Click here to load reader

Ekskurzija v ICJT

  • View
    66

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Ekskurzija v ICJT. Poskusi. Privlak balona na steni (lasje, papir, vodni curek). Odboj dveh balonov. Mobitel v kovinski škatli (Faradayeva kletka). Baterija iz NaCl + Cu + ZN žene uro. Galvanizacija (modra galica). Vrste virov napetosti. ELEKTRIKA. Stane Arh APRIL 2012 - PowerPoint PPT Presentation

Text of Ekskurzija v ICJT

  • Ekskurzija v ICJT

  • PoskusiPrivlak balona na steni (lasje, papir, vodni curek).Odboj dveh balonov.Mobitel v kovinski katli (Faradayeva kletka).Baterija iz NaCl + Cu + ZN ene uro.Galvanizacija (modra galica).Vrste virov napetosti

  • ELEKTRIKAStane ArhAPRIL 2012

    Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete: Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja; prednostne usmeritve: Izboljanje usposobljenosti posameznika za delo in ivljenje v drubi temeljei na znanju.

  • ElektrikaElektrika me je stresla - elektrini nabojIzklopi elektriko - elektrina napetostZmanjkalo je elektrike - elektrini tokElektrika se je podraila - elektrina energija

    Izvor besede: Wiliam Gilbert (16 stol.) elektron (grko) = jantar

  • Zgodovina600 let pr.n.. Tales iz Mileta (drgnjenje jantarja).1600 W. Gilbert razlika privlaka med magneti in jantarjam.1660 von Guericke elektrostatini generator1729 du Fay prevodniki in izolatorji1752 Benjamin Franklin izumil strelovod1800 Aleksander Volta izumil baterijo 1826 Andr-Marie Ampre - elektromagnetizem1831 Michael Faraday izumil elektromotor

  • Zgodovina1876 Aleksander Graham Bell - telefon1879 Thomas Alva Edison uporabna arnica.1882 Nikola Tesla vefazni indukcijski elektromotor.1895 generator izmenine napetosti (Niagara). Tekma med enosmernim in izmeninim tokom. Usmrtitve ivali z elektrinim stolom. 1895 Wilhelm Conrad Rntgen X- arki1893 Nikola Tesla radio1926 John Logie Baird televizija1883 prva elektrarna v Sloveniji-parni stroj

  • Nikola Tesla v laboratoriju 1899http://www.bastabalkana.com/2011/08/planeta-zemlja-kao-rezonantni-sistem/

  • Elektrini naboj (e)Pozitivni NegativniPrivlak in odbojLoimo ju z:Drgnjenjem (trenjem) InfluencoS svetlobo (ionizacija)Magnetno indukcijoKemijski potencijal

  • Elektrini nabojPozitivni anioniNegativni kationi in elektroniPrivlak - raznoimenski naboj Loimo ju z:Drgnjenjem (trenjem) avto, tla, strela, sprijete folije, Influenco strela, privlak papirja, vodnega curka.S svetlobo (ionizacija) fotocelica, srebrov bromid.Magnetno indukcijo elektrini generatorjiKemijski potencial - Voltov len, akumulatorji

  • Nastanek strelehttp://en.wikipedia.org/wiki/Lightning100 strel vsako sekundo. as trajanja okoli 0,1 ms.Dolina do 7 km, debelina do 2,5 cm. Napetost do 100 MV, elektrini tok preko 30 000 A, mo do 1 TW (1000 jedrskih elektrarn), energija do 100 GJ (30 kWh).Slika iz: http://www.kvarkadabra.net/index.html?/pojavi/teksti/strela.htm

  • Zemlja ima negativni naboj 106 As.Zaradi influence, je spodnji del kapljice pozitivno naelektren in privlai negativni naboj (prane delce). Pozitivni naboj dvigne zrani tok proti vrhu oblaka, ker se ne more lepiti na kapljice zaradi hitrosti. Zemlja privlai neg. naboj, ker ga je ve, kot na njeni povrini. Elektroni dobijo dovolj energije za ionizacijo molekul zraka.Plaz elektronov ima hitrost okoli 50 000 km/s in pua prevodno sled. Po 50 m se plaz ustavi, a nastane novi. Dobimo stopniasti vodnik.Ko se sled dodakne tal, elektroni dobe velike hitrosti in molekule zraka se pri trku mono segrejejo. Zaarijo. (T = 30000oC). Posledica hitrega razpenjanja zraka je grom.

  • Nastanek strele

  • Udar strelehttp://www.youtube.com/watch?v=RLWIBrweSU8&feature=related poasen posnetek strele (celoten)http://www.youtube.com/watch?NR=1&feature=endscreen&v=CjZnwp6X1_s strela v drevo (celoten)http://www.youtube.com/watch?v=Vl09V6LYdUE&feature=related pogled iz satelita (samo 1,2 minute)

  • Elektrina napetost (U) in tok (I)Elektrina napetost nastane med pozitivnimi in negativnimi elektrinimi naboji. Enota je volt.Zaradi elektrine napetosti stee po vodniku elektrini tok. Elektrini tok je usmerjeno gibanje naelekrenih delcev. Enota je amper.Viri napetosti:Enosmerne: voltov len, baterija, akumulator, fotocelica.Izmenine: generator, dinamo.

  • Elektrina mo (P) in delo (A)P = U . I(enota je wat)A = P . T(enota je joul, 1kWh = 3 600 000 J)Mo strojev:Pralni stroj (2200 W), suilni stroj (2500 W), 100 litrski bojler (1500 W), hladilnik (100 W), infra peica (1250 W), likalnik (1000 W), klimatizacijska naprava (5 kW ali ve), fen (500 W), televizor (100 W), varna sijalica (23 W), zobna prha (24 W), radio (5 W).

  • Elektrina energijaV elektrarnah pretvarjamo mehansko, kemijsko, toplotno ali jedrsko energijo v elektrino.Osnovni princip je vedno isti. S primarno energijo poganjamo rotor generatorja. Inducirana napetost poganja elektrini tok po icah.

  • Elektrino omrejeKako so vezane elektrarne med seboj?VzporednoZaporednoKako so vezane celice pri bateriji?Kako so vezane arnice pri javni razsvetljavi?

  • Katere vrste elektrarn loimo?

  • Katere vrste elektrarn loimo?Katere vrste elektrarn loimo?Hidroelektrarne (pretone, akumulacijske in pretone)Termoelektrarne (trda goriva, tekoa g., plinska g., jedrska g.)Alternativne (sonne, vetrne, geotermalne, bibavine, na morske valove, ...)

  • Proizvodnja elektrine energijehttp://www.world-nuclear.org/info/inf01.html

  • Elektrini generatorhttp://www.instalater.si/clanek/150/Elektricni-generator

  • Vodna turbinahttp://delo-energija.wikispaces.com/5.+2+Energijske+pretvorbe-slike

  • Termoelektrarna1kg premoga za 1 kWh / 30 % pepela

  • Princip termoelektrarnehttp://en.wikipedia.org/wiki/Thermal_power_stationIzkoristek je najve do 48 % (Carnot )Odpadna hladilna voda gre v reko ali za ogrevanjeProblem: veliko CO2Hladilni stolpi namesto rekT = 600o C (30 000 kPa) -> 30o C (5 kPa)

    A hladilna

  • Shema delovanja TEhttp://en.wikipedia.org/wiki/Thermal_power_station

  • Parna turbinahttp://en.wikipedia.org/wiki/Turbine

  • Parna turbinahttp://ro.zrsss.si/~puncer/elektrika/elektrar.html

  • Parna turbinahttp://en.wikipedia.org/wiki/Turbine

  • TE otanj

  • Sonne elektrarnehttp://www.soncna-elektrarna.net/Osonenost vsaj 7 urObrnjene proti juguNaklon: poleti 25, pozimi 75 Cena investicije: 1 EUR za 1 W

  • Povpreno trajanje sonnega obsevanjahttp://topsol.si/soncne_elektrarne/postavitev_soncne_elektrarne/

  • Sonna celicahttp://en.wikipedia.org/wiki/Solar_cellDimenzije 1 dm2 U = 0,5 V, P = 1,5 WIzkoristek Si celic:Monokristalne, 25 %Polikristalne, 20 %Amorfne, 6 8 %, poceni, hitro se starajoPanel: 12 V, 200 W

  • Vetrna elektrarnaMo od 150 kW do 1,5 MWHitrost vetra: 6 8 m/sStalen veterMenjalnik hitrostiLokacije: greben, ravnina ali morje.Izkoristek 20 30 % vetrne energijeMote hrup in videz

  • Vetrna elektrarnahttp://www.erevija.com/clanek/1198/Vetrna-energija

  • Obnovljiva energijaElektrarna na bibavicoGeotermalna elektrarna

  • Proizvodnja elektrine energije v svetuhttp://www.world-nuclear.org/info/inf01.html

  • Viri elektrine energije v Slovenijihttp://www.nek.si/sl/elektricna_energija/viri/viri_elektricne_energije_v_sloveniji/

  • Mo elektrarnNEK 696 GWTE otanj 695 GWTE Brestanica 312 GWHE Zlatolije 141 GWHE Mavice 38 GWHE Moste 22 GW

  • Dele proizvodnje elektr. energije http://www.agen-rs.si/sl/default.aspDelei razlinih vrst proizvodnje elektrine energije v Sloveniji

    Vrsta proizvodnjeProizvodnja (GWh)DeleProizvodnja 50 % NEK (GWh)Dele(%)Jedrska elektrarna5.46035,2 %2.73021,3 %Termoelektrarne4.40928,4%4.40934,5%Hidroelektrarne4.37528,2 %4.37534,2%Druge elektrarne na prenosnem omreju5043,2%5043,9%Elektrarne na distribucijskem omreju7755,0 %7756,1%Skupaj15.532100,0 %12.793100,0 %

  • Poraba elektrine energije v Sloveniji

  • Kemijski izvori napetostihttp://eoet1.tsckr.si/plus/eOet1_07_02_02-2.htmlKemijski potencialVoltov lenTeava: vodik na anodi. Reitev: depolarizator

  • Cink ogljikov lenhttp://eoet1.tsckr.si/plus/eOet1_07_02_02_01-2.htmlZinkova posoda, ogljena paliica, salmiak, kot elektrolit in rjavi manganovecU = 1,5 VPoceni, prenese preobremenitve

  • Alkalni elementManganov oksid je hkrati poz. elektroda in depolarizator. Elektrolit je kalijev lug. Negativna elektroda je zinkov prah in elektrolit.Je draja, 3 x veja kapaciteta , ne pua, dalji as shranjevanja.

  • Litijeva baterijaU = 1,5 3,7 VVeliko tipov. Obiajno je litijeva anoda in manganov dioksid, kot katoda. Elektroliti so razlini.Dolga ivljenska doba (15 let).Omogoajo velik tokPogosto v obliki gumba Litij (+), separator, MmO2(-), kovinska mreica (kolektor toka), plastini izolator, kovinski pokrov .

  • Akumulatorhttp://en.wikipedia.org/wiki/Rechargeable_batterySe polnijo. Pri polnjenju se + material oksidira (oddaja elektrone), - pa se reducira.U = 2 V (Pb in solna kislina)Svineni, Ni-Cd, Ni-metal hidrid, Li-ion, Li-ion polimer).Vsestranska uporaba.

  • HVALA ZA POZORNOST!

    c*