VESTNIKP O S L O V N O G L A S I L O D R U Ž B E E L E K T R O G O R E N J S K A d . d . , K r a n j , 1 9 . december 2003, št. 1, letnik I, ISSN 1581 - 8020

GOEL

Božično-novoletni čas je čas iskrenih misli, odprtih

besed. Bolj naravni in zgovorni postanemo v času, za

trenutek obstane naša večna tekma s časom in utegnemo

si pogledati iz oči v oči, se pogovoriti o nekaterih

resnično bistvenih stvareh.

Božično-novoletni čas je po običaju čas obračunov o tis-

tem, kar smo napravili v preteklosti in na podlagi rezul-

tatov čas za snovanje novih poti. Možen je pregled dela,

ki lahko pomeni oporo za prihodnost, osnovo za graditev

novih spoznanj. To je tudi čas pričakovanj ...

Tako je tudi s spletom informacij, ki smo jih zaokrožili v

prvo številko našega poslovnega glasila Elgo vestnik.

Ime je okrajšava za družbo Elektro Gorenjska, ki so nam

ga velikokrat ob okrajšavah pripisovali na športnih

igrah. Elgo je v drugi polovici osemdesetih let nosilo

glasilo slovenskega elektrogospodarstva, v njem pa je

izhajala priloga Vestnik Elektra Gorenjska. Kombinacija

obeh je dala naslov našemu glasilu, ki pa je lahko trajno

ali pa začasno. Odvisno je od vas, drage sodelavke in

sodelavci, ali vam je všeč, ali imate boljše predloge.

Vabim vas, da posredujete predloge imen za naše glasi-

lo. Najbolj izvirne bomo predstavili in nagradili,

najboljšega izbrali.

Vsebinsko glasilo prinaša prispevke iz različnih

poslovnih dejavnosti, predstavlja sodelavce, njihovo

delo in poglede ... Glasilo je komunikacijski kanal, ki bo

posredovalo informacije o naši družbi. Odpiramo novo

pot, možnost in priložnost. Pri tem gre za našo veliko

željo narediti časopis kar najbolj vsebinsko zanimiv in

privlačen za oči. To pa lahko uresničimo le z novimi,

boljšimi tehničnimi možnostmi.

Težko je soditi o stvari, ki je ne vidiš. Zato smo vam ob

koncu poslovnega leta 2003, ob koncu jubilejnega 40.

leta povezane združene gorenjske elektrodistribucije

pripravili prvo številko Elgo vestnika. Obsega 40 strani

za 40 let.

Srečno 2004!

Praznično razmišljanje ob prvištevilki poslovnega glasila

Drago Papler,glavni in odgovorni urednik

ISSN 1581-8020 www.elektro-gorenjska.siUredništvo: Mitja Anžej, Ivanka Jelenc, Marjan Jerele, Jože Knavs, Majda Kovačič,Drago Papler, Marjan Porenta, Janez Pšenica, mag. Andrej Šušteršič, Alojz ZupancNaslov: Elgo vestnik, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj, Slovenija E-pošta: drago.papler@elektro.gorenjska.si Telefon: 04 / 2083 - 232, Telefaks: 04 / 2083 - 600Izdajatelj: Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.Glavni in odgovorni urednik: Drago PaplerZa izdajatelja Uprava družbe: Jože Knavs, mag. Andrej ŠušteršičLektoriranje: Euro Prevajalska Agencija, d.o.o., MariborOblikovanje: Media Art, d.o.o., Kranj, Tisk: Tiskarna Littera picta, d.o.o., LjubljanaNaklada: 800 izvodov

številka 1, december 2003poslovno glasilo družbe Elektro Gorenjska, d.d., Kranj

Elektro Gorenjska javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3a

VESTNIKGOEL

Beseda urednikaGOEL Kranj, 19. december. 2003

GOEL2

��������������� �������������������������������� ��

Kranj, 19. december 2003Novoletna poslanica upraveGOEL

3GOEL

Živimo v časih, ko je vsako leto prelomno, ko vsako leto prinaša vse polno sprememb. Spremembe so postalenaša stalnica. Obeleževale so naš utrip v letu 2003 in obetajo se nam v prihodnjem letu. Vendar pa podjetje, kiima takšno zgodovino in tradicijo poslovanja, upravičeno lahko optimistično gleda v prihodnost. V prihaja-jočem letu nas čakajo spremembe. Vendar pa se sprememb ne smemo bati, sprejeti jih moramo kot izziv, jihvzeti kot priložnost.

Vstop Slovenije v Evropsko unijo in s tem povezane obveznosti prilagajanja organiziranosti podjetja bodo odnas zahtevale veliko dela in energije. Ne glede na to dejstvo ali pa prav zaradi njega se bomo trudili biti odličnina vseh področjih. Naš cilj je in bo kvalitetna in zanesljiva dobava električne energije vsem našim odjemalcem,seveda ob primernih stroških. In na tržnih dejavnostih ustvariti zaslužek. Če želimo, da se te besede uresničijo,potrebujemo primerno izobražen in motiviran kader. Kajti zavedati se moramo, da so podjetje predvsem insamo ljudje. Osnova za dobro poslovanje podjetja je ustrezno usposobljen in motiviran delavec. Kajti samo čebomo zadovoljni mi, bodo zadovoljni tudi naši odjemalci. To pa je smisel našega dela.

Naj izkoristiva to priložnost in se v imenu podjetja zahvaliva dosedanjemu direktorju gospodu mag. DraguŠtefetu za dolgoletno uspešno vodenje podjetja.

Ob izteku poslovnega leta se želiva zahvaliti tudi vsem sodelavkam in sodelavcem za prizadevno in požrtvo-valno delo in sodelovanje. Zahvala gre tudi našim upokojencem za njihov minuli prispevek k poslovanju pod-jetja.Ob koncu želiva vsem delavcem in upokojencem podjetij Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne kot tudi nji-hovim družinskim članom vesele praznike in srečno novo leto 2004. Želiva vam tudi veliko osebne sreče indobrega medsebojnega sodelovanja!

Uprava Elektra Gorenjska, d.d.

Predsednik uprave:Jože Knavs, univ.dipl.inž.el.

Član uprave:mag. Andrej Šušteršič, univ.dipl.prav.

Ob koncu leta 2003

Jože Knavs, predsednik upraveElektra Gorenjska, d.d.

mag. Andrej Šušteršič, član upraveElektra Gorenjska, d.d.

Beseda uprave GOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL4

Elektrika ima svoje začetke naGorenjskem pred 110 leti, ko je prva lučposvetila v Majdičevem mlinu v Kranju inv rudniku živega srebra v Podljubelju.Kakšen razmah je doživela elektrifikaci-ja, pove podatek, da je že leto kasnejeŠkofja Loka dobila javno električnorazsvetljavo. Nastajajoča industrija jepotrebovala pogonsko moč, ki je začelaprihajati iz vse številnejših elektrarn.Pred 90 leti ustanovljene Kranjskedeželne elektrarne so se lotile elektri-fikacije podeželja, ki se je v tako velikemobsegu začela prav na Gorenjskem. Pokoncu druge svetovne vojne se je gorenj-ska elektrifikacija nadaljevala iz dvehcentrov, to je Kranja in Žirovnice, podokriljem državnih podjetij, katerih imenaso se zaradi nenehnih reorganizacijspreminjala. Zgodovinski temelj današn-jega podjetja Elektro Gorenjska ima 40-letne korenine, ko je nastalo podjetjeElektro Kranj na sedanjem gorenjskemelektroenergetskem območju. Od takratimamo, kljub spremembam imen in orga-nizacijskih oblik, vseskozi enako teritori-alno območje pokrivanja elektrodistribu-

cijskega omrežja in odjemalcev. Obsegadesetino Slovenije in s kvalitetno inzanesljivo dobavo zagotavlja odjemal-cem desetino slovenskih potreb po elek-trični energiji. Tradicija, kakovost in napredek, sodejavniki, ki spremljajo podjetje ElektroGorenjska skozi čas.

Elektroenergetika skozi čas vknjigi in na razstaviZ več dogodki in načini obeležujemo 40-letnico podjetja. Elektro Gorenjska je vmesecu septembru izdala knjigo avtorjaDraga Paplerja z naslovom 40 let ElektraGorenjska, ki je požela veliko zanimanjetako v strokovni kot tudi laični javnosti,kar je priznanje avtorju kot tudi odrazzanimanja javnosti za dogajanje napodročju elektroenergetike od začetkapa do današnjih dni. Knjiga je v prvem delu zgodovinska raziska-va organizacijskega in tehnološkega sto-letnega razvoja gorenjske elektroener-getike, v drugem delu 40-letno dokumen-

tarno novinarsko pričevanje dogodkovčasa, v tretjem delu portretni zapis ose-bnosti, ki so zaznamovale gorenjsko dis-tribucijo in v zadnjem delu pregled aktivnihin nekdanjih sodelavcev.Podjetje s ponosom ugotavlja, da je samonekaj mesecev po izidu jubilejna knjiga40 let Elektra Gorenjska doživela ponatiskonec novembra 2003.

Za naše podjetje pomeni knjiga pomem-ben strokovni pregled razvoja elektro-energetike skozi čas, za zaposlenespomin na čas, ki so ga soustvarjali, zaposlovne partnerje referenco in zadružbo pomemben zgodovinski doku-ment časa. Odprli smo tudi dokumentarno-zgodovinsko razstavo ob 40-letnici pod-jetja. Predstavljeni so listi iz elektroener-getske zgodovine skozi prelomnice odzačetkov do danes, fotografski motivi inzanimiva zbirka tehničnih eksponatov iz

Spoštujemo preteklo dediščino,prihodnost nam je izziv

Predsednik uprave Elektra GorenjskaJože Knavs je bil osrednji govornik obodprtju dokumentarno - zgodovinskerazstave in predstavitve ponatisa knjige včetrtek, 27. novembra 2003.

Foto: Simon Papler

“Podjetje brez ohranjene zgodovine je podobno človeku brez rojstnega lista” je vodi-lo knjige in družbe Elektro Gorenjska pri ohranjanju stoletne dediščine inobeleževanju 40-letnega jubileja združene gorenjske distribucije.

Foto: Simon Papler

Kranj, 19. december 2003Beseda upraveGOEL

5GOEL

Žirovnice. Oprema, orodje, instrumentiin stari dokumenti niso za odpis in za vstaro šaro. To so elektroenergetski ele-menti, ki so v svojem času služili svojemunamenu. Spoštujemo preteklo dediščino, ki jo jeskozi tehnološki razvoj spremljala skrb zanapredek in kakovost. V prihodnostgledamo smelo in odločno. Vizijo gradi-mo na izobraževanju kadrov in tesnejšipovezavi izobraževanja in podjetja.

Pozornost usmerjena k odjemal-cemElektro Gorenjska bo nadaljevala s poli-tiko kakovosti, ki je sestavni delstrateških, razvojnih in organizacijskihprocesov. Tudi v prihodnje bomo uvajaliokolju prijazne nove tehnologije zzaprtim plinskim sistemom v razdelilnihtransformatorskih postajah. Najnovejšetehnične dosežke bomo vnašali v izgrad-njo distribucijskega omrežja, pripravilibomo razširitev ponudbe naših storitev.Naša pozornost je in bo usmerjena knašim odjemalcem, da jim tudi z izgrad-njo naprav vodenja in avtomatizacijezagotavljamo kvalitetno in zanesljivodobavo električne energije. Zahtevamupravljanja omrežja in tudi trgovanja zelektrično energijo je podrejena gradnjanovega Distribucijskega centra vodenja vnajvišji etaži te stavbe. Strokovno delo inprijazen odnos sta temeljna pri našemdelu v zadovoljstvo vseh naših odjemal-cev električne energije. Naš cilj je z načrtnim usmerjanjem še boljuveljaviti podobo družbe, kar bo pripo-moglo k večji prepoznavnosti podjetja vokolju in intenzivnejšemu poudarjanjunaših temeljnih poslanstev, kar ima včasu sprememb, ki jih je dandanesdeležen celoten elektroenergetski sis-tem, še posebno velik pomen. Vaše zau-panje je naš izziv, je naš današnji sloganin poslanstvo. V prihodnje se želimo šebolj posvetiti našim strankam – odjemal-cem električne energije, zaradi katerihpravzaprav tudi smo.

Uprava Elektra Gorenjska, d.d.Predsednik uprave:

Jože Knavs, univ.dipl.inž.el.

Član uprave:mag. Andrej Šušteršič, univ.dipl.prav.

Razstava Elektroenergetika skozi čas: 40 let Elektra Gorenjska bo odprta v avliposlovne stavbe Elektro Gorenjska 40 prazničnih dni do januarja 2004.

Foto: Simon Papler

Svetovna harmonikarska prvakinja 12 - letna Kristina Pahor in njena sestra Ana obprepevanju Avsenikove skladbe na prireditvi ob odprtju razstave.

Foto: Simon Papler

Uprava Elektra Gorenjska mag. Andrej Šušteršič in Jože Knavs, ravnateljica Srednjeelektro in strojne šole Kranj Andreja Pogačnik in avtor projekta Drago Papler.

Foto: Simon Papler

Elektro kronika GOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL6

25. 9. 2003Elektro Gorenjska 40 let

Na Bledu, v Grand hotelu Toplice, je

zbrane goste, sodelavce in prijateljepodjetja nagovoril dosedanji direktordružbe Elektro Gorenjska mag. DragoŠtefe in v nagovoru poudaril željo, da bidobila distribucija bolj uravnotežen

Jesenski jubilejni dogodki 2003

Jure Sešek je v vlogi Martina Krpana navdušil udeležence poslovnega srečanja ob40-letnici Elektra Gorenjska v Hotelu Toplice na Bledu v četrtek, 25. septembra2003.

Foto: Drago Papler

Priznanja za dolgoletno delo, ki se je začelo pred 19. julijem 1963, je na predlogpredsednika Sveta delavcev podjetja in po potrditvi organizacijskega odbora, dobi-lo sedem sodelavcev iz vseh sredin in poklicev od elektromonterja, inkasanta, nad-zornika, projektanta, investitorja, direktorja enote do direktorja podjetja.

Foto: Drago Papler

Dobrodošli na Bledu prepeva Alpskikvintet v svoji skladbi, v besedah pa je tozaželel tudi njihov vodja in kitarist, danesaktualni župan občine Bled JožeAntonič.

Foto: Drago Papler

Predsednik nadzornega sveta ElektraGorenjska Franc Beravs ob zahvali, ki joje za dolgoletno delo izrekel nagra-jencem.

Foto: Drago Papler

Kranj, 19. december 2003Elektro kronika GOEL

7GOEL

položaj v slovenski energetiki, ter bilmnenja, da se družinska srebrnina, kar jedistribucija za državo zagotovo, prodajasamo v največji stiski. Dodal je, da so vštiridesetih letih njihovo nezadržno rastspremljale poštenost, iznajdljivost,marljivost in skromnost. DirektorjuDragu Štefetu sta se ob tej priložnosti

zahvalila za dolgoletno sodelovanjepredstavnika Iskraemeca, dolgoletnegapartnerja Elektra Gorenjska ter ElektraLjubljana, in se družbi zahvalila tudi zazgledno sodelovanje. Ob 40-letnicidružbe in ostalih jubilejev je bilo podel-jeno jubilejno priznanje za dolgoletnouspešno delo sedmim aktivnimsodelavcem Elektra Gorenjska na dan 19.julija 2003 in ki so se zaposlili v elektro-gospodarstvu pred 19. julijem 1963 (kas-nejše vmesno obvezno služenje vojaškedobe, oz. izobraževanje ni bilo upošte-vano kot prekinitev). Prejeli so jih: JanezPotočnik iz Službe za investicije, Dolinar

Ciril iz Poslovne enote za dobavo elek-trične energije, Berguš Silvester izKrajevnega nadzorništva Cerklje, mag.

Drago Štefe, direktor Elektra Gorenjska,Franc Ravnik iz Krajevnega nadzorništvaKranjska gora, Jože Novak iz Službe zarazvoj in projektiranje ter Janez Pšenica,direktor Poslovne enote za distribucijoelektrične energije.

Kot spominsko darilo so povabljenimposlovnim partnerjem ob odhodu izročiliknjigo »40 let Elektra Gorenjska«.

Delovna elektrotehnika je bila čas velikihtehnoloških prelomnic. Jubileji so tudipriložnost, da se ozremo na prehojenopot ... je zapisal v predgovoru h knjigiavtorja Draga Paplerja 40 let ElektraGorenjska direktor družbe mag. DragoŠtefe.

Foto: Drago Papler

Člani organizacijskega odbora za praznovanje 40-letnice podjetja v pripravah na ble-jsko prireditev.

Foto: Drago Papler

Enkraten jesenski sončni dan je še polepšal slavje. Foto: Drago Papler

Predsednik Državnega sveta RS JanezSušnik (levo) v družbi gostitelja mag.Draga Štefeta.

Foto: Drago Papler

Elektro kronika GOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL8

27. 9. 2003V Cerkljah podelili občinskipriznanji

Na osrednji slovesnosti ob praznikuobčine Cerklje na Gorenjskem, ki ga sicerpraznujejo 23. septembra, na dan smrtinjihovega velikega rojaka IgnacijaBorštnika, igralca, režiserja in pesnika,so v soboto, 27. septembra, na Šenturškigori nagradili tudi letošnje občinskenagrajence. Iz rok župana Franca Čebuljaje malo plaketo prejel Boris Mušič izElektra Gorenjska, nadzorništvo Cerklje.Župan je spominsko nagrado podelil šedirektorju Elektra Gorenjska mag. DraguŠtefetu.

1. 10. 2003Novo vodstvo ElektraGorenjska

Elektro Gorenjska bo šla svoji prihodnos-ti naproti z novim vodstvom. Funkcijodvočlanske uprave Elektra Gorenjska stas 1. oktobrom prevzela Jože Knavs,predsednik uprave, in magister AndrejŠušteršič kot član uprave. Jože Knavs,univerzitetni diplomirani inženir elek-trotehnike, je prišel iz Elektra Ljubljanad.d., kjer je bil izvršni direktor upravljan-ja distribucijskega omrežja. MagisterAndrej Šušteršič, univerzitetni diplomi-

rani pravnik, pa je prišel z Ministrstva zagospodarstvo, kjer je bil državni pod-sekretar za področje gradbeništva.Dosedanji direktor, mag. Drago Štefe, seje namreč s 30. septembrom upokojil.

