of 26 /26
EKONOMSKI POTENCIALI MESTNIH NASELIJ prof. dr. Andreja Cirman mag. Nataša Pichler Milanovič doc. dr. Melita Balas Rant

EKONOMSKI POTENCIALI MESTNIH NASELIJ · Produktivnost Eco_1 Podjetništvo Eco_2 Inovativni duh Eco_3 Trg dela Eco_4 Javne investicije Eco_5 Internacionalizacija Eco_6 Strukturna neravnovestja…

  • Author
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of EKONOMSKI POTENCIALI MESTNIH NASELIJ · Produktivnost Eco_1 Podjetništvo Eco_2 Inovativni duh...

  • EKONOMSKI POTENCIALI

    MESTNIH NASELIJ

    prof. dr. Andreja Cirman

    mag. Nataša Pichler Milanovič

    doc. dr. Melita Balas Rant

  • Teoretični okvir:

    viri konkurenčnosti urbanega ekonomskega okolja

    Ekonomije obsega kot viri konkurenčnih prednosti podjetij

    Prirejeno po: World Development Report 2009, 2008.

    Vrste ekonomije obsega Primer

    NOTRANJE

    (1) Denarne Nakup vstopnih surovih z diskontom za večje nakupe

    Tehnološke

    (2) Statično tehnološke Padajoči povprečni stroški zaradi porazdelitve stalnih

    stroškov

    (3) Dinamično tehnološke Zaradi učenja postaja proizvodnja v času učinkovitejša

    ZUNANJE – EKONOMIJE

    AGLOMERACIJE

    Lokalizacije

    Statične

    (4) Input-output Kupci prihajajo tja, kjer je mnogo proizvajalcev (in

    obratno)

    (5) Specializacija Možnost nakupa/prodaje na trgu (outsourcing) omogoča

    členom v vertikalni verigi povečati produktivnost na račun

    specializacije.

    (6) Bazen delovne sile Delavce s specifičnimi znanji in podjetja, ki jih

    potrebujejo, privlačijo območja z večjo koncentracijo

    delavcev in podjetij.

    Dinamične

    (7) Kontinuirano izvajanje in učenje Znižanje stroškov učenja ter prenosa idej in informacij

    med podjetji ob kontinuirani proizvodnji na istem mestu.

    Urbanizacije

    Statične (8) Ideje in inovacije Ob več različnih aktivnostih je več možnosti za prenos

    idej med področji, več možnosti za opazovanje in

    adaptiranje idej od drugih.

    (9) Bazen delovne sile Podobno kot (6), večja kot je ponudba/povpraševanje po

    delovni sili, bolj je področje privlačno za podjetja in

    delavce.

    (10) Specializacija Podobno (5), specializacijo omogoča prisotnost

    raznovrstnih panog

    Dinamične (11) Endogena rast Večji kot je trg, višji so dobički podjetij; višji kot so

    dobički, več podjetij lokacija privlači; več podjetij privlači

    več delavcev in večji je trg itn.

    (12) Čiste ekonomije aglomeracije Porazdelitev fiksnih stroškov infrastrukture na večje

    število davkoplačevalcev.

  • Določitev različnih indikatorjev konkurenčnosti

    urbanega okolja z ekonomskega vidika

    Vir: Pichler Milanović (2016): Positioning of European (medium sized) cities under growing competition:

    Smart, sustainable, inclusive?

    Prenos metodologije SmartCity (2007) in ESPON POLYCE (2012) pri določanju nabora

    podatkov v CRP projektu ECONOMY PEOPLEEconomic Performance

    Entrepreneurship

    Knowledge-based Economy

    Labor market

    R&D Funding

    International Embeddedness

    Structural Disparities

    Demography

    Education

    Ethnic Diversity

    MOBILITY ENVIRONMENT

    Public transport

    Commuting

    International Accessibility

    Availability of ICT

    Land Use

    Environmental Conditions

    Pollution

    Resource Consumption

    Environmental Quality

    LIVING

    Cultural facilities

    Health facilities

    Housing

    Safety

    Touristic Attractivity

    Urban Services

    SMARTCITY (2007)

    ESPON POLYCE (2012)

  • Določitev različnih indikatorjev konkurenčnosti

    urbanega okolja z ekonomskega vidika

    • Prenos metodologije ESPON POLYCE pri določanju nabora

    podatkov

    • Zbranih 27 indikatorjev iz sedmih vsebinskih sklopov, ki

    kažejo, v kolikšni meri se v urbanem okolju izražajo različni

    vidiki konkurenčnosti:

    • Produktivnost (8)

    • Podjetništvo (5)

    • Inovativni duh (4)

    • Prilagodljivost trga dela (4)

    • Javne investicije (2)

    • Internacionalizacija (3)

    • Strukturna neravnovesja (1)

  • Indikatorji konkurenčnosti urbanega okolja z

    ekonomskega vidikaDEJAVNIKI KAZALNIKI Prostorska raven

    GO

    SP

    OD

    AR

    ST

    VO

    Produktivnost

    Regionalni BDP na prebivalca Regionalna

    Regionalni BDP na prebivalca na SI povprečje Regionalna

    Regionalni BDP na prebivalca na SI povprečje v obdobju 2008-2016 Regionalna

    Dodana vrednost vseh podjetij v občini Občinska

    Dodana vrednost v občini na zaposlenega Občinska

    Dodana vrednost v občini na zaposlenega v obdobju 2008-2017 Občinska

    Neto plača na zaposlenega Občinska

    Zaposleni v "poslovnih" dejavnosti Občinska

    Podjetništvo

    Novo registrirana podjetja Občinska

    Nesolventna podjetja Občinska

    Podjetja registrirana na borzi Občinska

    Zaposleni v "privatnem" sektorju Občinska

    Samozaposleni Regionalna

    Novo registrirana podjetja Občinska

    Inovativni duh

    Zaposleni v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti Občinska

    Zaposleni v kulturni, razvedrilni in rekreacijski dejavnosti Občinska

    Investicije v neopredmetna sredstva Občinska

    Registrirani patenti Občinska

    Trg dela

    Registrirana stopnja brezposelnosti v občini v obdobju 2007-2016 Občinska

    Registrirana stopnja brezposelnosti v občini v odnosu na SI v obdobju 2007-2016 Občinska

    Stopnja aktivnosti prebivalstva Občinska

    Razlika v stopnji aktivnosti v občini 2016-2007 Občinska

    Zaposleni v "javnem" sektorju Občinska

    Javne investicijePridobljena javna sredstva v podjetjih Občinska

    Pridobljena EU razvojna sredstva v programskem obdobju 2007-2013 & 2014-2020 Občinska

    Internacionalizacija

    Sodelovanje v 6-8. Okvirnem programu EU Občinska

    Prihodki podjetij na tujih trgih Občinska

    Prenočitve tujih turistov Občinska

    Strukturna neravnovesja Indeks razvitosti občin 2016-2017 Občinska

  • Metodologija primerjave ekonomskih potencialov

    mestnih naselij

    Primerljivost je bila omogočena s standardizacijo vrednosti (preko z-

    transformacije) na ravni kazalnikov in na ravni dejavnikov.

    • kjer zi predstavlja standardizirano vrednost dejavnika, xi vrednost

    posameznega kazalnika v izbranem območju, povprečno vrednost

    kazalnika v naboru proučevanih območij in s standardni odklon vrednosti

    posameznega dejavnika v naboru proučevanih področij.

    • Utežene z-vrednosti kazalnikov so bile nato združene v sumarne z-

    vrednosti na ravni dejavnikov (pri kazalnikih so z-vrednosti utežene z -1

    oziroma +1 glede na njihov pozitiven ali negativen vpliv na opazovani

    pojav) in nazadnje v skupni zbirni indeks za vsako od 69 izbranih občin z

    mestnimi naselji

    • Občine so bile rangirane na osnovi vrednosti skupnega kazalnika

    s

    xxz ii

    −=

    x

  • Metodologija primerjave ekonomskih potencialov

    mestnih naselij

    Namen:

    • Opis izbranih urbanih območij (69 občin), z vrednostmi posameznih kazalnikov,

    dejavnikov in ključnih (ekonomskih) značilnosti; prikaz njihovih odstopanj od

    povprečja; razvrščanje urbanih območji glede na skupne indekse razvojnih

    dejavnikov in glede na skupni indeks ekonomskega potenciala občine;

    • Natančna primerjava izbranih vzorčnih mestnih območij (štirje primeri: Ajdovščina,

    Kočevje, Velenje, Ptuj) v njihovih »urbanih profilih«, izvedenih iz analize s

    primerjalno metodo z-vrednosti ter razvrščanja vseh (69) mestnimi območji ter

    globinsko analizo.

    • Razprava o razvojnih in prostorskih politikah ter ukrepih za »pameten, vzdržen in

    vključujoč« urbani razvoj predvsem z vidika vpliva konkurenčnosti na tovrsten

    razvoj in z vidika uporabe različnih vrst kazalnikov in njihovih vrednosti kot

    podpore k političnem odločanju o urbanem razvoju.

  • Skupni kazalnik ekonomskega

    potenciala

    Tabela 1:

    Razvrstitev

    slovenskih mestnih

    območij (občin) po

    skupnem kazalniku

    ekonomskega

    potenciala

  • Kazalnik produktivnosti

    Tabela 2:

    Razvrstitev

    slovenskih mestnih

    območij (občin) po

    kazalniku

    produktivnosti

  • Kazalnik podjetništva

    Tabela 3:

    Razvrstitev

    slovenskih mestnih

    območij (občin) po

    kazalniku

    podjetništva

  • Kazalnik inovativnosti

    Tabela 4:

    Razvrstitev

    slovenskih mestnih

    območij (občin) po

    kazalniku

    inovativnosti

  • Kazalnik trga dela

    Tabela 5:

    Razvrstitev

    slovenskih mestnih

    območij (občin) po

    kazalniku trga dela

  • Kazalnik javnih investicij

    Tabela 6:

    Razvrstitev

    slovenskih mestnih

    območij (občin) po

    kazalniku javnih

    investicij

  • Kazalnik internacionalizacije

    Tabela 7:

    Razvrstitev

    slovenskih mestnih

    območij (občin) po

    kazalniku

    internacionalizacije

  • Kazalnik strukturnih neravnovesij

    Tabela 8:

    Razvrstitev

    slovenskih mestnih

    območij (občin) po

    kazalniku

    strukturnih

    neravnovesij

  • Primerjava na ravni vzorčnih občin

    -2,50 -1,50 -0,50 0,50 1,50

    Produktivnost Eco_1

    Podjetništvo Eco_2

    Inovativni duh Eco_3

    Trg dela Eco_4

    Javne investicije Eco_5

    Internacionalizacija Eco_6

    Strukturna neravnovestja…

    TOTAL (Eco)

    Ajdovščina-2,50 -1,50 -0,50 0,50 1,50

    Produktivnost Eco_1

    Podjetništvo Eco_2

    Inovativni duh Eco_3

    Trg dela Eco_4

    Javne investicije Eco_5

    Internacionalizacija Eco_6

    Strukturna neravnovestja…

    TOTAL (Eco)

    Kočevje

    -2,50 -1,50 -0,50 0,50 1,50

    Produktivnost Eco_1

    Podjetništvo Eco_2

    Inovativni duh Eco_3

    Trg dela Eco_4

    Javne investicije Eco_5

    Internacionalizacija Eco_6

    Strukturna neravnovestja Eco_7

    TOTAL (Eco)

    Ptuj Velenje

    -2,50 -1,50 -0,50 0,50 1,50

    Produktivnost Eco_1

    Podjetništvo Eco_2

    Inovativni duh Eco_3

    Trg dela Eco_4

    Javne investicije Eco_5

    Internacionalizacija Eco_6

    Strukturna neravnovestja…

    TOTAL (Eco)

  • Primerjava na ravni vzorčnih občinAjdovščina Kočevje

    Ptuj Velenje

  • Sklepne misli

    • Proces urbanega razvoja je vse bolj pod pritiskom ekonomskega

    prestrukturiranja, socio-demografskih sprememb in tehnoloških inovacij.

    • Mesta se (pre)oblikujejo preko procesov aglomeracije, ki so izid

    konkuriranja na osnovi velikosti in rasti prebivalstva, konkurence pri

    zaposlitvah in v prometu, kar vodi do razvoja visokih družbenih funkcij in

    ekonomske (strokovne) specializacije.

    • Opredelitev ekonomskega profila posameznega urbanega območja

    omogoči osredotočeno diskusijo tudi o pametnem prostorskem razvoju z

    vidika krepitve konkurenčnosti mesta in o učinkih konkurenčnosti na

    kohezivnost urbanega razvoja.

    • V naši raziskavi namenjamo pozornost predvsem predstavitvi in strukturi

    urbanih profilov kot razvrščanju

    • Bolj kot uvrstitev na listi so pomembnejši vizualno predstavljeni urbani

    profili, ki omogočajo hitro in enostavno primerjalno analizo med urbanimi

    območji.

    • Rezultati tovrstnih primerjav so verodostojna osnova za presojanje

    konkurenčnosti in vključujočega razvoja, ter empirično utemeljeno

    izhodišče za oblikovanje strateških predlogov teritorialne konkurenčnosti in

    vključenosti