-
Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo
EPISTEMOLOGIJA SOCIALNEGA DELA
2
(dr. Lea ugman Bohinc)
LEON ZELKO, Morfejork Ljubljana 2008/09
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
2
TEME INTERPRETIRANJE INTERPRETACIJ Miselno najteje. lovek
interpretativno bitje. Vsaka zaznava interpretacija. Zaznava skozi
sebe. Kvalitetni razlini naini interpretiranja? Kibernetiki so
predloili svoj pogled. PRIPOVEDOVANJE ZGODB Uvod v dialog,
razgovora v socialnem delu, kar je glavna tema. Narativni avtorji.
Ljudje interpretiramo kot zgodbo. Socialni delavci soavtorji zgodb
naih sogovornikov. Razlini vidik pripovedovanja zgodb. Ko
interpretiram, to delam na nek nain v okviru svoje zgodbe. Potem en
vidik pripovedovanja zgodb, preko katere bo preokviril izkunjo.
Vnaamo osebno zgodbo. Potem so to zgodbe, ki so terapevtske zgodbe
(lahko tudi bajke, miti). Pravljica o grdem raku, levjem kralju
Tretji vidik je predelati zgodbe (skombinirat), da bi prispeval k
preokvirjanju. EPISTEMOLOGIJA HIPNOZE Pojem vsakodnevnega transa.
Vsak lovek vekrat dnevno preide v stanje transa. To so kljuni
trenutki. Lahko preokvirimo ali pa koristno uporabimo . Znaki, da
je lovek malo odplaval. Avtor Rosi (uenec M. Eriksona). V stanju
monih ustvenih efektov se mono povee z nevropsihologijo tega
trenutka. Aktivira se nevrobiologija kot takrat. Proces, ki ves as
deluje. Uinek placeba, uinek priakovanja. To je zavren temelj
zdravljenja. Uinek nameravanja. Lahko bi jih nartno uporabil.
Senzibilari se bomo na znake transa. KIBERNETIKA IN SINERGETIKA
RAZGOVORA Postopki, da bi poveal monost naih sogovornikov, da
doseejo terapevtske uinke. Komunikacija, informacija. Pask teorija
konverzacija (dialoka praksa). Kontekst ustvariti, da bi vzorci
prieli slabet in porodili bolj zanimive vzorce. Mikrorazgovor v to
smer bomo tudi li. Specialna preokvirjajoa vpraanja. Kriteriji
minimalne uinkovitosti. NOTRANJI RAZGOVOR Operator, proces, moment.
Kako se lovek sam s sabo pogovarja, kljuen moment kaken koncept o
svetu imamo. Notranji samogovori. Velik del tega poteka tudi
neozaveeno. Kako obiajen samogovor zaustavit in gledat kaj se
zgodi. To je potem lahko ena nova percepcija sveta. V socialnem
delu ne delamo tako skrajnih posegov, spremembe niso tako
radikalne, lahko pa so odloilne. Preokvirjanje obstojeih nainov O
NETRIVIALNOSTI IN ENTROPIJI Vpeljat fizikalni pojem trivialni in
netrivialni sistem. Ne moremo ulovit v natanne formule. Se
izmikajo, da bi jih dokonno poimenovali. Zato vedno znova
trivializiramo. Vemo vse eden od drugega, da lahko Pojem entropije
pa je pojem izgube energije. Kaj je klju zato, da ne pride do
entropije. Spet kot metafora kaj je klju. Da ne iztiri, da preivi.
Lastnost razlikovanja. Teorije samoorganizacije. EPISTEMOLOGIJA
PODPORE IN POMOI Strnit vse iz dveh semestrov.
08-10-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
3
LITERATURA
- folije na internetu - skripta (uvod v nlp je predlagal Marino
to se rpa iz M. Eriksona) - od lani Epi sd (1997), Kibernetika
spremembe in stabilnosti (2000) - je pa e nekaj drugih knjig v unem
nartu - Raziskovanje ivljenjskega sveta (dobro za konverzacijo)
IZPIT
- kibernetsko-sinergetska analiza (lahko tudi iz knjige ali
filma, prakse ogromna izbira)
- tudi klasini test s preverjanjem znanja - veine svetovalnega
razgovora (bomo demonstriral) -
Imam celo jaz strokovnjak svojo lastno epistemologijo, svoje
lastne vzorce, svoj pogled. Epistemologi lahko delujejo v razlinih
kontekstih. To je njihov problem . Najprej opazuje kot bi delal
hitre fotografije. Koncept surovih podatkov. e bi kdo drug
fotografiral, bi naredil e v nekem drugem kontekstu. Druga faza je,
da selekcionira fotografije in jih razporeja. Razni redi
razlikovanj. e spremeni vrstni red, spremeni pomen. Koreografija,
ples fotografij. Iz surovih podatkov, kjer ni objektivno. Sprauje
uporabnika kar se mu zdi pomembno, kar sta skupaj fotografirala.
Refleksija, da opazovalec vedno vpliva, je udeleen. Kasneje koncept
soustvarjanje. Stopi stran od albuma in se vpraa, e je to edini
nain kako si razporedil fotografije v neko zgodbo. Raziskujemo
svoje lastne vzorce. Zelo soustvarjajo proces pri delu z
uporabnikom. Skupaj ustvarjava vzorce. Vpraanje izjem. Kaj je za
njega izjema. Kaj priakuje od najinega pogovora. Zemljevid e ni
ozemlje ga ele spoznavam. Spoznavam njegov zemljevid. Kaj bom jaz
poudaril, kaj bom jaz punktuiral. En red je stvar, drugi red je ime
te stvari. Raziskujemo priakovanja, izkunje, predstave. Skupni
merski instrument, po njem razumem kako se giba moj sogovornik. S
im bi rad zakljuil sodelovanje. Kaj se mora zgoditi, da bo imel
sreanje za uspeno. To niso filozofska vpraanja. To so zelo
konkretna vpraanja in s tem soustvarjava kontekst s sogovornikom.
To vnaa obutek varnosti, stabilnosti. Kibernetski pogled premik:
konec 40-let. Razlini znanstveniki. Prvi premik enosmerne povezave.
Linearne povezave. Moramo loit, moramo izolirat. Enosmerno izraeno
vpraanje. kasneje pa krona povezanost. Tako kot e bi pogled z levim
in pogled z drugim oesom
09-10-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
4
zdruil, lahko dobi globinski vid. Naenkrat je opis dogajanja v
druini postal mnogo bolj obseen. Premik od linearnemu h kronemu.
Drugi premik pa ko se tudi opazovalec vidi vkljuenega v sistem, ki
ga opazuje. ele konec 60-let. To pa je iz objektivizma v
konstruktivizem. Niso samo sistemi, ki jih opazujemo kompleksni,
ampak je vsak opazovan sistem tudi opazujo. Fokus je preel na
opazovalca. e danes se priakuje vednost pri socialnem delavcu. e
nekdo potrebuje nasvet, je prav, da ga dobi, vendar vpraanje kako
naj se na to odzovemo. Izkunja, da je lahko biti sodelavec pri
socialnemu delavcu. To je vse mono. Kibernetika II. reda kljuen
premik, ni pa to zadnji. Je pa od opazovanih k opazujoih sistemov
velik premik. V dialog. vsak ima svojo epistemologijo. Kako
soustvarja. Kontekst spreminjamo, to je preokvirjanje. Tudi
paradoks. Od problema k reitvi. K virom moi. Vse to preokvirja. Mi
ne preokvirjamo ljudi. Mi ustvarjamo kontekst, v katerem lahko
uporabnik preokvirja. Ne moremo rei, da je toka kritine
nestabilnosti in destabilizacije obvezna pot. Lahko e pride do
kvantnega preskoka. kontrolni parameter, energizator. Impulz
loveku, da mora nekaj realizirat. Tudi izguba je kontrolni
parameter prilonost, da nekaj spremenim. Primarni kontekst
stabilnosti rabi podlago na kateri lahko stoji. V vojni se tudi
najprej eksistencialne stvari urejajo, zato takrat tudi pade t.
loitev in to drastino in vse drugo, kar je subtilno. e ne bo
stabilnosti, se bo zgolj boril z nami. Diagnoza, deviantnost z njo
se lahko identificira. Raziskat okoliine, prepreevalni naini, da bi
lovek postal devianten (programi za mlade), poudarjanje polja
svobode, naredit perspektivo iz odklona da se odloajo o stvareh, ki
se tiejo njih. Jedro objektivizma loen opazovalec. Sprejet
nezanesljivost v relativistini teoriji. Kaj ima vrednost resnice?
Objektivna dejstva : dogovor. Zrcaljenje kraljeva veina
pridruevanja. 1. orientacija na tukaj in zdaj 2. indukcija transa
uvajanje v trans (Erikson) vidim, sliim, utim (4 okrog) uglaevanje
zgodbica moen nain nadaljevanja transa
15-10-2008, vaje
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
5
INTERPRETIRANJE INTERPRETACIJ Mentalni procesi pogosto namesto
spoznavnih procesov. Vendar je to pojem mentalno postalo
preohlapno. Preiroko uporabljena. Zato interpretativna aktivnost po
kibernetikih. lovek interpretativno bitje, ki ne more da ne bi
interpretiral, tako kot ne spoznaval. Spoznavanje kot
interpretacija. Opisat v nekih modelih. ustaljen model za
interpretativne aktivnosti je bil zelo pomemben Freudov. 2 tipa
kvalitativno razlinih redov interpretiranja: ozaveeno (zavestno) in
neozaveeno (nezavedno) interpretiranje. Tudi nezavedno je nain
spoznavanja. Potem so se ti modeli razvijal, da je meja med
nezavednim in zavednim postajala vedno bolj mehka. Getalt teoretiki
so naredili stvar bolj mehko s fokusom usmerjanjem zavesti.
Predlagan e bolj fleksibilni model. Interpretacije prehajajo rede.
To, kar je po Freudu nezavedno, je v nekem trenutku (po Barnesu)
lahko e zavedno. Predlaga 5 taknih redov interpretacij. lovek
stalno v procesu interpretiranja in reinterpretiranja. iv proces
razvoja naih interpretacij. To ni sveto tevilo (5), to je konstrukt
in orodje, osmislit neko osebno izkunjo. Glavne modalitete
interpretiranja: SANJAT. Izkunja, da v sanjah se zave, da sanja.
Veinoma pa v sanjah ne ve, da sanja. Ko se isto zbudi iz globokih
sanj, ta kompleksnost doivljanja se malek reducira v budnost. Vasih
se e kaj spomni (lahko tudi flesh pride kaj za tabo). Tudi ko
zavestno razmilja, ne zmore priklicat kompleksno. Kompleksnost te
interpretacije, ko jih izgovori, je e manj kot jih doivi takrat, ko
se zbudi. To je primer kompleksnosti interpretiranja. Redukcija v
kompleksnosti. Kvantni preskok. To ni edina linija procesa nae
interpretacije (od veje interpretacije do nijega npr.). Na vsaki od
tok transformacije interpretacije se ne izvaja samo redukcija,
ampak tudi nove interpretacije nastajajo. S tem, ko osmiljam,
proizvajam nove pomene. Na ravni, ko zavestno interpretiram svoje
sanje, vnaam kompleksnost svojega doivljanja. Dialog je prilonost,
da nastajajo spet nove povezave. Ta proces razvoja naih
interpretacij poteka po 2 smereh: k redukciji in hkrati se poveuje
celotna doivljajska kompleksnost. Analogija z ruskimi babukami. Kot
vrenost v sanjah nima koncepta, da si ti to, ko sanja. Vreni smo v
as, v jezik Danost, kjer smo porojeni. ni nam treba razmiljat
(koncept leve noge, desne ko hodim). To je najveji kompleks
interpretiranja, kjer nimamo razlikovanj RED RAZUMEVANJA. Ne more
izbrat. Ne more ne-izbrat, se preprosto noter porodi. Mene dela
mene tudi moj jezik, dosedanje izkunje, socializacija v nekem
trenutku nima nobene miselne V drugem okvirju bi bilo moje
doivljanje drugano. Postajamo lani nekega opisa. Ko deli svojo
konstrukcijo sveta, si lan. Bazini predpogoj vlanjenost. Ko mi
delimo to razumevanje, s tem smo lani nekega kompleksa. V
raziskavah razvoja transa se je pokazalo, da se te razline rede
interpretiranja da opazovat. V stanju najglobje meditacije ko
pridejo iz tega stanja ljudje govorijo, da so izgubili sebe, vse
koncepte sebe (tudi asa, prostora). Ljudje poroajo o zlitju vsega z
vsem. Oceansko zlitje je poimenoval Freud. Edino razlikovanje je
bilo obuek obstajanja. Z globino transa se intenzivira aktivnost z
mogani to so ugotovili s slikanjem moganov. BIVANJSKA ZAVEST, lanka
ZAVEST O BIVANJU. | Ne morejo te izkunje iz globokega transa
prevesti v jezik vsakdanji ali znanstveni, ker se zdi pregrob. Zato
se e najraje posluujejo metafor. Fritjof Capra: Tao fizike. |
Kultura, as, prostor me doloa, e to hoem ali ne. Kako primarno se
odzovemo, ko je na obstoj ogroen. RED KONCEPTUALIZACIJE red
interpretiranja, kjer e imamo koncepte. Primarno razlikovanje se
toliko utrdi, da pride na red koncepta. Se je tolikokrat ponovila.
Koncept asa, barve, oblik e bi se nauili
15-10-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
6
drugih konceptov, bi drugae zaznaval. Konsenza skozi jezik o
tem, kaj so elementi naega sveta zaznave. Interpretiramo skozi
koncepte, vendar nimamo zavestne refleksije, da to ponemo. Notranji
razgovor, konstituiran proces samogovora je v veliki meri poteka na
tej ravni. Skozi ta proces potrjujemo svojo sliko, eprav se tega ne
zavedamo. Vedno blie smo temu, kaj je fokus nae interpretacije v
tem trenutku MILJENJE. Eno je red ko komuniciramo, eno pa je red
komuniciranja kako komuniciramo. To je po Barnesu komaj red
zavestnega miljenja. RAZGOVOR o svojih sanjah govorim z nekom.
Podelim, dam svojo interpretacijo. Zdaj o tem govorim. V vsakem
trenutku sem popolna babuka. A uporabljam koncepte, jezik, ne da bi
bil zavestno pozoren. A zaznavam ves kup stvari. V meni je red
zavedanja, da obstajam. Stvar je bolj fokusa, kaj pride v miljenje,
kaj v razgovor. RAZVOJ OTROKA: Vrenost v jezik, as, prostor z
obutkom razvoja. Osvajanje, razlikovanje elemente sveta, dobi
koncepte. Kmalu zane govoriti, da ga razumemo. Interpretativna
dejavnost se nonstop pretaka in je samo stvar fokusa kaj je v
ospredju. To, kar mi en lovek z besedami pove, ne pove vse o
njegovem doivljanju. Jaz lahko ne razumem njegovih besed in to ne
pomeni, da so v ozadju nekega kompleksnega miljenja. Ljudje ne
razmiljamo samo v besedah. Eni prevajajo iz podob v besede.
Pomembno kako se zavedat kontakta razlinih redov. Morda iste
koncepte uporabljava ne da bi v besedah se to vidlo. Mnogo
kompleksneja slika sogovornika. Besede so zelo moan medij. Ne
komuniciramo samo z besedami. Karkoli je reeno, je rekel nekdo in
je reeno nekomu. e moje sporoilo je moja interpretacija.
Hermenevtina metoda. Naa opazovanja niso z velikim O. (Ideja
ustvarit skupno zgodbo v malih skupinah). Tudi ob istem podatku
toliko razlinih zgodb. En podatek lahko obelei zgodbo, ki jo imamo.
Mi ne moremo tega izkljuiti. Zelo dobro je imeti razline vire
podatkov. Uporabnik kaj tebi to pomeni? Iskanje univerzalnih
pomenov je zelo objektivistino. Uporabnik je glavni ekspert kaj
njemu slika pomeni. Tudi jaz imam hipotezo. Izhodie za skupno delo.
Vsaka slika je nek izraz doivljanja in ga lahko preverjam iz
razlinih zornih kotov. Ima neko paradigmo in vse noter prevaja.
Velik strah pred anarhijo, zato toliko pravil. Glas ljudi, etika
udeleenosti. Ok, nek pragmatizem pa mora bit (primer, ko postavlja
teniko igrie).
16-10-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
7
PRIPOVEDOVANJE ZGODB Psihoterapija je razgovor (Freud). Besede
sproajo pri drugem. Koncept terapije kot razgovora, dialoga je
postavil Freud. To e skoraj pred 100 leti. Kontekst izmenjava. Do
postmodernih avtorjev se je to potuhnilo on nihe to ve ni
poudarjal. Pozornost v postmoderni spet nazaj v dialog. Medij, v
katerem udeleeni skupaj ustvarjajo zgodbo soustvarjajo to je
terapija. Narativni pristopi. To kar zdravi, je dialoko polje, ki
se odpira in ki ga potem soustvarjamo. Ljudje svoje izkunje
organiziramo na nain zgodbe. Vstop, uvertura, zaplet, razplet. Ko
poslua drugega, ga poslua kot avtorja zgodbe. Punktuacija emu daje
poudarek, s im zane Svojega sogovornika jemljem kot avtorja in sebe
jemljem kot vkljuenega v njegovo zgodbo. lovek je zgodbe
pripovedujoa ival. Karkoli pone, pone zgodbo. Vidik, da ves as
pripovedujemo zgodbe. Pomembno imet obutek smisla. Zgodba je nek
nain osmiljanja kaj se mi dogaja. To je metafora. Ljudje smo
pripovedovalci zgodb in smo soavtorji zgodb nekoga drugega. Avtor
Mcloyd. Kako se koncept jaza, glavnega lika spreminja skozi
zgodovino v leposlovju. Postmoderna tudi prinaa nov jaz. Danes
imamo opravek s pluralnim jazom. Samo pronost, da imam veliko
jazov, mi danes zagotavlja monost, da sem uspeen. Neko je bila ta
razcepljenost povezana z boleznijo. Drug vidik pa kako mi namerno
uporabljamo zgodbe v delu, da bi imela preokvirjajoo funkcijo pri
uporabniku. Uporaba zgodb ima terapevtske uinke. Pravljica deluje
na oba, tudi name, ki pripovedujem. Telesno se veina otrok umiri,
ko pripovedujemo zgodbo. Repeticija, velikokrat elijo sliati isto
zgodbo, v neskonnost. Pripovedovanje zgodb ustvari kontekst z
mnogimi monimi pomeni. Zgodba v zgodbi v zgodbi Mnogokratni pomeni,
kontekst v kontekstu. Vse gre v meglo in pusti loveku, da se ga
dotaknejo tisti pomeni, ki mu nekaj pomenijo. Malo te premakne.
Ustvari precej neogroujo kontekst branje zgodb pripovedovanje
zgodb. Asociacije. Poklic pripovedovalec zgodb v amanistinih
okoljih. STEPHAN LANKTON zgodbe v terapevtske namene. Na um deluje
skozi metafore. Je metaforien. Nekaj v zgodbah, kar ima primaren,
elementaren nain pripovedovanemu, ga vodi, nagovarja, ui Ustvarja
nove prostore v sebi. Ljudje pridemo v stik z metaforami vasih na
isto nepriakovanih koncih. Ugoden kontekst za zdravilno izkunjo s
preteklostjo. Podpreti, da si vzpostavi ta varen okvir, da se
naravna, da se bo v teh dneh nekaj zgodilo. Ne ve kaj se bo
povezalo, lahko pa imamo zaupanje. Pozitivna dra kaj bo iz tega
nastalo.
- Sufijske zgodbe modrosti - enske, ki teejo z volkovi (Pinkola
Esten) - Zgodbe ob kuhinjski mizi (Rachael Naomi Remen)
22-10-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
8
Razline vrste zgodb To je 2. vidik, 2. red pripovedovanja zgodb.
1. red je lovek pripovedujoe bitje. 2. red je ideja preokvirjanja.
3. vidik pa je ko mi pripovedujemo zgodbo o pripovedovanju zgodbe.
Kako posredujemo zgodbe naih sogovornikov naprej. Odvisno od tega,
kakna je naa epistemologija, tako bi pripovedovali zgodbe naih
klientov. Od epistemologije je odvisno kako to ponemo.
Psihoanalitiki govorijo svoje metafore Freud govoril o silah,
mehanizmih analitino orientirani avtorji prepoznajo zgodbo
sogovornika skozi psihoanalitien jezik in jo tako tudi
pripovedujejo. Isto sistemski avtorji (sistem, meje, mehanizmi,
dinamika, mo, hierarhija, vzorci, obrazci, povratne informacije,
kronost, intervencije, funkcionalnost funkciodiagnostika). To je
drugi besednjak od psihoanalize. To neskonno raznolikost zgodb o
zgodbah klientov lahko uredimo tako, da se vpraamo, kaj so
epistemologije klientov. Postmoderni pisci prevajajo zgodbe svojih
klientov , poskuajo im bolj z njihovimi besedami puajo, da im bolj
govorijo z njihovim jezikom. Naredit okvir, potem pa pustit. Zelo
obutljivi za jezik. Participacija uporabnikov. Skupni rezultati,
skupni proizvodi. De Shazer kako se vloge jezika razume razlino, e
izhaja iz razlinih temeljnih predpostavk. Svet objektivno tam zunaj
potem jezik opisuje, izraz zunanjega sveta do tega, da jezik
reprezentira in potem, da je lahko bolj ali manj natanna in lahko
uporabi besede in predvideva kaj odzadaj stoji strukturalisti ni
popolnoma prava preslikava objektivnega kar se je zgodilo. Svet,
jezik kot iluzija Maja (Indijci in Budisti). Jezik skriva
resninost. Vsem tem predpostavkam je skupno, da obstaja objektivna
stvarnost. Jezik ustvarja in jezik je resninost po
poststrukturalistih. Anderson jezik ni nedolen. Beseda je konj. Z
besedami delamo stvarnost. Velika obutljivost kako govorimo.
Govorit v njegovih metaforah. Govorit njegov jezik, se mu pridruit.
Tu ne gre za predpostavko, da je tam zunaj svet. Vsak pripoveduje
svojo zgodbo. Vidimo skozi sebe. Drugi red je pragmatien. Tretji
je, da na razline naine pripovedujemo zgodbe, ker imamo razline
epistemologije. Iz naina, kako je knjiga napisana, lahko sklepamo,
ali se avtor obnaa, da je on tisti ekspert ali se obnaa kot tisti,
ki nevtralno od zunaj opazuje ali se zaveda svojega vpliva, ponuja
alternativne monosti, e reflektira Odpiramo prostor za razgovor in
odpiramo dro nevednosti. Ne zanima nas vpraanje resnice.
Konstruktivizem. Ne predpostavljam, da obstaja resnica, da nekaj
velja. Postmoderne ljudi zanima kaj je za ljudi smiselno. Jaz
jemljem zgodbo res. Moneji ko bo najin odnos, veja je verjetnost,
da bo zgodba rasla in postala bolj celovita. Andersenova &
Goolishian. Pojem reprezentacija. Re pomeni ponovno. Presentacija
pa postavljati v sedanjost. To ima preokvirjajo potencial.
Raziskujemo tiste vire moi s preokvirjajoimi vpraanji
EPISTEMOLOGIJA HIPNOZE Temeljne predpostavke kaj je hipnoza. Iz
katere predpostavke izhaja. Paradigmatski premik v razumevanju, kaj
se sploh dogaja in kaj hipnoza je. Do 40-let je bila e zelo iroko
zporabljena. Premik pa z M. Eriksonom. Mesmer (predpostavljal
magnetizem, ki deluje na ljudi), Bernheim, Freud (najbolj proslavil
hipnozo) Hipnoza ni noben fenomen. Spremenjeno stanje zavesti. To
poznamo e od vekomaj. Vzduje, posebna atmosfera. Za
23-10-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
9
zdravljenje, verske-religiozne obrede. Namerno, nartno izzivanje
teh stanj in znanstveno prouevanje pa lahko damo v 19. stoletje.
Freud bil uspeen pri enskah, kje ni bilo organskega vzroka za
boleine. udene ozdravitve. Histerije je on to poimenoval. Histerine
izgube sluha, gibanja. Uinki niso trajni in se pojavijo novi
simptomi, zato je bil razoaran nad njo, zato je el v asociacijo
Hipnoza kot metoda, tehnika, raba sugestij za doloeno mero
simptomatike za pomaganje pri simptomatiki. Vzrono posledino. Kot e
vzame zdravilo. Tak je bil koncept, enosmernega delovanja
operatorja tistega, ki izziva hipnozo. Nadzor absolutno v rokah
tistega, ki operira s hipnozo, prejemnik tovrstne pomoi pa je
pasiven. Robotiziran nain, znailen za tisto znanost. Zdravilo za
doloeno vrsto simptomov. Odrska hipnoza izhaja, uporablja to idejo
ljudi kaj je hipnoza. Z M. Eriksonom pa pride do temeljne
spremembe. Ni ve enosmerno delovanje operatorja na hipnotiziranega,
ampak gre bolj za kontekst med hipnoterapevtom, svetovalcev in
sogovornikom. Hipnoza je komunikacija med nezavednim
hipnoterapevtko in sogovornico. Kontekst, kjer imajo sogovorniki
poveane monosti za razreitev teave. Sproijo se procesi, ki
omogoijo, da lovek pride v stik z viri. Da lovek integrira
odcepljene dele sebe. To ni ve pasiven sogovornik, ampak partner,
aktivna vloga, kjer vzpostavlja povezave, ki so zanj zdravilne,
kjer prihaja do virov, ohranja dostojanstvo. Hipnoterapevt s pomojo
tega kar opazi pri sogovorniku, se mu s pridruevanjem soustvari
pomembno komunikacijo med njima, vendar nima pojma kaken bo
rezultat. Ni ve razumljena kot sklop tehnik, vendar kontekst, v
katerem vzpostavijo stik s potencialnimi viri. Indukcija sproanje
transa. Barnes: trans so procesi, ki se dogajajo; hipnoza pa je
eleni razplet, outcam. Hipnoza je kontekst, v katerem se procesi
transa razvijejo. Erikson ni veliko pisal. Milton ima posebno
pozicijo. Je aman med psihoterapevti. Ni ulovljiv. Ni se naslanjal
na teorijo osebnosti ali patologijo. Delal je s tistim, kar je tam
videl, s tukaj in zdaj. Pionir postmodernega pristopa. Prieli so
razlikovat stanja vsakodnevnega transa. To je en fenomen, ki je
znailen za vsakega loveka. Odklop od obiajnih stanj. Ljudje
doivljamo v raznih ciklih. ivljenje poteka po ritmih, po ciklih
tako tudi znotraj dneva. Valovanje v aktivaciji moganov. Na 90 min.
Beta valovanje, potem pa razlino dolga faza cikla vklopijo se alfa
valovi; preklop, ki je veinoma nezaveden. Neki trenutki vsakdanjega
transa, ko je vsrkan v nekaj. Morda se nekam zagleda, v bistvu pa
se v tebi nekaj dogaja. Zelo zanimivi znaki blagega transa. Morda
utripanje vek. Katalepsija telo postane kot da bi spalo. Stanje
transa je tudi ko gleda film. Se se nekam premaknil iz
vsakodnevnega stanja doivljanja. Pomembno, da prepozna te znake
tudi zase da zna posluat svoje naravne cikle, trenutke, ki so
namenjeni regeneraciji. Lahko se nauimo pri drugih znake
blagodejnega transa. Da ne pokvarim te trenutke. Da ne prekinem
naravno potenciran proces. Lahko pa ga utiliziram, izkoristim,
uporabim. Lahko ga podprem. Olajam. Indirektna raba transa ko se e
razvija, ga samo e okrepim, da uporabim trans. Hipnoza oz. trans je
interkomunikacija, med nezavednim mene in nezavednim mojega
sogovornika. Poskusi vzpostavit disociacijo v doivljanju loveka, ki
olaja odklop. Da obiajni vzorci malo utihnejo in se odprejo vrata
novih potencialov. In v transu se dogaja neka disociacija.
Velikokrat ele ko pride do kontrasta, spozna v kaknem transu si.
Hipnoza je komunikacija to pomeni, da midva oba razvijava stanje
transa. Veina ljudi, ki opazuje, tudi razvije trans. Tudi sami
razvijejo stanje transa. Podpret loveka, da spontano razvije stanje
transa. Na primer e tako, da opazuje in to je e transogeno. Tako ga
tudi pripravi da mu zabia, da naj pazi, da ne pade v trans. Hipnoza
kot znanost o interkomunikaciji 3. slajd prej izpustimo. Vsaka
komunikacija je za sogovornika smiselna v nekem kontekstu. Kako so
vzorci obnaanja za loveka v nekem kontekstu pomembni. Ker je bil
morda v tisti situaciji najbolji nain za preivet. Takrat je imelo
to nek smisel, vendar mi morda kasneje lahko kodi. Hipnoza
kontekst, ko lovek
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
10
razvija svoje obrazce, svoje razumevanje, svojo konstrukcijo
resninosti. Hipnoza po tem ni pranje moganov, eprav to tudi
poznamo. Razumevanje hipnoze iz terapevtskih pomenov. V tem pomenu
lovek v hipnozi ne naredi niesar, kar ne bi naredil v vsakdanjih
zadevah. V vojnih kontekstih ali pa e so zraven e droge Ravno z
Eriksonom je prilo drugano razumevanje v primerjavi s psihoanalizo.
Psihino zdravljenje se dovri takrat, ko nezavedno postane predmet
zavestne refleksije zavestni uvid to po psihoanalizi. Po Eriksonu
pa se tudi v stanju nezavednega po sugestiji lahko dovri. Mono reit
problem in lovek ne ve zavestno, kakno delo je naredil
(posttravmatska travma). Manever moganov, da ljudje lahko preivijo
kako travmo, npr. zato psihosomatika morda popolnoma apatien, a
naenkrat ponori. Ljudje razvijejo sisteme zaite, a imajo morda s
tem velike teave. Ni potrebno vedno, da reijo na zavesten nain in
to je zelo pomembna ugotovitev. e so trans odprta vrata v stanje
loveka in e je to naravno, pomembno, da to ne pohodimo, ampak
konstruktivno uporabimo za poveanje monosti za reitev. Ta
disociacija med zavedno in nezavedno. zavestni vzorci so omejeni.
Vsak vzorec omejuje, vendar jih rabimo. Zato odpret prostor
nezavednega prispeva k obutku varnosti. Nezavedno je prostor, ko
zaobidemo zavest obiajnih vzorcev. Zavedno je povezano tudi bolj z
levo hemisfero, nezavedno pa bolj metafora za ustva, doivetje
neposrednega in se bolj nanaa na desno hemisfero. Povezave med
ivnimi celicami se nenehno porajajo in doloene moganske funkcije
prevzemajo druge funkcije, e pride do pokodb. 3 vrste rani zgodb:
lastna zgodba; zgodbe, ki jih sliimo od drugih in jih pripovedujemo
naprej; zgodbe v obliki pravljic, mitov, basni vsaka ima svoj
namen. Prvi dve vnaamo v kontekst za spremembo, da lahko pride do
nekih sprememb. Tiste tretje so lahko malo drugae naravnane. 4 mone
funkcije: 1. funkcija zrcala. V zgodbi zagleda sam sebe, ko nekdo
pripoveduje. Bodisi svoj notranji problem ali pa frustracijo,
protislovje. Indirektno ozaveanje, omogoanje uvidov 2. funkcija
modela. Posameznik lahko znotraj zgleda zagleda monost za reitev.
Vzor, zgled, ideje o reitvah ki pa niso intelektualne sorte, ampak
doivljajska-konkretna stvar. 3. funkcija regresije. Regresija
nazadovanje (-), doivljamo bolj na preprost nain (+). Pomeni
preprosto, ko se stvari zlagajo. Trans, indirektni trans, nezavedno
reevanje, hipnoza, vsakdanji trans. 4. funkcija kot kontrakoncept.
Drugae razumevanje svojega problema. Preokvirjanje. (Kibernetika
razgovora je letonja osrednja tema)
29-10-2008, vaje
29-10-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
11
Vzbudit zaupanje v lastne moi (redko uporabljene), v nezavedno
Zgodba Eriksona o konju (zablodeli konj). Mi smo mojstri sledit
uporabniku. Pomembno, da mu ni pustil s ceste. Erikson iz vseh
svojih hendikepov naredil potencial. V stanju zmehanih vzorcev
vpelje idejo in to potem deluje veliko bolj kot v stanju vsakdanje
zavesti. Primer pred spanjem. Zato trans. Pokazatelji razvoja
transa. Dihanje se upoasni. Opazuj otroke, ko jim pripoveduje
pravljice ali gledajo filme. Pulz se umiri. Katalepsija telo kot bi
spalo. Ekonomino gibanje. Navadno se umiri telo. Spontani gibi
(trzne kak prst) so pa kontinuirani ali pa so ponavljajoi. To je
signaliziranje, namenjeno tudi sogovorniku (hipnoterapevtu).
Utiliziraj te znake. Spreminja se tudi glas. Pri hipnozi je
pomembno, da se osredotoi na nekaj, ker to vodi v proces. Povabimo
loveka, da podeli z nami tudi kaj, ko je v transu. Proces je
podoben potapljanju na dah. Za obutek varnosti je zelo pomembno, da
vidi, kako globoko lahko gre in spet se vrne. Tako delamo s
transom. Povabimo loveka, da odpre oi in lahko kaj podeli, potem ga
pa spet povabimo nazaj v trans. Vse se umiri in potem ni bolje
sugestije, kot da jih spodbudi. Sejanje idej ena bo e vzklila.
Pokrij im ve odgovorov. Zenine spremembe razirijo se. Ko razvije
trans, kar je e na delu, samo podpre. Tudi pri izstopanju iz transa
pomembno upotevati, da gre kot potapljanje na dah in da ne gre na
prvo. Podobno kot pri vstopu. Vidi se relaksacija. Vasih tudi kaka
solza, ki pa je lahko zgolj posledica fiziolokega stanja. generalno
bi se ljudje morali dobro poutiti v stanju transa. Za
regeneriranje. Odzivna pozornost odzvat se s pozornostjo film kako
kdo not pade. Vidi se, kako pade not. Znailnost tudi dobesedno
razumevanje (e bi te kdo vpraal ali ima uro, bi rekel da) ljudje
tam dobesedno razumejo. Zelo pomembno kaj govori. Lahko ga zelo
zmoti, e klientu tisto ni blizu. Pove mu tako kot je njemu dobro. e
pa to ne ve, pa mora tako govorit, da pokrije vse mone odgovore.
Pride do razpoke, kar se dogaja v zunanjem okolju in v notranjem
duevnem dogajanju. Obrnejo se navznoter. So eni ist spontani
pojavi, npr. izguba spomina (amnezija) ne vejo, kaj se je dogajalo.
Amnezija je lahko posledica tudi pohipnozne sugestije v fazi
prebujanja jim pove, da se bodo spominjali tisto, kar je za njih
pomemembno, vse ostalo pa lahko pustijo v nezavednem. To je morda
pomembno pri posttravmatskih travmah. Amnezija ima varovalno vlogo
in to ne smemo ignorirati. Regresija zlahka grejo v asu razvojno
nazaj. To je krasen nain pridet v stik s sabo preden je razvoj neko
travmo. Erikson je sidral v stanju transa izkunjo pred to travmo.
Okrepljena izkunja potem lahko prevlada nad travmatsko. Znailna je
tudi anestezija izguba obutka za boleino. Se pogosto uporablja v
zobozdravstvu. Katalapsija omrtvieno telo. Spremenjeno doivljanje
asa. Zgostitev asa ali pa obratno. Prostor in as sta koncepta kot
pravi Einstein. Refleks utripanja se zmanja, zamegljen/steklen
pogled. Barve se prinejo spreminjat e dolgo strmi. Tunelna zaznava.
Vse sorte ljudje govorijo. Od stanja-odvisno uenje (stanje in
vedenje) Na stanja vezano. Doloene izkunje tiste, ki so povezane z
monim vzburjenjem, da se informacije (ki jih predelujemo) veejo s
tistim stanjem. Moje doivljanje se povee z nevrofiziolokim stanjem
v trenutku travme. e pride v drugi situaciji do podobnega
vzburjenja, jaz zanem podoivljat travmo. Ali pa se zgodi obratno,
da sem pria nekemu dogodku in se mi aktivira podobno nevroloko
stanje kot v travmi. Spoj in potem vseeno na katero tipko
pritisnem. Vezanost na stanje ni odvisno samo na posebne trenutke.
Lahko ta vezanost nastanka znailna na nae vse doivljanje. obutek
kontinuitete v obutku jaza je bolj rezultat tega, da smo v doloenem
stanju in to stanje producira obutek jaza. To so v bistvu vzorci
narejeni vzorci, ki jo spremlja tudi nevrofiziologija telesa. Lahko
pridemo v
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
12
stik s tistim znanjem npr. skozi hipnozo do blokiranih. Izkunja,
ki je drugana, potem e zanemo preokvirjat. V hipnozi lahko do stika
z blokirano zadevo in stik s tako informacijo je vedno potencial za
njeno preokvirjanje. Ko se spominja, gre e za novo konstrukcijo. Za
to je hipnoza fantastien koncept. Da enkrat drugi samo spomnim
loveka na eno sliko in bo obnovil obutek jaza, lastne moi. Seyje.
Ugotovil kako se organizem na razline stresorje enako fizioloko
odzove. Erikson pa ugotovil, da kadar imamo celo isti stresor in
fizioloko pa se psiholoko na isti stresor blazno razlino odzovemo.
Na isti stresor se psiholoko razlino odzovemo. Zaradi tega, ker smo
si interpretativno blazno razlini (za razliko od fiziolokega).
Izkunjo transa izkoristimo, da si da mona doivetja iz otrotva, ko
je bil e viek moi. Uit ljudi avtohipnoze, da e bolj ukoreninijo
pozitivne izkunje. Uinek placebo Tudi to je zavren temelj
zdravljenja. Uinek priakovanja, predstave, da ti bo nekaj v pomo.
Medicina ima nivreden odnos do tega. V bistvu pa je to naa magija,
naa vera. Eni dvajset let kliejo bolezen (naravnavajo) in potem res
zbolijo mone predstave, ustva nevrofizioloki procesi se prino
odvijat v fokusirani smeri. Mi pogosto to izkoriamo. Placebo je
prezret kamen. Uinki vere. To blazno pae k podporam pomoi, k virom
moi. Orientacija na to kar je. Ta perspektiva ima to kar delamo v
socialnem delu, neke nevrofizioloke posledice, ne samo
psihosocialne. Pripovedovnje zgodb je vedno indukcija v stanju
transa. Vsi mi spontano razvijamo trans. Povezano z idejo
na-stanje-vezano-doivetjem. Kdaj si se nazadnje dobro poutil, kako
je bilo takrat S tem se on naravnava. Indukcija pomeni sproanje.
Logika iskanja izjem. Povabi, da ti pove zgodbo o izjemnem dogodku.
Vse to se povezuje. Ne raziskujemo problemskih vzorcev, smo pa
spotljivi, e njeno nezavedno odpelje tja. Nevroznanost: e elimo, da
problemski vzorci izzvenijo, je potrebno problem tudi podoiveti.
Vendar potreben en varen kontekst in to je lahko hipnoza. De
briefing izpraevanje tehnika. Ta tehnika pa ni uinkovita. Ker je
tvegano uporabljat pri posttravmatskih travmah. lovek se je morda
naravno e zaitil s kako amnezijo. Lahko odpira rane in samo odpira
to travmatsko izkunjo. Zato ustvarit kotekst, v katerem bo lovek
priel v stik s temi vzorci. De briefing pa ni pravi kontekst, ker
je izpraevanje (zavestno). Pomemben je namre kontekst, v katerem to
naredimo. Black outi so loveka varovala. Kontekst, v katerem lahko
lovek sledi svojim glasovom. Postmoderen pogled ne preokvirja ti ti
samo pripravi kontekst on pa mora najti svoj nain, da bo
preokviril. Ni tega: neka teava eno zdravilo. Postmoderen pristop
je plavanje proti toku. Kako bo naredil, je vedno tukaj in zdaj, ni
receptov. Tehnike same ne morejo pomagati. Ni klju v tehnikah. So
samo ve istega. In so strano omejujoe. Postmodernost je vabilo v
veliko neznanega, v veliko negotovost. Zaupat, da so uporabniki
eksperti za svoje ivljenje in imajo svoje potenciale. Mi smo
navajeni, da moramo imeti neko znanje za varnost. Pred nami je
krasno obdobje. De Shazer in njegova v reitev usmerjena kratka
druinska terapija on je spet radikalec, spet druga skrajnost, ki
dvakrat prerta problem in to pomeni, da se tudi on ima za tistega,
ki ve, da se o problemu ne sme govorit.
30-10-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
13
Neprostovoljne transakcije dati vse karte na mizo. TRUIZEM
uporaba splonih resnic. Resnice, ki jim ne more oporekat. Z niemer
mu ne vsiljuje, govori tisto, kar tudi on zna. Govori stvari, na
katere lahko odgovori samo z DA. Temu se ree DAIZEM. Ustvarja se
primaren kontekst stabilnosti. e mu vekrat pove kaj zapored takega,
da odgovori z da, potem lahko da sugestijo, in je ve monosti, da bo
rekel da. e parkrat ree ne, se ustvari malo drugana atmosfera.
Atmosfera je zelo pomembna. V delu s transom pomembno dat oporo.
Preobrat doivljanje iz pozicije rtve v nekoga, ki nekaj zna,
obvladuje. ['69 kibernetika kibernetika. Jaz kot opazovalec sem
vedno osebno v tistem kar opazujem.] KIBERNETIKA IN SINERGETIKA
RAZGOVORA 5 aksiomov komuniciranja Velik razmah kognitivne
znanosti. To je e rezultat kibernetike prvega reda. Karkoli pone,
nekaj sporoa. Vsako vedenje ima sporoilno vrednost za udeleene.
Odnosni in vsebinski vidik odnos se med komunikacijo med
komunikanti vzpostavi. Kakor jaz verbalno reflektiram najin odnos,
kako jaz meta-komuniciram. V. Satir: kongruentna in nekongruentna
komunikacija. Pari, ki imajo teave v odnosu, ko elijo nekaj
vsebinskega se pogovarjat, so zmeraj osredotoeni na odnos zmeraj se
obrnejo na odnos (pogosto razumejo kot napad). Odnosna problematika
v ospredju tam, kjer pari nimajo urejenega odnosa. Punktuiranje se
popolnoma nanaa na epistemologijo. Kako oni elemente svojega
ivljenja postavljajo v celoto, sestavljajo v svojo lastno zgodbo.
Kaj so sploh elementi? Kako si on vzrono razlaga? Lahko koristiva
simbole transogen nain reka ivljenja in takoj vidimo, kaj so za
njega prelomni dogodki In spreminjamo pozicijo pogleda. emu da
poudarek, kaj zanemari kako bere svoj life, kako bere svoje
dosedanje poskuse reit situacijo, iz katerega zornega kota bo
pogledal Bateson: digitalno ali analogno. Star, primaren jezik ali
jezik metafor, da daje sporoila na nain, da koristi sporoila iz
narave. Lep kot jutranja zarja in je veini jutranja zarja ve.
Delimo prostor in as v katerem ivimo, smo se nauili govorico telesa
znotraj kulture analogno komunikacijo po podobnosti z naravo je
staro, ki pa ne prenese jasne odnose kot jih ima digitalno, kjer
vzpostavljamo znake, kot so tudi za zanikanje; preciznost,
matematini jezik, sms, likovni jezik, veliko bolj precizno se da
uporabit dogovorjen znak. Mi rabimo oba in koristimo oba. Ne bi
mogli uspeno komunicirat, e ne bi imeli oba. Simetrina in
nesimetrina. Tudi klju, da uporabljamo oba. Vasih smo v
enakovrednem poloaju, smo v simetriji. Simetrija je fantastina
stvar, po drugi strani pa komplementarni odnosi soodvisnost. Tu ni
enakovrednih odnosov. Delodajalec rabi delavca. ele njuno vedenje
skupno tvori eno celoto. Tudi tu se lahko pride do eskalacije, do
pretiravanja.
06-11-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
14
Epistemologija komunikacije Vedno, ko razmilja, je pomembno, od
kod izhaja. Opis je odvisen od istega, ki opisuje in od njegovih
temeljnih predpostavk. Informacijska tehnologija na eni strani in
kibernetika drugega reda. IT ojektivistine predpostavke, K2R
hermenevtika. Komunis pomeni deliti nekaj, imet nekaj skupnega ali
nekaj razdelit. Komunikacija po IT straen bum prenos informacij od
oddajnika do prejemnika. H. von Foerster pravi, da so informacijo
koristili v sintaktinem pomenu kot signale, ki jih nekdo poilja, ne
pa kot kako jih nekdo razume. IT signali, niso pa se ukvarjali
kakni so pomeni teh signalov. Informacija kot sporoilo, opremljeno
s svojim pomenom. Tonost prenosa. Bolj tono ko prenese, bolj
kvalitetna je bila komunikacija. Kibernetski pogledi pa v smislu
deliti, imeti nekaj skupno. Delimo neke koncepte in smo v
komunikaciji. Ne gre za tonost prenosa, ker K2R v to ne verjame.
Verjetnost je v dogovorih, sporazumih, skupnih razumevanjih.
Dogovor o minimalnih ciljih, majhnih korakih, o konkretnem projektu
dela Polno dogovorov, tudi v socialnem delu. In to ima vrednost, ne
pa jasnost in razlonost, daje vsem razumljivo. To namre ni dovolj.
Hans von Foerster IT so mislili na signal v komunikacijski kanal in
da je pomen informacije v njej vgrajen. Pomen si vsak sam naredi.
Potencialna in uinkovita razlika. Epistemologija razumevanja. Veino
signalov iz okolja sploh ne zaznamo. Je kontekst neskonnih
draljajev, ki pa ostajajo potencialni in jih ne zazna. Ko pa jih
zazna, jih lahko na razline nain in ele potem postane uinkovita. [*
Naa zaznava je skrajno selektivna. Tudi kako punktuiramo. Som
zgodba pripovedujoa bitja. Kako se poutimo. Objektivna novinarka
kot novinarka, ki je ni.] Komunikacija in konverzacija Komunikacija
biti v neem skupnem, nekaj delit. Teorija komuniciranja, Pask '92.
Znotraj komunikacije definirat posebno vrsto komuniciranja
konverzacijo. Pripovedovanje zgodb, konverzacija, dialog in
hermenevtika. Kibernetika Paska predhodna preuevanje naina govora
svetovalcev in terapevtov. Pask loil konverzacijo kot posebno
obliko komuniciranja. Delimo svoje koncepte v komunikaciji. Mi
komuniciramo, delimo jezikovne navade ampak kako pa se razumemo? To
zanima avtorje konverzacije do kaknih sporazumov lahko pridemo. Ni
dovolj, da s sogovorniki samo komuniciramo, ampak tudi kako se
razumemo. Osrednja definicija konverzacije kot poseben element
komuniciranja svoje interpretacije, pri tem pa se morajo zgoditi
novosti. Glavna vrednost komunikacije so novosti. Mi nekaj novega
delimo skupaj. Tretji produkt pa, da ljudje kljub hermenevtinem
zdruenju ohranjamo svoje medosebne razlike. Pluralizem razlik,
identitet. Negovanje in praznovanje razlinosti. Medosebne razlike
med nami je pogoj, da smo sploh zainteresirani za dialog po Pasku.
Temeljne razlike so motor, ki nas ene, da gremo v dialog. Ohranja
medosebne razlike, tudi ko pride si blizu. Vsaka komunikacija e ni
konverzacija. Je pa vsaka konverzacija en primer komunikacije.
Gregory sodelavec Paska, tudi pa raziskoval, kako koncepte,
predstave oblikujejo ljudje, ki so od rojstva slepi. Konverzacija
naravni jezik, ki deluje, je delotvoren in s katerim elimo naredit
svet razumljiv sebi in drugim. Kriterij(moen, ne pa edini) je
kriterij stopnje bliine ali oddaljenosti. Kadar je veliko skupnega,
je lahko tudi ovira konverzacije. Vegeneracijske hie npr. (pri nas
doma ). Primer tudi dokler so imeli samo en TV, je bilo veliko
komunikacije (daj ips, daj na glas), strano malo pa konverzacije
(kako si razumel film). Ljudje se lahko leta in leta sreujejo, pa
nobene komunikacije, pa eprav si veliko delijo (delavci Mura).
Psevdoskupnost je to. Tudi nai organi so v stalni komunikaciji,
vendar ni konverzacije. Lahko pa jaz z njimi barantam in torej
konverzacija. Konverzacija pripelje do novosti, vsaj malo se mora
nekaj spremenit.
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
15
Hermenevtika interpretiramo interpretacije sogovornikov. Zmeraj
rekurzivnost. Izmenjujeva poglede kaj je fokus naega predmeta
pogovora. Ohranjava medosebne razlike. Ne gre samo za uporabne
vrednosti. Gre tudi za lepoto, za estetsko vrednost. Nov ivljenjski
tok. Kot socialni delavec si sam svoj instrument. Tisto kladivce
(ti) po vsakem dialogu nastane nekaj drugega. Lepota tega, ko se
nekaj zgodi med nama. Trenutki sreanja. Konverzacija 2 Razline
vrste sporazuma. Konsenz strinjanje o nestrinjanju (Laing). Gre v
to in ugotovi, ter si dovoli, da se ne strinja. Ne meat sprejet
loveka kot ustvarjalno bitje ter kaj lovek misli in naredi. Meat
diagnozo s lovekom kriza :S . Pomembno delat na odnosu, da se ne bo
poutil identitetno ogroen, e se ne strinjam z njegovim miljenjem. V
procesu konverzacije se nek pomen iziuje (bolje povedano - se
razvija). isto je konstrukt, zato izievanje pod narekovajem. V
konverzaciji se ljudje zdruujemo. Ve ve nekaj o loveku, ne pa
objektivno. [] blievanje. Pomeni pa v konni fazi postanejo stvar
interpreta. Vmesna postaja je tam, ko nam sogovornik pove, da ga
razumemo. Do tja lahko gremo. Vsaka komunikacija je bolj kinematina
kot slike v filmskem traku. Ima svoj zaetek in svoj konec.
Komunikacija pa je vena. Konverzacija kot delovno uokvirjena
komunikacija. Preberi si tiste 3 lanke kibernetike spremembe in
stabilnosti od lani. Razlino interpretiranje komunikacije
Komunikacija najiri kontekst, v katerem delimo svojo bazino
razumevanje. e pride kdo z drugega asa, je velika verjetnost, da ne
bi mogli komunicirat. e posebna vrsta komuniciranja. Sogovornikom
gre za to, da bi se razumeli zanima nas, ali nas je drugi razumel.
To Pask imenuje konverzacija. Kljub zblievanju pomembno, da
ohranjamo medosebne razlike. To, da smo mi razlini ljudje, to je
ravno to, da potem komuniciramo med sabo, ker se zanimamo drug za
drugega. Dejavniki h ugodnemu kontekstu za dialog Dialog usmerjamo
tako, da udejanjamo konstruktivizem/hermenevtiko/kibernetiko
drugega reda To povea monost, da realizirajo svoje elene izide. En
ta okvir je delovni odnos. Potrebno vzpostavit primarni kontekst
stabilnosti. To je prvo dogovor o delovnem odnosu. Potem kaj sploh
problem je in kaj reitev in kaj sprememba. Kaj tukaj ponejo, s im
bi radi odli Med narativnimi vejami je ena, emur pravijo
dialoki/hermenevtini pristop kako se mi pogovarjamo v komunikaciji.
S im je stopil v pogovor? Fokus na virih. Metodina naela
sistemskega socialnega dela. Pridruevanje. Pomemben element
vzpostavljanja primarnega konteksta stabilnosti. Vedno znova
nagovarjamo eksperta iz izkuenj in to skuamo utilizirat. Nartujemo
elene spremembe. Skupaj presodimo, ali je v bazi potrebno
reorganizirat, ali so potrebne spremembe prvega reda. Leksikon moi
in perspektiva ta kraljeva pot, da preokvirijo. Preokvirjanje
neuinkovitih vzorcev. Fino je, da vem, v em sem moen. Poznat svoje
mone strani in jih uporabljat. Skupaj oblikujemo nart korakov in on
ima instrument, da pogleda, kaj je potrebno naredit. Ko smo
raziskal, kaj ga energizira, da se odlepi od
12-11-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
16
paradoksalnih vzorcev, to potem krepimo. Niso samo nagrade
tiste, ki nas energizirajo (lahko tudi omejitve). Interni
energizatorji, kaj mene energizira. Prispevamo, da se
destibilizirajo stari vzorci in potem prispevek k stabilizaciji
zelo pomemben. Koncept ekolokega zavedanja vsaka sprememba odzvanja
v irih kontekstih v katerih lovek ivi. Prosimo za povratne
informacije, spraujemo, e gremo e v tej smeri Mikrodinamika
razgovora Sestavine razgovora so vpraanja in odgovori v obe smeri.
Tudi razne trditve, izjave, ukazi Dogovori tudi kot razlini
produkt. Uporabljamo vpraanja odprtega tipa (ki se zanejo na K).
Obstaja verjetnost, da bodo odgovarjal odprto na vpraanja odprtega
tipa. Na da/ne vpraanja (ali)/vpraanja zaprtega tipa vlee klienta v
odgovor da/ne. Da/ne samo, ko specifiziram. Vpraanje vabi k
odgovoru. Vpraanja e doloajo odgovore. Z da/ne samo bolj preverjamo
ali smo ga razumeli. Na retorina vpraanja ne priakujemo odgovora.
Hierarhija, to vzpostavljajo ta vpraanja. Tudi odgovor sugerirajoa
vpraanja. To so vpraanja, ki jih eli, da lovek odgovori, vendar ne
odpirajo odgovora. Zelo vana je vsebina/fokus teh vpraanj. e
spraujemo o preteklosti, o virih nemoi, o problemih o vzrokih to je
idealno za tiste, ki se imajo za luzerje. e ljudi vpraamo v
sedanjost zastavljeno vpraanje, se nam e vedno zna zgodit, da bodo
padli v preteklost. Ko smo v stiski, gledamo v preteklost. Zato
pazi na te atraktorje. Pomembno bit vztrajen. Preokvirjanje v to,
kaj pa danes. Kaj ste se uili iz tega (zgodba iz preteklosti)?
Pomembno je vztrajat. Bodi iznajdljiv in kreativen. e govori o
nemoeh kaj ste pa zmogli? Krona vpraanja. Nekoga drugega vpraam za
osebo, ki je navzoa. Takoj ga s tem povabim v drugo perspektivo. To
je koristno pri pogajanju. Povabimo ga, da se vivi v drugega. Drugi
ima tudi monost, da vidi, kako ga razume. S kronimi vpraanji ljudje
marsikdaj prvi ubesedijo tisto, kar ni bilo izreeno. Tako pogosto
vidimo drugega potem v drugi perspektivi. Take ene stvari si mi
zelo teko povemo, v kroni obliki pa lahko izrazimo. Perspektive, da
druge postanejo razumljive. Vpraanja izjem. Raziskoval bom tisto,
ko je gratalo. Ko prine podoivljat pomembno izkunjo, lahko
izkoristimo za trans. Ko podoivlja, si e v transu. Vpraanje izjeme
je transogeno. Spodbuja, podpre. Majhne stvari povea. Raziskujemo,
kako punktuira in potem na to vplivamo s tem, ko spodbujamo. Krepit
obutek, da je smiselno it na pot osebne rasti. Humorna vpraanja.
Koristit humor. Deluje preokvirjajoe. Poglej si v ivljenjskem svetu
uporabnika. Vpraanja s pomojo lestvice, vpraanje smisla (ali imate
kaj od tega?). Karkoli lovek pove, da mu osmilja, da bo nadaljeval
pot. Vpraanje ve o tem. Ne se zadovoljit s prvim odgovorom. Ker so
bolj ablonski. Kdo je to kdo so to vsi kdo je nihe kje uti zani v
katerem delu vse to dela nove produkte. Vpraanje udea. Pomembno v
tem obdelat vsa socialna razmerja (krona vpraanja) in nartuje, da
se lovek obnaa kot da bi bilo v naslednjih sreanjih. Dvojna vez.
Destruktivno kar koli naredi, je narobe, je kaznovan. Protislovna
sporoila. Terapevtska dvojna vez karkoli naredi, je super. Povea
obutek svobode. Svoboda odloanja energizira ljudi. Ko se ti stepeta
mulca:
- kako je to bilo (naj razloita) - odigrajta - zamenjajta vlogo
- kako se zdaj pouti?
Izjave, s katerimi povzemamo. S tem takoj preverja in daje fokus
na sogovornika. Monost, da delamo in proizvajamo razlike. e ljudje
govorijo splono in abstraktno, povabi h konkretnosti. Ne
poduevanje, ne psihologizirat. Pozicija tistega, ki ve ekspertna
izkunja.
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
17
To ni vedno slabo. Lahko vliva zaupanje. Sama izjava po sebi ni
slaba. Izjava kot hipoteza izjava, ki jo zavremo ali potrdimo in
sogovornik ima to vlogo. Asertivnost. Lahko imamo rde signal za
stop, ko greva predale. Nain sporazumevanja okrog meja. Proizvod je
vano, da je novost. Razgovor je hermenevtien proces interpretiramo
interpretacije sogovornikov. Ta proces je rekurziven. Interpretiram
tvojo interpretacijo mojo interpretacijo. V drugem redu vraava
interpretacije, v tretjem redu pa e en obrat narediva.
Mikrodinamika razgovora V postmodernem dialogu o uspenosti doloava
midva z uporabnikom. Ne pomeni v naprej doloenih znakov uspenosti
ali neuspenosti. Moramo se dogovorit. Pozabimo, da je to naa
interpretacija Pogosto vsak reuje nekaj, kar ima v glavi, zato
pomembno ubesedit to in kriterije se dogovorit. Max kriterij
uspenosti je povratna informacija, ki na jo da uporabnik, da je
eleni izid dosegel. vendar to tudi potrebno preverit, ker vasih
uporabnikom ve pomeni najin odnos. Tudi min kriteriji. Slej ko prej
pridemo do toke, ko se zdi, da se ne premaknemo. Min kriterij je
lahko e to, da se pogovor nadaljuje. Ker e izgubim loveka, nimam ve
delovnega odnosa. Osmisliva skupaj, da je vredno pridet spet. Tudi
minimalni korak. Definirat majhni cilj. To je pogoj, da lahko
oceniva, kako sva uspena. Doloiva jih e prej. Zato ne ostani
ohlapen pri definiranju ciljev. Sasoma se drugae razvije obutek
izgorelosti. Majhne postaje do velikih ciljev niso v pomo samo
uporabnikom, vendar tudi nam. Neasertivna dra nas samih, da ne
znamo za lastno higieno poskrbet, je cena burno ut. Skupna tema,
vendar vsakdo jo drugae razume. Laing, vozli. Jaz mislim, da je ona
mislila in se lahko zapletem v komunikacijske nesporazume. Teko
ree, ko ima nekdo nek skrbniki odnos in teko ree, da ti to ni ve.
Lahko ivita paralelni ivljenji. Igrajo igro. Nastanejo lahko udna
vozlia, da se mora delati, da ne ve. Igrat igro, da vidi, da igrajo
igro. Paradoksi lahko tudi. Sami hakelci, sama dvojna sporoila. Mi
z lahkoto gremo v komunikacijske zanke. Ustvarit kontekst, kjer
lahko preverijo kako drug drugega razumejo, preverijo ali so na
istih frekvencah. Imamo zdravorazumske ideje, da e se bom delal, da
potem tega ne bo. Delata lahko kar nobeden ne mara. Razlini krogi
rekurzivnosti, kjer se ne preverja. Notranji razgovor Milton
Erikson je veliko utiliziral. Posojal je veliko idej in je akal, e
katera vzkli. Indirekten pogovor kot kraljeva pot v nezavedno.
Zgodba Hodi kilometer. Pri upokojenemu policistu je utiliziral to,
da ima ta lovek itak e atraktorje izvrevanja ukazov. Kaj koga
energizira? To izkoria. Skunjava, da bi terapijo navezali na
simptome. Erikson pa je simptome celo predpisoval, vendar dodal nek
nov element (ve hoje).
13-11-2008
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
18
Punktuacija kaj je za njega vzrok-posledica. To je primer
raziskovanja epistemologije, ki ti jih uporabnik sam ponudi. Ne se
zadovoljit s prvo razlago (odgovor), kasneje je pogosto e bolj
kreativno. Vzemi as za ogrevanje za stabilnost. Preveri, zakaj sva
skupaj. S im prihaja in s imer bi rad el. Izjeme reitve v
preteklosti. Z veseljem bodo govorili o problemu v mislih imej kaj
bi lahko uporabil za reitev. Drugae je samo en navaden vek. Fino
pripeljat do nekih dogovorov. Svetovalni razgovor, ne samo druenje.
Kaj pa je znotraj, pa se lahko tudi pusti presenetit. 3 teme e so.
Naslednji teden demonstracija naih vein. Da dobimo izkunjo kako se
pogovarjamo. 4 skupina. 1 par dela 20 min na temi, s katero pride.
Ostali opazujemo in izpisujemo koncepte. Poglej sinergetska naela.
To bo delovni pogovor. Vzpostavit delovni odnos, na em bi eleli
delati v teh 20 minutah. O razgovoru si e poglej. Spodbujat proces
v smeri nekih dogovorov. To je eksperiment. Nadaljujemo z notranjim
razgovorom Notranji razgovor/dialog/monolog. Gordon Pask definiral
posameznika na nov nain. To je entiteta, ki samo sebe prepoznava
kot jaz in ki jo tudi druge entitete prepoznavajo kot nek jaz, kot
nekaj loeno od sebe, kot nek drug jaz. Veliko bolj kompleksno
interpretiranje jaza ali individuuma. Za Paska so lahko
individuacije ve nekih notranjih glasov v loveku. Ni nujno, da to
poteka na verbalni ravni. Eni pa razmiljamo v besedah. Postopek
razgovora v meni med nekimi entitetami, ki so razline (en glas bi
vzel to slubo, en pa je bolj previden). Eni sliijo v sebi koncept
oeta Individuacija je ve glasov lahko v loveku. To lahko
prepoznavajo tudi drugi (aha, zdaj govori iz tebe Previden Leon).
Lahko se te entitete tako osamosvojijo, da postane problem za
ivljenje (multipla osebnost, psihiatrija). Par kot entiteta. Lahko
je drava tudi entiteta. Psihosocialna individuacija, ko mora biti
uteleeno po Pasku (ni ni mistien). Notranji dialog poteka po
razlinih nainih interpretativne aktivnosti. Red miljenja, ko
zavestno misli, kaj se ti je dogajalo. Velik del pa se dogaja na
nezavedni ravni, dela koncepte, pa se ne zaveda, da to pone zaloti
se, da si zaplaval. Z malim prstom rie, pie; to poteka nezavedno.
Teza Lee, da je notranji monolog operator, procesor v nas, skoz
katerega vzpostavljamo svojo resninost. Skoz govorimo koliko nam je
kaj vredno s tem vzpostavljam svojo sliko sveta in jo vzdrujem. Mi
stalno govorimo sebi kaken je svet, kaken sem jaz. Ko ustvarjamo si
stabilno sliko sveta, prispevamo psihosocialno, da preivijo. Kako
stresno je, ko izgubimo obutek sebe! takrat namre izgubi obutek
stabilnosti. Pomemben operator, procesor, ki nam to omogoa. e pa se
nain samogovora spremeni, se spremeni tudi moja slika sveta. S tem
se spremeni moja resninost. To je zelo pomembno za nas. Notranji
dialog pomemben operator za vzdrevanje in spreminjanje slike o
svetu. V dialogu socialni delavec eli dose, da se sprememba zgodi
tudi v notranjem dialogu uporabnika. Za to pa je potreben as, da se
neki novi vzorci vzpostavijo. Mi smo stalno v izmenjavah z drugimi
ljudmi, smo del enega razumevanja. Notranja resninost v plesu z
drubeno oblikovano resninost.
07-01-2009
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
19
Komplementarnost med osebnim in drubenim, kar se tie slike
sveta. Posredno sklepamo na to, kaken je notranji monolog. To kar
mi lovek pove, ali upodobi, ima manjo kompleksnost, kot je tista,
ki je v njegovem notranjem monologu. Pri teoretinem pristopu bom
samo skual prevest v svoj jezik. e pa imam hermenevtien pristop, pa
me zanima, kako to on razume. Skupaj potem raziskujeva, kaj so
njegovi vzorci. Teoretini pristop je, da ga prepriam, da gre na moj
vlak. Hermenevtien pa, da grem na njegov vlak in ga potem
spreminjava v smeri. [Strah je tudi signal meja. Je na zaveznik.
Strahovi so namre tudi v pomo. So signali kot bolezen, boleina.
Nekaj sproa. Ni tos v tem, da se znebit strahov. Strah kot varuh
med razlinimi svetovi.] Mi doivljamo svet tako kot ga doivljamo in
ni drugae. Razlikovanje med dvema resninostima, tudi Gustav Jung
svet plerome, svet kreature. Tudi za tradicionalne vire znanja
obstaja osebni svet, ki je odvisen od vsakega posameznika. Skoz
socializacijo rno latlo (svet) beli. Osebna resninost je to. To je
svet, ki se ga da izre, svet mojih konceptov. Svet tudi neke
neosebne, nerazpoznavne resninosti. To je pa drugo. To pomeni, da
ga ne moremo doivet z elementi drugega sveta, na obstoje nain. Z
obiajnim jezikom se to ne da izre, sicer bi to bilo nekaj znanega.
Zame pa je to nekaj neznanega, zato govorimo o tem v metaforah. Tao
npr. e je loveku mo ustavit obiajen nain razlikovanja, samogovora,
potem se mu odpre v nekaj novega, novega razlikovanja. Mi drugae
samo potrjujemo osnovne matrice razlikovalnega sveta. Da bi se
vzpostavila nova slika sveta, to je namen. Prekinit ustaljenih
vzorcev s tem se ui ivet z novimi stvarnosti. Uinek ustaljenega
vzorca ustvovanja v budizmu nirvana prenehanje kroenje uma. Neha
mislit na tisti ustaljeni nain. Ne-kognicija v taoizmu. V zenu
govorijo o ne-umu ali praznina. Sufi govorijo o stanju zrcala.
Rezultat notranja tiina ali pa zaustavitev sveta po Indijancih. [V
em so podobnosti in v em razlike v tradicionalnem sistemu znanja in
socialnodelovskega razgovora? Vsi koristijo operator notranjega
razgovora. Podpora z nae strani in drugih virov, da lahko razvijejo
druge vzorce. Ambicije v tradicionalnih sistemih so veliko bolj
radikalne! Da samo ustavi, to sprosti toliko energije, se
avtomatino odpre drugana percepcija. Ni ti ni treba potem se
prizadevat.] Na napornih urjenjih temeljijo te tradicionalni
sistemi. S kakno drogo ti lahko v momentu spremeni percepcijo
sveta, vendar problem je, kako bo potem dalje ivel. Zato
tradicionalni sistem zelo poasi in trdo urjenje in ima svojega
uitelja. (Za ene kulture ne funkcionira, da si eden od tridesetih.)
99 % ljudi ne zdri te poti. Kljunega pomena, da se zna vrnit na
toko, ki jo deli z veino ljudi. Je pa res, da je potem cena
osamljenost, ki pa jo dopolni nekaj drugega potem. Naranjo postopki
za dosego tega stanja. Naredil kategorizacijo, poskus tehnik. Eno
so pot oblik meditacije na zunanje predmete (npr. plamen svee) in
zre in se koncentrira na zunanji stimulans. To je zelo podobno kot
v hipnozi. e vztraja, potem utihne obiajen vzorec. To je urjenje.
Vekrat ko to doivi, bolj se sprosti stara zaznava. Druga tehnika je
pot izraza (pot vsebine). To so pa notranji draljaji. Vsebina,
notranji draljaji. Pojdi npr. v svojo mamo Lahko osvobodi svojo
obiajno percepcijo. Potem e negativna pot (srednja pot), ko se na
ni osredotoi oz. na vse, kar je bolj razumljivo. Z neim zamoti
svojo zavestno razsodnost in tako prenapolni s ustvenimi vtisi, da
neha procesirati in se ustavi. Eno je, da
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
20
se fokusira tudi na dihanje. Um se izprazni in lahko prine
doivljat svet na malo drug nain. [ne spim se regeneriram ] [Osebne
zgodbe: Marko Poganik stalno razvija drugano percepcijo on zdravi
zemljo. O vodi in duhu Malidoma Patrice Some. Prehod vraev Taisha
Abelar Potovanje ensk, spremna beseda Carlosa Castanede. Shumrya
Suzuki Duh zena, duh zaetnitva. Avtobiografija Jogija. Skrivnosti
govoree Jaguarke. Imenovali so jo Dvoje src Marlo Morgan. Hsin Hsin
Ming knjiga o niu. Knjiga Vsak val je morje. Posvetitev tema na
reinkarnacijo.] O netrivialnosti in entropiji Vzrok, operator,
uinek v fiziki. Silogizmi, logini sklepi (Aristotel). Nija trditev:
Sokrat je lovek. Vsi ljudje so umrljivi. Vija trditev: Sokrat je
umrljiv. Primer triad. V to logiko smo v zahodni kulturi zelo
iniciirani. Operator, kako se x pretvori v y. Triada matrica, po
katerem se mi nauimo razlagat, tolmait pojave v nai kulturi. Zato
otrok nonstop sprauje zakaj. Temeljna matrica in tudi kriterij za
raziskovanje znanosti, ki velja objektivno. Ob istih inputih ob
poznavanju zakonitosti razlagali outpute. 2 fizikalna pojma. Triada
postala tudi osnovna matrica za znanstveno raziskovanje. Na nain
korelatov odvisnost, povezava med elementi (in vzrok-posledica) pa
v vzhodnih kulturah. Tudi zato se je tehnoloko tradicionalni vzhod
poasneje razvijal. Vpraanje kako se zdaj to mea. Von Foerster. 2
vrsti sistema. Prvotna kibernetika e zmeraj objektivistina. Takrat
so uporabljali pojem (u)stroj, ne sistem. Sistem pravil, po katerih
prihaja do takih da prihaja do nekih sprememb. To je trivialni
sistem. To je ustroj, sistem z enim istim notranjim stanjem. Dobimo
vedno enak output ob enakem inputu. To je ta sistem. Transformacija
je zmeraj enaka. Iz tega je izpeljal splone znailnosti: so
sintetino dololjivi. Stroj lahko namre razstavi ali pogleda skozi
rentgen pogledat mu je mo zgradbo. So dololjivi tudi analitino. Z
zakonitostjo obnaanja lahko opredeli vzorec obnaanja tega sistema.
tevilo poskusov je enako tevilu elementov. e imamo 1 element, je en
poskus dovolj. Pri 2 vpraanjih vre v B. Samo eno notranje stanje.
Sistem, igar vedenje ni odvisno od zgodovine ni vano kolikokrat sem
potisnil e na ta gumb to ne bi smelo vplivati. Mehanik je
trivializator. e vedenje ni odvisno od preteklih interakcij, ko
zateka obrazec delovanja, potem lahko napove kako bo deloval napove
lahko njegovo vedenje v prihodnjih dejanjih. Dognat zakonitost, po
kateri se obnaa. Zahodni svet je zaljubljen v trivialni sistem. Ko
nekaj ne deluje, kot je bilo z garancijskem listom zagotovljeno,
gremo trivializirat. Tudi izobraevalni sistem kot trivializatorski
sistem. otroci napredujejo, e se nauijo pravilno odgovarjat na
vpraanja. Postajamo predvidljivi lani drube. e ni tak, ga druba
izloi dobi kategorije. Netrivialni pa nima enega stanja, ampak
veliko tevilo notranjih stanj. Je sintetino dololjiv tako kot
trivialen, je pa analitino nedololjiv. Se mu ne da doloit formule
obnaanja. Z vsako interakcijo se formula njegovega obnaanja malo
spremeni. Na enak draljaj bom vsaki malo drugae odzival se. e me
vekrat rukne, te bom udno gledal, peti pa te bom e vpraal, e ima
kakno teavo. Obrazec, po katerem mi interpretiramo. Netrivialen
sistem odvisen od svoje zgodovine in od tega je odvisno njegovo
08-01-2009
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
21
obnaanje. Notranje stanje se vsaki spremeni v nekaj drugega.
Vedenje netrivialnih sistemov je nenapovedljivo. Z gotovostjo ne
moremo napovedat vedenja sistemov. Ljudje potrebujemo vzorce, nismo
pa obsojeni na ene in iste vzorce. Vedno obstaja monost, da nas bo
enkrat presenetil. Trivialni sistemi so samo tisti, ki jih nariemo
na papir. Ostalo nas vse presenea in ne deluje na netrivialen
sistem. e je samo en del vesolja netrivialnega, je tudi celota
netrivialna. ivimo v netrivialnem svetu. Eno je nevednost ali
ignoriranje problema. Ne opazim, da se nekaj dogaja. Se delam kot
da to ni ni. Pojavljajo se npr. podatki, ki niso v skladu s
teorijo. So preprosto ignoriral in npr. premaknil v kategorijo
nadnaravno. Tega je ogromno. Druga zelo pogosta strategija, da
ljudje nonstop trivializiramo. Kompleksnost reduciramo na opise do
te mere, da poenostavimo. Optika netrivialnosti. Epistemologija
netrivialnosti. Odstopi, ustavi se v tem procesu, ko do tega pride
in zavzame dro nevednosti. Mi ne moremo, da ne bi imeli hipotez.
Ljudje smo proto-znanstveniki. Razvija osebne teorije, vzorce
razlag in tako gre skozi ivljenje. Ljudje to ponemo. Se spreminjamo
skozi ivljenje, ko eksperimentiramo. Von Foerster predlaga
konstruktivistini etini imperativ. Vedno bom ravnal tako, da bom
poveeval celotno tevilo lastnih izbir. Se raznoliko odzivat. Ko nek
tvoj odgovor n deluje, takrat smo pred tem izzivom ali bom el v ve
istega. Kadar obrazec ne deluje, razvit drug odgovor. Vzpostavit
kontekst, da ne bodo obsojeni na ene in iste izbire. Skupaj s
sogovornikom ocenit, da vasih ljudje z nestabilnostjo, v nemirnih
asih, pa je bolj pomagajoe, e omeji monost izbir. Socialni kontekst
kot vir kako mi konstruiramo. V dogovor s tistimi, ki se jih to
tie. S sogovornikom skupaj nartujem nove izbire. Ekoloka zavest
upoteva iri kontekst. Entropija Razbijanje mitov loenega
opazovalca. Zavesten opazovalec, ki ni loen od opazovanca, prila iz
trde znanosti, iz fizike. Kvantna fizika. Superpozicija monih
stanj. Poloaj razlinih monih stanj, ne moremo pa doloit, e se ne
vkljuimo v ta sistem. lesinger. Napove lahko verjetnost doloenih
stanj, ko pa se vkljui, lahko da malo bolj kredibilno mnenje,
vendar potem e gre za nek drug sistem. Dolgo asa so mislili:
mehanski procesi, Newtonova fizika ima e eno ime mehanika. e ti
zlomi nekaj , potem vemo, da ta prekinjen mehanski del vrne v
prvotno stanje. Delke pobere in zlepi. Tudi noga lahko popolnoma
zaraste. Reverzibilni so mehanski deli. Lahko razgradi in nazaj
sestavi. Isto so razmiljali za toplotne procese. Vsa toplotna
energija bi naj bila (vrvljiva?). 1. zakon termodinamike. Prihaja
do pretvorb in da se nobena energija ne porazgubi. To ohranja
venost vesolja. Maxwell pa 2. zakon termodinamike. Zakon o
entropiji. Toplotni procesi in sistemi so zavezani drugi
zakonitosti kot mehanski procesi. Za toplotne procese velja
neponovljivost energije. Neponovljive izgube toplotne energije. Do
tega nonstop prihaja. Izgube energije, veanje toplotnih izgub.
Dezorganiziranost. e se razlike briejo, izgubljajo izguba
energijskih vlokov. Vesolje obsojeno na propad. Vsako vesolje vedno
bolj dezorganizirano. Vedno ve bo izgub in na koncu se bo vtopilo v
ni. Znailnost mrzlih molekul, da so zelo poasne, vroe pa so zelo
hitre. Temperaturno zlitje, fuzija (hladilnik + peica). Poasi se
organiziranost. Pride do temperaturnih izgub. Se da zadrat prvotno
stanje? Izmislil si je DEMON. e bi med hladilnik in peico postavil
demona s sposobnostjo opazovanja in razlikovanja in bi hladne
molekule poiljal v hladilnik in vroe v peico, potem ne bi prilo do
izgub toplote. Tako bi obdral organiziranost in ne bi izgubljal. S
tem bi zlomil 2. zakon. To je misleni eksperiment. Toda e ohrani to
sposobnost demon, rabi nek vir energije. Tudi ta vir energije se
enkrat izprazni. Kaj pa, ko arnice ne bo ve? Takrat on izgubi
zmonost v delovanju tema. Potem pa pride do fuzije in demon pade v
konfuzijo. Maxwellov miselni
-
Leon Zelko, Morfejork [email protected] www.Morfejork.com
22
eksperiment. Na dalji rok bo prilo do entropije. Se pa da
lokalno za doloen as vzdrevat neko organizacijo, ki podalja
ivljenje. Zemlja primer lokalnega krenja drugega zakona. Zmonost
ohranjat energijo in organiziranost na dalji rok ne deluje. Zemlja
otok ivljenja v tem oceanu, ki je zavezan dezorganizaciji. To je
metafora, kako mi kot netrivialni sistem konstruiramo svojo sliko
sveta. Metafora (demona) notranjih stanj. Operator, da im bolj
funkcionalno preivimo. Metafora notranjega razgovora. Pomembna je
sposobnost loveka, da razlikuje. To je baza razgovora. e bi bili
identini, emu bi se sploh pogovarjali. Se vedno bolj zbliujemo e
naj se razgovor nadaljuje, ohranimo razlike. Ulovi neulovljivo, e
ga izolira od inputov. To je hipotetina situacija. Potem se ustali
v nek obrazec. To so za sistem znailni obrazci vedenja. To so
lastne vrednosti.
Copyright Leon Zelko, Morfejork 2009. Tropovci, 23. 1. 2009.