4. 10. 2003Elektrifikacija koče na Blegošu

Že pred desetletjem so razmišljali oizgradnji električne napeljave do koče na

Blegošu na nadmorski višini 1391metrov, vendar je bila za tisti čas naložbaprevelik zalogaj za Planinsko društvoŠkofja Loka. Do letos so energijo dajaliagregati in sončni kolektorji. Dolgoletnisen je društvo uresničilo ob pomočiElektra Gorenjska, občin Škofja Loka,Gorenja vas – Poljane, Športne zveze in

Boris Mušič, vodja nadzorništva Cerklje,je prejel malo plaketo občine Cerklje zaleto 2003.

Arhiv: Občina Cerklje na Gorenjskem

Franc Ekar, predsednik Planinske zvezeSlovenije in župan občine Preddvor, jespregovoril o uspešnih projektih elek-trodistribucije v planinskem svetu.

Foto: Drago Papler

Primopredaja poslov med dosedanjim direktorjem mag. Dragom Štefetom (v sredi-ni) in novo dvočlansko upravo - predsednikom Jožetom Knavsom (desno) in članomuprave mag. Andrejem Šuštaršičem (levo) je bila tudi simbolična. Iz rok Draga Šte-feta je Jože Knavs prejel varovalko, Andrej Šušteršič pa knjigo Stražiše pa Strašan,ki je izšla ob 1000-letnici prve omembe kraja Stražišče.

Foto: Drago Papler

Kranj, 19. december 2003Elektro kronika GOEL

9GOEL

Zavoda za šport Škofja Loka, Fundacijeza šport RS in Planinske zveze Slovenije.Projekt je obsegal tri segmente:položitev 2,4 kilometra dolgega 20 kVkablovoda z izkopom v zahteven in strmteren, montažo kompaktne TSN transfor-matorske postaje z močjo 50 kVA majh-nih dimenzij in z oljetesno zaščito terizvedbo nizkonapetostnega priključka do

omarice s katodnimi odvodniki. Na pri-srčni planinski slovesnosti se je predsed-nik škofjeloškega planinskega društvaJože Stanonik zahvalil graditeljem naakcijah avgusta in septembra 2003 terpodelil društvena priznanja LeopolduZupanu, Antonu Kosu, Janezu Pšenici,Alojzu Zupancu, Tomažu Piršu, MihuZajcu, Petru Fleišerju, Marjanu Jereletu,

Janezu Bertonclju, Simonu Peternelju,Andreju Šušteršiču, Jožetu Knavsu inDragu Štefetu. Slednji je prejel iz rokpredsednika Planinske zveze SlovenijeFranca Ekarja tudi častni znak PZS inmenil, da bodo planinstvu naklonjenitudi njegovi nasledniki v družbi ElektroGorenjska.

8. 10. 2003Strela utišala Radio SoraZaradi udara strele je v zgodnjih jutran-jih urah prišlo do izpada električneenergije na 1027 metrov visokemLubniku nad Škofjo Loko, kjer ima odda-jnik tudi lokalna radijska postaja RadioSora, ki je bila zaradi nedelovanja sig-nala več ur brez signala. Bojan Luskoveciz Elektra Gorenjska je pojasnil, da jestrela ob 3. uri zjutraj povzročila izpadtudi rezervnega sistema, da pa so vsetežave dokončno odpravili šele po tret-jem posredovanju delavca ElektraGorenjska. Signala namreč do popoldan-skih ur ni imela niti RTV Slovenija, jeporočal Dnevnik.

Ob zaključku projekta je bil v soboto, 4. oktobra 2003, na vrhu Blegoša »likof«, kiso se ga udeležili izvajalci elektrifikacije in marljivi člani škofjeloškega planinskegadruštva. Na sliki pred novo transformatorsko postajo Blegoš so: Drago Štefe, JožeStanonik, Srečo Prestor, Tomaž Pirš, Leopold Zupan in Simon Peternelj.

Foto: Drago Papler

Ob dogodku prižiganja električne luči vkoči na Blegošu sta spregovorilapredsednik Planinskega društva ŠkofjaLoka Jože Stanonik in vodja službe zanovogradnje pri Poslovni enoti za dis-tribucijo električne energije ElektroGorenjska Leopold Zupan.

Foto: Drago Papler

Simon Peternelj iz hčerinskega podjetja Gorenjske elektrarne, d.o.o. je med najboljzaslužnimi škofjeloškimi planinci za elektrifikacijo koče na Blegošu, za kar mu jeizrekel priznanje predsednik Planinskega društva Škofja Loka Jože Stanonik.

Foto: Drago Papler

Elektro kronika GOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL10

15. 10. 2003Nova razdelilna transformatorska postaja vMedvodah

S slavnostnim odprtjem so v Medvodahnamenu predali razdelilno transforma-torsko postajo (RTP) Medvode s sodob-nim 110-kilovoltnim GIS stikališčem stehnologijo SF6, ki predstavlja ključniproizvodno distribucijski objekt naširšem območju Medvod. Izgradnja nove RTP 110/20/6,3 kilo-voltov Medvode, ki sta jo soinvestiralaElektro Gorenjska in Savske elektrarneLjubljana, je nadaljevanje uspešnegasodelovanja obeh elektroenergetskihpodjetij na območju Gorenjske, jeporočala STA.

Vodstva Elektra Gorenjska in Savskih elektrarn Ljubljana v družbi z resornim min-istrom. Foto: Drago Papler

Investitorja Elektro Gorenjska in Savske elektrarne Ljubljana sta se za kovinsko oklo-pljeno in s plinom SF6 izolirano 110 kV stikališče GIS odločila zaradi razpoložljive-ga prostora, ki je hkrati omogočil gradnjo novega stikališča ob nemotenem obrato-vanju starega stikališča. Popolna varnost pred dotikom, velika obratovalnazmogljivost in zanesljivost pa so še najbolj pomembne prednosti izbranega GISstikališča pred klasično izvedbo. Na sliki gostje pri ogledu nove tehnologije SF6.

Foto: Drago Papler

Minister za okolje, prostor in energijomag. Janez Kopač je poudaril pomenRTP 110/20/6,3 kV za širše medvoškoobmočje.

Foto: Drago Papler

Najpomembnejši dobavitelji in izvajalci sobili: IBE Ljubljana (projektantske storitve),GIS Gradis Ljubljana (gradbena dela zinstalacijami), SOL Intercontinental(dobava 110 kV GIS stikališča, ki ga jeizdelal ALSTOM iz Švice), ElektronabavaLjubljana (dobava 20 kV stikališča, ki gaje izdelal TSN iz Maribora in dobava štirihenergetskih transformatorjev ETRA 33 izLjubljane), Elektrotehna - Elex (dobava110 kV kablov proizvajalca Kaiser Kabelin CCC iz Nemčije). Montažna dela soizvajali: Elektromontaža Bizant (110 kVGIS, sekundarna oprema, naprave lastnerabe, ozemljitve, elektroinstalacije, ostalamontažna dela) in Elektroservisi Ljubljana(110 kV kabli in kabelski zaključki,vključitev v 110 kV daljnovod).

Foto: Drago Papler

Kranj, 19. december 2003Elektro kronika GOEL

11GOEL

Minister za okolje, prostor in energijo,mag. Janez Kopač, je omenjeno prido-bitev povzel v treh ključnih poudarkih:varnost, varstvo okolja in racionalnostinvesticije ter poudaril, da je novarazdelilno transformatorska postajaMedvode pomembna tudi zaradiokoljskega prispevka, saj bodo z novosodobno opremo negativni vplivi naokolje manjši. Okoljsko ministrstvo pa sipo njegovih besedah prizadeva za zago-tavljanje čim boljše in zanesljive oskrbe zelektrično energijo, ki se nanaša nakomercialni vidik v tržnem odnosu medpodjetji elektrogospodarstva in porabni-ki električne energije ter na tehničnividik v smislu kakovosti dobavljene elek-trične energije.

Na slovesnosti sta spregovorila tudiDrago Polak, direktor Savskih elektrarnLjubljana in župan občine MedvodeStanislav Žagar.

Jože Knavs, predsednik uprave ElektraGorenjska je za Radio Kranj povedal: »Toje kombiniran distribucijski in proizvodniobjekt, ki pomeni s tehničnega vidikavečjo obratovalno zanesljivost inzmogljivost na tem prostoru; poslovnopa pomeni prihranek prostora, nižjestroške vzdrževanja in na koncu večjozanesljivost in kvaliteto napajanja za vseodjemalce na širšem območju Medvod.«

17. 10. 2003Tudi Elektro Gorenjska v Evropo

Gorenjski glas je objavil prvi obširnejšipogovor z novim vodstvom ElektraGorenjska, novinarja je zanimala sedan-jost in perspektiva družbe.

- Katere so, po tej kratki seznanitvi, povajinem mnenju, vajine najpomembnejšenaloge?

Jože Knavs, predsednik uprave: »Tovprašanje je kar malo prehitro. Najinaglavna globalna naloga bo vsekakor pri-lagoditev organizacije podjetja novimsmernicam Evropske unije, na ravni pod-jetja pa meniva, da bo potrebnazaposlitev nekaj novih strokovnjakov nanekaterih področjih in v marketingu.«

Andrej Šušteršič, član uprave: »SmerniceEU zahtevajo ločitev tržnih dejavnosti odostalih, o čemer je vlada že sprejeladoločene uredbe. Sam pa k temu, kotGorenjec, dodajam potrebo po tem, daElektro Gorenjska bolj promoviramo, sajse je o nedavnem praznovanju 40-letnicemalo slišalo. Pri kadrih ocenjujemo, damoramo okrepiti področje razvoja, dabomo jutri konkurenčni tudi v Evropi.«

24. 10. 2003Prvi sneg: podrto drevjetrgalo daljnovode

Prvi sneg je pobelil Gorenjsko in ostaloSlovenijo (ponekod je padlo tudi do štiri-deset centimetrov snega), po napovedihvremenoslovcev, in presenetil že zelozgodaj, na višku jeseni, 23. in 24. okto-bra 2003. Padal je obilno, izpadanjedaljnovodov pa je povzročilo tudi listje,

Direktor Savskih elektrarn Ljubljana Drago Polak je povedal, da nova RTP Medvodezdružuje prenosno, proizvodno in distribucijsko funkcijo ter predstavlja zanesljivopodporno točko slovenskega elektroenergetskega sistema. Z vzankanjem noveRTP v 110 kV daljnovod Kleče - Labore - Okroglo se je izboljšala fleksibilnost,varnost in zanesljivost 110 kV energetskega omrežja med RTP Kleče in RTPOkroglo.

Foto: Drago Papler

Ekipa nadzorništva Tržič med vsakodnevno pripravo potrebnega materiala, orodja inopreme za terensko delo.

Foto: Drago Papler

Elektro kronika GOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL12

ki v tem jesenskem času še ni povsemodpadlo. Okvare na daljnovodih so sepojavljale kot posledica otresanja snegaali dodatnega podiranja drevja. Polegtrajnih okvar je bilo tudi veliko številokratkotrajnih izpadov, ki jih je uspešnorešila avtomatika ponovnega vklopa. »Zaradi drevja je trgalo daljnovode naobmočju Krope, Podnarta, Zapuž, Novevasi, Ovsiš, Ljubelja, okolice Kranja,Golnika, Bohinjske Bele, Seničnega,Spodnje in Zgornje Bele, Preddvora terSelške in Poljanske doline. Stanje se jespreminjalo iz minute v minuto, vendarpa se sedaj počasi že umirja,« je v petek,24. oktobra 2003 dopoldne povedalBoštjan Vogelnik, vodja Distribucijskegacentra vodenja Elektra Gorenjska. Naterenu je okvare stalno odpravljalo petekip, dobava električne energije pa jebila povprečno prekinjena po eno uro. »Že po tradiciji je za električarje najboljneugoden prvi in zadnji sneg, sneženjenas ni presenetilo, bilo pa je neugodno.Trudili smo se in napake odpravili vnajkrajšem možnem času. Generalnogledano, nam je sneg povzročil nekajškode. Kot obratovalci pravimo, da jenajbolje, da prvi sneg pade hitro in da sepokažejo pomanjkljivosti pred ostrejšozimo. Hitro jih odpravimo, da se napakečez zimo ne pojavljajo več,« je povedalpredsednik uprave Elektra GorenjskaJože Knavs.

3. 11. 2003Kakovost – zanesljivost –zaupanjeGorenjska elektroenergetika ima stolet-no tradicijo, tehnološki razvoj je ves časspremljala skrb za napredek in kakovost.V Elektru Gorenjska so procesi inaktivnosti z vso dokumentacijo vtkani vPoslovnik podjetja ter Organizacijskepredpise in Navodila v posameznihpoglavjih po vrstnem redu evropskegastandarda ISO 9001/2002. Pridobili socertifikat kakovosti št. Q-491Slovenskega inštituta za kakovosti inmeroslovje za nakup, prodajo, distribuci-jo električne energije in upravljanje elek-troenergetskega omrežja in naprav terrazvoj, projektiranje, gradnjo invzdrževanje elektroenergetskega intelekomunikacijskega omrežja in postro-jev ter dobili pravico do uporabeslovenskega znaka SIQ in mednarodnegaznaka IQNet. Politika kakovosti je ses-tavni del strateških, razvojnih in organi-zacijskih procesov. »Glede na rezultatelanskoletne certifikacijske presoje inletošnje redne presoje, ki je bila brezugotovljenih neskladij in ob upoštevanjudejstva, da je že prvo leto obstoja sis-tema vodenja kakovosti prineslo večještevilo izboljšav, je realna perspektivnausmeritev doseči stopnjo kvalitete, ki jozahteva poslovna odličnost. Skozi

aktivnosti v procesih obvladujejo vsedokumente, zapise in reference z jasnoporazdelitvijo nalog zaposlenih, ki vaktivnostih sodelujejo. Nenehna skrb jevsakoletno novo uvajanje izvajalskih pro-cesov, ki dosegajo že 70 odstotni delež,«je objavila revija Kapital iz Maribora v PRčlanku Kakovost – zanesljivost – zaupan-je.

10. 11. 2003Vaš dobavitelj električneenergijeElektro Gorenjska zadovoljuje potrebe poelektrični energiji 80.700 odjemalcem naobmočju, ki obsega 2.091 kvadratnihkilometrov ter letno distribuira prekosvojih naprav več kot 897.500 MWh elek-trične energije. V posebni prilogiGospodarskega vestnika - Energija,posvečeni Nacionalnemu energetskemuprogramu, je poudarjena usmeritev:»Dolgoročni cilji kakovosti so stalnoizboljševanje poslovnih procesov, zado-voljstvo zaposlenih in prijaznost doposlovnih partnerjev in odjemalcev elek-trične energije.«

Nakladanje blindirne transformatorske postaje s HIAB napravo na kamion zahtevanatančnost in previdnost.

Foto: Drago Papler

V času remonta RTP Tržič 110/20 kV sodelavci nadzorništva Tržič pregledali tudinaprave v 20 kV stikališču. V nad-zorništvu Tržič so zaposleni: vodja JanezPogačnik in samostojni elektromonterji:Polde Pfajfar, Matjaž Švab, RobertTumpič in Drago Meglič.

Foto: Drago Papler

Kranj, 19. december 2003Elektro kronika GOEL

13GOEL

23. 11. 2003 Elektro Gorenjska včeraj –danes – jutriRadio Gorenc je v tržiškem studiu gostilupravo Elektra Gorenjska, predsednikauprave Jožeta Knavsa in člana upravemag. Andreja Šušteršiča, ki sta v polurnioddaji spregovorila o dejavnosti družbein načrtih. Jože Knavs: »Elektro Gorenjska praznujepomembno 40-letnico delovanja. Lahko

rečem, da sva v poldrugem mesecu odkarsva na krmilu ugotovila, da je to solidnopodjetje, da je bilo v preteklosti dobrovodeno, da je veliko vlagalo v omrežje inda je tudi pripravljeno na vse izzive, ki sopred nami v prihodnosti. Načrti ElektraGorenjska so usmerjene v EU, prilaga-jamo se redu, da bomo znotraj čimboljpripravljeni smernicam in zahtevam EU.Pomembna je tudi naša temeljnausmeritev, kvalitetna in zanesljiva doba-va električne energije ob primernihstroških in zadovoljnih odjemalcih.Slovenija je glede tehnologije že danes vEU.«

Mag. Andrej Šušteršič: »Direktiva EU izjunija letošnjega leta zahteva določenestatusne spremembe, s katerimi se bodov določenih delih vse slovenske distribu-cije povezale, kar je zelo pomembno priprihajajoči konkurenci. Slovenska dis-

tribucija pomenili 0,5 % evropskegadeleža, podjetja so kapitalsko močna insolidna, konkurenca je dobrodošla, odnas pa zahteva velike napore, da bomona določenih zadevah konkurenčni.

