in jaz 2

Dru

`ba

za5.

razr

edos

novn

e {o

le

Dru`baMaja Umek

14,2

0€

Dru

`b

a in

jaz

2

druzba in jaz 2 ucb 000 ovitek_Layout 1 18.4.2012 14:28 Page 1

Priročnik za učitelje

Družba in jaz 2, priročnik za učiteljeDružba za 5. razred osnovne šole

Avtoricadr. Maja Umek

Recenzentadr. Olga Janša Zorn, dr. Jurij Senegačnik

Urednikadr. Zala Mikeln, dr. Jurij Senegačnik

Lektoricadr. Zala Mikeln

Oprema in oblikovanjeRoman Lenarčič, Davor Grgičevič, Dušan Obštetar

PrelomDušan Obštetar

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.Za založbo Branimir NešovićLjubljana 2014Druga, prenovljena izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

www.modrijan.si

Kazalo

Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Časovna razporeditev učnih tem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7O predmetu in učbeniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9O učbeniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

LJUDJE V DRUŽBI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Prebivalstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Premagajmo predsodke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19V družbi so tudi težave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21Skupaj gre lažje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Pravila v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

ORIENTACIJA V PROSTORU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Zemljevid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Merilo zemljevida . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Relief na zemljevidih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39Lega Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Naravne enote Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

ALPSKI IN PREDALPSKI SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51Alpsko visokogorje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51Predalpska hribovja in doline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54Kotline predalpskega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57Alpski in predalpski svet v preteklosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

OBPANONSKI SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Ravnine obpanonskega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Gričevje obpanonskega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Srečanje z dediščino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

DINARSKOKRAŠKI SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71Dinarskokraške planote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71Kraški pojavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74Dinarskokraška podolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Gospodarske in druge posebnosti dinarskokraškega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

OBSREDOZEMSKI SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Ob obali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Obsredozemske pokrajine v notranjosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Gospodarstvo v preteklosti in šege . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

ZGODOVINSKI RAZVOJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90Časovni trak zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Prazgodovina in arheološke najdbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Rimljani v naših krajih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Življenje na gradu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101Iz življenja v mestih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Potovanje v novi vek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

SLOVENCI SKOZI ČAS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem krščanstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Slovenske dežele v okviru sosednjih držav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112Turški vpadi in gradnja protiturških taborov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117Naša prva tiskana knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119Zedinjena Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Prva in druga svetovna vojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Slovenci v Jugoslaviji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131Samostojna Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132Kako je organizirana država Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135V Sloveniji živijo tudi drugi narodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138Slovenci zunaj slovenske državne meje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142Slovenija in Evropska unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145Povezani smo z vsem svetom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148

PRILOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151Priloga 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152Priloga 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154Priloga 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157Priloga 4a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158Priloga 4b . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160

5

Predgovor

Didaktični komplet za predmet družba v 5. razredu sestavljajo pod skupnim imenom Družba in jaz 2 učbenik, delovni zvezek in priročnik za učitelje ter atlas za učence Družba in jaz. Zgradba posameznega dela kompleta je podobna kot pri didaktičnem kompletu Družba in jaz 1 za 4. razred, kar velja tudi za priročnik za učitelje.

V priročniku so predlogi za pouk družbe v 5. razredu. Izhajajo iz ciljev učnega načrta Družba (2011) ter vključujejo raz­lične dejavnosti, s katerimi učenci razvijajo učne, miselne, socialne in druge spretnosti. Pri spoznavanju socioloških tem je poudarek na izkustvenem učenju, pri spoznavanju slovenskih pokrajin in naše preteklosti pa je več učenja z literaturo in viri.

Na začetku priročnika je predlog časovne razporeditve učnih ciljev in poglavij po mesecih, ki sledi učnim enotam v učbeniku, vendar smo z drugačnim tiskom nakazali tudi nekaj možnosti drugačne razporeditve učnih enot z večjim upo­števanjem praznikov.

