54
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU ECONOMIC RELATIONS BETWEEN NAFTA AND EU Študent: Kristian Bauerheim Naslov: Pot Josipa Brinarja 9b, 1430 Hrastnik Številka indeksa: 81645732 Študij: redni Program: Bolonjski univerzitetni Študijska smer: Mednarodna poslovna ekonomija Mentor: dr. Klavdij Logožar, izredni profesor Maribor, junij 2009

EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

  • Upload
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU

ECONOMIC RELATIONS BETWEEN NAFTA AND EU

Študent: Kristian Bauerheim Naslov: Pot Josipa Brinarja 9b, 1430 Hrastnik Številka indeksa: 81645732 Študij: redni Program: Bolonjski univerzitetni Študijska smer: Mednarodna poslovna ekonomija Mentor: dr. Klavdij Logožar, izredni profesor

Maribor, junij 2009

Page 2: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

2

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: KRISTIAN BAUERHEIM_______________ Vpisna številka: _81645732__________________________________ __ __ Študijski program: _REDNI BOLONJSKI UNIVERZITETNI PROGRAM_EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE_________________________________________________ Naslov dela diplomskega seminarja: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU _ ECONOMIC RELATIONS BETWEEN NAFTA AND EU _________ Mentor: ______dr. KLAVDIJ LOGOŽAR______________________________ Somentor: ___________/___________________________________________ Podpisani-a __KRISTIAN BAUERHEIM________________ izjavljam, da sem v Oddelek za študentske in študijske zadeve EPF oddal delo diplomskega seminarja. Delo diplomskega seminarja sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo javno objavi. Tiskana verzija dela diplomskega seminarja je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal v Oddelku za študentske in študijske zadeve EPF. Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov dela diplomskega seminarja) na spletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

___________________________

Page 3: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

3

PREDGOVOR Ekonomske integracije so primer procesa globalizacije oziroma so posebne značilnosti v globalnem trgovinskem sistemu, ki imajo namen odpraviti omejitve v mednarodni trgovini in investicijah. Z liberalizacijo v svetu globaliziranih trgov se pospešuje mednarodna konkurenčnost, povečuje dobiček in blaginja. Ustvarja se ugodno okolje za pretok kapitala čez državne meje in spodbuja mednarodna trgovina, ki je deloma faktor rasti in strukturnih sprememb. Liberalizacija in prosta trgovina sta pomembna instrumenta evropske in ameriške gospodarske politike. Ekonomske integracije vplivajo na regionalno gospodarstvo in izboljšujejo menjalne odnose med državami članicami glede na ostale. Ekonomska integracija je povezana z odpravo diskriminatornih ovir med vsaj dvema sodelujočima državama in z uvajanjem določenih elementov kooperacije in koordinacije med njima. Ugodnosti se kažejo v državah članicah in brez škode za nečlanice. Takšna integracija ima lahko različne formalne oblike. Proces vključuje povezavo posameznih gospodarstev v širše regije svobodne trgovine. Države so tako navzven omejene z formalnimi ekonomskimi sporazumi. Tako vsaka država pri tehtanju koristi zaradi čvrstejših ekonomskih povezav in izgube določene suverenosti pri odločanju, ugotavlja kakšna je ustrezna stopnja integriranosti. Integracije so lahko omejene samo na trgovinsko sodelovanje (prosta trgovina, carinska unija), lahko pa vsebujejo tudi elemente skupne meddržavne politike (Evropska unija) in vojaška povezovanja (NATO). Stopnjo integriranosti lahko določimo na osnovi tega, v kolikšni meri so med članicami odpravljene carinske in druge ovire. V splošnem je možno trditi, da integracije prinašajo tako koristi, kot stroške za posamezno državo članico. Morebitne koristi izhajajo iz večje industrializacije, zaposlitve virov, diverzifikacije izvoza in ostalih strukturnih sprememb. Stroški ekonomske integracije so na drugi strani posledica višjih cen proizvodov, ki jih je država prej morda uvažala iz držav izven integracije po nižjih cenah, stroški prilagajanja, stroški uvajanja skupnih administrativnih organov. Razlika med koristmi in stroški nam pove neto učinek integracije na blaginjo posamezne države članice. Evropska unija je razvijajoča se in rastoča povezava držav, katere nastanek in obstoj je določen s pravno zavezujočimi pogodbami. Države članice Evropske unije vidijo svoje članstvo v tej zvezi držav kot učinkovito orodje in način za doseganje napredka, miru in izpolnjevanja svojih ciljev, ki so pogosto enotni ciljem Evropske unije kot celote. Evropska unija je skozi svoj razvoj širila število svojih članic in tudi področja skupnega delovanja. Glavni cilji združevanja članic v Evropsko unijo so svobodno gibanje ljudi, blaga, kapitala in storitev. Unija nadaljuje svoj integracijski proces s širjenjem, poglabljanjem delovanja in usklajevanju interesov posameznih članic. NAFTA je kratica za North American Free Trade Agreement, kar pomeni Severnoameriški sporazum o prosti trgovini. Predstavlja regionalni sporazum med Kanado, Mehiko in Združenimi državami Amerike, torej med državami, ki so na precej različnih stopnjah gospodarske razvitosti. Povezuje dve gospodarsko visoko razviti državi, z visokim BDP na prebivalca in eno slabše razvito, z nižjim BDP na prebivalca. Države podpisnice sporazuma imajo skupaj več kot 440 milijonov prebivalcev in predstavljajo enega izmed največjih svetovnih trgovinskih blokov.

Page 4: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

4

Na obeh straneh Atlantika se zavedajo, da je medsebojno sodelovanje v današnjem svetu ključ do uspeha. Rezultat tega sodelovanja je več podpisanih sporazumov in to ne le na gospodarskem področju. NAFTA navzven ne nastopa kot politična tvorba, ki bi imela pooblastila zastopati interese posameznih članic, ter v njihovem imenu sprejemati različne mednarodne sporazume in dogovore. Nasprotno pa Evropska unija navzven deluje kot enotna tvorba, ki je pristojna in pooblaščena za mednarodne dogovore, ki potem veljajo za vse države članice EU. Zaradi tega se EU posebej dogovarja z ZDA, Kanado in Mehiko, sprejeti dogovori in sporazumi pa veljajo med EU in posamezno državo članico NAFTA, ne pa za vse skupaj. Obe integraciji sta v svetovnem merilu izrednega pomena, saj skupaj proizvedeta skoraj 60% celotnega svetovnega BDP ter opravita med 30% in 40% celotne svetovne trgovine. Znotraj obeh integracij obstaja velika medsebojna gospodarska navezanost članic, saj je delež intra-NAFTA menjave 51% celotnega trgovanja NAFTA, delež intra-EU menjave pa kar 68%. Izmed držav NAFTA z EU največ trgujejo Združene države Amerike, najpomembnejši evropski trgovinski partnerici državam NAFTA pa sta Nemčija in Velika Britanija.

Page 5: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

5

ZAHVALA Za mentorstvo, strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju dr. Klavdiju Logožarju. Ob tej priložnosti, bi se rad zahvalil tudi vsem, ki so mi v času študija stali ob strani in mi vedno bili pripravljeni pomagati. Predvsem bi se rad zahvalil moji družini, še posebej svoji materi in očetu.

Page 6: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

6

Kazalo 1. Uvod .................................................................................................................................. 7 

1.1 Opredelitev predmeta raziskovanja ............................................................................. 7 1.2. Namen in cilji diplomskega dela ................................................................................ 8 1.3. Predvidene metode raziskovanje ................................................................................ 8 

2. Teorija ekonomske integracije........................................................................................... 9 2.1. Opredelitev ekonomskih integracij........................................................................... 10 2.2. Razlogi za nastanek ekonomskih integracij............................................................. 11 2.3. Kriteriji razvrščanja ekonomskih integracij ............................................................. 13 2.4. Oblike in stopnje ekonomske integracije.................................................................. 14 2.5. Učinki ekonomskih integracij................................................................................... 17 

2.5.1. Statični učinki .................................................................................................... 17 2.5.2. Dinamični učinki ............................................................................................... 19 2.5.3. Najpogostejši učinki ekonomske integracije v praksi ....................................... 21 

2.6. Vpliv ekonomske integracije na nacionalno neodvisnost držav............................... 22 3. Predstavitev Evropske unije ............................................................................................ 23 

3.1. Zgodovina in nastanek Evropske unije..................................................................... 23 3.2. Institucije in organi Evropske unije.......................................................................... 25 3.3. Potek evropskega (gospodarskega) integriranja ....................................................... 28 3.4. Gospodarsko stanje Evropske unije.......................................................................... 29 3.5. Ekonomski odnosi EU s tretjimi državami............................................................... 31 

4. Predstavitev NAFTA ....................................................................................................... 32 4.1. Zgodovina in nastanek NAFTA ............................................................................... 32 4.2. Razširitev sporazuma NAFTA ................................................................................. 34 

4.2.1. Sporazum o sodelovanju na področju okolja..................................................... 34 4.2.2. Sporazum o sodelovanju na področju dela ........................................................ 34 

4.3. Institucionalna zgradba NAFTA .............................................................................. 35 4.4. Predstavitev dejstev in ciljev NAFTA...................................................................... 35 4.5. Predstavitev gospodarstev držav članic NAFTA ..................................................... 37 

4.5.1. Predstavitev ameriškega gospodarstva .............................................................. 37 4.5.2. Predstavitev mehiškega gospodarstva ............................................................... 38 4.5.3. Predstavitev kanadskega gospodarstva.............................................................. 39 

5. Gospodarsko sodelovanje med EU in NAFTA ............................................................... 40 5.1. Pomen EU in NAFTA v celotni svetovni trgovini ................................................... 41 5.2. Trgovanje znotraj EU in NAFTA (intra-EU, intra-NAFTA) ................................... 43 5.3. EU in NAFTA .......................................................................................................... 44 5.4. EU in ZDA ............................................................................................................... 45 5.5. EU in Kanada ........................................................................................................... 47 5.6. EU in Mehika ........................................................................................................... 48 

6. Sklep ................................................................................................................................ 50 Povzetek .............................................................................................................................. 51 Abstract................................................................................................................................ 51 7. Literatura in viri............................................................................................................... 52 

Page 7: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

7

1. Uvod

1.1 Opredelitev predmeta raziskovanja Drugo polovico 20. stoletja so zaznamovale velike spremembe na področju liberalizacije mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Leta 1947 sprejeti Splošni sporazum o carinah in trgovini GATT (General Agreement on Tarrifs and Trade) je temelj, na kateremu poteka proces liberalizacije svetovne trgovine, ki povezuje nacionalne trge v bolj ali manj enotno svetovno gospodarstvo. Proces liberalizacije svetovne trgovine, ki se je torej intenzivno začel po drugi svetovni vojni, je sprožil začetek intenzivnih gospodarskih integracijskih procesov med državami. Proces regionalne gospodarske integracije se je od takrat do danes, vzporedno s trendom globalizacije, nezaustavljivo širil na vse dele sveta. Pospeševanje in poglabljanje mednarodnih odnosov je pripeljalo do institucionaliziranja regionalnih povezav. Tako so nastale različne oblike integriranja gospodarstev, med katere spada tudi NAFTA (North American Free Trade Agreement oziroma Severnoameriški sporazum o prosti trgovini), ter tudi Evropska Unija, ki je svojo pot do današnje nadnacionalne skupnosti začela kot regionalna gospodarska integracija. Področje preučevanja v tem diplomskem delu je torej Severnoameriški sporazum o prosti trgovini (NAFTA), Evropska Unija ter gospodarsko sodelovanje med obema organizacijama oziroma povezavama. Sporazum NAFTA združuje eno dominantno gospodarsko silo ZDA in dve manjši gospodarstvi Kanado in Mehiko. Oziroma dve državi z visokim BDP na prebivalca (ZDA in Kanada) ter eno z nizkim BDP na prebivalca (Mehika). Države članice NAFTA, so v sporazum tudi vstopile z različnimi izhodišči,obeti in pričakovanji. V zvezi s sklenitvijo sporazuma NAFTA velja izpostaviti, da je bil motiv ZDA v prvi vrsti politične narave, medtem ko je skušala Kanada, ki je z ZDA že leta 1989 sklenila prostotrgovinski sporazum, tako zaščititi svoje interese. Za ZDA je bila NAFTA bolj zunanje politično, kot ekonomsko vprašanje (Krugman, 1996, 157). ZDA so iskale način, kako zajeziti val mehiških priseljencev, ki so v ZDA iskali možnost boljšega zaslužka. Hkrati so s svojo spremenjeno politiko, ob spremljanju vse večje moči EU in Japonske, v podpisu sporazuma z Mehiko videle tudi možnost odpiranja ameriškega gospodarstva proti jugu. Ne glede na vzroke sklenitve je imel sporazum NAFTA zelo pozitiven učinek na trgovanje med državami članicami. Vprašanje, ki se postavlja na strani Kanade in Mehike je, ali bo nadaljnja tesnejša gospodarska integracija z ZDA, preko političnih, strateških, kulturnih in drugih vplivov ogrozila njuno suverenost. ZDA največ gospodarsko sodeluje z Evropsko Unijo, med tem ko je za Mehiko in Kanado glavna gospodarska partnerica ZDA. ZDA in Evropska Unija sta kot dominantni gospodarski sili zapleteni v več gospodarski sporov.

Page 8: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

8

1.2. Namen in cilji diplomskega dela V svojem diplomskem delu nameravam predstaviti vzroke in posledice nastajanja regionalnih ekonomskih povezav v teoretičnem smislu in omogočiti razumevanje integracijskih procesov. Potem se bom posvetil predvsem sporazumu NAFTA, njegovemu nastanku in razvoju do današnje ravni, vzrokom in posledicam, ki jih je povzročila sklenitev tega sporazuma in ugodnostim, ki jih je članstvo v sporazumu prineslo državam članicam. Na kratko bom predstavil tudi Evropsko unijo in njen nastanek, tega se bom lotil predvsem z gospodarskega vidika. Glavni namen mojega diplomskega dela pa je preučiti ekonomske odnose in gospodarske tokove med članicami sporazuma NAFTA in članicami Evropske Unije. Cilj diplomskega dela je torej osvetliti pretekle in obstoječe ekonomske odnose med državami članicami NAFTA in Evropsko Unijo. Pri ekonomskih odnosih gre tako za sodelovanje, kot tudi konkuriranje na različnih gospodarskih področjih in celo za nekatere spore na gospodarskem področju, predvsem med ZDA, kot dominantno članico sporazuma NAFTA in Evropsko unijo, kot nadnacionalno skupnostjo in močno konkurentko.

1.3. Predvidene metode raziskovanje Moje diplomsko delo in raziskava bo makroekonomskega značaja. Predstavil bom teoretične značilnosti regionalnega ekonomskega povezovanja. Raziskoval bom nastanek, značilnosti, države članice in učinke Severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma (NAFTA) in podobno za Evropsko unijo. V zadnjem poglavju se bom osredotočil na analizo trgovanja med članicami EU in članicami sporazuma NAFTA. Te podatke bom pridobil s pomočjo interneta, saj so to podatki, ki se spreminjajo in morajo biti aktualni. Pristop k raziskovanju bo deskriptivni, v okviru deskriptivnega pristopa pa bom uporabil:

• metodo deskripcije • metodo klasifikacije

Podatke bom zbiral s pomočjo interneta in razpoložljive literature v knjižnici (učbeniki, revije, časopisi in ostala dela). Uporabil bom torej metodo sekundarnega zbiranja podatkov, saj so podatki že zbrani.

Page 9: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

9

2. Teorija ekonomske integracije Svet je v zadnjem obdobju doživel pomembne politične in ekonomske spremembe. Za novo obdobje je značilno navidezno medsebojno nasprotovanje dveh sil- globalizacije in regionalizma. Regionalizem je pojav, ki se je porajala predvsem po 2. svetovni vojni. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je regionalizem pomenil strategijo za dosego varnosti, miru, razvoja in blaginje, še posebej v Evropi. (Schulz,2001,3). Medtem ko so bile stare oblike regionalizma vsiljene predvsem od zunaj (na primer bipolarna ureditev v hladni vojni), so nove oblike bolj spontane. Regije nastajajo zaradi gospodarskega sodelovanja znotraj samih regij. Novi regionalizem vključuje države, tržišča, družbe in vključuje različna področja, kot so gospodarstvo, varnost, politika, skrb za okolje in kultura. Novi regionalizem je na različne načine povezan s strukturnimi spremembami na globalni ravni. Države se srečujejo s pomanjkanjem moči, da bi lahko bile kos globalnim izzivom, zato so se pripravljene odpovedati delu svoje neodvisnosti, ki jo prenesejo na večje politične ali gospodarske tvorbe. Ekonomske integracije so primer procesa globalizacije oziroma so posebne značilnosti v globalnem trgovinskem sistemu, ki imajo namen odpraviti omejitve v mednarodni trgovini in investicijah. Z liberalizacijo v svetu globaliziranih trgov se pospešuje mednarodna konkurenčnost, povečuje dobiček in blaginja. Ustvarja se ugodno okolje za pretok kapitala čez državne meje in spodbuja mednarodna trgovina, ki je deloma faktor rasti in strukturnih sprememb. Liberalizacija in prosta trgovina sta pomembna instrumenta evropske in ameriške gospodarske politike. Ekonomske integracije vplivajo na regionalno gospodarstvo in izboljšujejo menjalne odnose med državami članicami glede na ostale. Ekonomska integracija je povezana z odpravo diskriminatornih ovir med vsaj dvema sodelujočima državama in z uvajanjem določenih elementov kooperacije in koordinacije med njima. Ugodnosti se kažejo v državah članicah in brez škode za nečlanice. Takšna integracija ima lahko različne formalne oblike. Proces vključuje povezavo posameznih gospodarstev v širše regije svobodne trgovine. Države so tako navzven omejene z formalnimi ekonomskimi sporazumi. Tako vsaka država pri tehtanju koristi zaradi čvrstejših ekonomskih povezav in izgube določene suverenosti pri odločanju, ugotavlja kakšna je ustrezna stopnja integriranosti. Ekonomska integracija zadeva veliko večino držav sveta in je postala neizogiben element v večini ekonomskih in političnih odločitev. Večina držav se poskuša integrirati z drugimi, da bi dosegle boljše življenjske standarde, pospešile gospodarsko rast in si zagotovile širši in manj omejen dostop do tujih trgov. Danes je že skoraj vsaka država na svetu članica neke integracije ali pa je v postopku včlanitve. Stopnje uspešnosti integracij se razlikujejo od primera do primera. Integracije so lahko omejene samo na trgovinsko sodelovanje (prosta trgovina, carinska unija), lahko pa vsebujejo tudi elemente skupne meddržavne politike (Evropska unija) in vojaška povezovanja (NATO). Stopnjo integriranosti lahko določimo na osnovi tega, v kolikšni meri so med članicami odpravljene carinske in druge ovire.