Elektro Gorenjska ima hčerinsko podjetjeGorenjske elektrarne d.o.o., ki so razšir-jene po celi Gorenjski. EU v svojem pro-gramu zajema tudi obnovljive vireenergije in to se v Elektru Gorenjska tudizavedamo, tako na področju samegarazvoja na področju elektrarn, izkoristka

vodnega potenciala, biomase, kogene-racij pridobivanja električne energije intoplote ter drugih virov, ki so opredeljeniv Nacionalnem energetskem programu.Temelja naloga bo osveščanje vsehobčanov in odjemalcev k učinkoviti rabienergije, kajti vemo, da brez elektrikedanes ni možno funkcionirati in da jeporaba električne energije v porastu.«

24. 11. 2003Zbornik svetlobe

Prejeli smo recenzijo jubilejne knjigeprof. Berte Golob, pisateljice in peda-goginje, ki v odlomku pravi:»Elektro Gorenjska ima zdaj zbranezajetne strani svoje zgodovine, doku-mentirane na več ravneh; tudi sfotografskim gradivom in potrebnimigrafi. Kako se bo podjetje razvijalo v pri-hodnost, bo pokazal čas. Toda če ne bibilo skrbno zbranega gradiva , kakršnegaprinaša omenjeni zbornik, uporabniki

elektrifikacijskih dobrin ne bi imelinobenega pravega pojma o tem, kaj vseje potrebno, da si lahko svetimo in seogrevamo in da celotno gospodarstvo nedoživi preveč usodnega infarkta. Ko pregori žarnica, jo zamenjaš z drugo.Če jo imaš?Ko na velikem kompleksu izpade električ-na energija, je treba ponovno vzpostavi-ti v obratovanje velik del sistema. Ko listamo po knjigi avtorja DragaPaplerja in prebiramo poglavja, se lahko

brez elektrotehničnega znanja zavemopomembnosti dela, ki ga tudi v podjetjuElektro Gorenjska opravljajo njegovi fizi-čni delavci in visoko usposobljenistrokovnjaki, najsi bo na tehničnem,raziskovalnem ali upravnem področju.«

25. 11. 2003Ohranjenih 40 let ElektraGorenjska

V zadnjem delu recenzije o knjigi je višjikustos prof. Janez Šter zapisal:»Pohvaliti velja tudi oblikovno platKronike 40-tih let podjetja ElektroGorenjska. Drago Papler ni samo neu-moren pisec, ki zasleduje določeno prob-lematiko; v njem je dobršen kosfotografa - kronista in esteta obenem.Zato mu je uspelo iz foto arhivov, imeno-vanih v knjigi, in iz lastne obširnefototeke oblikovati slikovni fond; le-tagovori kot dokumentarno, bodisičloveško toplo ali tudi kot estetsko poj-

Uvod 110 kV daljnovodov v RTPMedvode.

Foto: Drago Papler

Elektro kronika GOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL14

movana zgodovina. Predvsem pa bipohvalil tudi oblikovanje in prelom MiraPečarja, Martina Breclja za naslovnico inmnoge sodelavce, ki so stali avtorjuDragu Paplerju ob strani.Moje osebne čestitke in priznanje pagredo jubilantu Elektru Gorenjska invsem zaposlenim. Pričujoča kronika jetudi vaša podoba.«

27. 11. 2003Razstava in knjiga: Elektroenergetika skozi čas V okviru prireditev ob občinskemprazniku Mestne občine Kranj in 40-let-nice podjetja Elektro Gorenjska je bilaodprta dokumentarno-zgodovinska razs-tava in predstavitev knjige avtorja DragaPaplerja “Elektroenergetika skozi čas: 40let Elektra Gorenjska”, ki je izšla vponatisu. Predsednik uprave ElektraGorenjska Jože Knavs, univ.dipl.inž.el.,je na prireditvi ob odprtju spregovoril opomenu elektroenergetskega razvoja indanašnjem trenutku, ko se ob 40-letniciozirajo v preteklost in razmišljajo o pri-hodnosti. Orisal je zgodovinske, organi-zacijske in tehnološke prelomnice v sto-letnem razvoju elektroenergetike naGorenjskem. Prav knjižni zapis naprednein z zanosom uspešne gorenjske elek-trodistribucije, ki je po septembrski izda-ji sprožil veliko zanimanje javnosti, je dal

odločitev o ponatisu 2. dopolnjene izda-je. Spremlja jo dokumentarno-zgodovin-ska razstava z naslovom Elektroenergetikaskozi čas (odprta bo 40 dni do začetkajanuarja 2004), ki se razprostira na dvehlokacijah, v avli nove poslovne stavbeElektra Gorenjska, imenovane tudiGalerija Elektra ter v avli sosednje sta-rejše stavbe, kjer potekajo stiki z odje-

malci, ki se zanimajo za razne informaci-je in na blagajni plačujejo porabo ele-ktrične energije. Vsebina razstave je več-plastna in obsega: povečave zanimivihtehnoloških prelomnic iz knjige,fotografske stvaritve Simona in DragaPaplerja na temo elektro impresij ter za-nimive eksponate tehniške dediščine izŽirovnice. Pred več desetletji sta zbirkozanimivih, a odsluženih elektrotehniškihnaprav z zgornje Gorenjske osnovalatakratni vodja obratovanja ElektraŽirovnica Bernard Balantič in vodjatehnične dokumentacije Elektra Žirovni-ca Zmago Novšak, danes pa nalogoposlanstva in ohranjanja dediščinenadaljujejo njuni nasledniki vžirovniškem obratu. Na prireditvi obodprtju razstave se je potrdila kotpotrebna povezava izobraževanja ingospodarstva, ki je cilj tako ElektraGorenjska kot Srednje elektro in strojnešole iz Kranja. Medsebojna vez sodelo-vanja se krepi. Pod motom Izobražujemoza prihodnost so dijaki predstavilieksperiment vetrovnika in generatorja,ki sta povezana s področjem elek-trotehnike in sta bila nagrajena nadržavnih tekmovanjih.

Drago Papler

»Spomin na doživeto in ustvarjeno je edina luč, ki ne ugasne,« je osebno zapisal vposvetila novoizdanim knjigam avtor razstave in knjige Drago Papler. Udeležencirazstave so se z zanimanjem ogledali zgodovinsko pričevanje razvoja elektroener-getike na razstavnih panojih, razstavljene stare tehnične eksponate v vetrinah infotografsko zbirko elpresij na temo električnih elementov.

Foto: Simon Papler

Dijaka sta pognala generator in posveti-la je luč.

Foto: Simon Papler

Nejc Božič in Nejc Babič sta predstavi-la delovanje vetrovnika.

Foto: Simon Papler

Kranj, 19. december 2003Predstavlja seGOEL

15GOEL

Slovar slovenskega knjižnega jezikanavaja glagol »upravljati« kot: odločati ouporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa.Poleg slovarja imamo še Energetskizakon, veljaven od leta 1999 in podza-konske akte, ki smiselno povzemajorazlago iz slovarja ter dokaj natančnodoločajo dela, naloge in odgovornostiupravljalca distribucijskega omrežja.Bistvo je v Energetskem zakonu, opredel-jeno v poglavju I, člen 4, alinea »uprav-ljalec omrežja«: je pravna ali fizičnaoseba, ki je določena za upravljanje,obratovanje in razvoj omrežja podoločbah tega zakona. Nadalje je v členu23, odstavek 2 navedeno: »Upravljavecdistribucijskega omrežja je odgovoren zavodenje, obratovanje in usklajeno delo-vanje tega omrežja s prenosnimomrežjem«. Vseh aktov, temelječih naEnergetskem zakonu, ki so osnova zanašo dejavnost, je devet. Nekateri odnjih so bistveni za naše delo, kot naprimer Splošni pogoji za dobavo in odjemelektrične energije, drugi so manjpomembni in urejajo ozka področja naše-ga dela. Kot vidite, ima upravljalec svojo

dejavnost natančno predpisano, zatonimamo veliko umetniške svobode privsakdanjem delu. Po eni strani je todobro, ker se na predpise kadarkoli lahkoizgovarjamo, po drugi strani pakreativnost v smislu ustvarjanja novihpriložnosti in trgov ne pride v poštev.

Z delom smo začeli 1. januarja 2001, kose je naše podjetje reorganiziralo sklad-no z zahtevami zakonodajalca. Vsehzaposlenih nas je trenutno 37.Organizirani smo v treh službah, in sicerv: službi za obratovanje, službi za ener-getiko in v službi za tehnične zadeve.Naše delo je zelo raznoliko, kar pomenida pokrivamo veliko področij, ki so simed seboj zelo različna. V bistvu imamodelo razdeljeno tako, da posamezniknajvečkrat pokriva dve področji dela. Nata način zagotovimo kvalitetno izvajanjedel. Kot primer naj navedem samopodročje radijskih zvez in nasprotipodročje izdajanja soglasij zapriključitev ali področje dostopa doomrežja. V celoti gledano je dejavnostupravljanja zaokrožena celota, čeprav sekar precej nalog izvaja v poslovni enotiza distribucijo in v poslovni enoti zadobavo električne energije. Število izva-jalcev v imenovanih poslovnih enotah jepribližno 22.

Osnovno načelo našega dela je enakostvseh odjemalcev in proizvajalcev priuveljavljanju dostopa do distribucijskegaomrežja. Z uporabnikom, ki je lahkoodjemalec ali proizvajalec, se prvičsrečamo ob izdaji soglasja za priključitev,nato pa vseskozi dokler uporablja dis-tribucijsko omrežje, bodisi kot odje-malec, bodisi kot proizvajalec.Odgovarjamo za ustrezno kakovost elek-trične energije, ki jo preko našegaomrežja dobiva od dobaviteljev. Prinašem delu kar pogosto prihaja do zaple-tov. Vzrok je največkrat neplačevanjeuporabe omrežja, manjkrat pa drugivzroki. Nekateri uporabniki še vednomislijo, da je elektrika dobrina, ki josmejo koristiti brezplačno. Do takih

uporabnikov smo vse bolj strogi. Razlogje preprost. Vsako neplačevanje pomenimanj prihodka za naše podjetje, ki jeudarjeno dvakrat. Prvič zato, ker uporab-nik naših storitev ni plačal in zato nedobimo sredstev za naše delo, drugič pazato, ker moramo upravljalcu prenosne-ga omrežja plačati njegov delež ne gledena to ali nam je uporabnik plačal našestoritve ali ne. Ob tem naj poudarim, davelika večina uporabnikov omrežja svojeobveznosti tekoče poravnava.

Toliko za uvodno predstavitev. V nadalje-vanju predstavljamo posamezna področ-ja dela, ki jih pokrivajo posamezneslužbe in jih opisujejo vodje služb, pred-vsem z vidika, kaj je naša prva nalogapred letom 2004.

Alojz Zupanc,direktor Poslovne enote

za upravljanje distribucijskega omrežja

Služba za obratovanjeNaloga delavcev v službi obratovanja jezagotavljati enovito vodenje elektro-energetskega sistema na območjuElektra Gorenjska v pogledu varnega inzanesljivega obratovanja. Osnovno vodi-lo pri tem je zagotavljati neprekinjeno inkakovostno dobavo električne energijeuporabnikom omrežja oziroma dosečičim krajše prekinitve v dobavi zaradivzdrževalnih del ali motenj.V ta namen se izvaja stalni nadzor naddogajanji v elektroenergetskem omrežjuv distribucijskem centru vodenja ter nata način omogoča vodenje obratovanja včasu vzdrževalnih del in vključevanjunovih naprav, v času okvar in motenj vomrežju in v času izvajanj omejevanjaporabe.Poleg vodenja elektroenergetskega sis-tema je v okviru distribucijskega centravodenja potrebno izvajati koordinacijodel v zvezi z upravljanjem elektroener-getskega omrežja med službami ElektraGorenjska, podjetjem ELES in ostalimi

Poslovna enota za upravljanje distribucijskega omrežja

Alojz Zupanc

Predstavlja seGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL16

javnimi podjetji distribucije. Sem spadatudi usklajevanje, napoved in zasle-dovanje realizacije voznih redov.Na osnovi podatkov, pridobljenih izdaljinsko nadzorovanih objektov innaprav, se izdelujejo ustrezna poročilater pripravlja statistika dogodkov, ki nudipregled o stanju omrežja in nudi pripo-moček za planiranje vzdrževanja.Za doseganje čim boljših podatkov inrezultatov v distribucijskem centruvodenja je potrebno naprave in programeza vodenje stalno dograjevati oziromadopolnjevati glede na nove tehnologijein spoznanja. Tako bodo v novem centruvodenja, ki je v izgradnji poleg sistema zavodenje SCADA, na voljo DMS funkcijetudi za ostale zainteresirane uporabnikev Elektru Gorenjska pri razvoju invzdrževanju omrežja ter nadzoru nadkakovostjo električne energije. Enaizmed teh funkcij bo v sklopu klicnegacentra omogočala tudi kvalitetnejše inhitrejše obveščanje odjemalcev o mot-njah v omrežju.

Peter Lavtar,vodja Službe za obratovanje

Služba za tehnične dejavnostiDanes si zanesljivega obratovanja EE sis-tema brez podpore sodobnih računal-niških sistemov ne moremo več pred-stavljati. Služba za tehnične dejavnostinačrtuje in vzdržuje računalniško pod-prte sisteme daljinskega vodenja, zaščite

distribucijskega omrežja in lastne teleko-munikacijske sisteme. Kljub vedno boljši kakovosti vgrajenihmaterialov in naprav ter zanesljivejšizaščiti omrežja, se napakam na omrežju,ki so predvsem posledica delovanja silnarave (udari strel, sneg, žled, neur-ja…), ne moremo popolnoma izogniti.Daljinsko vodenje EE objektov skrajšuječas odprave teh napak in omogoča hitroizločitev okvarjenega dela omrežja. Brez zanesljivih telekomunikacijskih sis-temov, ki povezujejo oddaljene EE objek-te s centrom vodenja, seveda ne gre.Elektro Gorenjska je za potrebedaljinskega vodenja, govornih zvez inposlovne informatike že zelo zgodaj začelgraditi lastne TK zveze; v začetku pred-vsem telefonske in radijske zveze, v zad-njih petnajstih letih pa tudi sistemeoptičnih zvez. Eden od temeljnih ciljev poslovanjaElektra Gorenjska je skrb za izboljšanjekakovosti električne energije in s temzadovoljstva naših odjemalcev. Evropskistandardi kakovosti, ki jih je prevzelatudi Slovenija, opredeljujejo število inčas trajanja izpadov, dovoljenaodstopanja električne napetosti in nivomotenj v omrežju. Izvajanje stalnihmeritev kakovosti postaja vse boljpomembna dejavnost službe za tehničnedejavnosti.

Edo Košnjek,vodja Službe za tehnične dejavnosti

Služba za energetikoSlužba za energetiko je organizirana vtreh oddelkih in pokriva področja:soglasja za priključitev, dostop doomrežja in meritve električne energijeuporabnikov. Pri svojem delu se stalnosrečujemo z našimi uporabniki. Izkušnjeso največkrat pozitivne, včasih pa semalenkost rešuje zelo dolgo in tudi glas-no. Prvo srečanje z bodočim uporab-nikom je najpomembnejše, saj si ta ust-vari sliko o podjetju, ki jo težko zamenja,posebej če ta ni dobra.Področje soglasij za priključitev obseganaslednje naloge: izdaja soglasij zapriključitev uporabnikov na distribuci-jsko omrežje, potrjevanje projektnerešitve za priključitev uporabnikov nadistribucijsko omrežje, sodelovanje vpostopkih izdaje odločb uporabnikom ouporabnem dovoljenju.

Področje dostopa do omrežja obsega:pripravljanje in izvajanje pogodbe odostopu do prenosnega omrežja,pripravljanje in izvajanje pogodb odostopu do distribucijskega omrežja,pripravljanje in izvajanje pogodb oodkupu električne energije s kvalificira-nimi proizvajalci, vodenje bilančneskupine za nabavo električne energije zatehnične izgube in prednostno dispeči-ranje, zbiranje in posredovanje podatkovAgenciji za energijo in MOPE. Od kvalitet-nega dela je v dobri meri odvisno ali

Peter Lavtar Edo Košnjek

Boštjan Tišler

Kranj, 19. december 2003Predstavlja se / DistribucijaGOEL

17GOEL

bomo pravočasno dobili denar za izva-janje investicij in vzdrževanja. Področje meritve električne energijeuporabnikov obsega: skrb za števčnemeritve upravičenih odjemalcev, proizva-jalcev in tarifnih odjemalcev z merilnimigarniturami, zbiranje in posredovanjemerilnih podatkov za obračun električneenergije dobaviteljem, uporabnikom terodgovornim bilančnih skupin inbilančnih podskupin, priključevanjeupravičenih odjemalcev in proizvajalcevna distribucijsko omrežje, ustavljanjedobave in odklopi priključkov upra-vičenih odjemalcev.V Službi za energetiko je trenutnozaposlenih 13 delavcev. Zaradi zahtevzakonodaje v zvezi z nalogami, ki jih jedejansko dolžan opravljati upravljalecdistribucijskega omrežja in zaradi dodat-nega odpiranja trga z električno energijoza odjemalce odjemne skupine ostaliodjem v letu 2004, pričakujemo v prihod-nosti bistveno povečanje obsega nalog ins tem tudi števila delavcev.

Boštjan Tišler,vodja Službe za energetiko

V Poslovni enoti za distribucijo električneenergije (PEDI) Elektra Gorenjska d.d.smo za investicije za leto 2003 planirali2.116.177.000 SIT od tega 1.914.677.000SIT za distribucijske naprave in omrežje.Pri pripravi plana za distribucijske na-prave in omrežje za leto 2003 smo zaosnovo upoštevali:�dokončanje investicij, začetih v letu2002 (RTP 110/20 kV Medvode,RTP110/20 (35) kV Škofja Loka)�prehod energetskega območjaMedvod z 10 na 20 kV napetost�dokončanje prehoda z 10 na 20 kVenergetskega območja Škofja Loka�nadaljevanje pospešenega prehoda z10 na 20 kV v mestu Kranj�opustitev 35 kV napetosti v RTPMedvode, RTP Labore in RTP Zlato poljein prehod vseh odjemalcev na tehobmočjih na 20 kV napetost�dokončanje kabelske povezave RTP

110/20 kV Radovljica – RTP 35/20 kVBled�zamenjavo daljnovodov s kablovodina območju Ukanca v Bohinju�zamenjavo srednjenapetostnih blokovv TP z bloki tipa SF6

�nadaljevanje daljinskega vodenjasrednjenapetostnega SN omrežja zvgradnjo odklopnih ločilnikov tipa SEC-TOS v daljnovodih, daljinsko vodenjeposameznih odklopnih ločilnikov v TP-jih in vakuumskih odklopnikov z zaščitona daljnovodih.�obnovo nizkonapetostnih omrežij(NNO) z zamenjavo prostozračnihvodov z golimi vodniki s SKS vodniki alizemeljskimi kabli.

Iz tabele 1 so razvidna sredstva, ki smojih planirali za leto 2003 za posameznoinvesticijsko skupino in realizacijaplana do 21. 11. 2003.