V uvodih v tematske sklope smo predlagali okvirni čas za obravnavo, poudarili osnovni namen sklopa in učne metode, ki povezujejo teme, navedli tematske učne cilje in standarde znanja ter nakazali vidike sprotnega sprem­ljanja napredovanja učencev pri razvoju različnih spretnostih. Standardi znanja so tako kot v učnem načrtu razporejeni v dve ravni zahtevnosti. Minimalni standardi znanja so zapisani s krepkim tiskom, tako kot v učnem načrtu.

Vsako poglavje v priročniku vsebuje:▷ teoretični uvod, ki razlaga in utemeljuje vsebino in/ali učne metode in je namenjen osvežitvi učiteljevega znanja;▷ cilje, ki so ponekod podrobneje razčlenjeni kot v učnem načrtu, posebej pri sklopu Slovenija, naša domovina; nekaj

ciljev smo tudi dodali, vendar v obsegu, ki ga učni načrt dovoljuje; dodani cilji so zapisani s poševnim tiskom;▷ ključne besede, ki predstavljajo pojme, ki naj bi jih učenci usvojili;▷ ključna vprašanja, ki bodo v pomoč pri ustnem preverjanju znanja;▷ predloge za pouk, zaporedje dejavnosti učencev in učitelja, ki vključujejo tudi uporabo učbenika, delovnega zvezka

in atlasa; kadar je dejavnosti za več ur, je to nakazano s prekinjeno črto, pogosto pa je med predlaganimi dejavnostmi treba izbirati, saj vseh ne moremo izvesti v eni učni uri;

▷ delo z učbenikom, ki opisuje uporabo učbenika, dodan je faksimile poglavja iz učbenika;▷ delo z delovnim zvezkom, ki vsebuje navodila za vključevanje posameznih vaj v pouk in pravilne odgovore, dodan

je faksimile poglavja iz delovnega zvezka;▷ delo z atlasom za družbo, ki ga uporabljamo skoraj pri vsaki učni temi;▷ sprotno spremljanje učencev, ki poudari spretnosti, veščine učencev, ki jih učitelj vse šolsko leto sproti preverja in

opisno ocenjuje;▷ seznam pripomočkov za izvedbo dejavnosti;▷ seznam dodatne literature za učence in za učitelje, ki vsebuje tudi elektronske vire.

Z didaktičnim kompletom Družba in jaz 2 želimo pomagati učenkam in učencem, da usvojijo učne cilje predmeta družba, učiteljicam in učiteljem pa pri sodobnem vodenju pouka. Vsem želimo mnogo uspehov in zadovoljstva pri pouku družbe.

Maja Umek

7

Časovna razporeditev učnih tem

V 5. razredu je 105 ur družbe ali tri ure na teden. V razporeditvi smo upoštevali 35 delovnih tednov, čeprav sta po koledar­ju dva več. Vendar se toliko časa potrebuje za različne dneve dejavnosti, ki so razporejene v šolskem letu. Za vsako temo sta predvideni dve šolski uri, pri obsežnejših temah tri. Dobra tretjina časa je namenjena urjenju spretnosti, utrjevanju in poglabljanju znanja, preverjanju in ocenjevanju, aktualnim temam.

Več časa za aktivnejše metode dela (npr. projektno, sodelovalno učenje …) se lahko pridobi z združevanjem tem v večje vsebinske sklope, tako da potekajo dejavnosti vzporedno. Prvi primer: Prazgodovina in arheološke najdbe, Rimljani v naših krajih, Življenje na gradu, Iz življenja v mestih, Potovanje v novi vek; po skupnem uvodu dela vsaka skupina poglo­bljeno na eni temi, konča se skupno. Drugi primer: gospodarske in etnološke značilnosti posameznih naravnih pokrajin. Tretji primer: pokrajinske značilnosti slovenskih pokrajin, ki jih lahko učenci spoznavajo samostojno in vzporedno.

Razvrstitev tem je smiselno prilagoditi dnevom dejavnosti, šoli v naravi, ekskurzijam in obratno, dejavnosti prilagodimo letnemu načrtu, kjer je le mogoče. Če načrtujemo ekskurzijo jeseni ali smo takrat v šoli v naravi, obravnavamo naravno pokrajino jeseni in ne šele, ko pride na vrsto po učbeniku. Tudi vključitev v projekte navadno zahteva drugačno razpore­ditev tem. Primer: Mednarodni projekt Pomladni dan v Evropi poteka od 21. marca do 9. maja. Če se mu pridružimo, je smiselno tematski sklop Naša država, Republika Slovenija uvrstiti pred sklopom Slovenci skozi čas.

S poševnim tiskom smo v spodnji preglednici nakazali nekaj tem, ki jih lahko obravnavamo ob državnih praznikih name­sto v vsebinskih sklopih, kakor so obravnavani v učbeniku in v priročniku.

Mesec Teden(3 ure na teden)

Tema

SEPT

EMBE

R 1.

LJUDJE V DRUŽBIO učbeniku (1)Uvod v temo Ljudje v družbi (1)Prebivalstvo (2)

2. Premagajmo predsodke (2)

3.V družbi so tudi težave (2)Skupaj gre lažje (2)

4. Pravila v družbi (2)

OK

TO

BER 5.

ORIENTACIJA V PROSTORUZemljevid (3)

6. Merilo zemljevida (3)7. Relief na zemljevidu (3)8. Ponavljanje, preverjanje, ocenjevanje

NO

VEM

BER 9.

SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINALega Slovenije (2)Naravne enote Slovenije (1)

10.ALPSKI IN PREDALPSKI SVETAlpsko visokogorje (2)Predalpska hribovja in doline (2)

11. Kotline predalpskega sveta (2)

DEC

EMBE

R 12.

Alpski in predalpski svet v preteklosti (2)

OBPANONSKI SVETRavnine obpanonskega sveta (2)

13. Gričevje obpanonskega sveta (2)

14.Srečanje z dediščino (2)26. december: dan samostojnosti in enotnosti – Samostojna Slovenija

8

Mesec Teden(3 ure na teden)

TemaJA

NU

AR

15.DINARSKOKRAŠKI SVETDinarskokraške planote (2)Kraški pojavi (2)

16. Dinarskokraška podolja (2)

17.Gospodarske in druge posebnosti dinarskokraškega sveta(2)Ponavljanje, utrjevanje, preverjanje (1)

18.OBSREDOZEMSKI SVETOb obali (2)Obsredozemske pokrajine v notranjosti (2)

FEBR

UA

R

19. Gospodarstvo v preteklosti in šege (2)

20.ZGODOVINSKI RAZVOJČasovni trak zgodovine (2)Prazgodovina in arheološke najdbe (2)

21. Rimljani v naših krajih (3)

MA

REC

22. Življenje na gradu (2)

23.Iz življenja v mestih (2)Potovanje v novi vek (3)

24. Ponavljanje, utrjevanje, preverjanje (1)

25.SLOVENCI SKOZI ČASNaselitev Slovanov, Karantanija, sprejem krščanstva (3)

APR

IL

26Slovenske dežele v okviru sosednjih držav (2)Turški vpadi in gradnja protiturških taborov (2)

27 Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori (2)

28

Naša prva tiskana knjiga (2)Zedinjena Slovenija (2)

27. april: dan boja proti okupatorju – Grozote prve in druge svetovne vojne

MA

J

29. Grozote prve in druge svetovne vojne (2)

30.Slovenci v Jugoslaviji (2)Ponavljanje, utrjevanje, preverjanje (1)9. maj: dan zmage nad nacizmom – praznik EU, Slovenija in Evropska unija

31.NAŠA DRŽAVA REPUBLIKA SLOVENIJASamostojna Slovenija (2)Kako je organizirana država Slovenija (2)

32. V Sloveniji živijo tudi drugi narodi (2)

JUN

IJ

33.Slovenci zunaj državne meje (2)Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije (2)

34. Slovenija in Evropska unija (2)

35.Povezani smo z vsem svetom (2)Ponavljanje, utrjevanje, preverjanje (1)

9

O predmetu in učbenikuOkvirni čas: 2 uri

Uvodna tema je namenjena predstavitvi predmeta družba v 5. razredu, seznanitvi z učbenikom, delovnim zvezkom in atlasom, ponovitvi dobrih učnih navad in strategij učenja pri predmetu družba, predstavitvi načinov preverjanja in ocenjevanja znanja.

Učenci naj izvedo, kako bo predmet družba potekal v šol­skem letu in podrobneje, kako v prvem semestru: kako se bodo učili, kaj se bodo naučili, kako in kaj bomo preverjali in ocenjevali. Poudariti je treba enakovrednost znanja učnih vsebin in spret nosti. Učenje, preverjanje in ocenjevanje spretnosti mora biti ravno tako pregledno kot učenje, pre­verjanje in ocenjevanje vsebin. Učencem s preprostimi bese­dami razložimo razliko med deklarativnim in procedural­nim znanjem.

Za učence je ocenjevanje zelo pomembno, še posebej številč­no ocenjevanje, ki mu pripisujejo večji pomen. Vendar mora­jo imeti vsebinsko znanje in spretnosti enak pomen. Ker je vsebinsko znanje bolj zaokroženo, ga lahko številčno oceni­mo po posameznih vsebinskih sklopih. Na koncu leta pa povprečni številčni vsebinski oceni dodamo še povprečno številčno oceno spretnosti ter zaključimo skupno oceno. Veči­no spret nosti učenci razvijajo vse šolsko leto in po membno je, kaj zna učenec na koncu šolskega leta. Zato je smiselno opisne ocene spretnosti spremeniti v številčne ocene šele na koncu šolskega leta, učenec pa mora imeti vse leto pregled nad tem, katero spretnost si je že pridobil na ustrezni stopnji, katere pa še ne oz. kolikšna bi bila ocena spretnosti.

Podobno kot v 4. razredu predstavimo predmet družba optimistično. Učenci naj se spomnijo, kaj vse so se že na ­učili v 4. razredu, kaj znajo delati bolje kot v 3. razredu, v čem so še posebej napredovali, katere navade učenja so oblikovali. V 5. razredu pa bo njihov napredek še večji, saj so starejši, sposobnejši, imajo več predznanja, kar pomeni širše temelje za gradnjo novega znanja. Zdaj že vedo, da lahko neučinkovite navade učenja spremenijo, izboljšajo in tako laže dosežejo zastavljene cilje. Pri učenju in pridobiva­nju dobrih strategij učenja potrebujejo učenci še precej pomoči učitelja in tudi staršev.

Učence spomnimo na strategijo učenja z besedilom, ime­novano »nasvet petih P­jev«, ter spodbujamo podčrtovanje.

Tudi v 5. razredu naj učenci odnesejo učbenik domov samo takrat, ko jim damo natančno navodilo, kaj in kako naj dela­jo z določeno učno temo. Le tako jih bo učbenik v torbici spom nil, da morajo z njim nekaj narediti.

Povzemimo iz učnega načrta nekaj osnovnih značilnosti predmeta, h katerim bomo pri pouku družbe težili (Učni načrt Družba, 2011). S predmetom družba želimo ustva­riti učno okolje, v katerem bodo učenci pridobili taka zna nja o okolju, razumevanje interakcij in soodvisnosti sestavin ter vrednote, spretnosti in stališča, ki jim bodo pomagali pri uporabi spoznanj in pri smotrnem odločanju in ravnanju v socialnem, naravnem in kulturnem okolju. Cilji pri pred­metu družba se med seboj prepletajo in zajemajo kogni­tivno, socialno, emocionalno, motivacijsko, estetsko in moralno­etično področje.