Page 10: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

10

V resnici, so bile skoraj vse obstoječe ekonomske integracije formirane zaradi političnih razlogov, čeprav so bili razlog v prid njihove ustanovitve izraženi z gospodarsko koristjo, ki naj bi jo prinesla tvorba te integracije. (El-Agraa, 1997, 34)

2.1. Opredelitev ekonomskih integracij Pojem ekonomske integracije v ekonomski teoriji nima jasnega in enotnega pomena. Machlup (1977, 3-12) je pojem integracija sprva uporabljal za združevanje podjetij v kartele, koncerne in truste. V smislu povezovanja posameznih gospodarstev v večja gospodarska področja (mednarodna ali regionalna) ima uporaba tega pojma razmeroma kratko zgodovino, saj ga v literaturi ne zasledimo pred letom 1940; eno izmed prvih uporab lahko zasledimo v poročilu iz leta 1942, ki govori o doseganju ekonomske integracije med skandinavskimi državami. Jovanovič (2006, 15-19) v svojem delu omenja več definicij mednarodne ekonomske integracije s strani posameznih avtorjev:

- Eno izmed prvih definicij integracije je podal Tinberger (1954), ki je razlikoval med pozitivno in negativno integracijo. Prvo opredeljuje kot odpravo diskriminatornih in restriktivnih institucij ter uvajanje svobode v ekonomskih transakcijah, medtem ko drugo enači s prilagoditvijo obstoječih in vzpostavitvijo novih politik in institucij z instrumenti prisile. Izkušnje kažejo, da je pozitivna integracija (odprava carin in kvot) lažja od negativne (uvedba skupnih ekonomskih politik), saj pozitivni pristop vključuje občutljivo vprašanje nacionalne suverenosti.

- Pinder (1969) opredeljuje ekonomsko integracijo kot odpravo diskriminacije med ekonomskimi subjekti držav članic ter uvedbo in implementacijo skupnih politik.

- Na podlagi definicije, ki jo je podal Balassa (1973), lahko ekonomsko integracijo opredelimo kot stanje (statični koncept), pri čemer govorimo o odsotnosti različnih oblik diskriminacije, ter kot proces (dinamični koncept) v smislu odpravljanja diskriminacije med različnimi državami. Največja pomanjkljivost navedene definicije je, da je osredotočena na proces ali stanje med državami, ki se integrirajo. Balassa v svoji definiciji ni opredelil ali je ekonomska integracija končni cilj ali zgolj faza na poti do drugega cilja.

- Holzman (1976) navaja, da predstavlja ekonomska integracija situacijo, kjer se cene podobnih dobrin in produkcijskih faktorjev v dveh regijah izenačijo, s čimer se vzpostavi enoten trg. Implicitna predpostavka te definicije je, da ni ovir za prosti pretok dobrin, storitev in produkcijskih faktorjev med obema regijama in da obstajajo institucije, ki ta prosti pretok olajšujejo.

- El-Agraa (1985) mednarodno ekonomsko integracijo opredeljuje kot diskriminatorno odpravo vseh trgovinskih omejitev med sodelujočimi državami in vzpostavitev določenih elementov koordinacije med njimi. Ta definicija vključuje odpravo omejitev v trgovini z dobrinami in storitvami, pa tudi prost pretok produkcijskih faktorjev. Ta definicija le deloma pokriva prostotrgovinske sporazume in carinske unije kot oblike integracij. Pozneje je El-Agraa (1988) mednarodno ekonomsko integracijo definiral kot sporazum med dvema ali več

Page 11: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

11

državami s ciljem zasledovanja skupnih ciljev in politik (aktivna definicija integracije).

- Drysdale in Garnaut (1988) opredeljujeta integracijo kot gibanje k enotni ceni za dobrino, storitev ali produkcijski faktor. V kolikor želimo zajeti celoten pojem integracije, bi morali vključiti še politike, ki sprožijo tovrstno gibanje. Če integracija vključuje tudi področja, kot socialna politika in izobraževanja, potem ne moremo govoriti le o ''tehničnem premiku'' proti izenačitvi cen.

- Panić (1988) razlikuje med odprtostjo, integracijo in medsebojno odvisnostjo. Odprto gospodarstvo naj bi tako imelo le nekaj ovir za mednarodno trgovino in mobilnost produkcijskih faktorjev, kar pa še ne pomeni, da je to gospodarstvo integrirano v mednarodni gospodarski sistem. Mednarodna integracija v polnem pomenu namreč pomeni aktivno sodelovanje v mednarodni delitvi dela. Dve ali več gospodarstev pa je medsebojno odvisnih takrat, ko gospodarska situacija in politika v enem gospodarstvu, pomembno vplivajo na gospodarski razvoj drugega.

- Kumar (1989) poudarja, da je potrebno med različnimi oblikami sporazumov med dvema ali več državami omeniti predvsem dve obliki: meddržavne sporazume o postopnem ekonomskem povezovanju in združevanju nacionalnih ekonomskih prostorov, ter sporazume o skupnem urejanju posameznih vidikov medsebojnih ekonomskih zvez in tokov. Prvo skupino meddržavnih sporazumov pogosto označujemo s skupnim pojmom ekonomska integracija. Druga vrsta sporazumov, ki se omejuje na oblikovanje skupnih pravil glede razvoja in usmerjanja izbranih zunaj ekonomskih zvez in tokov, običajno vodi v ustanavljanje različnih mednarodnih organizacij.

Integracija je imela v različnih obdobjih in različnih državah različen pomen. V razvitih tržnih gospodarstvih gre pri integraciji za uvedbo najbolj dobičkonosnih tehnologij (pogosto povezanih z ekonomijami obsega), njihovo uporabo na najbolj učinkovit način in spodbujanje svobodne in pravične konkurence. Medtem ko je integracija v obdobju centralno- planskih gospodarstev v Srednji in Vzhodni Evropi pomenila načrtovanje določenih industrijskih dejavnosti, v državah v razvoju predstavlja sredstvo za gospodarski razvoj. Danes se mednarodna ekonomska integracija nanaša na dvig ravni blaginje. Mednarodna ekonomska integracija je tako proces in sredstvo, s katerim želi skupina držav dvigniti svojo raven blaginje. Gre za spoznanje, da lahko le-to države dosežejo bolj učinkovito preko partnerstva in sodelovanja, kot pa enostransko. (Jovanovič, 2006, 19)

2.2. Razlogi za nastanek ekonomskih integracij Kot temeljni razlog za sklepanje sporazumov o vzpostavitvi ekonomske integracije več držav, Kumar (1989, 111) navaja ugodne ekonomske in politične učinke, ki nastanejo pri pospešenem medsebojnem ekonomskem sodelovanju, ki se razvije v pogojih s sporazumom povzročenega zmanjšanja ovir. Prednosti nastanejo pri povečanju trgovine znotraj integracije zaradi zmanjšanja trgovinskih ovir, slabosti pa se pojavijo predvsem pri poslabšanju trgovinskih razmer z

Page 12: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

12

državami izven integracije, saj se stroški uvoza in izvoza v države nečlanice povečajo. Če so prednosti povezovanja večje kot slabosti, je za državo ekonomska integracija upravičena in dobrodošla. Relativno velikost prednosti in slabosti določajo naslednji trije faktorji:

- Stopnja prekrivanja proizvodnje podobnih izdelkov v državah, ki se integrirajo- večja je stopnja prekrivanja enakih ali podobnih proizvodov, večja je verjetnost, da bo prišlo do povečanja gospodarskega sodelovanja in ekonomske učinkovitosti.

- Velikost razlik v stroških med sorodnimi panogami v državah, ki se integrirajo- če je razlika v stroških med sorodnimi panogami velika, potem obstaja velik potencial za povečanje trgovine.

- Višina stopnje uvoznih carin v bodočih članicah, pred uvedbo integracije- če so te visoke je velika verjetnost, da se bo po ukinitvi teh ovir trgovina zelo povečala.

(Clement, 1999, 50) El-Agraa (1997, 34) navaja naslednje najpogostejše učinke oziroma koristi ekonomske integracije na stopnji carinske unije in prostotrgovinskega območja:

- Izboljšana učinkovitost in produktivnost, ki izhaja iz povečane specializacije v skladu z zakonom primerjalnih prednosti.

- Višji nivo proizvodnje, zaradi izkoriščanja ekonomije obsega, do katere pride zaradi povečanega tržišča.

- Izboljšano mednarodno pogajalsko izhodišče, ki je možno zaradi velikosti integracije, to pa vodi do boljših pogojev trgovanja (terms of trade).

- Izboljšana učinkovitost podjetij, v kar jih prisili povečana konkurenca. - Spremembe, ki vplivajo na kvaliteto in količino proizvodnih faktorjev zaradi

tehnoloških izboljšav, v katere podjetja prisili povečana konkurenca. Če se stopnja integracije poveča iz carinske unije in prostotrgovinskega območja do stopnje ekonomske unije, lahko pride, poleg že naštetih, še do dodatnih koristi. Te nastanejo zaradi:

- Mobilnost pri prehajanju državnih meja držav članic integracije se poveča. To velja za vse proizvodne faktorje.

- Koordinacija monetarne in fiskalne politike vodi do večjih učinkov, kot takrat kadar jo izvaja vsaka država ločeno.

- Cilji, kot so višja zaposlenost, nižja stopnja inflacije, višja gospodarska rast, boljša razporejenost dohodka postanejo lažje uresničljivi, ker vse države članice delujejo v isti smeri.

Jovanovič (2006, 192-193) poleg zgoraj navedenih razlogov in koristi navaja še nekatere druge, kot je zagotovljen dostop do trgov partnerskih držav in zaščita le-teh pred zunanjimi motnjami, več investicijskih priložnosti zaradi večje stopnje varnosti, nižji stroški trgovine zaradi ukinitve carin, lažja izmenjava tehničnih informacij, pritisk na nižanje cen zaradi večje konkurence, konsolidacija domačih tržnih reform, spodbujanje raziskovalne in inovativne dejavnosti zaradi večjega trga in možnosti delitve fiksnih stroškov. Vsi našteti učinki ekonomske integracije so možni, nekateri kratkoročno, drugi dolgoročno, odvisno od načina gospodarjenja in konkurenčnosti narodnega gospodarstva

Page 13: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

13

pred vstopom v integracijo. Predvsem pa je pomembna sposobnost ekonomskih faktorjev za izkoriščanje potencialnih poslovnih priložnosti. Članstvo v ekonomski integraciji samo po sebi še ni zagotovilo, da bo država dosegala dobre ali celo boljše gospodarske rezultate kot pred članstvom. Pri preučevanju koristi glede integracije je težko natančno opredeliti zunanje ali notranje dejavnike, ki so povzročili napredek. Na temeljne kazalce gospodarskega uspeha države, na kratek rok, ne vpliva članstvo v ekonomski integraciji. Rezultati integracije se namreč običajno pokažejo šele na dolgi rok. Za gospodarsko uspešnost države ni nujno članstvo v ekonomski integraciji, kar lahko vidimo pri nekaterih manjših uspešnih državah. Tudi večje tržišče samo po sebi ni vzrok za napredek, je pa odličen vir nadaljnjega izboljšanja nacionalnega gospodarstva. Obstaja veliko ekonomskih razlogov, ki podpirajo predvidevanje, da svobodna trgovina in ekonomska integracija ustvarjata velike priložnosti za udeležene države. (El-Agraa, 1997)

2.3. Kriteriji razvrščanja ekonomskih integracij Ekonomske integracije različni avtorji razvrščajo po različnih kriterijih. Hartman (1990, 11- 14) je v svojem delu navedel devet kriterijev razvrščanja ekonomskih integracij: a) Po prostoru, ki ga zajema:

- Subregionalna - Regionalna - Intraregionalna - Globalna, svetovna

b) Po širini vključenosti gospodarstva:

- Parcialna, omejena samo na določene dele gospodarskega življenja. Tako lahko govorimo o sodelovanju na monetarnem področju, usklajevanju davčnih politik in podobno.

- Sektorska, omejena na posamezne sektorje gospodarstva. Takšno klasifikacijo lahko nadalje delimo še na vertikalno ali horizontalno.

- Splošna ali totalna. c) Po metodi povezovanja narodnih gospodarstev:

- Pozitivna (aktivni ukrepi vlad držav članic integracije) ali negativna (pasivni ukrepi odstranjevanja ovir za medsebojno sodelovanje).

- Spontana (funkcionalna) ali zavestna (institucionalna). Do prve vodijo vplivi svobodnega gospodarstva, do druge pa vladni ukrepi držav članic.

d) Po fazi reprodukcijskega procesa:

- Tržna, kjer gre za omogočanje večje mobilnosti blaga in storitev. - Proizvodna, kjer je poudarek na večji mobilnosti produkcijskih faktorjev.

Page 14: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

14

e) Po nosilcih odločanja o ekonomski politiki: - Omejena na koordiniranje državnih ekonomskih politik - Odločanje sloni na skupnih institucijah, na katere države članice integracije

prenesejo del oblikovanja in izvajanja ekonomske politike in s tem del svoje suverenosti.

f) V zvezi s povezovanjem podjetij:

- Vertikalna integracija: povezovanja podjetij, ki si sledijo v proizvodnem procesu. Poznamo vertikalno integriranje naprej ali nazaj.

- Horizontalna integracija: povezovanje podjetij, ki so na isti stopnji proizvodnega procesa oziroma proizvajajo enak ali podoben proizvod.

- Krožna integracija, ki je delno vertikalna in delno horizontalna. - Diagonalna integracija: proizvajalec si zagotovi kontrolo nad podjetjem, ki zanj

vrši dobavne storitve za njegovo osnovno dejavnost. - Komplementarna integracija, kjer gre za dopolnjevanje proizvodnih ali storitvenih

funkcij. g) Glede na stopnjo oziroma fazo integracije- Balassova klasifikacija:

- Cona svobodne trgovine - Carinska unija - Skupni trg - Ekonomska unija - Totalna ekonomska integracija

h) Glede na obliko in način mednarodnega povezovanja:

- Ekonomsko integracijo - Organizacijsko integracijo - Socialno integracijo - Kulturno integracijo - Vojaško integracijo

i) Integracija, ki se pojavlja v zadnjem času:

- Projektna: je bolj fleksibilna in je načeloma omejena na čas izvajanja nekega projekta

2.4. Oblike in stopnje ekonomske integracije V skladu z lastnimi interesi in možnostmi, se države povezujejo, glede na stopnjo integracije, v bolj ali manj povezane nadnacionalne skupine. Na povezovanje velikokrat vplivajo geografski faktorji ali skupni cilji. Pri stopnji integriranosti opazujemo v kolikšni meri so med članicami odpravljene carinske in druge ovire, različne stopnje se razlikujejo tudi glede stopnje institucionaliziranosti. Nastanek katerekoli oblike integracije je odvisen od sporazuma med državami članicami. Sporazumi o ekonomskih integracijah se med seboj razlikujejo po številnih vsebinskih in formalnih značilnostih. Najbolj skromne oblike ekonomske integracije med državami so

Page 15: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

15

usmerjene k postopnemu odpravljanju razlik v pogojih, ki določajo možnosti trgovinskih tokov. Države skušajo predvsem uskladiti in izenačiti pogoje za kroženje blaga med njimi. Članice tako postopoma odpravljajo specifične ovire, ki so prisotne v medsebojni menjavi. V primeru da države članice sporazuma o ekonomskem sodelovanju razširijo svoja prizadevanja na vse elemente razlik med možnostmi razvoja ekonomskih odnosov v posamezni državi oziroma med državami, potem smatramo, da oblikujejo povezavo, ki bo postopno privedla do oblikovanja novega enotnega ekonomskega prostora. (Kumar, 1989, 109) Integracije glede na stopnjo povezanosti opredelimo od najmanj do najbolj integriranih. Po Balassovi klasifikaciji so stopnje integriranosti naslednje (El-Agraa, 1997):

- Območje proste trgovine (Free Trade Area), kjer države članice ukinejo vse ali večino trgovinskih ovir med seboj, zadržijo pa pravico do kreiranja lastne gospodarske politike do držav, ki niso članice prostotrgovinskega območja. To pomeni, da lahko države članice ohranjajo različno visoke carine do tretjih držav. Zaradi tega morajo države članice uvesti mehanizem, ki preprečuje uvoz blaga iz tretje države, preko države z nizko carinsko stopnjo v državo z visoko carinsko stopnjo. To navadno nadzoruje nadzorno administrativno telo, ki je običajni sestavni del integracije.

- Carinska unija (Customs Union) je enako kot prostotrgovinsko območje, s to

razliko, da morajo države članice sprejeti in uporabljati skupno zunanjetrgovinsko politiko (sprejeti enotne uvozne carine do tretjih držav). Ker morajo pri pogajanjih z nečlanicami delovati koordinirano, morajo imeti razvite tudi institucije za koordinacijo, skrb za komuniciranje in sodelovanje z drugimi organizacijami, sporazumi ali državami.

- Skupni trg (Common Market): vključuje značilnosti carinske unije, poleg tega pa

dovoljuje še svoboden pretok kapitala, delovne sile, tehnologije med državami članicami. Usklajevanje davčnih predpisov in mnogih drugih domačih zakonov in predpisov je potrebno zato, da bi znotraj skupnega trga preprečili nastajanje nepravilnih in neželenih trgovinskih tokov oziroma, da bi ustvarili pravične pogoje za trgovanje in poslovanje v vseh državah članicah. Vloga centralnega administrativnega telesa je na skupnem trgu še toliko bolj pomembna, saj skrbi za koordinacijo, pogajanje, morebitno arbitražo in interpretiranje sporazuma za vse članice.

- Ekonomska unija (Economic Union): skupni trg, ki ima poenoteno monetarno in

davčno politiko, zaradi česar morajo države članice ustanoviti centralno organizacijo, ki ureja probleme v zvezi s poenotenjem in uresničevanjem vsega tega. Politike centralnih bank članic morajo biti poenotene, med državami morajo biti določena enotna menjalna razmerja valut ali uvedena enotna valuta.

- Popolna ekonomska oziroma politična unija (Political Union): predstavlja najvišjo

stopnjo integracije. Državljani držav članic postanejo dejansko ena nacija. Poleg vseh institucij, ki jih predpostavlja ekonomska unija, mora obstajati tudi skupni parlament in druge nujne institucije, ki omogočajo da takšna unija deluje.

Page 16: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

16

V spodnji tabeli, povzeti po Jovanoviču (1998, 11), predstavljam stopnje mednarodnih ekonomskih integracij in njihove osnovne značilnosti. Tabela 1: Stopnje mednarodnih regionalnih integracij in njihove značilnosti Politični ukrep Stopnja integracije

Odprava carin in kvot

Skupna zunanja carinska tarifa

Mobilnost produkcijskih faktorjev

Harmonizacija ekonomskih politik

Popolna združitev ekonomskih politik

Območje proste trgovine

×

Carinska unija × ×

Skupni trg × × ×

Ekonomska unija × × × ×

Popolna ekonomska unija

× × × × ×

Vir: (Jovanovič, 1998, 11) Poleg zgornjih petih stopenj oziroma tipov mednarodnih regionalnih integracij, ki se pojavljajo v Balassovi klasifikaciji, Jovanovič (1998,10) loči še:

- Prednostni carinski sporazum: predvideva, da so carinske stopnje med državami podpisnicami nižje v primerjavi s carinskimi stopnjami do tretjih držav.

- Delna carinska unija: ta je vzpostavljena, ko sodelujoče države obdržijo svojo prvotno tarifo za medsebojno trgovanje, za trgovanje s tretjimi državami pa uvedejo skupno zunanjo tarifo.

Ni nujno, da proces integracije poteka postopno iz enega tipa integracije v drugega. Nastanek kateregakoli tipa integracije je odvisen od medsebojnega sporazuma vključenih držav. Spontane (tržne) integracije se vzpostavijo z delovanjem mednarodnih korporacij, bank in drugih finančnih institucij, pogosto brez vmešavanja vlad, medtem ko se zavestne (institucionalne) integracije vzpostavljajo z uradnimi dogovori med vladami, z namenom izločiti določene ali vse omejitve pri trgovanju in mobilnosti produkcijskih faktorjev v njihovih ekonomskih odnosih. (Jovanovič, 1998, 11)

Page 17: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

17

2.5. Učinki ekonomskih integracij V splošnem je možno trditi, da integracije prinašajo tako koristi, kot stroške za posamezno državo članico. Morebitne koristi izhajajo iz večje industrializacije, zaposlitve virov, diverzifikacije izvoza in ostalih strukturnih sprememb. Stroški ekonomske integracije so na drugi strani posledica višjih cen proizvodov, ki jih je država prej morda uvažala iz držav izven integracije po nižjih cenah, stroški prilagajanja, stroški uvajanja skupnih administrativnih organov. Razlika med koristmi in stroški nam pove neto učinek integracije na blaginjo posamezne države članice. V ekonomski teoriji integracijske učinke v splošnem delijo na statične oziroma kratkoročne, ki obsegajo neposredne učinke odpravljenih ovir za trgovanje, in na dinamične oziroma dolgoročne, ki obsegajo posredne učinke odprave ovir za trgovanje. Statični učinki predstavljajo optimizacijo alokacije resursov in premik vzdolž transformacijske krivulje. Pomenijo teoretično premikanje po krivulji proizvodnih možnosti neke države (ob danih resursih in opremljenosti s produkcijskimi faktorji) oziroma prenos proizvodnje iz ene države v drugo. Dinamični učinki pa povečujejo produkcijske možnosti in premikajo transformacijsko krivuljo navzven. Zaradi njih se ob večjem trgu povečajo proizvodne možnosti. Klasična teorija zajema zgolj statične učinke.

2.5.1. Statični učinki Statični učinki so ustvarjanja trgovine, odvračanje trgovine in povečanje trgovine, nekateri avtorji pa omenjajo še učinek na menjalna razmerja, učinek na realokacijo proizvodnje in učinek substitucije med proizvodi. (Kovačević, 1991, 1-21) Statični (alokacijski) učinki se nanašajo na realokacijo proizvodnih faktorjev med sektorji in regijami, kot posledico odpravljenih pregrad za pretok blaga in proizvodnih faktorjev, ter odprave cenovnih razlik. Z redistribucijo dohodkov ti učinki navadno vodijo k izenačitvi cen blaga in proizvodnih faktorjev, ter k njihovi učinkovitejši uporabi. Alokacijski učinki so v veliki meri odvisno od tega, kako učinkovita je začetna lokacija proizvodnih tvorcev med sektorji. Pri statičnih učinkih sta za proizvodnjo najpomembnejša učinek ustvarjanja trgovine in učinke odvračanja trgovine, medtem ko je za potrošnjo najpomembnejši učinek na menjalna razmerja. Učinka ustvarjanja in odvračanja trgovine sta osnovana na konceptu blagostanja in kažeta vpliv oblikovanja carinske unije na alokacijo ekonomskih resursov znotraj unije in v tretjih državah. Če upoštevamo različne proizvodne stroške, je bolje, da povečanje oziroma zmanjšanje blagostanja, ki je posledica oblikovanja unije, pripišemo prihrankom pri stroških oziroma njihovemu povečanju, kot pa spremembi v obsegu ustvarjanja ali odvračanja trgovine. Ustvarjanje trgovine pomeni zamenjavo drage domače proizvodnje s cenejšim uvozom iz partnerske države. Odvračanje trgovine pa pomeni zamenjavo, pred nastankom ali vstopom v carinsko unijo, cenejših proizvodov iz ostalega sveta z uvozom dražjih izdelkov iz partnerske države. Prispevek k povečanju blagostanja se torej nanaša na prihranke pri stroških, ki so posledica premika nabav iz virov z višjimi stroški ki virom z nižjimi stroški znotraj unije (pozitiven učinek). Zmanjšanje blagostanja pa se nanaša na večje proizvodne stroške v državi partnerici iz unije, v primerjavi s cenejšo proizvodnjo v državi nečlanici unije (negativni učinek). Balassa pravi, da lahko namesto o

Page 18: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

18

ustvarjanju in odvračanju trgovine, govorimo o pozitivnih in negativnih proizvodnih učinkih integracije. (Balassa, 1965, 19-20) Do učinka povečanja trgovine pride zaradi tega, ker se je po pocenitvi uvoza blaga iz države partnerice (zaradi učinka ekonomske integracije) povečalo povpraševanje po tem blagu. Možen učinek ekonomske integracije je poleg tega tudi učinek administrativnega prihranka zaradi odprave carin ter večji ekonomski in politični vpliv držav članic na mednarodnem prizorišču. El-Agraa (1989, 52-53) navaja kot enega izmed pomembnih statičnih učinkov tudi preusmerjanje trgovine, oziroma trade deflection, do katerega pride v primeru, ko država prične uvažati dobrino iz tretje države, preko države partnerice iz prostotrgovinskega območja (prej sta obe uvažali dobrino iz tretje države), ker je ceneje (ob veljavi predpostavke, da pravila o izvoru blaga ne obstajajo). V primerjavi s carinsko unijo, v območjih proste trgovine v večji meri prevlada učinek ustvarjanja trgovine. S skupno carinsko stopnjo se namreč lahko nekaterim državam, ki prej niso uveljavljale carine do tretjih držav, oziroma so bile le-te nižje, stopnja carine zviša. Strošek trgovanja je lahko v tem primeru veliko večji. (Jovanovič, 2006, 169) Slika 1: Premik po krivulji proizvodnih zmožnosti zaradi statičnih učinkov integracije

Vir: (Kumar, 1999, 155) z lastnim dopolnilom Statični učinki ekonomske integracije pomenijo optimizacijo alokacije resursov in premik vzdolž transformacijske krivulje. Gre za teoretično premikanje po krivulji proizvodnih možnosti neke države (ob danih resursih in opremljenosti s produkcijskimi faktorji) oziroma prenos proizvodnje iz ene države v drugo.

Page 19: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

19

2.5.2. Dinamični učinki Med statičnimi in dinamičnimi učinki ekonomske integracije ni mogoče potegniti ostre meje, saj se oboji med seboj prepletajo. V strokovni literaturi zato ni mogoče najti celovitega opisa dinamičnih učinkov, ki bi bil pregleden in utemeljen. Vključitev ekonomskega prostora ekonomsko integracijo lahko vpliva na njegovo gospodarsko strukturo, konkurenco, investicije, širitev trga, tehnološki napredek in gospodarski razvoj. Te učinke, ki nastanejo kot posledica integriranja, imenujemo dinamični učinki integracije. Zniževanje ovir v mednarodnih trgovinskih tokovih lahko povzroči večjo konkurenco, nižjo stopnjo monopolne moči, večjo specializacijo, prestrukturiranje gospodarstva, večjo zaposlenost, nižje cene in višjo stopnjo ekonomske učinkovitosti. Integracija lahko prav tako poveča investicije iz notranjih in zunanjih virov. Ekonomska integracija v višjih stopnjah (skupni trg,..) lahko ustvarja dinamične učinke na osnovi večje gibljivosti proizvodnih faktorjev. Prav ta gibljivost proizvodnih faktorjev znotraj integracije lahko omogoči njihov pretok na območja, kjer jih primanjkuje, s čimer se vzpostavi večja ekonomska učinkovitost. Nekateri dinamične učinke opredeljujejo kot spremembo v stopnji gospodarske rasti, ki izvira iz povečanega trga in povečanja proizvodnih virov gospodarskega razvoja. Gandolfo (1986, 152-153) med najpomembnejše dinamične učinke uvršča:

- Koristi, ki izhajajo iz ekonomij obsega zaradi večjega prodajnega trga - Koristi, ki izhajajo iz povečane konkurence zaradi odprave protekcionistične

politike - Koristi, ki izhajajo iz večje pogajalske moči pri pogajanjih o carinskih stopnjah s

tretjimi državami El-Agraa (1989, 26) pa je dinamične učinke razdelil bolj podrobno:

- Ekonomije obsega: z ekonomsko integracijo se za podjetja povečajo trgi in na ta način se omogoči realizacija ekonomij obsega za določene izvozne izdelke, ki so se prej proizvajali pod optimalnim obsegom proizvodnje.

- Zunanje ekonomije: pomenijo vsako zniževanje stroškov v določeni industrijski proizvodnji, zaradi širjenja ekonomskega prostora, boljše organizacije, transportne mreže,..

- Učinek polarizacije: gre za kumulativno pojemanje relativne ali absolutne ekonomske pozicije določene regije zaradi koncentracije koristi ustvarjanja trgovine v eni regiji ali zaradi tega, ker določena regija bolj privlači določen proizvodni faktor.

- Vpliv na velikost in lociranje realnih investicij: povečanje investicij pomeni povečanje kapitalske opremljenosti dela in širitev proizvodnih zmogljivosti, pri čemer so še posebej pomembne investicije v znanje, razvoj in raziskave.

- Učinek na ekonomsko učinkovitost, ki nastane zaradi povečanega trga in povečane konkurence na trgu.

Morebitne koristi teh učinkov so, razen za ekonomije obsega, vse dolgoročne narave in jih ne moremo obravnavati s klasičnimi prijemi, kot na primer povečana konkurenca vodi v prilagajanje podjetij, v izboljšanje poslovanja in poslovnega vedenja. Dinamični učinki so kompleksni in diverzificirani, zato so težko izračunljivi. Eden od razlogov, zakaj je

Page 20: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

20

dinamične učinke težko oceniti, je v tem, da niso avtomatično zagotovljeni. Biti morajo izkoriščeni s strani podjetij in ekonomske politike. Primer tega so lahko neposredne tuje investicije, ki so potencialno velika priložnost, vendar pa do njih ne bo nikoli prišlo, če ne bo izpolnjena vrsta mikro in makro ekonomskih pogojev v izbrani državi. Kljub temu, da je dinamične učinke težko meriti, pa jih ne gre podcenjevati. Koncept ustvarjanja in odvračanja trgovine temelji na podlagi statične predpostavke alokacije virov, kar pomeni, da gospodarstvo deluje z danimi proizvodnimi faktorji in dano tehnologijo. Predpostavlja tudi popolno tržno konkurenco in neizkoriščenost ekonomij obsega. Vendar pa oblikovanje ekonomske integracije s spremembami v trgovini povzroči oblikovanje bolj konkurenčnega okolja in omogoča izkoriščanje ekonomij obsega. Dinamični učinki imajo tako lahko močnejši učinek na države članice integracije, kot statični učinki. Slika 2: Premik krivulje proizvodnih zmožnosti zaradi dinamičnih učinkov integracije

Vir: (Kumar, 1999, 155) z lastnim dopolnilom Dinamični učinki povečujejo produkcijske zmožnosti države in premikajo transformacijsko krivuljo navzven.

Page 21: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

21

2.5.3. Najpogostejši učinki ekonomske integracije v praksi Kumar (1999,11) v svojem delu navaja šest najpogostejših učinkov mednarodnih ekonomskih integracij, do katerih prihaja na podlagi gospodarskega sodelovanja med državami članicami regionalnih sporazumov:

- Povečanje proizvodnje v državi zaradi specializacije, do katere pride kot posledica uveljavitve načel primerjalnih prednosti med članicami v pogojih vse bolj liberaliziranega medsebojnega ekonomskega sodelovanja.

- Pocenitev proizvodnje zaradi lažjega uveljavljanja stroškovnih načel masovne proizvodnje v pogojih razširjenega trga in okrepljene proizvodne specializacije.

- Izboljšanje odnosov menjave med državami članicami glede na tretje države. - Trajnejše izboljševanje ekonomičnosti poslovanja zaradi povečane konkurence med

proizvajalci iz različnih držav. - Lažje prestrukturiranje proizvodnje v posameznih članicah. - Lažje uresničevanje in uveljavljanje skupnih političnih in ideoloških ciljev.

V trgovanju med članicami integracije in ostalim svetom prihaja do sprememb vzorcev trgovinskih tokov oziroma nekaterih motenj. Yannopoulos (1988, 28) navaja pet najpogostejših virov sprememb oziroma motenj:

- Pred integracijo cenejši uvoz iz držav nečlanic lahko nadomesti dražji uvoz iz držav članic.

- Tretje države lahko doživijo porast izvoza v carinsko unijo v primeru, če so bile zunanje carinske stopnje nekaterih držav članic prej višje, kot je skupna sprejeta zunanja tarifa po vzpostavitvi integracije.

- V drugih primerih lahko tretje države zaznajo upad trgovanja s članicami integracije, če je skupna zunanja carinska stopnja po oblikovanju integracije višja.

- Privlačnost trgov partnerskih držav lahko prepriča druge članice, da preusmerijo del svojega izvoza iz tretjih držav v območje ekonomske integracije .

- Na trgovino s tretjimi državami vplivajo ukrepi držav članic integracije, ki jih le-te izvajajo, da bi uravnotežile svoje plačilne bilance, na katere so vplivale spremembe v trgovini, ki so nastale zaradi oblikovanja ekonomske integracije.

Učinki ekonomske integracije bodo za države članice večji in neto bolj pozitivni, če:

- Je v integraciji udeleženih več držav - Je ekonomska moč integriranih držav velika (integracija postane glede na tretje

države velika ekonomija, delovanje pozitivnih učinkov je obsežnejše) - Je struktura proizvodnje takšna, da lahko učinkovito veljajo vplivi ekonomij obsega

in sinergij - Je spreminjanje strukture proizvodnje sorazmerno enostavno- torej zamenjava

proizvodov iz tretjih držav za cenejše iz partnerskih držav - Je razlika v cenah pred integracijo in po integraciji čim večja - Ob upoštevanju transportnih stroškov so lahko uspešnejše ekonomske integracije

geografsko bližjih držav. (Kumar, 2004, 33)

Page 22: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

22

2.6. Vpliv ekonomske integracije na nacionalno neodvisnost držav Pogosto so slišane kritike, ki trdijo, da članstvo v mednarodni ekonomski integraciji zmanjšuje neodvisnost, suverenost in gospodarsko samostojnost neke države. Država se v integracijo vključi na podlagi prostovoljne odločitve in se tudi prostovoljno odreče delu svoje samostojnosti. Kolikšna bo izguba samostojnosti, je odvisno od stopnje ekonomske integracije, v katero se država vključuje. Jovanovič (1998, 12) je mnenja, da dve državi, vedno kadar podpišeta neko pogodbo, s katero določita predmet sodelovanja in medsebojne obveznosti, izgubita del svoje samostojnosti. Ker to storita zavestno, se je po njegovem mnenju smiselno vprašati ali medsebojni dogovor prinaša koristi in kakšne so le-te v primerjavi z izgubo dela neodvisnosti. Poudariti je potrebno, da je za majhne države edina možnost ohranjanja in doseganja svetovne konkurenčnosti, da se povežejo v neko ekonomsko integracijo. Država ima na svoji poti vedno dve možnosti: ali izbere zaprto gospodarstvo ali pa se integrira v svetovno trgovino. Pričakovanje neto ekonomskega dobička nastalega s članstvom v integraciji, v primerjavi s položajem brez članstva v integraciji, je najbolj osnovna vzpodbuda za mednarodno ekonomsko povezovanje. Možnost dostopa do večjega trga prispeva k učinkovitejši uporabi proizvodnih faktorjev zaradi povečane konkurence, specializacije, ekonomij obsega, povečanja domačih in tujih investicij, izboljšanju pogojev trgovanje, zmanjšanju tveganja in izenačevanju cen proizvodnih faktorjev. Jovanovič (1998, 12) meni da bo integracija uspešna in bo uresničevala želje posameznih držav članic, ko bo prišlo do popolnega sodelovanja in usklajevanja gospodarske politike članic, namesto dezintegracijskih poskusov neodvisnih ekonomskih sil preko konfliktne politike. Nacionalna neodvisnost deluje kot združitev moči in ni potrebno, da bi se ji sploh odrekli. Majhne in srednje velike odprte države morajo spoznati, da ne gre toliko za izbiro med nacionalna neodvisnostjo in mednarodno ekonomsko integracijo, ampak bolj za izbiro med eno in drugo obliko medsebojne odvisnosti. Če je eden od ciljev povečati konkurenčnost izdelkov in storitev neke male države in zagotoviti velike trge za njeno prihodnjo proizvodnjo, potem je vključevanje v mednarodne ekonomske integracije resna alternativa nacionalni svobodi pri izvajanju nadaljnje slabe ekonomske politike. Ne glede na to, kako obravnavamo nacionalno neodvisnost oziroma suverenost, vedno tehtamo med njo in željo po ekonomski integraciji. Med najnižjo in najvišjo stopnjo integracije deluje v nasprotni smeri svoje silnic. Prva je težnja za suverenostjo, avtonomijo in individualnostjo gospodarstva in deluje v smeri od najnižje proti najvišji stopnji integracije. Druga pa ponazarja učinek ekonomij obsega, prednosti proizvodnje v velikih serijah in delovanja na velikem prostoru in deluje od najvišje proti najnižji stopnji integracije. Bolj kot se želi neko narodno gospodarstvo zaščititi pred pretresi zunanjega trga, pred škodljivimi vplivi od zunaj in zavarovati svoj individualni položaj, tem bolj bo tako gospodarstvo utrdilo svoje zunanje meje in preprečevalo prost pretok proizvodnih faktorjev preko svojih meja. Takšna država se bo odločala za nižje stopnje integracije. To pa bo prineslo tudi svoje negativne strani, kot so višji proizvodni stroški, slabša konkurenčnost, neustrezna gospodarska struktura in nižji življenjski standard. Gospodarstvo, ki pa bo želelo izkoristiti prednosti ekonomij obsega, povečati trg za svoje

Page 23: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

23

izdelke, bo prisiljeno odpirati svoje meje, sproščati pretok proizvodnih faktorjev in poenotiti svoj sistem s širšim okoljem. S tem bo znižalo stroške, povečalo učinkovitost ter konkurenčnost in zvišalo življenjski standard. Cena, ki jo plača za te ekonomske ugodnosti, je neekonomske narave, in sicer zmanjšanje avtonomije in možnosti samostojnega odločanja. Ko se odločamo za višjo stopnjo mednarodne integriranosti države, torej tehtamo med ekonomskimi in gmotnimi vrednotami ter med neekonomskimi in negmotnimi motivi. (Bobek, Kenda, 2003, 178) Bobek in Kenda (2003, 178) si zastavljata vprašanje, ali je domnevna izguba suverenosti nad državno, carinsko, monetarno in davčno politiko resnično tako nevarna za ohranitev nacionalne kulture, socialne in politične suverenosti. Na podlagi evropske izkušnje ugotavljata, da ta vzročna zveza ne obstaja, saj je nacionalna identiteta nekaj povsem drugega in menita, da še tako neovirano gibanje proizvodnih faktorjev ne bo pripeljalo do izgube nacionalne identitete in etičnih vrednot. Smiselno se je tudi vprašati, kdaj in zakaj se država odloči za eno ali drugo možnost. V obdobju krize, nestabilnosti ali večjih zunanjih pretresov se želi narodno gospodarstvo zaščititi pred zunanjimi vplivi in poudarja svojo suverenost. Še posebej v času vojne zaradi ozemlja za nek narod ni višje sile, kot pridobiti lastno ozemlje in ustanoviti oziroma zaščititi lastno nacionalno državo. V takšnih okoliščinah je gmotna plat (večji trg, prosto trgovanje) povsem nepomembna. Na drugi strani je v času stabilnosti, miru, strpnosti, priznavanja drugačnosti, torej takrat ko nacionalna ter kulturna identiteta in dediščina države nista ogroženi, prevladuje težnja po izrabi ekonomskih prednosti z ekonomijo obsega, kar pomeni težnja po višji stopnji ekonomske integriranosti. (Bobek, Kenda, 2003, 178)

3. Predstavitev Evropske unije Evropska unija je razvijajoča se in rastoča povezava držav, katere nastanek in obstoj je določen s pravno zavezujočimi pogodbami. Države članice Evropske unije vidijo svoje članstvo v tej zvezi držav kot učinkovito orodje in način za doseganje napredka, miru in izpolnjevanja svojih ciljev, ki so pogosto enotni ciljem Evropske unije kot celote. Evropska unija je skozi svoj razvoj širila število svojih članic in tudi področja skupnega delovanja. Glavni cilji združevanja članic v Evropsko unijo so svobodno gibanje ljudi, blaga, kapitala in storitev. Unija nadaljuje svoj integracijski proces s širjenjem, poglabljanjem delovanja in usklajevanju interesov posameznih članic.

3.1. Zgodovina in nastanek Evropske unije Skozi zgodovino so mnogi vladarji in osvajalci poskušali združiti Evropo v enotno organizirano državo, toda to nikomur ni popolnoma uspelo, pa še to kar jim je, je temeljilo na uporabi prisile in ne na prostovoljni udeležbi in članstvu, kot je primer v današnji Evropi. Evropska unija kot jo poznamo danes, se je razvijala postopoma, z začetki po drugi svetovni vojni, ki je močno prizadela vse evropske države. Te so potem iskale različne načine, kako preprečiti še eno takšno uničenje. Ugotovili so, da bodo ponovne vojne

Page 24: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

24

morebiti lahko preprečili, z združevanjem evropskih držav in njihovo gospodarsko soodvisnostjo. Leta 1947 so države Beneluksa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg) ustanovile carinsko unijo, oktobra istega leta so vzpostavile ekonomsko unijo, leta 1948 pa so uvedle še skupno carinsko tarifo za tretje države. Marca leta 1948 so Francija, Združeno kraljestvo in države Beneluksa sklenile Bruseljsko pogodbo, katere cilj je bil vzpostaviti kolektivno obrambo in izboljšati sodelovanje na ekonomskem, socialnem in kulturnem področju. Aprila istega leta je šestnajst držav ustanovilo Organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Simbolični začetek evropskega združevanja oziroma evropske integracije pomeni predlog Roberta Schumana o oblikovanju skupnega trga v industriji premoga in jekla, ki ga je predstavil 9. maja 1950. Ta dan je danes Dan Evrope. Na podlagi tega predloga je 18. aprila 1951 šest držav (Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg) podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ta proces združevanja je temeljil na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski politiki. Ker je bilo sodelovanje uspešno, so leta 1957 te države z Rimsko pogodbo oblikovale še Evropsko gospodarsko skupnost in Evropsko skupnost za jedrsko energijo. Januarja 1960 so Avstrija, Danska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo v Stockholmu podpišejo Konvencijo o ustanovitvi združenja EFTA (Evropsko združenje za prosto trgovino). Decembra istega leta pa so v Parizu podpisali sporazum o ustanovitvi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki nasledi OEEC. Julija leta 1967 je začela veljati Združitvena pogodba, od takrat se uporablja izraz Evropske skupnosti (združuje tri skupnosti, in sicer Evropsko skupnost za premog in jeklo, Evropsko skupnost za atomsko energijo in Evropsko gospodarsko skupnost). Evropska skupnost je bila podlaga za nastanek zveze, ki ji danes pravimo Evropska unija. Leta 1973 so se šesterici priključile še Danska, Irska in Združeno kraljestvo, leta 1981 pa še Grčija. S polnopravnim članstvom Španije in Portugalske januarja 1986 je Evropska skupnost postala dvanajsterica. Evropsko gospodarsko sodelovanje se je močno okrepilo leta 1987 z uveljavitvijo Enotnega evropskega akta, ki pomeni zavezo k cilju uresničevanja enotnega in notranjega trga. Po podpisu Pogodbe o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) 7. februarja 1992 se je sodelovanje razširilo na področje ekonomske in monetarne unije, ki je privedla do uvedbe skupne valute. Novembra 1993 je začela veljati Pogodba o EU, ki je uvedla tri stebre, znane pod imenom Evropska unija. Leta 1995 se dvanajsterica s pristopom Avstrije, Švedske in Finske razširi na petnajsterico. S podpisom Amsterdamske pogodbe, 2. oktobra 1997, so države članice podrobneje določile carinsko poslovanje, ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja in socialne zaščite. Marca 1998 se z londonsko Evropsko konferenco začnejo pogajanja o pristopu desetih bodočih članic iz Srednje in Vzhodne Evrope. Zaradi priprav na največjo širitev v zgodovini evropskih integracij so države članice decembra 2001 podpisale Pogodbo iz

Page 25: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

25

Nice, ki je uvedla številne institucionalne spremembe za lažje delovanje razširjene Unije. S širitvijo 1. maja 2004 so postale Češka, Ciper, Estonija, Litva, Latvija, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija države članice EU. 1. januarja 2007 sta državi članici postali še Romunija in Bolgarija. Status držav kandidatk za vstop pa trenutno pripada Hrvaški, Turčiji in Makedoniji. (History of EU)

3.2. Institucije in organi Evropske unije Evropska unija je zgrajena na institucionalnem sistemu, ki je edini te vrste na svetu. Države članice prenesejo suverenost v nekaterih zadevah na neodvisne institucije EU, ki predstavljajo interese Unije kot celote, njenih držav in njenih državljanov. Združevanje suverenosti v praksi pomeni, da države članice del svojih pooblastil pri odločanju prenesejo na skupne evropske institucije, ki so jih ustanovile, tako da se o posebnih zadevah skupnega interesa lahko demokratično odloča na evropski ravni. Na splošno so v proces odločanja EU, zlasti v postopek soodločanja, vključene tri glavne institucije, in sicer Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija. Ta institucionalni trikotnik oblikuje politike in zakone, ki se uporabljajo po vsej EU. Obstajata še dve instituciji, ki igrata ključno vlogo: Sodišče Evropskih skupnosti, ki varuje evropska načela pravne države, in Evropsko računsko sodišče, ki preverja financiranje dejavnosti Unije. Poleg teh institucij deluje v okviru EU še vrsta drugih organov in specializiranih agencij, ki urejajo posebne naloge, v glavnem tehnične, znanstvene ali upravne narave. Evropska komisija Evropska komisija ali na kratko Komisija je izvršilna institucija EU, vendar ni vlada v klasičnem pomenu besede. Komisija oziroma kolegij komisarjev daje Svetu in Parlamentu predloge zakonov. Naloga Komisije je tudi zagotavljanje, da države članice korektno izvajajo evropsko zakonodajo. Evropska komisija med drugim tudi upravlja z letnim proračunom Unije. Evropska komisija je organizirana na dva načina. Glavnino dela opravijo generalni direktorati, ki jih vodi 25 komisarjev s predsednikom Evropske komisije na čelu. Generalni direktorati pa imajo skupne službe, ki so organizirane horizontalno. Komisija je največja institucija EU, razdeljena na 24 generalnih direktoratov za naslednja področja: gospodarske in finančne zadeve, podjetništvo, konkurenca, zaposlovanje in socialne zadeve, kmetijstvo, promet, okolje, raziskave, informacijska družba, ribištvo, notranji trg, regionalna politika, energetika, obdavčenje in carinska unija, izobraževanje in kultura, zdravje in varstvo potrošnikov, pravosodje in notranje zadeve, zunanji odnosi, trgovina, razvoj, širitev EU, kadrovske zadeve in administracija, proračun, finančni nadzor. Generalni direktorat vodi generalni direktor. Ta poroča komisarju, ki je politično in organizacijsko odgovoren za določen direktorat. Mandat Komisije traja pet let s pravico ponovne izvolitve. Predsednika Komisije predlagajo države članice v skupnem dogovoru, vendar pa morajo predlagani kandidat za predsednika in izbrani komisarji pred dokončno odločitvijo dobiti večino tudi v Evropskem parlamentu. (Portal EU)

Page 26: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

26

Evropski parlament Evropski parlament (EP), ki deluje v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu, je največji mednarodni parlament na svetu in po zaslugi neposrednih volitev prva resnično večnacionalna zakonodajna skupščina na svetu. Člane Evropskega parlamenta neposredno izvolijo prebivalci držav članic EU vsakih pet let na demokratičnih volitvah, število članov pa se seveda povečuje z vsako širitvijo EU. Kakor vsi parlamenti je tudi evropski sestavljen iz političnih strank oziroma ideoloških blokov, saj poslanci EP predstavljajo številne nacionalne politične stranke, ki so si podobne po širši ideološki usmeritvi. Predsednik Evropskega parlamenta je izvoljen za obdobje dveh let in pol. Njegove osnovne naloge so take kot pri vsakem nacionalnem parlamentu: sprejema zakone in nadzoruje izvršilno vejo oblasti. Evropski parlament izvaja štiri funkcije: zakonodajno, proračunsko, politično in nadzorno. (Portal EU) Svet Evropske unije Svet EU, znan tudi pod imenom Svet ministrov ali samo Svet, je glavni organ Unije za sprejemanje odločitev. Tu države članice predlagajo zakone, postavljajo politična merila, koordinirajo nacionalne politike, razrešujejo medsebojne probleme in probleme z drugimi institucijami. Na sestanke Sveta prihajajo predstavniki držav članic, običajno ministri za določeno področje, ki so odgovorni nacionalnim parlamentom in javnemu mnenju. V načelu ima tako vsako področje svoj ministrski svet. Ministri za transport, finance, industrijo itd. sestavljajo t.i. tehnične svete. Med vsemi Sveti je najprestižnejši Svet zunanjih ministrov, t.i. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, saj je zunanji minister vsake države članice vodilni predstavnik države v Uniji. Svet EU v vseh možnih sestavah zaseda vsaj 90-krat letno. Srečanja so praviloma v Bruslju, kjer je tudi Generalni sekretariat Sveta EU, čeprav Svet tri mesece v letu zaseda tudi v Luksemburgu. Predsedstvo Sveta izmenično vsakih šest mesecev prevzame ena od držav članic. V Svet EU spada tudi Evropski svet, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad ter predsednik Komisije. Evropski svet gostuje in se sestaja tudi v državi članici, ki v določenem času predseduje. Zasedanja Evropskega sveta, ki jih imenujemo tudi srečanja na vrhu, potekajo dvakrat do štirikrat letno. Evropski svet postavlja prioritete, daje politične usmeritve, spodbuja razvoj in rešuje sporna vprašanja, ki jih Svet ministrov ne uspe razrešiti. (Portal EU) Sodišče Evropskih skupnosti Glavna naloga Sodišča Evropskih skupnosti (poznanega tudi kot Evropsko sodišče) je zagotavljati spoštovanje evropskih predpisov in enotno razlago evropskega pravnega reda. Sodišče Evropskih skupnosti s sedežem v Luksemburgu združuje funkcije mednarodnega, ustavnega, upravnega in delovnega sodišča ter nekaj dodatnih pristojnosti, npr. arbitrarno funkcijo.

Page 27: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

27

Sestavlja ga sedemindvajset sodnikov, po eden iz vsake države članice, imenovani pa so za mandat šestih let. Sodišče zagotavlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, ter nadzoruje članice, če delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Razsoja v primerih med državami članicami, ustanovami EU, pravnimi in fizičnimi osebami. V okviru Evropskega sodišča deluje tudi Sodišče prve stopnje, ki je bilo ustanovljeno leta 1989, z namenom razbremeniti Sodišče Evropskih skupnosti. (Portal EU) Evropsko računsko sodišče Evropsko računsko sodišče s sedežem v Luksemburgu deluje v imenu davkoplačevalcev in skrbi za nadzor proračuna Unije. Evropsko računsko sodišče, ki ima toliko članov, kolikor je držav članic, pregleduje vse račune upravnih izdatkov in prihodkov Unije in vseh teles, ki so financirana s sredstvi tega proračuna, ter preverja, ali so bili prihodki prejeti in izdatki povzročeni na pravilen in zakonit način. Člane računskega sodišča predlagajo nacionalne oblasti, vendar jih mora po predhodnem posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno potrditi Svet EU. Vsaka država predlaga enega revizorja. Sodnik računskega sodišča pa mora imeti primerne izkušnje že iz računskega sistema države. Njegov mandat traja šest let in se lahko podaljša. Sodniki med seboj izvolijo predsednika, čigar mandat traja tri leta. Računsko sodišče lahko na lastno pobudo ali na zahtevo katerekoli ustanove EU pripravi tudi posebna revizijska poročila, priporočila ali strokovna mnenja, npr. pri pripravljanju zakonodaje, ki obravnava financiranje. (Portal EU) Ekonomsko-socialni odbor Je posvetovalni organ na področju splošnih gospodarskih in socialnih zadev. Svoj sedež ima v Bruslju in je sestavljen iz nacionalnih predstavnikov, ki jih predlagajo organi držav članic, potrdi pa Svet EU po posvetovanju z Evropsko komisijo. Člani odbora, ki imajo štiriletni mandat (lahko se tudi podaljša), prihajajo z različnih socialnih in ekonomskih področij ali pa so predstavniki civilne družbe in se delijo na tri enakovredne skupine: prva skupina (delodajalci), druga skupina (delojemalci oz. predstavniki največjih nacionalnih sindikatov), tretja skupina (različne interesne skupine). Ekonomsko-socialni odbor ima predsednika, ki zastopa odbor pred ostalimi ustanovami EU, in svet za obdobje dveh let. Svet je zadolžen za organizacijski del treh konstitutivnih skupin odbora. Cilj Ekonomsko-socialnega odbora je torej, da se na enem mestu soočijo argumenti, ki odražajo problematiko gospodarskih subjektov in različnih interesov v EU. (Portal EU) Odbor regij Je organ katerega namen je spoštovanje regionalnih in lokalnih identitet in pravic ter vključevanje regij v razvoj in izvajanje politik EU. Odbor regij, ki je sestavljen iz predstavnikov regionalnih in lokalnih organov, je svetovalno telo institucij EU in varuh načela subsidiarnosti. To načelo določa, da morajo odločitve sprejemati tisti javni organi, ki so najbližje državljanom. Odbor regij tako sodeluje pri oblikovanju naslednjih politik

Page 28: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

28

EU: politika izobraževanja, kulturna in zdravstvena politika, politika vseevropskih omrežij (transporta, telekomunikacij in energetike), politika zaposlovanja in gospodarska ter socialna kohezija Unije. Odbor regij se petkrat na leto zbere na plenarnem zasedanju v Bruslju, na katerem obravnavajo in sprejemajo osnutke mnenj in resolucij. Odbor regij ima šest komisij, ki so specializirane za eno ali več področij. Odbor regij pripravlja študije o raznih vidikih lokalnih in regionalnih razsežnosti delovanja EU (izobraževanje, promet, socialne zadeve, širitev itd.). (Portal EU) Evropska centralna banka Je skupen in neodvisen organ. Naloge Evropske centralne banke s sedežem v Frankfurtu so: opredelitev in izvajanje monetarne politike na območju evra, vodenje operacij deviznih menjav, upravljanje z uradnimi deviznimi rezervami držav članic, podpora operacijam plačilnih sistemov. Temeljna skrb ECB je zagotoviti stabilnost cen na območju evra, za kar potrebuje določene pristojnosti in upravna telesa. Organi ECB so naslednji: izvršni odbor ECB, upravni odbor ECB, generalni odbor ECB. (Portal EU) Evropska investicijska banka Evropska investicijska banka je finančna institucija EU, ki daje dolgoročne kredite za uravnotežen ekonomski razvoj in integracijo EU. Je fleksibilen in cenovno učinkovit vir financiranja ter predstavlja največjo mednarodno finančno institucijo na svetu. EIB ima sedež v Luksemburgu. Organi banke so: upravni svet, svet direktorjev, svet guvernerjev. Temeljna naloga EIB kot neprofitne organizacije je, da s pomočjo ugodnih kreditov in bančnih garancij prispeva k uravnoteženemu razvoju skupnega trga in k uresničevanju politik EU. (Portal EU)

3.3. Potek evropskega (gospodarskega) integriranja Integriranje je v Evropi potekalo postopoma, skozi faze v pričakovanem in razumljivem zaporedju. Na začetku (v prvi fazi) se je pojavilo gospodarsko sodelovanje, kjer so države članice pokazale svojo pripravljenost se odpovedati delu svoje samostojnosti, ki bi prešla na raven nadnacionalne skupnosti. V naslednji fazi je prišlo do oblikovanja prostotrgovinskega območja. Države članice so odpravile uvozne carine in druge carinske ovire, ohranile pa so vsaka svojo lastno zunanjo carino in carinsko politiko nasproti tretjim državam. Vsaka država je še vedno v celoti ohranjala svojo samostojnost. Julija leta 1968 je šest držav članic doseglo stopnjo carinske unije, kar je pomenilo prvo stopnjo gospodarske integracije. V veljavo je stopil prost pretok blaga za vse izdelke na ozemlju držav članic, ne glede na izvor blaga. Države članice so izgubile carinsko neodvisnost in so morale do tretjih držav (nečlanic) uporabljati skupno določeno zunanjo carinsko tarifo.

Page 29: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

29

Naslednja faza je bila oblikovanje skupnega trga, na katerem je bilo vse blago in storitve moč ponuditi pod enakimi pogoji kot na notranjem trgu, zaradi predhodnega oblikovanja carinske unije in postopnega približevanja gospodarskih politik držav članic. Prostemu pretoku blaga in storitev je sledil še prost pretok oseb in kapitala. Maastrichtska pogodba podpisana 7. februarja 1992 je predstavljala podlago za naslednjo fazo gospodarske integracije, to je gospodarsko in denarno unijo. V njenem okviru je možno doseči optimalne pogoje za proizvodnjo, brez nihanj valut in tečajnega tveganja. Ta pogodba je predstavljala temelje v procesu oblikovanja najtesnejše zveze med evropskimi državami. Evropska unija je sedaj že globoko zakorakala v vode oblikovanja politične unije, za katero so bili temelji postavljeni z Amsterdamsko pogodbo iz leta 1997. Zajema poglobitev sodelovanja, kateremu smo priča še danes, in sicer na področju notranjih zadev, pravosodja, varnostne in zunanje politike. (Moussis, 1999, 29) Delovanje Evropske unije temelji na treh stebrih, določenih z Maastrichtsko pogodbo. Ti trije stebri so:

- Prvi steber tvorijo tri skupnosti (Evropska skupnost, Evropska gospodarska skupnost in Euroatom), vendar je njegovo jedro Evropska skupnost.

- Drugi steber je Skupna zunanja in varnostna politika. Ta se ureja na meddržavnem nivoju.

- Tretji steber je Pravosodje in notranje zadeve. Ureja se na meddržavnem nivoju. Trije stebri z enotnim institucionalnim okvirom EU odsevajo razlike med delovanjem in sprejemanjem odločitev v EU. Za prvi steber je značilen prenos suverenosti držav članic na Evropsko skupnost in Evropsko skupnost za atomsko energijo (EUATOM) ter sodelovanje na naddržavni ravni, za drugi in tretji steber pa je značilno medvladno sodelovanje in soglasno sprejemanje odločitev. (Portal EUb)

3.4. Gospodarsko stanje Evropske unije Cilj gospodarske politike Evropske unije je stalna gospodarska rast in večje število delovnih mest v EU. Njen namen je stabilizacija gospodarstva v kratkoročnem obdobju in večja potencialna rast v srednjeročnem obdobju, obravnava pa tudi različne dolgoročne izzive, kot sta staranje prebivalstva in globalizacija. Gospodarska politika se predlaga in izvaja na nacionalni in evropski ravni. Dejansko so za gospodarsko politiko odgovorne predvsem države članice, čeprav je v Pogodbi zapisano, da se more le-ta obravnavati kot zadeva skupnega pomena in usklajevati v okviru Sveta. Skupina držav članic je svoja gospodarstva povezala še dodatno, s sprejetjem enotne valute, ki jo uporablja sedaj že več kot polovica prebivalec EU. S tem so te države nase prevzele še večje breme in odgovornost. Članstvo v Evroobmočju krepi stopnjo gospodarske soodvisnosti med državami članicami. Nemoteno delovanje Evroobmočja ni pomembno samo za vključena gospodarstva, ampak tudi za celotno EU, saj te države predstavljajo najnaprednejši del evropskega gospodarstva, ki močno vpliva na gospodarske dosežke celotne EU.

Page 30: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

30

Gospodarska politika se usklajuje s spremljanjem gospodarskega razvoja v vsaki državi članici in celotni EU, na podlagi poročil Generalnega direktorata za gospodarske in finančne zadeve v okviru Evropske komisije. Večstransko spremljanje vključuje tudi preverjanje skladnosti gospodarske politike z načrtom EU za rast in delovna mesta z svežnjem skupno oblikovanih in sprejetih smernic. (Direktorat za gospodarske in finančne zadeve) Trenutno je svetovno gospodarstvo v najgloblji in najbolj razširjeni recesiji v povojnem obdobju. Prizaneseno ni niti gospodarstvu Evropske unije. Ambiciozni ukrepi sprejeti s strani vlad in centralnih bank so preprečili popolno sesutje finančnega sistema in nekoliko stabilizirali situacijo, vseeno pa ostaja svetovno in evropsko gospodarstvo v negotovem položaju. Kriza je vplivala na vse makroekonomske kazalce, kot so BDP, zaposlenost, inflacija, itd. Strokovnjaki napovedujejo težko in zahtevno leto 2009, naslednje leto pa je pričakovana stabilizacija in umiritev razmer, saj naj bi začeli učinkovati sprejeti ukrepi. Bruto družbeni proizvod Za letošnje leto (2009) pričakujejo da se bo celotni svetovni BDP zmanjšal za približno 1,5%. Padec naj bi bil še posebno velik v najrazvitejših svetovnih ekonomijah. V ZDA naj bil padel za približno 3%, na Japonskem za nekaj več kot 5%. V boljšem položaju je Kitajska, ki naj bi letos vseeno dosegla 6% gospodarsko rast. Napovedi pravijo, da naj bi leta 2010 prišlo do učinkov velikih stimulacijskih paketov, ki so jih sprejele države, zato naj bi celotni svetovni BDP leta 2010 zrasel za 2%. Tudi Evropska unija ni odporna na gospodarsko dogajanje v svetu in za leto 2009 je napovedano, da se bo njen BDP zmanjšal za 4%, kar je več kot so napovedovali na začetku letošnjega leta. Padec naj bi občutile vse članice EU, vseeno pa se bodo posledice bolj čutile v gospodarstvih, ki so močno izvozno naravnana. Pet največjih gospodarstev EU naj bi letos zmanjšalo svoj BDP za: 5,5% v Nemčiji, 4- 4,5% v Italiji in Veliki Britaniji, 3% v Franciji in Španiji. Zaposlenost V letih 2006 in 2007 so bile razmere na trgu dela dobre. Zaposlenost se je letno zviševala za okrog 1,5% letno. Razmere so se začele poslabševati tekom leta 2008, toda vseeno je bilo leto 2008 (zaradi dobrega začetka leta) pozitivno na področju zaposlovanja, saj se je zaposlenost skupno povečala za 0,7%. V začetku letošnjega leta pa se je začel padec zaposlenosti in za letošnje leto je napovedan padec zaposlenosti za 2,6% in še za nadaljnjih 1,5% v letu 2010. Pričakujejo da bo v teh dveh letih brez dela ostalo dodatnih 8,5 milijona delavcev. Kar se tiče posameznih držav članic je največje povečanje brezposelnosti pričakovano v Španiji, Latviji, Litvi, Estoniji in na Irskem. Najbolje pa naj bi jo na tem področju odnesle Malta, Ciper in Luksemburg.

Page 31: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

31

Inflacija Inflacija se je v zadnjih mesecih precej znižala, zaradi trenutne svetovne ekonomske situacije in nižjih cen nafte. Pričakovano je nadaljnje padanje stopnje inflacije. Za leto 2009 je napovedana 1% inflacija za države Evropske unije, za leto 2010 pa napovedujejo inflacijo med 1,3 in 1,5%. Še posebej velik padec je pričakovan za Baltske države in Bolgarijo, ki so leta 2008 imele inflacijo v dvomestnih številih. Inflacijske stopnje v Evropski uniji naj bi dno dosegle v tretjem četrtletju letošnjega leta. Evropska unija je hitro po izbruhu sedanje gospodarske krize sprejela evropski načrt za oživitev gospodarstva in o odzivih na finančno krizo. V njemu si je zadala obnoviti zaupanje na finančnih trgih in omejitev posledic krize v gospodarstvu. Naloga vsake države članice je bila pripraviti nacionalni načrt za odziv na krizo in oživitev gospodarstva, ki je moral biti v skladu z evropskimi načrti. Načrt oživitve gospodarstva, ki je usklajen s podobnimi pobudami, ki jih izvajajo druge ključne svetovne gospodarske sile, je vreden 200 milijard evrov. Ukrepi so usmerjeni k povečanju kupne moči prebivalstva in spodbuditvi rasti ter zaposlovanju. Sveženj ukrepov predstavlja 1,5% bruto družbenega proizvoda Unije. Večina tega denarja- 170 milijard odpade na državne proračune, preostalih 30 milijard pa na Evropsko unijo in Evropsko investicijsko banko. Svetovno gospodarstvo se sooča z najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni, zato so obeti glede gospodarske rasti in stopnje inflacije precej negotovi. Tveganje, da bodo gibanja slabša od pričakovanih, je odvisno predvsem od učinka finančne krize in moči povratnih vplivov med različnimi sektorji gospodarstva. Po drugi strani pa bi spodbujevalni ukrepi fiskalne in denarne politike lahko imeli večji učinek od pričakovanega pri obnavljanju stabilnosti in zaupanja v finančne trge ter spodbujanju gospodarske aktivnosti. (Direktorat za gospodarske in finančne zadeve)

3.5. Ekonomski odnosi EU s tretjimi državami Evropska unija predstavlja skupaj z ZDA in Kitajsko eno izmed največjih trgovskih sil na svetu. Svoje trgovinske cilje nasproti tretjim državam zastopa tako bilateralno kot multilateralno. EU se zavzema na eni strani zaščititi lastne trgovinske interese in gospodarske aktivnosti, na drugi strani pa prispevati k zagotavljanju takšnih pravil globalizacije, ki bodo sprejemljiva za vse udeležence svetovne trgovine. Evropska unija oblikuje skupno zunanjetrgovinsko politiko, ki zavezuje vse članice k enotnemu pristopu k trgovanju s tretjimi državami. Osnovne skupne trgovinske politike so zapisane v Rimski pogodbi in pravijo:

- Skupna trgovinska politika naj temelji na osnovnih pravilih, z upoštevanjem sprememb glede carinskih stopenj, sklenitvijo carinskih in trgovinskih sporazumov, poenotenj v smislu liberalizacije, skupne izvozne politike in splošne trgovinske zaščite.

- Evropska komisija daje predloge za učinkovito izpolnjevanje politike v presojo Svetu EU

- Kadar se pojavi potreba po pogajanjih glede sporazumov z eno ali več država oziroma mednarodnih organizacij, mora to Komisija predlagati Svetu, le-ta pa jo

Page 32: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

32

pooblasti za organizacijo in izvedbo potrebnih pogajanj. Komisija se mora glede pogajanj posvetovati tudi z odborom, ki ga določi Svet.

V procesu oblikovanja skupne zunanjetrgovinske politike sodelujejo institucije in organi EU, vlade držav članic in različne interesne skupine, ki so organizirane na nacionalni in evropski ravni. (El-Agraa, 2001, 500) Instrumenti skupne zunanjetrgovinske politike EU Poznamo več instrumentov zunanjetrgovinske politike EU, največji vpliv na zunanjo trgovino pa imajo naslednji štirje:

- Carinska unija in skupna carinska tarifa: z ustanovitvijo carinske unije so morale vse države članice odpraviti carine na notranjem trgu in vzpostaviti skupno carinsko tarifo do tretjih držav.

- Proti dampinški ukrepi: preprečujejo, da bi tuji ponudniki prodajali blago na trgu EU pod ceno in s tem škodili domačim proizvajalcem.

- Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju: prav tako preprečujejo nepošteno konkuriranje tujih ponudnikov nasproti domačim.

- Kvote: spadajo med necarinske ukrepe, EU jih uporablja za nekatere izdelke (oblačila, tekstil) in s tem ščiti domačo proizvodnjo.

Ostali instrumenti zunanjetrgovinske politike pa so še: monitoring tretjih držav, javna naročila, odstranjevanje trgovinskih ovir, sankcije, strategija dostopa na tuje trge, varnostni ukrepi, premagovanje tehničnih ovir. (Bobek, Živko, 2002, 30)

4. Predstavitev NAFTA NAFTA je kratica za North American Free Trade Agreement, kar pomeni Severnoameriški sporazum o prosti trgovini. Predstavlja regionalni sporazum med Kanado, Mehiko in Združenimi državami Amerike, torej med državami, ki so na precej različnih stopnjah gospodarske razvitosti. Povezuje dve gospodarsko visoko razviti državi, z visokim BDP na prebivalca in eno slabše razvito, z nižjim BDP na prebivalca. Države podpisnice sporazuma imajo skupaj več kot 440 milijonov prebivalcev in predstavljajo enega izmed največjih svetovnih trgovinskih blokov.

4.1. Zgodovina in nastanek NAFTA Širše povezovanje v Severni Ameriki se je začelo precej pred vzpostavitvijo Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini. Prvi korak je bil storjen leta 1965, ko je bil sklenjen sporazum US-Canadian Agreement Concerning Automotive Products, oziroma krajše imenovan kar Auto Pact, s katerim sta ZDA in Kanada odpravili carine v trgovini z motornimi vozili in njihovimi sestavnimi deli. Danes predstavlja trgovina z motornimi vozili in njihovi sestavnimi deli najpomembnejši del intra-NAFTA trgovine.