Investicije v naprave v letu 2003

TABELA 1 V 1000 SIT

Inv. Inv. skupine Plan Realizacija Realizacija skup. 2003 do 30. 9. 2003 do 21. 11. 2003

PEDI PEDI PEDI SIT SIT %

1 DV 110 kV 11.000 8.228 74,80%

2 RTP 110/20 kV 382.500 353330 92,37% 3 RP 122.000 56828 46,58%

4 RTP 35/20 kV 74.000 14359 19,40%

5 Omrežje 20 kV 749.705 509108 67,91%

6 TP 20/0,4 kV 351.147 303254 86,36%

9 NNO 224.325 252527 112,57%

12 Telekom. 0 0 0,00%

13 Mer. naprave 5.700 1.430 25,09%

14 Vel. orodja 22.900 21361 93,28%

15 Transp. sredstva 90.500 97654 107,90%

16 Posl. tehn. rac. oprema 0 0 0,00%

17 Posl. objekti in obratne stavbe 50.200 47839 95,30%

18 Proj. in študije 14.500 8920 61,52%

20 Ostalo 13.000 1365 10,50%

21 Inventar 4.700 3934 83,70%

22 Stanov. zgradbe 0 0,00%

SKUPAJ 2.116.177 1.680.137 79,39%

�

DistribucijaGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL18

Dokončali smo izgradnjo RTP 110/20 kVMedvode 2 x 20 MVA v sodelovanju sSavskimi elektrarnami Ljubljana terizvedli prehod celotnega energetskegaobmočja Medvod na 20 kV. V 110 kVstikališču je postavljena najsodobnejšaSF6 110 kV tehnologija. Pomembno se mizdi poudariti, da smo preklopili na 20 kVtudi Papirnico Goričane (6,5 MVA), kismo jo z novim 20 kV kablom TP Filteravto – RP Papirnica Goričane vzankali vnaše 20 kV omrežje. Preko TP Vikerče smona 20 kV povezani tudi z ElektromLjubljana in tako vzankali večji del naše-ga SN omrežja na vzhodnem deluMedvod. Izvedli smo vzankanje TP ColorII in III v našo 20 kV omrežje in z obnovoteh postaj s SF6 bloki zagotavljamovarnejše obratovanje kot tudi znižanjevzdrževalnih stroškov. Tako imamo napodročju Medvod vse večje in pomemb-nejše odjemalce, vzankane v srednje-napetostnem (SN) omrežju.Z izgradnjo RTP 110 /20 kV Medvode inprehodom HE Medvode na transformacijo6,3/110 kV v Medvodah ni več 35 kV virain zato smo na celotnem območjuMedvod in Kranja že opustili to napetost

in vse 35 kV odjemalce povezali na 20 kVomrežje. V RTP Škofja Loka imamo šetransformacijo 20/35 kV za potrebePredilnice in RTP 35/20 kV Želnikov.Dokončali smo tudi obnovo 20 kVstikališča v RTP Škofja Loka.

Vse dosedanje 35 kV daljnovode Medvode– Škofja Loka, Medvode – Labore – Zlato

Polje in Medvode – Kleče smo preklopilina 20 kV zbiralke v RTP 110/20 kVMedvode. Tako lahko rečemo, da sledimocilju opustitve 35 kV napetosti.

Zelo intenzivno izvajamo prehod mestaKranj na 20 kV SN napetost. Zgradili smonove 20 kV kable na zahodnem in vzhod-nem delu Kranja, tako da nam ostane zaleto 2004 in 2005 še območje Planine inseverni del. V RTP Zlato Polje smo opustili35/10 kV in uvedli 20/10 kV transforma-cijo.

Na energetskem območju Bohinja smodokončali sanacijo daljnovodov HE – RPSavica – Bohinjska Bistrica. Del daljnovo-da smo obnovili z AXCES kablom. Naobmočju Ukanca (od spodnje postaježičnice Vogel do HE – RP Savica) pa smodaljnovoda nadomestili z zemeljskimakabloma. Obnovili smo tudi NNO. Tako naobmočju Ukanca nimamo več pros-tozračnih vodov.Obnovili smo sekundarno opremo v RTP110/20 kV Jesenice in razdelilne postajeRP Ukova. V RP Ukova smo zamenjali tudinekaj PU stikal z vakuumskimi odklopni-ki.V letošnjem letu smo začeli vgrajevatitudi nove tipe pločevinastih transforma-torskih postaj, ki so bistveno manjše in1/3 v zemlji. Obnovili smo preko 30 inzgradili preko 15 novih transforma-torskih postaj.Poudariti moram tudi pomoč pri elektri-fikaciji doline Vrat in planinske koče naBlegošu. Uporabili smo 20 kV kabelAXCES 3x25/16 mm2.Iz Tabele 1 je razvidno, da zelo velikosredstev vlagamo v obnovo in razširitevnizkonapetostnega omrežja. V urbanihnaseljih obnavljamo prostozračnonizkonapetostno omrežje z zemeljskimikabli, če le dobimo soglasja lastnikovzemljišč.

Anton Kos,vodja Službe za investicije

Anton KosBohinjski daljnovod z distančniki.Foto: Vojko Oman

Polaganje kabla v Ukancu.Foto: Aleš Nagode

Kranj, 19. december 2003Tehnološke novostiGOEL

19GOEL

Kratka zgodovina DCV ElektraGorenjskaDistribucijski center vodenja ElektraGorenjska - DCV EG uspešno obratuje žeod leta 1969, ko je bil postavljen koteden prvih centrov vodenja.Do danes je sistem daljinskega vodenjaprešel več razvojnih faz, ki so jih nareko-vale nove tehnologije na tem področju. Vzačetnem obdobju do l. 1976 so bili vsiobjekti krmiljeni in nadzorovani prekosinoptične plošče. V letu 1976 je bilinstaliran prvi procesni računalnik PDP8,ki je imel glavno funkcijo registracijemeritev, protokolov in zapis obratoval-nih dogodkov na tiskalniku. V letih 1980-1981 je bil PDP8 zamenjan s PDP11/34,programska oprema je bila za uporabnikebolj prijazna in dodane so bile novefunkcije, ki so omogočale kvalitetnejšinadzor distribucijskega sistema. Oddelkiza obratovanje s terminali po poslovnihenotah so imeli iste informacije kot DCVrazen možnosti izvrševanja komand.Komande so se vse izvajale še prekosinoptične plošče.Za tretjo posodobitev v DCV velja obdob-

je od 1989-1992. Ta faza je obsegalazamenjavo centralnega računalnikaPDP11/34 z novim zmogljivejšim ADRIAMICROVAX 2 in kompletno zamenjavoprogramske opreme – SCADA. Glavno

komandno mesto je bila še vedno sinop-tična plošča, pošiljale pa so se že tudikomande iz računalnika, ker je bila pro-gramska oprema nove SCADE veliko boljprijazna.Do l. 1995 so bili vsi novi objekti zadaljinsko vodenje vključeni v procesniračunalnik. Zaradi zagotavljanja redun-dantnosti je bila l. 1996 izvedena dualnaračunalniška konfiguracija z dvemaALPHA 1000, ki sta nadomestili ADRIOMICROVAX2 kot centralni računalnik.Povečano je bilo tudi število delovnihpostaj v DCV, iz katerih je mogoče izda-janje komand, sinoptika je na tak načinpo naravni poti odmrla.

Osnovne funkcionalnosti novegaDCVS sprejemom energetskega zakona inzahtev trga po deregulaciji se je številozahtevanih funkcij v DCV občutnopovečalo, tako da obstoječa konfiguraci-ja novim zahtevam ne ustreza nititehnološko niti funkcionalno.

Sodobni DCV je koncipiran tako, da bozagotavljal izhodišče za doseganjezahtevnih strateških ciljev tudi v pogojihpredvidenega dereguliranega trga. Priizboru sistema DCV EG so bili upoštevanizaključki izdelanih študij, idejnih projek-tov, diskusij in usklajevanj medposameznimi distribucijskimi podjetji,tako da je izbrani koncept obdelan voptimalni varianti in predstavljatehnološko najsodobnejšo varianto sis-tema DCV.Osnovne značilnosti novega DCV so:� predstavlja osrednje informacijskovozlišče, povezano s končnimi postaja-mi v objektih DEES z namenom zaje-manja podatkov in njihovo upravljanje� osnovnemu namenu upravljanja sedodaja še vrsta DMS funkcionalnosti, kijih je omogočil razvoj nove programskeopreme� za izmenjavo podatkov se povezuje zRepubliškim centrom vodenja RCV innovimi centri sosednjih distribucij

Marjan Jerele

Izgradnja Distribucijskega centravodenja Elektra Gorenjska

Člani skupine pri izvajanju tovarniških preizkusov. Foto: Marjan Jerele

Tehnološke novostiGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL20

� povezan je tudi z LAN EG in zunanjimiuporabniki, ki uporabljajo določenefunkcionalnosti nove programskeopreme.

Strojna oprema DCVGlavne značilnosti distribuiranega sis-tema so delovanje v realnem času, zago-tovljena redundanca in vroča rezerva terskladnost s standardi odprte arhitekture.Oprema je razdeljena na naslednjesklope:

� sistemski in aplikacijski strežnik(SYS/APP node) � komunikacijski strežnik (DAC node)� podsistem za zajemanje podatkov(FEP)� dve delovni postaji za dispečerje � delovna postaja za trening in analize � delovno mesto za razvoj in vzdrževa-nje� stenski prikazovalnik � usmerjevalnika in dvojni LAN

Programska oprema DCVOsnovni namen ponujene programskeopreme je njeno delovanje v realnemčasu, kar pomeni, da so vse funkcije opti-mirane za hitre odzive na spremembe vsamem DEES, kakor tudi na akcije inukrepe operaterjev. Programska oprema je koncipirana dis-tribuirano in temelji na tehnologijistrežnik/odjemalec. Izbrana in zasno-vana je tako, da v največji možni meritemelji na industrijskih standardih, karomogoča enostavno interoperabilnost ssistemi drugih proizvajalcev, enostavnonadgradnjo, enostavno obvladljivost inpovezljivost sistema znotraj EG, kakortudi do ostalih podjetij.Programsko opremo lahko v grobemrazdelimo v tri skupine:

� operacijski sistem s podatkovnimibazami� SCADA aplikacijo � DMS funkcije

UNIX operacijski sistem je uporabljen navseh računalnikih, kjer je strojna opremaiz družine HP/Compaq Alpha, v sistemuse uporabljata procesna in relacijskapodatkovna baza.

Prijazen do uporabnika in robustenSCADA sistem je namenjen zbiranjupodatkov v elektroenergetskem sistemuin njihovemu posredovanju do različnihdelovnih postaj na različnih lokacijah.Osnovni sestavni deli SCADA paketa bodozajemanje podatkov, procesiranjepodatkov, izdajanje komand in izračuni.Operater (dispečer) dostopa direktno doDEES preko prijaznega vmesnika človek-stroj, ki služi obdelavi vseh podatkov,tako v smeri sprejemanja komand odoperaterja, kot tudi v smeri prikazovanjapodatkov operaterju.

Funkcije DMS predstavljajo najnovejšoprogramsko nadgradnjo SCADA in sonamenjene lažjemu in enostavnejšemudelu dispečerjev v DCV ter ostalihzaposlenih v EG.

DMS funkcije DCV EG lahko razdelimo vnaslednje skupine:

� avtomatizacija omrežja� analiza omrežja� avtomatizacija poslovanja� posebne funkcije

Avtomatizacija omrežja

Funkcije, ki spadajo v to skupino v velikimeri avtomatizirajo oziroma poenostavl-jajo delo dispečerja. Funkcije zajemajoizvajanje sekvenčnih stikalnih manipu-lacij, analizo povezljivosti, lociranje,odpravljanje in analizo okvar in omeje-vanje porabe in obtežbe.

Analiza omrežja

Analizo omrežja predstavljajofunkcionalnosti kot so napoved in ovred-notenje obremenitve, izračun pretokovmoči, zmanjšanje energetskih izgub,prenos obremenitve, regulacijanapetosti in izračun kratkih stikov

Avtomatizacija poslovanjaSklop sestavljata modula, ki poenostavi-ta opravila dispečerja, ki se večinomananašajo na urejenost poslovanja skupajz izpolnjevanjem različnih dokumentov.To sta priprava navodil za delo in nadzornad delom terenskih ekip.

Posebne funkcijePosebne funkcije predstavljajo simulatorza usposabljanje operaterjev, spremljan-

je dnevnih diagramov odjema, napovedobtežb v prevzemnih točkah in obveščan-je javnosti.

Kronologija izgradnje DCVIzgradnja DCV EG poteka v skladu spredvidenim terminskim planom že odsamega začetka. Nekaj glavnih mejnikovpri izgradnji:

april 2001� dokončanje in predstavitev idejnegaprojekta

maj 2001�podpisana pogodba za izdelavo pro-jekta PZR, izdelovalec podjetje Korona

maj 2001�začetek pospešene priprave bazpodatkov

junij 2001� za izdelavo projekta PGD izbrano podjetje IBE

november 2001� izdelan projekt PGD

februar 2002� izdelan projekt PZR

julij 2002� opravljen postopek javnega naročilaza dobavo in izdelavo funkcionalneaplikacije DCV

september 2002� za izvajalca DCV izbrano podjetjeEnsico

november 2002 � podpis pogodbe s podjetjem Ensico

november 2002� za izdelavo projekta PZI izbrano podjetje Ržišnik&Perc

november 2002 � izdelana podrobna specifikacija del

november 2002� izvedeno šolanje skupine za izgradnjoDCV

december 2002 � tovarniški prevzem strojne opreme

februar 2003� izdelan projekt PZI

januar 2003� prevzem razvojnega sistema

julij 2003� začetek ureditve prostora DCV

april 2003� dokončna potrditev prikazov

avgust 2003 � začetek tovarniškega preizkušanja

oktober 2003� zaključena ureditev prostora DCV

Kranj, 19. december 2003Tehnološke novostiGOEL

21GOEL

november 2003� opravljeno tovarniško preizkušanje

december 2003 � dobava sistema na objekt

januar 2004� začetek preizkušanja na objektu

april 2004� zaključeno preizkušanje na objektu� začetek poskusnega obratovanja

julij 2004� dokončni prevzem del

Zavedati se moramo, da se z dokončnimprevzemom novega centra delo na pro-jektu ne bo končalo. Tako kot se spremin-ja in širi distribucijsko omrežje, tako bopotrebno ustrezno osveževati tudi samoaplikacijo in podatkovne baze. Tudirazvoj na področju DMS funkcij prinašavedno nove rešitve, ki jih bo potrebnosprotno vključevati v sistem.Z novim DCV bomo tako stopili v obdobje,ki bo zaradi napredka in popolne izko-riščenosti vsekakor zahtevalo velikododatnih naporov.

Marjan Jerele,direktor Tehničnega sektorja

Tovarniško preizkušanjezaključeno

Več kot eno leto je minilo od podpisapogodbe in s tem pričetka del za dobavotehnološke opreme in izdelavofunkcionalne aplikacije za novi DCVElektra Gorenjska. V tem letu je biloopravljeno več dela kot si je verjetno nazačetku predstavljal kdorkoli, ki prvičsodeluje na projektu izgradnje novegaDCV. Usklajevanje podrobne specifikaci-je, nabava strojne opreme, šolanje, inte-gracija ter konfiguriranje strojne in pro-gramske opreme, preizkušanje so bilesamo glavne opravljene naloge, ki nas vEnsicu skupaj z Gorenjci vodijo k končne-mu cilju. Poleti leta 2004 bo imel ElektroGorenjska na voljo sodobno,preizkušeno, uporabniku prijazno orod-je, ki bo v polni SCADA in DMSfunkcionalnosti omogočalo cenejšiprenos električne energije, večjozanesljivost delovanja omrežja in hitre-jše odpravljanje napak ter lažje prilaga-

janje proizvodnje električne energijedejanskim potrebam trga.Pogoj za uspešno delo na takem projektuje dobro sodelovanje in stalno zasle-dovanje skupnega cilja obeh ekip, takoElektra Gorenjska kot naročnika in Ensicakot izvajalca. SCADA in DMS aplikacijepravilno delujejo samo, če so v sistemvneseni podatki pravilni, to pomeni, damorajo biti kvalitetno pripravljeni. Ker

tudi želimo, da bo DCV s svojimi funkcija-mi čimprej oziroma v roku na razpolagouporabniku, morajo biti vsi podatki tudipravočasno pripravljeni. Ob tej priliki birad poudaril, da so se kolegi iz ElektraGorenjska zelo potrudili, da so nam dalipodatke, kakršne smo v Ensicu potrebo-vali. Ker se skozi različne faze izgradnjeDCVja kot kompleksnega sistema pribodočih uporabnikih še vedno porajajovprašanja, ideje, želje in zahteve,skušamo biti v Ensicu prilagodljivi terustreči konstruktivnim pobudam.Prepričan sem, da bomo ob bližajočemnovem letu vsi sodelujoči na projektu zzadovoljstvom nazdravili na delo, ki smoga opravili v tem letu, hkrati pa sezavedali, da morajo rokavi ostati zavi-hani še naprej. Ob tej priliki bi se radzahvalil tako našim fantom v Ensicu kotekipi Elektra Gorenjska za konstruktivenprispevek, hkrati pa sporočil novi upraviElektra Gorenjska, da ima v podjetjunekaj izjemnih ljudi, s katerimi bo brezdvoma lahko uspešno uresničila cilje, kisi jih je zastavila na novem delovnemmestu.

Jurij Jerina, vodja projekta dobavitelja

ob zaključku tovarniškega preizkušanja

Od leve proti desni: Janko Blatnik in Milan Habjan iz Ensico ter Franci Čebulj, PeterZagožen, Borut Jereb in Metod Markun iz Elektra Gorenjska.

Foto: Marjan Jerele

Jurij Jerina, univ.dipl.inž.el., vodja pro-jekta Ensico: Pogoj za uspešno delo natakem projektu je dobro sodelovanje instalno zasledovanje skupnega ciljaobeh ekip.

Foto: Marjan Jerele

KakovostGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL22

Vsakdo, pa tudi posamezne skupine ljudi,manjše (tim) ali večje (podjetje) morajov svojem poslanstvu (življenju) dosečidoločene cilje. To je ne samo vodiloobstoja, ampak tudi vodilo napredka.Zadeva je enostavnejša, če so to ciljiposameznika. Čim večja je skupina, kistremi k doseganju cilja, tem komplek-snejša in zahtevnejša postaja.

Dobre rešitve za dosego cilja, ki ustreza-jo posamezniku, so nemalokrat pravonasprotje optimalnih rešitev za dosegocilja podjetja. Tu pa nastopa vodenje –usmerjanje podskupin in v njih sevedatudi posameznika.

Naslov, ki pomeni posamezne mejnike,lahko rečemo tudi izpite, ki jih mora nekopodjetje doseči, če želi pri vodenju svoje-ga poslovanja doseči kakovost, s katerozagotavlja, zanesljiveje doseže cilj, topomeni vedno boljše storitve aliproizvode.

Primerjali bi to lahko tudi z razvojemposameznika, ki pridobi neko osnovnoizobrazbo, ki ga vodi skozi življenje.Vendar spoznava, da sama osnova nidovolj, da mora znati več, če želi doseči

nivo kvalitetne sredine, kjer bo uspešnozadovoljeval svoje potrebe in dosegalizbrane cilje. Želja ga vedno vodi k višjimciljem, ki so visoko nad povprečjem, zatose dodatno usposablja, izboljšuje svojeznanje. Le nekaterim pa uspe dosečinajveč v svojem delu. Postanejo odličnipredstavniki okolja, pa naj to velja zastroko, poslovnost ali umetnost.

Podobno raste tudi sistem kakovostnegavodenja nekega podjetja. V svetu obsta-jajo sistemi za ocenjevanje kvalitete. Into za vse stopnje. Kot potrdilo, da v nekiskupini dobro obvladujejo segmenteposlovanja, različne mednarodne in nji-hove licencirane lokalne institucije (vSloveniji SIQ, BVQ,..) podeljujejo takoimenovane certifikate. To omenjeneinstitucije opravijo s certifikacijsko pre-sojo. Podjetje pridobi certifikat, čeizpolnjuje točno določene pogoje zadoločeno področje. Ker pa se delovanjeposameznega podjetja lahko menja(slabša ali boljša), se veljavnost certi-fikata periodično (nekatera letno) pre-verja.

Kot sem že omenil, se certifikati podelju-jejo za različne segmente poslovanjanpr.:ISO 9001

� za obvladovanje poslovne doku-mentacije v sistemu vodenja

ISO 9001/2000 � za sistem stalnih izboljšav v sistemuvodenja

ISO 14001� za sistem ravnanja z okoljem

ISO

Kaj pravzaprav v nekem okolju pomeni,če ima neko podjetje veljaven certifikatkakovosti. Kupcu (zunanjemu odjemalcu) topomeni garancijo institucije (tiste, ki jecertifikat podelila) za večjo verjetnost,da bo realizirana kvaliteta storitevenaka dogovorjeni. V primeru, da bi joopravljalo podjetje s certifikatom.Sodelavcu (notranjemu odjemalcu) papredvsem večjo zanesljivost, sledljivost

in jasnejšo definiranost nalog pri pre-toku podatkov in informacij za dosegociljev gornjega odstavka.

Ali upoštevanje zahtev pospešuje alizavira doseganja ciljev nekega podjetja.To je vprašanje, ki si ga mnogi zastavlja-jo. Za zaviranje vidijo razlog, da upošte-vanje pravil, ki jih postavljajo pogoji cer-tifikacije, omejuje posameznika prikreativnosti in običajno zahteva šenekatera dodatna opravila, kar še dodat-no upočasni in podraži pretoke.Odgovorov je več, naj jih navedem samonekaj:

Prvi primer je kar na praktičnem primerukrižanja glavne in stranske ceste ter ensam avto, ki vozi naravnost po stranskicesti. Obstajajo standardi (cestnoprometni predpisi), imamo celo certi-fikate (vozniška dovoljenja).Pravilen odgovor: Predpisi - dogovori sovelika omejitev, saj mora voznik zman-jšati hitrost in preveriti, če mu ne križapoti drugo vozilo. Drugi primer je na istem križišču glavnein stranske ceste ter en avto, ki vozi na-

Od certifikata ISO 9001 do priznanja poslovne odličnosti

Zadovoljstvo zaposlenih je tudi edenizmed štirih dolgoročnih ciljev kakovosti.

Foto: Drago Papler

Marjan Porenta

Kranj, 19. december 2003Kakovost / Naš klicaj!GOEL

23GOEL

ravnost po stranski cesti po glavni cestipa se križišču približuje drug avto.

Pravilen odgovor: Predpisi - dogovori sovelika omejitev, saj mora voznik zman-jšati hitrost in preveriti, če mu ne križapoti drugo vozilo.

Tretji primer na istem križišču. Voznik jeeden izmed mnogih na stranski cesti,kajti vračajo se iz službe. Tudi na glavnicesti je gost promet.

Pravilen odgovor: Predpisi - dogovori sovelika omejitev, saj mora voznik zman-jšati hitrost in preveriti, če mu ne križapoti drugo vozilo.

Verjetno je vsem nam jasen nesmiselmoje trditve, da je odgovor pravilen.Kajti verjetno vsi vemo, kaj se bo zgodilov zadnjih dveh primerih. Poznamo pro-ces, poznamo metode, poznamo vzrokein poznamo posledice. Kaj pa, če jih ne bipoznali, kaj pa, če ne vidimo vsehmožnih posledic? Verjemite mi, potem bitudi vi trdili, da so predpisi, ki omejujejoposameznika pri samoiniciativnosti inzmanjšujejo hitrost doseganja cilja,nesmiselni.

Odgovoriti na moje vprašanje o smisel-nosti predpisa, ki omejuje hitrost insamoiniciativnost posameznika, jemožno samo v primeru, če poznaš inanaliziraš ves proces, vse metode inaktivnosti ter seveda vse posledice.Nikakor pa tega ne moremo trditi kartako povprek iz navade.

Namen tega članka je bil samo sez-nanitev, kaj pomenijo naslednji pojmi:

� Cilji podjetja� Vodenje podjetja� Certifikacija vodenja

Ta članek, ki je prvi v novo nastajajočireviji, ni namenjen nizanju dogodkov inuspešnem začetku certificiranegavodenja kakovosti, ampak samo poizkusenostavnega prikaza pomena uvajanjasistema. S pristopi, nalogami in proble-mi, ki jih bomo kot zaposleni v našempodjetju reševali in prepričan sem tudirešili.

Marjan Porenta, svetovalec uprave

Izterjava za pravno službo pomeni izvršilnipostopek. In kaj sploh je izvršilni postopek? To jepostopek, v katerem upnik, to je naše podjetje,svojo terjatev do dolžnika uveljavlja predsodiščem v sodnem – izvršilnem postopku. To sezgodi v primeru, ko so vse druge oblike izterjave,to so pri nas predvsem opomini, v nekaterihprimerih pa celo odklop oz. prenehanje dobaveelektrične energije, neučinkovite.

Izvršilni postopek ureja Zakon o izvršbi inzavarovanju, sprejet leta 1998, ki je do danesdoživel že nekaj sprememb. Zakon v prvi vrstiupošteva interes upnika, da se zagotovi učinkovi-tost izvršbe, da se torej učinkovito izterja njego-va terjatev, po drugi strani pa je v izvršilnempostopku upoštevano tudi načelo varstvadolžnika, njegove eksistence.

Izvršilni postopek se prične z vložitvijo predloga za izvršbo pri pristojnemsodišču. Predlog za izvršbo pripravimo v pravni službi na podlagi podatkov indokumentov, ki nam jih posredujeta poslovna enota za dobavo električneenergije in finančno ekonomski sektor. Na leto vložimo okoli 200 predlogov zaizvršbo. Predmet naših terjatev, zaradi katerih vlagamo predloge za izvršbo, solahko računi za neplačano električno energijo, omrežnino, zamudne obresti alipa različne storitve. Z nedenarnimi terjatvami, ki jih sicer Zakon o izvršilnempostopku pozna, se naše podjetje običajno ne srečuje. Sodišče na podlagi pred-loga za izvršbo izda sklep o izvršbi, s katerim ugotovi obstoj terjatve in dolžnikunaloži, da terjatev poravna, sicer se dovoljuje izvršba na predlagano izvršilnosredstvo. Izvršilna sredstva so največkrat rubež sredstev na dolžnikovemračunu, plač, premičnih stvari ali nepremičnin, lahko pa tudi druga, manj pogos-ta, kot so izvršba na vrednostne papirje, delež družbenika ali druge materialnepravice. Ko je terjatev poravnana, o tem obvestimo sodišče in glede pokrivanjaterjatve našo poslovno enoto za dobavo električne energije in finančno ekonom-ski sektor, izvršilni postopek pa je uspešno zaključen.

Takšen je idealen potek postopka, lahko bi rekli, v skladu s standardom ISO9001. Dejansko pa prihaja v izvršilnem postopku do vseh mogočih ovir, ki izvršil-ni postopek zapletajo in preprečujejo uspešno izterjavo naših terjatev. Dolžniklahko zoper sklep o izvršbi ugovarja in v tem primeru se prične običajno več lettrajajoča pravda, v kateri sodišče odloči, katera od pravdnih strank ima prav.Dolžniki se izterjavi tudi na vse druge načine izogibajo, njihov dolg pa narašča.Če se v izvršilnem postopku izkaže, da dolžnik nima premoženja, dolga nimogoče izterjati in to za nas pomeni neuspešen izvršilni postopek.

V izvršilnem postopku se tisti, ki delamo na tem področju, na žalost srečujemo zljudmi v ne ravno prijetnih okoliščinah. Lahko si predstavljate, kakšni so občut-ki, ko izvršitelj nasilno (s fizično odstranitvijo ključavnice) vstopi v stanovanjeali pa pri rubežu premičnih stvari dobesedno brska po prostorih, kjer dolžnikprebiva, mu odpira predale, omare… Reakcije dolžnikov na to niso pozitivne, inčeprav so se znašli v takšnem položaju, recimo, da zaradi svojih dejanj zanj kriv-ijo upnika. V pravni službi si zato želimo čimmanj dolžnikov in izvršilnih postop-kov, v resnici pa je ravno nasprotno in je izvršb iz leta v leto več, ne manj.

Jasna Levc Uršič,vodja Splošno-pravne službe

Pravna služba in reševanje izterjav na sodišču

Jasna Levc Uršič

TrženjeGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL24

Kako poteka trgovanje na Borzenu?

V oktobru leta 1999 je začel veljatiEnergetski zakon, s katerim so bilipostavljeni temelji liberalizacije ener-getskega tržišča v Sloveniji. Z zakonomse zagotavljajo pogoji za varno inzanesljivo oskrbo uporabnikov z energet-skimi storitvami po tržnih načelih. Zodpiranjem trga z električno energijo seje tistim odjemalcem električne energije,ki imajo priključno moč večjo od 41 kW(upravičeni odjemalci) ponudilapriložnost, da sami izbirajo, po kakšniceni bodo kupovali električno energijo.Ceno električne energije na trgu krojiponudba in povpraševanje.

Eden izmed pogojev za delovanje trga zelektrično energijo je ustanovitevOrganizatorja trga z električno energijo.Organizator trga je pravna oseba, ki jedoločena za organiziranje delovanja trgaz električno energijo, organiziran trg paje ustanova, v kateri poteka organiziranaizmenjava ponudb po nakupu s ponudba-mi po dobavi električne energije ter trgo-vanja za dan časovni okvir.

V Sloveniji je Organizator trga z elek-trično energijo podjetje BORZEN d.o.o.,ki je hčerinsko podjetje ELES-a, poslo-vanje pa mora ustrezati osnovnimnačelom borznega trgovanja. Za

nemoteno delovanje Organizatorja trgaje in mora biti v uporabi najsodobnejšakomunikacijska in računalniška oprema.V to opremo se štejejo štirje glavnisklopi, in sicer: trgovalni sistem, sistemza evidentiranje bilateralnih pogodb inizdelavo voznih redov, sistem zafinančno poravnavo ter poslovno infor-macijski sistem. Na organiziranem trguimajo pravico delovanja samo pravne alifizične osebe, ki imajo ustrezno licencopo določbah Energetskega zakona.

Elektro Gorenjska ima pridobljene vsepotrebne licence in je tudi članOrganiziranega trga. S trgovanjem zelektrično energijo smo v našem podjetjuzačeli po 15. aprilu 2001, ko so bili izpol-njeni potrebni in zadostni pogoji za trgo-vanje. Praktično smo prisotni na trgu zelektrično energijo od samega začetkauvedbe trga v Sloveniji. V podjetju smoorganizirali posebno službo za nabavoelektrične energije (SNEE), ki organizaci-jsko spada v Poslovno enoto za dobavoelektrične energije in opravlja tudi posletrgovanja na Organiziranem trgu z elek-trično energijo.

Direktor Poslovne enote za dobavo elek-trične energije je Mitja Anžej.

V službi za nabavo električne energije(SNEE) smo zaposleni Anka Poličar,Tomaž Vrhunc in Ambrož Bogataj.

Glavna naloga SNEE je nakup električneenergije za tarifne in upravičene odje-malce ter za izgube pri prenosu elek-trične energije po distribucijskemomrežju Elektra Gorenjska. Lahko reče-mo, da SNEE kupuje električno energijoza tri »odjemalce«. Ti so: služba za pro-dajo električne energije tarifnim odje-malcem, služba za prodajo električneenergije upravičenim odjemalcem inPoslovna enota za upravljanje distribuci-jskega omrežja. S tem želimo poudaritirazliko med SNEE in npr. službo za proda-jo električne energije upravičenim odje-malcem. SNEE je trgovec, ki kupuje inprodaja električno energijo na velepro-dajnem trgu, medtem ko služba za proda-jo električne energije upravičenim odje-malcem »samo« prodaja električno

energijo na maloprodajnem trgu direkt-no upravičenim odjemalcem. Pred nakupom električne energije zanaslednje leto se izdela letna napovedporabe električne energije. Tako se izdelakoličinska napoved najprej za celo leto,nato po mesecih, po dnevih in nazadnjepo urah. Rezultat je napoved porabeelektrične energije za vsako uro v nasled-njem letu. Glede na letno napoved porabe elek-trične energije in razmere na trgu z elek-trično energijo se odločimo, koliko elek-trične energije bomo kupili z dolgoročni-mi (letnimi) pogodbami in koliko skratkoročnimi pogodbami (dnevno,tedensko). Navadno se večina električneenergije kupi z dolgoročnimi pogodbami. Električno energijo z dolgoročnimipogodbami kupujemo od domačih intujih dobaviteljev električne energije. Vletu 2003 je naš največji dobaviteljHolding Slovenske elektrarne, slediNuklearna elektrarna Krško, nekajenergije kupujemo na trgu prednostnegadispečiranja (TE Trbovlje, TE-TOLjubljana), odkupujemo pa tudi vso elek-trično energijo, proizvedeno v malihhidroelektrarnah na območju uprav-ljalskega območja Elektra Gorenjska. Zaleto 2003 smo na razpisu pridobili

Ambrož Bogataj

Mitja Anžej

čezmejne uvozne kapacitete, tako da delenergije za potrebe dveh največjihupravičenih odjemalcev Save Tires inAquasave uvažamo.Letna napoved, ki se izdela v jesenskemčasu za naslednje leto, seveda ni popol-noma točna, ker je poraba električneenergije odvisna od več nepredvidljivihdejavnikov. Nihče namreč ne ve natanko,kakšna bo temperatura, osvetljenost,količina padavin, pretok rek in proizvod-nja malih hidroelektrarn za eno letovnaprej. To je težko določiti celo za endan vnaprej. Posledica netočne letnenapovedi torej je, da nastane razlikaoziroma odstopanje med z letno pogod-bo kupljeno električno energijo zadoločen dan in dejansko porabljenoelektrično energijo v tem istem dnevu. Odstopanje v končni fazi izravna upravl-jalec prenosnega omrežja (UPO), vendarto izravnavanje drago zaračuna. Če smonpr. kupili več energije, kot smo jo pora-bili, se pojavi višek energije. To energijonam UPO plača po zelo nizki ceni. Če pase pojavi primanjkljaj energije, moramomanjkajočo energijo plačati po višji ceni,kot če bi jo pravočasno kupili na trgu.Zato poskušamo odstopanja kar se dazmanjšati in s tem znižati strošek nakupaelektrične energije. V ta namen, v sode-lovanju s službo za obratovanje, izdelu-jemo dnevno napoved porabe električneenergije za naslednji dan, ki je natan-čnejša od letne napovedi. Predvidenaodstopanja zmanjšujemo s pomočjodnevnega trgovanja.

Dnevno trgovanje, kjer prodajamo viškein kupujemo primanjkljaje, lahko izva-jamo preko organiziranega trga z elek-trično energijo Borzena ali pa s sklepan-jem poslov direktno z ostalimi trgovci zelektrično energijo.

Poleg trgovanja z namenom zmanjšanjaodstopanj izvajamo tudi trgovanje vsmislu izkoriščanja različnih cen v istemtrenutku na različnih trgih z električnoenergijo, t.i. arbitražo. Električnoenergijo npr. kupujemo v Avstriji in naHrvaškem in jo tranzitiramo v Italijo.Lahko se izkoriščajo tudi različne cene naistem trgu ob različnem času. Omenjeniposli so povezani z velikim tveganjem,zato jih ne izvajamo pogosto. V kolikorso cene na trgu z električno energijo vSloveniji nižje kot v tujini, viške elek-trične energije izvozimo, če so izpolnjenivsi potrebni pogoji.

Za potrebe nakupa in trgovanja imamovzpostavljene poslovne odnose z večinotrgovcev z električno energijo v Slovenijiin s pomembnejšimi trgovci v evropskihdržavah. Dnevno trgovanje poteka vsaktrgovalni dan do 11. ure za obdobje dovključno naslednjega trgovalnega dne.Ob 11. uri moramo vse sklenjene posleprijaviti na Borzenu. Sledi urejanje vsehpri sklenitvi posla nujnih dokumentov.Delo v službi za nabavo električneenergije je torej raznovrstno. Ukvarjamose z napovedovanjem porabe električneenergije, električno energijo kupujemo,prodajamo, uvažamo, izvažamo in tran-zitiramo. Za sprejemanje pravilnihposlovnih odločitev so potrebna znanja zrazličnih strokovnih področij ter dobropoznavanje in razumevanje trenutnihrazmer na trgu z električno energijo.Delovnih izzivov nam zato na stalnospreminjajočem se trgu z električnoenergijo zagotovo ne bo zmanjkalo.

Mitja Anžej,direktor Poslovne enote za dobavo el. energije

in Ambrož Bogataj,vodja službe za nabavo električne energije

Kranj, 19. december 2003Trženje / Zgodovinska pričevanjaGOEL

25GOEL

8. novembra 1913 je Kranjski deželni odbor ločil svojo upravo od nastaja-jočega podjetja in zanj najel posojilo. 25. avgusta 1915 je bilo podjetjepostavljeno na trgovsko podlago in protokolirano pod imenom Kranjskedeželne elektrarne. Po razpadu Avstro-Ogrske so KDE prešle v državno po-sest in leta 1920 pod upravo komisije za upravo kranjske deželne imovine(1921 - 27 sosvet za likvidacijo deželne imovine v Ljubljani). 1. aprila 1927 jena podlagi finančnega zakona posest bivše dežele Kranjske postala last ljub-ljanske oblastne samouprave, vendar je po majskem sklepu ostala uprava KDEše naprej ločena od oblastne uprave. 23. oktobra 1929 je dobila lastništvonad KDE Dravska banovina, formalni prepis iz Vojvodine Kranjske na Dravskobanovino pa so formalno opravili šele leta 1930. Z okupacijo Slovenije aprila1941 je prišlo do razkosanja podjetja med okupatorje, katerih deli so bili popokrajinah vključeni v različna podjetja. Lendavski obrat je prešel podmadžarsko okupacijsko oblast, Štajerska pod novoustanovljeno podjetjeEnergieversorgung Südsteiermark v Mariboru (EV Süd), Gorenjska je bilavključena v Elektrizitätswerke des Reichsgaues Kärnten v Celovcu, okrnjeneKranjske deželne elektrarne s sedežem v Ljubljani pa so obstajale na področjuitalijanske okupacijske oblasti. KDE so obstajale do leta 1945, ko so z uredboNarodne vlade Slovenije z dne 4. oktobra 1945 prešle s premoženjem v ses-tav Državnih elektrarn Slovenije (DES).

Drago Papler

90 let Kranjskih deželnih elektrarn

Daljnovodni koridor preko nakelskegapolja.

Foto: Drago Papler

Letni popisiGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL26

Leto 2003 se bo hitro izteklo. Mesecoktober je čas, ko se intenzivno začnemopripravljati na inventuro, v mesecunovembru jih izvajamo, v decembrudelamo zaključke o ugotovljenih popis-nih razlikah. S tem sestavkom želimo prikazati namen,kakor tudi pomen inventur.

Namen popisaPo zakonu o gospodarskih družbah jepotrebno pripraviti letno poročilo za

koledarsko leto 2003. Podlaga za njego-vo sestavitev so poslovne knjige.Poslovne knjige je potrebno uskladiti spredpisi. Čeprav med dvema popisomavodimo poslovne knjige pravilno inažurno, se lahko knjigovodsko stanjesredstev in njihovih virov razlikuje od nji-hovega dejanskega stanja. Te razlike seugotavljajo s popisom (inventuro).Ugotovljene razlike in usklajeno stanjeso podlaga za sestavitev računovodskihizkazov, ki morajo izkazovati resničnostanje sredstev in njihovih virov.

Zavezanci za popisZavezanci za popis so po zakonu o gospo-darskih družbah vse gospodarske družbe,ki sestavljajo poslovna poročila poslovenskih računovodskih standardih.

Pravila popisaVsako podjetje mora sprejeti akt opopisu. Elektro Gorenjska je v mesecumaju 2002 sprejel sedaj veljavni pravilniko popisu. V njem je določil pravila zaizvedbo popisa, določil posamezne vrstesredstev in njihovih virov, ki jih morajokomisije popisati. Pravilnik določa časpopisa, organizacijo popisa, navodila zaizvedbo popisa, sestavo popisnihkomisij, naloge popisnih komisij, vsebi-no poročil o opravljenem popisu in tudinačin usklajevanja knjigovodskega stan-ja z dejanskim. Predpisuje tudi postopkeob morebitno ugotovljenih popisnih raz-likah.

Predmet popisa, rokovnik popisa

V Elektru Gorenjska popisujemo:

� zaloge materiala in drobnega inven-tarja po stanju na dan 31. 10. 2003 od3. 11. do 11. 11. 2003,

� opredmetena osnovna sredstva postanju na dan 31. 10. 2003 od 26. 11.do 4. 12. 2003,

� po stanju na dan 31. 12. 2003 pa sena podlagi zakonskega določilapopišejo:

� neopredmetena dolgoročna sred-stva, � denarna sredstva in vrednostnipapirji,� redne, dvomljive, zastarele ter-jatve in obveznosti,� nedokončane investicije.

Izdelati je potrebno tudi podrobenrokovnik popisa po posameznih vrstahsredstev, ki pa mora biti usklajen s pravil-nikom o popisu. Popis vseh sredstev innjihovih virov skupaj z inventurnim elab-oratom mora biti zaključen do 30. 1.2004.

Inventuram se ne moremo izogniti

Kranj, 19. december 2003Letni popisi / Kadrovske noviceGOEL

27GOEL

Priprave in navodila za popisOd same priprave na popis je odvisnakakovost popisovanja. Zato se je potreb-no na vsakoletni popis dobro pripraviti.Sredstva se pripravijo tako, da jih jemožno šteti, meriti in podobno. Ažuriratije potrebno promet – stanje in gibanjesredstev. Knjigovodska evidenca morabiti urejena in natančna, omogočatimora primerjavo med popisanim indejanskim stanjem, kar je tudi ciljpopisa. Pred začetkom popisa je potreb-no pripraviti popisne liste in naprave zaštetje, merjenje, tehtanje sredstev.Pred začetkom vsakoletnega popisa jepotrebno sestaviti navodila za popis, skaterim se seznani vse popisne komisije.

Popisne komisije Sestavo popisnih komisij določi pravnaoseba v pravilniku o popisu. Pri imeno-vanju popisnih komisij pa mora upošte-vati, da v teh komisijah ne morejo sode-lovati osebe, odgovorne za sredstva, kiso predmet popisa. Ni pravila, dazaposleni ne morejo več let zaporedomasodelovati v isti komisiji. Letni popis jezaključeno dejanje, za katero popisnekomisije odgovarjajo.

Naloge popisnih komisijNaloga popisnih komisij je predvsem

ugotavljanje razlik med dejanskim stan-jem, ugotovljenim s popisom in knjigo-vodskim stanjem, izkazanim v poslovnihknjigah, ter iskanje vzrokov in krivcev zaneskladja. Delo popisnih komisij obsega:

� ugotavljanje, merjenje, preštevanjein natančno vpisovanje količinskihpodatkov v popisne liste,� podpisovanje popisnih list,� ugotavljanje količinskih razlik, � vrednostno obračunavanje, � ugotavljanje neskladij med stanjempo popisu in knjigovodskim stanjem.

Za dobro opravljeno delo si popisnekomisije pripravijo delovni načrt.

Poročilo o popisu Po opravljenem popisu se sestavi poroči-lo, ki mora obsegati:

� popisne liste po posameznih sred-stvih in njihovih virih,� rekapitulacije popisnih list,� predloge za knjiženje primanjkljajevin presežkov,� pojasnila odgovornih oseb o ugo-tovljenih razlikah,� predloge ukrepov za odpravopomanjkljivosti pri uporabi sredstev,� mnenje o dvomljivih, spornih inneizterljivih terjatvah in obveznostih.

Poročilo o popisu se skupaj z odločbamiin sklepi organov upravljanja pošljeknjigovodski službi, da knjiži razlike inuskladi knjigovodsko stanje z dejanskimstanjem po popisu.

Olga Pšenica,vodja organizacije popisa

Olga Pšenica

Kadri in izobraževanje

KADRI(oktober – november 2003)

V mesecu oktobru 2003 so se v podjetju Elektro Gorenjska zaposlili:� predsednik uprave Jože Knavs � član uprave mag. Andrej Šušteršič� inženir za nadzor gradbenih del Franci Miklavčič.

Upokojil se je dolgoletni direktor mag. Drago Štefe in delavka finančno –ekonomskega sektorja Mira Jazbec.

V mesecu novembru 2003 sta se zaposlila za čas pripravništva 6 oz. 12 mesecevPeter Kovačič in Branko Potočnik.

Upokojil pa se je vodja skupnih dejavnosti Janez Potočnik.

IZOBRAŽEVANJE(oktober – november 2003)

Podjetje je v šolskem letu 2003/2004 finančno podprlo izobraževanje:� 4 delavcem na visokošolskem študiju� 3 delavcem na višješolskem študiju.

Zaposlene smo podpirali pri jezikovnih tečajih. V tečaj angleškega jezika smonapotili 6 delavcev, enega delavca pa v tečaj nemškega jezika.

Blaž Andolšek,vodja Kadrovske službe

Varnost in zdravje pri deluGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL28

Namen zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je zmanjšanjevzrokov za nastanek vseh vrst nevarnosti, ki bi lahko povzročilepoškodbe ali zdravstvene okvare zaposlenih.Cilj je zagotoviti takšno stopnjo upoštevanja varstvenih ukre-pov, da bodo postali sestavni del vseh procesov dela. Samo nata način bomo lahko zagotovili delovno okolje, ki zagotavljavarnost in zdravje pri delu, s tem pa tudi večje zadovoljstvodelavcev pri delu, večjo storilnost in manjše stroške, karkončno vpliva tudi na ugoden poslovni rezultat podjetja.

Nesreče pri deluV to kategorijo štejejo vse nesreče, ki se zgodijo na poti nadelo, z dela, na delu ali službeni poti.Prikazujemo jih z indeksi pogostosti nesreč, številom poškodb(n) na število zaposlenih (N) n/N x 100 in resnosti nesreč, toje številom izgubljenih delovnih dni (ID) na poškodbo (n)ID/n.

Iz podatkov je razvidno, da se število poškodb in resnostpoškodb giblje v poprečju ostalih distribucijskih podjetij.Trenutno je podatek o vrsti nesreč (ni električne nesreče)dovolj ugoden, vendar nas to ne sme uspavati pri izvajanju delna elektroenergetskih napravah. Podatki so vzeti iz preteklihlet, saj bodo za letošnje leto znani in kasneje obdelani v letu2004.Toda iz razvida prijavljenih nesreč lahko že sedaj trdimo, dasmo že presegli lansko zelo ugodno številko, poleg tega pa stase zgodili tudi 2 nesreči, povezani z električnim tokom, karpomeni, da zopet popušča koncentracija pri izvajanju teh del.Predvsem so po vsej verjetnosti vzrok temu naglica pri delu,upravljanje elektroenergetskih naprav različnih proizvajalcev,sobotno in nedeljsko delo, pristop k delu brez upoštevanjavarnostnih predpisov in pravil itd.

Nesreč pri delu nikoli ne bomo popolnoma preprečili, vendar biz dobro organizacijo dela in ob tem tudi z upoštevanjemvarnosti pri delu lahko njihovo število močno zmanjšali.

Zdravstveno varstvoSpremljanje zdravstvenega stanja izvajamo s preventivnimizdravstvenimi pregledi vseh elektromonterjev, občasno pa tudiostalih zaposlenih s pregledi vida in ultrazvoka.Prav tako pa imamo vpeljano cepljenje proti klopnemu ence-falitisu vseh terenskih delavcev.

Izjava o varnosti z oceno tveganjaIzjava o varnosti z oceno tveganja je bila izdelana za potrebecelotne distribucije in prilagojena posameznim podjetjem.Sprejeta in podpisana je bila v decembru 2001. Z njo so seznanjeni direktorji, svet delavcev in sindikat.

Glede na zakonska določila jo jepotrebno vsako leto revidirati,še posebej v tem trenutku, konimamo izdelanih tehnološkihopisov delovnih nalog.Po izdelavi opisov, opravljenihmeritvah delovnega okolja terureditvi delovnih mest pred-pisanim zahtevam, bomo lahkoustrezno revidirali izjavo ovarnosti. Za popolno izdelavo ocene tve-ganja z izjavo o varnosti, potre-bujemo celovite tehnološkepostopke posameznih delovnihmest. Opisi delovnih nalog izkataloga del, ki so uporabljeniza izdelavo dosedanje izjave, sonepopolni in zato je tudi izjavanepopolna.

Ti opisi so pomembni tudi za sklenitev pogodbe o delu, sajmora biti vsak delavec seznanjen s svojim delovnim mestom innalogami, ki jih bo opravljal. Še posebno pomembno bo to vprimeru raziskave hujše nesreče pri delu, ko bo ugotovljeno, daopisa del, pri katerih je prišlo do nesreče, ni zajetega v pogod-bi o delu.Zaključek je lahko le tak: zastonj so vsi predpisi, novatehnologija ipd., in dokler ne bomo pri planiranju dela vključilitudi zahteve varnosti, ne moremo govoriti o dobro pripravlje-nem in opravljenem delu.

Drago Kump, vodja Službe za varnost in zdravje pri delu

Dosledno upoštevajmo zahteve varnosti pri delu

Nesrece Leto 2000 Leto 2001 Leto 2002 Število nesrec 15 13 8 ELEKTRO GORENJSKA

Pogostost nesrec Resnost nesrec

6,8 20,8

3,8 22,7

2,5 18,7

Število nesrec 172 198 136 DISTRIBUCIJA SLOVENIJE

Pogostost nesrec Resnost nesrec

5,7 33,1

5,7 22,8

4,8 25,7

Varnostni inženir DragoKump opozarja na vestnouporabo varnostnih inzaščitnih sredstev.

Foto: Drago Papler

Požarna oprema v RTP Medvode.Foto: Drago Papler

�

�

�

�

�

�

�

Kranj, 19. december 2003Strokovna združenja / Pri sosedihGOEL

29GOEL

»Inovativno grajeno okolje« je bila naslovna tema 3. dnevainženirjev in arhitektov 2003, ki ga je v četrtek, 19. novembra2003, organizirala Inženirska zbornica Slovenije.

Zakaj ravno tematski naslov Inovativno grajeno okolje?Predvsem zato, ker dobro povzema skupna prizadevanja zasožitje vseh potrebnih aktivnosti na področju urejanja prosto-ra in graditve objektov, pri čemer ostaja naš najpomembnejšicilj dvigovanje splošne gradbene kulture. PredsednikInženirske zveze mag. Črtomir Remec, univ.dipl.inž.grad., jepoudaril, da so ravno izzivi inovativnih prostorskih in arhitek-turnih rešitev ob hkratnem razvoju splošne gradbene kulturepomembno gibalo napredka inženirske stroke in zagotovilo zavedno nove prostorske priložnosti.

Svoje projekte oziroma poglede na inovativno gradnjo so vdesetih tematskih referatih predstavili inženirji, strokovnjaki spodročja geodezije, arhitekture, gradbeništva, elektrotehnikein rudarstva. Med njimi je mag.ekon. in mag.el. Djani Brečevič,univ.dipl.inž., predstavil vlogo obnovljivih virov v energetskioskrbi Slovenije. V referatu je prikazal stanje obnovljivih virov(vodna energija, energija vetra, sončna energija itd.) v ener-getski oskrbi Slovenije in primerjavo s stanjem v državah EU.Glede na izreden pomen Direktive o pospeševanju rabe elek-trične energije iz obnovljivih energetskih virov je bilaprikazana tudi problematika implementacije te Direktive vSloveniji. Prikazani so bili trendi uporabe obnovljivih virov doleta 2020 v Sloveniji, zlasti pri proizvodnji električne energije,posebej pa je bila utemeljena vloga obnovljivih virov pri zman-jševanju emisij škodljivih snovi, zlasti toplogrednih plinov(npr. CO2).

Inženirska zbornica Slovenije je samostojna poklicna organi-zacija, v katero se zaradi zagotavljanja strokovnosti invarovanja javnega interesa na področju graditve objektov tervarstva tretjih oseb združujejo inženirji in nekateri drugiposamezniki, ki na območju Republike Slovenije delajo pri gra-ditvi objektov in urbanističnem načrtovanju. Zbornica skrbi zastrokovni razvoj gradnje, projektiranja in urbanističnega načr-tovanja, zagotavlja skupne pogoje za delo svojih članov,zastopa njihove interese, skrbi za njihovo pravilno ravnanje inugled ter izvaja strokovno nadzorstvo nad delom svojih članov.

Inženirska zbornica Slovenije združuje nekaj več kot šest tisočpetsto posameznikov z javnim pooblastilom ter približno dvatisoč petsto podjetij, ki na območju Republike Slovenijesodelujejo pri graditvi objektov in urbanističnem načrtovanju.Člani zbornice delujejo v sedmih samostojnih matičnih sekci-jah – matični sekciji arhitektov, urbanistov in krajinskiharhitektov, gradbenih, strojnih in elektroinženirjev, tehnolo-gov in drugih inženirjev, rudarjev in geotehnologov ter geo-detov. S svojimi številnimi vsebinskimi programi in delovnimikomisijami Inženirska zbornica Slovenije aktivno skrbi zaugled svojih članov in stroke v celoti.

Drago Papler

Podpisana koncesijska pogodba zarabo zgornjega toka reke SaveNa Gorenjskem obratujejo tri velike hidroelektrarne HE Moste,HE Mavčiče in HE Medvode, ki izkoriščajo vodno moč Save, znjimi pa upravljajo Savske elektrarne Ljubljana. Le-te so bile zodločbo Vlade Republike Slovenije z dne 13. marca 2003določene za koncesionarja za gospodarsko izkoriščanje vode zaproizvodnjo električne energije na odsekih reke Save odprodne pregrade Javornik do konca iztočnega tunela za HEMoste in od Delavskega mosta v Kranju do mosta Medvode –Verje za HE Mavčiče in HE Medvode. V četrtek, 20. novembra2003, sta minister za okolje, prostor in energijo mag. JanezKopač v imenu koncedenta in direktor Savskih elektrarnLjubljana Drago Polak podpisala koncesijsko pogodbo za 50-letno pravico za izključno gospodarsko izkoriščanje vodnegapotenciala reke Save za proizvodnjo električne energije.

Potencialna energija vodnega telesa reke Save, ki se ga lahkoizkoristi za proizvodnjo električne energije znaša za HE Moste82,3 GWh pri povprečnem pretoku 13,6 m3/s, za HE Mavčiče96,5 GWh ob povprečnem pretoku 64,2 m3/s in za HE Medvode118,6 GWh ob povprečnem pretoku 65,1 m3/s.

V času dosedanjega obratovanja pa so bile dosežene sledečepovprečne proizvodnje: v HE Moste 53 GWh, HE Mavčiče 62GWh in HE Medvode 76 GWh. Dejansko dosežene proizvodnjepa so tudi osnova za obračun koncesnine, ki je določena v viši-ni 7 % od prodajne vrednosti proizvedene električne energijein ki se deli v razmerju 40 % Republiki Sloveniji in 60 % obči-nam, na območju katerih so hidroelektrarne. Akontacije kon-cesnine za vse tri hidroelektrarne za letošnje leto znašajo 73milijonov tolarjev. Za prihodnje leto so v ta namen predvideli90 milijonov tolarjev, sredstva pa bodo prejemale poleg državeobčine Jesenice, Žirovnica, Bled, Kranj, Šenčur in Medvode.

Drago Papler

Inženirska zbornica Slovenije:inovativno grajeno okolje

Minister MOPE mag. Janez Kopač (desno) in direktor Savskihelektrarn Drago Polak (levo) sta si segla v roke po podpisukoncesijske pogodbe.

Foto: Drago Papler

Kultura / Foto galerijaGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL30

UglasbitevKot izhodišče za oblikovanje zamisli projekta Uglasbitev najezu HE Medvode je režiser Franc Cegnar vzel dejstvo, da pod-pis koncesijske pogodbe pomeni uglasitev na eni strani državekot zastopnice državljanov in gospodarske družbe Savskihelektrarn. Gre za uskladitev državnih interesov, interesovlokalnih skupnosti ob hidroelektrarnah in akumulacijskih je-zerih ter interesov gospodarskega izkoriščanja reke Save.Osrednjo temo uglasitve je poglobil z uglasitvami med različn-imi polaritetami na različnih ravneh: na primer polariteto medreko in jezom, polariteto med naturo in kulturo, polariteto medženstvenim in moškim, polariteto med umetniško intervencijoin konkretnim kontekstom, v katerem se le-ta zgodi, polarite-to med znotraj in zunaj, globalno polariteto med vzhodno inzahodno in nenazadnje polariteto med pol stoletno zgodovinohidroelektrarne Medvode in za pol stoletja prihodnosti pod-pisano koncesijo.

Prisluhnili smo intermedialni instalaciji Uglasbitev, pri čemerje iz globin strojnice hidroelektrarne prihajal sopranski glas,neposredno na mestu podpisa koncesijske pogodbe pa smolahko tudi v živo slišali brenkanje po posebej za to napetihžicah, katerih zvok je ojačeval v ozvočenju. Fenomenhidroelektrarne je Franc Cegnar v kreacijo umetniškega dela

vključil kot prispodobo.Predstavlja si, da rekozaprečimo z JEZom, jezreko najprej z(a)jezi in dareka za jezom akumuliraJEZero JEZe, ki pa se prekoprecizno premišljenega inkrmiljenega instrumentaturbin in generatorjev povrtljivi osi dviga v brezme-jno omrežje ži(v)čevja in izzajezene jeze ustvari JEZik- umetniški izraz.

Drago Papler

Zimski Joštavtorja: Simon & Drago Papler

Kranj, 19. december 2003Jubilant GOEL

31GOEL

Janko Pšenica se je rodil 26. oktobra leta1908 na Jesenicah, v starem delu, naMurnovi, v družini s sedmimi otroki.

Po osnovni šoli se je začel učiti električnestroke pri obrtniku Jožetu Markežu.Nadaljeval je šolanje na meščanski šolina Jesenicah in industrijski šoli Kranjskeindustrijske družbe, ki je bila naJesenicah. Vseskozi je živel v poklicu,elektrika ga je veselila in privlačila. Ker jeimel vedno željo po usposabljanju, se jeodločil za vpis na srednjo tehniško šolo vLjubljani, v letih 1927 – 29. Zaposlitev jedobil pri Kranjskih deželnih elektrarnahv Žirovnici, ko je bil ravnatelj inženirFranc Miklavc.

»Prvo delovno mesto sem imel v rajonuPodbrezje. Še dobro se spominjam, dasem imel prvo nalogo kopanje jame za A-drog, potem sem izdelal priključek podnapetostjo na gospodarskem poslopju,kjer je bil strešni nosilec. Elektrifikacijase je tistega leta 1929 širila na spodnjoGorenjsko, proti Podbrezjam in Naklu,gradili smo daljnovode in omrežje. Plezalsem po drogovih, montiral vodnike inopravljal razna elektromontažna dela.Kasneje sem hodil na pomoč na drugerajone, na Bled, po hribih. Pridobivalsem izkušnje,« se spominja JankoPšenica.

Starosta slovenske elektrifikacije JankoPšenica še danes hrani legitimacijoKranjskih deželnih elektrarn št. 36,izdano 14. 9. 1928, ki potrjuje, da je bilpri njih zaposlen od 1. 7. 1928 kot elek-tromonter. Začel je kot monter naterenu, v tem času so potekala večjaelektrifikacijska dela v Sloveniji. Pri vsehteh delih je Janko Pšenica aktivno sode-loval z organiziranjem ali vodenjem dela.Tako je obšel skoraj vso Slovenijo v pred-vojni Jugoslaviji. Sledila je premestitev vdelavnico in v pisarno, kjer je opravljalobračun tokovine. Tudi med drugo sve-tovno vojno je bil ves čas zaposlen, tajnopa je po najboljših močeh pomagal parti-zanom z zbiranjem materiala in agitaci-jo. To je bil čas poln strahov, pričakovanjin dvomov. Na Upravi KDE v Žirovnici jebil nemško usmerjen obratovodja. Takoje bilo zavednim Slovencem, kakršen jebil Janko Pšenica, zelo otežkočeno delo,kasneje se je moral umakniti v ilegalo.

Po vojni je sodeloval pri večini večjihnaložb tedanjih Državnih elektrarnSlovenije – DES na Gorenjskem. Prevzelje obnovo elektrifikacije v bohinjskemobratu. Leta 1946 so pričeli s pripravljal-nimi deli za izgradnjo nove proizvodneenote in jo dogradili kot prvo povojnohidroelektrarno leta 1949. Zatem jeprišel Janko Pšenica na elektrarnoMoste, kjer so takrat pričeli z montažostrojne opreme.

»Pri gradnjah v Savici in Mostah mi jekoristilo, ker sem znal obvladati odnosdo ljudi, marsikaj sem videl in če semopazil, da kaj ni prav, sem kakšno grad-njo tudi ustavil kot zastopnik investitor-ja. Potem sem se sestal s projektanti, daso take probleme rešili. K takim zadevamso pripomogle izkušnje in življenjskapraksa,« je dejal Janko Pšenica.Sodeloval je tudi pri gradnji Dravskihelektrarn Maribor, saj se je lažje dogovo-ril za material iz jeseniške železarne intako pomagal pri hitrejši gradnji.

Z letom 1952, ob dograditvi prve etape, jepostala HE Moste s HE Savico, HEZavršnico in HE Kranjsko goro samostojnopodjetje, kjer je zasedel delovno mestodirektorja Janko Pšenica. Na tem mestu

je ostal vse do spojitve Elektrarne Mostein Elektrarne Medvode v Savske ele-ktrarne s sedežem v Ljubljani, ko jepostal vršilec dolžnosti direktorja nove-ga podjetja. Po ureditvi uprave Savskihelektrarn se je upokojil konec leta 1965.Na svojih delovnih mestih je bil vednoskromen, delaven, nepristranski, zato soga sodelavci cenili in spoštovali.

Tudi izven podjetja je bil Janko Pšenicavsestranski društveni in političnidelavec, saj je bil vsa povojna leta občin-ski in okrajni odbornik. Med tem časompa tudi predsednik krajevnega urada vŽirovnici, dejaven je bil v turističnem inavto-moto društvu, predsednik porav-nalnega sveta in matičar. To je bil čas vla-ganj v žirovniški vodovod, gradili sozdravstveni dom, šolo, stanovanjski blokza učitelje. Po upokojitvi je nadaljevaldelo v krajevni skupnosti.

Do pred dvema letoma je še vozil avto,redno prebira časopise in revije, zdomačimi se rad popelje na izlet. Mesecdni pred 95-letnico se je udeležilslavnosti ob 40-letnici Elektra Gorenjskana Bledu, osebni jubilej pa 26. oktobraproslavil v krogu družine in prijateljev naRodinah. Ob visokem življenjskem jubile-ju Janku Pšenici tudi naše čestitke!

Drago Papler

Janko Pšenica 95 letnik

Janko Pšenica se je zaposlil pri KDE 1. 7. 1928.

Foto: Drago Papler

Oče Janko in sin Janez Pšenica.Foto: Drago Papler

OsebnostiGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL32

Po osnovni šoli se je Brane Ahačič izučilza avtomehanika. Za to je imel veselje žeod malega, ko je doma v Tržiču »šraufal«motorje, kajti že oče Jože Ahačič je bilzagnan motorist, član AMD Tržič, po pok-licu pa priučen električar in kasnejevoznik, ki je bil tudi zaposlen pri ElektruKranj, sedaj pa je že upokojen. TakoBrane Ahačič, kot kar precej sodelavcev,sodi tudi v zgodbo očetje in sinovi priElektru.

Šofer specialnih vozilOdločitev za poklic in delovna pot? »Navdušenje in zanimanje za mehanikoin motorizacijo sta me pripeljali vPoklicno šolo za avtomehanike v ŠkofjiLoki. Zatem sem opravil dodatne izpite zavoznika kategorij C in E. Po zaključkušolanja sem se tudi jaz zaposlil priElektru Kranj leta 1975 kot avtomehanik.Po odsluženju vojaškega roka leta 1976sem kot avtomehanik – voznik po potrebizamenjeval starejša šoferja, čez čas papostal samostojni šofer. Zadolžil semspecialno vozilo TAM 5500 z dvigalom, poenem letu pa skoraj novo vozilo FAP, skaterim sem vozil potreben material nadelovišča pet let. To je bilo eno prvih

močnejših specialnih vozil naGorenjskem, ki je lahko dvignilo 4 tonetovora. Povsem je zamenjalo ročno delopri postavljanju drogov za daljnovode innizkonapetostno omrežje. Nadomestiloje hidravlične in ročne dvigalke zazamenjavo transformatorjev. Skamionom smo prevažali kable in jih spomočjo dvigala odvijali. To je bil čas, kosmo zelo veliko vozili sveže posekanekostanjeve drogove direktno iz gozda nadeponije na sušenje. Gradilo se je velikonovih daljnovodov in transformatorskihpostaj po hribovitem območju. Včasihsmo na pogojno dostopnem terenu zveliko iznajdljivosti in korajžo velikokrats strojem olajšali ročno delo. Še posebnoje bil zahteven čas pri sanacijipoškodovanih daljnovodov in omrežja poorkanskem vetru leta 1984 in žledu leta1985, ki je prizadel ravno hribovitapodročja. Takrat sem dobil nov avtomobilTAM 170 z močnejšim dvigalom, ki jelahko dvignil 6 ton. V avtoparku ElektroKranj smo imeli še dva šibkejša avtomo-bila za dvigovanje manjših bremen nosil-

nih drogov, popravila omrežja in drugovozilo za delo javne razsvetljave. Dve letipozneje smo manjše vozilo nadomestili znovim TAM 190 s še močnejšim dvigalom,ki ga vozim že več kot 15 let in je potreb-no zamenjave. Namreč, postalo jeprešibko za vse težje tovore, kot sobetonski drogovi, provizorične transfor-matorske postaje in agregati.«

Ljubitelj moto športaBrane Ahačič se je z motokrosom začelukvarjati leta 1972, z najmanjšo kate-gorijo 50 ccm, TOMOS, na prvih dirkah jedosegel zelo dobre rezultate. Zelo ga jeveselilo, da bi tekmoval z močnejšimmotorjem v kategoriji 125 ccm. »Želja se mi je uresničila z očetovopomočjo pri nakupu motorja znamkeZundapp 125 ccm. Z njim sem leta 1974 inleta 1975 dosegel naslov državnegaprvaka. Po vrnitvi s služenja vojaškegaroka sem imel željo po še močnejšemmotorju. Ob pomoči očeta sem začel voz-iti na stroju Husqvarna 250 ccm za tekmedržavnega in svetovnega prvenstva.Dosegal sem dobre rezultate na tekmahza državno prvenstvo in se redno uvrščalod prvega do desetega mesta. Na sve-tovnem prvenstvu sem z istim klasičnimmotorjem dosegel dvakrat 12. mesto naprizoriščih Loket leta 1978 in Holice leta1979. S tekmovalno kariero sem prekinilleta 1982, ker sem imel dvakrat poškod-bo gležnja in sem moral mirovati. Zaveselje sem po dveh letih kupil cestnimotocikel Suzuki 400 ccm, ga po dvehletih zamenjal za močnejši stroj Suzuki1000 ccm, ki me vozi še danes.Udeležujem se mednarodnih srečanjmotoristov, ki jih prireja mednarodnaorganizacija FIM. Sem edini Slovenec, kiimam že 20 zaporednih sodelovanj na tehsrečanjih, ki se jih udeležuje od 2000 do3000 motoristov iz celega sveta. Letossem se vrnil s srečanja Benal Mandena vŠpaniji. Sodelovanje na srečanjihmotoristov mi pomeni izpolnitev življen-jskih ambicij, jubilejna udeležba pa jebila nasploh nekaj posebnega. Pripraviliso mi posebno presenečenje in mi okrogvratu obesili lovorov venec s trakom, nakaterem piše 20. FIM rally.«

(P)OSEBNOSTI od A(hačiča) do Ž(umra)

AHAČIČ BRANE

r o j e n v z n a m e n j u : škorpijon, letnik 1956

p o k l i c : avtomehanik

d e l o v n o m e s t o : šofer specialnih vozil

d e l o v n a s r e d i n a : avtopark Poslovne enote za distribucijo električne energije

b i v a n j e : po rodu iz Tržiča, sedaj stanujoč v Škofji Loki

h o b i :moto šport

Brane Ahačič, zavzet motorist.Foto: Drago Papler

Kranj, 19. december 2003OsebnostiGOEL

33GOEL

Da se je odločil za elektrotehniko, je tomoralo biti že v genih, pravi Miha Žumer.Že oče Janez Žumer je bil elektromonterin kasneje dežurni stikalec v RTPRadovljica. Miha Žumer se je po osnovni šoli odločilza šolanje na Srednji elektrotehniški šoliv Ljubljani od leta 1968 do leta 1972.Izobraževanje je nadaljeval na Fakultetiza elektrotehniko v Ljubljani, kjer je leta1978 univerzitetni študij zaključil zdiplomo.

Poklicna pot?»Marca 1978 sem se zaposlil v ElektruGorenjska, poldrugo leto sem bil v razvo-ju na takratnih skupnih službah delovneorganizacije. Zatem sem šel v projektivo,kjer sem najprej projektiral manjšeobjekte, potem pa se lotil načrtovanja inprojektiranja vseh razdelilnih transfor-matorskih postaj na Gorenjskem. Za zan-imivost naj povem, da se v teh 25 letihnekateri objekti, ki sem jih gradil nazačetku poklicne kariere, zaradi potrebpo razširitvi in uvajanju novih tehnologijže podirajo, npr. RTP Medvode. Leta 1990sem postal vodja oddelka za projektiran-je v Elektru Žirovnica in se po desetihletih vrnil v Projektivni biro ElektraGorenjska v Kranj, kjer sem projektiralnajpomembnejše objekte, izdeloval pro-jektne naloge in vodil njihovo realizaci-

jo. Leta 2001 sem prešel v Poslovnoenoto za distribucijo električne energi-je.«

Snovalec kovinsko oklopljenihGIS stikališč Miha Žumer je idejni oče nove generacijeGIS objektov s tehnologijo SF6 v distribu-ciji. Zasnoval je idejno tehnično rešitevprve tovrstne razdelilne transforma-torske postaje RTP Zlato polje 110/20 kVv sodelovanju s tujimi dobavitelji. Obogledu njihovih tovarn in referenčnihobjektov je zajadral vse globlje v študij inspoznavanje novih tehnologij.

»Skozi prvi projekt RTP Zlato polje semnaredil novo izkustveno šolo. Za našoekonomijo takrat gradnja po novem še nibila povsem sprejemljiva, ker je bila malodražja. Za analizo sem naredil primerjavomed klasiko in plinsko oklopljeno izved-bo. S prvim objektom smo ugotovili, daje cena približno enaka, če upoštevamovse argumente v življenjski dobi objekta30 let. Cena je bila enaka. Pri gradnjidrugega objekta RTP Labore 110/20/10kV se je izkazal projekt z bistvenimi pred-nostmi zaradi hitrega potekanadomestne gradnje 110 kV stikališča obnemotenem obratovanju RTP, z vidikaprihranka prostora, varnosti inzanesljivosti obratovanja pa tudi ugod-nejše cene. Dal mi je nove izkušnje. Tretjiobjekt RTP Medvode 110/20/6,3 kV

pomeni skupek vseh slovenskih izkušenj,pridobljenih na novih objektih stehnologijo SF6.«

Za končne porabnike pomeni naložbaneprimerno boljšo oskrbo z električnoenergijo, montirana sta bila dva trans-formatorja večje moči kot do sedaj, insicer s transformacijo 110/20 kV in dvatransformatorja 20/6,3 kV v RTP HEMedvode; na območju do Škofje Loke, doKranja, do Letališča Brnik in do Mednegaje bil narejen prehod z 10 na 20 kVnapetostni nivo, kar pomeni še enkratvečjo zmogljivost distribucijskegaomrežja. Za vključitev novih transforma-torjev je bila potrebna predelava mrežein jeseni 2003 je bila postopoma priklo-pljena na nov vir.

15. oktobra 2003 je bil praznik za obainvestitorja Elektro Gorenjska in Savskeelektrarne Ljubljana, ki je ob 50-letniciobratovanja HE Medvode dobila sodobnorazdelilno transformatorsko postajo po40 letih. Ob delovnem uspehu je bilpraznik za vse, ki so prispevali k uspešnirealizaciji projekta, za Miha Žumra pa kardvojni praznik, saj se je dva dni kasnejetudi sam srečal z Abrahamom.

V strokovnem svetu je priznan strokov-njak in posredno vključen v odločitvepodobnih gradenj v slovenski distribuci-ji, preko ponudnikov ali preko svetovan-ja, kjer pomaga pri odločitvah.

Kakšno je njegovo projektno delo? »Kot inženir za tehnični razvoj in voden-je investicijskih projektov ob začetkuizdelam projektno nalogo, izvedbojavnih razpisov, izbire opreme, spreml-janje projekta v smislu investitorskeganadzora službe investicij do končne rea-lizacije. Sodelujem od takrat, ko je pro-jekt zasnovan, skozi vse tehnične detajledo takrat, ko gre objekt v obratovanje inpo funkcionalnih preizkusih dobiuporabno dovoljenje,« je še povedal vkratkem srečanju Miha Žumer in ssodelavcem odhitel na seminar o Zakonuo graditvi objektov ZGO-1 in inšpekcijskemnadzoru. Ob delu, ki ga opravlja z vesel-jem, se odloča za stalno izpopolnjevanjein seznanjanje z novimi predpisi, ki jenujno, če hoče zgraditi določen objekt.Hitri tempo vsakdanjika nama ni naklonilčasa še za pogovor o Mihovih konjičkih innjegovih planinskih in alpinističnihdogodivščinah ...

Drago Papler

ŽUMER MIHA

r o j e n v z n a m e n j u : tehtnica, letnik 1953

p o k l i c : univerzitetni diplomirani inženirelektrotehnike

d e l o v n o m e s t o : inženir za tehnični razvoj in vodenje investicijskih projektov

d e l o v n a s r e d i n a : služba za investicije Poslovne enote za distribucijo električne energije

b i v a n j e : Gorje pri Bledu

h o b i :alpinizem, član GRS Jesenice,inštruktor GRS

Miha Žumer, investitor in alpinist.Foto: Drago Papler

Ob upokojitviGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL34

Mag. Dragu Štefetu

Tvoj včerajšnji govor ob 40. letnici Elektra Gorenjska med poslovn-imi partnerji, župani, politiki, upokojenci in sodelavci pove vse otvojem plodnem, strokovnem, političnem, kulturnem in šport-nem življenju. Povedal si lepe in izbrane misli, ki jih bomo verjet-no tudi mi lahko prebrali. Tu, pod Krvavcem, si zbran s kar precejsvojimi sodelavci. Vseh nas imaš, sicer vedno manj, pa še vedno316 najboljših. Vsi prisotni in manjkajoči pa ti želimo vsenajboljše.

Tvoje delo izjemno marljivega delavca, včasih strogega, včasihblagega šefa, vedno pa direktorja s posluhom za sodelavca, jepustilo veliko spomenikov v EG.

Ne bi poudarjal vsega, saj je veliko tega napisanega v knjigiDraga Paplerja – 40 let Elektra Gorenjska, kjer je lepo opisan tuditvoj lik in tvoje delo.

Lahko pa povem tisto, kar ni napisano. Bil si odličen projektant,bil si politik in župan. Postal si zgleden in spoštovan direktornaše firme.

S tvojimi velikimi izkušnjami si bil velik strokovnjak za vodenje inodnose v Elektro distribuciji Slovenije in tudi v slovenskem elek-trogospodarstvu in premogovništvu. Cenili te nismo le mi, povsodpo naši deželi si bil znan in cenjen.

Zelo si predan kulturi-umetnosti. Mnogo slikarskih razstav se jezvrstilo v naši stavbi s tvojo usmeritvijo in navdihom, mnogo slikvisi na naših stenah prav zaradi tega, pa tudi sam si velik zbi-ratelj umetnosti.

Ustanovil si Športno društvo EG in bil njegov prvi predsednik, sampa tudi predan smučar in hribolazec. Z druženji športnikov vnašem podjetju smo gradili čvrste prijateljske vezi na tekmovan-jih v EGS in distribuciji ter na športnih udejstvovanjih v EG kot sokolesarjenje in planinstvo. Na vse to imamo prelepe spomine intudi mnogo praktičnih športnih daril, ki nas bo še dolgo spomin-jalo na lepe preživele trenutke.

Žal čas neizmerno hitro beži in iz zagnanih mladeničev inmladenk postajamo zreli, pametnejši in izkušeni.

Tako se je tudi na hitro prikradel trenutek tvojega povabila, da seše enkrat poveselimo s teboj preden se podaš v pokojninske vode.

Ob tem ti, dragi direktor in prijatelj, še enkrat hvala, kar si dobre-ga naredil za nas sodelavce, za naprave in objekte in za dobroime EG na Gorenjskem in v Sloveniji.

Ob tvojem odhodu v tretje življenjsko obdobje ti želimo predvsemveliko športnih in kulturnih doživetij, druženja z vnuki, pa tudiprijatelji. Želimo ti še veliko sreče, zdravja in veselega duha.

Janku Potočniku40 let je dolga doba, pa vseeno zelo hitro mine.Ob jubilejih, praznikih, veselih in žalostnih dogodkih se vednoozremo po prehojeni poti.

Tudi Tvoja do sedaj prehojena pot na področju službovanja je bilapestra in zanimiva. Kot mlad elektrotehnik si prišel v tedanjiElektro Kranj ves zagnan za delo in šport. Šport zato, ker si bilodličen atlet tekač z dobrimi rezultati. Delo si ljubil, bil si zelopredan stroki. Dodatno si se izobrazil na 1. stopnji elek-trotehniške fakultete in postal uspešen vodja. Dolga leta si bil

tehnični vodja in pomočnik direktorja PE Kranj. Bil si snovalec innačrtovalec velikega kranjskega omrežja s trafo postajami.Ogreval si se za nove tehnologije in jih poskušal prenesti vproizvodnjo v lastnih delavnicah. Sodeloval si pri snovanju študijgorenjske mreže in svetoval najboljše rešitve večjim odjemalcem.

Janko, lahko bi kar še našteval dejavnosti, pri katerih si bil pri-soten in če pogledava, je teh 40 let kaj hitro minilo. Sodelavci teimamo radi kot strokovnjaka, prijatelja in navdušenega planin-ca.

Vem, da imaš polno hobijev in tudi veliko dela v domačem okolju,zato ti nikoli ne bo dolgčas.

Mi, tvoji sodelavci, ti želimo predvsem veliko zdravja in sreče vtretjem življenjskem obdobju.Delaj predvsem tisto, kar te veseli, hodi v hribe, nabiraj gobe,izdelaj kaj zanimivega, predvsem pa bodi dolgo zdrav.

Janez Pšenica

Drago Štefe je uspešno pridobil tudi upokojenski certifikatISO.

Foto: Drago Papler

Janko Potočnik, investitor in neumoren prijatelj Jošta.Foto: Anton Kos

Kranj, 19. december 2003Iz Športnega društva Elektra GorenjskaGOEL

35GOEL

Tudi pri nas, tako kot v ostalih distribuci-jskih podjetjih Slovenije, se zaposlenipoleg aktivnega dela na poslu radidružimo pri raznih športnih aktivnostih.Da pa bi bilo to druženje bolj učinkovitoin organizirano, smo zaposleni leta 1995ustanovili svoje športno društvo. DragoŠtefe mu je predsedoval do leta 2002, koje funkcijo prevzel Marjan Porenta. Medčlane društva so se včlanili takozaposleni kot tudi upokojeni sodelavci. Vokviru tega društva so se polegraznovrstnih rekreacij, organiziranih posekcijah, organizirala tudi športnasrečanja ostalih delavcev distribucijeelektrične energije Slovenije. Letos, 12. maja, je bil v jedilnici našeupravne stavbe že 8. občni zbor, ki je kotnajpomembnejše sprejel poročilo oprav-ljenega dela za leto 2002 in potrdil planza tekoče leto. Poleg tega pa se kljubreorganizaciji (nastalo je novo hčerinskopodjetje Gorenjske elektrarne) sestavadruštva ne menja. Prav tako ni spremembv zasedbi odborov ŠD, in sicer:

Izvršnemu odboru predseduje: MarjanPorentablagajnik: Romana Božnartajnik: Majda Kovačičzapisnikar: Karmen Zupanecter člani: Žare Štrukelj, JanezPšenica, Filip Resman, Iztok Štern, BlažAndolšek

Nadzornemu svetu predseduje BojanLuskovec, člana sta Alojz Zupanc inVladimir Savinšek.Disciplinsko komisijo vodi Vojko Oman,člana pa sta Slavko Janžekovič in GregorŠtern.Tako danes v športnemu društvu sodelu-je preko 160 članov v sekcijah kolesar-stva, pohodništva, tenisa, streljanja,kegljanja, telovadbe,…. Za posameznesekcije so zadolženi nekateri zaposleni,ki tudi pripravljajo in izvajajo programeposameznih aktivnosti

Kolesarska sekcijaV okviru Športnega društva ElektraGorenjska uspešno deluje kolesarskasekcija.

Več kot 60 članov je bilo že aktivnih. Intisti, ki so se udeležili vseh 20 kole-sarskih tur, so opravili skoraj 2.000 km.Smeri kolesarjenja so bile zelo raznolike,od prvih najbolj enostavnih Kranj –Zbilje – Kranj, do tistih najboljzahtevnih. Na primer, v enem dnevupreko 4 prelazov v Dolomitih. Zanimivostpri tej sekciji je, da najtežje dobimo

voznika spremljevalnega vozila, kajti vsismo postali navdušeni, sposobni indobro opremljeni kolesarji, saj nam vsemrelacije preko 50 km niso nobena poseb-nost. Pa med nami nekateri sploh nismošportni tipi. Tudi nežnejši spol neizstopa, kar dokazuje spodnja slika.

Marjan Porenta

Kolesarji premagali Dolomite

Kljub temu, da je število udeležencev teh tur zaradi tehničnih ovir večkrat omejeno,pa smo do sedaj še vedno za vse zainteresirane uspeli organizirati tako prevoze kotprenočišča. Zato vas v prihodnje vabimo v naše vrste, saj verjamemo, da bomopreživeli še veliko lepih trenutkov v naravi in družbi, kar nam bo dalo novih moči zauspešno delo v podjetju

Foto: Marjan Porenta

Kolesarsko tekmovanje na športnem srečanju Elektra Gorenjska na Breznici.Foto: Marjan Porenta

DoživetjaGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL36

Vsak od nas ima službo in svoje delovneobveznosti. Narediš vse, da svoje delovneobveznosti čim bolje opraviš. Polegslužbe te obremenjujejo tudi domačenaloge. Počasi trošiš energijo in praznišživljenjske baterije. Treba jih je ponovnonapolniti. Tako je v meni pred 15 leti dozorela veli-ka želja po poti v tuja, meni neznanagorstva, med drugačne ljudi, druge kul-ture in običaje. V zadnjih letih mi je najbolj impozantnaHimalaja. K njej sem se pritihotapil žepetkrat. Od tega sem bil štirikrat vNepalu, tudi letošnjega novembra. Tajesenski čas je za tak obisk pravprimeren. Z oktobrom se začne sušnoobdobje in navadno ni dosti padavin.Novembra so že hladne noči z zmrzalmi,podnevi pa se na soncu lepo ogreje. Letos sem se z dvema starima prijatelje-ma, Jankom in Radom, odločil za obiskdoline Lang Tang ter za osvojitev 5846 mvisoke gore Naya Kanga. Prileteli smo v Katmandu, prestolnicoNepala, in se že po ustaljeni navadiodpeljali v naš hotel. Naslednji dan smouredili na potovalni agenciji vseobveznosti – plačila: dovoljenje zapristop na vrh 350 $, plačilo malegaavtobusa do izhodišča in nazaj 250 $,nosači 5 $ na dan, zavarovanje za nosačein stroške agencije.

Zjutraj, 3. novembra, smo odrinili na potin po raznih presenečenjih zvečerprispeli v vasico Syabru Besi. Nosači, kiso se pripeljali z nami, so prijetni fantje,stari 20 – 28 let. Vsak je nosil eno odnaših 20 kg težkih torb, v katerih sovišinski čevlji, šotori, vrvi in ostalaplezalna oprema, pa gorilnik, kava, čaj intudi salama. Tri dni naša 6-članska ekipa lepo počasihodi vedno dalje in višje po dolini LangTang. Spremlja nas lepo, bujno zelenje s

starimi drevesi, poraščenimi z mahom inplezalkami in z žuborenjem rekeLangtang Khola. Dvigujemo se od 1400 min le počasi se narava spreminja od lis-tavcev do iglavcev in nazadnje pašnikov. Spimo v skromnih domačijah, predelanihv neke hotele, kjer na ležišču pogrneš“spalko” in ti postrežejo s čajem, rižem,makaroni, pa tudi nekaj zelenjave.Seveda so naša kosila ob poti nekajposebnega. V prekrasnem dnevu brezoblačka z občudovanjem okoliških 6 in 7tisočakov, opazovanjem mimoidočihdomačinov s težkimi bremeni, obešenimina glavo, si narežemo domačega kruha,Vidove domače salame, domačega»Bobek« sira, pa česna in čilija. Pri takemobroku še nosači prijetno godejo. Nakoncu pa Janko skuha obvezno domačokavico. Tretji dan prispemo v vasico KynjingGompa, 3900 m visoko. Od tu naprej ninaselij. Najdemo si bivališče. Janko nepije zdravilnega jutranjega žganja, zatoga takoj zvija po želodcu. Ogledujemo si domačine pri dnevnihopravilih, od katerih je najpomembnejšepobiranje in sušenje jakovih odpadkov, kiso suhi odlična kurjava. Naslednji dan sva se z Radom podala naaklimatizacijski pohod na 4984 m visokiTesrho-Ri. Po 4 urah pihanja sva bilapoplačana z lepim razgledom in opazo-

Moj četrti obisk Nepala in Himalaje

Vasica KYANJING GOMPA (3900m) na koncu doline LANGTANG.Foto: Janez Pšenica

Zadnji posvet pred odhodom na goro.Foto: Janez Pšenica

Kranj, 19. december 2003DoživetjaGOEL

37GOEL

vanjem gore Narja Kanga ter preučevan-jem poti nanjo. En dan počitka se je nato vsem prilegel.Naredili smo načrt za naslednje dni. Zeloso nam pomagali nosači, ki so obljubili,da bodo šli z nami do višinskega taborana višini 5100 m. Tako smo se 9. 11. zjutraj odpravili protisedlu Ganja La, prišli do baznega tabora4800 m in kar naprej do višinskega tabo-

ra. Po 8 urah naporne hoje smo postavilišotora. Hitro je postalo zelo mrzlo, sonceje zahajalo. Skuhali smo čaj, pojedli in sipripravili opremo za na goro. NosačiLagpa, Jumi in Temba so zakurili dišeče-ga listja, ki so ga nabrali nižje. Tako najbi nam Buda pomagal priti na goro. Kljubtoplemu perilu in obleki se je mraz zarilpod kožo in šele v “spalki” sem se počasiogrel.

Ob 2. uri zjutraj budnica. Napraviti se botreba in oditi. Janko je bil preveč izčrpanin je ostal v šotoru. Nama z Radom se jepridružil Lagpa z mojimi pohodnimičevlji, dereze je imel s seboj. Luna je sijala z vsem svojim sijajem.Mraz, kakih – 200 C, je lezel v kosti, mi pasmo iskali pot med postavljenimi možici.Plezanje po skalah me je kar pošteno

utrudilo in oddahnil sem se, ko smo natopol ure hodili po ledeniku. Tako pridemo pod strmino, kjer se plezal-no opremimo. Pot gre strmo navzgor porazbrazdanem in trdem snegu in znaklonom 45 – 600. Ko je višje posijalosonce, je bilo v nas takoj več optimizma.Na tej višini in strmini narediš 10 korakovin počivaš, srce ti razbija kot noro. Rečešsi: mora zdržati. Proti vrhu lezemonavezani najprej Lagpa, potem jaz in zamano Rado. Vrv se napenja in popušča,cepini se zarivajo v trdi sneg, snegškriplje pod derezami. Ob 9.20 pridemona vrh Nayga Kanga, ki je tako oster, daga le zajahamo. Srečni smo in poplačanis krasnim razgledom. Nasproti vidimShisho Pangmo, ki sem jo osvajal predleti. Pa sem ji zopet blizu. Čeprav svapošteno utrujena, se z Radom vprašavakot vedno, ali se bomo še vrnili v toprelepo divjo Himalajo.

Janez Pšenica

NAYA KANGA (5846m) pred osvojitvijo.Foto: Janez Pšenica

JAK opazuje tujce.Foto: Janez Pšenica

Na vrhu NAYA KANGA.Foto: Janez Pšenica

Delovni koledarGOEL Kranj, 19. december 2003

GOEL38

ELEKTRO GORENJSKA, d.d. KRANJ, Ul. Mirka Vadnova 3/aKranj, 27/11-2003

PLAN IZRABE DELOVNEGA CASA V LETU 2004 Mesec Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Junij Julij Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. 2005

Dan 1. P N P/S N P P/S 2. P P/N S P/N 3. S S S N 4. N N N S S 5. S N N 6. S N S 7. S N S N 8. P/N S N S 9. N S N

10. S S S N 11. N P/N N S S 12. P S N N 13. S N S 14. S N S N 15. N S P/N S 16. N S N 17. S S S N 18. N N N S S 19. S N N 20. S N S 21. S N S N 22. N S N S 23. N S N 24. S S S N 25. N N P N S P/S 26. K/D S N P/N 27. S P N S 28. S N S N 29. N S N S 30. N S N 31. S S P/N EG

d.dan 8 ur 20 20 23 19 21 21 22 22 22 21 21 22 P 2 2 1 1

P/S 1 1 P/N 1 1 1 1 1 1 K/D 1

D/EG 1 skupaj 176 160 184 176 168 176 176 176 176 168 176 184 2096 PRAZNIKI IN DELA PROSTI DNEVI:

1.,2. januar Novo leto 25. junij Dan državnosti S-sobota 8. f ebruar Kulturni praznik 15. avgust Veliki Šmaren N-nedelja 11. april Velika noc 31. oktober Dan reformacije P-praznik 12. april Velikonocni ponedeljek 1. november Dan mrtvih P/S-praznik sobota 27. april Dan upora proti okupatorju 25. december Božic P/N-praznik nedelja

K/D-kolektivni dopust 1.,2. maj Praznik dela 26. december Dan samostojnosti EG-Dan elektrogospodarstva 31. december Dan elektrogospod.

�

�

�

�

OrganigramGOEL Kranj, 19. december. 2003

39GOEL