Pri predmetu družba so cilji kompleksno zasnovani, in da bi jih dosegli:■ izhajamo iz učenčevega predznanja, sposobnosti in in ­

teresov,■ omogočamo osebno doživljanje,■ v pouk vključujemo vsakodnevna, resnična in iz nepo­

sred nega osebnega in družbenega okolja izhajajoča vpra­šanja učencev,

■ probleme obravnavamo celostno, interdisciplinarno v vsej njihovi interaktivnosti,

■ učence usmerjamo: – k prepoznavanju povezav in odnosov,– k načrtovanju akcij v neposrednem okolju in spodbu­

jamo analiziranje načrtovanja in izvedbe,– k soočanju različnih stališč, analiziranju dilem in obli­

kovanju vrednot, vrednostnega sistema,– k pridobivanju različnih spretnosti učenja.

Primerne so različne učne oblike od individualnega dela, dela v parih, skupinah ... Poudarek je na aktivnih metodah dela, kot so:■ projektno učno delo,■ problemski pouk,■ terensko delo,■ sodelovalno učenje,■ igre in simulacije,■ pogovor,■ raziskovalno učenje.

UČNI CILJ

Učenci:– prepoznajo in ocenijo svoje značilnosti (potrebe, želje,

sposobnosti, cilje, osebni napredek idr.).

10

O PREDMETU IN UČBENIKUSTANDARD ZNANJA

Učenec:■ predstavi svoje osebne značilnosti (napredek, potrebe, želje, cilje, prostočasne dejavnosti, interese idr.).

Cilj in standard znanja iz učnega načrta je isti kot na začetku 4. razreda, saj v letu dni učenec napreduje, marsikateri cilj je v preteklem letu dosegel in na začetku leta si postavlja nove cilje. Ker pa so cilji učencev navadno povezani samo z oce­nami, jim moramo pokazati, kaj so se v preteklem letu na ­učili, ne glede na ocene. Z vidika pozitivne samopodobe

učencev je to še posebej pomembno za učence, ki so bili ocenjeni z nižjimi ocenami.

Prav je, da si učenci na začetku leta zastavijo cilje za novo šolsko leto, ponovijo, kaj so dobre učne navade ter dobre strategije učenja družbe doma.

11

O PREDMETU IN UČBENIKU

O učbeniku cilji

▶ Seznanijo se s predmetom družba (glavni cilji in vsebinski sklopi, učne metode, načini pre­verjanja in ocenjevanja znanja) v 5. razredu.

▶ Spoznajo zgradbo učbenika, delovnega zvezka in atlasa. ▶ Ponovijo dobre učne navade in strategijo domačega učenja družbe. ▶ Urijo se v načrtovanju časa za učenje in prostega časa.

ključne besede družba, dobre učne navade, načrtovanje učenja

predlogi za pouk Predmet družba

1 Asociacije na besedo družba, viharjenje možganov in zapis na tabli. Besede, ki so povezane z učno snovjo obkrožimo. Nato dodamo še nekaj ključnih besed (npr. iz naslovov tem v učbeniku), tako da zajamemo temeljno učno vsebino družbe 5. razreda.

2 UČBENIK Učenci prelistajo učbenik. V kazalu pogledajo, katere so glavne teme. Glasno preberejo besedilo na

str. 5. Besedilo kratko pojasnimo. Ob sliki pojasnijo zgradbo posamezne enote.

3 DELOVNI ZVEZEK Učenci ga prelistajo in primerjajo kazalo s kazalom v učbeniku.

4 ATLAS ZA DRUŽBO. Če so ga učenci uporabljali že v 4. razredu, ga prelistajo in za vajo poiščejo določeno karto, npr. Našo galaksijo in Naše Osončje. Kratek pogovor o vsebini, samo na informativ­ni ravni kot zanimivost.

5 Če z atlasom še niso delali, razložimo, kaj so atlasi in si skupaj ogledamo tri karte. Razložimo potek predmeta prek šolskega leta, učence seznanimo z načrtovanimi ogledi, ekskurzijo,

terenskim delom, morda šolo v naravi ... ter z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja. Poudarimo enakovrednost vsebinskega znanja in spretnosti.

