko pozornosti. Posebej za ta namen so ustanovili raz-iskovalno ekipo, ki jo vodi ve-terinarka Mateja Ratiznojnik. »V podjetju se zavedamo, da brez nenehnega razvoja hitro zaostaneš pri ponudbi na tr-gu, zato vložimo veliko truda in sredstev v aplikativne raz-iskave, razvoj in nove izdel-ke, za katere menimo, da so v nekem trenutku potrebni na trgu. V raziskovalni ekipi so strokovnjaki veterinarske, zootehnične, agronomske in tehnične stroke, ki učinkovito prepoznajo potrebe po novih proizvodih ter jih v čim kraj-šem času razvijejo,« razlaga sogovornik in poudarja, da imajo v svoji ponudbi vedno sezoni in geografskemu ob-močju rejca primerne mine-ralno-vitaminske dodatke za vse tipe rejnih živali – od krav molznic do govejih pitancev, prašičev in perutnine.

Krmilo po meriGlede na lastnosti osnovne-ga obroka, ki ga rejci ponu-dijo svojim živalim, so na vo-ljo tudi različni tipi mineral-no-vitaminskih dodatkov – denimo takih, ki so primer-ni za obroke, v katerih je do-volj kalcija in fosforja, ali pa za obroke, kjer je zaradi čez-mernega gnojenja njivskih površin preveč fosforja, na voljo pa so tudi dodatki za ekološke reje.

Proizvodnja izdelkov Leka Veterine poteka v lastni tovar-ni v Lipovcih pri Murski Sobo-ti, majhna in prilagodljiva eki-pa pa ustreže tudi posebnim željam manjših rejcev.

»Kupci lahko izbirajo med številnimi komponentami, ki jih želijo imeti v svojem obro-ku za živali. Poleg običajnih vitaminov in mineralov jim lahko v krmo zamešamo še probiotike, ki pripomorejo k boljšemu zdravju prebavil in sami prebavi. Krmi lahko dodamo tudi različne enci-me, ki posnemajo delovanje

lastnih prebavnih encimov in pomagajo k boljšemu izko-ristku krme. Ker smo majhni, kar štejemo za prednost, zlahka upoštevamo specifič-ne potrebe posameznega rej-ca in mu pripravimo njego-vim potrebam in razmeram prilagojeno krmno mešani-co, ki najbolj pokriva potre-be njegovih živali. Za širši trg pa ponujamo standardno pa-leto izdelkov,« pravi Kamen-šek in dodaja, da se kupci po novem po nasvet lahko obr-nejo tudi na njihovo stran na Facebooku.

Lek Veterina v partnerstvu z Vilofossom skrbi za dobro počutje živali

NOV STANDARDV BIOLOŠKI VARNOSTI

www.stalosan.com

Članki

Poskusi

BrošureKontakti

Dokumen-tacija

o omeji bolezni in izboljša kakovost reje domačih živalio s tem zagotovi kakovostne izdelke za potrošnikao dopolnjuje program prehrane živali Leka Veterine

part of

V prihodnjih letih je glavni cilj zvišati dodano vrednost

" Zasebno podjetje Lek Veterina iz Prekmurja je naslednik Lekovega veterinarskega programa, kjer proizvajajo in proda-jajo vitaminsko-mikromineralne predmešanice (premikse), mineralno-vitaminske dodatke oziroma dopolnilne krmne mešanice ter izdelke za izboljšanje zdravja domačih živali. Strateška povezava z enim izmed največjih evropskih proi-zvajalcev premiksov, danskim podjetjem Vilofoss, daje podje-tju nove dimenzije.

" V Leku Veterini so pridobili certifikata FAMI-QS (EURo-pean Feed Additives and Premixtures Quality System) ter ISO 14000. So edino podjetje s certifikatom FAMI-QS v tem delu Evrope.

" V letu 2013 so 48 odstotkov izdelkov prodali na sloven-skem trgu, 52 odstotkov pa na tujih trgih. Povprečna letna rast v zadnjih treh letih je osemodstotna, cilj v prihodnjih letih pa je zvišati dodano vrednost na zaposlenega na 60 tisoč evrov.

Standardi zagotavljajo varno hrano Pridobljeni standardi na področju pridelave, predelave in distribucije hrane porabnikom zagotavljajo, da je hrana varna

KS

EN

JA T

RA

TN

IK

" Pri hrani je alfa in omega sistem HACCP.

Certificiranje – strokovno neodvisno dejanje

" Certificiranje je dejanje, ki ga izvaja tretja stranka in s katerim se dokazuje, da je zago-tovljeno primerno zaupanje, da natančno določen izdelek, proces ali storitev ustreza določenemu standardu ali drugemu nor-mativnemu dokumentu.

" Organizacije s certifikatom izkazujejo skladnost z izbranim standardom, ki ga or-ganizaciji podeli neodvisna zunanja insti-tucija. S tem se lahko organizacija v javno-sti izkaže, da je bil sistem vodenja varnosti živil pregledan s strani strokovno usposo-bljenih presojevalcev, da se dejansko izva-ja in je pod nadzorom neodvisne instituci-je, ki je certifikat izdala.

V svetu imajo glavno besedo standardi, ki so globalno sprejeti.

" Dajana Kragelj, vodja produkta za varna živila na SIQ

Jejmo lokalno je oglasna priloga časnika Finance.

Urednik:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Avtor prispevkov:Vlado Kadunec

Trženje:Klemen KoštrunTel.: (01) 513 08 26E-pošta: klemen.kosttrun@finance.si

Gašper VehovecTel.: (01) 513 08 32E-pošta: gasper.vehovec@finance.si

Računalniški prelom in lektoriranje: Finance

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič