eFoto 27 011 - e-Fotografija · PDF fileAdobe PhotoShop CS2 ... fotografske “maËke” kot za nove fotografe pa kopico vpraπanj, ... spozna πe veË novih pasti digitalne tehnike

Adobe PhotoShop CS2uËilnica VI.del

Digitalni foto teËaji 2007

w w w . e - f o t o g r a f i j a . c o m

e-FotografijaRevija za digitalno fotografsko izobraæevanje december-januar 2006/07 letnik 5/6 πt.27IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano 20.000 izvodov

Popotniπtvo in fotografija

- Spoznavanje foto opreme- Fotografski teËaji- Foto Delavnice- Osnove raËunalniπtva- PhotoShop- Picasa2- Predstavitveni dneviveË na www.e-fotografija.com

Novice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto GalerijaNovice - Testi - »lanki - Forum - Foto Galerija

®

Vlogo, ki so jo imeli filtri v obdobjuanalogne fotografije in πe posebej v Ëasu»B fotografije ne moremo inaËiti zdanaπnjo digitalno tehniko. Vendarproizvajalci niso hoteli zaostajati in soproizvajali filtre tudi za sodobne fotografe.

Uporaba filtrov

Preizkusili smo

Osnove optike II.del

Fotografski nateËajiwww.e-fotografija.com

Preizkusi objektivov (teorija in praksa)

Ko ne veste, kam bi se uklonila svetlobapri prehodu v nek material, si lahko vednozamislite voziËek, ki bi v isti smeripripotoval na travnik.

V tem poglavju bomo predvsem steoretiËnega glediπËa spoznali, kolikπnoloËljivost fotografije in barvne globinepotrebujemo za kakovosten izpis.Vse πtevilke so zapisane v najveËjivrednosti, ki æe zagotavljajo dobrokakovost. VeË ne potrebujete, s preizkusipa boste sami ugotovili, ali vam zadoπËatudi slabπa kakovost. Perfekcioniste patako ali tako niË ne zadovolji!

Najprej si postavimozanimivo vpraπanje.Je sploh moæno nareditiobjektiven preizkusobjektiva?Moj odgovor je, ne!

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com


Bese

da u

rednik

a

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijaje revija za digitalno fotografsko izobraæevanje.

Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o.

BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje.

Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 529 11 46,

e-mail: [email protected]@[email protected]@[email protected]

Urednik: Matjaæ Intihar

Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana.

Tiskano: 20.000 izvodov; izvod je brezplaËen.

Na spletnih naslovihNa spletnih naslovihNa spletnih naslovihNa spletnih naslovihNa spletnih naslovihwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.comwww.digifot.com in in in in in

www.rolan.siwww.rolan.siwww.rolan.siwww.rolan.siwww.rolan.sisi lahko zagotovite brezplaËni izvodsi lahko zagotovite brezplaËni izvodsi lahko zagotovite brezplaËni izvodsi lahko zagotovite brezplaËni izvodsi lahko zagotovite brezplaËni izvod

e-Fotografije po poπtie-Fotografije po poπtie-Fotografije po poπtie-Fotografije po poπtie-Fotografije po poπti(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).(plaËa se samo poπtnina).

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijatudi popoπti!

e - F o t o g r a f i j aFotografski teËaji 2007Digitalna fotografska tehnika je pripeljala med nas veliko novih fotografov. Za izkuπenefotografske “maËke” kot za nove fotografe pa kopico vpraπanj, kako novo tehniko izkoristiti.Prav toliko je tudi vpraπanj, kako jo sploh uporabiti, kako spoznati osnovne fotografske pojmein jih kasneje izkoristiti za πe boljπo fotografijo. Pa naj bo samo za druæinski posnetek ali kajveË. e-Fotografija bo tudi v letu 2007 pripravila fotografske teËaje za zaËetnike kot izkuπenefotografe. TeËaji bodo obsegali najosnovnejπe izobraæevanje o osnovnih nastavitvah za boljπiposnetek, kot za zahtevnejπe veË o specializiranih praktiËnih izkuπnjah predavateljev.Poudarek leta 2007pa bo na izobraæevanju “osnov fotografije” in obdelave slike s programiPhotoShop, Picasa2 in “foto knjiga”.TeËaji za leto 2007 bodo objavljeni na www.e-fotografija.com www.e-fotografija.com www.e-fotografija.com www.e-fotografija.com www.e-fotografija.com in v naslednji reviji.

Fotografija je nedvomno mnogo bolj razπirjena kot je bila v filmski dobi. Fotografira staro in mlado, fotografijapostaja zabava. Vse veË pa je bodoËih fotografov, ki si æelijo pred nakupom digitalne fotokamere o njih izvedeti ËimveË. Prav tako æelijo spoznati dodatno opremo in predvsem Ëim veË o sami fotografiji. e-Fotografija je s pomoËjo

e-Fotografija v letu 2006 in naprej ...

e-Fotografija - december, januar 2006/07 3e-Fotografija - december, januar 2006/07 3e-Fotografija - december, januar 2006/07 3e-Fotografija - december, januar 2006/07 3e-Fotografija - december, januar 2006/07 3

sponzorjev (fotografskih podjetij, fotolaboratorijev, raËunalniπkih hiπ) neskromno povedano, veliko naredilana fotografskem izobraæevalnem podroËju kot pri sami popularizaciji fotografije. Forum e-fotografija pa jemoËan generator mnenj o fotografski tehniki kot fotografiji na sploπno. Neverjetno, toda preko foruma inpriporoËil e-fotografije so se æe dobile sluæbe, posel, ali pa so se naπli skupaj pravi ljudje in priËeli organiziranodelovati, tudi razstavljati. e-Fotografija generira teËaje, predavanja, foto izlete, ali samo skupna fotografskadruæenja. Vse veË pa je tudi piscev Ëlankov, ki æelijo prav preko e-Fotografije πirπi mnoæici podati znanje. Sele pozna, da je revija (20.000 izvodov) brezplaËna, prav tako odprt je spletni portal.Obenem pa se iz meseca v mesec poveËuje obisk spletne strani www.e-fotografija.com. Samo Novembra2006 je bilo na strani kar 98.993 razliËnih obiskovalcev (december preko 100.000?), ki so odprli kar 534.925strani. In ker je spletni ogled presegel vsa mogoËa priËakovanja, je treba v letu 2007 narediti nekaj sprememb.Nova bo podoba spletne strani. Predvsem pa bo veliko laæje poiskati opremo ali pa Ëlanke po tematiki invsak dan bodo objavljene novice podjetij iz “digitalnega” sveta. Ker pa je vse veË obiskovalcev, ki berejoprevedene (angleπËina) zapise, bo v letu 2007 nastala tudi stran v angleπkem jeziku. e-Fotografija gre vsvet! Menim in vem, da je pri nas dovolj znanja, da lahko marsikaj dodamo v fotografski svetovni mozaik. »enekaj znaπ podaj tudi drugim, slej ko prej si opaæen in se ti obrestuje. Tisti, ki so ali sodelujejo z e-Fotografijoso to æe spoznali. Zato gre poleg vas bralcev revije in spletne strani (ki z veseljem in veËkrat pozitivnimimnenji oblikujete e-Fotografijo) in oglaπevalcev πe posebej pohvaliti prav tiste, ki so si upali ugrizniti v“svet pisanja” in nam podajo obilo koristnih Ëlankov. Vsem æelim uspeπno v letu 2007!

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com

Foto arhiv / Izdelajmo si fotografije VI.delMisli digitalno - Shranjuj analogno!

4 e-Fotografija - december, januar 2006/074 e-Fotografija - december, januar 2006/074 e-Fotografija - december, januar 2006/074 e-Fotografija - december, januar 2006/074 e-Fotografija - december, januar 2006/07

Shranjevanje digitalno zajetihfotografijPrehod na digitalni zapis prinaπa fotografuprecej novih vpraπanj, na zaËetku predvsemo uporabi kamere. SËasoma pa fotografspozna πe veË novih pasti digitalne tehnike.Tudi v kameri z najniæjih uporabniπkih oz.cenovnih stopnic proizvajalci πe vedno moËnopretiravajo s koliËino razliËnih nastavitev. Kotda druæinsko-popotniπki fotograf vsenastavitve na kameri in prek menijapotrebuje. A na sreËo ima kamera tudi

popolno avtomatiko (AUTO), ki v razliËnihsvetlobnih pogojih veliko fotografov reπuje injim omogoËa kakovosten posnetek. Daneslahko fotograf na podlagi posnete slike nazaslonu takoj oceni kakovost in se odloËi zanjen izbris, ponovitev posnetka ali zashranitev slike na pomnilniπki kartici.Vsi uporabniki kompaktnih fotokamer se zelohitro seznanijo s pogledom na motiv prekzaslona na zadnjem delu kamere. Zanimivoje videti "æivo" sliko pred posnetkom in ponjem. Medtem ko je pri analognih fotografih(πe pred dvema ali tremi leti) prevladovalomnenje, da je le pogled skozi iskalo pravi, jedanes pri kompaktnih digitalnih kamerah æevse drugaËe. Kamera mora zaslon tako zazajem (pogled na motiv) kot za pregledposnetih fotografij preprosto æe imeti. Breznjega namreË ne gre veË. S pomoËjo zaslonana kameri fotograf hitro spozna, da je digitalnizapis na pomnilniπki kartici nekaj zelouporabnega, in lahko fotografije spomnilniπke kartice v kameri kadar koliprikaæe tudi drugim.

Druæinsko-popotniπkiDruæinsko-popotniπkiDruæinsko-popotniπkiDruæinsko-popotniπkiDruæinsko-popotniπki fotograf je fotografiralna barvni negativni film in fotografije vvelikosti 10 x 15 cm izdeloval vfotolaboratorijih. Preprosto in uËinkovito.Vse, kar smo posneli na film, je bilo treba tudiizpisati na papir, da smo posneto sploh videliv "pravem" zapisu. Veliki veËini so za to sluæiliklasiËni fotolaboratoriji. In druæinsko-popotniπki analogni fotografi imajo πe danesfotografije izpred 40 in veË let shranjene vfotoalbumih. In vsaj toliko let bodo v njih πedobro vidne. Seveda pa si jih danes lahko sskenerjem shranimo tudi v digitalni obliki,tonsko popravimo in naredimo nove.

Amaterski/izrazni fotografiAmaterski/izrazni fotografiAmaterski/izrazni fotografiAmaterski/izrazni fotografiAmaterski/izrazni fotografi so veËinomafotografirali zato, ker je bil to njihov konjiËek.Uporabljali so predvsem Ërno-beli negativnifilm ali barvnega diapozitivnega. Fotografijeiz Ërno-belih filmov so si v veËjih razstavnihformatih izdelovali v lastnih ali fotografskihklubskih temnicah. Diapozitive pa so vsi zveseljem pokazali s projektorjem. In πe danesje lahko pogled na pravilno osvetljene

Toda vsaka odliËna prednost prinaπa tuditeæave. VeËina druæinskih fotografov obgledanju fotografij na zaslonu preprostopozabi, da bi si jih pozneje varno shranila(dala izpisati na papir).Da pa bo ta zapis imel tudi glavo oziroma daboste njegov namen razumeli fotografi (vseskupine), je treba zapis o teæavah digitalnegazapisa zaËeti znova. Kajti πe vedno jerazπirjeno mnenje, da je digitalni zapis napomnilniπkih enotah dober za shranjevanjenaπih fotografij, za vse fotografe in æelje po

arhivu. Vendar, verjemite, da si s takimnaËinom hranjenja fotografij "spominov" neboste ohranili za dolgo.

UvodV "novi" digitalni fotografski tehniki ni vsakzapis namenjen in primeren za vse fotografena sploπno. Treba se je prilagoditiposameznim skupinam. Ne moremo pa enakosvetovati druæinskemu in profesionalnemufotografu. Vsaka skupina fotografovpotrebuje shranjevanje fotografij za svojspecifiËen namen.

V analogni tehniki smo poznali tri vrsteV analogni tehniki smo poznali tri vrsteV analogni tehniki smo poznali tri vrsteV analogni tehniki smo poznali tri vrsteV analogni tehniki smo poznali tri vrstefotografovfotografovfotografovfotografovfotografov:

1. druæinsko-popotniπkedruæinsko-popotniπkedruæinsko-popotniπkedruæinsko-popotniπkedruæinsko-popotniπke, ki so fotografijeshranjevali v fotoalbume;2. amaterske, hobi/izrazneamaterske, hobi/izrazneamaterske, hobi/izrazneamaterske, hobi/izrazneamaterske, hobi/izrazne, ki so fotografijepoveËevali v veËje formate (30 x 40 cm) aliuporabljali diapozitivne filme;3. profesionalneprofesionalneprofesionalneprofesionalneprofesionalne, ki so fotografirali predvsemza naroËnike.

diapozitive prek projektorjev veliko doæivetje.Danes se z digitalno projekcijo ne moremopribliæati barvam in vmesnim tonskimvrednostim, kot nam jih zapiπe diapozitivnifilm.Ti fotografi pa imajo lahko teæave s staranjemfotografij samo v primerih, Ëe so bile preslabofiksirane ali premalo sprane pod vodo vsehkemikalij. Diapozitivni filmi so se vfotolaboratorijih razvijali po toËno doloËenihprocesih razvijanja. Danes, ko imamo nekateridiapozitivne filme shranjene æe 30 in veË let,pa se na njih æe opazijo doloËene sledistaranja. Filmi ORWO so po 30 letih æe krepkoizgubili na tonskem zapisu. Prav tako ni veËvseh dobro znanih moËno zasiËenih barv nafilmu Kodachrome. S filma Fujichrome pa sose izgubili predvsem srednji toni. Ker semdiapozitive hranil v "πaræerjih" in plastiËnihπkatlah v suhih ne prevroËih prostorih, vamiz prakse lahko povem, da so po 30 letih nujnopotrebni skeniranja in hranjenja slike vdigitalni obliki, oziroma je πe bolje izdelativrednejπe fotografije na papir. A na sreËo sem

Medtem ko je pri analognih fotografih (πe pred dvema ali tremi leti) prevladovalo mnenje, da je le pogled skoziiskalo pravi, je danes pri kompaktnih digitalnih kamerah æe vse drugaËe. Seveda pa so primeri v katerihfotograf, ki zna iskoristiti pravo iskalo, Ëe ga kamera sploh nudi, le tega tudi dobro izkoristi. V moËni svetlobije iskanje motiva lahko zelo problematiËno. Ko kamero pritisnemo k obrazu in gledamo skozi iskalo jo tudibolje umiromo in do stresenega posnetka ne pride tako hitro kot z iztegnejenima rokama.

Druæinski in popotniπki fotografi se vse bolj mnoæiËno vraËajo nazaj v fotolaboratorij. Le s to razliko, da danesæe veËina preko spletne ponudbe. Izdelana slika na papirju ima πe vedno svojo vrednost, predvsem pa hitrospoznamo, da lahko le na tak naËin vidimo kaj smo pred Ëasom doæiveli in fotografirali. O dolgoletno ohranjenihspominih na papirju pa danes, po VI. delih te teme ni veË vredno razpravljati.

V domeni druæinske fotografije vemo, kaj pomenijo te fotografije. Za spomin na prednike, iskanje druæinskihkorenin ali samo za vpogled kako je nekdaj bilo, so neprecenljive. Slike stare 60, 70 in veË let so v mnogihalbumih naπi babic in dedkov πe kako dobro vidne. S pomoËjo teh fotografij se jim spomin na otroπtvo povrnez æivo sliko v trenutku. Naj tudi vam spomini ne zbledijo. Danes pa πe ne gre zaupati digitalnemu arhivu!

Zapis katerega si nikakor ne æelite, da bi se pojavil na zaslonu vaπega raËunalnika. Izognite se mu in si vaπenajboljπe fotografije iz druæinsko/popotniπkih dogodkov shranite πe na papir.


Misli digitalno - Shranjuj analogno!


æe veËino diapozitivov skeniral in arhiviral vdigitalni obliki ter nekatere tudi na papir.

Profesionalni fotografiProfesionalni fotografiProfesionalni fotografiProfesionalni fotografiProfesionalni fotografi veËino fotografijposnamejo za naroËnika. Tako mnogi arhivavseh posnetkov na filmih ali fotografijah nitinimajo.Le v fotoreporterskih hiπah imajo urejenearhive. Na sreËo so se vse fotografije, ki sobile primerne za objavo, izdelale na papiroziroma so bile posnete na diapozitivni filmin so πe vedno v arhivih. Starejπi diapozitiviæe izgubljajo arhivsko vrednost (bledijo). A tehv reporterskih hiπah ni veliko, saj so bile pred30 leti le redke tiskovine v barvah. Novejπepa se z digitalizacijo s skenerji πe lahkoohranijo v visoki kakovosti.

Studijski in drugi profesionalni fotografi pa sosvoje posnetke na filmu ali izdelane na papirjutako ali tako prodali naroËniku. Zato si je karnaroËnik sam (podjetja, studii) lahko izdelalarhiv in si shranil slike.

In da zakljuËim primere iz analogne tehnike.Ker smo pred 20 in veË leti delovali analogno,tj. na film in fotopapir, so se naπi izdelkiohranili vse do danes. Fotografije torejimamo. Da jih po nekaj desetletjih πe vednoimamo, je najpomembnejπe za druæinskegain popotniπkega fotografa. Vsakdo si kdajzaæeli Ëasovno pobegniti nekaj desetletijnazaj in si z nekdaj zajetimi fotografijamipriklicati lepe spomine na druæinske inpopotniπke dogodke. In fotografije v

fotoalbumih ali na diapozitivih vse toomogoËajo πe danes.

Kaj pa danes v digitalni tehniki?Danes je za veËino uporabnikov digitalnihfotokamer vse skupaj drugaËe. Digitalni zapisna pomnilniπke enote in predvsem pogled naæe posnete fotografije na zaslonu kamere aliraËunalnika fotografu za nekaj Ëasa odvzamemisel, da bi slike shranil na "varen" medij. Nimalo druæinsko-popotniπkih fotografov, ki zuporabo digitalne fotokamere o varnostizapisa sploh ne razmiπljajo veË. A samo dotakrat, ko sami v praksi spoznajo moæneteæave zaradi njihove izgube ali ko jih kdo otem opomni. In o varnem naËinu arhiviranjaoz. zapisovanja se zaËne razmiπljati πele po

prvi izgubi druæinskih ali popotniπkihfotografij. Kateri pa je sploh dolgoletno varennaËin arhiviranja digitalno zajetih fotografij?

Digitalni arhivNi vpraπanje, ali fotoarhiv sploh potrebujemo.Vpraπati se moramo le, kakπne so naπepotrebe glede naËina gledanja ter predvsemæelenih let hranjenja fotografij.

Digitalna fototehnika je v nekaj letihdobesedno pometla z analogno. Le redki paso novo tehnologijo spoznali na pravi naËin.Tisti, ki smo v digitalni tehniki zapisa slike æe30 ali nekateri πe celo veË let, se dobrozavedamo, da tudi s prihodom te tehnologijemed mnoæice ni niË drugaËe, kot se je vsa leta

Posnetek je bil leta 1977 posnet s Praktico na ORWO 18DIN diapozitivni film. Tekom let je kljub skrbnemuhranjenju v temi in suhem prostoru æe zaËel izgubljati na tonskih vrednostih.

S pomoËjo skenerja sem posnetek pred petimi leti prenesel v digitalni zapis, popravil tonske vrednosti in napake,delovanja kemikalij (desno spodaj na prejπnji sliki) ter sliko izdelal na papir.


Misli digitalno - Shranjuj analogno!delovalo tako v digitalni kot analogni tehniki.A danes "novodobni" fotograf pozabi prav nanajpomembnejπe - v varni tehniki shranitioziroma na varne medije zapisati fotografije.Seveda pa je treba fotografe razdeliti v nekajskupin. Ne potrebujejo vsi enakega konËneganaËina hranjenja fotografij.

NajveË je druæinskih oz. popotniπkihdruæinskih oz. popotniπkihdruæinskih oz. popotniπkihdruæinskih oz. popotniπkihdruæinskih oz. popotniπkihfotografov. S prihodom digitalnih fotokamermed mnoæice je danes med nami vse veËposlovnih poslovnih poslovnih poslovnih poslovnih fotografov. Izrazni ali hobiIzrazni ali hobiIzrazni ali hobiIzrazni ali hobiIzrazni ali hobi naprednifotografi (vËasih smo jih rekli amaterskifotografi) so s prihodom DSLR-kamer niæjegacenovnega razreda æe tudi vse bolj prisotni vdigitalni fototehniki. In na koncu so tu πeprofesionalni profesionalni profesionalni profesionalni profesionalni fotografi (reporterji, studijski,reportaæni ...). Danes pa je medprofesionalnimi fotografi vse veË tistih, ki vtem delu niso povsem poklicno, a delajo zanaroËnika. Marsikateri izmed ljubiteljskih alihobi fotografov samo obËasno dela zanaroËnike, a s tem zamegljuje mejo pravegaprofesionalizma.

Na kaj lahko shranimofotografije?Povsem preprosto lahko zapiπem, da napomnilniπke enote za digitalni zapis (kartice,CD/DVD, trdi diski) in na analogne medije(film, papir).In kateri medij je "najboljπi"? Ga ni! So samomediji, ki nam nudijo preprostost hranjenjain raznovrstnost uporabe, in so mediji, ki namnudijo dolgoletno obstojnost.

Pomnilniπka karticaPomnilniπka karticaPomnilniπka karticaPomnilniπka karticaPomnilniπka karticaPomnilniπka kartica je danes medij, s katerimse najprej sreËamo. Kupimo jo æe s kamero,saj le tako lahko posnamemo nekaj deset alisto in veË fotografij na nekem dogodku aliizletu. Ker so pomnilniπke kartice prepisljive,jih v veliki veËini primerov izkoriπËamo samopri fotografiranju, pozneje pa fotografije z njeprenesemo na druge enote. »eprav je zaveËino fotografov samo po sebi umevno, dakartica ni namenjena konËnemu shranjevanjufotografij (pred dvema letoma je SanDisk celoposkusil s tako idejo), pa πe danes lahkovidite druæinske fotografe, ki pridejo vfotolaboratorij s kartico in si zaæelijo izdelatisamo nekaj zadnjih fotografij. Vse æe prejposnete fotografije hranijo na kartici in nove

posnetke samo dopolnjujejo. Ob vpraπanjufotolaboranta, ali posnetke shranijo na CD inkartico zbriπejo, pa samo Ëudno gledajo. Niπala! Sam sem bil pred kratkim vfotolaboratoriju udeleæen pri razlagi, da selahko slike s kartice shranijo tudi na drugmedij in da bo pomnilniπka kartica spet lahkozajela polno πtevilo posnetkov. In ko jestranka odhajala iz fotolaboratorija, sem sliπalnjeno povsem napaËno razlago prej spoznanemoænosti. "Super, slike imam lahko tudi naCD-ju, zdaj mi ni treba veË izdelovati slik napapir!" S tem si je fotolaborant za nekaj Ëasanaredil veË πkode kot koristi. A vsaj pomagalje. Stranka pa bo æe Ëez Ëas spoznala, da πevedno potrebuje slike na papirju, in se vrnilav fotolaboratorij.

Trdi diskTrdi diskTrdi diskTrdi diskTrdi diskTrdi disk je najveËkrat uporabljen medij zadaljπe shranjevanje digitalnih zapisov(fotografij).Preden nekateri slike zapiπemo na CD/DVD,jih velika veËina prej prenese πe naraËunalniπki trdi disktrdi disktrdi disktrdi disktrdi disk. In Ëe imate lastniraËunalnik, velikokrat tam tudi ostanejo.Fotograf, misleË, da so varno shranjene, nitine naredi dodatne kopije fotografij na enoteCD/DVD. A hranjenje fotografij samo na trdemdisku v raËunalniku je zelo nespametnopoËetje. V Ëlanku Æeljka BoæiËa "Kaj ko namodpove trdi disk" smo na podlagi izkuπenjlastnikov raËunalnikov in raËunalniπkihservisov spoznali, da ni vpraπanje, "ali lahkoodpove trdi disk", ampak je pravo vpraπanje,"kdaj nam bo odpovedal trdi disk"! In gospodMurphy ne poËiva. Trdi disk odpove ravnotakrat, ko bi fotografije najbolj potrebovali.Druæinskemu oz. popotniπkemu fotografu, kisi bo fotografije zaradi spominov πe æelelvideti Ëez 30 in veË let, resniËno odsvetujem,da bi mu bil trdi disk v raËunalniku edini medijza shranjevanje. Hobi ali izraznemu fotografuprav tako. Ko pa poklicni fotograf enkrat oddanaroËilo (fotografijo v digitalnem alianalognem zapisu) posnetka niti ne potrebujeveË. Zato mu zadostuje, Ëe fotografije, doklerniso oddane, zapiπe za rezervo in hranjenjeπe na dodatni zunanji trdi disk. Res bi moralabiti huda nesreËa, da bi mu odpovedala obanaenkrat. Danes ni in tudi nikoli ni bilo veËjihproblemov glede toËnosti zapisovanja. Doklertrdi disk deluje, je zelo zanesljiva enota.

Enote CD/DVDEnote CD/DVDEnote CD/DVDEnote CD/DVDEnote CD/DVDDokler imamo v arhivu nekaj 100 fotografij alismo fotografirali nekaj 100 dogodkov, se πenekako da obvladovati arhiv na CD-jih ali DVD-jih. A æe precej let vemo, da ta zapis ni vednostoodstotno preverjen oziroma vredenzaupanja. Æe pred 14 leti sem zaËel zapisovativse izdelane revije (tekste in slike) na CD-je.Preprosto so bili takrat diski premalozmogljivi in izjemno dragi, da bi si zaprofesionalni arhiv lahko privoπËil trdi disk.Tako so bile vse postavljene revije z besediliin s slikami prenesene na CD-je. Zapisovalismo s samo enkratno hitrostjo. Trajanjezapisovanja se je zavleklo na eno polno uro.In le malokrat sem preveril, ali lahko vsefotografije s CD-ja spet odprem. A ko si jeurednik pri naslednjih revijah zaæelel sliko izarhiva, sem vËasih ostal brez moænosti, da bijo odprl. Lahko da je nagajala bralna CD-enota, operacijski sistem (Mac/Win) ali pa jebil zapis doloËene slike nepravilen in jenikakor nisem mogel odpreti ter ponovnouporabiti za novo revijo. Slika je bilapreprosto izgubljena. Tako sem æe kmaluspoznal, da zapis na CD/DVD ni zanesljiv.©e toliko bolje pa se izkaæe nezanesljivost CD-jev ali DVD-jev, ko æelim 14 let stare CD-jeodpreti z novimi bralnimi enotami. MarsikateriCD ostane za novi raËunalnik mrtev. A nasreËo jih lahko s starejπim raËunalnikom oz.

bralnikom CD-jev πe odprem in na novozapiπem na novejπe medije.PriporoËam, da se CD/DVD ne uporablja kottisti medij, ki nam bo ohranil fotografije zaogled po veË kot desetih letih. Spreminjatase tehnika zapisa in tehnologija branja, pravtako pa se stara sam medij.Seveda pa ob prvem stiku s spoznanjem, daCD/DVD ni prava reπitev za dolgotrajnoshranjevanje fotografij, marsikdo pomisli, dani tako, saj se bodo podatki lahko prenaπalina nove in nove medije πe desetletja. MogoËeres. A ko ima fotograf skozi leta na deset tisoËfotografij, je æe samo iskanje toËno doloËenihfotografij izjemno teæko oziroma dolgotrajno.Biti v tem trenutku prepriËan, da bo z vsemislikami ali kar CD-ji oz. DVD-ji vse v redu Ëeznekaj let, je teæko, o tem pa se boste lahkotakrat kar sami prepriËali.

Analogni arhiv/fotoalbumAnalogni arhiv/fotoalbumAnalogni arhiv/fotoalbumAnalogni arhiv/fotoalbumAnalogni arhiv/fotoalbumÆe krepko veË kot 100 let vemo, da se bofotografija na papirju obdræala dolgadesetletja. Res je, da se zaËne po 30-40 letihkakovost zapisa poËasi izgubljati. Afotografije naπih prababic in pradedkov vfotoalbumih izpred 60 in veË let so πe vednoveË kot razpoznavne. Zato je bila analognatehnika za vse, ki si æelijo za daljπi Ëas ohranitisvoje spomine, zelo dobrodoπla. Vsefotografije smo posneli na film, jih pozneje

Kateri medij je "najboljπi" za shranjevanje naπih spominov? Ga ni! So samo mediji, ki nam nudijo enostavnosthranjenja in raznovrstnost uporabe in so mediji, ki nam preizkuπeno nudijo dolgoletno obstojnost.

Barvna fotografija stara toËno 34 let je bila v fotolaboratoriju izdelana πe po roËnem postopku in na papir brezvseh zaπËit, kot jih poznamo danes. VËasih æe iz fotolaboratorija nismo dobili tako visoke kakovosti kot danes.

Danaπnji materiali, predvsem papir na katerega v fotolaboratorijih izdelajo fotografije nudijo krepko daljπoobstojnost kakovostnega zapisa. Prav tako nam dolgo obstojnost nudi sublimacijski izpis.




prenesli na fotopapir in shranili v fotoalbum.V njih jih imamo πe danes, iz dolgoletnihizkuπenj pa vemo, da bodo v njih na ogled πeveliko let.

Mediji za arhiviranje v digitalnemsvetuIn spet smo priπli do naπih skupin fotografov.V nadaljevanju bom iz lastnih izkuπenj podalmnenje o tem, kateri naËin arhiviranjapotrebuje doloËena skupina fotografov. Mojinapotki pa niso pisani tako, kot da gre zaedino merilo in naËin shranjevanja fotografijza vas. Vsakdo si lahko izbere svojo potarhiviranja. Vendar doloËene izkuπnjevsakomur koristijo pri izbiri poti arhiviranjadragocenih fotografij.

Druæinski fotograf in njegov arhivDruæinski fotograf in njegov arhivDruæinski fotograf in njegov arhivDruæinski fotograf in njegov arhivDruæinski fotograf in njegov arhivÆe naziv "druæinski fotograf" daje vedeti, kdoje v tej skupini fotografov. Gre za najboljrazπirjeno skupino od vstopa fotokamere medfotoamaterje (1888), v danaπnji digitalnitehniki πe toliko bolj. In tudi Ëe ste klasiËnihobi fotograf ali celo profesionalni fotograf,se slej ko prej sreËate tudi z druæinskofotografijo. Tudi industrija se tega dobrozaveda, saj so prav druæinski fotografi gonilnasila razvoja in proizvodnje fototehnike. Ker paje digitalna fototehnika za celoten fotografskisvet πe zelo mlada, fotografi in industrija πeleiπËejo prave poti v njej. Izkuπenj v primerjavis tistimi iz filma πe ni veliko in napake priarhiviranju so lahko hitro tu.

Vse se zaËne pri pogledu na sliko na zaslonukamere. Tu se fotograf najprej sreËa sfotografiranim motivom in prve æelje po videnisliki in Ëustva po ogledu so zadovoljene. A kervsi vemo, da je spomin na pomnilniπki karticienkrat zapolnjen, si fotografije prenesemo nadrug pomnilniπki nosilec. Druæinski fotografbi se moral zavedati, da v glavnem fotografiramotive, ki si jih bo πe Ëez nekaj deset let zveseljem ogledal. Marsikdo pa bi jih radohranil za nadaljnji rod. Kdor razmiπlja, æe ve(o tem je bil govor æe v prvih petih Ëlankih),da nam za zdaj le slika na papirju ohranidolgoletno obstojen zapis. Za druæinskegafotografa danes velja, da si najboljπedruæinske fotografije da izpisati na papir injih hrani v fotoalbumu.Seveda so nekateri πe danes (kljub skoraj vvsaki reviji ponavljanemu stavku "Izdelajte sifotografije!") prepriËani, da bodo na CD-jih aliDVD-jih ali celo na trdem disku raËunalnikaza veËno hranili svoje fotografije. Kljubizpopolnjeni tehnologiji nam ti mediji πe dolgone bodo nudili varnega zapisa, niti v smisluvarnega kopiranja, πe manj pa dolgotrajnegaarhiviranja. Fotografije druæinskih dogodkovso za posameznike tako pomembne, da je zanjihovo hranjenje zadovoljiv samonajobstojnejπi medij. Za zdaj nam digitalnizapisi zaradi svojih slabosti in predvsem hitremenjave tehnike πe ne omogoËajo æelje pozamenjavi papirja kot 100- in veËletneganosilca slike.Zato za druæinskega fotografa πe vedno velja,

naj si najboljπe fotografije izpiπe na papir vfotolaboratoriju ali z lastnim tiskalnikom. »ene danes, pa boste Ëez nekaj deset letzadovoljni, ker ste izbrali papir kot medij zahranjenje s fotokamero zabeleæenihspominov.

Popotniπki fotograf in njegov arhivPopotniπki fotograf in njegov arhivPopotniπki fotograf in njegov arhivPopotniπki fotograf in njegov arhivPopotniπki fotograf in njegov arhivPodobno kot druæinski fotograf si tudipopotniπki æeli s fotografiranjem na izletih,potovanjih ipd. ohraniti spomine. Vendar sitako v analogni kot digitalni tehniki æelizabeleæene dogodke πe kar se da hitro inveËkrat pokazati tudi drugim. Zato sta za

popotniπkega fotografa danes primerna obanaËina hranjenja fotografij. Za dolgoroËnohranjenje bo izbral izdelavo slik na papir, zaprikaz slik s potovanj pa bo imel svojefotografije shranjene v digitalni obliki na CD-jih ali DVD-jih in jih bo prek veËjih TV-zaslonovali LCD-projektorjev prikazoval prijateljem.PriporoËam pa, da si za varnost zapisa na CD/DVD le-te kopira v dvojniku. Predvsem pamorajo tudi CD-ji oz. DVD-ji imeti svoj praviarhiv, tako v pisni obliki, da hitro najdemoæeleno, kot tudi v shranjevalni, da mediji CD/DVD niso izpostavljeni neposredni sonËnisvetlobi, temperaturnemu nihanju ali drugim

Danes je fotografija postala zabava. »e se je pred leti s film kamero na druæinskem dogodku posnelo samo parposnetkov, jih je danes lahko na desetine. Najboljπe pa si le izpiπite na papir.



mehanskim poπkodbam. Danaπnje prezen-tacije so izdelane z razliËnimi predsta-vitvenimi raËunalniπkimi programi. Zato siizdelano prezentacijo spet shrani na svoj CD/DVD. Tako ima ohranjene izvirne fotografijein æe izdelano prezentacijo. A zaradi πe vednoohranjenih izvirnih fotografij si lahko kadarkoli izdela novo prezentacijo. Vendar "kadarkoli" moËno pogojno. CD-ji in DVD-ji nampreizkuπeno zapise lahko hranijo tudi πe 15let. Po desetih letih jih boste teæko sploh πeprebrali oziroma lahko spet odprli. ZatopriporoËamo, da si æe prej, na primer posedmih letih, na nove medije prepiπete CD-jein DVD-je s fotografijami in prezentacijami.Tudi najuglednejπe inπtitucije imajo zaarhiviranje predpis, da je treba vse CD-je inDVD-je po sedmih letih prepisati na nove (vtreh kopijah). In tudi oni iz razloga novihnaËinov zapisa in ne zato, da slike s CD-ja aliDVD-ja ne bi bile veË berljive. Iz izkuπenj pavemo, da si boste s fotografijami na papirjuzagotovili prikaz slik s potovanj tudi πe po 50in veË letih. Z rednim prepisovanjem digitalnoshranjenih zapisov pa boste tudi te zapisepripeljali do novih moænosti shranjevanja inv prihodnosti do najbræ prav tako dolgo-roËnega digitalnega arhiva, kot nam ga nudipapir. Toda zapis v digitalni obliki ima πedodatno teæavo. NiËkolikokrat je bilo iz ustneænejπega spola æe sliπati vpraπanje,izreËeno druæinskemu fotografu: "Kje so naπedruæinske fotografije z dopusta, izleta, spotovanja?" V veËini primerov je odgovordruæinskega fotografa, da so v raËunalniku.In le z ozaveπËanjem pripadnic neænejπegaspola, da bodo svoje zanimive fotografije vprihodnje videle le s pomoËjo slike na papirju,bo hitreje priπlo do pravilnega arhiviranja zapreprostejπe veËkratno ogledovanjezanimivih fotografij oziroma za njihovodolgoletno hranjenje. Seveda to veljapredvsem za primer druæinske in popotniπkefotografije, saj si bomo πe veËkrat vprihodnosti æeleli obuditi spomine nadoæivete trenutke, ki smo jih zajeli sfotokamero.

Poslovni fotograf in njegov arhivPoslovni fotograf in njegov arhivPoslovni fotograf in njegov arhivPoslovni fotograf in njegov arhivPoslovni fotograf in njegov arhivTa zvrst fotografov je med nas priπla πele zdigitalnimi fotokamerami. Moænost nakupadrage opreme, preprostost uporabe in velikauporabniπka vrednost hitrega prenaπanja slikv poslovne namene so bile prednosti, zaradikaterih so v podjetjih hitro spoznali moË inuporabnost digitalne tehnike. Fotografije zalastne Ëasopise in revije, proizvodov, delovnihprocesov, strojelomov, internih dogodkovitd., so bile æe v letu 2003 domena poslovnegafotografa, ki pa v veËini primerov izhaja izpodjetja, kjer je zaposlen. Fotografije sonajveËkrat potrebovali za interno uporabo aliza poπiljanje po internetu do drugih podjetij,ki so jih naprej uporabljala za tisk ali samo zaogled na raËunalniπkem zaslonu. »e pa sopotrebovali sliko na papirju, so uporabili karlastne laserske ali kapljiËne tiskalnike.

V poslovni fotografiji je pravilen arhiv zelopomemben. V veËini primerov je v digitalniobliki na disku streænika, do katerega imajodostop tudi drugi uporabniki. Ker se vposlovnem svetu redno delajo rezervne zbirkepodatkov, do izgube digitalnega zapisa nepride kar tako. Pomembneje je, da se poskrbiza pravilno arhiviranje v smislu logiËnegaopisa fotografij, da jih lahko vsakdo najde inuporabi za svoj namen. Vsi uporabnikifotoarhiva lahko prek omreænih povezav aliinterneta do njegove zbirke podatkov pridejohitro, predvsem pa si lahko slike prenesejo vsvoj delovni proces, kadar koli si æelijo in kjerkoli æe so. Prav tako imajo poslovni fotografimoænost dodajati fotografije v streænik odkoder koli na svetu. Zato so dober arhiv inmoænost dostopa do njega ter preprostost

Oziroma tisti "amaterski fotografi", ki sosvoje fotografije zajeli na diapozitivni film, sole-te prikazovali prek diaprojekcij. A tudi tefotografije se je dalo izdelati na papir.Fotoamater je fotografiral predvsem za svojo"duπo" in razstave ter iskal v fotografiji nekajveË. Arhiv niti ni bil nekaj nujno potrebnega.Na fotografijah niso bili druæinski alipopotniπki dogodki, ampak predvsem posnetimotivi, ki so s pomoËjo "drugaËne" svetlobepovedale nekaj veË. Ko je fotoamater odkrildoloËeno fotografsko temo, je πel raziskovatnaprej, poveËave na fotopapirju pa so muostale. Mnogi pa se Ëez Ëas niti nisoobremenjevali, Ëe so se po veË letih izgubile.Takrat je bil "izrazni" fotograf æe v drugaËnem"svetu" in v iskanju novih motivov.In niË drugaËe ni v digitalni dobi. Za hobi(izraznega) fotografa arhiv ni takopomemben. Zato svoje slike lahko hrani natrdem disku raËunalnika in priporoËljivo πe naCD-ju ali DVD-ju, predvsem zaradi dejstva, datrdi disk ni povsem zanesljiv medij zashranjevanje, saj nam lahko æe v naslednjemtrenutku onemogoËi priti do fotografij.

iskanja slik iz arhiva zelo pomembni.Zaradi rednega dela rezervnih zbirk podatkovin mnoæice nepotrebnih fotografij, ki biizdelane na papirju samo oteæevale iskanjeæelene, je v poslovni fotografiji arhiviranje natrde diske skupnih raËunalnikov (streænikov)najveËkrat prava izbira.

Hobi ali "izrazni" fotograf in njegov arhivHobi ali "izrazni" fotograf in njegov arhivHobi ali "izrazni" fotograf in njegov arhivHobi ali "izrazni" fotograf in njegov arhivHobi ali "izrazni" fotograf in njegov arhivZahtevnejπi ljubitelji fotografije ali "hobi"fotografi, med katerimi je tudi nekajumetniπkih "izraznih" fotografov, pa so danespovsem spremenili fotografski hobi svet.Medtem ko smo nekdaj vedeli, da jefotoamater napredni fotograf, ki mu jefotografija hobi in rad razstavlja svojefotografije ter se udeleæuje tudi delovanja vfotoklubih, je digitalna tehnika v to vejofotografije prinesla precej novosti.Nekdaj se je vedelo. "Amaterski fotograf"uporablja enooko kamero (SLR) in z njo iπËezanimive motive. Svoje filme in fotografije sirad razvije in izdela sam na fotografski papirin jih z veseljem poπilja na razliËne razstave.Torej brez izdelane slike na papir ni πlo.

Odvisno od vaπih potreb si sami izberite naËin arhiviranja vaπih fotografij. Vsak naËin je lahko pravi, Ëe veste za kaj in kdaj boste fotografije potrebovali. ©e pred 16 letisem fotografije, oziroma celotne postavljene revije shranjeval na posebne kasete. Zapisovanje oziroma branje iz njih je bilo izredno poËasno, trajalo je lahko tudi celo noË.Toda profesionalni arhiv je bil takrat πe bolj pomemben kot danes. Pomnilniki kot je trdi disk v koliËini spomina 512MB so bili izredno dragi in zelo redki. Na sreËo sokmalu priπli CD zapisovalniki in mediji, ki so nam kar naenkrat ponudili izredno hiter in priroËen naËin iskanja. Sam jih uporabljam æe od leta 1992 in do sedaj imamveliko sreËo, da lahko odprem πe vsakega, ki sem si ga æelel (ampak je to samo desetina od veË kot 2000 CD-jev). Res pa, da mi to ne uspe z vsakim CD bralnikom.Danes pa mi v poklicnem delu odliËno sluæijo zunanji trdi diski. Njihova cena gleda na koliËino spomina je æe zelo sprejemljiva. Vendar! Ne dovolite si tega, da bi sevaπim druæinskim fotografijam zgodilo to, kar se lahko zgodi digitalnemu zapisu (sliki spodaj). Saj ne, da bi se to dogajalo vsakodnevno, niti ne veËkrat. A lahko se vamnezmoænost odprtja slike (beri Ëlanek Roberta Gajπka stran 34., ki je kmalu spoznal moË Ëlankov “Izdelajmo si fotografije”), ali pa napaËem zapis podatkov na digitalnimedij CD, DVD, trdi disk. Poudarjam, kot æe veËkrat. Fotografije, ki so del vaπih spominov, predvsem v domeni druæinske/popotniπke fotografije si le izpiπite na papir.»ez leta ali predvsem desetleja vam ne bo æal, da ste to storili. V poklicnem delu pa brez trdih diskov ne gre veË. Le na dodatni arhiv (back up) ne pozabite!




Æe danes pa se "izrazni" fotografi za izpispoveËav odloËajo za fotolaboratorij. »ez Ëaspa bodo nekateri lahko tako kot nekdaj vsvojih ali klubskih temnicah sami izpisovalifotografije na papir, le da v digitalni tehnikiin s tiskalniki. In vse bo tako, kot je bilo, razenene nove moænosti. Izrazni fotograf zdaj lahkorazstavlja svoje fotografije tudi brez slike napapirju. LCD-zasloni in projektorji æezamenjujejo klasiËne razstavne panoje!

Profesionalni fotograf in njegov arhivProfesionalni fotograf in njegov arhivProfesionalni fotograf in njegov arhivProfesionalni fotograf in njegov arhivProfesionalni fotograf in njegov arhivZa profesionalne uporabnike SLR-kamerlahko najhitreje zapiπem, "nekdaj je bilo".Vsakdo, ki je imel moænost in predvsemdenar, je æe pred leti prestopil v digitalni svet.Tako kot nekdaj v dobi filma, ko so vredakcijah skrbeli za popoln arhiv, je tudidanes. Reporterske hiπe imajo lastnestreænike z zmogljivimi trdimi diski in rednoskrbijo za rezervne zapise. Predvsem pafotografije razporedijo po toËno doloËenihnaËinih arhiviranja, da jih lahko najdejo hitropo doloËenih kljuËnih besedah.Studijski fotografi tudi niso povsem odvisniod potrebe po dolgoletnem hranjenjufotografij. Zanje povsem zadostujeta trdi diskv raËunalniku in dodatni rezervni zapis.Poslovnemu in tudi profesionalnemufotografu ni treba veË skrbeti za arhiv napapirju. Zadostuje trdi disk v raËunalniku aliskupnem streæniku. Pomembnejπe jepravilno, s kljuËnimi zapisi ali besedamioznaËiti fotografije za poznejπe iskanje.

Prihodnost fotografskega arhivaVse se spreminja. Zato bo tudi naËin hranjenja

fotografij v fotoalbumih, danes æe vfotoknjigah, kot jih πe potrebujejo druæinskiin popotniπki fotografi, sËasoma dobil novemoænosti. Poslovni in profesionalni fotografse æe v celoti odloËata za digitalno arhiviranje.Seveda obema ni treba skrbeti, da bi ohranilazanimive in veËno æelene spomine na razliËnedruæinske popotniπke dogodke. Todaindustrija vse bolj deluje v smeri moænostipregledovanja fotografij na televizijskih inraËunalniπkih zaslonih. Predvsem moænostiHDTV in njegove visoke loËljivosti nudijovsakemu avtorju odliËno predstavitev lastnihfotografij. »aka se samo πe na posebnetelevizijske zaslone z vgrajenimi ali zunanjimispominskimi mediji. Seveda bodo ti medijinujno morali nuditi moænost dodatnegarezervnega zapisa, da se slike ne bi izgubile.Nove moænosti pa se kaæejo tudi pri najboljobiskanih spletnih ponudnikih, kot so Googlein drugi. Kot kaæe, bodo ti fotografu odprlimoænost shranjevanja fotografij v njihovestreænike, skrbeli za obstojen arhiv, poskrbeliza prepis danaπnjih JPEG-datotek v moænenove itd. Zakaj? Zato ker, kot kaæe brezplaËniprogram Google Picasa 2, imate æe danesmoænost poπiljati prek njega slike v izdelavo.»ez Ëas bodo lahko samo sluæili s takoponudbo, predvsem pa mogoËe sluæili napodlagi vaπega pristanka in tudi vam dalimoænost zasluæka s prodajo fotografij.Poceni ponudbe avtorskih fotografij je æeveliko, fotografij za en dolar pa je æe namilijone. Danes potrebujeπ samo πe uspeπnoobiskani portal, dobro galerijo slik ziskalnikom in ponudba ter “zasluæek” stazagotovljena. Prostor za arhiv bo za podjetja

vse cenejπi, fotografi bodo z veseljem oddaliv brezplaËno hrambo svoje fotografijeresnemu ponudniku. ©e toliko hitreje in laæje,Ëe bodo vedeli, da so fotografije vidne tistim,ki jim sami dovolijo, oziroma, Ëe to dovolimo,lahko s pomoËjo eventualnega nakupa naπefotografije dodatno zasluæimo.Da gredo trendi v to smer, æe pove najnovejπanapoved Sonyja. V naslednjem letu bodonjihove fotokamere æe zajemale video v HDTV-formatu, prav tako pa bo naπa fotografija preknjihove kamere æe konvertirana vvisokoloËljivi zapis za neposreden pregledslike na HDTV-zaslonih.

©e nasvet za danaπnji lastni arhivMed nami je in jih bo najveË druæinskihfotografov, pribl. 90 odstotkov vseh. To

pomeni, da se tu obraËa denar, za druæinskefotografe se prirejata tehnika in naËinarhiviranja fotografij. Kljub moænim prihodomnovih vrst tehnologije vam danes πe vednotoplo priporoËam, da svoje najboljπedruæinske ali popotniπke fotografije izdelatena papir. Le tako jih boste z danaπnjimvedenjem in predvsem s praktiËnimiizkuπnjami z veliko verjetnostjo ohranili zanadaljnja desetletja. Obenem pa slike hranitetudi v digitalnem zapisu CD/DVD. MogoËe jihboste æe Ëez nekaj let shranili na desetletjaobstojen digitalni medij spletnih ponudnikovin si jih ogledovali kjer koli na naπem "svetu"ali drugem planetu, kjer koli æe boste vprihodnosti! Znanstvena fantastika? Nikakorne. Samo vizionarski pogled na prihodnjirealni svet. Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Profesionalni uporabniki, ki potrebujejo do svojih fotografij predvsem hiter skoraj vsakodnevni dostop, se vsepogosteje posluæujejo zunanjih trdih diskov. Seveda pa ne gre pozabiti na dodatne rezervne kopije, dokler sefotografije πe potrebujejo za delovni proces.




Digitalna fotografija in danaπnji "novodobni"fotografi so v fotografski svet prinesli novamerila glede kakovosti tehnike. Fotografskispletni forumi so postali velika baza nerealnihzapisov in nasvetov. Vsakdo, ki je nekajprebral, preizkusil ali samo sliπal, ima tammoænost zapisati svojo trditev. In tisti, kinakljuËno pridejo do teh zapisov, v veliki meriverjamejo v zapisano. Zadnje leto je sprihodom kamer DSLR priπlo do vse veËjegapisanja in priporoËil glede kakovostiobjektivov. V veËini primerov pa je tako, davsak fotograf hvali svojo opremo, in s temupraviËuje ugoden nakup, ali pa kar nasploπno hvali podjetje, katerega opremo ima.Ker pa na spletnih forumih le redko kdo skrbiza realnost teh zapisov in nasvetov, je lahkotudi zelo povpreËna tehnika moËno hvaljena.In za nekoga, ki potrebuje drugaËno kakovostin ceno, sta napaËno miπljenje in poznejenakup hitro tu. Zato sem se na podlagi lastnihizkuπenj, preizkusov in predvsem spremljanjafotografske tehnike v 30 letih ukvarjanja sfotografijo odloËil za postavitev kolikor tolikoveljavnih temeljev glede tega, kakopreizkusiti in izbrati objektiv in na kaj pazitipri odloËitvi za nakup, predvsem pa, kakobrati preizkuse, na kaj biti pozoren in ali so

Preizkusi objektivov (teorija in praksa)

V analogni dobi smo objektive kupovali po namenu uporabe. Amaterski fotograf je bil zadovoljen s svojo skupino objektivov, zahtevnejπi je posegel po objektivih viπjegarazreda. Zanimivo pa je, da o kakovosti nikoli ni bilo toliko vpraπanj in pisanja kot danes. Po drugi strani pa normalno. VËasih se je veË iskalo motive, danes napake.

Ena prvih hitro opaznih napak objektiva je “vinjetiranje”. Pri “slabπih” predvsem cenejπih objektivih je osvetlitevtipala v centru moËnejπa kot na robovih. Tudi ton (barva) je lahko od objektiva do objektiva razliËen.

Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Je sploh moæno narediti objektiven preizkus objektiva? Moj odgovor je, Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Je sploh moæno narediti objektiven preizkus objektiva? Moj odgovor je, Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Je sploh moæno narediti objektiven preizkus objektiva? Moj odgovor je, Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Je sploh moæno narediti objektiven preizkus objektiva? Moj odgovor je, Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Je sploh moæno narediti objektiven preizkus objektiva? Moj odgovor je, nenenenene! Lahko pa naredimo preizkus,! Lahko pa naredimo preizkus,! Lahko pa naredimo preizkus,! Lahko pa naredimo preizkus,! Lahko pa naredimo preizkus,

ki bo vsaj pribliæno lahko odgovoril na vpraπanje kako dober je objektiv. Poiskati pa je treba takega ki je brez veËjih tehniËnih napak (nepravilnoki bo vsaj pribliæno lahko odgovoril na vpraπanje kako dober je objektiv. Poiskati pa je treba takega ki je brez veËjih tehniËnih napak (nepravilnoki bo vsaj pribliæno lahko odgovoril na vpraπanje kako dober je objektiv. Poiskati pa je treba takega ki je brez veËjih tehniËnih napak (nepravilnoki bo vsaj pribliæno lahko odgovoril na vpraπanje kako dober je objektiv. Poiskati pa je treba takega ki je brez veËjih tehniËnih napak (nepravilnoki bo vsaj pribliæno lahko odgovoril na vpraπanje kako dober je objektiv. Poiskati pa je treba takega ki je brez veËjih tehniËnih napak (nepravilno

ostrenje, slaba leËa/leËe, zamik leË, nepravilno delovanje zaslonke), ki kaæejo predvsem na slab primerek in ne ”kakovost” za celotno serijo.ostrenje, slaba leËa/leËe, zamik leË, nepravilno delovanje zaslonke), ki kaæejo predvsem na slab primerek in ne ”kakovost” za celotno serijo.ostrenje, slaba leËa/leËe, zamik leË, nepravilno delovanje zaslonke), ki kaæejo predvsem na slab primerek in ne ”kakovost” za celotno serijo.ostrenje, slaba leËa/leËe, zamik leË, nepravilno delovanje zaslonke), ki kaæejo predvsem na slab primerek in ne ”kakovost” za celotno serijo.ostrenje, slaba leËa/leËe, zamik leË, nepravilno delovanje zaslonke), ki kaæejo predvsem na slab primerek in ne ”kakovost” za celotno serijo.

zapisani tako, da jim je sploh mogoËe verjeti.Obenem pa si æelim s primeri pokazati, kakolahko tudi laik spozna, da je z njegovimobjektivom vse prav oziroma je lahko tudi kajnarobe in ga mora zato zamenjati z novim.

Beseda fotografija izhaja iz grπkih besed pho-tos in grapho, kar pomeni slikanje, risanje ssvetlobo. In to je res prava beseda za

fotografijo. Pomembna je predvsem svetloba,nato fotograf, ki jo ob pravem trenutku ujames kamero na medij, ki jo shrani. Ne smemo papozabiti na objektiv, ki odbito svetlobo znaπega motiva zariπe na medij (film/tipalo).

Toda mnogi "novodobni fotografi" se niti nezavedajo, da v fotografiji ni najpomembnejπatehnika, ampak dobra "lepa" fotografija. Prav

tako je pri optiki, ki nam pomaga zbratisvetlobo, odbito od motiva, in jo zarisati natipalo. Vendar se v danaπnjem svetu vse veËfotografov poglablja v tehniko in ne vfotografijo kot konËni izdelek. IπËejo senapake, kaj napake, mnoæica napakobjektivov, ki pa imajo povsem svoj realnisvet. Je res tako pomembna kakovostobjektiva za konËno fotografijo? Je in ni! Vse

Celoten Ëlanek bo objavljen na www.e-fotografija.com



Dva enaka objektiva, vendar kar precej razliËnihlastnosti. Ko objektiva pogledamo bolj natanËno,lahko vidimo, da imata drugaËno barvo anti refleksnezaπËite. Druga proizvodnja serija, drugi materiali?Prava razlika med objektivoma pa se pokaæe pri veËjipoveËavi sliki. Ostrina ni enaka. Vse bolj se danesugotavlja, da se lahko objektiv do objektiva moËnorazlikujeta tudi iz pogleda kakovosti zapisa. Digitalnatehnika nam je prinesla moË enostavne poveËave in kakovostnega pogleda na sliko. Tako lahko fotograf primerja vsak detajl na sliki in vidi razliËnosti. Ko smo delovali na film nam je pri veËjih poveËavah kakovosten pogledna sliko pokvarilo izrazito zrno. Poudariti pa je treba πe nekaj. Proizvajalci prav dobro vedo, da veËina uporabnikov cenejπih objektivov razliËnosti med enakimi niti ne opazi. Slika je slika! Je vπeËna ali pa slaba.

Kadar fotografiramo v protisvetlobo se nam na kontrastnih delih kmalu pokaæe napaka kromatske aberacije(zamik barv). Slabπe je objektiv korigiran proti tej napaki, veËji je zamik.

Prikaz kakovosti objektiva Carl Zeiss 35-105mm f/3,5 - 4,5 po MTF preizkusu. Osnovne zakonitosti (veljajo v velikiveËini primerov) kakovosti objektivov hitro opazimo. Kakovost je viπja na sredini (0) in pada proti robu(21), viπja jepri (srednji) zaslonki f/8 in slabπa pri najbolj odprtih kot zaprtih. Prav tako je slabπa v πirokem kotu kot v ozkem.

je odvisno od gledalca in privlaËnostifotografije oz. ujetega trenutka s svetlobo.

Seveda boste brali in sliπali veliko razliËnih innasprotujoËih si mnenj glede kakovostidoloËenega objektiva. Za nekoga je æeosnovni objektiv veË kot zadovoljiv, zadrugega ni vreden niti pogleda, kaj πele, dabi ga uporabljal na svoji kameri.In tako pridemo do dveh razliËnih fotografov.Eden si kupi opremo po meri (uporabniπko in

cenovno), fotografira, se uËi svojo opremo Ëimbolj izkoristiti in svoje fotografije gledapredvsem po merilu privlaËnosti. »e opazi, daima njegov objektiv eno ali veË veËjih napakglede neostrine, vinjetiranja, distorzije aliaberacije in da so napake na poveËavahmoteËe, si zaæeli "boljπi" objektiv. Drugifotograf pa je povsem zasvojen s tehniËnoodliËnostjo objektiva kot druge fototehnike.A æe takoj lahko povem, da takega objektivapreprosto ni. Objektiv je optiËni element,

sestavljen iz mnoæice bolj ali manj dobrih/slabih leË, vsaka leËa pa ima svojo optiËnonapako. Z naslednjo jo æelijo odpraviti, a pritem dobijo nove napake. In v veËini primerovti tehniËni fotografi (na spletnem forumu e-fotografija jih prijateljsko imenujemo"pipetkarji") preizkuπajo samo tisto, kar sami

uporabljajo in prek razliËnih fotografijprimerjajo svoje slike. In Ëe je drugaËen samomajhen detajl je hitro vse narobe. Marsikdopa od "stekla" vendarle priËakuje preveË. Pridesetkratni in veËji poveËavi lahko na πe takokakovostnem objektivu najdemo napako. In"tehniËni" fotograf jo najde. A le do takrat,

Vsi Ëlanki Osnove fotografije / Optike so zbrani na www.e-fotografija.com



©e ena napaka objektiva, na katero v filmskem svetu nismo bili pozorni (se o njej niti pogovarjali nismo).“Back/Front” focus je nova beseda, ki se veËkrat zapiπe ob preizkusu objektiva. Kamera izmeri ostrino, objektivpa jo nastavi “nekaj” cm pred ali za nastavljeno vrednostjo (slika desno).

Mnenje fotografov je glede kakovosti doloËenega objektiva velikokrat povsem napaËno. In tisti, ki nato svojemnenje brez resnih primerjav razπirjajo naokoli, hitro ustvarijo napaËno mnenje pri veËini in marsikomu predlagajonapaËen nakup. Najpomembnejπe je, da se tako kot za kamero najprej vpraπamo za kakπen namen bomo objektivpotrebovali. Sam sem se prepriËal po preizkusu zgornjih πtirih objektivov, ki nam pri digitalnih SLR kamerah zmanjπimi tipali omogoËajo normalni πiroki kot, da je zelo zmotno miπljenje, da je kit objektiv 18-55mm “slab”.Po kakovosti zapisa se prav lepo kosa (pri marsikateri goriπËnici in zaslonki πe celo prekaπa) z vsemi tremiostalimi, ki pa so veË kot 6X-draæji. Vendar pa nima drugih lastnosti, ki jih imajo ostali trije. Ni tako robustenkot 17-40L, nima dobre svetlobne moËi (17-55IS), ni stabilizacoije slike (17-85 in 17-55), ni primeren zauporabo efektnih filtrov (polarizacijski, stopenjski), itd. Toda kot osnovni objektiv je veË kot vreden svojega denarja.Æe pri preizkusu EOS 300D sem zapisal, da je “odliËen nakup”. VeË o preizkusu objektivov na www.e-fotografija.com

Brez dobrega stojala ni nestresenega posnetka. Fotografi, tako amaterski kot profesionalci se pri fotografiranjuna film niti zavedali niso koliko imajo stresenih posnetkov. NajveËkrat se je slabπa kakovost slike skrivala za æevidnim zrnom. Pri projekciji diapozitivov, pa je bil gledalec æe toliko oddaljen od slike, da neostrine niti opazilni. Fuji Velvia filmi so zaradi svojega velikega kontrasta πe bolje skrivali neostrino zaradi stresenosti posnetka.Danes s pomoËjo moËno poveËane slike na raËunalniπkem zaslonu opazimo tisto, kar smo skeneristi æe predmnogimi leti. Stresenih posnetkov ima fotograf veliko. Predvsem pa trditev, ki smo jo kot resnico spoznavali innaprej podajali skozi leta, kakrπna goriπËnica takπen naj bo πe najdaljπi Ëas osvetlitve sploh ne velja!

Preizkus treh objektivov z enako kamero (EOS 1Ds) in nastavitvami (135mm, f/5,6) nam prinese razliËnerezultate. Rezultate preizkusa, ki jih πe dopolnjujem bom objavil v Ëlanku o preizkusih objektivov na spletnistrani www.e-fotografija.com. Zaenkrat samo tile podatki. Zgornji objektiv je cenovnega razreda 900EURO,srednji objektiv je eden najveËkrat uporabljenih objektivov med reporterji in æeleni objektiv veËine zahtevnejπihamaterskih fotografov, ki ga dvigujejo v nebo (2000EURO), spodnji objektiv pa je iz cenovnega razreda250EURO. Kaj nam povedo te slike. Zelo malo. Oziroma samo to, da je ocena slike pri bliænjih motivih lahkopovsem zgreπena, Ëe je ne podamo v celoti, saj so rezultati pri samo malo spremenjeni oddaljenosti od motivalahko drugaËni. Pridemo πe do ene zakonitosti. Vsak objektiv ima pri doloËeni goriπËnici, oddaljenosti inzaslonki svoje dobre in slabe lastnosti. Pred leti mi je test objektiva Sigma 50-500mm nasproti objektivuCanon 200mm f/2,8L pokazal, da Sigma pri 200mm na oddaljenosti 30m in zaslonki f/8 riπe bolje odfiksnega objektiva. Neverjetno a resniËno. Toda oËitno so bile pri 50-500 objektivih v tem razmerju leËe takoodliËno postavljene, da je priπlo do tega neverjetnega rezultata. Ker nisem razumel, sem preizkus (takrat πe nafilm) ponovil. Tako sem priπel prviË do spoznanja, da je lahko vsak objektiv v doloËenih nastavitvah (goriπËnica,razdalja, zaslonka) kakovostnejπi od druge. A kot v primeru 50-500mm, mi je tako odliËne rezultate kazalasamo v prej opisanem razmerju. V vseh ostalih nastavitvah je bila moËno povpreËna.

ko prestopi med objektive, ki so njemu inpredvsem drugim teæko dosegljive cenovnevrednosti, oziroma med objektive, ki sonamenjene najzahtevnejπim fotografom. Vtem primeru si jih veËina æeli upraviËiti"dober" nakup z razlago, da so konËno naπliodliËen objektiv. A ve se, da so ga naπli samozase, in marsikoga takrat æe lahko oznaËimokot fotografa iz prvega opisa.

Seveda pa moramo upoπtevati sedanjost indanaπnjo realnost. Digitalna tehnika jeprinesla povsem drugaËen pogled na tehnikokot kakovost. Predvsem pa je z njeno pomoËjov fotografijo vstopila mnoæica novih(novodobnih) fotografov, ki tehniko in njenokakovost spremljajo prek interneta in razpraviz forumov. V veËini primerov so ocene inmnenja zgreπena in dajejo neizkuπenemu

bralcu vir napaËnih podatkov in pobud zarazmiπljanje, predvsem v smislu "vsakdohvali svojega konja". Vendar pa izkuπenim inpreveË "staromisleËim" prav ti novodobni

fotografi odpirajo nova poglavja v zvezi spreizkusi glede tega, kaj in kje iskati. Kot sespreminjata tehnika in fotografija, sespreminjata tudi mnenje in znanje




VeËina objektivov niæjega in srednjega (tudi nekateri iz viπjega razreda) nam pri povsem odprti zaslonki riπejo slabπe, kot pri bolj zaprtih. Toda tudi tu obstaja meja. Zakar veËino objektivov velja, da najbolje riπejo med zaslonkami 5,6 in 11. Zlata sredina je f/8. Samo najbolj kakovostni objektivi pa nam pri najbolj odprti zaslonki riπejo“skoraj” enako dobro kot pri ostalih. In tu je viπja vrednost teh objektivov. Tudi pri najbolj odprti zaslonki in pri vseh goriπËnicah nam riπejo enakomerno. Bolj malo namkoristi svetlobno moËan objektiv, Ëe pa moramo za viπjo kakovost poseËi po zaslonki vsaj f/5,6 (kot v zgornjem primeru). Res je da z njim lahko vsaj fotografiramo,medtem, ko z drugim, ki ima svetlobno moË samo f/5,6 ne bi mogli. Toda to je objektiv namenjen manj zahtevnim fotografom, ki æelijo veËjo svetlobno moË za manjdenarja. Vedno se nekje pozna tista razlika v ceni. Ali je za vsakega posameznika upraviËljiva pa je naπa lastna izbira. Le naprej ne prepriËujte druge, da je to objektiv,ki je dober za vse. Vsak fotograf ima svoje potrebe, æelje in globino æepa. Na koncu pa spoznamo da tako ali tako na razstavi velja samo eno. Dobra fotografija!

Dva objektiva podobnih goriπËnic in svetlobne moËi,razliËna v kakovosti zapisa in moËno razliËna vkonstrukciji, uporabniπki vrednosti ter ceni.In kaj izbrati? Ni enostavno svetovati, Ëe se resnospraπujete med tema dvema objektivoma. »e pa je æecena, velikost ali teæa eden od veËjih argumentov, davas beli objektiv ne zanima, ni niti trebaargumentiranega odgovora. Prav tako ne, Ëe jepomembnejπi prestiæ od uporabniπke vrednosti.»e pa zgornjih zavor ni in je vpraπanje podkrepljenoz namenom fotografiranja, pa se lahko hitro najdejodobre in slabe lastnosti. Ni vse enako dobro, za vse!

"novodobnega" fotografa. Marsikatero æedolgo znano teæavo ali prednost doloËenetehnike je treba razloæiti ali celo uporabljatidrugaËe kot πe pred leti. Zato sam dajem vsopodporo vsem "novodobnim" fotografom, kina svoj (drugaËen), a vseeno pravi, naËinznajo predstaviti tehniËne teæave objektivov.In kakπen je zame pravi naËin? Predvsem siæelim, da se zapiπe "zame", torej zameosebno je ta tehnika doloËene tehniËne inuporabniπke kakovosti. Posploπevati za vsepa pri uporabi tehnike ne gre!Naslednji korak dobrega preizkusa pa je, daima fotograf dovolj praktiËnih in teoretiËnihizkuπenj z objektivi in s fotografijo. Objektive

preizkusi pod enakimi pogoji in napakepredstavi na naËin, ki je namenjen doloËeniskupini fotografov. Vse pa ni primerno alislabo za vse! Oziroma kot sem æe zapisal nazaËetku. "Je res toliko pomembna kakovostobjektiva? Je in ni! Vse je odvisno od gledalcain privlaËnosti fotografije, tj. ujetega trenutkas svetlobo."

Da bi na pravi naËin spoznali objektive,njihovo vrednost in kakovost, bom v veËnadaljevanjih opisal zmogljivost objektivov inna podlagi preizkusov prikazal njihovokakovost in, kar je najpomembnejπe, njihovouporabniπko vrednost. In zaËnimo od zaËetka!

Kakovost objektivov in njihovpreizkus?Najprej si postavimo zanimivo vpraπanje. Jesploh mogoËe narediti objektiven preizkusobjektiva? Moj odgovor je nenenenene! Lahko panaredimo preizkus, ki bo vsaj pribliæno lahkoodgovoril na vpraπanje, kako dober jeobjektiv, ki je brez tehniËnih napak(nepravilno ostrenje, slaba/-e leËa/leËe,zamik leË, nepravilno delovanje zaslonke), zadoloËenega fotografa. Poznamo dve vrstipreizkusov, pri obeh pa moramo preizkusitiobjektiv, ki nima na poveËavah vidnih napaknepravilnega ostrenja (back/front fokus) inzamika leË (samo en del slike ravne povrπineje drugaËe zarisan, "neoster").In zakaj je moj odgovor ne ne ne ne ne zapisan polkrepko?Zato ker sem preizkusil kar nekaj enakihobjektivov, pa so bili rezultati med njimirazliËni.Prvi preizkusPrvi preizkusPrvi preizkusPrvi preizkusPrvi preizkus je povsem laboratorijski,rezultate pa nam prikaæejo z MTF-preizkusom.Objektiv postavijo na stojalo v razmerjuoddaljenosti neskonËno in laboratorijskoizmerijo loËljivost in kontrast objektiva pri 30linijah na milimeter na sredini (kjer je ponavadi najkakovostnejπi zapis) in ob robovihpri 10 linijah na milimeter.»eprav nam tak preizkus in pozneje zapis vtabeli veliko sporoËa o kakovosti objektiva,pa lahko od objektiva do objektiva prihaja do

doloËenih odstopanj. Proizvajalec bo zapreizkus izbral preizkuπeno odliËen objektivs Ëim manj napakami. Neodvisna testna ekipapa paË tistega, katerega dobi v preizkus. InËim bolj prehajamo z dragih profesionalnihobjektivov, ki so narejeni v majhnih koliËinah,na objektive za πiroke mnoæice, tem veË jelahko odstopanja med objektivi. Zato se nitreba Ëuditi, da po navadi lastni tovarniπkiMTF-preizkusi prikaæejo viπje kakovosti oddrugih ali pa prikazani rezultati celo moËnoodstopajo.Drugi preizkusDrugi preizkusDrugi preizkusDrugi preizkusDrugi preizkus pa lahko opravimo povsemsamostojno. Vzamemo svoj objektiv,naredimo nekaj testnih posnetkov in si napoveËavah ogledamo kakovost objektiva.Preprosta, a povsem napaËna odloËitev.Zakaj?Ker na podlagi preizkusa enega objektiva nitine opazimo razlike v primerjavi z drugimi.Objektiv je treba preizkusiti na veË naËinov.Predvsem pa mora preizkuπevalec za kolikortoliko realno mnenje poznati nekaj optiËnihzakonitosti in moæne teæave pri konstrukcijiali risanju objektiva pri razliËnih nastavitvah.In le Ëe ima dovolj izkuπenj in opravljenihpreizkusov, je lahko njegovo mnenje vrednozaupanja. Pa tudi tu velja, da mora pomislekvedno obstajati. Ocenjevalec mora pokazatineke lastne meje dobrega zapisa, se spustitiz lastnih izkuπenj na raven razliËnih skupinfotografov in doloËiti, za kaj bi sam uporabildoloËen objektiv.V veËini primerov gre torej za zaupanje vpreizkus in predvsem mnenje o tistem, ki jepreizkus opravil. In kljub temu da imam samveliko izkuπenj s preizkusi objektivov, vem,da povsem objektivnega preizkusa ni! Samlahko opravim in predstavim neko lastnomnenje o tem, za koga je doloËen objektivprimeren in kako dobro se bo izkazal vdoloËenih fotografskih situacijah.

Kaj moramo vedeti in na kaj je trebapaziti pred preizkusom in po njem?Brez dolgoletnih izkuπenj pri preizkusuobjektivov razliËnih znamk, formatov in

goriπËnic nikakor ne gre. Kdor æeli podatikolikor toliko zanesljivo mnenje, lahko samona podlagi predznanja in æe videnih rezultatovoceni, ali je objektiv v doloËenem razredu restako kakovosten, da je vreden nadaljnjegapreizkuπanja. Znati mora oceniti, ali je slabπakakovost plod napaËnega rokovanja alinastavitev ali pa je le mogoËe, da objektiv pridoloËeni nastavitvi res deluje slabπe.Marsikateri objektiv sem æe vrnil in vzel vpreizkus πe drugega, ker se mi je zdelakakovost objektiva vpraπljiva. Kaj hitro lahkozavedeπ bralca. ©e toliko hitreje v danaπnjipoplavi objektivov, ki pa so æe tovarniπko vsemanj preizkuπani. Vendar je to samosubjektivna ocena, ki πe ne pove veliko okakovosti.Zato je pri objektivu dobro poznati tudi njegovnamen. »e preizkuπamo makroobjektiv, jetreba pozornost usmeriti predvsem nakakovost slike pri bliænjih motivih. Objektivje le prirejen predvsem za to zvrst fotografije.Zato ga je brezpredmetno primerjati sklasiËnim objektivom enake goriπËnice inugotavljati, kateri je boljπi.Prav tako je treba biti pozoren na primerjavoobjektivov z razliËno svetlobno moËjo.Svetlobno moËan objektiv ima povsem drugouporabniπko vrednost od tistega, ki nam nudislabπo svetlobno moË. Tudi Ëe je svetlobnomoËan objektiv nekajkrat draæji od drugega,πe ni reËeno, da je æe zaradi cenekakovostnejπi v zapisu ostrine in kontrasta.Prav tako zoom objektiv ne moremo primerjatiz objektivom z eno goriπËnico za nek realenrezultat.Predvsem πirokokotni zoom objektivi (kot tudiπirokokotniki z enojno goriπËnico) so polninapak. Veliko leË, ki popravljajo razliËneoptiËne napake, prispeva k zelo povpreËniostrini, veËjim napakam distorzije,vinjetiranja, popaËenja, pa naj gre zaπirokokotni objektiv s πe takim pedigrejem.©e veË pozornosti pa mora fotograf namenitipravilnemu delu in nastavitvi kamere. V velikiveËini primerov hobi preizkusov se kakovostocenjuje na podlagi stresenih posnetkov.Fotograf mora za preizkus objektiva le-tegapreizkusiti pri vseh zaslonkah, zoom objektivepa tudi pri veË goriπËnicah in razliËnioddaljenosti od objekta. Zato brez trdnegakakovostnega stojala ne bo πlo. Prav tako nebrez daljinskega sproæilca (lahko je tudisamoproæilec), v veËini primerov pa je trebauporabiti predproæenje zrcala.Posebno pozornost pa je treba nameniti tudimotivu. Ta mora imeti Ëim veË detajlov v enakiravnini in po celotni povrπini, da lahkopregledamo tudi kakovost slike na robovih.Na koncu pa ne smemo spregledati nitidelovanja avtomatskega ostrenja, toËnosti,hitrosti, premika med veË posnetki itd.NapaËnih nastavitev in uporabe tehnike zanepravilen preizkus je torej veliko. Zato lahkoz gotovostjo trdim, da povsem realne oceneglede preizkusa objektivov ni. Vedno so nekaodstopanja tako med objektivi kot v samempreizkusu. Zato mora fotograf izbrati tistinaËin branja preizkusa ali naËin lastnegapraktiËnega preizkusa, v katerega verjame.Predvsem pa Ëimmanj se obremenjevati gledesamih preizkusov. »e vas vaπ objektivzadovoljuje, je veË kot dober!

Matjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ IntiharMatjaæ Intihar

Celoten Ëlanek bo objavljen na www.e-fotografija.com


f/2,8 f/4 f/5,6 f/2,8

objektivdrugegaproizvajalca

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.come-Fotografija - avgust, september 2006 21e-Fotografija - avgust, september 2006 21e-Fotografija - avgust, september 2006 21e-Fotografija - avgust, september 2006 21e-Fotografija - avgust, september 2006 21 e-Fotografija - oktober, november 2006 13e-Fotografija - oktober, november 2006 13e-Fotografija - oktober, november 2006 13e-Fotografija - oktober, november 2006 13e-Fotografija - oktober, november 2006 13


Adobe PhotoShop CS2 “uËilnica” VI.del

LoËljivost, ppi - dpiPri barvnih osvetljevalnih napravah za opis loËljivosti slikeuporabljamo πtevilo toËk na palec (ppi). Pri tiskalnikih ingrafiËnih osvetljevalnih enotah pa zaradi rasterskega zapisauporabljamo enoto dpi (Dot Per Inch). Piksel je celota. Kotcelotno toËko ga lahko s tremi RGB svetlobami osvetlimo nazaslon ali z barvno osvetljevalno napravo na fotografski papir.Iz veËjega πtevila majhnih pik (dot) pa sestavljamo celoto -piksel. Pri tiskanju tonske vrednosti vsake posamezne barveCMYK sestavljamo z mnoæico manjπih pik (dot); razliËnetonske vrednosti se meπajo in dobimo razliËne barvne vzorce.

NaËini osvetljevanja in tiskanjaNajprej si oglejmo, zakaj potrebujemo razliËno velike izhodneloËljivosti in zakaj imajo tiskalniki in osvetljevalne enoterazliËne naËine zapisovanja.Bistvo je v naËinu zapisa. Barvne laboratorijske osvetljevalneenote in sublimacijski tiskalniki zapisujejo vsako toËkozvezno, toËko po toËko, drugo za drugo in z vsemi vrednostmi,ki jih vsebuje toËka. Za kakovosten zapis potrebujemo slikoz loËljivostjo 300 ppi, 300 ppi loËljivosti mora imetiosvetljevalna enota, oziroma 300 dpi loËljivosti zapisa moraimeti sublimacijska tiskalna enota.Tu pridemo do æe znane razlike; osvetljevalne enote za opisloËljivosti uporabljajo enoto ppi, tiskalniki pa dpi.Naslednja naËina tiskanja sta s kapljiËnimi tiskalniki in grafiËnitisk, kjer se za zapis uporablja Ëb osvetljevalna enota. Obauporabljata rasterski naËin zapisa, tonsko vrednost barve pazapisujeta z manjπo ali veËjo piko.©e neka stvar je zelo pomembna pri rasterskih grafiËnihosvetljevalnih enotah in tiskalnikih. Ko berejo piksel, ki imasvojo barvno vrednost, ga zapiπejo z toËkami/dot za vsakobarvo barvnega meπanja CMYK posebej, z razliËno jakostjo.Viπjo loËljivost izpisa dpi nasproti ppi potrebujemo zato, kergrafiËni rastrski zapis barvno vrednost toËke zapisuje vkvadratu, matriËni obliki, imenovani raster. Viπja je loËljivostslike in grafiËne osvetljevalne enote, veË tonskih vrednosti

se lahko zapiπe. Vzorec toËke vsake barve posebej, ki smo jozapisali v matriËni obliki z veËjim πtevilom pik (dot),imenujemo poltonska pika. Tako izpisana rastrska pika moraËloveπkemu oËesu predstaviti pravi tonski zvezni zapis. Zakakovosten zapis potrebujemo vsaj 256 tonskih vrednosti.Od loËljivosti izhodne enote in gostote rastra, poltonske pike,je odvisna kakovost in natanËnost tiska. ToËko, ki jesestavljena iz veË toËk (dot), imenujemo linija. Linije paizmerimo z enoto line per inch/lpi.KapljiËni tiskalnik nadomeπËa matriËno piko s tiskanjemspremenljive pike (dot) v FM (frekvenËnem) rasterskemzapisu. VeË barve je na sliki, veË toËk se zapiπe. Manj je barvena delu slike, manj toËk zapiπe tiskalnik. Ta naËin tiska jezaenkrat od vseh naπtetih zapisov najslabπi, saj edini neomogoËa zapisati 256 tonskih vrednosti, predvsem zaradipremajhne loËljivosti tiskanja.Vse skupaj je videti dokaj zapleteno za preprosto razumevanjerazliËnih naËinov zapisa.V nadaljevanju si bomo ogledali, kako izraËunamo potrebnoloËljivost fotografije (ppi) za posamezne tiskalnike, kakπneso loËljivosti zapisov razliËnih tiskalnih in osvetljevalnihnaprav ter koliko tonskih stopenj lahko doseæejo s vojimnaËinom zapisa.

LoËljivost osvetljevanja in tiskanjaVpraπanjeZakaj v praksi za najviπjo kakovost potrebujemo loËljivostslike 300 ppi in 256 tonov na barvo?ZaËnimo z æe znanim pojmom. To je loËljivost ËloveπkegaoËesa. Vemo, da Ëloveπko oko razloËi pribliæno 10 linij namilimeter, to je 254 linij na palec.Vemo tudi, da za kakovosten zvezni tonski tisk (barvnaglobina) na papir, na katerem lahko doseæemo najviπjopoËrnitveno vrednost do 2.2 D, potrebujemo 256 tonskihvrednosti (0 do 255), kar doseæemo z 8-bitno barvno globinodatoteke za vsako tiskano barvo posebej.

In kako to doseæemo?Za kakovostno videnje loËljivosti zadostuje 254 zapisanih toËkna palec. Vzamemo πe nekaj rezerve in dobimo æe znanoloËljivost slike 300 ppi. »e enota za izpis omogoËa zapisati300 toËk na palec zvezno v polni velikosti, torej toËko za toËko,smo dosegli kakovosten naËin zapisa. ToËk, s katerimi smozapisali bitno sliko, ni videti.Da vidimo πe tonsko in barvno pravilen zapis, ki zadostujeËloveπkemu oËesu, potrebujemo zapis z 256 tonskimivrednostmi po barvi. To doseæemo z 8-bitnim zapisom pobarvi. S takπno loËljivostjo slike in slikovne toËke, piksla, vtisku dobimo zadovoljivo oster in barvno kakovosten zapisdigitalne fotografije.Zasloni in barvne osvetljevalne naprave prikaæejo izrednebarvne vrednosti zaradi zapisa digitalne slike v RGB naËinu.Pri opisu loËljivosti zaslona smo ugotovili, da 8-bitni zapis pobarvi v celoti zadostuje, Ëe uporabljamo naprave za tisk znajveËjo poËrnitveno vrednostjo 2.2D. Za πirπi razpon bipotrebovali po vsaki RGB barvi 10- ali celo 12-bitno grafiËnokartico, da bi videli tudi v temnih delih slike celoten tonskizapis.Zaenkrat potrebujejo tako kakovosten prikaz barv samo vfotografskih laboratorijih, kjer æe uporabljajo digitalne barvneosvetljevalne enote z 10- ali 12-bitnim zapisom po barvi, torejs 30- ali 36-bitnim zapisom v celoti; pa πe to samo za vrhunskokakovost pri pregledu digitalne fotografije.Barvne osvetljevalne naprave osvetljujejo na klasiËenfotografski papir vsako toËko posebej v loËljivosti 300 ppi.Nekatere zmorejo osvetljevati tudi z loËljivostjo 400 ppi.Spoznali smo æe, da ima toËka obliko kvadrata. Ker so kvadratizgoπËeni na 300 ali celo 400 na palec in s tako gostoto tudizapisani drug za drugim, so s prostim oËesom nevidni.Takemu zapisu pravimo zvezni zapis. Osvetljevalne napravelahko zaradi osvetljevanja z RGB svetlobami loËljivost toËkein njeno tonsko vrednost zapiπejo v celoti. RGB laserskasvetloba barvno zapiπe vsako toËko posebej, barvno vrednosttoËke pa æe prej doloËi program. Najboljπe osvetljevalnenaprave zmorejo vsako toËko posebej zapisati s 36-bitnobarvno globino. To nam prinese celih 68 milijard barvnihvrednosti (236). Toda zaradi razpona poËrnitve 2.6 D tolikotonskih vrednosti na fotografiji niti ne razloËimo. Zatozadostuje zapis s 30 biti. Z razvojem boljπih foto papirjev, kibodo omogoËali viπjo poËrnitveno vrednost in s tem moænostniæje gama vrednosti, 1.5 ali celo 1.0, bo viden πe πirπi barvnirazpon. Vendar je zapis na barvni osvetljevalni napravi πe tudisedaj “najkakovostnejπi” zapis digitalne fotografije.©e nekaj govori v prid zaslonov in barvnih osvetljevalnih enot.NaËin zapisa RGB, torej aditivno barvno meπanje, premoreπirπi barvni razpon v barvnem prostoru. Zato tiskalniki, kizaradi zapisa na papir uporabljajo subtraktivno barvnomeπanje CMYK, æe v osnovi ne zmorejo tako kakovostnegabarvnega zapisa. Razen tistih, ki omogoËajo πe dodatne barveza kakovostnejπi tonski zapis.

na podlagi praktiËnih izkuπenj iz teËajev programa sem se spomnil, da je treba najprej razloæiti teorijo o loËljivosti. Le tako se bodo lahko novi uporabniki programa

in tudi tisti æe bolj izkuπeni na pravilen naËin spoznali, kaj, zakaj in kako deluje sprememba velikosti slike v razliËnih izbranih podatkih. Fotografija mora v æeleni

velikosti imeti predvsem zadostno koliËino toËk, da bo njen izpis zadovoljil naπ pogled na njo. Teorija loËljivosti pa temelji na zanimivem dejstvu. Naπe oko je v

povpreËju sposobno razpoznati 10 linij na milimeter. In od tu naprej se zaËne v digitalnem svetu igra πtevilk za kakovosten pogled na sliko. KoliËina toËk katere

potrebujemo na mersko enoto pa je odvisno od medija na katerem jo gledamo. Predvsem pa je treba preko teorije na pravi naËin spoznati in uporabljati enote, pixel,

dot, line. Marsikdo misli, da je vseeno pisati ppi ali dpi. Je dokler nam drugi obdelujejo slike. Ko pa sami spoznavamo pripravo za tisk sta pa enoti moËno razliËni!

Na levi je zapis s pikslom, na desni zapis z“dot”, pikami, v matriËni obliki 16 x 16, kiomogoËa zapis 256 tonskih vrednosti.

Bele linije v naËinu zapisa z toËkami - dot,so samo zaradi prikaza naËina zapisa.

ToËke dot so zdruæene v enoto Line - linija. Na tiskovini zaradi veËje ali manjπe rasterske pike (sestavljene iz manjπih toËk dot, od tuenota dpi) in s tem meπanjem tiskane toËke z belo barvo papirja vidimo vmesne tonske vrednosti.

PhotoShop, Picasa2 in ostali raËunalniπki teËaji bodo m



Sublimacijski tiskalniki se πe najbolj pribliæajo kakovosti tiska,kakrπnega omogoËajo barvne osvetljevalne enote.Tehnologija omogoËa zapisovanje z 8 biti oziroma 256tonskimi vrednostmi po barvi, s katero tiskamo. TiskalniktoËko na foliji, na kateri je barva, segreje in barva se izluπËi.To lahko naredi z 256 razliËnimi temperaturami in tako zapiπe256 tonskih vrednosti za vsako barvo posebej. Ker je CMYKzapis s folijami transparenten, se barve med seboj meπajo intako nastane zadovoljiv barvni zapis z moæno loËljivostjo 300ppi, kar je tudi pomembno. Tiskalnik lahko zapiπe vseh 300ppi, kolikor smo jih nastavili za loËljivost slike. S takoloËljivostjo so pike neopazne.Vendar je loËljivost datoteke 300 ppi in loËljivost zapisovanjaoziroma tiskanja s 300 ppi primerna samo za osvetljevalnebarvne labolatorijske naprave in sublimacijske tiskalnike, kivsako toËko posebej zvezno osvetljujejo ali tiskajo.

Seznanili se bomo πe z enoto lpi.LoËljivost slike v raËunalniπkem programu lahko poljubnonastavljamo. Sliko lahko stisnemo na gostoto 300 ppi, karzadostuje, da ostanejo toËke po tisku nevidne. V vsaki toËkije tudi popoln zapis njene barvne tonske vrednosti. Kolikπenje, je odvisno od tipala v kameri ali skenerju, s katerim smozajeli sliko. Za kakovostno tiskanje zadostuje 8-bitni zapisali 256 tonskih vrednosti, kar pa æe vemo.RazliËne naprave za tiskanje uporabljajo vsaka svoj naËinzapisa in s tem drugaËne enote. ©e enkrat si oglejmo naËinzapisa z barvno osvetljevalno napravo in s sublimacijskimtiskalnikom.Osvetljevalna enota vsako toËko zase osvetljuje s tremibarvnimi laserji RGB in z meπanjem svetlobe ustvari tonskizapis. To pomeni, da se vsaka toËka zapiπe v svoji tonski in zmeπanjem treh barv v svoji barvni vrednosti. Ker vemo, da300 zapisanih toËk na palec zadostuje in ker je vsaka toËkazapisana v svoji barvni in tonski vrednosti, se priosvetljevalnih enotah zadovoljimo z loËljivostjo slike 300 ppi.Torej za zapis loËljivosti uporabimo enoto ppi.Pri sublimacijskih tiskalnikih je drugaËe. Zapisovanje je vCMYK (mali domaËi tiskalniki tiskajo samo CMY) obliki. Torejbarve dodajamo drugo na drugo. Za kakovosten izpispotrebujemo 300 ppi loËljivosti slike, vsak piksel posebej pase πtirikrat zapiπe zapovrstjo drug na drugega z drugaËnotonsko vrednostjo. To doseæemo, kot smo æe spoznali, zrazliËno temperaturno segrevanja vsake barvne folije CMYKposebej. Ker lahko segrevamo vsako toËko posebej, zadostujeloËljivost slike 300 ppi. Ti tiskalniki omogoËajo vsako toËkoposebej zapisati z 256 tonskimi vrednostmi. VeË doloËenebarve vsebuje vhodna toËka, bolj bo folija na tistem delusegreta in veË folije se bo izluπËilo na papir.

KapljiËni tiskalniki ne potrebujejo 8-bitne barvne globine.Zaradi naËina nanaπanja barv z drobnimi kapljicami æeomogoËajo zapis z visoko loËljivostjo 2400 ali veË dpi. Zapispike poteka z FM frekvenËnim rasterskim zapisom. Vsaka pikase zapisuje samostojno. Bolj ko je barvni odtenek svetel, manjtoËk zapiπe tiskalnik - in obratno, temnejπi ko je barvniodtenek, veË toËk na palec zabeleæi tiskalnik. Boljπi kapljiËnitiskalniki za prikaz veË tonov in manj vidne izpisane toËkeuporabljajo πe moænost izpisa toËke v razliËnih velikostih in ssvetlejπimi toni cian in magenta barve, oziroma πe z dodatnimisivinskimi ali meπanimi rarvami(rdeËa, zelena, oranæna). Takoposkuπajo pridobiti Ëimbolj zvezen zapis tonske lestvice. Kljubvisoki loËljivosti tiskanja kapljiËnim tiskalnikom to πe neuspeva v celoti. Za zvezni zapis 256 tonskih vrednostipotrebujemo matriko zapisa 16 x 16. To pa pomeni veË kot3.000 dpi pri loËljivosti pike 200 lpi, kolikor jo æe zmorejokapljiËni tiskalniki.»e primerjamo sliko, stiskano s kapljiËnim tiskalnikom, s sliko,osvetljeno na fotografski papir z barvno osvetljevalnonapravo, se lahko prepriËamo, koliko pomenijo vmesnetonske vrednosti pri konËni fotografiji. Tiskana slika izkapljiËnih tiskalnikov je glede ostrine in kontrasta v primerih,v katerih potrebujemo visoko loËljivost, celo boljπa od slikeiz drugih naprav, toda glede tonskih zapisov πe zaostaja zaslikami iz osvetljevalnih naprav in sublimacijskih tiskalnikov.Kateri zapis pa je boljπi? Zopet sledi æe veËkrat zapisaniodgovor. Kakovost izpisa je odvisna od vsakega gledalcaposebej. Pri dveh kakovostnih izpisih iz razliËnih naprav bomoteæko dobili enotno mnenje.Priπli smo do zakljuËka, da sta loËljivost toËke/barvna globinain loËljivost slike tisti lastnosti, ki pogojujeta, kakπno loËljivostbomo iztisnili z naπim tiskalnikom in koliko tonskih vrednostibo le ta zmoæen zapisati.

Spoznali smo, da velja kot enostavna razlaga loËljivost slikein loËljivosti izpisa 300 ppi samo za sublimacijske tiskalnikein barvne osvetljevalne enote.Grafik pa se mora spoznati πe z teorijo, koliko dpi izhodneloËljivosti potrebujemo za naπ kapljiËni tiskalnik aliosvetljevalno napravo, s kakπnim rastrom ali koliko linij napalec bomo lahko zapisali in koliko vmesnih tonskih vrednostilahko dobimo. Ker kapljiËni tiskalniki πe ne dosegajo loËljivostigrafiËnih osvetljevalnih naprav, nekateri za tisk uporabljajofrekvenËni rasterski zapis in pa variabilno piko, so ti izraËuniza njih zgolj teoretiËni. Zato v tem Ëlanku izpuπËam ta delteorije.Iz podatkov proizvajalca poznamo loËljivost naπe izpisovalnenaprave, naj bo to tiskalnik ali laserska osvetljevalna naprava.Vemo, da za kakovosten izpis potrebujemo 256 tonskihvrednosti po barvi in najmanj 150 lpi tiskanega zapisa.V tem poglavju smo predvsem s teoretiËnega glediπËaspoznali, kolikπno loËljivost fotografije in barvne globinepotrebujemo za kakovosten izpis.Omenil sem æe, da je kakovost tudi relativen pojem in vËasihfotografija iz kapljiËnega tiskalnika deluje bolj vπeËno kot izosvetljevalne enote. In prav tu je Ëar digitalne tehnike.Moænosti za izdelavo fotografije so neomejene, prav tako paso lahko tudi deljena mnenja glede kakovosti izpisa. Najboljπioriginal je πe vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samonjegovi boljπi ali slabπi pribliæki. Kakovost kopije ocenjujetavaπe oko in vaπe osebno dojemanja barv, kontrasta in zapisav celoti.Vse πtevilke so zapisane v najveËji vrednosti, ki æe zagotavljajodobro kakovost. VeË ne potrebujete, s preizkusi pa boste samiugotovili, ali vam zadoπËa tudi slabπa kakovost.Perfekcioniste pa tako ali tako niË ne zadovolji!


Zgoraj zapis tonskih vrednosti z osvetljevalno enoto (s svetlobo), piksel za pikslom (ppi). V sredini grafiËni rasterski zapis z linijo (lpi) sestavljeno izveË toËk (dot) in spodaj zapis z frekvenËnim zapisom kapljiËnih tiskalnikov, vsaka toËka (dot) tvori svojo celoto.

o meseca januarja objavljeni na www.e-fotografija.com



Barvno upravljanje v praksi IV.del www.e-fotografija.com / www.rgb.si

RGB ali CMYK

Nasvet! RazliËne barvne prostore in njihove karakteristike je treba dobro spoznati. Osnovne barve so na veËini zaslonov lepo zapisane. RGB svetloba zapiπe Ëiste tonske vrednosti, zapis s tiskalniki pa ni veË tako prepriËljiv. NajveË teæavje v pravem zapisu modre in zelene barve. Meπanje 100% cian in 100% magente teoretiËno daje modro barvo iz RGB barvnega meπanja. Prav tako 100% cian in 100% rumene daje zeleno barvo. Toda barve, ki jih uporabljamo zatisk, so delno pokrivne in njihove tonske vrednosti v prej izraæenih vrednostih ne ustrezajo povsem. Za modro barvo je v tisku treba magento spustiti s 100% na samo 50% do 70%. Prav tako je za zeleno barvo priporoËljivo zniæati cianna 50% do 70%. Seveda pa je vse v vaπem videnju in dojemanju barv. Zato se dobro spoznajte s korekturo barv in s tiskanjem. Le tako boste fotografijo, ki jo vidite na zaslonu, lahko pripravili za odliËen izpis.

V prejπnjih treh poglavjih nam je Franci Müller(www.rgb.si) razloæil osnove barvnegaupravljanja “ColorManagement” in njegovouporabniπko vrednost ter nastavitve, vendarsamo dokler æelimo naπe barve upravljati vAdobeRGB ali sRGB barvnem prostoru. Torejdo tedaj, ko naπe fotografije gledamo naraËunalniπkih zaslonih ali osvetljujemo nafotolaboratorisjkih osvetljevalnih enotah. Kajpa naprej. Kako upravljati z barvami, ko siæelite svoje fotografije izpisati prekokapljiËnega ali sublimacijskega tiskalnika.Marsikdo se je æe ujel v past “slika na zaslonuin izpis iz tiskalnika”! Sliki na dveh razliËnihprikazanih medijih si nikakor nista enaki. Nepomaga kalibracija zaslona, razni originalni

SvetlobaBrez svetlobe ni fotografije. Prek objektivazariπe sliko na film ali tipalo. Zato jepoznavanje njenih osnov dobrodoπlovsakemu fotografu, πe posebej Ëe se vdigitalni temnici sam ukvarja z barvnokorekturo in izpisom fotografij.Svetloba je elektromagnetno valovanje.»loveπko oko prepozna barvne vrednostiglede na valovno dolæino valovanja. Kjer sovse barvne vrednosti zastopane enako, okozazna sivo ali belo svetlobo, odvisno odintenzitete (jakosti svetlobe). »e svetlobe ni,ali ni odbita od neke povrπine pravimo, da jebarva Ërna.

Bela svetloba je sestavljena iz vseh barvspektra. »e spekter razdelimo na tri enakedele, bo prvi del dal rdeËo, drugi zeleno intretji modro barvo. Te tri barve ponovnozdruæene skupaj dajo belo svetlobo, zato jihimenujemo osnovne barve. V digitalni tehnikijih boste vsezkozi sreËevali kot kratico RGBRGBRGBRGBRGB(RRRRRed GGGGGreen BBBBBlue). Njihovo meπanjeimenujemo aditivno barvno meπanje.

Z odvzemanjem ene od osnovnih barv belisvetlobi dobimo cian, magento in rumenobarvo, odvisno od tega, katero osnovno barvoodvzamemo. Te tri barve v celotnem barvnemspektru dopolnjujejo osnovne barve dopopolne bele svetlobe in jih zato imenujemokomplementarne barve. Spoznavali jih bomopredvsem pri izpisovanju s tiskalniki in priizdelavi grafiËnih tiskovin pod kratico CMYCMYCMYCMYCMY(CCCCCyan MMMMMagenta YYYYYellow) in KKKKK (K, Ërna je dodanaker z barvami CMY pri tisku ne doseæemozadovoljive moËne Ërne). Njihovo meπanjeimenujemo subtraktivno barvno meπanje.

V naravi se beli svetlobi, ki je sestavljena izcelotnega barvnega spektra, ob trku z gostosnovjo del spektra odvzame, s tem sespremeni dolæina valovanja in vidimo barvo.Primer: Bel papir odbija cel svetlobni spekter,zato vidimo belo svetlobo. »e ga obarvamo zrdeËo barvo, bo odbijal samo rdeËi delspektra, plavi in zeleni del spektra pa bovsrkal (ta del spektra ne bo odbit).Barvno meπanje RGB/CMYKOd predmeta odbita svetloba se sfotografiranjem prenese na film ali tipalo.Toda oba medija morata imeti moænostbarvnega zapisa, ki ga omogoËajo barvni filtriin pigmenti. Najpogostejπa barvna modela, kiju uporabljamo v fotografiji, sta RGB in CMYK.RGB naËin meπanja svetlobe uporabljamo priosvetljevanju fotografij na fotografski papirin pri prikazu fotografije na zaslonih. Torejpovsod tam, kjer fotografijo zapisujemo ssvetlobo.CMYK meπanje uporabljamo pri tiskanihfotografijah, iztiskanih s tiskalniki ali zgrafiËno tehniko. Bela svetloba se odbija odfotografije. Oba naËina meπanja svetlobeuporabljamo tudi pri barvni korekturi zraËunalniπkim programom pred osvet-ljevanjem ali tiskanjem. NaËin in izvedbabarvne korekture sta velikega pomena zakonËno kakovost fotografije. Zato jepoznavanje osnov barvnega meπanja za vse,ki boste fotografije sami popravljali, tiskali,velikega pomena.Z osnovnimi in komplementarnimi barvami inz aditivnim in subtraktivnim barvnimmeπanjem se bomo sreËali tudi v nadaljevanjuteme o barvnem upravljanju (se nadaljuje).


Barvni model po vzorcu mednarodne organizacije za razsvetljavo (Commission Internationale d’ Eclairage) CIE.Na zunanjih delih vzorca, kakor ga zazna naπe oko, so nasiËene barve, premik k sredini daje nenasiËene barve, vsredini pa je seπtevek vse svetlobe, bela (E). Vmes pa so oznaËeni barvni prostori in njihova πirina tonskega zapisa.

G

B

RE

ICC opisi za toËno doloËen tiskalnik inmaterijal s katerim izpisujemo in ki sprejemabarve. In prva vpraπanja pridejo kmalu samaod sebe. Moja fotografija je v RGB barvnemprostoru. Zakaj tiskalnik deluje z drugimibarvami?Najprej se je treba vpraπati zakaj RGB, zakajCMYK ali njegove izvedbe (a o tem se bomosreËevali v kasnejπih Ëlankih pri kapljiËnihtiskalnikih). Oziroma treba bo predvsemrazloæiti zakaj je CMYK barvni prostorpomemben.Vendar bom vseeno zaËel z osnovo. Revija jele namenjena digitalnemu fotografskemuizobraæevanju za πirπe mnoæice, zato je pravda z osnovami tudi zaËnem.

Zapis piksla

Zapis dot

Aditivno barvno meπanje s svetlobo RGB

Subtraktivno barvno meπanje CMY z barvami.K, Ërno se dodaja zaradi nezmoænosti barvnih barvilCMY da ustvarijo zadovoljivo moËno Ërno.


100 C100 C100 C100 C100 C 100M 100M 100M 100M 100M 100Y 100Y 100Y 100Y 100Y 100C100Y 100C100Y 100C100Y 100C100Y 100C100Y 60C100Y 60C100Y 60C100Y 60C100Y 60C100Y 100C50M 100C50M 100C50M 100C50M 100C50M 100C100M 100C100M 100C100M 100C100M 100C100M 1 100M100Y 1 100M100Y 1 100M100Y 1 100M100Y 1 100M100Y

Sivi stopnjasti klin, tiskan samo s Ërno barvo. V sivinah lahko s prostim oËesom vidite drobne toËke (line, sestavljene iz dot). Njihova loËljivost je 150lpi (linij na mm). GrafiËni tisk nam ne omogoËa tiskati s 300lpi, da toËk s prostim oËesom ne bi videli.

Sivi stopnjasti klin, tiskan z vsemi πtirimi CMYK barvami. Kadar tiskamo »B sliko v tem naËinu, se bomo prevladi doloËenega prevladujoËega tona zelo teæko izognili.

Skica: Franci Müller/rgb.si

Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: www.e-fotografija.com e-Fotografija - avgust, september 2006 13e-Fotografija - avgust, september 2006 13e-Fotografija - avgust, september 2006 13e-Fotografija - avgust, september 2006 13e-Fotografija - avgust, september 2006 13


OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus je predstavil novo SLR kamero 4/3sistema, kateremu sta se z novimi kameramiin objektivi pridruæila πe Panasonic in Leica.»e je OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus z modeli kamere E-1, E-300 inE-500 poskuπal uveljaviti svoje znanje tako,da je naredil tudi po obliki in funkcijahprimerljive kamere drugim podjetjem, z E-330dodal med DSLR kamere funkcijo LiveView,ki πe ni dobila veËje podpore med fotografi,pa je z novo kamero Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 podjetjezopet naπlo samo sebe in ubralo svojo æeznano in priznano pot. Pri E-400E-400E-400E-400E-400 se nisozgledovali po ostalih kamerah. Obrnili so sek lastni (nekdaj æe uspeπni) tradiciji.Leta 1973 je OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus na trg postavil SLRkamero z oznako OM-1. Najmanjπa in najlaæjaSLR kamera je v hipu osvojila mnoæice hobifotografov (tudi pri nas jih ni bilo malo). OMsistem so razπirili s πe kakovostnejπimi OM-2, OM-3 in OM-4 ter OM-10, OM-20, OM-30 inOM-40 kamerami namenjenimi hobifotografom.Konec 80-tih pa je OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus po zanimivi AFkameri OM-707 ukinil proizvodnjo SLRfotokamer (razen kamer serije IS zneizmenljivim zoom objektivom). A vse dodanaπnjih dni je ime OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus kot ZUIKOZUIKOZUIKOZUIKOZUIKO skaterim predstavljajo lastne objektive ostalozelo cenjeno.In ob prvem pogledu na kamero sem v njejtakoj videl nekaj veË. Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 ima nekdrugaËen, nov sveæ pristop v digitalni svet SLRfotokamer. Kot nekdaj OM-1, je danes E-400E-400E-400E-400E-400najmanjπa in najlaæja DSLR fotokamera.Kompaktnost ji omogoËa 4/3 sistem, kiuporablja manjπa tipala in s tem povezanimmanjπim razmerjem ostalih elementov. Takoje lahko manjπi svetlobni jaπek, kot samiobjektivi.Rokovanje s kamero kljub kompaktnosti πevedno ostaja enostavno, pa Ëeprav so seizognili veËjemu dræalu. Res da ne moremokamero dræati v roki, kot veËje in teæje kamereiz viπjih uporabniπkih razredov. Toda za hobiuporabnike SLR kamer, ki od njih nepriËakujejo profesionalnih lastnosti jekompaktnost mnogokrat πe bolj pomembnaod popolne ergonomije in oprijema.Kljub vsemu pa se Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 prijetnodræi v roki. Ohiπje je iz trdne plastike. Prednjiin zadnji del kamere kjer jo dræimo z desnoroko je obleËeno v gumo. Proæilec in ostaligumbi so dobro razporejeni. Ob vklopukamere nam modra luËka in napis SSWF obnjej da vedeti, da ima tudi Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400posebni ultrasoniËni sistem za samo ËiπËenjetipala.

OhiπjeNa prednji strani je samo gumb za odblokadoobjektiva in na levi strani luËka za prikazdelovanja samosproæilca ter IR sprejemnik zadaljinski proæilec.Leva stran je prazna, na desni pa so plastiËnavratca za katerimi je leæiπËe za dve kartici xDin CF. Kar je zelo pohvalno, saj lahko vsiuporabniki Olympus Olympus Olympus Olympus Olympus kompaktnih kamerkartice uporabijo tudi v kameri E-400E-400E-400E-400E-400.Zgornji del kamere nima veliko gumbov. A

zaradi majhnih mer kamere zgleda kot da jihje vse polno. Na levi strani sta gumba za dvigbliskavice in za vstop v nastavitve naËinanjenega delovanja. Pri nastavitvi bliskaviceimamo na zaËetku moænost AUTO izbire, vnadaljevanju pa izniËenje efekta rdeËih oËi(pred blisk), popoln izklop bliskavice (nedeluje tudi Ëe je dvignjena, razen vavtomatikah kjer je vklop bliskavice æe prednastavljen).Sledijo nastavitve podaljπanega bliska inglavnega bliska na drugo zavesicozaklopa. V nadaljevanju pa

lahko roËno nastavljamo moË bliskavice odpolne moËi 1/1 do samo 1/64 moËi bliska.Poleg je πe gumb za premik na zajem veËposnetkov v sekundi (tri), vklopsamosproæilca (2 ali 12 sekund) in preklop naproæenje preko daljinskega proæilca.Na vrhu kamere je leæiπËe za dodatnebliskavice, pod njo pa vgrajena bliskavica.Desno je najprej vrteË gumb z moænostmi zaprogramski zajem in samo nastavitve, terpreklop na slikovne nastavitve zajema. Nazadnjem delu gumba je obroË s katerimvklopimo/izklopimo kamero. MogoËe je tagumb zaradi kompaktnosti kamere malonerodno postavljen, a se ga uporabnik hitronavadi.Desno na prednji strani je proæilec. Kljubmalemu prostoru na kameri pa je dobropostavljen. Za fotografa je dobro nastavljenza samo proæenje ali pri poloviËnem pritiskugumba za ostritev (AF) ter merjenje svetlobe.Desno je gumb, ki naprednemu fotografulahko odliËno sluæi za zajem boljπegaposnetka. Svetlomer ni nezmotljiv tehniËnielement v kameri, zato ga je potrebno zlastnimi nastavitvami veËkrat korigirati. SpomoËjo hitro dosegljivega +/- gumba sefotograf veËkrat odloËi poseËi po korekturiekspozicije in s tem zajetju kakovostnejπegaposnetka.Na zadnjem delu pa je vrtljiv gumb za izbironastavitev ali v funkciji pregleda slike zapregled veË slik ali za 14X-no poveËavo le te.Zadnja stran je za tako majhno kameroneverjetno pregledna. Na levi strani so πtirjegumbi. Prvi je za pregled æe posnetih

fotografij, sledi gumb za izbris slike, gumb zavstop v MENU in gumb za preklop medinformacijami med kamerami.Na zgornji strani je iskalo. Je za skoraj en cen-timeter izboËeno iz kamere in poslediËno donosu uporabnika prijazno. Zaradi nekaterihmajhnih mer 4/3 standarda (tipalo, medlica,iskalo) ima fotograf pri doloËenih motivihlahko teæave z iskanjem in lovljenm le tega(slaba svetloba, hitrost gibanja). Desno odnjega je gumb za korekcijo dioptrije +1 do -3.Je malo trd in neroden za premikanje. A podrugi strani je to tudi pozitivno. Saj ko sienkrat nastavimo dioptrijo za naπe oko, jobomo le steæka pomotoma premaknili. Zraven

iskala je gumb AEL/AFL.Sluæi tako za zak-

lepanje ekspozicijekot ostrenja. Za

vse, ki gledate skozi iskalo z levim oËesom jenerodno postavljen, saj z desnim palcem silitetudi v oko, kadar gledate obenem prekoiskala. Ima pa ta gumb dodatne lastnenastavitve preko MENU-ja. Tako ga lahkouporabljamo tudi kot gumb s katerimvklopimo avtomatsko ostrenje in nam proæilecsluæi samo za izmero svetlobe in proæenje.Tudi Ëe imamo kamero nastavljeno na roËnoostrenje, lahko gumbu doloËimo funkcijo, daob pritisku na njega vklopi avtomatskoostrenje. S temi nastavitvami je lahko kamerav doloËenih naËinih fotografiranja zeloprijazna do uporabnika.Pod iskalom je 2.5 palca velik zaslon z odliËnoloËljivostjo 215.000 toËk. Ob pritisku naproæilec se nam na zaslonu pokaæe veËinanastavitev, ki jih fotograf premika medfotografiranjem. S pritiskom na gumb

"info"lahko zmanjπamo koliËino moænihnastavitev na samo tiste najosnovnejπe,oziroma s ponovnim pritiskom na gumbizklopimo zaslon.Desno od zaslona je gumb Fn. Preko MENU-ja mu doloËimo lastnost. Sam sem mu doloËillastnost, da sluæi za pregled globinske ostrine.Lahko pa ga tudi uporabimo samo za testniposnetek (vidimo ga na zaslonu a se ne zapiπena spominsko kartico in za moænost korektureWB (bele barve) s pomoËjo posnetka inkorekture opravljene na njemu).Sledi pa πe πtirifunkcijski gumb za premik mednastavitvami v vse πtiri smeri, v sredi le tehpa gumb OK, s katerim odpremo moænostpremika nastavitev preko zaslona in zapotrditev funkcij pred nastavljenih prekoMENU-ja. Povsem na spodnjem delu kamerepa je gumasti zatiË za katerim je USB/videoizhod.Na spodnjem delu kamere je kovinski navojza stojalo ter na desni strani vratca zakaterimi je Li-Ion baterija. Zaradikompaktnosti kamere je drugaËne oblike kotsmo je bili vajeni do sedaj v OlympusOlympusOlympusOlympusOlympuskamerah E sistema.

MENU»e sem za kamero Olympus E-500 zapisal,da je za kamero, ki je namenjena hobifotografom, ki πele vstopajo v SLR svet MENUmoËno preobseæen z nastavitvami. Pa so priE-400E-400E-400E-400E-400 upoπtevane vse moje æelje, katere semizrekel æe tudi na razgovorih z OlympusOlympusOlympusOlympusOlympusinæenirji.Tako je OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus MENU sedaj eden mednajenostavnejπimi, a s πe vedno zadostilastnimi nastavitvami, ki lahko fotografu

olajπajo delo za njegov naËin fotografiranja.Kot nalaπË je za vse, ki iz OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus kompaktnihkamer vstopajo v DSLR svet.Ko pritisnemo gumb MENU imamo na levistrani na razpolago 5 oken. S prvo funkcijo(kamera setup) lahko formatiramo kartico,sledi zapis lastnih nastavitev (lahko sizapiπemo povsem lastne nastavitve in Ëe tudismo katere od nastavitev premaknili, oziromanam jih je nekdo prenastavil, se lahko takojpovrnemo v naπe nastavitve), sledi funkcijaza nastavitev zasiËenosti barv, premik medgradacijo slike, lahko enostavneje zajamemoHiKey (moËna s svetlimi toni) ali LowKey(celotna slika poudarjena s temni toni)fotografijo. Sledi nastavitev za kakovostzajema slike od RAW do manjπe loËljivosti inmoËnih kompresij, nato je πe funkcija zakorekturo bele barve, izbiro obËutljivosti in

Olympus E-400

Olympus E-400 in oba kit objektiva nam nudita vso SLR kakovost in uporabnost. Obenem pa je celotenkomplet izredno majhen in lahek. Kombinacija kot nalaπË za zahtevnega popotniπkega fotografa.

Celoten Ëlanek je objavljen na www.e-fotografija.com



vklop/izklop funkcije za zmanjπevanje πuma ob izbiri visokeobËutljivosti tipala in daljπih Ëasih osvetlitve.V drugem oknu imamo na izbiro premik med naËini merjenjasvetlobe (po segmentih, poudarkom na centralnem delu,sredinsko merjenje in spot merjenje), sledi moænost korekturebliskavice, naËina delovanja ostrenja (kamera nam dopuπËatudi æe po avtomatski izostritvi roËni popravek), izbiro medostritvenimi toËkami (na izbiro imamo samo tri) in vklopdelovanja “bracketing” funkcije, ko lahko zajamemo trizaporedne posnetke z razliËni korekturami ekspozicije.Tretje okno nam nudi moænosti za pregledovanje æe posnetihfotografij in popravek ali direktno tiskanje le teh. V oknu EDITlahko izberemo fotografijo in jo preko te funkcije spremenimov »B, sephia, popravljamo tonske vrednosti, popravimo efektrdeËih oËi ali sliko iz visoke loËljivosti spremenimo v niæje. Vprimeru, da imamo v kameri dve kartici pa lahko slike tudikopiramo iz ene na drugo. Obenem pa imamo πe moænosttiskanja direktno iz kamere (lahko nastavimo tudi πtevilokopij).Sledita πe dva okna z moænostjo lastnih nastavitev. Prvi je boljfotografko uporabniπki, drugi pa bolj za nastavitev samegadelovanja funkcij kamere.V prvem oknu so uporabne funkcije "AUTO POP UP"prekokatere doloËamo ali se bliskavica avtomatsko dvigne iz leæiπËa,ko ima kamera premalo svetlobe, ali pa moramo to postoritisami. DoloËitev delovanja gumba AEL/AFL, izbiro funkcije Fn.gumbu (pregled globinske ostrine, testni posnetek, popravekWB korekture).V drugem oknu pa nastavljamo, uro, izbiro na katero karticonaj kamera zapisuje, jakost svetlosti zaslona, jezik, Ëasdelovanja zaslona in kamere, barvni prostor sRGB, AdobeRGB,pixel mapping, cleaning mode in pogled na firmware πtevilko.Seveda pa ne smemo pozabiti, da ob pogledu na MENU sledinovo preseneËenje in najbræ moËan argument medljubiteljskimi fotografi za nakup prav te kamere. Vsi napisi nakameri so v slovenskem jeziku (Ëe kamere programsko ninadgradil proizvajalec ali uvoznik, to lahko postorite sami) inni malo starejπih uporabnikov analognih SLR kamer, ki jim boE-400E-400E-400E-400E-400 olajπala vstop med uporabnike nove digitalnetehnologije.

Kakovost fotografijeKakovost fotografije iz kamere Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 je za hobiuporabnika povsem zadovoljiva. V primerjavi s kamerami vkonkurenËnem razredu in s prav tako kit objektivi, pa jebistvena razlika predvsem zaradi nekaj veË πuma pri viπjihobËutljivostih (800 in 1600ISO). Manjπe 10M toËkovno tipaloin poslediËno manjπe pike na tipalu imajo svojo ceno. Apoudarjam, da za hobi fotografa teh teæav niti opazil ne bo. Jepa sam zapis z lepimi zasiËenimi barvami, dobrim kontrastomin ni potrebe po veËjem vplivu na dodatni popravek slike.Kamera je namenjena hobi fotografu in njeno kakovost tudiglejmo iz te smeri. Predvsem pa na kakovost slike lahko v velikimeri vpliva znanje fotografa in poslediËno pravilne nastavitvekamere, ter kakovost objektivov.OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus je za kamero izdelal dva nova zelo kompaktnaobjektiva Olympus Digital Zuiko EDOlympus Digital Zuiko EDOlympus Digital Zuiko EDOlympus Digital Zuiko EDOlympus Digital Zuiko ED, goriπËnic 14-42mm (28-

84mm ekv.35mm) in 40-150mm (80-300mm ekv.35mm). Obapripomoreta k majhni teæi kamere, tele zoom 40-150mm pa jelahko zaradi 4/3 sistema resniËno zelo kompakten. Je manjπiod vseh tele kit objektivov na drugih kamerah. Kamero E-400E-400E-400E-400E-400se bo v veËini primerov kupovalo z obema kit objektivoma.Zato sem jo z njima tudi preizkusil.Drugih "kakovostnejπih"ZUIKOZUIKOZUIKOZUIKOZUIKO objektivov na kameri nisempreizkuπal (v sistemu je æe 16 Olympus objektivov ter nekajSigma in Leica), saj jih bodo za to kamero le redki dokupovali,predvsem pa kamera sami ni namenjena, da bi zahtevnejπemufotografu sluæila kot prva kamera, ali celo kamera, ki naj bi æezdaj zamenjala E-1, na kateri se uporablja odliËni objektiv 14-54mm f/2.8 – 3.5. Seveda, pa bi s takim objektivom dosegliviπjo tehniËno kakovost slike (predvsem v ostrini).Objektiva sicer nista nek tehniËni biser. Od kit objektivov inpredvsem za to ceno niti ne smemo priËakovati preveË. A poprikazanem sta πe vedno povsem zadovoljiva za svoj namen.Kot kamera E-400E-400E-400E-400E-400, sta tudi objektiva namenjena fotografu, kiπele vstopa v DSLR svet in v njemu ne iπËe visoke kakovostislike ampak predvem viπjo uporabniπko vrednost naprotikompaktni kameri.

ZakljuËekOlympusOlympusOlympusOlympusOlympus me je do sedaj prepriËal v svoj 4/3 sistem (predvsemna raËun dobrega ohiπja in leta 2003 odliËne konkurenËneprednosti ultrasoniËnega ËiπËenja prahu) samo s kamero E-1.A tudi pri tej so na zaËetku prodaje na æalost pretiravali s cenoin se kamera ni zasidrala med zahtevnejπimi fotografi. Danespa so (vsaj zame osebno) z E-400E-400E-400E-400E-400 naπli pravo pot do fotografa,ki πele vstopa v DSLR svet, tako glede prave oblikovne terfunkcionalne reπitve.Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 je po mojem mnenju zaradi danes posebneoblike (zaradi majhnega dræala so se malo obrnili nazaj),majhnih mer, dobrega materiala ohiπja, malega πtevila samonujno potrebnih gumbov, sistema za ËiπËenje prahu izpredtipala in enostavnega MENU-ja ponovno na tistem mestu kjerso bili s kamero OM-1 leta 1973. Torej ima OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus s kameroE-400E-400E-400E-400E-400 ponovno moænost vskoËiti in se priljubiti πirπemu krogufotografov.Kompaktnost same kamere E-400E-400E-400E-400E-400 kot celotnega 4/3 sistema,enostavnost rokovanja z njo, dvojna kit ponudba (14-42mm"ekv.28-84mm"in 40-150mm "ekv.80-300mm´) in zanimivacena za komplet bodo z uspeπno predstavitvijo kamere E-400E-400E-400E-400E-400,le to tudi uspeπno prodajali.©e toliko bolj, Ëe se bo Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 ponudilo na pravi naËin.Prvi pravi korak za slovenski trg je æe narejen. Meni kamere jev slovenskem jeziku, kar bo mnogim olajπalo spoznavanje znastavitvami in poslediËno kamero nastaviti za boljπi zajemslike.Moje mnenje je, da je Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 lahko dobra in zelouporabna kamera za vse fotografe, ki si trenutno samo æelijoiz kompaktnih kamer preskoËiti v uporabniπko in kakovostnoviπji DSLR svet. Nimajo pa v naslednjih dveh, treh letih nekihveËjih ambicij postati zahtevnejπi hobi fotograf.Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 je v celotni kit ponudbi z obema objektivomaodliËna reπitev za te hobi fotografe. Kompaktna in lahkakamera jim je lahko sopotnik vsepovsod. Dodatni tele zoomobjektiv 40-150mm ne doprinese k bistvenemu poviπanju teæekomplete, gre v πe tako malo torbico ali malo veËji hlaËni æep,doprinese pa k odliËni dodatni vrednosti glede ozkega kotazajema (ekv.300mm v 35mm razredu).Zato je lahko Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 tudi prava izbira za zahtevnejπegadruæinskega in popotniπkega fotografa. Za ljubiteljepohodniπtva in gora ter lahkega nahrbtnika v katerem kamerain objektivi zavzamejo Ëimmanj prostora pa sploh prva izbira.©e malo dodatnega znanja o uporabi zrcalno refleksne kamere,njenih funkcij (upam, da bo OlympusOlympusOlympusOlympusOlympus pripravil dodatnoizobraæevanje po nakupu) in vaπe fotografije bodo krepko viπjekakovosti, predvsem pa bolj vπeËne za gledalca, kot so biledo sedaj fotografije iz vaπih kompaktnih fotokamer.Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400Olympus E-400 pa je zanimiva πe iz enega pogleda. Kameribodo namenili tudi podvodno ohiπje PT-03, ki bo omogoËalofotografirati s kamero E-400E-400E-400E-400E-400 kar 40m pod vodno gladino.

Matjaæ IntiharOlympus je trenutno edini, ki nam nudi neverjetno enostavnost uporabetudi bolj zapletenih funkcij. Njegov MENU je v slovenskem jeziku.



No

vo

st

i

No v o s t i

No v o s t i

Primerno novoletno fotografsko darilo!ANSMANN Powergrip C-400za Canon EOS 350D/400D“VeË kot 1000 fotografij brez prekinitve!”“VeË kot 1000 fotografij brez prekinitve!”“VeË kot 1000 fotografij brez prekinitve!”“VeË kot 1000 fotografij brez prekinitve!”“VeË kot 1000 fotografij brez prekinitve!”

Nov izdelek, Powergrip C-400 iz hiπe specialistov za baterijeANSMANN ENERGY, ponuja “neskonËno” energijo zapopularno serijo digitalnih SLR fotoaparatov SLR Canon EOS350D, 400D, Rebel XT und Rebel XTi. Grip omogoËa veË kot1000 fotografij brez dopolnjevanja. Visoka kapaciteta jedoseæena z vgrajenimi Li-ION akumulatorji, s kapaciteto3600mAh. V primerjavi z priloæenim akumulatorjem skapaciteto 720mAh, pomeni ANSMANN Powergrip kar 5kratno avtonomijo. Proizvod je zanimiv predvsem zaprofesionalne uporabnike, ki potrebujejo dodatno energijopri svojem delu. Tudi amaterji in fotografski zanesenjaki sedodatne energije ne branijo. Originalni interni akumulatorlahko πe vedno uporabljate kot rezervni akumulator.Powergrip C-400 je pritrjen na fotoaparat z vijakom naspodnjem delu ohiπja. Polnilnik za Power grip je priloæen vosnovnem setu. Uvoznik za izdelke ANSMANN, podjetje RT-TRI, d.o.o. obljublja, da bo Powergrip C-400 na voljo vspecializiranih trgovinah s fotografsko opremo (©t.Art.5044083) æe v tem letu.

[email protected] WWW.ANSMANN.DE

Canon in Sony domaËi tiskalniki

Vse veË fotografov kmalu spozna, da je fotografijo treba izpisati na papir. VeËina fotografov je πe vedno vajena na taknaËin si ogledati fotografijo. Predvsem predstavnice nejænejπega spola so s prihodom digitalnih fotokamer ostale prikrajπaneza pogled na doæiveto. Kar naenkrat ni veË za videti fotografij iz izletov, druæinskih dogodkov, potovanj...Canon in Sony pa sta z novimi sublimacijskimi tiskalniki Selphy (Canon)in DPP (Sony) poskrbela, da si vaπe najljubπefotografije lahko kjerkoli iztiskate kar preko fotokamere, pomnilne kartice ali raËunalnika. Ko priklopimo enega izmedmedijev (kartice) ali naprav (kamero, raËunalnik) na tiskalnik, si lahko na manjπem zaslonu ogledamo fotografije, izberemoπtevilo kopij, naredimo po æelji izrez in vklopimo tiskanje.Po cca. eni minuti (odvisno od velikosti datoteke in dolæine Ëasa procesiranja) dobimo Ëudovito fotografijo velikosti 10x15cmpovsem primerljivo s tistimi iz fotolaboratorija. V kompletu s tiskalnikom æe dobimo æe kartuπo s folijami za iztis barv inpapir. Seveda je za veË iztiskanih fotografij dokupiti paket z dodatno kartuπo in papirji. Menjava kartuπe (folije je toliko,kot je papirjev) je zelo enostavna (v minuti vam jo razloæi vsak prodajalec). Prav tako sama izbira in nastavitev tiskanja.Seveda nista tiskalnika namenjena izpisovanju veËje koliËine fotografij naenkrat. Zanimivo jih je izkoristiti na druæinskihdogodkih, kjer lahko vsakemu kar tam izpiπete fotografijo, ali Ëe vam prinesejo prijatelji spominsko kartico iz njihovekamere, kjer ste na slikah tudi vi in si jih izpiπete. Prav tako pa so ti sublimacijski toskalniki zelo primerni za izpis nekajnajboljπih fotografij na papir iz kakπnega izleta, potovanja itd. VeË o teh malih sublimacijskih tiskalnikih in primerjavamed njimi pa v naslednji reviji, oziroma na www.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.si M.I.M.I.M.I.M.I.M.I.

Polnilniki Unomat / hitrost in kompaktnost

Podjetje Ralf GartnerRalf GartnerRalf GartnerRalf GartnerRalf Gartner (www.ralfgartner.si) iz Ljubljane namje na preizkus posodilo dva polnilnika akumulatorskihbaterij iz njihove πiroke kolekcije fotografu znanega podjetjaUNOMATUNOMATUNOMATUNOMATUNOMAT, ki nam æe dolgo nudi πirok izbor dodatnefotografske opreme.Polnilnika se odlikujeta v dveh posebnostih. UNOMATUNOMATUNOMATUNOMATUNOMATUNO3000UNO3000UNO3000UNO3000UNO3000 glede majhnih mer in teæe ter dodatka moænosti

polnjenja preko avtomobilskega prikljuËka, UNOMAT QuickUNOMAT QuickUNOMAT QuickUNOMAT QuickUNOMAT Quickcharger UNO Speed 30charger UNO Speed 30charger UNO Speed 30charger UNO Speed 30charger UNO Speed 30 pa glede hitrosti polnjenja.Vsak fotograf si lahko izbere svoj naËin polnjenja. Tisti, ki biradi baterije v dobri kondiciji ohranili tem dlje, bodo izbraliUNO 3000UNO 3000UNO 3000UNO 3000UNO 3000. Polni poËasi (2600mAh med 5-7h), vendar imaprednost, zaradi kompaktnosti in v kompletu je dodan πe avtopolnilec. UNO Speed 30UNO Speed 30UNO Speed 30UNO Speed 30UNO Speed 30 pa se odlikuje z hitrostjo polnjenja

(2600mAh cca.35 do 50 min.). Tako ima profesionalnifotograf moænost izpraznjene baterije hitro ponovnonapolniti. Zaradi ventilatorja in posebno oblikovanegaohiπja z reæami se baterije ne grejejo veliko, s tem se celicene kvarijo in hitrost polnjenja je lahko viπja. Nad vsakobaterijo pa je luËka, ki nas opozori na konec polnjenja.VeË o preizkusu na www.e-fotografija.com www.e-fotografija.com www.e-fotografija.com www.e-fotografija.com www.e-fotografija.com M.I.M.I.M.I.M.I.M.I.



Foto

ap

ara

ti

Novoletna darila

Avtera d.o.o., ©martinska 106, 1000 Ljubljana

Promocijska akcija Canon objektivovdo 31.12.2006 (oziroma do razprodaje zalog)

Ob nakupu originalnega Canon

objektiva, prejmete profesionalno

foto torbico KATA BREZPLA»NO

Kamkorderji

Tisk

aln

iki


11-podroËni AF. Izostrite nemogoËe

Izostrite tudi najbolj oddaljene pred

obËutljivim tipalom Multi-Cam 1000

objektivi Nikkor, 10,2 megapiksli te

»eprav jih komaj vidite. www.nikon

Marumi Optical CoMarumi Optical CoMarumi Optical CoMarumi Optical CoMarumi Optical Co. je priznani japonskiproizvajalec filtrov z veË kot 50 letno tradicijo,doslej specializiran predvsem za japonskotræiπËe. Njihovo vodilo je inovativnost, sprotnoprilagajanje zahtevam trga ter skrb zakakovost, zato filtre izdelujejo na Japonskem.Marumi filter je sinonim za odliËno razmerjecena/kakovost.DHG (Digital High Grade)DHG (Digital High Grade)DHG (Digital High Grade)DHG (Digital High Grade)DHG (Digital High Grade) - filtri zanajzahtevnejπe uporabnikeCCD in CMOS tipala, vgrajena v digitalnefotoaparate pretvarjajo svetlobo v elektriËnesignale. Æaradi velike obËutljivosti tipal se vdigitalni fotografiji pojavljajo popaËenja zaradinotranjih odbojev svetlobe, znana tudi podimeni Flare in Ghost. DHG premaz prepreËujeoz. minimizira povratni odboj svetlobe, kinastane ko se del vpadne svetlobe odbije odpovrπine svetlobnega tipala nazaj proti filtru(glej sliko). K minimizaciji odbite svetlobepripomore tudi Ërno obravan notranji rob filtra.- DGH Lens ProtectDGH Lens ProtectDGH Lens ProtectDGH Lens ProtectDGH Lens Protect linija filtrov minimizirapojava Ghost in Flare. Tanek obroË prepreËujevinjetiranje.- DHG Circular PLDHG Circular PLDHG Circular PLDHG Circular PLDHG Circular PL (D) cirkularni polarizacijskifiltri, zasnovani posebej za digitalnefotoaparate maksimizirajo zmogljivostobjektiva in so primerni tudi za πirokokotneobjektive.Hi-Grade filtriHi-Grade filtriHi-Grade filtriHi-Grade filtriHi-Grade filtriOmogoËajo zaπËito pred poπkodbami alipraskami prednje leËe objektiva terzmanjπujejo UV æarke.- UV filtriUV filtriUV filtriUV filtriUV filtri blokirajo UV æarke, ki fotografijonajveËkrat naredijo modrikasto. Primerni sopredvsem za slikanje oddaljenih motivov in sonepogreπljiv del fotografske opreme.- Skylight 1ASkylight 1ASkylight 1ASkylight 1ASkylight 1A filtri uravnavajo barvno ravnovesjeter zmanjπujejo modri ton. Primerni sopredvsem pri fotografiranju motiva v senci vsonËnem vremenu.Polarizacijski filtriPolarizacijski filtriPolarizacijski filtriPolarizacijski filtriPolarizacijski filtriSo namenjeni poudarjanju kontrasta,zmanjπevanju bleπËanja povrπin objektiv terzmanjπanju preosvetlitve.- C-PL filtriC-PL filtriC-PL filtriC-PL filtriC-PL filtri poudarijo modrino neba ter belinooblakov, hkrati pa zmanjπujejo blesk odbitesvetlobe z vodnih oz. steklenih povrπin.

- MC-C-PL filtriMC-C-PL filtriMC-C-PL filtriMC-C-PL filtriMC-C-PL filtri imajo Multi-Coated premaz, viπjoprosojnost ter manjπi odboj svetlobe s povrπinefiltra. Primerni so za zahtevnejπe fotografe.- Wide C-PL filtriWide C-PL filtriWide C-PL filtriWide C-PL filtriWide C-PL filtri so namenjeni uporabi na ultraπirokokotnih objektivih in imajo zelo tanekobroË, ki prepreËuje vinjetiranje.Kreativni barvni filtriKreativni barvni filtriKreativni barvni filtriKreativni barvni filtriKreativni barvni filtriNamenjeni so poudarjanju (redhancer,greenhancer ali bluehancer) ali odstranjevanjudoloËene barve. Filtri za odstranjevanjedoloËenih barvnih tonov omogoËajo pravilnobarvno reprodukcijo posnetkov, posnetih spomoËjo umetnih luËi (navadna æarnica,fluorescentna svetilka, itd.).Filtri za zmanjπevanje koliËine vpadne svetlobeFiltri za zmanjπevanje koliËine vpadne svetlobeFiltri za zmanjπevanje koliËine vpadne svetlobeFiltri za zmanjπevanje koliËine vpadne svetlobeFiltri za zmanjπevanje koliËine vpadne svetlobeVËasih je svetlobe enostavno preveË in neomogoËa korektnega zajema svetlih in temnihtonov. ND serija filtrov omogoËa reduciranjekoliËine vpadne svetlobe brez popaËenjabarvnih tonskih vrednosti.Close-up filtriClose-up filtriClose-up filtriClose-up filtriClose-up filtriOmogoËajo makro funkcijo na ne-makroobjektivih in se lahko uporabljajo v celotnemzoom podroËju. Faktor poveËave se spreminjaz zoomiranjem ter ostrenjem.Soft in Special efekt filtriSoft in Special efekt filtriSoft in Special efekt filtriSoft in Special efekt filtriSoft in Special efekt filtriKreativni filtri, ki omogoËajo mehËanje ozadjaportretov in razne posebne optiËne uËinke.Filtri z vodoodbojno prevlekoFiltri z vodoodbojno prevlekoFiltri z vodoodbojno prevlekoFiltri z vodoodbojno prevlekoFiltri z vodoodbojno prevlekoPosebna vodoodbojna prevleka, razvita vpodjetju Marumi, omogoËa vlagi oz. vodnimkapljicam takojπnji zdrs s povrπine filtra, hkratipa premaz πËiti tudi pred praskami. Ta serijafiltrov je namenjena najzahtevnejπimuporabnikom, ki morajo delovati v vsehpogojih.

Marumi - filtri po japonsko

Nikon D40Nikon se vse bolj obraËu tudi k tistimfotografom, ki si æele vstopiti iz kompaktnegasveta digitalnih fotokamer med uporabnikezrcalno refleksnih.Naredili pa so zanimiv pristop. Kamera NikonD40 je obdræala 6M toËkovno tipalo. S tem veËkot zadovoljujejo hobi fotografe tudi gledepoveËav fotografij, predvsem pa s ceno, saj sonove kamere z 10M toËkovnimi tipali krepkoviπje cene. Kamero Nikon D40 so krepkopoenostavili glede rokovanja in razumevanjanastavitev, obræala pa je dobro kakovostizdelave. Da je kamera Nikon D40 namenjenafotografom iz vrst nezahtevnih hobi fotografovpove dejstvo, da lahko na kameri uporabljamosamo AF-S in AF-I objektive. Tako se je Nikon skamero D40 odloËil, da lahko uporabnikuporablja samo objektive, ki imajo motorËke zapremik leË glede izostritve æe v samem ohiπjuobjektiva. “Starejπi” Nikon uporabniki nad tem

dejstvom niso navduπeni, saj je Nikon kot edenredkih ostal za sinonim zdruæljivosti novega(ohiπja) in starejπih objektivov.Vendar pa je razumljivo, da si pri Nikon æelijonov napredek, saj se je pri konkurenËnihpodjetjih videlo, da preskok na novost in pozabostarih tehnologij ni boleË. In Nikon je s kameroD40 πel po pravi poti. Kamero niti ne bodokupovali “stari” Nikon uporabniki, ampakpredvsem novi, ki pa niso obremenjeni s“prejπnjo” Nikon filozofijo ter prejπnjimiobjektivi. M.I.



mogoËe.

ne predmete in jim sledite - z visoko

m 1000 AF in πtevilnimi zdruæljivimi

iksli ter napredno obdelavo slike.

w.nikonD80.info

Kodak EasyShare Z612Ime Kodak pri veËini fotografov v mislih πevedno najprej prikaæe barvni film. Vendar jebil Kodak vseskozi vodilni tudi v digitalni fototehniki. Æe na zaËetku 90-tih so fotografomnudili profesionalne kamere. Vseskozi pa sonudili tudi kompaktne kamere.Danes je ime Kodak pri nas manj opaæeno,toda πe vedno so moËno prisotni v fotografiji.Kamera Z612 nudi tisto, kar potrebujedruæinski/popotniπki fotograf, ki niobremenjen s πtevilkami, hitrostjo delovanjain nastavitvami. Rad bi samo dobro fotografijoza druæinski album, kot je bil vajen iz svoje kupujejo fotografi, ki ne berejo navodil,

potrebujejo samo gumb za vklop/premikzoom-a in proæilec je to kar pomembenpodatek. Programska avtomatika poskrbi zadobro osvetlitev, 12X-ni zoom za doberpribliæek motiva, IS (stabilizacija) pa zanestresen posnetek.Ob pogledu na kamero lahko hitro vidimo, daje v njej doloËena tehnologija podobna(enaka) kot v Canon S2IS, le da so ji dodalivelik zaslon in veËjo enostavnost upravljanja.Z612 je zelo primerna kamera za vse, ki nepotrebujejo hitrost delovanja, ampakpredvsem dober pogled na motiv prekozaslona, 12X-ni zoom a πe vedno majhnokamero in sliko ujetega trenutka v druæinskemalbumu. In Kodak æe ve kako in kaj ponudititakim fotografom.

M.I.

“trotel” film kamere. In Ëe pogledam kameroiz smeri takega uporabnika?Z612 se v roki odliËno dræi. Gumbi zanastavitve so lahko dosegljivi, oziroma dovoljstran od mest kjer jo dræimo, da po nerodnostine premaknemo katero od funkcij. Ker je æetu Ëas, ko digitalne kompaktne kamere

Fujifilm S6500fdFujifilm S6500fd je kamera za sladokusce.Oziroma za tiste, ki jim je visoka tehnika vkompaktni kameri pomembna, vedo pa da zanjihov naËin fotografiranja ne potrebujejouporabniπko zahtevne SLR kamere, ampakkompaktno kamero, ki ne omogoËa dosti manjne po uporabniπki, kot kakovostni strani,predvsem pa za kompaktno kamero odliËnohitrost delovanja in moænost zajema odliËneslike pri visoki obËutljivosti (3200ISO).Ko S6500 primemo v roko je obËutek podobenkot bi prijeli sodobno SLR kamero. OdliËnoergonomsko oblikovano dræalo, proæilec napravem mestu, objektiv z roËnim premikomgoriπËnic, programske avtomatike in pogled namotiv skozi iskalo. Res, da to ni pravo iskalokot v SLR kamerah. S6500 ima πe vedno samoEVF (elektronsko) iskalo, vendar je po mojioceni trenutno najboljπe med vsemi. Slikovidimo jasno in nasproti konkurenËnimkameram z EVF iskali zelo veliko. Objektiv zmoænostjo roËnega premika goriπËnic nam nudihitrost in predvsem natanËnost nastavitve.GoriπËnice (ekv.35mm) segajo od odliËnegaπirokega kota 28mm pa vse do 300mm.Kamera pa nudi zelo zanimivo in uporabnolastnost za druæinskega fotografa. Nudi namfunkcijo “razpoznavanja obraza”. V tej

nastavitvi sama najde in iπËe portret. Fotografuni treba drugega kot slediti portretu, kamerapa ga samostjo ostri. In to zelo uspeπno.V elementu kakovost slike pri visokiobËutljivosti pa je Fujifilm med kompaktnimikamerami vodilni. Njihovo lastno CCD tipalo HRIV, nam nudi obËutljivost vse do 3200ISO.Zaradi æe zgoraj naπtetih lastnosti, hitrostdelovanja, roËni zoom, visok ISO, je S6500primerna tudi za tiste ljubiteljske fotografe, kibi radi kdaj fotografirali tudi dvoranske πporte.In takih je tudi v druæinski fotografiji vse veË.Se ve, brez æelje konkurirati profesionalcem.Vendar pa ujeti zanimive trenutke v slabihsvetlobnih pogojih, kjer veËina kompaktnihkamer zaradi slabe obËutljivosti tipala ne moredelovati. S6500 pa nam omogoËa v pravemtrenutku posneti in kasneje sploh imetifotografije solidne kakovosti. Tako da boste z

njo brez teæav fotografiralitako koπarko, kot plesnotekmovanje ali nastopvaπega nadobudneæa vtelovadnici kjer je ponavadislaba osvetlitev. M.I.

e-Fotografija - december, januar 2006/07 25e-Fotografija - december, januar 2006/07 25e-Fotografija - december, januar 2006/07 25e-Fotografija - december, januar 2006/07 25e-Fotografija - december, januar 2006/07 25Grafo d.o.o.


Pentax K10DKonËno je na trg priπla kamera, ki je æe na Photokini najboljdvigovala prah. Pentax K10D so nam na razstavnem prostorusamo kazali. Vendar pa nam je æe sam pogled na ohiπje,ergonomijo, obilico zanimivih dodatnih lastnosti, predvsempa s ceno obljubljala veliko. Pri Pentax so vseskozi zatrjevali,da se kamero s temi lastnostmi da ponuditi za samo1000EURO. In zgodilo se je! Prve koliËine kamer so pri nas æerazprodane. Tudi drugod ni niË drugaËe. Pentaxu je uspel novzagon in ponoven prodor med ljubitelje fotografije.

OhiπjeZunanji del ohiπja kamere Pentax K 10D je iz trdneplastiËne mase, na delih kjer jo dræimo odeto v gumo.Kamera pa je na kar 72 mestih zaπËitena proti vlagi,prahu, notranjost ohiπja je narejena iz nerjaveËegajekla, kar ji zagotavlja trdnost in dodatnorobustnost.Kljub temu, da je Pentax K10D v danas najboljrazπirjenem 10M toËkovnem razredu in s cenoizenaËeno s kamerami vstopnega razreda, pa æekonstrukcija in zaπËita ohiπja pokaæejo, da nam nudiveË. VeËja je tudi teæa. V kompletu z baterijo inkartico tehta skoraj 800g. Podatek, ki nam da vedeti,da nam kamera poleg robustnosti nudi πe doberobËutek za mirno fotografiranje. Lahke kamereimajo sicer prednost pri noπnji, a nam nudijo kajhitro stresene posnetke.Ergonomija Pentax K10D je dobra, oziroma odliËna. Odvisnoiz katerega uporabniπkega razreda jo ocenjujem. »e joprimerjam s kamerami, vstopnega razreda (400D, E-400, D40,K100D, Alpha100) potem je dræanje v roki in upravljanje zgumbi zaradi malo viπje viπine in veË gumbov odliËno.Da je kamera namenjena naprednemu fotografu in ne letistemu, ki si æeli samo vstopiti v SLR svet pove æe podatek,da nam nudi na ohiπju kar 27 gumbov ali kolesc.Na prednji strani izstopa bajonet za objektive. Pentax nam πevedno omogoËa poleg novejπih KAF2 in KAF objektivovprikljuËiti na kamero serijo objektivov K in preko adapterjaobjektive z navojem M42 ter objektive Pentax srednjegaformata. V kit izvedbi je kamera na voljo z objektivom 18-55mm.Kamera pa ima na notranji strani πe dva dodatna prikljuËka, kibosta omogoËala novim objektivom s hitrimi motoËki vobjektivih nemoteno delovanje.Na levi strani kamere je stikalo za preklop med naËini ostrenja,nad njim pa gumb za hitro izbiro raw lastnega PEF formatazapisa (kamera omogoËa tudi izbiro Adobe DBG formata) inna vrhu gumb za vklop vgrajene bliskavice. Za plastiËnimivratci so priklopi za raËunalnik in TV, ter priklop na zunanjenapajanje in æiËni sproæilec. Na desni strani kamere pa se podpokrovËkom nahaja vloæiπËe za SD kartico. Kamera podpiratudi najnovejπe hitre SDHC kartice.Na vrhnjem delu kamere je skrajno levo gumb za preklop mednaËini osvetlitve - kamera nam poleg klasiËnih nastavitev inenega uporabniπko doloËenega (USER) kot novost ponuja πeprioriteto obËutljivosti (Sv). V tem naËinu sami nastavimoobËutljivost (ISO), kamera pa Ëas in zaslonko. Druga novostpa je TAV naËin. Tu sami izberemo Ëas zaklopa in zaslonko,kamera pa bo s spreminjanjem obËutljivosti skrbela, da boosvetlitev prava . ObroË pod gumba nam sluæi za preklop mednaËini merjenja svetlobe. Na sredini zgornjega dela kamerese nahaja vgrajena bliskavica, nad njo je kontakt za dodatnobliskavico.Na zgornjem desnem delu kamere je Lcd zaslon (po potrebiga lahko tudi doosvetlimo), ki prikazuje najpomembnejπepodatke za zajem slike. Na zgornjem delu dræala je proæilec,obroË okrog njega pa sluæi za vklop in izklop kamere ter zahiter predogled globinske ostrine. Poleg proæilca je πe majhengumb, ki mu preko MENU-ja lahko sami doloËimo naËin

delovanja, pod sproæilcem pa πe kolesce, s katerimnastavljamo Ëas zaklopa, uporabno pa je tudi pripregledovanju posnetkov in sprehajanju po menijih.TFT zaslon na zadnjem delu kamere je 2,5 palËni z dobroloËljivostjo 210.000 toËk. Nad njim se nahaja svetlo iskalo, kinam prikaæe kar 96 odstotkov motiva, za prenos slike pauporablja penta prizmo. Levo od iskala so nameπËeni gumbiza vklop bracketing funkcije,vstop v meni, brisanjeposnetkov, prikaz

informacij ter vklop pregledovanja fotografij. Na desnem deluprevladuje πtirismerna veËfunkcijska tipka, okrog nje je paobroËast gumb za nastavitev toËk ostrenja. Pod njo sta πefunkcijska tipka, s katero pridemo do nastavitev delovanjabliskavice, vklop samosproæilca, nastavitve bele barve inobËutljivosti. Poleg nje je πe stikalo za vklop in izklopvgrajenega stabilizatorja slike. Desno od njiju je πe vzvod, skaterim odpremo vratca vloæiπËa kartice. Nad πtirismerno tipkosta πe gumba za vklop avtomatskega ostrenja in gumb, ki sluæiza korekturo osvetlitve in vklop osvetlitve lcd zaslonËka.Nad njima je πe kolesce, s katerim nastavljamozaslonko, sluæi pa tudi poveËavo posnetihfotografij, na skrajno desnem robu paje πe gumb za zaklep ekspozicije.Na spodnjem delu kamere se polegkovinskega navoja za stativnahajajo πe vratca za zmogljivolitij ionsko baterijo, med njima paje πe z gumo zaπËiten priklop zabaterijsko dræalo, ki je deldodatne opreme. Kamera zdodatnim dræalom pridobi naergonomiji, saj jo πe boljedræimo, omogoËa nam pa tudi laæjizajem fotografij v pokonËnemformatu, saj so na njem podvojeneglavne komande - sproæilec in obekolesci. Z uporabo dræala pridobimotudi na avtonomiji delovanja, saj je vnjem prostor za dodatno baterijo, poleg nje pa πeprostorËek za breæziËno daljinsko proæilo. Kot kamera jeseveda tudi dræalo zaπËiteno pred vlago in prahom.

DelovanjeAvtomatsko ostrenje deluje na 11 ostritvenih toËkah, medkaterimi je kot zelo dobrodoπla lastnost kar devet kriænih.Ostrenje je hitro in natanËno, πe hitrejπe bo pa postalo, ko boPentax v zaËetku leta 2007 na police postavil novo serijoobjektivov z vgrajenim hitrim motorËkom, ki jih zaenkrat odPentax SLR kamer podpira le K10D.Pentax K10D za zajem slike uporablja CCD tipalo visoke

loËljivosti 10 milijonov toËk, obËutljivost pa sega do ISO 1600.Kamera dobro nadzoruje πum, saj ga je tudi pri najviπjiobËutljivosti zelo malo. Kot K100d ima tudi ta kamera zelouporabno moænost nastavitve razpona obËutljivosti priuporabi funkcije auto iso. Novost pri Pentax K100D je tudi 22bitni analogno - digitalni pretvornik, ki naj bi zagotavljal viπjidinamiËni razpon ter uporaba hitrega DDR2 notranjegapomnilnika, ki naj bi pohitril delovanje kamere.Ob vklopu se tipalo malce strese in s tem razkrije πe eno zelokoristno lastnost in sicer ËiπËenje prahu s tipala. Le to jepremazano s posebnim antistatiËnim premazom, ob vklopupa ga sistem za stabilizacijo strese s tem morebitni praπnidelËki odpadejo. Da pa ne bi potem spet zaπli na tipalo skrbiposeben lepljiv trak, kamor se ujamejo.

Kamera je dobesedno napolnjena s kopicouporabnih lastnosti - stabilizacija slike, ËiπËenje

tipala, odliËno ohiπje z dobro ergonomijo inmoænostjo direktnih nastavitev, prikaz

histograma po kanalih, zelo obseæna paletabracketing nastavitev - nastavimo lahkonamreË vse od ekspozicije, korekture belebarve, ostrine in saturacije ter kontrasta,nastavimo pa lahko tudi πtevilo posnetkovin obmoËje bracketinga, ki lahko sega tudido 2 stopnje. Zanimiva je tudi moænost,sicer bolj poznana s filma in to je veËkratnaekspozicija. Novost pa je tudi nastavitevdelovanja naËina osvetlitve pod funkcijo P(program). Kameri lahko doloËimo. da polegnormalnega klasiËnega delovanja teavtomatike deluje s prioriteto hitrih Ëasov,

globinske ostrine ali celo prilagodljivostjo zaslonkeza Ëimboljπi izkoristek kakovosti objektiva (MTF).Kot Pentax K100d ima tudi Pentax K10D odliËne algoritme zazapis fotografije in je le ta ostra ter barvno nasiËena æeneposredno iz kamere, brez posebnih obdelav.

Glede na ceno kamere Pentax K10D, 1043EURO z osnovnimobjektivom lahko reËem, da nudi daleË najveË za svoj denar.Seveda, Ëe vemo kaj od kamere æelimo. »e nismo poznavalecin kamere ne bomo znali uporabiti njenih πtevilnih funkcij, alivsaj izkoristiti tistih, ki so hitro dosegljive preko nastavitvenih

gumbov na kameri, potem je πevedno pametneje poseËi po

K100D. Za 200EURO manj bomo dobili kamero z dvemaobjektivoma in niË manj na kakovosti fotografije.Za vse, ki pa se zavedajo kaj K10D nudi za svoj denar, zaπËitenoohiπje, protipraπni sistem, hiter dostop do vseh glavnihnastavitev, kopico programskih nastavitvenih moænosti prekoMENU-ja in antistresni sistem (SR) pa je Pentax postavil vroËkostanj na æerjavico. Predvsem iz dejstva, da je konkurenca izpogleda tehniËne zmoænosti/cena krepko zadaj. Le ime Pentaxje novodobnemu fotografu nekako πe neznano. A kot kaæe sebo tudi njim kmalu dobro vtisnil v spomin.

Matjaæ Intihar

Popolen preizkus bo objavljen na www.e-fotografija.com


Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.comNovice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.com e-Fotografija - avgust, september 2006 37e-Fotografija - avgust, september 2006 37e-Fotografija - avgust, september 2006 37e-Fotografija - avgust, september 2006 37e-Fotografija - avgust, september 2006 37


Nikon D80Celoten Ëlanek je objavljen na www.e-fotografija.com

»e gledamo kamero Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 iz primerjaveπtevilk, potem bi na prvi pogled lahko rekli, dateæko opraviËuje svojo viπjo ceno naprotikameram z 10M toËkovnim tipalom. Toda vednoje treba pogledati celoto. Takrat pa lahko hitrougotovimo razlike. Eno osnovno spoznanje, kajpomeni πtevilo toËk na tipalu æe dolgo poznamo.Zelo malo!Tudi sam sem bil ob prvem pogledu na PRsporoËila skeptiËen glede razmerja lastnosti/cena. Sama cena ohiπja cca.980EURO je πe namestu. A s kit objektivoma (s prvim ali drugimje cena enaka) 18-135mm ali 18-70mm pa le tanaraste krepko viπje (cca.1300EURO) od ostalihkamer z 10M toËkovnim tipalom in ceno okoli1000Euro s "kit"objektivom.Marsikoga lahko ob pogledu na tehniËnepodatke ostalih konkurenËnih kamer presenetidejstvo, da le NikonNikonNikonNikonNikon v kamero πe ni dodal enoizmed dveh danes dokaj novih a uporabnihnovosti. To sta sistem za odstranjevanje prahu(Olympus, Canon) ali pa stabilizacija slike prekotipala (Sony, Pentax, Samsung). Oba sistemaimata svojo uporabniπko, prodajno kot tudimarketinπko vrednost. Vendar je NikonNikonNikonNikonNikon πelpovsem svojo pot in zopet upraviËil svojostrategijo, ki jo poznamo æe dolgo vrsto let insem jo zapisal æe v samem uvodu.

OhiπjeOhiπjeOhiπjeOhiπjeOhiπjeSkoraj vedno zaËnem opisovati kamero zbesedamiÖ “ko kamero primemo v roke”! Tuditokrat bom zaËel tako saj tu kaj hitro opazimosledeËe.Ko kamero primemo v roke spoznamo na kogain kam NikonNikonNikonNikonNikon meri s kamero D80D80D80D80D80. »e so vseostale kamere danaπnjega 10M toËkovnegarazreda manjπe in jih dlje Ëasa le teæko dræimo vroki, je Nikon ostal na preizkuπenem receptu.Zahtevnejπemu hobi fotografu so ponudiliohiπje, ki se po uporabniπki vrednosti opaznorazlikuje od konkurenËnih iz 10M toËkovnegarazreda. Sicer pri NikonNikonNikonNikonNikon ne sliπijo radi, da sekamero primerja z ostalimi 10M toËkovnimi, kiso le bolj namenjene kot kamere vstopnegarazreda v katerem imajo πe vedno na voljo D50.Toda tudi cene ohiπij so si podobne, prav takonekatere osnovne funkcije, zato menim, da jekar prav, da nekatere primerjave merim iz tesmeri.Prav mere in ergonomija sicer matiranegaplastiËnega ohiπja, kamero D80D80D80D80D80 takoj postavijov drug uporabniπki svet. Ko me spraπujejo glede

kamere o njeni uporabnosti in Ëe bi bila dobraza njihov nakup, je prav ergonomija ohiπja D80D80D80D80D80tisti element, da jo kot “pravo” izbiropredstavim zahtevnejπemu hobi fotografu. Vtem cenovnem razredu nam le D80D80D80D80D80 nudi odliËenoprijem in vse glavne uporabniπke funkcije nasamostojnih gumbih razporejenih na pravihmestih. Obenem pa je D80D80D80D80D80 edina, ki nam nudiloËen LCD zaslon za pregled nastavitevzajema slike. Tako se vse bolj kaæe dejstvo,da so odliËne izkuπnje iz D200

prenesli na D80D80D80D80D80. Le z doloËenimi materiali terfunkcijami so jo okrnili in s tem kameri zniæaliceno. Prvi zakljuËek je hitro tu. Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 hitropokaæe, da je bolj “baby” D200, kot samozamenjava za D70s.Tudi Ëe MENU primerjamo s tistim V D200 sehitro opazi, da so veËino zapletenihsamonastavitev opustili. Tako je D80D80D80D80D80 pridobilana prijaznejπem upravljanju, saj preveËnastavitev lahko samo bega ljubiteljskegafotografa.Vseeno pa je Nikon v kameri D80D80D80D80D80 ohranil,oziroma dodal nekaj zanimivih lastnosti. Ker jevseh nastavitev preveË za opis, predvsem pa sovsa obseæno opisana v samih navodilih o njihtudi ni treba podrobno pisati.

Funkcije in delovanjeFunkcije in delovanjeFunkcije in delovanjeFunkcije in delovanjeFunkcije in delovanjeNikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 uporablja Sony 10M toËkovno tipalo,katerega danes vidimo tudi v Sony Alpha inprihajajoËem Pentax K10D. Velikost tipala je

23.6x15.8mm in ima 10.2M efektivnih toËk.Faktor izreza naproti 35mm formatu ostaja 1.5X-ni. Iz kamere D200 pa so prenesli procesor slike.Prav takega uporablja tudi profesionalna D2x.NaËin merjenja svetlobe 3D Color Matrix II z 420toËkami preko CCD tipala je preneπen iz D50. 11toËkovno merjenje ostrine je preneπeno iz D200(Multi-CAM 1000).»asi osvetlitve so od najkrajπega 1/4000sek. do30sek. in B. Sinhronizacijski Ëas je 1/200sek.D80 omogoËa avtomatski popravek

obËutljivosti (ISO) vpovezavi s Ëasom

osvetlitve. »as

zakasnitve proæenja je 80ms.©e veË pa je moænosti upravljanja s funkcijamipremo MENU-ja ali popravka æe posnetefotografije preko Preyback nastavitve. »e steboste odloËili za nakup kamere Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 vamtoplo priporoËam dobro spoznavanje z navodili.NiË koliko uporabnih reπitev nam kamera nudipreko MENU-ja.Vse te moænosti kaæejo, da so vkljuËno s samimohiπjem naredili kombinacijo kamere vstopnegarazreda z nekaj moænostmi preneπenih iz kamerviπjega razreda (D200, D2X). S tem je Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80pridobila veliko na kakovosti zajema inprocesiranja, dobrega pogleda skozi iskalo,hitrosti in natanËnosti delovanja, a πe vednoohranila zadovoljivo prijaznost s πtevilomnajpotrebnejπih nastavitev preko gumbov kotmenija.

Nikon D80 v praksiNikon D80 v praksiNikon D80 v praksiNikon D80 v praksiNikon D80 v praksiÆe v prvem stiku z ohiπjem sem bil s kamerozadovoljen. Najnovejπe tehniËne“pomankljivosti” v ohiπju (prah, stabilizacija)takoj postanejo manj pomemben element.Seveda, Ëe kamero gledam iz glediπËa, da meprah na tipalu ne moti (Ëe je treba pa se uporabiNikon programska reπitev preko programa Cap-ture NX), oziroma, da uporabljam objektive sstabilizacijo preko objektiva. Toda NikonNikonNikonNikonNikon

uporabniki bolj kot zadnje tehniËne reπitvegledajo na to, kako kamera deluje kot celota.Zato je dræanje kamere πe kako pomemben ele-ment. ©e toliko bolj, Ëe fotografirate veË. Samsem kamero kar nekaj Ëasa preizkuπal istoËasnokot konkurenËne. In Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 sem z veseljemnosil v roki. Medtem ko sem druge manjπekamere, ki ne nudijo opore za mezinec in spodnjidel dlani bile cel Ëas obeπene preko vratu.Ko se z nastavitvami preko gumbov dobrospoznaπ, je njihovo upravljanje enostavno.Gumbi so veliki in lahko dosegljivi. Vse funkcijeso vidne na LCD zaslonu na vrhnji strani kamere.Prav tako ni teæav z razumljivostjo samegamenija in nastavitev. »e pa nam kakπna izmedfunkcij ni jasna in pri sebi nimamo navodil, silahko s pritiskom na srednji gumb levo od TFTzaslona prikliËemo razlago funkcije.Vklop kamere je enostaven in hiter. Kamera je vtrenutku pripravljena na proæenje. Iskalo ssvetlostjo in poveËano sliko takoj pokaæeprednost pentaprizme pred ogledali. 11 toËk viskalu omogoËa πiroko izbiro, izbrana toËka paje oznaËena s πirokim okvirjem. Ostrenje je hitro,seveda pa njegova hitrost zavisi od delovanjaostrenja v samem objektivu. Merjenje svetlobe,kot korektura WB delujeta odliËno.O bateriji pa sploh ne kaæe izgubljati besed. Jeenaka kot v D200 in zdræi preko 1000 posnetkov.OdliËna je tudi lastnost prikaza stanja baterijena LCD zaslonu. Prikaz je razdeljen na 5 delovin tako imamo veË kontrole, oziroma veËja jenatanËnost pregleda nad stanjem iztroπenostibaterije.Ob rokovanju in delu s kamero πe enkrat veËspoznaπ koliko je pomembna dobra ergonomijain prave uporabniπke lastnosti. NikonNikonNikonNikonNikon se niizneveril svoji tradiciji, da fotografu, ki si to æeliponudi kamero z viπjo uporabniπko vrednostjo.

Kakovost fotografijeKakovost fotografijeKakovost fotografijeKakovost fotografijeKakovost fotografijeElement preizkusa, o katerem je danes najteæjegovoriti. V vstopnem razredu imajo vse kamere(razen cenejπe Pentax K100D (zdaj tudi D40) inkamer ki sta æe dlje Ëasa na trgu Olympus E-500in Nikon D50) 10M toËk. Tipala v danaπnjih DSLRkamerah so od treh proizvajalcev (Canon, Sony,Matsushita). Toda vsi ti tehniËni podatki namzelo malo povedo o kakovosti fotografije. Danesje pri preizkusu veliko veË odvisno od objektiva,nato od nastavitev v kameri glede dodaneostrine, tonskih vrednosti, kontrasta...Seveda niso vse nastavitve za vse motive enakeitd. NikonNikonNikonNikonNikon nam celo nudi izbiro Auto. In kamerase sama odloËa koliko nam bo pri doloËeni sliki(motivu) glede na izbiro avtomatik popravilafotografijo. Sam sem spoznal, da kamera vfunkciji Auto dobro poskrbi za vπeËnostfotografije. Torej, æe sama opravi korekture in vveËini primerov dodatne korekture niso veËpotrebne. Seveda pa je na voljo πe veËnastavitev za vplivanje na konËno kakovost invπeËnost fotografije. Ko pogledamo v MENUkamere D80D80D80D80D80 hitro vidimo, da je moænosti ovplivanju na kakovost zapisa veË kot si vËasih

Æe na prvi pogled spoznamo, da ima D80 odliËno ergonomijo.



Celoten Ëlanek je objavljen na www.e-fotografija.compredstavljamo. V vsaj 50 odstotkih pa lahko nakonËno kakovost vpliva tisti fotograf, kiuporablja raËunalniπki program za korekcijoslike. In smo v lepi zanki. Sam menim, da jekakovost slike iz Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 povsem zadovoljivaza zahtevnejπe hobi fotografe. Za veË kameraniti namenjena ni. Oziroma Ëe æelimo iz kamereiztisniti πe veË, bo treba poseËi po boljπihobjektivih in nato po pravilni korekturi zraËunalniπkim programom.Kar sem predstavljal æe ob zaËetku tiskanepredstavitve digitalne tehnike (l. 1996 revija MojHobi in naprej preko e-Fotografija) vednopoudarjam tudi sedaj. Danes se slika ne konËapo pritisku na proæilec, ampak se njenadokonËna tehniËna kakovost od tam naprej πelepriËne. Sam sem æe priπel do zakljuËka, da jenemogoËe primerjati kakovost posameznihkamer iz pogleda, kakπna je kakovost slike, kipride direktno iz kamere. Toliko je razliËnihparametrov, da si lahko dodelamo sliko æe v fazizajema, da konec koncev odloËajo samo nianse.Le te pa vsak od gledalcev lahko vidi drugaËe.Oziroma mnoæica nastavitev omogoËa drugaËnenaËine zajema fotografije in obdelavo podatkov.Na koncu pa je tu moæna πe dodatna obdelavaslike. In veË imamo znanja o kameri, naËinihfotografiranja in zajema slike ter na koncu oraËunalniπki obdelavi in izkoriπËanju enot zapregled slike ali njen izpis, tehniËnokakovostnejπa je lahko fotografija.Naπa zahtevnost pa se zaradi danaπnjih dobrihtipal in algoritmov vse bolj prenaπa na objektive.In prav tu je NikonNikonNikonNikonNikon z objektivom AF-S DX IF EDAF-S DX IF EDAF-S DX IF EDAF-S DX IF EDAF-S DX IF ED18-135mm f/3,5-5,6G18-135mm f/3,5-5,6G18-135mm f/3,5-5,6G18-135mm f/3,5-5,6G18-135mm f/3,5-5,6G ponovno malo "skrenil"izpoti. Z njim so πli naproti fotografom, ki bi radiuniverzalen "kit"objektiv. V tem so uspeli.

Objektiv ima ekvivalent goriπËnic 35mm razredaod 27mm do 201mm in nudi razpon medgoriπËnicami, ki hobi fotografu nudi v veËiniprimerov vse kar si æeli. Zajeti s pomoËjokompaktnega in lahkega objektiva tako πirokikot ozki kot. Fotograf je s tem reπen stalnemenjave objektiva, zato je tudi odliËna izbira zapopotniπkega fotografa. Toda dobre lastnostidoprinesejo tudi slabosti. In poleg visoke ceneza "kit"objektiv (preko 300Euro) je tudi optiËnomoËno povpreËen.»e gledam na NikonNikonNikonNikonNikon zopet iz zgoraj opisanefilozofije "viπja kakovost´, so zopet zaπli medponudnike "plastiËnih"leË. Se ve, za manjzahtevne bo tudi obektiv AF-S DX IF ED 18-AF-S DX IF ED 18-AF-S DX IF ED 18-AF-S DX IF ED 18-AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-5,6G135mm f/3,5-5,6G135mm f/3,5-5,6G135mm f/3,5-5,6G135mm f/3,5-5,6G povsem primeren. A glede nakakovost bi bil po mojem mnenju lahko krepkocenejπi. Ker je Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 uporabniπko na viπjistopnici in namenjena æe bolj zahtevnim hobifotografom vam AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-AF-S DX IF ED 18-135mm f/3,5-5,6G5,6G5,6G5,6G5,6G sam ne priporoËam. »e se boste za odliËnokamero Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 odloËili iz vaπe æelje postatiali biti zahtevnejπi hobi fotograf, potem vamtoplo priporoËam, da si izberite odliËni"kit"objektiv AF-S DX ED 18-70mm f/3,5-4,5GAF-S DX ED 18-70mm f/3,5-4,5GAF-S DX ED 18-70mm f/3,5-4,5GAF-S DX ED 18-70mm f/3,5-4,5GAF-S DX ED 18-70mm f/3,5-4,5G.»e pa æe potrebujete (popotniπka fotografija,nimate æelje po menjavi objektiva) objektiv sπirokim in dovolj ozkim kotom pa poglejte zaSigma/Tamron 18-200mm. Dobite ju za enakdenar kot Nikon 18-135mm!

Za konecZa konecZa konecZa konecZa konecNikon je s kamero D80 konkurenci zopet malouπel. A to dela vedno. »e ga primerjamo s Canon,je imel Nikon v hobi in polprofesionalnemrazredu vedno kamere, ki so nudile po tehniËniplati nekaj veË od konkurenËne, a so bile tudi

cenovno malo viπje. Tako tudi Nikon D80 nemoremo kar povprek primerjati z EOS 400D, Al-pha 100 in ostalimi kamerami vstopnegarazreda. D80 nam æe z veËjim ohiπjem, s temboljπim oprijemom lahko da veË. Seveda, zatistega fotografa, ki mu je dræanje kamerepomembnejπe od drugih lastnosti manjπihohiπij. Prav tako nam Nikon D80 nudi nekaj veËuporabniπko zanimivih nastavitev preko MENU-ja. Zato Nikon D80 priporoËam vsemfotografom, ki bi si od kamere æeleli nekaj veË,kot le kamero vstopnega razreda, namenjenomnoæicam. Seveda pa boste za to tudi odπtelinekaj veË. Ne toliko pri samem ohiπju. Ampakpredvsem pri nakupu "kit"objektiva. Le ta

moËno pripomore k viπji ceni kompleta indodatnem razmisleku ob nakupu SLR kamereiz vstopnega razreda.A Ëe ste zahtevnejπi hobi fotograf, predvsem paËe znate izkoristite programske nastavitve vkameri in bi radi za svoj denar dobili to kar vresnici potrebujete, je ta trenutek Nikon D80vsekakor prava izbira.Katerikoli od obeh kit objektivov vzamete (18-135mm ali 18-70mm) je cena kompleta enaka(cca.1300Euro). Glede na preizkuπeno pa vamza k kameri Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 priporoËam AF-S DX EDAF-S DX EDAF-S DX EDAF-S DX EDAF-S DX ED18-70mm f/3,5-4,5G18-70mm f/3,5-4,5G18-70mm f/3,5-4,5G18-70mm f/3,5-4,5G18-70mm f/3,5-4,5G. Verjamem, da ste z izbiroza kamero Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80Nikon D80 le bolj zahteven fotograf.

Matjaæ Intihar

Nikon D80 sploh ni zapletena kamera za rokovanje. Tudi nastavitve preko MENU-ja so dovolj razumljive inprijazne za fotografa, ki πele spoznava svet DSLR fotokamer.



»lanki Osnove fotografije / Optike

Lom svetlobe / Osnove optike II.delZadnjiË smo si natanËno ogledali delovanje camere obscure,tokrat bomo pa videli, kako lahko svetlobo ukrivljamo in stem doseæemo podoben efekt in poveËamo svetlobno moË.Lomni koliËnik nam, preprosto povedano, pove hitrostsvetlobe v doloËeni snovi, oziroma razmerje med hitrostjo vvacuumu c in hitrostjo v snovi c’.

N = c / c’

Dokler se giblje v snovi s konstantnim lomnim koliËnikom,svetlobni æarki potujejo v ravni Ërti. Tako kot voziËek poasfaltni cestici. Predstavljajte si, da se cesta naenkrat konËain da mora voziËek nadaljevati svojo pot po travniku. Doklerbi na travnik priπel pravokotno, bi se sicer upoËasnil, smeripa ne bi spremenil. Zaradi enostavnosti bom voziËek prikazalsamo kot osovino, dve kolesi in puπËico, ki prikazuje trenutnosmer gibanja.

»e pa bo priπel na travnik pod doloËenim kotom, bo eno kolopriπlo na travo pred drugim in se zato tudi prej upoËasnilo.Zgodilo se bo to, kar se zgodi Ëolnu, Ëe veslamo samo z enimveslom, z drugim pa zaviramo: obrnil bo in potoval naprej vspremenjeni smeri.

Prometna nesreËaPrometna nesreËaPrometna nesreËaPrometna nesreËaPrometna nesreËaTravnik lahko tako oblikujemo, da bi se veË voziËkov, kiprihajajo vzporedno, Ëez nekaj Ëasa zaletelo. Lahko celo takonaredimo, da se zaletijo spet na asfaltu. Ker vse to delamosamo kot analogijo gibanja svetlobe, pozabimo na to, da bise voziËki ob trku deformirali in menjali smer, mislimo si, dalahko penetrirajo eden v drugega brez teæav. Delcem, ki jihje lahko veË naenkrat na istem mestu, reËemo bozoni. Fotoni,osnovni delci svetlobe, so njihov najbolj tipiËen primer.

Enako naredi svetloba, samo da tokrat voziËek zamenjate zvalovno fronto oziroma njeno smer z æarkom, asfalt z zrakomali vacuumom, travo pa s steklom. Ta posebno oblikovantravnik pa lahko enaËimo z leËo.

Ko ne veste, kam bi se uklonila svetloba pri prehodu v nekmaterial, si lahko vedno zamislite voziËek, ki bi v isti smeripripotoval na travnik.

Predstavljajte si (Ëe ste moπki) lepo predstavniconasprotnega spola, ki se utaplja v morju v toËki B, medtemko vi stojite na toËki A. Ker seveda hitreje teËete kot plavate,ne boste πli proti njej po najkrajπi poti, ker boste priπliprepozno. Raje boste pretekli dva metra veË, Ëe boste zatomorali plavati meter in pol manj. Potovali ne boste poPotovali ne boste poPotovali ne boste poPotovali ne boste poPotovali ne boste ponajkrajπi poti, ampak po tisti, ki jo boste prepotovalinajkrajπi poti, ampak po tisti, ki jo boste prepotovalinajkrajπi poti, ampak po tisti, ki jo boste prepotovalinajkrajπi poti, ampak po tisti, ki jo boste prepotovalinajkrajπi poti, ampak po tisti, ki jo boste prepotovalinajhitreje.najhitreje.najhitreje.najhitreje.najhitreje. LogiËno, saj ste vendar misleËa bitja. Vendar paboste verjetno vseeno preseneËeni, ko boste izvedeli, da tudisvetloba ravna enako. »e mora priti od toËke A do toËke Bpreko snovi z razliËnimi lomnimi koliËniki (skozi katere

seveda potuje z razliËnimi hitrostmi), bo potovala po poti,za katero bo potrebovala najmanj Ëasa. Z nekaj matematikelahko na ta naËin izpeljemo lomni zakon. »e svetloba padapod kotom o1 glede na normalno stiËne ravnine med dvemamaterialoma z lomnima koliËnikoma N1 in N2, velja zakon

sin(_1) * N1 = sin(_2) * N2

Vrnimo se k naπim voziËkom. V zadnjem primeru smo videli,da lahko s pravilno oblikovanim travnikom povzroËimoprometno nesreËo pri vzporedno prihajajoËih voziËkih.Vzporedni æarki svetlobe prihajajo iz neskonËnosti,oddaljenost tanke leËe od toËke, kjer se æarki zdruæijo, seimenuje goriπËna razdalja (goriπËna razdalja (goriπËna razdalja (goriπËna razdalja (goriπËna razdalja (fffff))))). Kaj bi se zgodilo, Ëe æarki alivoziËki ne bi prihajali vzporedno, ampak izhajali iz iste toËke,oddaljene za razdaljo a, torej bi bil njihov ø1 veËji? Dokler bibil a manjπi od goriπËne razdalje f, bi se vseeno zdruæili,vendar na razdalji b, ki je veËja od f.


www.sigma-si.com

50-150/2.8 DC EX HSM

Infocona d.o.o., Prevale 9, Trzin, 01-580-9995, 041-737-337


so zbrani na www.e-fotografija.com

V teh primerih velja osnovna enaËba za tanke leËe,

1/a + 1/b = 1/f»e na razdalji b postavimo film ali senzor, lahko v toËki B ustvarimo sliko toËke A.

»e si zamislimo πe neko toËko C, nad toËko A, torej πe vedno na enaki razdalji od leËe, se boravno tako ustvarila njena slika na razdalji b, vendar pod toËko B (slika desno zgoraj).

Opazujte æarek, ki potuje skozi center leËe. Ta skozi oba prehoda snovi (zrak-steklo in steklo-zrak) pride pod istim kotom, tako da se ne odkloni. Kjer se ta premica seka z goriπËno ravnino(na horizontalni razdalji b), se zdruæijo vsi æarki. Da bi poenostavili grafiËne prikaze, bomonamesto vseh æarkov odslej veËinoma prikazovali samo centralnega in seveda goriπËnoravnino, tako kot zadnjiË, ko smo prikazovali camero obscuro.

Prednosti pred zadnjiË opisano camero obscuro so oËitne. Glavna je vsekakor svetlobnamoË, saj je lahko leËa bistveno veËja od tiste luknjice, torej pride skozi bistveno veË svetlobe.Lahko kontroliramo globinsko ostrino, Ëesar prej nikakor nismo mogli. Tudi teæave z difrakcijopostanejo bistveno manjπe, razen Ëe ne zapremo preveË zaslonke (o tem smo æe govorili vËlanku o globinski ostrini).

Jernej FilipËiË - Remi / fotosfera.eu

Olympusmju 1000

Olympus je svojo izredno uspeπno serijo “mju” nadgradil z10M toËkovnim tipalom. Pridruæeni so danaπnjemu trendu,da je treba kamero s tako veliko toËkami na tipalu imeti.Vendar pa je kamera mju 1000 zanimiva bolj zaradi drugihlastnosti, kot pa zaradi velike koliËine toËk, ki nam omogoËajopredvsem velike poveËave ali izreze.Ohiπje je iz kakovostnega medicinskega nerjaveËe jekla,oblika pa je enaka kot pri ostalih novejπih mju kamerah.Kamera gre πe vedno v vsak æep in jo lahko s seboj nesemokamorkoli. Kot vse mju kamer je tudi mju 1000 zaπËitena protivodnim kapljam, vlagi in pesku, kar ji πe poveËa uporabniπkovrednost.Zoom je 3X-ni s povpreËno svetlobno moËjo f/2,8-4,7 vendarnam kamera omogoËa delovanje pri visokem ISO do celo6400. Pri tako visoki obËutljivosti se zmanjπa loËljivost nasamo 3M toËk, kar je πe evdno dovolj za velikost slike10x15cmm, se pa moËno zmanjπa sama kakovost slike.Vendar ko fotografirate pri takih svetlobnih pogojih, da6400ISO potrebujete, druæinski fotograf ne razmiπlja πe ovrhunski kakovosti slike.Kot vse danaπnje Olympus kamere ima tudi mju 1000 MENUv slovenskem jeziku. Izredno dobrodoπla prednost kamereza enostavno upravljanje. V kameri so tudi krajπi nasveti vslovenskem jeziku. Zanimivo, da sedaj na uredniπtvo kliËete,ali se da tudi za druge kamere dobiti MENU v slovenskemjeziku. Kar kaæe, da so pri Olympus s prevodi v lokalne jezikenaredili uspeπno potezo. M.I.



Uporaba filtrov v fotografijiUVODNa sreËanjih in delavnicah katere obiskujem je pogosto vpraπanje o uporabi filtrov in sevedakaterega zakaj. Pri tem vpraπanju sem se znaπel pred dilemo, da tudi sam nevem kakouporabljati filtre. Ker sem ugotovil, da je to moja siva lisa v fotografskem znanju pa tudi πekoga, ki pogosto spraπujejo na Forumu o uporabi in vrsti filtrov, sem se odloËil, da pobrskampo literaturi in drigih materiali ter se nauËim kaj o uporabi, vrsti in namenu filtrov.

Kakor hitro uporabimo izraz "Filter" , nehote pomislimo na vodni filter, cigaretni filter, filter zakavo in πe kaj. Dilemo sem skuπal odpraviti, da sem poiskal pojme, ki dovolj natanËnoopredeljujejo pomen filtra.- Vsak ukrep in sredstvo, preraËunano in namenjeno za izloËanje posameznih delov iz maseprimerka iste vrste z uporabo v naprej doloËenega kriterija. (organizacijsko-poslovni leksikon,KukoleËa)- Filter - pribor, naprava ali snov za precejanje ali ËiπËenje. Pod (4) pa piπe za fotografske filtre:Naprava za zadræevanje æarkov doloËenih valovnih dolæin. (Veliki slovar tujk CZ)- priprava ali snov za precejanje ali πiπËenje, zlasti tekoËin.; bakterioloπki ~bakterioloπki ~bakterioloπki ~bakterioloπki ~bakterioloπki ~ mikrobioloπki filterje filter s porami manjπimi od mikroorganizmov, ki se uporablja za odstranjevanjemikroorganizmov iz radiofarmakov; ~ mikropor~ mikropor~ mikropor~ mikropor~ mikropor vrsta mikrobioloπkega filtra, sterilna ploπËicas finimi luknjicami, ki ne prepuπËajo nakterij, skozi katero se s plastiËno brizgalko za enkratnouporabo preceja sveæe pripravljene radiofarmake in s tem odstranjuje bakterije iz njih; mikropormikropormikropormikropormikroporpriprava, ki prepuπËa le doloËene tokove, æarke, valove. Lahko tudi raËunalniπki program, kiprepuπËa le doloËene podatke (algoritem, ki odstranjuje πum in artefakte s slik, predvsem pritomografiji).; polarizacijski ~ polarizacijski ~ polarizacijski ~ polarizacijski ~ polarizacijski ~ OptiËni filter, ki sluæi kot polarizator. Iz nepolarizirane svetlobenapravi linearno polarizirano.- www.slovarcek.com)

Pri fotografiranju pogosto uporabljamo razne pripomoËke, ki sluæijo kot dodatna oprema. Zanaπe razumevanje si bomo skovali pojem:Filtri so fotografski pripomoËki, narejeni iz stekla, plastike ali naneπenih premazov iz æelatine,ki prepuπËajo doloËeno svetlobno valovanjena fotografski medij, Ëe so dodani k objektivu prekoposebnega dræala ali pa so priviti na v naprej pripravljene navoje na objektivu.

KAJ JE VIDNA SVETLOBAFotografiranje je v bistvu prenaπanje svetlobe na medij. Zato si bomo malo osveæili naπe znanjeiz fizike in si ponovili osnovne pojme delitve svetlobe.Svetloba je del “Elektromagnetno valovanje” elektromagnetnega “Valovanje” valovanja. V todruæino sodijo tudi vsi radijski valovi, vidna "svetloba", infrardeËa svetloba, ultravijoliËnasvetloba. Po navadi s svetlobo mislimo na vidno svetlobo, ki jo zaznava “Ëloveπko oko”, kar jev frekvenËnem obsegu 380 nm (nanometra) in 780 nm valovne dolæine (Slika 1. spodaj).

Svetlobo in elektromagnetno valovanje v sploπnem lahko opiπemo s tremi neodvisnimiparametri:- intenziteto (enakovredno lahko tudi s svetlostjo ali amplitudo), ki pove, kako svetla se zdisvetloba- frekvenco (ali valovno dolæino), ki jo ljudje zaznamo kot barvo svetlobe- polarizacijo, smer ravnine, v kateri niha elektriËna komponenta elektromagnetnega polja, kije ljudje v normalnih okoliπËinah ne zaznamo.

Zaradi valovno-delËnega dualizma svetloba obenem izraæa lastnosti tako valovanja kot delcev.NatanËno razumevanje narave svetlobe je eno kljuËnih vpraπanj sodobne fizike. (Iz Wikipedije,proste enciklopedije)

(slika 1) Vidni del elektromagnetnega spektra

Celoten spekter elektromagnetnega valovnja

UPORABA FILTROVFotografija se je pojavila pred sto leti, ko πe ni bilo raznih programskih orodij za popravljanjafotografij. Takrat so morali mojstri dobro obvladati elemente optike in barv. Mnogorat je okoljezahtevalo doloËeno korekcijo zajema slike, kar je nehote zahtevalo doloËene pripomoËke, kiso vplivali na konËni izgled fotografije. Tako so se nekateri znaπli in zaËeli pred leËe postavljatibarvne ploπËe, ki so po teoriji meπanja barv dajali konËni rezultat. Iz tega obdobja so najboljznani barvni filtri kot je rumenica in drugi.Na eni od delavnic, se je zgodilo, da je enemu naπih sluπateljev uπel objektiv na tla in to na

napaËno stran. Vsi prisotni smo malo prebledeli, saj vemo kakπna vrednost to je.Lastnik je poËasi pobral objektiv in ogledoval prednji del, kjer so sevidele Ërepinje, a na sreËo le od filtra, ki je bil nameπËen na prednjostran. Kmalu za tem je ugotovil, da je objektiv vendar le cel, ganamestil na fotoaparat in sproæil sliko. Slika je uspela, okvir filtra paje bilo potrebno odstraniti s posebnim orodjem. Ta dogodek me jenapeljal k razmiπljanju, kako bi se filtri glede na namen in uporabolahko delili. OËitno pa je imel πe kdo enako izkuπnjo in zaËelrazmiπljati podobno, tako da sem v literaturi znanega proizvajalcafiltrov naπel naslednjo delitev, ki najboljπe opisuje tudi moje iskuπnje:- Filtri za zaπËito- Filtri za izboljπanje kvalitete posnetka in- Filtri za posebne efekte.

FILTRI ZA ZA©»ITOVlogo, ki so jo imeli filtri v obdobju analogne fotografije in πe posebej v Ëasu Ërno bele fotografijene moremo inaËiti z danaπnjo digitalno tehniko. Vendar proizvajalci niso hoteli zaostajati in soproizvajali filtre tudi za sodobne fotografe. Tako bomo najprej obdelali nekaj filtrov, kateresmo opredelili kot Filtre za zaπËito pred mehanskimi poπkodbami, umazanijo in prahom, karpomeni, da jih lahko stalno uporabljamo na objektivu, kjer je njihov uËinek predvsem zasËitnegaznaËaja. Razumeti moramo, da je cena boljπega objektiva nekaj sto tisoËakov, cena filtra, ki pabistveno ne vpliva na samo sliko, pa je nekaj tisoËakov. V to skupino bomo uvrstili UV filtre,Sky filtre, ND nevtralno sivi,PL/PL Cir in seveda brezbarvne steklene filtre kot dejansko zaπËito.

UV filterUV filterUV filterUV filterUV filterUV filter je filter iz boljπih steklenih ploπË, katerih namen je, da eliminirajo prevelik vpadultravijoËnih æarkov, ki bi lahko sliki dali moder pridih. UltravijoliËno sevanje je naj moËnejπe vplaninah in seveda na morju. Vendar moramo vedeti, da je na morju precej veË raznih delcev,ki nekako absorbirajo moË teh æarkov. ©e najmanj pa so opazni v pokrajinskih fotografojah,kjer prevladuje najpogsteje zraËna meglica.

Skylight 1BSkylight 1BSkylight 1BSkylight 1BSkylight 1BSkylight 1B je podobno kot UV filter namenjan zmanjπevanju modrine, je rahlo toniran in imanekaj toplih uËinkov. Absorbcija tega filtra je namenjena uporabi v tako imenovanem zelenem

RazliËna podjetja nam nudijo nestandardne oznake (levo), kot standardne 1A, 1B (desno). Tudi toniranje ninujno enake intezitete.

Fotograf æe pozna kakovost, moæne prednosti in slabosti foto kamer ter objektivov. O filtrih in njihovi kakovosti pa πe ne veliko. V teoriji je tako,da vsako dodatno steklo pokvari optiËne lastnosti objektiva in odvzame del svetlobe. S tem se nam poslabπa kakovost zapisa in svetlobna moËobjektiva. Vendar kot vedno nam praksa pove drugaËe. ZaπËitni filtri nam ne vplivajo bistveno na svetlobno moË. Znajo pa nam filtri slabπekakovosti moËno vplivati na kakovost slike. Tudi samo avtomatsko ostrenje je lahko moteno. Zato pred naslednjim Ël ankom nasvet. Nikoli nekupujte najcenejπih filtrov. Naj bodo na vaπih objektivih vsaj tisti iz srednjega cenovnega razreda. Tudi ne zaupajte dobremu nakupu objektiva,Ëe vam trgovec zraven priloæi πe filter. »e ni iz srednjega cenovnega razreda, oziroma znane firme, raje dokupite drugega. VeË pa naslednjiË. M.I.


TeËaj spoznavanje fotografske opreme


spektru, kar omogoËa uravnoteæene barvne tone. Pri slikanjuljudi, odstranjuje neæeljene barvne vplive na koæi, Ëe slikamoportrete v senci blizu dreves. Zaradi svoje nevtralnosti se pravtako priporoËa za stalno uporabo, kot zaπËitni filter.

NDNDNDNDNDNeutral density filter ali neutralno sivi filtri se uporabljajo vtreh gradacija 2, 4, in 8. To so preprosto filtri za zmanjπevanjesvetlobe. Uporablja se kadar æelimo podaljπati ekspozicijo karnam pride prav pri slikanju vodnih slapov ali pa Ëe æelimo zdolgo ekspozicijo posneti objekt, kjer se nenenhomapremikajo ljudje oziroma promet. Uporaba filtra ND 2, je lahkotudi kot zaπËitni filter, vendar ga sam ne uporabljam.

PL/ PL-CIRPL/ PL-CIRPL/ PL-CIRPL/ PL-CIRPL/ PL-CIRFotografiranje predmetov ali objektov v naravi, kjer je zelointenzivna svetloba pride pogosto do sevanja razprπenesvetlobe, ki na posnetku ne da jasne slike premeta. V naravije velikokrat, da avto-mobili, stekleni

predmeti ali pa celo rastline odbijajo tako imenovanopolarizirano svetlobo. »e æelimo narediti posnetek, kjer bomouporabili le svetlobo predmeta, ne pa tudi odbito svetlobo,moramo uporapiti pripomoËek ki mu pravimo polarizator alipolerizacijski filter. Iskuπnje z uporabo sonËnih oËal nam zelonazorno pokaæejo uËinke na lesketajoËi se vodni povrπini.Popoln uËinek polarizatorjev vidimo, Ëe damo dvojna sonËnaoËala ena na druga in stekla zavrtimo proti 90 stopinjam, kjerbomo videli uËinek do polne nepropustnosti svetlobe.Polarizacijske filtre delimo na linearne in cirkularne. Nekajbesed o linearnem ne more biti odveË. V veËini primerov seuporablja za zunanje posnetke, kjer je potrebno reduciratisvetlobo. Linearni filtri PL imajo doloËene teæave pri ostrenju,Ëe so na objektivu z AF. Pri uporabi linearnih PL filtrov sepriporoËa uporaba pravokotnega obroËa za vstavljanje filtrov.V digitalni fotografiji je pogostejπa uporaba cirkularnega filtra

PL-Cir, katerega nekateri uporabljajo stalno in jim sluæi kotzaπËitni filter. Sam take uporabe ne priporoËam, saj so lahkonekateri uËinki nezaæeljeni pri doloËenih fotografijah.Posebej pa moram opozoriti, da uporaba posameznih filtrovzmanjπuje svetlobno moË, kar je treba vedno upoπtevati. Kajdobimo na fotografiji Ëe uporabimo posamezen filter vidimona naslednjih slikah (na tiskovini v barvnem prostoru CMYK razlikani opazna, zato si primerjave lahko ogledate samo na spletu).

FILTRI ZA KOREKCIJOFILTRI ZA KOREKCIJOFILTRI ZA KOREKCIJOFILTRI ZA KOREKCIJOFILTRI ZA KOREKCIJOFiltri za korekcijo so posamezni barvni filtri, katerih uporabaje po okusu posameznika. V tem delu ne bom dajal nobenihizkuπenj, ker sam ne uporabljam in nimam dovolj znanja. V toskupino filtrov sodijo filtri serije 80, 81, 82,85 in πe nekateriposebni za posebne namene. Za uporabo teh si lahkoposameznik preËita navodila proizvajalcev.

FILTRI ZA POSEBNE EFEKTEFILTRI ZA POSEBNE EFEKTEFILTRI ZA POSEBNE EFEKTEFILTRI ZA POSEBNE EFEKTEFILTRI ZA POSEBNE EFEKTEV to skupino sodijofiltri, ki omogoËajo posebne efekte. Naj

omenim le nekatere. Na prvem mestu so takoimenovani Graduated filtri, katerih

povrπina je delno obarvana delnoprozorna. S temi lahko dobimoefekte spreminjanja barve ozadja,da stem ne pokvarimo vsebine

posnetka. Druga vrsta teh filtrov jez ustvarjanjem raznih odsevov luËi in

nam omogoËi zvezdni efekt. Tretja ima v sredini brezbarvnoodrprtino, okolje filtra pa je v razliËnih barvah. Vse to sopotrebe posameznikov, ki æelijo svoj trenutni navdih malospremeniti. Za uporabo teh filtro je treba vsakega preizkusitiin si pridobiti lastne iskuπnje.

ZAKLJU»EKS tem Ëlankom sem æelel pribliæati osnovne pojme o uporabifiltrov, kot pripomoËkov za boljπe delo. Sam uporabljam filtreiz skupine zaπËitnih filtrov in moram reËi, da sem zadovoljilvse svoje potrebe. Rad bi povedal, da na trgu obstaja veËproizvajalcev filtro, ki se med sabo razlikujejo po kakovosti inseveda tudi po ceni. Pri nakupu UV je pomembno, kakπno imakrivuljo in od katere frekvence naprej deluje. Obstajajo UVfiltri, ki zelo pozno zapirajo, kar je æe skoraj v modrempodroËju. PL-Cir je tudi zelo zahteven, glede svojihkarakteristik, zato svetujem, da se pri nakupu dovolite pouËitiin tudi preiskusiti posamezen filter predno greste v nakup.

Boris ©alejBoris ©alejBoris ©alejBoris ©alejBoris ©alej

Digitalni polnilniki ANSMANN

Fotografi in video snemalci se sooËajo z vse veË razliËnimiakumulatorskimi baterijami. Le redke baterije pa namomogoËajo, da jih lahko uporabimo v razliËnih napravah.Zato je v fotografskih torbah vse veË razliËnih polnilcevakumulatorskih baterij.Podjetje ANSMANN, ki si med fotografi v Sloveniji vse hitrejepridobiva sloves prvega neodvisnega ponudnika baterij zarazliËne naprave, nam æe nekaj Ëasa nudi “multi” polnilnik.Polnilnik DIGI CHARGER polni baterije razliËnih napetosti,dimenzij, razmika med kontakti ter proizvajalcev.

Osnovni del polnilnika nam nudi zamenjavo nastavkov zrazliËnimi kontakti. Tako lahko preko teh nastavkovpolnimo veËino danes znanih litij ionskih baterij zafotokamere, videokame, itd., razliËnih proizvajalcev.Polnilec nas s pomoËjo luËk opozarja na pravilno pritrjenekontakte, polnjenje, kot konec polnjenja, ki ga oznaËi tudis piskom. DIGI CHARGER je za vsakega uporabnika razliËnihnaprav z litij ionskimi baterija odliËna reπitev, da s sebojnosi samo en manjπi polnilnik, ki mu s pomoËjo elektronikevarno polni njegove baterije. M.I.


www.e-fotografija.com


Ko izginejo spomini! / Foto knjigaCeloten Ëlanek je objavljen na

Velikokrat sem æe prebral, da naj ne zaupam arhiviranja fotografij CD ali DVD medijem..Vendar tega nisem verjel, dokler se mi pri odpiranju fotografije, ni pokazalo obvestilo:

Ko sem datoteko vseeno odprl, sem videl naslednje:

In koliko je bil star DVD? Narejen je bil oktobra 2003, shranjen v ovitku na primernem prostoru.

To me je vzpodbudilo, da sem razmislil, kaj bom s svojimi najboljπimi fotografijami. Kopogledam barvne fotografije, ki jih je naredil moj oËe pred 30-40 leti, opaæam na njihspremenjene barve. Spremembe so odvisne od tega na kakπnem papirju so bile narejene.Vendar fotografije in s tem drage spomine πe imam. Ali bodo moji otroci lahko gledali mojefotografije Ëez nekaj deset let? »e bodo ostale na disku ali na DVD-ju zagotovo ne.

Torej naj se lotim izdelave svojih najboljπih fotografij? Naj naredim nekaj tisoË fotografij inupam, da bodo ostale kot spomin naslednjih nekaj desetletij?Danes so stvari drugaËne. Letos so na Photokini v Kolnu pritegnile mojo pozornost fotoknjige, ki so jih ponujali πtevilni proizvajalci. Foto knjige nadomeπËajo albume. V foto knjigiso po æelji naroËnika fotografije oblikovane, kvalitetno natiskane in zvezane. Foto knjige sorazliËnih formatov in debelin ter bistveno bolj vπeËne kot okorni albumi. Zelo pomembno pritem je, da naroËniku za sprejemljivo ceno naredijo tudi samo en izvod. ©e ne dolgo semæelel naroËiti v tiskarni 500 izvodov broπurice, pa so me odpravili, saj se jim ni zdelo vrednoukvarjati s tako majhnim naroËilom.

Ko sem priπel s Photokine, sem takoj preizkusil nekaj programov, ki so bili na voljo na

medmreæju. Programi so brezplaËni in jih dobite na spletnih straneh proizvajalcev foto knjig.Sam sem pregledal

www.photobook.comwww.photobook.comwww.photobook.comwww.photobook.comwww.photobook.comwww.myphotofun.comwww.myphotofun.comwww.myphotofun.comwww.myphotofun.comwww.myphotofun.comwww.fujicolor.de/info/news.htmwww.fujicolor.de/info/news.htmwww.fujicolor.de/info/news.htmwww.fujicolor.de/info/news.htmwww.fujicolor.de/info/news.htm

Delo z njimi je preprosto, nudijo pa razliËne zmoænosti obdelave.Najprej izbereπ format foto knjige in πtevilo strani.

To je seveda odvisno od tega, koliko fotografij bi rad dal natisniti in koliko si pripravljenplaËati za izdelek.Nato iz seznama predlog izbereπ predlogo, ki ti je najbolj vπeË. Program tudi omogoËa, da jolahko spremeniπ in prilagodiπ svojim zahtevam.

V foto knjigo seveda lahko tudi piπeπ spremno besedilo. ©umniki niso ovira. Nimajo panadpisanih in podpisanih znakov.



Zame je pomembno tudi to, da lahko sam izbiraπ postavitev in velikost okvirjev v katerih so fotografije.

Vsi programi tega ne omogoËajo, paË pa imajo fiksno postavitev.

Sistem vstavljanja fotografij deluje po sistemu "povleci in spusti". Izrezov fotografij ni potrebno pripravljati vnaprej, kerprogram pripravi izrez fotografije, ki je primeren okvirju, v katerega æeliπ postaviti fotografijo.

Spreminjaπ lahko pozicijo izreza . Za pokrajinske posnetke dostikrat pride prav πirπi format. Tako na eno stran dobiπ tripanoramske fotografije πirine 20*9cm. Plega tega imaπ tudi hitro orodje za popravljanje svetlosti, nasiËenosti barv, kontrasta,ostrine...

www.e-fotografija.com



Ko z delom zakljuËiπ, ostane πe zadnji korak,to je poπiljanje in naroËanje. Podatke lahkopoπljeπ lahko na CD-ju ali po internetu.Poπiljanje po internetu lahko traja kar nekajËasa, seveda odvisno od linije, ki ti je na voljo.Pred tem vpiπeπ v program svoje podatke,πtevilko kreditne kartice in poπljeπ. Ko sempisal, ta Ëlanek za elektronsko obliko, πe nisopoπiljali v Slovenijo. Po nekaj elektronskihpoπtah in prepriËevanjih je uspelo. Sedaj tudiphotobook.com (fotobuch.de) poπilja vSlovenijo.PlaËilo, kvaliteta izdelka, hitrost izdelave, vsev 4 dneh. Kaj se dogaja s knjigo, lahkospremljaπ na spletni strani dobavitelja, posistemu "Knjiga je v tisku", "Knjiga je

izdelana", "Knjiga je poslana" in "Knjiga jepredana naroËniku"In kakπna je cena? Knjiga z 32 stranmi formata21*28 cm (pribliæno A4) stane 30 EUR. V njosem spravil 90 fotografij razliËnih velikosti.»e bi na stran dajal samo 2 fotografiji velikosti20*13 cm, pride taka fotografija 100 SIT.Preko spleta pa dobite posamezne fotografijete velikosti za 50 SIT. Vsekakor ugodno insprejemljivo. Æivim namreË v kraju, kjerlokalnemu fotografu πe vedno uspevaprodajati fotografije velikosti 10*15 cm po 79SIT.»e mislite narediti veË knjig, jih ne poπiljajtev izdelavo vsako zase, ampak poËakajte, dase nabere za 100 EUR. Nad tem zneskom pri

fotobuch.de potem ni poπtnine. Poleg tega padobite πe za 10 EUR bonusa pri naslednjemnaroËilu.V knjigo ali na platnice lahko tudi piπete.Delujejo πumniki, ni pa nadpisanih alipodpisanih znakov.Foto knjiga me je pritegnila s tem, da lahkonaredim svojo postavitev fotografij, razliËneizreze nestandardnih velikosti, razliËnaozadja, postavljam tekste ob ali Ëezfotografije. Nudi mi moænost, da semkreativen tudi po tem, ko pritisnem nasproæilec fotoaparata, ali obdelam fotografijo.Sedaj lahko iz svojega hobija naredim celoto.Fotografiram, oblikujem, zapiπem in naredim

foto knjigo. Nastane kvaliteten izdelek, ki mespominja na druæinske dogodke, potovanja inpodobno. OmogoËa mi ohranjanje dragocenihtrenutkov ne samo za nekaj let ampak tudiveË. Foto knjiga je bistveno tanjπa kot fotoalbum z enakim πtevilom fotografij, tisk pa jeenako trajen kot so fotografije. Sedaj me nepreganja noËna mora, v kateri se naraËunalniπkem ekranu izpiπe "VA©AVA©AVA©AVA©AVA©ADATOTEKA JE POKVARJENADATOTEKA JE POKVARJENADATOTEKA JE POKVARJENADATOTEKA JE POKVARJENADATOTEKA JE POKVARJENA"

Vsekakor je izdelek zanimiv in komurkoli sempokazal svojo prvo foto knjigo, je bil nad tomoænostjo navduπen.

Robert GajπekRobert GajπekRobert GajπekRobert GajπekRobert Gajπek

Digitalne knjige nam omogoËajo na zelo enostaven naËin priti do kakovostne predstavitve razno raznihpopotniπkih, poslovnih ali druæinskih dogodkov, predstavitev.

Nekateri programi ti πe pokaæejo predogled strani.

e-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografijae-Fotografija bo v zaËetku letabo v zaËetku letabo v zaËetku letabo v zaËetku letabo v zaËetku leta2007 (februar) poleg drugih2007 (februar) poleg drugih2007 (februar) poleg drugih2007 (februar) poleg drugih2007 (februar) poleg drugihteËajev organizirala tudi teËajeteËajev organizirala tudi teËajeteËajev organizirala tudi teËajeteËajev organizirala tudi teËajeteËajev organizirala tudi teËajeizdelave Foto Knjige. Prekoizdelave Foto Knjige. Prekoizdelave Foto Knjige. Prekoizdelave Foto Knjige. Prekoizdelave Foto Knjige. Prekoizbranih ponudnikov in njihovihizbranih ponudnikov in njihovihizbranih ponudnikov in njihovihizbranih ponudnikov in njihovihizbranih ponudnikov in njihovihraËunalniπkih programov vasraËunalniπkih programov vasraËunalniπkih programov vasraËunalniπkih programov vasraËunalniπkih programov vasbomo nauËili kako jihbomo nauËili kako jihbomo nauËili kako jihbomo nauËili kako jihbomo nauËili kako jihuporabljati in kako tudi za lepπiuporabljati in kako tudi za lepπiuporabljati in kako tudi za lepπiuporabljati in kako tudi za lepπiuporabljati in kako tudi za lepπiuËinek pripraviti foto knjigo.uËinek pripraviti foto knjigo.uËinek pripraviti foto knjigo.uËinek pripraviti foto knjigo.uËinek pripraviti foto knjigo.VeË v naslednji πtevilki revije,VeË v naslednji πtevilki revije,VeË v naslednji πtevilki revije,VeË v naslednji πtevilki revije,VeË v naslednji πtevilki revije,ozirima æe v januarju 2007 naozirima æe v januarju 2007 naozirima æe v januarju 2007 naozirima æe v januarju 2007 naozirima æe v januarju 2007 nae-Fotografija.come-Fotografija.come-Fotografija.come-Fotografija.come-Fotografija.com M.I.

TeËaj, izdelajmo si foto knjigo www.e-fotografija.com




Photoshop je zame kot matematika. Osnove si zapomnimoskozi vaje za druge funkcije pa imamo razne priroËnike. Primatematiki se formul ne uËimo na pamet ampak se jih uËimoznati uporabljati. Ravno tako je pri photosopu. Zakaj bi sedoloËene funkcije uËili na pamet, Ëe pa jih najdemo na spletu.Le malo je potrebno pobrskati.Na spletu je ogromno "tutorial" strani, ki nam lahkopomagajo do æeljenega rezultata.V tem Ëlanku bom opisal kako iz navadne barvne fotografijenaredimo vsaj pribliæek IR fotografiji. KonËni rezultat ne boravno tak kot Ëe bi posneli IR æe v zaËetku.Ta obdelava ni moja kreacija je le malo predelana.

Pa zaËnimo.Spodnjo sliko bom probal obdelati v photoshopu, da bo nakoncu izgledala kot IR fotografija. No, vsaj pribliæno.

V photoshop-u odpremo fotografijo, katero æelimo predelati.V "layer" jeziËku nam to fotografijo poimenuje kot "back-ground". "Layer backround" kopiramo (ctrl + j) in gapreimenujemo (2x kliknemo na "background copy") v nebo.

Poleg jeziËka "layers" odpremo jeziËek "channels".Vsak kanal predstavlja koliËino rdeËe, zelene in modre barvev sliki.Mi si bomo ogledali modri kanal (blue channel). TemnapodroËja predstavljajo majhno koliËino modre medtem kosvetla podroËja predstavljajo veËjo koliËino modre.Na moji sliki je nebo zelo svetlo kar mi omogoËa dokajenostavo izbiro.

Ko imamo izbran modri kanal odpremo """""Select – color rangein oznaËimo highlights".Nato ponovno izberemo "Select – feather", in nastavimo"feather radius" na 1, da izbiro malo omehËamo.Zdaj preklopimo nazaj na RGB tako, da kliknemo na RGB oko.Nazaj dobimo barvno sliko.

Zdaj gremo nazaj v "layer" paleto (oznaËen mora biti "layer"nebo).V zgornji vrstici izberemo Select - Layer - Layer Mask - Re-veal selection.S tem smo na "layer-ju" nebo zamaskirali vse razen sameganeba. V "layer-ju" nebo smo zraven dobili "mask" oknonebo.

Preden nadeljujemo naredite aktiven "layer" background.Pojdimo ponovno v jeziËek "channels".Izberimo le rdeËi kanal. V tem kanalu oznaËimo vse (ctrl + A)in skopiramo (ctrl + C). Zdaj imamo seloten rdeËi kanalskopiran.

Preklopite nazaj na RGB preden nadaljujemo.Pojdimo nazaj na "layers" in ustvarimo nov "layer". Ta novi"layer" preimenujemo v tla, ga izberemo in vanj prilepimo(ctrl + V) vsebino prej skopiranega rdeËega kanala.

Zdaj bi morali imeti »B sliko z barvnim nebom.

Pojdimo naprej.V IR fotografiji je listje drevesa skoraj popolnoma belo.Ustvarjanje laænega IR efekta je zelo teæko. V naslednjemkoraku bomo zadevo probali speljati z krivuljami barv.Izberimo "layer" tla in pojdimo v Image - Adjustment - Curvesali pritisnite CTRL-M. . . . . Igrajte se z krivuljo daokler ne dobiteskoraj popolno belo listje in travo.

PhotoShop triki / IR (infrardeËe)


PhotoShop, Picasa2 in ostali raËunalniπki teËaji bodo m


Ko ste opravili s krivuljo ustvarite nov “layer” z imenomdrevesa in ga postavite nad vsemi “layer-ji”.

Zdaj bomo barvali drevesa ampak ob tem ne æelimo barvatineba.Zato pojdimo v “layer” nebo in z desnim klikom na miπkikliknemo na maskiran “layer” neba in izberemo “Add layermask to selection”. S tem smo izbral celotno nebo. Pritisnitectrl + shift + I da obrnemo izbiro oz. da dobimo oznaËenadrevesa in travo.

Izberemo “layer” drevesa in “opacity layer-ja” zmanjπamona 10-30%.Pobarvajte drevesa z æeleno barvo. Jaz sem uporabil kar belo.Probajte pobarvati le drevesa travo pa zaenkrat pustite namiru.

Ko ste pobarvali drevesa naredite nov “layer” in gapoimenujte trava ter ga postavite nad vse “layer-je”. “Opac-ity layer-ja” trava nastavite 10-30%.Vzemite ËopiË izberite æeljeno barvo in pobarvajte samotravo.

Zakaj uporabljamo veË “layer-jev”? Zato, da se lahko vednoznova vraËamo nazaj in delamo popravke. Npr. ni nam vπeËbarva trave. Enostavno gremo v “layer” trava in z hue/satu-ration, ki ga najdemo pod image - adjustments, zamenjamobarvo. Jaz sem ustvaril le dva barvna “layer-ja” drevesa intrava. Vi pa lahko ustvarite kolikor hoËete barvnih “layer-je”.Pojdimo naprej. Zdaj bomo popravili oz. spremenili πe barvoneba. Nebo lahko prebarvate v katerokoli barvo. Jaz bompustil modro.Izberemo "layer" nebo in prikliËemo okno "hue/saturation",ki ga najdemo v "image - adjustments - hue/saturation" alictrl + U.Z drsniki izberite svojo barvo.

Tako. Zdaj imamo pribliæek IR efekta z naπimi prireditvamibarve dreves in trave. Da bo zadeva zgledala πe malo boljpristno bomo celotno sliko πe malo omehËali.Izberite zgornji "layer" trava in pritisnite ctrl + A da izberetecelotno sliko. Zdaj pritisnite ctrl + shift + C da celotno izbiroslike skopirate in na koncu πe pritisnite ctrl + V 2x, da to izbiroprilepite kot nova dva "layer-ja".Izberite najviπji "layer", ki je poimenovan "layer 2" in mudoloËite funkcijo multiply. Lahko se πe poigrate z filtrom, kise nahaja v zgornji vrstici v "fitler - blur - gaussian blur". Zakonec lahko πe zmanjπate "opacity layer-ja 2" za boljπirezultat v kolikor vam ta ni vπeË.

Peter MiloπeviË


o meseca januarja objavljeni na www.e-fotografija.com


Manaslu / popotniπtvo in fotografijaAvantura v centralno nepalskoHimalajo, pod mogoËni osem-tisoËak Manaslu in treking okrogmasiva AnnapurnKroniËno mi primanjkuje Ëasa, obenem pa seËutim na nek naËin "obvezanega" napisatiporoËilo oziroma fotoreportaæo o naπi minuliavanturi v Himalaji. Da bo volk sit in koza cela,bom tokrat reportaæo napisal v precejskrajπani razliËici od tiste lanske, iz KunlunShana. Bojim se namreË, da se vam je bralcemnemara proti koncu zgodbe æe moËno zehalo,dasiravno je bila zgodba zanimiva, polnadoæivetij in mestoma celo ganljiva.Skrajπana letoπnja reportaæa se priËnetakole... V Himalajo smo se odpravili 12.oktobra v druæbi najuspeπnejπegaslovenskega osvajalca najviπjih vrhov sveta,Vikija Groπlja. Naπa primarna naloga je bilasnemanje novega slovenskegadokumentarnega filma. Imeli smo se skrajnolepo, veliko smo hodili in toliko manj jedli.Vrnili smo se 3. novembra, zdravi in shujπani.Zdaj smo doma. Veliko jemo, malo (ali niË)hodimo, sam pa se lahko pohvalim, da imamspet "trdega". »e ste bili v deæelah tretjegasveta in se nauæili vrhunske lokalne higiene(in bakterij) ter okusili slastno zaËinjenohrano, boste vedeli o Ëem govorim. Konecreportaæe.Ah ja, ko bi bilo na svetu vse tako preprosto...Da bi si enostavno dejal, da sem v zgolj nekajstavkih povzel tritedensko avanturo - in todobro, ter da to povsem zadostuje in bi spopolnim prepriËanjem samemu sebi lahkocelo verjel... Ne gre. PreveË mogoËna in lepaje Himalaja. Ko razmiπljam o tem, kje sem bil,se mi pred oËmi prikazujejo slike z ljudmi,pokrajino in potjo po kateri smo stopali. InËeprav je veËina teh slik obkroæena z okviromokularja moje kamere, se bojim, da bi se znalispomini in obËutki znova prebiti izven okvirovkrajπega sestavka. Zato te, dragi bralec,svarim pred dolgoËasjem, v katerega kaniπzapasti ob nadaljnjem branju. »e si upaπvztrajati...DrugaËnost vedno znova vzbudi mojopozornost in zanimanje. VnoviË so menavdihnili ljudje in njihova kultura. Takopreprosti so in v tako slabih in pogosto krutih

razmerah æivijo, pa vendar v njih sveti luËupanja na boljπi jutri. Zelo so prijazni. Vnjihovih temnih oËeh æari iskrica sreËe inveselja, ki si je tujci v takπnem okolju inpogojih niti ne znamo predstavljati. Celedneve od zore do mraka marljivo delajo. Enina polju, drugi v hiπi in gozdovih, medtem kotretji prenaπajo bremena. Nepojmljivo velikabremena! Od teæe se jim usloËijo pleËa, prekËela jih æuli trak, na katerega je obeπenobreme na hrbtu. In kar je najhuje in meninajteæje predstavljivo - v podplate se jimneusmiljeno zadirajo kamni, vejice in splohvsa podlaga, po kateri premikajo razgaljenepodplate. Hodijo kar bosi! Poleg lastne teæepa morajo njihove kot roka tanke, a æilavenoge, prenaπati tudi tovor. A vsem tegobamnavkljub prijazno pozdravijo in ti poklonijonasmeπek, Ëesar si v zahodnejπih deæelah ne

bi upal obetati.Zlomka. Me je æe zaneslo. Spozabil sem se invas æe popeljal na viπjo nadmorsko viπino, vkasnejπe etape naπe poti in nehote napravilnekajdnevni preskok. V glavnem mestuNepala, Katmanduju, je seveda precejdrugaËe. Predvsem pa bi zavoljokonsistentnosti in laæjega doumevanjaavanturo rajπi opisal v kronoloπkemzaporedju. Zapisi v nadaljevanju so torejstrnjeni v nekoliko bolj dnevniπkem sloguoziroma v zaporedju kot je potekala naπa pot.

VnoviË na daljni VzhodTokrat sem se na daljni Vzhod podal sredioktobra in v pisani druπËini. Ker smo πli vHimalajo z namenom, da posnamemo novdokumentarni film, je prav, da najprejpredstavim snemalno ekipo, ki smo jo tokrat

Prvi pogled na veliËastni osemtisoËak Manaslu (desni vrh). Foto:Rok Vodiπek

sestavljali: Viki Groπelj, Rok Vodiπek (»eËen),Janez Rutar (Dæani) ter Anæe »okl. Polegnaπtetih je naπo skupino dopolnjevala tudiskupina pohodnikov. Sestavljala jo je izbranavrsta vrhunskih zdravnikov, specialistov,strojnikov, rudarjev, novinarjev, vesoljskihtehnikov, inæenirjev, kuharskih mojstrov terostalih. Ker je dandanes varovanje osebnihpodatkov ali bolje reËeno njihovo ne-varovanje hujπi kriminal kakor umor, in ker popravici povedano niti ne poznam vsehpriimkov svojim sopotnikov (no ja, dobro semsi zapomnil le priimek ©inkovec pa πe enegana B., ki je dobil najveË minusov), jih bomnavedel zgolj po vzdevkih s katerimi smo seklicali na pomoË, drli Ëez prepade, grebeneipd.: Helena, ©imi, Polona, Joæe, ©tefka,Tadeja, Dada, Darja, Onja, Vlado, Marjan terZvezda. Zanimivo bi bilo zapisati tudi

Otroci v Nepalu so pridni in pri vsem pomagajo starπem. Foto:Rok Vodiπek Moπki na deæeli na enem izmed mnogih riæevih teras. Foto:Anæe »okl


Fotografi/popotniki! Vabljeni k predstavitvi vaπega


mladost/starost posameznikov, pa tudi tegane vem. PovpreËno bi rekel, da smo bili starinekje okrog 28 let. ©e vsi agilni, trezne glave,privlaËnega videza ter pogosto pohujπljivihmisli. Ja, tam nekje okrog 28 bo ravno prav.Vseh 16 se nas je torej na Brniku vkrcalo naletalo Adrie in po treh porcijah "snack onboard", ki so jih sestavljali zgolj s sirom (paπe to skopo) zaliti kruhovi polæki, pristali vMünchnu. Tisti trenutek πe nisem vedel, dabodo te skopo odmerjeni prigrizki predmetpoæelenja naslednjih 18 dni. Letalo Adrie poustaljeni navadi pristane in parkira za ograjo.Torej na delu letaliπËa, ki vsaj na pogled delujebolj podobno nekemu zapuπËenemuparkiriπËu za stare, manj ugledne avtomobile.PoËakali smo πe na avtobus in æe smo drveliproti veËjemu glavnemu terminalu. Po

obiËajnih varnostnih pregledih smo sedli vrumeno-sivo letalo Lufthanse. Po lanskih 16-ih poletih πirom sveta sem se æe vdal v usodo,da poleg vse slabπe hrane na letalih tudi niveË lepih stevardes. To je namreË πe zadnjapriloænost, kjer lahko zahodni moπki vræepogled na potencialno privlaËno æensko, sajjih na vzhodu ni ravno v izobilju. Pozor - Ëlanice skupine in ostale turistke so izvzete.Ni nam preostalo drugega kot to, da smo"vrgli uË" na oglas za parfum D&G in njegovopromotorko Gisele Bundchen.Iz nemπkega Münchna do indijskega Delhijasmo leteli preko noËi. Zbudil sem se predpristankom in æe kaj kmalu vedel, da smopriπli na drugi konec sveta. Na letaliπËu sonamreË zbegano brneli stari traktorji, ki sodostavljali prtljago k letalom. ©e nekaj

Ëakanja v coni za tranzitne potnike, nekajlaænih povabil za vkrcanje (okvare na rampiza vkrcanje potnikov), trenutek zatem pa smoæe uæivali prijetne vonjave pravkarodiπavljenega letala Air Sahara. Da je biloletalo tega meni dotlej nepoznanegaletalskega prevoznika verjetno zaradi starostiæe davno odpisano pri kakπni "zahodnikompaniji", najbræ ni potrebno posebejpoudarjati.

Katmandu, glavno mesto NepalaNaposled pristanemo v Katmanduju. Hrup,umazanija in revπËina so prvi vtisi, ki jih dobimna 100-metrski poti od letaliπke zgradbe donaπega avtobusa. Odpeljemo se v Thorong

Peak Guest House, v center katmandujskegavrveæa. Tuπ in postelja sta veË kot odliËnadobrodoπlica, prekomerno sladkanemu Ëajupa se rajπi ognem. Zbudimo se v soparno jutroin kaj kmalu nas Ëaka prevoz in ogledsamostanov in palaË. Hodim kot ovca zaostalimi in πe ves omotiËen od Ëasovnerazlike, sopare in sonca brezglavo snemamvse kar vidim. Popoldne izkoristimo zasnemanje intervjuja s πerpo, ki trenutno vodiagencijo za trekinge, poznal pa je tudi NejcaZaplotnika, predvsem z odprave Manaslu, kjerse je Nejc tragiËno ponesreËil.Zjutraj se odpeljemo proti izhodiπËu, kjerpriËnemo s hojo. Voænja z vkljuËenimipostanki traja dobrπen del dneva, ko le

FantastiËna lokacija baznega tabora pod Manaslujem. Foto:Rok Vodiπek

Viki Groπelj priæiga sveËke pri spominski ploπËi Nejca Zaplotnika. Foto:Rok Vodiπek


a zapisa in fotografij. [email protected]


prispemo do Besisahar-ja. Nastanimo se v"hotelu", katerega ime sem pozabil, zato pabom opisal nekaj spomina vrednihpodrobnosti. Viki, v nadaljevanju πef, namtrem ËeËenom, kot so nas ljubkovalno klicalisopotniki, odredi prvo sobico na levo. Ker semsam bolj kot ne vajen predvsem ËistoËe,udobja in razkoπja pa malo manj, sem obpogledu na umazano in insektov polnokamrico v izmeri 3x2 metra moral malcegloblje zajeti sapo. Pa ne toliko zaradizatohlega zraka, ki je napolnjeval naπopodmorniπko kabino, marveË zato, ker semvsepovsod videl gomazeËe insekte. Tudi tam,kjer jih morda celo res ni bilo. Suverenoprestopim prag in kavalirsko odstopim taveËjo posteljo Janiju, misleË, da je kabina zadva. Kaj kmalu se izza vogala prismeje πe Rokin æe si obetam zabaven veËer. Na svoji 50 cmπiroki postelji se smejim Roku in Dæanijumedtem, ko svoji telesi tlaËita na posteljo,dolgo 160 in πiroko kakπnih 90 centimetrov.Vendar to πe ni vse! V sobi nismo sami, sajnam druæbo delajo πe: gekko - stenskiplazilec, kakπen ducat stenic, dva ducatarahitiËnih pajkov tipa pozidni Matija ter - dasem spal v sobi s slednjim sem posebejponosen - πËurek v velikosti mobilnegatelefona. Po veËerji in umivanju zob semetodiËno pripravljam na spanec in previdnozakrivam ali zapiram vse moæne odprtine. Vobrambo pred stenicami si v uπesa zatlaËimsluπalke, prek glave se pokrijem s svojobombaæno spalno vreËo in za povrhupogoltnem πe uspavalni tableti. Zatisnem oËiin upam na najbolje. To je, da bi imele æivalirajπi meso koga drugega. Æelje se miuresniËijo in noË mine brez zapletov z izjemohecnega dialoga, ki je prihajal iz bliænje sobe.A o tem kdaj drugiË. Vstanem in po zdravju inkvaliteti spanca povpraπam svoja sojetnika.Oba so popikale bolhe, ki so skakale iz debelein vlaæne odeje omamnih vonjav. "Tokrat semse zlizal", si reËem v brk in pospravim opremo.

PriËetek hojePrvi dan hoje. Zame dan trpljenja. VroËine insopare namreË ne prenaπam dobro. Res je,da sem πe mlad, a vendar me vroËina takopotolËe, da se poËutim kot πËurek v naπi"kabini", ko se je sreËal s podplatom Ëevlja.Hoditi zaËnemo na viπini 780 metrov in smo vtropskem pasu. Po nebu se podijo oblaki, asonce kljub temu neusmiljeno pripeka. Vmesse le tu in tam ustavimo za nekaj minut, nekajmalega spijemo in æe hitimo dalje. Snemanjuse ne morem prav pretirano posvetiti, sajimam obËutek, da se nam neprestano mudi.Ob dveh, ko je sonce zelo visoko in se upre vzadnjo strmino, se na le-te pojavi tudi naπaËetica. Po sedmih urah hoje v pasji vroËini nestopam niË kaj strumno. A vseeno doseæemocilj, ki nosi napis Bahudanda. Imena si nikakornisem uspel zapomniti in sem na sploπnougotovil, da sem bil na letoπnji avanturi z

imeni izjemno πibak. Nekaj malega pojemo,ta pridni pa se odpravijo na popoldanskiizletek, ki mu bomo v nadaljevanju rekliaklimatizacija. Moram priznati, da teh mini-izletkov po veËurni vsakodnevni hoji πe danesne razumem. Zlasti ne onih na nizki nadmorskiviπini, ko dejansko ni πlo za aklimatizacijo. »ebom zbral pogum, bom o tem nekoË pravgotovo πe govoril s πefom.Drugi dan hoje. Zame dan trpljenja na kvadrat.V æelji po zgodnjem startu ærtvujemo zajtrk oz.urnik prilagodimo tako, da naj bi ga jedli nekjemed potjo. Obenem je to dan, ko se zamepriËne intenzivno hujπanje, saj po meni ne-vπeËni letalski hrani in hrani v KatmandujudokonËno poidejo glikogenske rezerve. Danlahko opiπem kot dolg in naporen, vizualnoπe vedno precej tropski. Kot mnoge druge, midan popestri glavni »eËen Rok, ko nas ustavijodobiËkonosno naravnani Maoisti. Medtem koπef z Maoisti baranta za skupinski popust priusluænostni dejavnosti "plaËaj ali boπodpeljan", Rok predlaga, da jim njihovomitnico enostavno podremo in vse skupajzvalimo po hribu. Ideja je dobra, ampak ssvojim pisanim deænikom ne zberem dovoljvolje in energije, da bi resneje zaËelpremiπljevati o realizaciji zastavljenih naËrtov.Zaradi raznih postankov vkljuËno s prijetnimkramljanjem z Maoisti se na cilj v vasico TalprivleËemo okrog treh popoldne. Utrujen inod vetra malce prepihan se æe veselimkrompirja v oblicah. Pojem 2 krompirja, ki mipripadata za kosilo, se πe malo usedem kognju in (predvsem z rokami in gestami)poklepetam s kuharico. K sreËi mi pove, dajeseni v Nepalu ni nevarnih kaË, ki jih sicer vtem tropskem pasu pred monsunom mrgoli.Razveseli me tudi novica, da jeseni v Nepaluni "very dangerous" pajkov, ampak so zgolj"dangerous". Kul. Takoj po veËerji vsemskupaj zaæelim lahko noË in zaspim.

Slovo od civilizacijeTretji dan hoje je mnogo prijetnejπi, kljubtemu, da sem prejπnji dan pod mrzlim tuπemstaknil nek manjπi prehlad.. Zbudimo se vjasno in hladno jutro, predvsem pa nas Ëakakrajπa etapa do vasi Nantze. Viki, Dæani, Rokin jaz se ustavimo na razgledni toËki na nekemgrebenËku (vasici), kjer izvleËemo fotografskoin snemalno opremo in posnemamo strm hribna vrhu katerega stoji cilj danaπnje etape - vasNantze. Spijemo πe Ëaj in nadaljujemo pobregu reke do viseËega mostu. Po preËkanjumostu se v vasici Karte odcepimo. ZapustimonamreË pot, kjer vodi popularni treking okrogAnnapurn in jo ucvremo naravnost v strm, stropskim rastjem porasel breg. Po navidezneprehodnem terenu po slabi uri doseæemorazgledno sedlo. Od daleË opazujemo marljivevaπËane pri æetvi. Prekrasen pogled na pisanebarve æitaric, poljπËin in ostalega rastja meprevzame.Ko prisopihamo v vas se radovedni vaπËani

æe zbirajo in nas z velikim zanimanjemspremljajo na vsakem koraku. Viki sedogovori za spanje v πoli, ki stoji luËaj iz vasitik ob gozdu. Odklenemo razrede v velikostiotroπkih sobic in se hvaleæni, da imamo strehonad glavo, razporedimo po razredih. Sam semdodeljen v 6.razred. Na tabli so πe sledipisanja s kredo, zadnja uËna ura pa je bilaoËitno matematika. Na hitro seπtejem πtevilkena tabli in k sreËi se dobljeni rezultat 4x6=24ujema s tistim, ki je zapisan. Pamet me torejπe ni povsem zapustila.Po novi porciji dveh krompirjev æe steækapriËakujem veËerjo. Obljubljen pa je tudiveËerni program. Vas je namreË æe izvenstandardne poti okrog Annapurn inposlediËno je πtevilo tujcev, ki zaidejo v vas

izjemno majhno ali praktiËno niËno. VeËerjaje po priËakovanjih izvrstna, meni predvsemzato, ker hrana ni zaËinjena. Postreæejo namz riæem in omako iz leËe ter neko zelenjavo,podobno starim poteptanim koprivam. Dal-bat oziroma riæ z omako pojem v enemzamahu, zelenjave pa se ognem. Po veËerjinas vse okrasijo z roænim vencem, ki nam ganadenejo okrog vratu. Dva mlajπa para iz vasi

Visokogorska pokrajina in pogled proti goram na severu. Foto:Anæe »okl

»orten v Nepalu - kapelica v Sloveniji. Foto:Anæe »okl

nam zapleπeta njihov tradicionalni ples. Da bisi kar najlaæe predstavljali kako to vsajpribliæno izgleda, je najbolje, Ëe pomislite nabaletke brez pajkic in baletnih copatk ter jihzamenjate za bose noge in ohlapna oblaËila.Samo gibanje nekoliko spominja napremikanje ostarelih in beteænih labodov nasuhem. Ples temelji predvsem na gibanju rokin dlani, prestopanju naprej in nazaj ter vkrogu, ves Ëas dosledno z nogami na O. Naples zvabijo πe nekaj sreËneæev iz naπeskupine in poËasi se veËer zakljuËi. Nasprihodnji dan Ëaka naporen dan, zato semvesel, da odhajamo spat, vaπËani pa bi se πenaprej radi zabavali. Medtem ko si grem umitizobe, na steni za lahko noË zagledam πe pajkav velikosti dobro rejene miπi. Prav niË me ne

pomiri, kveËjemu obratno. Pajki in insekti sov sploπnem moja πibka toËka. Pokrijem se Ëezglavo in zaspim. Do tega trenutka sem zapisalæe 11.903 znakov in se bojim, da marsikogaæe dolgoËasim. A vendar si ne moram kaj, dane bi opisal πe ene nore πtorije, ki me je sredinoËi povsem predramila. Sliπim medveda...(konev I.dela)

Anæe »oklAnæe »oklAnæe »oklAnæe »oklAnæe »okl



Canon PowerShot G7Ko je æe kazalo, da bo serija G ostala brez novosti, saj si Canonni æelel delati preko zmogljive kompaktne kamere konkurencopri cenovno vse bolj ugodnih DSLR kamerah, pa je na Photokinipresenetil. Predstavili so novo zelo zmogljivo G7, vendar vnekaterih detajlih precej drugaËno od prejπnjih kamer te serije.Krepko manjπe (G6) je ohiπje (106x72x43mm). Ni veË vrtljivegazaslona. Gumb za vklop kamere in pregled posnetkov sokonËno spremenili.Vrtljiv zaslon je bil æe od kamere G1 (l.2002) zaπËitni znak tehkamer, zdaj pa so kameri dodali 2,5 palca velikega, vendarfiksnega. Canon se je odloËil posodobiti obliko in kameropostavil bolj vidno med kompaktne kamere. Gumb za vklop inpregled slik je bil na prejπnjih kamerah dokaj neroden zarokovanje. Sedaj imamo za ti dve funkciji dva loËena gumbana pritisk.Kamera se po vklopu izredno hitro v funkcijo delovanja. Sicerni najhitrejπa med kompaktnimi v tem pogledu. Toda treba jevedeti, da so sedaj kameri dodali kar 6X-ni optiËni zoom (35-210mm ek.35mm) z dobro svetlobno moËjo f/2,8-4,8 inoptiËno stabilizacijo slike.Poleg vseh programskih in scenskih (16) nastavitev zaosvetljevanje imamo moænost nastaviti πe dve samostojniuporabniπki nastavitvi (C1, C2). Zelo uporabna inzahtevnejπemu uporabniku æelena moænost je hitropremikanje obËutljivosti (ISO), preko vrtljivega gumba nazgornji strani kamere. ObËutljivost lahko nastavljamo od 80 -

3200ISO v Hi naËinu.Gumb za zumiranje (spreminjanje goriπËnic) je ob proæilcu.Zumiranje je natanËno in hitro. Da je kamera namenjena tudizahtevnejπemu fotografu, ki mu pri moËni svetlobi pogledpreko zaslona ne omogoËa dobrega pogleda na motiv, kaæevgrajeno, nadpovpreËno veliko in natanËno klasiËno iskalo.Poleg tega pa ima kamera πe dodatni nastavek za zunanjobliskavico.Na svoj raËun pa pri tej kameri pridejo tudi ljubitelji videozapisa. G7 nam omogoËa zapis v loËljivosti 1024x768toËk.Sicer s samo 15 sliËicami v sekundi, vendar velika loËljivostdoprinese k veËjemu zadovoljstvu ob gledanju gibljive slike.Obenem pa nam G7 nudi kontrolirati moË zvoËnega zapisa indobimo tudi pri snemanju glasnih scen odliËen tonski zapis.»e ste zahteven fotograf in si æelite kamero, ki je majhna, zelozmogljiva, hitra, dobro loËljivost (10M toËk), visokoobËutljivost (ISO), moænost uporabe dodatne bliskavice inzmogljive goriπËnice potem se le obrnite do PowerShot G7.Konec koncev so pri Canon poskrbeli za πe nekaj, kar jim sedajpri kamerah viπjega kompaktnega G razreda ni πlo vednodobro od rok. Cena je za kamero s temi uporabniπkimilastnostmi neverjetno sprejemljiva (cca.500EURO). M.I.M.I.M.I.M.I.M.I.

Sony CyberShot T-50Sony je vse bolj prodoren in predvsem napreden tudi primanjπih kompaktnih fotokamerah. Bolj natanËno povedanopri mini kompaktnih kamerah s trdnim aluminijastim ohiπjem.Predvsem se Sony spozna tudi na multifunkcijske naprave zadomaËo uporabo. Tako so tudi kameri T-50 dodali kat 58MBnotranjega spomina, da si lahko dodate glasbo, jo prekokamere posluπate ali ob pregledu slik predvajate.Ker se za podjetje, ki je znano po zaslonih spodobi, da v novokamero ponudi nekaj veË, ima T-50 zaslon obËutljiv na dotik.Ta funkcija ima πe celo to moænost, da si lahko pred uporabonastavimo moË pritiska naπih veËjih ali manjπih prstov.Obenem pa nam kamera zaradi moænosti prenastavitve funkcijpreko zaslona nudi zelo malo gumbov na ohiπju. S tem je douporabnika, ki se ne æeli ukvarjati z mnoæico nastavitev zeloprijazna.Kamero vklopimo tako, da na prednji strani potisnemo navzdolveËja zaπËitna drsna vratca. Za njimi je odprtina za objektiv in

bliskavica. Objektiv ne gre iz kamere saj se slika preko steklaprenese na tipalo ki je na dnu kamere. Kamera T-50 nam nudisamo 3X-ni optiËni zoom (38mm - 114mm ekv.35mm). ©irokikot ni izrazit.Zaslon pa ne nudi samo moænost nastavitev funkcij, ampaktudi odliËen pogled na æe posnete fotografije, saj je velik kar3,0 palca in loËljivosti kar 230.000 toËk.Sony pa nam nudi πe eno zanimivo moænost, ki jo bom kmaluprikazal na www.e-fotografija.com. To je GPS sprejemnik, kinam snema koordinate lokacij in Ëas, podatke prenesemo vraËunalnik in ob pregledu fotografij, katere imajo tudi zapisanËas snemanja imamo prikazane lokacije na zemljevidu (GoogleEarth). Sony ni izgubil stika z danes zelo pomembnim svetom,to je uporaba tehnike v naπi “domaËi dnevni sobi”! Vsetehnologije so Ëedalje bolj prirejene za to, da jih lahkouporabljamo z veËimi tehniËnimi napravami skupaj v naπemdomaËem okolju “dnevni sobi” in si s tem vse zanime trenutkeposnete s fotokamero lahko vedno delimo z drugimi. M.I.M.I.M.I.M.I.M.I.



ZakljuËen je fotografski nateËaj GRAFO d.o.o.Tretji fotografski nateËaj na spletni Galeriji www.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.comwww.e-fotografija.com, je bil odprt od 17. septembra 200617. septembra 200617. septembra 200617. septembra 200617. septembra 2006,do 15.novembra 200615.novembra 200615.novembra 200615.novembra 200615.novembra 2006. Tematika nateËaja je bila “prosta”“prosta”“prosta”“prosta”“prosta” s poudarkom na kakovostni obdelavi. Naspletno stran je bilo v nateËaj oddano 237 fotografij. Strokovna æirija iz vrst podjetja GRAFO in e-Fotografija je izbrala pet najboljπih fotografij.

Nagrade prispeva podjetje Grafo d.o.o., zastopnik znamk Nikon, Kata, BowensNagrade prispeva podjetje Grafo d.o.o., zastopnik znamk Nikon, Kata, BowensNagrade prispeva podjetje Grafo d.o.o., zastopnik znamk Nikon, Kata, BowensNagrade prispeva podjetje Grafo d.o.o., zastopnik znamk Nikon, Kata, BowensNagrade prispeva podjetje Grafo d.o.o., zastopnik znamk Nikon, Kata, Bowens

1. nagrada - Program Nikon Capture NX- Program Nikon Capture NX- Program Nikon Capture NX- Program Nikon Capture NX- Program Nikon Capture NX Peter GavranoviË, Zamiπljen

2. nagrada - Fotografski brezrokavnik NikonFotografski brezrokavnik NikonFotografski brezrokavnik NikonFotografski brezrokavnik NikonFotografski brezrokavnik Nikon Gregor Hutar, Take Off3. nagrada - Nikon majicaNikon majicaNikon majicaNikon majicaNikon majica Marjan Artnak, Voænja po robu4. nagrada - Knjiga Tihi Svetovi, avtor: Borut FurlanKnjiga Tihi Svetovi, avtor: Borut FurlanKnjiga Tihi Svetovi, avtor: Borut FurlanKnjiga Tihi Svetovi, avtor: Borut FurlanKnjiga Tihi Svetovi, avtor: Borut Furlan ©tefan ©Ëap, Varuh morja5. nagrada - Knjiga Potovanje v navidezno ogledalo, avtor: Arne HodaliËKnjiga Potovanje v navidezno ogledalo, avtor: Arne HodaliËKnjiga Potovanje v navidezno ogledalo, avtor: Arne HodaliËKnjiga Potovanje v navidezno ogledalo, avtor: Arne HodaliËKnjiga Potovanje v navidezno ogledalo, avtor: Arne HodaliË Zdenko Frangeæ, List

Fotografski nateËaji / www.e-fotografija.com/galerija/Od prta sta æe dva nova nateËaja. Tema prvega, ki ga sponzorira Fotostudio CITY PARKFotostudio CITY PARKFotostudio CITY PARKFotostudio CITY PARKFotostudio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ(http://www.citypark-foto.com) je “MOJE MESTOMOJE MESTOMOJE MESTOMOJE MESTOMOJE MESTO”. V slikah pa prikaæite mestne znaËilnosti, zanimivosti, obiËaje, naravne pojave...Tema drugega pa “PrazniËni ËasPrazniËni ËasPrazniËni ËasPrazniËni ËasPrazniËni Ëas”. Sponzor je podjetje EUROVISIONEUROVISIONEUROVISIONEUROVISIONEUROVISION d.o.o.

veË na www . e-fotografija . com / galerija /

Peter GavranoviË, Zamiπljen

Gre

gor H

utar

, Tak

e Off

Marjan Artnak, Voænja po robu

©tefa

n ©Ë

ap, V

aruh

mor

ja

Zden

ko F

rang

eæ, L

ist



Novo, novejπe, najnovejπeDandanes lahko za primerno vsoto denarja kupimo skorajvse, kar nam srce poæeli, vsaj kar se tiËe tehnike. Ravno zatose mi zdi zanimiv pojav, da nekateri, med katere spadam tudisam, morajo vedno imeti najnovejπi mobilni telefon ali panajnovejπi raËunalnik.Kaj privede posameznika do tega dejanja, da menja svojnormalno delujoËi telefon za nekaj novejπega, z ogromnofunkcijami, ki jih nikoli ne bo uporabljal, πe sam ne vem.Dejstvo pa je, da smo otroci tehnike, saj se le-ta πe nikoli nirazvijala s tako hitrostjo, kot se to dogaja sedaj. Tako smovËasih za poπiljanje elektronske poπte bili primorani uporabitiraËunalnik, prav tako za pregled osnovnih podatkov nainternetu, sedaj pa za ta opravila obstaja gora mobilnihtelefonov, ki ravno tako opravljajo ta posel. Med najveËjatehniËna Ëuda lahko vsekakor uvrstimo razne pametnetelefone. Ne samo, da imajo ogromno funkcij, katerihpovpreËen uporabnik v svojem æivljenju ne bo nikoli uporabil,nam omogoËajo tudi dodajanje tistih, ki jih za svoje delopotrebujemo. Tako recimo za pisanje dokumentov v Wordune potrebujemo veË s seboj nositi prenosnika ali padlanËnika, saj lahko v miru urejamo datoteke na novemSonyEricssonu P990 ali Nokii 9500, in to naprimer kar naplaæi. Vse brez odveËne dodatne opreme, samo z mobilnimtelefonom.Vendar pa se pojavlja πe nek nov pojav, kateri je, Ëe malopremislimo, πe bolj zanimiv. Ko si konËno kupimo svoj sanjskimobilni telefon, po katerem smo mesece hrepeneli, nas vzelo hitrem Ëasu premami kateri drugi – tak, ki niti pribliænone omogoËa vseh novotarij. Vendar pa nas nagon po neËem

novem æene naprej, vËasih tudi z glavo skozi zid, ko æelimoizpolniti svoje sanje po neËem novem. Marsikdo tako zapravigoro denarja za tehniko, saj mobilnega telefona najveËkratne moremo prodati po nakupni ceni, nastopi pa tudi Ëasovnastiska pri prodaji, zato se velikokrat mobilni telefoniprodajajo v zgubo. Da ne omenimo, da so nekateri zaradi

tega zavezani pri operaterjih dobesedno do svoje upokojitve.Osebno cenim svoje starπe, ki πe vedno uporabljata osnovnimobilni telefon, kot je Nokia 3310 in Sony Ericsson T100 in kidejansko ne omogoËata niËesar drugega kot klicanje inpoπiljanje kratkih sporoËil. Vendar pa, kot vidim v praksi, πetega skorajda niË ne uporabljata, saj za poπiljanje in branjesporoËil vedno pokliËeta mojo pomoË. Najbolj jima je vaænoto, da lahko z mobilnim telefonom nekoga pokliËeta in dasta vseskozi dosegljiva. Pa da ne pozabim, velika æelja jimaje, da bi bila baterija Ëim moËnejπa in bi bilo potrebno telefonpolniti najveË enkrat tedensko. Na podobnih primerih zatoocenjujem, da so starejπi ljudje bolj zadovolnji s svojimi

mobilnimi telefoni in jih ne menjajo tako pogosto oziromanajveËkrat πele po prenehanju delovanja starega mobilnegatelefona.Torej, kaj æene uporabnike k menjavanju mobilnih telefonovhitreje, kot menjajo Ëevlje? Æal zaradi tega, ker tudi samspadam med te uporabnike, ne znam povedati, saj imam

vedno nek izgovor, da lahko mobilni telefon zamenjam. Vmojem primeru gre predvsem za naveliËanost oziromarazoËaranost nad kupljenim, najveËkrat pa zato, da bi imelnekaj drugaËnega. Zato sem πe posebej hvaleæen, da imampo sluæbeni dolænosti moænost testiranja razliËnih telefonov,saj je moj apetit po neËem novem vsaj malenkost poteπen.Vendar pa dejansko vpraπanje, zakaj vedno najnovejπe, πevedno ostaja. Si znate na njega odgovoriti? Oziroma Ëe sevpraπamo drugaËe, kaj vas priæene do zamenjave mobilnegatelefona za novejπega? Podobno velja tudi na drugihpodroËjih - med katere sodi tudi fotografska oprema.

Dare Gliha www.mobile.si


Foto teËaji / Foto delavnice / Foto predstavitve

e - F o t o g r a f i j a . c o m

20

07


e-Fotografija nagradna kriæanka II.

38 e-Fotografija - oktober, november 200638 e-Fotografija - oktober, november 200638 e-Fotografija - oktober, november 200638 e-Fotografija - oktober, november 200638 e-Fotografija - oktober, november 2006

I. nagradna kriæanka je pokazala, da je med nami precej ljubiteljev kriæank. poslali ste nam kar 168 pravilno reπenih in z vsemi podatki izpolnjenihkriæank. Nagrajenci, ki bodo prejeli na naslovu Foto studio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ nagrade, so: 1. JASNA KACJASNA KACJASNA KACJASNA KACJASNA KAC, 2.ANICA ©E©KOANICA ©E©KOANICA ©E©KOANICA ©E©KOANICA ©E©KO, 3. DANICA MATI»EKDANICA MATI»EKDANICA MATI»EKDANICA MATI»EKDANICA MATI»EK, 4. MARKO BAUMANMARKO BAUMANMARKO BAUMANMARKO BAUMANMARKO BAUMAN, 5. IGOR KMETI»IGOR KMETI»IGOR KMETI»IGOR KMETI»IGOR KMETI», 6. PAJNI» FRANCPAJNI» FRANCPAJNI» FRANCPAJNI» FRANCPAJNI» FRANC, 7. DAVID REMICDAVID REMICDAVID REMICDAVID REMICDAVID REMIC, 8. JANEZ KRA©KOVICJANEZ KRA©KOVICJANEZ KRA©KOVICJANEZ KRA©KOVICJANEZ KRA©KOVIC, 9. ANA ©KUFCAANA ©KUFCAANA ©KUFCAANA ©KUFCAANA ©KUFCA,10. SIMONA BREZNIKSIMONA BREZNIKSIMONA BREZNIKSIMONA BREZNIKSIMONA BREZNIK. (Nagrajenci bodo o prejemu nagrad obveπËeni po poπti) »estitamo!

Reπitve zgornje II.nagradne kriæanke poπljite s svojimi podatki (ime in priimek, naslov) do 6. februarja 2007 do 6. februarja 2007 do 6. februarja 2007 do 6. februarja 2007 do 6. februarja 2007 na naslov: CITY PARK PE SUPERNOVA,CITY PARK PE SUPERNOVA,CITY PARK PE SUPERNOVA,CITY PARK PE SUPERNOVA,CITY PARK PE SUPERNOVA,Ankaranska 3A 6000 KOPER Ankaranska 3A 6000 KOPER Ankaranska 3A 6000 KOPER Ankaranska 3A 6000 KOPER Ankaranska 3A 6000 KOPER (s pripisom: nagradna kriæanka). Izærebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji πtevilki revije. SreËni izærebanci bodo zapravilno reπitev prejeli sledeËe nagrade, ki jih podeljuje Foto studio CITY PARK, JuriπeviË Vilko s.p., Obala 114, 6320 Portoroæ (http://www.citypark-foto.com): 1. nagrada1. nagrada1. nagrada1. nagrada1. nagrada 300 fotografij 10x15 + polnilec GP 2. nagrada2. nagrada2. nagrada2. nagrada2. nagrada 200 fotografij 10x15 3-5 nagrada3-5 nagrada3-5 nagrada3-5 nagrada3-5 nagrada 100 fotografij 10x15 6-10 nagrada6-10 nagrada6-10 nagrada6-10 nagrada6-10 nagrada majica Fuji.Kriæanko lahko tudi fotokopirate (poπljete fotokopijo) in s tem ohranite revijo nepoπkodovano.



IXUS 65: Oblikovan da privlaËi poglede! 3 palce velik LCD in funkcijski

gumbi obËutljivi le na neæen dotik, zdruæuje odliËno Canon tehnologijo v

kombinacijo zmogljivosti in v prihodnost usmerjenega oblikovanja.

www.

cano

n.si

www.

cano

n.si

Documents

eFoto 27 011 - e-Fotografija · PDF fileAdobe PhotoShop CS2 ... fotografske “maËke” kot za nove fotografe pa kopico vpraπanj, ... spozna πe veË novih pasti digitalne tehnike