Page 33: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

33

Sporazumu Auto Pact je sledil razvoj dvostranske trgovine med ZDA in Mehiko, ki je zaživel s programom Maquiladoras. Maquiladoras so proizvodni obrati postavljeni vzdolž ameriško-mehiške državne meje, v katerih poceni mehiška delovna sila sestavlja in proizvaja izdelke in polizdelke, uvožene iz ZDA in namenjene za končno prodajo v ZDA ali Mehiki. Posebnost tega programa je to, da se carina obračuna le na dodano vrednost izdelka in ne na celotno vrednost izdelka. S tem sporazumom si je Mehika zagotovila delo za svoje prebivalstvo, podjetja iz ZDA pa poceni delovno silo. Glavne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi tega programa so proizvodnja avtomobilskih delov, elektronike in tekstila. (Duke Law) V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je Mehiko prizadela dolžniška kriza, ki je zanjo pomenila prelomno točko, ki je vodila k velikim spremembam ekonomske politike. Leta 1985 je tako samostojno znižala carine, odpravila številna dovoljenja, kvote in vladno določene cene (le-te so zavirale pretočnost trgovanja), povečala vlogo privatnega trga in znižala subvencije. Leto kasneje se je priključila sporazumu GATT ter podpisala tri bilateralne trgovinske sporazume z ZDA. Integracija med Kanado in ZDA se je nadaljevala s prostotrgovinskim sporazumom CUSFTA (Canada-US Free Trade Agreement), ki je bil podpisan 2. januarja 1988, veljati pa je začel 1. januarja 1989. Sporazum je predvideval odpravo vseh kvot in carin v časovnem okviru desetih let. V sporazum so bile vključene tudi storitve in investicije. Kanada in Mehika sta si vseskozi prizadevali za povečanje gospodarskega sodelovanja z ZDA, nista pa posebne pozornosti posvečali krepitvi medsebojnega ekonomskega sodelovanja. Prvi korak k večji medsebojni ekonomski povezanosti sta storili marca 1990, s podpisom desetih dvostranskih sporazumov o trgovinskih in drugih zadevah. Mehiški predsednik Carlos Salinas v tesnejšem povezovanju z Kanado in ZDA videl možnost za rešitev mehiške dolžniške krize, zagotovitev dostopa do večjega trga za mehiška podjetja, prestrukturiranje gospodarstva in vzpodbudo za tuje investicije v Mehiki. Uspelo mu je pritegniti tudi ZDA in Kanado, posledično pa so se junija 1991 v Torontu začela tristranska pogajanja o severnoameriškem prostotrgovinskem območju. Pogajanja so bila uspešna in 17. decembra 1992 so v San Antoniu v ZDA mehiški predsednik Carlos Salinas, ameriški predsednik George Bush st. in predsednik kanadske vlade Brian Mulroney podpisali sporazum NAFTA, ki je v veljavo stopil 1. januarja 1994. (Use Economy) NAFTA se pojmuje kot razširjeno prostotrgovinsko območje, ker ne vključuje zgolj odprave ovir prosti trgovini z blagom, temveč tudi ovire v trgovini z storitvami, pokriva pa tudi investicije, zaščito intelektualne lastnine, državne nakupe, mehanizme za reševanje sporov. Ta določila so zelo pomembna, saj zagotavljajo liberalizacijo veliko širšega spektra medsebojnih gospodarskih odnosov in ne le liberalizacije trgovine z blagom. (El-Agraa, 1997, 203)

Page 34: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

34

4.2. Razširitev sporazuma NAFTA Sporazum NAFTA je v imenu ZDA podpisal George Bush st., toda vmes je predsednik ZDA postal Bill Clinton, ki je imel glede sporazuma določene pomisleke oziroma predloge. Predlagal in realiziral je sklenitev dveh dodatnih sporazumov, s področja okolja in dela, s čimer je zagotovil ratifikacijo sporazuma v ZDA in s tem njegovo dejansko veljavo. Oba dodatna sporazuma sta bila podpisana leta 1993.

4.2.1. Sporazum o sodelovanju na področju okolja Sklenitev Sporazuma o sodelovanju na področju okolja (North American Agreement on Environmental Cooperation) je bila posledica zaskrbljenosti glede selitve proizvodnje v Mehiko, zaradi nižjih okoljevarstvenih standardov, ki so veljali tam. Cilj dodatnega sporazuma je gospodarski razvoj brez onesnaževanja in posledic za okolje. S sporazumom so bile ustanovljene: Severnoameriška komisija za sodelovanje na področju okolja, ki predstavlja mehanizem za reševanje trgovinskih in okoljskih vprašanj preko sodelovanja in gospodarskega razvoja, Severnoameriška razvojna banka, ki financira projekte za zmanjševanje onesnaženosti in infrastrukturo vzdolž ameriško-mehiške meje, ter Mejna komisija za sodelovanje na področju okolja, ki skrbi za vpliv in izvajanje sporazuma na ameriško-mehiški meji. Sklenitev tega dodatnega sporazuma je NAFTA spremenila v bolj okolju prijazen trgovinski sporazum. (Hufbauer, Schott, 1992, 153-183)

4.2.2. Sporazum o sodelovanju na področju dela Eden izmed glavnih razlogov za sklenitev sporazuma NAFTA s strani ZDA, je bila zajezitev vala mehiških priseljencev, ki so v ZDA iskali delo. Letno naj bi iz Mehike v ZDA emigriralo med 150 in 200 tisoč prebivalec, okrog 2 milijona Mehičanov pa v ZDA dela sezonsko. Pomemben je podatek, da je učinek mehiške delovne sile na ameriško gospodarstvo večji od učinka blagovne menjave, neposrednih investicij ali finančnih transakcij. Sporazum o sodelovanju na področju dela je bil sklenjen s ciljem rešiti odprta vprašanja, izboljšati sodelovanje med sindikati in socialnimi organizacijami, ter posledično izboriti boljše delovne pogoje. V ospredju so bile predvsem problemi glede:

- razlike v delovnih pogojih, predvsem nižjih delovnih standardih v Mehiki - razlike v višini plač oziroma konkurenca nižjih plač delavcev v Mehiki - izguba delovnih mest v ZDA, ki so jih povzročile selitve ameriških tovarn v

Mehiko in priseljevanje mehiških delavcev. Neposredne posledice tega sporazuma je težko oceniti, velja pa mnenje, da je v Severni Ameriki prišlo do približevanja delovnih standardov med državami. Ni pa prišlo do približevanja v zaposlenosti, produktivnosti in višini plač, kar pa niti ni bil namen tega sporazuma. (Hufbauer, Schott, 1992, 153-183)

Page 35: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

35

Valovi migracije bodo obstajali, dokler bodo obstajale velike razlike v dohodkih med državami (predvsem Mehiko in ZDA). Količina in število migracij pa bo odvisno od uspešnosti prestrukturiranja mehiškega gospodarstva, mehiške gospodarske rasti in gospodarskega dogajanja v ZDA.

4.3. Institucionalna zgradba NAFTA Sporazum NAFTA ima, za razliko od Evropske unije, ki deluje kot politična združenje s parlamentom, sodnim in birokratskim sistemom, decentralizirano in nekoordinirano institucionalno zasnovo. Njena struktura je precej manj formalna, kot struktura EU, razlog pa je v tem, da se nobena od treh podpisnic sporazuma ni želela odreči večjemu delu svoje suverenosti. NAFTA deluje na podlagi večjega števila delovnih skupin, ki so ustanovljene za začasne namene in iščejo rešitve za trenutna pereča vprašanja. Za uspešno delovanje sporazuma NAFTA pa skrbijo nekatere institucije, ki so bile ustanovljene z določili iz sporazuma. Te so: Komisija za okoljsko sodelovanje s sedežem v Montrealu, Komisija za sodelovanje na področju dela s sedežem v Dallasu, Severnoameriška razvojna banka s sedežem v San Antoniu, najpomembnejša pa je Komisija za svobodno trgovino, ki skrbi za nemoteno delovanje in izvajanje sporazuma, nadzira vse ostale institucije, ima pa tudi navidezno sodno funkcijo. Za delovanje sporazuma skrbi tudi Sekretariat NAFTA, ki ima svoja predstavništva v glavnih mestih vseh treh držav podpisnic. Sporazum NAFTA ne poudarja političnih in socialnih ciljev tako kot EU, ampak se osredotoča predvsem na gospodarske cilje, kot so krepitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja in povečanje konkurenčnosti v svetovnem okviru. (El-Agraa, 1997, 213)

4.4. Predstavitev dejstev in ciljev NAFTA Sporazum NAFTA vključuje tri severnoameriške države, eno veliko dominantno svetovno ekonomijo in dve manjši svetovni gospodarstvi, ter dve visoko razviti državi z visokim bruto družbenim proizvodom na prebivalca in eno državo v razvoju. NAFTA predstavlja največje prostotrgovinsko območje na svetu, z nekaj več kot 440 milijoni prebivalcev in skupnim BDP v vrednosti več kot 17 trilijonov dolarjev, kar pomeni več kot 35 tisoč dolarjev na prebivalca. 1. januarja 1994, ko je sporazum NAFTA stopil v veljavo, je severnoameriško prostotrgovinsko območje predstavljalo okrog 6 trilijonov dolarjev vredno gospodarstvo s 360 milijoni prebivalcev. Sporazum NAFTA temelji na štirih temeljnih načelih (Kenda, Bobek, 2003, 261):

- Odstranitev carinskih in necarinskih ovir trgovanja med Kanado, ZDA in Mehiko - Enakopravna obravnava blago in storitev v vseh članicah, če je bilo le-to

proizvedeno na območju sporazuma - Obveza o nevzpostavljanju novih ovir za trgovanje, potem ko je sporazum stopil v

veljavo - Obveza o enakem preferencialnem obravnavanju članic, kot je omogočen drugim

nečlanicam.

Page 36: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

36

Sporazum deluje na naslednjih področjih oziroma problemih: dostop na tržišče, pravila trgovanja z blagom, investicije, zaščita intelektualne lastnine, intervencije države. Posamezne države, ki so se odločile za sodelovanje v sporazumu NAFTA, so v sporazum vstopile z različnimi motivi in cilji, ne zgolj gospodarskimi, ampak tudi nekaterimi političnimi cilji, ki pa jih okvirno lahko povzamemo takole:

- Cilji ZDA so zagotavljati večjo konkurenčnost severnoameriške celine, nasproti vse močnejšim azijskim državam in vse močnejši EU, politična stabilnost širšega območja, širitev trgov za svoja podjetja, zajezitev ilegalnih migracij iz Mehike, sporazum omogoča tudi nadaljnjo razširitev svojega delovanja na druge države, kar ZDA omogoča še večji vpliv v Južno Ameriko.

- Cilji Mehike so olajšati dostop mehiškemu blagu na velik ameriški trg, pospeševati tuje investicije v državi, znižati inflacijo in višati zaposlenost ter plače svojih delavcev, s tem pa življenjski standard v državi. Mehika ima od vseh treh držav članic največje koristi od članstva v sporazumu.

- Cilji Kanade so liberalizirati uvoz, pritegniti nove investicije, povečati svojo produktivnost in konkurenčnost v svetovnem okviru, ter seveda svojim podjetjem omogočiti dostop do velikega trga ZDA.

(El-Agraa, 1997, 204) Ob upoštevanju načel in pravil sporazuma NAFTA, naj bi države podpisnice dosegle naslednje (El-Agraa, 1997, 217):

- odstranitev ovir, ki preprečujejo prosto trgovino in pospešitev pretoka kapitala in storitev med državami podpisnicami

- ustvariti pogoje za svobodno konkurenco - povečanje investicijske priložnosti med članicami - zagotoviti ustrezno in učinkovito zaščito intelektualne lastnine s sprejetjem

ustrezne zakonodaje - ustvariti učinkovite postopke za uveljavitev sporazuma, za skupno administracijo in

rešitev spornih točk - zagotoviti možnost za nadaljnje regionalni in večstransko sodelovanje pri širjenju

in povečanju koristi sporazuma. Osnovne razlike med Evropsko unijo in Severnoameriškim prostotrgovinskim območjem: NAFTA se od Evropske unije (in tudi ostalih podobnih ekonomskih integracij) razlikuje po tem, da nima oblikovanega osrednjega izvršnega telesa, podobno kot je v EU Evropska komisija. Do tega je prišlo namenoma, saj so hoteli minimizirati politične vsebine v sporazumu. Obstaja sicer nadzorna komisija, ki pa se ne sestaja v naprej določenih terminih, ampak po potrebi, niti nima oblasti sprejeti ali zavrniti predloge ali spremembe. Bolj je namenjena posvetovanju, kot pa odločanju. Prav tako se NAFTA razlikuje od EU po tem, da v sporazumu niso predvideni prenosi finančnih sredstev od bolj razvitih do manj razvitih članic (na primer od ZDA k Mehiki). V času ko je bila Mehika v finančni krizi, sta ji ostali članici NAFTA sicer pomagali, vendar

Page 37: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

37

ta pomoč ni bila vnaprej določena s sporazumom NAFTA, temveč je bila prostovoljna oziroma sta želeli preprečiti negativne vplive na lastni gospodarstvi. Še ena razlika med NAFTA in EU je v tem, da je NAFTA prostotrgovinsko območje in nima namena postati skupni trg oziroma še kakšna višja stopnja integracije. Med članicami sicer velja prost pretok kapitala, toda kaj če bi bilo, če bi vzpostavili prost pretok dela? Lahko predvidevamo, da bi milijoni mehiških delavcev odšli v ZDA in Kanado, v želji za boljšim zaslužkom. Omenil pa sem že tudi, da NAFTA ne poudarja političnih in socialnih ciljev tako kot EU, ampak se osredotoča predvsem na gospodarske cilje, kot so krepitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja in povečanje konkurenčnosti v svetovnem okviru. Temu primerna je tudi njena institucionalna struktura in najvišja predvidena stopnja integracije, to je območje proste trgovine. (El-Agraa, 1997, 212)

4.5. Predstavitev gospodarstev držav članic NAFTA

4.5.1. Predstavitev ameriškega gospodarstva Ne le na področju Severne Amerike, ampak tudi v svetovnem merilu, so ZDA tako gospodarsko, kot tudi politična najmočnejša država. Glede na bruto družbeni proizvod jim sicer tesno sledi Evropska unija. Ameriško gospodarstvo je v 21. stoletje vstopilo močnejše kot kdajkoli prej. Preživelo je dve svetovni vojni, globalno depresijo, hladno vojno in obdobja visokih proračunskih primanjkljajev. Začetek 21. stoletja je z valom tehnoloških inovacij v računalništvu, telekomunikacijah in biotehnoloških znanostih prinesel številne spremembe in možnosti rasti. ZDA kot svetovna gospodarska velesila ustvarijo skoraj tretjino svetovnega bruto družbenega proizvoda. V gospodarskem smislu veljajo za liberalno državo in veliko podpornico svobodne trgovine. Značilnost njenega gospodarstva je raznovrstnost in samozadostnost glede večine surovin, z izjemo nafte. Vodilne dejavnosti so industrija motornih vozil, letalska industrija, telekomunikacije, elektrotehnika, kemijska industrija in informacijska tehnologija. Več kot dve tretjini celotnega BDP predstavljajo storitve, med katerimi so najpomembnejše trgovina, transport, finančne storitve in zdravstvo. Okoli 60% svetovnih deviznih rezerv in več kot polovica svetovnega finančnega premoženja je v ameriških dolarjih. Okoli dve tretjini svetovne trgovine in kar 75% mednarodnih posojil je opravljenih v dolarjih. Na račun uveljavitve evra in nižje vrednosti dolarja v zadnjem letu je ameriški dolar sicer nekoliko izgubil na pomembnosti, toda vseeno ostaja najpomembnejša svetovna valuta. Gospodarski razvoj je bil vse od leta 1974 pa do sredine leta 2001 dokaj stabilen, z visokimi stopnjami gospodarske rasti v zadnjem desetletju. Gospodarska rast je temeljila na visoki domači zasebni porabi in tujih naložbah, ki so v tistem obdobju močno okrepile dolar. S tem se je poslabšala ameriška izvozna konkurenčnost predvsem za izvoz v države EU, manj pa za ostale (predvsem azijske) države, ki imajo svojo valuto vezano na dolar.

Page 38: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

38

Po krajšem gospodarskem zastoju v letu 2001, se je gospodarska rast ponovno okrepila, skrb pa predstavlja predvsem velik primanjkljaj v proračunu. Ta se je povečal predvsem na račun velikih izdatkov za obrambo in varnost, manjše davčne obremenitve podjetij in prebivalstva ter izdatkov za šolstvo in starejše prebivalstvo. Konec leta 2007 je ameriško gospodarstvo zajela globoka kriza na trgu nepremičnin, ki se je nadaljevala v svetovno gospodarsko krizo v letu 2008 in še vedno traja. Kriza je hudo prizadela ameriško gospodarstvo, najhuje pa je udarila velike avtomobilske proizvajalce. Vlada ZDA je sicer sprejela velike finančne ukrepe, toda potrebno je počakati, da bodo dali želene rezultate. Zagotovo pa pomenijo velik udarec za že tako veliko zadolženost proračuna ZDA. V zadnjem četrtletju leta 2008 so ZDA na primer zabeležile 3,8% padec BDP. ZDA so največje investitorica v svetovnem merilu. Države v katere ZDA investirajo, so države, ki so hkrati tudi same med največjimi investitoricami v ZDA. To so Velika Britanija (16%), Japonska (12%), Nizozemska (11%), Nemčija (11%), Francija (10%) in Kanada (9%). ZDA so velika prejemnica tujih neposrednih investicij, vendar v ZDA tuje neposredne investicije predstavljajo zgolj 13% BDP, v primerjavi z EU, kjer predstavljajo kar 30% BDP. Za ZDA je značilno, da si zvezne države za pritegnitev tujih investicij med seboj močno konkurirajo z različnimi davčnimi, finančnimi in drugimi ugodnostmi. (Izvozno okno A)

4.5.2. Predstavitev mehiškega gospodarstva Zgodovino Mehike je zaznamovala gospodarska in politična nestabilnost. Visoka stopnja državnega intervencionizma, ki je deloval preko sistema uvozne substitucije, je preprečeval razvoj tržnega gospodarstva. Sklenitev sporazuma NAFTA predstavlja končno posledico mehiških prizadevanj za liberalizacijo ekonomskih odnosov s tujino, ki so se pričela v času dolžniške krize leta 1982, ko je dolžniško breme zaradi padca cen nafte postalo nevzdržno, sočasno pa je rast mednarodnih obrestnih mer podražila financiranje dolga in omejila najemanje novih posojil. Leta 1982 je bilo za vse dobrine, uvožene v Mehiko, še vedno potrebno dovoljenje, določene so bile uvozne kvote, povprečne carinske stopnje so znašale okrog 17%, nekatere pa celo 100%. Mehika je začela uveljavljati reforme na področju trdnejše davčne politike, sproščanja mednarodne menjave. Sprejeli so modernejšo zakonodajo na področju volilnega sistema, izobraževanja in trga delovne sile. Liberalizacija gospodarstva se je kazala preko privatizacije bančnega sektorja, deregulacije monopolnih položajev številnih državnih podjetij na področju transporta, energetike, telekomunikacij. Leta 1994 je Mehika zapadla v novo finančno krizo, ki pa je za razliko od krize leta 1982, ki je bila posledica slabih temeljev celotnega gospodarskega sistema, opozorila na le eno šibko točko, to je neustrezno politiko deviznega tečaja. V reševanje te krize so se vključile tako ZDA, kot Mednarodni denarni sklad. Članstvo v NAFTA, paket gospodarskih reform in trgovinska liberalizacija so imeli do sedaj mešane učinke na mehiško gospodarstvo. Po eni strani sta se drastično zmanjšala inflacija in proračunski primanjkljaj, povečale so se tuje neposredne investicije, dosegli so veliko rast izvoza industrijskih dobrin. V obdobju 25 let je tako Mehika prešla od izvoznice nafte, do velike izvoznice industrijskih dobrin (avtomobili, elektronika,

Page 39: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

39

oblačila). Po drugi strani je veliko povečanje industrijskega izvoza moč pripisati delovanju programa maquiladoras, v okviru katerega velike ameriške korporacije izkoriščajo poceni mehiško delovno silo. Hkrati je bila tudi gospodarska rast premajhna za ustvarjanje dovolj velikega števila delovnih mest in številni Mehičani se legalno ali ilegalno selijo čez mejo. Mehiški industrijski sektor in gospodarstvo v celoti je trenutno na križišču. Svojega mesta v svetovni ekonomiji namreč ne more več krepiti na podlagi nizkih plač in programa maquiladoras, na drugi strani pa še ni uspešno prodrlo na mednarodni trg s proizvodi z visoko dodano vrednostjo, ki temeljijo na znanju. Če želi doseči visoko gospodarsko rast, mora premisliti ključne elemente svoje gospodarske strategije, še posebej neobdavčen uvoz polizdelkov in surovin za izvozne namene. Potrebne bodo nove javne investicije v izboljšanje osnovne infrastrukture in promocija inovacij ter tehnološkega razvoja v industriji. Mehiško gospodarstvo se je pod vodstvom predsednika Foxa v obdobju 2000-2005 okrepilo, znižala se je stopnja revščine. Zmanjšala se je inflacija in javni primanjkljaj, tuje investicije pa so se povečale. Močno se je zvišal tudi izvoz nenaftnih izdelkov, prihodki iz turizma. Slabost mehiškega gospodarstva je velika navezanost na ZDA, saj gre kar okrog 80% mehiškega izvoza v ZDA, soodvisnost med državama pa krepi tudi veliko število Mehičanov na legalnem oziroma ilegalnem delu v ZDA. (Izvozno okno B)

4.5.3. Predstavitev kanadskega gospodarstva Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Zaradi izjemno velikega naravnega bogastva (zemeljski plin, nafta, zlato, bakrova in železova ruda, nikelj, uran, cink; obdelovalna zemlja, gozdovi, reke in jezera) in uspešne gospodarske politike, je med najbolj razvitimi državami na svetu. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov. Za razvoj kanadskega gospodarstva je značilna usmerjenost na tuje trge, kajti zaradi obilnih naravnih bogastev in geografskega položaja Kanada ne more razvijati svojega gospodarstva, ne da bi se v veliki meri vključevala v mednarodno trgovino. Delež zunanje trgovine predstavlja več kot 70% BDP. Kanada na severozahodu (Aljaska) in na jugu meji z ZDA, s katero je močno gospodarsko povezana. Njuno gospodarsko povezovanje se je začelo še v času, ko so v Kanadi vladali Britanci. Kanadski BDP predstavlja manj kot 8% ameriškega. Državi sta ena drugi glavni trgovski partnerici; Kanada v ZDA izvozi okrog 80% vsega blaga in ga uvozi okrog 60%. Kanadski delež predstavlja okrog 20% v uvozu in izvozu ZDA. Po dogodkih 11. septembra 2001, se je sodelovanje med državama še okrepilo, še posebej na področju varnosti. Pod vplivom ZDA se je po 2. svetovni vojni močno razvila industrija, predvsem v provincah Ontario in Quebec. Glavne gospodarske panoge so avtomobilska industrija, papirna industrija, železarstvo, jeklarstvo, strojna industrija, rudarstvo, naftna industrija, gozdarstvo in kmetijstvo. Storitvene dejavnosti zaposlujejo okrog dve tretjini vseh zaposlenih. Kanada v zadnjih tridesetih letih precej sodeluje tudi s pacifiškimi državami,

Page 40: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

40

predvsem z Japonsko. Kanada je tudi ena izmed večjih svetovnih izvoznic hrane, pa čeprav ta sektor zaposluje le okrog 3% delovne sile in predstavlja okrog 3% BDP. Na razvoj kanadskega gospodarstva in tesne navezanosti na ZDA je pomembno vplivalo to, da je večina najrazvitejših kanadskih področij blizu meje z ZDA in tako blizu ameriškemu tržišču, celo bližje kot večjemu delu Kanade. Pomorska pot od vzhodne obale Kanade do Evrope je krajša, kot pa pot od vzhodne do zahodne obale Kanade, kar je stimuliralo zunanjo trgovino z Evropo. V zadnjih letih je Kanada beležila visoke stopnje gospodarske rasti in zaposlenosti, proračunski presežek in zniževanje inflacije. Ima uravnoteženo strukturo gospodarstva, z zelo visokim deležem storitev (skoraj 70%), privlačno investicijsko klimo in državne stimulacije, razvito finančno tržišče, izobraženo delovno silo. Kanada pa ni nobena izjema kar se tiče trenutne gospodarske krize, ki je tudi to državo močno prizadela, in to celo močneje, kot so mnogi napovedovali. Glavni vzroki za to so velika gospodarska odvisnost od ZDA, katero je kriza najprej in močno udarila, zmanjšanje domače porabe, zmanjšanje izvoza industrijskih izdelkov, rast cen proizvodnje (surovin, materiala). Vseeno je za Kanado napovedana 1% rast BDP v letošnjem letu. Prednost Kanade v trenutni recesiji je ta, da so njeni gospodarski temelji močnejši, kot pa v večini drugih držav. (Izvozno okno C)

5. Gospodarsko sodelovanje med EU in NAFTA Na obeh straneh Atlantika se zavedajo, da je medsebojno sodelovanje v današnjem svetu ključ do uspeha. Rezultat tega sodelovanja je več podpisanih sporazumov in to ne le na gospodarskem področju. NAFTA navzven ne nastopa kot politična tvorba, ki bi imela pooblastila zastopati interese posameznih članic, ter v njihovem imenu sprejemati različne mednarodne sporazume in dogovore. Nasprotno pa Evropska unija navzven deluje kot enotna tvorba, ki je pristojna in pooblaščena za mednarodne dogovore, ki potem veljajo za vse države članice EU. Zaradi tega se EU posebej dogovarja z ZDA, Kanado in Mehiko, sprejeti dogovori in sporazumi pa veljajo med EU in posamezno državo članico NAFTA, ne pa za vse skupaj. EU in ZDA sta leta 1990 sprejeli Transatlantsko deklaracijo (Transatlantic decleration), ki ureja tako ekonomska, kot tudi druga vprašanja (Izobraževanje, kultura). Leta 1995 sta bila sprejeta Nova transatlantska agenda (New Transatlantic Agenda) in Skupen akcijski načrt EU-ZDA (EU-US Joint Action Plan). Oba predstavljata okvir za partnerstvo in sodelovanje med EU in ZDA na različnih področjih, med drugim tudi razvoju medsebojne trgovine in krepitvi vezi. Leta 1998 pa so sprejeli še Transatlantsko ekonomsko partnerstvo, ki še bolj utrjuje medsebojne gospodarske vezi. Z Bonnsko deklaracijo iz leta 1999 sta se obe strani zavzeli za enakopravno sodelovanje na področju ekonomije, politike in varnosti. Aprila 2007 pa so voditelji EU in ZDA sprejeli Okvir za naprednejšo ekonomsko integracijo med EU in ZDA, ki predvideva ustanovitev Transatlantskega ekonomskega sveta, ki je pooblaščen za še večjo integracijo obeh gospodarstev. (Evropska komisija A)

Page 41: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

41

Med Kanado in EU je bil leta 1996 sprejet Skupen akcijski načrt EU-Kanada, ki je obsegal štiri poglavja: ekonomski in trgovinski odnosi, zunanja politika, varnostna vprašanja, transnacionalna vprašanja. Voditelji Kanade in EU se letno srečujejo na Srečanjih EU-Kanada, na katerih razpravljajo o problemih, ki se pojavljajo, vključno z gospodarskimi. Obe strani sta sprejeli več sporazumov, ki olajšujejo medsebojno menjavo (carinski sporazumi, sporazumi o trgovini z živalmi, sporazum o civilnem letalstvu). Kanada je že večkrat izrazila željo po ustanovitvi prostotrgovinskega območja z EU in trenutno potekajo študije o učinkih, ki bi jih le-to imelo na medsebojno sodelovanje. (Evropska komisija B) Mehika in EU sta leta 1997 podpisali Sporazum o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju. Ta sporazum se zavzema za uresničitev naslednjih ciljev na področju trgovanja: ustanovitev prostotrgovinskega območja, vzajemno odprtje trgov javnih naročil, liberalizacija gibanja kapitala in plačil, ureditev pravic intelektualne lastnine. Posebnost tega sporazuma je, da je Mehika postala prva ameriška država, s katero je EU vzpostavila prostotrgovinsko območje. To je v veljavo stopil z oktobrom leta 2000. (Izvozno okno D, Evropska komisija C) TAFTA Kmalu po ustanovitvi sporazuma NAFTA, so se pojavila ugibanja in predlogi o nadaljnji gospodarski povezavi z Evropsko unijo. Predlagali so ustanovitev gospodarske različice že obstoječe zveze NATO, torej Transatlantskega prostotrgovinskega območja. Predstavniki gospodarstva so že v začetku pozdravili to idejo, od držav pa jo je najtrdneje podprla Kanada. Najmanj odobravanja pa je ideje dobila v Združenih državah Amerike. Ideje niso razvijali bolj podrobno in niso natančno definirali podrobnosti, ugodnosti in oblike, ki naj bi jo TAFTA imela. (Boyd, 1998, 21)

5.1. Pomen EU in NAFTA v celotni svetovni trgovini Države članice Evropske unije in podpisnice sporazuma NAFTA skupaj ustvarijo več kot polovico svetovnega bruto družbenega proizvoda. Temu podatku primerna je tudi delež teh držav v celotni svetovni trgovini in tudi delež medsebojnega trgovanja. Tabela 2: BDP izbranih držav in njihov pomen v svetovnem merilu v letu 2008 (nominalni) EU ZDA Mehika Kanada NAFTA Skupaj EU

in NAFTA BDP (milijoni USD)

18,394,115 14,264,600 1,088,128 1,510,957 16,863,685 35,357,800

Delež svetovnega BDP (%)

30,3 23,5 1,8 2,5 27,8 58,1

Vir: Mednarodni denarni sklad

Page 42: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

42

Iz med treh držav podpisnic Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini, so v svetovnem merilu daleč najpomembnejše Združene države Amerike, ki so v letu 2008 ustvarile kar 23,5 % celotnega svetovnega BDP. Evropska unija pa ustvari kar 30,3 % celotnega svetovnega BDP in je poleg ZDA v tem pogledu daleč najmočnejša gospodarska sila. Mehika in Kanada sta v primerjavi z ZDA in EU manjši ekonomiji, vendar sta v svetovnem merilu vseeno med desetim in petnajstim mestom po velikosti bruto družbenega proizvoda. Članice EU in NAFTA skupaj ustvarijo kar 58 % celotnega svetovnega BDP. Podatki o višini BDP, ki ga predstavljajo opazovane države, nam že sami povedo, da če te države toliko proizvedejo, morajo tudi veliko trgovati. Tako lahko iz podatkov Svetovne trgovinske organizacije (WTO) razberemo naslednje izsledke glede pomena in deleža držav EU in NAFTA v celotni svetovni trgovini:

- EU predstavlja 16,44% vsega svetovnega izvozov izdelkov in 18,49% vsega svetovnega uvoza izdelkov

- ZDA predstavljajo 8,3% vsega svetovnega izvoza izdelkov in 14,16% vsega svetovnega uvoza izdelkov

- Mehika predstavlja 1,94% vsega svetovnega izvoza izdelkov in 2,07% vsega svetovnega uvoza izdelkov

- Kanada predstavlja 3,01% vsega svetovnega izvoza izdelkov in 2,73% vsega svetovnega uvoza izdelkov

Če pogledamo skupne podatke ugotovimo, da države članice NAFTA predstavljajo 13,25% svetovnega izvoza izdelkov in 19,06% celotnega svetovnega uvoza izdelkov. Članice NAFTA skupaj z EU predstavljajo 29,69% celotnega svetovnega izvoza izdelkov in 37,55% celotnega svetovnega uvoza izdelkov. Pri svetovni trgovini s storitvami je po podatkih Svetovne trgovinske organizacije (WTO) stanje takšno:

- EU predstavlja 27,3% celotnega svetovnega izvoza storitev in 24,01% celotnega svetovnega uvoza storitev

- ZDA predstavljajo 14,1% celotnega svetovnega izvoza storitev in 10,95% celotnega svetovnega izvoza storitev

- Mehika predstavlja 0,53% celotnega svetovnega izvoza storitev in 0,74% celotnega svetovnega uvoza storitev

- Kanada predstavlja 1,83% celotnega svetovnega izvoza storitev in 2,56% celotnega svetovnega uvoza storitev

Pri trgovini s storitvami je položaj takšen, da EU in države NAFTA skupaj predstavljajo 43,79 % celotnega svetovnega izvoza storitev ter 38,25% celotnega svetovnega uvoza storitev. Vsi ti podatki kažejo na zelo velik pomen, ki ga imajo obravnavane države v svetovni trgovini. (Svetovna trgovinska organizacija A)

Page 43: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

43

Tabela 3: Vrednosti uvoza in izvoza držav NAFTA in EU (podatki v milijonih USD) EU ZDA Mehika Kanada NAFTA Uvoz blaga 1,967,551 2,020,403 295,201 389,911 2,705,515 Izvoz blaga 1,704,088 1,162,479 271,821 420,693 1,854,993 Uvoz storitev

550,440 341,673 23,231 79,824 444,728

Izvoz storitev

665,336 472,680 17,647 61,386 551,713

Vir: Svetovna trgovinska organizacija A

5.2. Trgovanje znotraj EU in NAFTA (intra-EU, intra-NAFTA) V Evropski uniji in državah NAFTA je viden velik deleže trgovine znotraj območja, tako imenovane intra-EU in intra-NAFTA trgovine. Ta je veliko večji, kot je to opazno pri drugih podobnih regionalnih prostotrgovinskih območjih. Pri državah NAFTA je delež intra-NAFTA trgovine 51% celotne trgovine, pri Evropski uniji pa intra-EU trgovina znaša kar 68% vsega trgovanja. To kaže na veliko medsebojno odvisnost držav članic ene in druge skupnosti. (Svetovna trgovinska organizacija B) Slika 3: Delež intra in celotne trgovine v izbranih regionalnih trgovinskih sporazumih

Vir: Svetovna trgovinska organizacija B

Page 44: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

44

5.3. EU in NAFTA V letu 2007 je Evropska unija (EU 27) v države članice NAFTA skupno izvozila za 308,5 milijarde evrov dobrin, iz teh držav pa je uvozila za 216,4 milijarde evrov dobrin. EU je torej v trgovini z članicami NAFTA zabeležila 92 milijard evrov presežka, kar pa je za 16% manj kot leto prej. Hkrati je to prvo poslabšanje razmerja v trgovini med EU in NAFTA članicami po letu 2000. Slika 4: Gibanje trgovanja med EU-27 in državami NAFTA (milijoni evrov)

Vir: Eurostat A Tabela 4: Vrednosti trgovanja med EU-27 in državami NAFTA (milijoni evrov) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Uvoz 232,66

2 229,600

205,888

180,631

182,719

190,135

205,527

216,382

Izvoz 273,596

283,321

286,184

263,251

272,329

293,419

314,811

308,488

Deficit/ suficit

40,933 53,721 80,296 82,620 89,610 103,284

109,284

92,106

Vir: Eurostat A Iz teh podatkov lahko razberemo, da je Evropska unija vsako leto do leta 2007 zabeležila višji presežek v trgovanju z državami članicami NAFTA, v letu 2007 se je ravnovesje v trgovanju prvič poslabšalo, toda še vedno je EU beležila presežek. V letu 2007 se je prvič tudi zmanjšal izvoz EU v države NAFTA, medtem ko je uvoz vseeno narasel. Če pogledamo posamezne države članice Evropske unije in njihovo trgovanje z državami NAFTA, ugotovimo, da je bila v letu 2007 največja izvoznica v države NAFTA Nemčija s 85,9 milijardami evrov izvoza, kar je predstavljalo 27,9% vsega izvoza EU v države NAFTA. Kot druga najpomembnejša izvoznica se je izkazala Velika Britanija s 16,7% vsega evropskega izvoza. Delež Slovenije je v celotnem evropskem izvozu v države NAFTA znašal le 0,1%.

Page 45: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

45

Pri evropskem uvozu iz držav NAFTA pa je bila situacija v letu 2007 takšna: največja uvoznica je bila Velika Britanija, s 22,6% vsega evropskega uvoza, sledi ji Nemčija z 18,9% vsega evropskega uvoza. Pri tem je potrebno poudariti, da je le Nizozemska zabeležila večji primanjkljaj v trgovini z državami NAFTA, ta je znašal 9,3 milijarde evrov. Največji presežek pa je zabeležila Nemčija, in sicer kar 45,1 milijarde evrov. (Eurostat A) Slika 5: Neposredne tuje investicije EU-27 v državah NAFTA (milijarde evrov)

Vir: Evropska komisija D Vidimo da vsako leto močno naraščajo tako vhodne investicije, torej investicije držav EU v državah NAFTA, kot tudi izhodne investicije, torej investicije držav NAFTA v Evropski uniji. Leta 2008 je Evropska unija prejela za 20,9 milijarde evrov več investicij s strani držav NAFTA, kot pa je sama investirala v te države.

5.4. EU in ZDA Evropska unija in ZDA sta najpomembnejša udeleženca na mednarodnem trgu. Njuno medsebojno trgovanje je največje trgovanje med katerimakoli dvema skupnostma na svetu. Evropska unija in ZDA skupaj proizvedeta okrog 60% celotnega svetovnega bruto družbenega proizvoda, opravita okrog 33% celotne svetovne trgovine z blagom in okrog 42% celotne svetovne trgovine s storitvami. EU in ZDA sta ena drugi najpomembnejši trgovski partnerici. Trgovinski tokovi med njima vsak dan dosežejo za okrog 1,7 milijarde evrov. Njuni odnosi in stanje v njunih gospodarstvih sta zelo pomembna za svetovno gospodarstvo v celoti, saj sta EU ali ZDA najpomembnejša trgovska ali investicijska partnerja skoraj vsaki svetovni državi. Zaradi velikosti gospodarstev EU in ZDA, ter njunih obsežnih gospodarskih odnosov, prihaja med njima večkrat do nasprotij v trgovini. Ta nasprotja potem rešujeta dvostransko ali v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Ko pride do teh nasprotij, se le-ta pogosto pojavljajo na naslovnicah številnih medijev, dejansko pa niso tako pomembna, saj vplivajo le na okrog 2% celotne trgovine med EU in ZDA.

Vhodne investicije

Izhodne investicije

Ravnovesje

Page 46: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

46

(Evropska komisija A) Slika 6: Blagovna menjava med EU-27 in ZDA (milijarde evrov)

Vir: Evropska komisija E Tabela 5: Delež menjave z ZDA v celotni blagovni menjavi EU-27 (v %) 2003 2005 2007 Uvoz 16,91 13,86 12,70 Izvoz 26,15 24,00 21,09 Vir: Evropska komisija E Iz teh podatkov je razvidno, da blagovna menjava med EU in ZDA vsako leto narašča. V tej menjavi EU precej več izvaža v ZDA, kot pa iz nje uvaža, torej konstantno beleži presežek v medsebojni blagovni menjavi. Kar se tiče deleža trgovine z ZDA v celotni blagovni menjavi EU (torej z vsemi svetovnimi državami) je vidno, da le-ta vsako leto dosega manjši delež, čeprav menjava realno narašča. Kljub temu, so ZDA še vedno prepričljivo na prvem mestu med vsemi trgovskimi partnericami Evropske unije. Slika 7: Trgovanje s storitvami med EU-27 in ZDA (milijarde evrov)

Vir: Evropska komisija E V primerjavi z blagovno menjavo, je menjava storitev med EU in ZDA precej bolj izenačena. Evropska unija sicer beleži presežke v menjavi storitev, vendar so ti precej manjši kot pri blagovni menjavi. V deležu celotnega menjave storitev EU so ZDA

Uvoz Izvoz Ravnovesje

Uvoz Izvoz Ravnovesje

Page 47: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

47

prepričljivo na prvem mestu s 34,8% celotne menjave storitev, z velikim zaostankom ji sledi Švica z 12,6% in Japonske s 4,7% celotne menjave EU.

5.5. EU in Kanada Kanada je že tradicionalno pomemben trgovski partner Evropski uniji. EU je drugi najpomembnejši trgovski partner Kanadi z 9,8% celotne kanadske zunanje trgovine. Kanada pa je enajsta največja trgovska partnerica Evropske unije, njuna medsebojna menjava obsega 1,8% celotne zunanje trgovine EU. Slika 8: Blagovna menjava med EU-27 in Kanado (milijarde evrov)

Vir: Evropska komisija F Tabela 5: Delež menjave z Kanado v celotni blagovni menjavi EU-27 (v %) 2003 2005 2007 Uvoz 1,71 1,47 1,63 Izvoz 2,48 2,27 2,09 Vir: Evropska komisija F Blagovna menjava med EU in Kanada vsako leto narašča, pomembnost trgovinske menjave s Kanado za Evropsko unijo pa ostaja približno na enaki ravni. Evropska unija v Kanado več izvaža, kot pa iz nje uvaža, torej ima v medsebojni blagovni menjavi beleži presežek nekaj milijard evrov. Največje delež v medsebojni trgovini zavzemajo izdelki z visoko dodano vrednostjo, kot so stroji in oprema, transportna oprema, kemični izdelki. Slika 9: Trgovanje s storitvami med EU-27 in Kanado (milijarde evrov)

Uvoz Izvoz Ravnovesje

Page 48: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

48

Vir: Evropska komisija F Tako kot pri trgovini s storitvami med EU in ZDA, tudi med EU in Kanado velja, da Evropska unija beleži presežke v menjavi s storitvami, ki pa so manjši kot presežki v blagovni menjavi. Menjava storitev s Kanado predstavlja 2,9% celotne evropske menjave storitev. Teh 2,9% je sicer zelo malo v primerjavi z več kot 34% menjave z ZDA, ki so na prvem mestu, vseeno pa je Kanada ena izmed največjih partneric EU na tem področju.

5.6. EU in Mehika Mehika je na šestindvajsetem mestu med vsemi trgovskimi partnerji EU in njen šestnajsti največji izvozni trg. V nasprotni smeri pa je Evropska unija drugi največji izvozni trg za mehiške izdelke, takoj za neulovljivimi ZDA. Med Evropsko unijo in Mehiko je v veljavi prostotrgovinsko območje, ki pokriva trgovino z blagom in storitvami, ureja pa tudi področje javnih naročil, konkurence, intelektualne lastnine in investicij. Napredek sporazuma enkrat na leto pregledujejo Skupni komite in Komiteji posameznih področij. Mehika v EU največ izvaža mineralne proizvode, stroje in elektronsko opremo in transportno opremo, EU pa v Mehiko največ izvaža stroje, elektronsko opremo, transportno opremo, kemične in mineralne proizvode. (Evropska komisija C) Slika 10: Blagovna menjava med EU-27 in Mehiko (milijarde evrov)

Uvoz Izvoz Ravnovesje

Uvoz Izvoz Ravnovesje

Page 49: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

49

Vir: Evropska komisija G Tabela 6: Delež menjave z Mehiko v celotni blagovni menjavi EU-27 (v %) 2003 2005 2007 Uvoz 0,70 0,78 0,84 Izvoz 1,66 1,60 1,69 Vir: Evropska komisija G Iz zgornjih podatkov lahko razberemo, da vrednost blagovne menjave z Mehiko narašča, nadaljnje povečanje pa lahko pričakujemo, saj vsa določila iz medsebojnega sporazuma o proti trgovini še niso stopila veljavo, naj pa bi v naslednjih nekaj letih. Delež blagovne menjave z Mehiko v celotni blagovni menjavi EU ostaja na podobni ravni, kot v predhodnih letih. Vidimo lahko tudi, da je v vseh opazovanih letih EU zabeležila relativno precej velik presežek v blagovni menjavi z Mehiko. Slika 11: Trgovanje s storitvami med EU-27 in Mehiko (milijarde evrov)

Vir: Evropska komisija G Od vseh treh članic NAFTA, opravi Evropska unija najmanjšo menjavo storitev z Mehiko. V celotni menjavi storitev EU, predstavlja menjava z Mehiko 1,1%. Tudi tukaj je Evropska unija zabeležila presežek v medsebojni menjavi, ta pa je v vseh opazovanih letih znašal okrog 1 milijarde evrov.

Uvoz Izvoz Ravnovesje

Page 50: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

50

6. Sklep Glavni namen tega diplomskega dela je bil preučiti ekonomske odnose med Evropsko unijo in državami podpisnicami Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini. V začetku diplomskega dela smo spoznali nekaj teoretičnih osnov o ekonomskih integracijah. Predstavil sem različne stopnje na katerih se lahko nahajajo ekonomske integracije, kakšne so njihove značilnosti in katere različne učinke lahko države, ki se integrirajo pričakujejo od ekonomske integracije. Ugotovili smo kakšne so prednosti in slabosti vključevanja v ekonomske integracije. Kljub delni izgubi neodvisnosti je ekonomska integracija prava pot za manjše in srednje velike države, saj je kljub delni izgubi suverenosti pri nekaterih vprašanjih, to edina možnost za mednarodno konkurenčnost teh držav. V nadaljevanju sem predstavil Evropsko unijo, njen nastanek, potek njenega ekonomskega integriranja. Evropska unija je že globoko zajadrala v najvišjo stopnjo ekonomske integracije, to je popolna ekonomska unija oziroma politična unija. Države članice so na nekaterih področjih pristojnost odločanja že prenesle na raven EU, nasproti tretjim državam so uvedle enotne carinske stopnje. Tudi Evropski uniji pa ni prizaneseno v teh težkih časih recesije. Brezposelnost je narasla, bruto družbeni proizvod pa pada. EU je hitro po izbruhu krize pripravil in začela izvajati obsežne ukrepe proti krizi. Severnoameriški sporazum o prosti trgovini vključuje tri države: Združene države Amerike, Mehiko in Kanada. Sporazum NAFTA je na precej nižji stopnji ekonomske integracije kot Evropska unija. Med njimi je vzpostavljeno prostotrgovinsko območje, ne predvideva pa skupnih carinskih tarif za tretje države, prostega prehoda meje. V sporazumu je tudi zapisano, da višja stopnja integracije ni predvidena niti v prihodnje. Od treh držav članic so ZDA gospodarsko daleč najmočnejše, zato je razumljiva želja Mehike in Kanade po močnejšem gospodarskem sodelovanju z njimi. Opazna je velika gospodarska navezanost Mehike in Kanade na ZDA, saj so le-te daleč najpomembnejši zunanjetrgovinski partner obeh držav. Iz zbranih podatkov sem razbral da predstavljajo gospodarstva držav članic NAFTA in EU pomemben delež svetovnega gospodarstva, saj skupaj proizvedejo skoraj 60% celotnega svetovnega bruto družbenega proizvoda. Tudi v celotni svetovni trgovini predstavljajo obravnavane države pomembno silo, saj države članice NAFTA skupaj z EU predstavljajo 29,69% celotnega svetovnega izvoza izdelkov in 37,55% celotnega svetovnega uvoza izdelkov, ter 43,79 % celotnega svetovnega izvoza storitev ter 38,25% celotnega svetovnega uvoza storitev. Trgovska menjava med partnericami na obeh straneh Atlantika je zelo obsežna. Z državami NAFTA od držav članic EU največ trgujeta Nemčija in Velika Britanija, večje deleže imata tudi Nizozemska in Belgija, zaradi svoje strateške lege ob Atlantskem oceanu.

Page 51: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

51

Od držav NAFTA pa so razumljivo najpomembnejša trgovska partnerica ZDA. Trgovinski tokovi med ZDA in EU vsak dan dosežejo vrednost okrog 1,7 milijarde evrov. Evropska unija z vsemi tremi državami NAFTA beleži presežek v medsebojni menjavi. Spoznali smo da je trgovina med EU in državami NAFTA izrednega pomena tako za eno, kot za drugo stran. Nekateri predlagajo celo nastanek Preko atlantskega prostotrgovinskega območja, ki pa je zaenkrat še zelo daleč. Tudi če do njega ne bo prišlo, lahko pričakujemo v prihodnje še rast medsebojne menjave, saj so na obeh straneh še neizkoriščeni potenciali.

Povzetek Ekonomsko integriranje je možnost za manjše države, da postanejo konkurenčne v mednarodnem okolju. Ekonomske integracije prinašajo številne ugodnosti, država pa se mora za to odpovedati delu svoje suverenosti. Odločitev o ekonomski integraciji je prostovoljna, a za manjše države skoraj neizbežna. Evropska unija in Severnoameriški sporazum o prosti trgovini sta dve integraciji, ki sta na različnih stopnjah. EU se nahaja na najvišji stopnji integraciji, medtem ko je NAFTA zgolj prostotrgovinsko območje. Obe integraciji sta v svetovnem merilu izrednega pomena, saj skupaj proizvedeta skoraj 60% celotnega svetovnega BDP ter opravita med 30% in 40% celotne svetovne trgovine. Znotraj obeh integracij obstaja velika medsebojna gospodarska navezanost članic, saj je delež intra-NAFTA menjave 51% celotnega trgovanja NAFTA, delež intra-EU menjave pa kar 68%. Izmed držav NAFTA z EU največ trgujejo Združene države Amerike, najpomembnejši evropski trgovinski partnerici državam NAFTA pa sta Nemčija in Velika Britanija. Ključne besede: ekonomska integracija, ekonomsko sodelovanje, mednarodna trgovina, Severnoameriški prostotrgovinski sporazum, Evropska unija

Abstract Economic integration in the only option for smaller economies to become relevant and competitive in today's globalised world. Economic integration has many positive effects, but a country loses part of it's independence. Decision about economic integration is autonomous, but smaller countries do not have much choice. European Union and North American free trade agreement are economic integrations on a different level. EU is on a higher level of economic integration and NAFTA is on a first level of economic integration, which is free trade agreement. Both integrations are very important in a global respect. They combine for almost 60% of the whole world GDP and make 30-40% of the whole world trade. There is a strong connection between member states in each of these integrations, intra-NAFTA trade totals 51% of the whole NAFTA trade and intra-EU trade totals 68% of the whole EU trade.

Page 52: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

52

USA is the most important NAFTA partner for EU, Germany and Great Britain are the most important EU partners for NAFTA countries. Key words: economic integration, economic cooperation, international trade, North American free trade agreement, European Union

7. Literatura in viri

1. Balassa, Bela. 1965. Economic Development and Integration. Mexico: Centro de Estudios Monetarios Latinoamericanos.

2. Bobek, Vito. Živko, Tjaša. 2002. Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski

politiki EU. Ljubljana: GZS.

3. Bobek, Vito. Kenda, Vladimir. 2003. Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.

4. Clement, Norris C. 1999. North American Economic Integration. Northampton:

Edward Elgar Publishing.

5. El-Agraa, Ali. 2001. The European Union: Economics and Policies. Harlow: Prentice Hall.

6. El-Agraa, Ali. 1997. Economic Integration Worldwide. New York: St. Martin's

Press.

7. El-Agraa, Ali. 1989. Theory and Measurement of International Economic Integration. London: Macmillan.

8. Gandolfo, Giancarlo. 1986. International Economics. Berlin: Springer-Verlag.

9. Hartman, Rasto. 1990. Evropska skupnost in Jugoslavija. Magistrsko delo.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

10. Hufbauer, Gary. Schott, Jeffrey. 1992. North American Free Trade: Issues and Recommendations. Washington: Institute for International Economics.

11. Jovanović, Miroslav N. 1998. International Economic Integration. London:

Routledge.

12. Jovanović, Miroslav N. 2006. Economics of International Integration. Cheltenham: E. Elgar.

Page 53: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

53

13. Krugman, Paul, 1996. Pop Internationalism. Cambridge: MIT Press.

14. Kumar, Andrej. 1989. Mednarodni ekonomski odnosi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

15. Kumar, Andrej. 1999. Mednarodna ekonomika. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

16. Kumar, Andrej. 2004. Ekonomika Evrope in poslovanje z Evropsko Unijo.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

17. Kovačević, Stevo. 1991. Međunarodna ekonomska integracija. Beograd: Naučna knjiga.

18. Machlup, Fritz. 1977. A History of Thought of Economic Integration. New York:

Columbia University Press.

19. Moussis, Nicolas. 1999. Evropska unija: pravo, ekonomija, politike. Ljubljana: Littera picta.

20. Schulz, Michael. Soderbaum, Frederik. Ojendal, Joakim. 2001. Regionalization in a

Globalizing World. New York: Zed Books.

21. Yannopoulos, G.N. 1988. Customs Unions and Trade Conflicts: The Enlargement of the Community. London: Routledge.

22. Duke Law. 2008. NAFTA. Dostopno na:

[http://www.law.duke.edu/lib/researchguides /nafta.html]

23. Direktorat za gospodarske in finančne zadeve. 2009. Economic Forecast. Dostopno na: [http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/publication15048_en.pdf]

24. Evropska komisija A. 2008. Bilateral Trade Relations. Dostopno na:

[http://ec.europa.eu/ trade/issues/bilateral/countries/usa/index_en.htm]

25. Evropska komisija B. 2008. Bilateral Trade Relations. Dostopno na: [http://ec.europa.eu/ trade/issues/bilateral/countries/canada/index_en.htm]

26. Evropska komisija C. 2008. Bilateral Trade Relations. Dostopno na:

[http://ec.europa.eu/ trade/issues/bilateral/countries/mexico/index_en.htm]

27. Evropska komisija D. 2008. Bilateral Trade Relations. Dostopno na: [http://trade.ec. europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113487.pdf]

28. Evropska komisija E. 2008. Bilateral Trade Relations. Dostopno na: [http://trade.ec.

europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113465.pdf]

29. Evropska komisija F. 2008. Bilateral Trade Relations. Dostopno na: [http://trade.ec. europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113363.pdf]

Page 54: EKONOMSKI ODNOSI MED NAFTA IN EU …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bauerheim-kristian.pdfUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO EKONOMSKI ODNOSI MED

54

30. Evropska komisija G. 2008. Bilateral Trade Relations. Dostopno na:

[http://trade.ec. europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113418.pdf]

31. Eurostat A. 2008. EU trade with NAFTA. Dostopno na: [http://www.eds-destatis.de /de/downloads/sif/sf_08_104.pdf]

32. HistoriaSiglo. 2003. History of EU. Dostopno na: [http://www.historiasiglo20.org/

europe/index.htm]

33. Izvozno okno A. 2009. Podatki o državi. Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si /podatki/usa/]

34. Izvozno okno B. 2009. Podatki o državi. Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si

/podatki/mex/]

35. Izvozno okno C. 2009. Podatki o državi. Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si /podatki/can/]

36. Izvozno okno D. 2009. Trgovinski sporazumi EU. Dostopno na:

[http://www.izvoznookno. si/mednarodno_trgovanje/trgovinski_sporazumi_eu/]

37. Mednarodni denarni sklad. 2009. World Economic Outlook. Dostopno na: [http://www. imf.org/external/pubs/ft/weo/2009/01/weodata/index.aspx]

38. Portal EUa. 2009. Dostopno na: [http://europa.eu/index_sl.htm]

39. Portal EUb. 2009. Dostopno na: [http://europa.eu/abc/eurojargon/index_sl.htm]

40. Svetovna trgovinska organizacija A. 2009. Trade Profiles. Dostopno na: [http://stat.

wto.org/CountryProfile/WSDBCountryPFView.aspx?Language=E&Country=E27,CA,US,MX]

41. Svetovna trgovinska organizacija B. 2008. International Trade Statistics. Dostopno

na: [http://www.wto.org/english/res_e/statis_e/its2008_e/its2008_e.pdf]

42. Use Economy. 2009. About NAFTA. Dostopno na: [http://useconomy.about.com /od/nafta/NAFTA.htm]