Učenci naj navedejo nekaj primerov vsebinskega znanja družbe iz 4. razreda in nekaj spretnosti, ki so jih ob vsebini pridobivali. Pojasnimo, kako bomo preverjali vsebinsko znanje in kako spretnosti. Zadnje je smiselno prek šolskega leta opisno ocenjevati in šele ob koncu zapisati s številčno oceno.Učne navade in domače učenje pri družbi

6 Priloga 1 V prilogi so naloge, ki so jih učenci reševali že v 4. razredu. Zanimiva bi bila primerjava sedanjih

odgovorov z odgovori pred letom dni.1. Spodbudimo jih, da razmišljajo o svojem napredku v šoli in drugod: kaj znajo bolje kot pred letom

dni pri posameznem predmetu v šoli, kaj znajo bolje narediti doma, kaj so se naučili v različnih prostočasnih dejavnostih, med prijatelji … Pomembno je, da vsak učenec prepozna svoj napredek.

2. Učenci naj navedejo vsaj tri želje. Med pogovorom ugotovimo predstave učencev o tem, kaj in kako bi morali delati, da bi dosegli cilje. Morda predstave zapišemo na tablo in jih NE vrednotimo. Pogovorimo se o razkoraku med tem, kaj mislimo, da bi morali delati, in kaj v resnici delamo, ter

12

o slabih občutkih, ki ta razkorak spremljajo. Poudarimo, da na naše učenje zelo vplivajo navade, ki smo jih pridobili. Vendar lahko navade spreminjamo, čeprav to ni vedno lahko. Najprej pa moramo svoje navade prepoznati.

3. Učenci se ob tabeli spomnijo svojih učnih navad. Učencem povemo, da je naloga namenjena njim, da razmislijo o svojih navadah, in da odgovorov ne bomo pregledovali. Pravilen je samo pošten odgovor. Potem se pogovorimo o posameznih trditvah – zakaj je neka navada dobra ali slaba. V pogovoru lahko dodamo še druge trditve.

4. Učenci ob nalogi ponovijo iz 4. razreda pravilo petih P­jev pri učenju. Pogovorimo se o njihovih izkušnjah uporabe tega pravila. Morda je kdo pravilo nekoliko spremenil in mu tako bolj ustreza.

5. Nalogo naredijo doma. Z urnikom laže načrtujemo svoje dejavnosti, hkrati pa nas nanje opozarja. Že izdelovanje urnika nam pomaga k boljšemu časovnemu pregledu nad našimi obveznostmi. Ob izpolnjenih urnikih (prihodnjo uro) se pogovorimo tudi o potrebi po prostem času.

učbenik Pregled celotnega učbenika. Poudarek naj bo na kazalu in zgradbi posamezne teme.Glasno branje in pogovor ob besedilu na str. 5. V besedilu je precej neznanih pojmov, saj govori o novih temah, ki jih bodo učenci šele spoznali. Zato je potrebno pojasnilo učitelja.

delovni zvezek

Pregled celotnega delovnega zvezka. Učenci primerjajo kazalo z učbenikom.

atlas Če so ga učenci uporabljali že v 4. razredu, ga prelistajo in za vajo poiščejo določeno karto, npr. Našo galaksijo in Naše Osončje. Kratek pogovor o vsebini, samo na informativni ravni kot zanimivost.

sprotno spremljanje učencev Če spremljamo učence od 4. razreda, jih že dobro poznamo in smo lahko pozorni na strategije in navade učenja, o katerih pripovedujejo. Predvsem si zabeležimo neustrezne strategije, o katerih se potem z učenci individualno pogovarjamo in svetujemo, kako naj si pridobijo boljše navade.Nov oddelek pa učitelj šele spoznava, zato si prve ure poskusimo čim hitreje zapomniti njihova imena, spoznati glavne osebnostne značilnosti učencev, spoznati značilnosti skupine.

literatura in viri Za učence:Britta Weimer ­ Langer, Sabine Hess, Manuela Brademann: Konec s slabimi ocenami. Kako to

doseči?, Didakta, Radovljica, 2002 (sicer za učence tretjega triletja).Infodrom: Kako se učinkovito učiti? http://www.youtube.com/watch?v=beOGRjdfsdY (avgust 2014)Infodrom: Kdaj se lahko začnem učiti sam? http://www.youtube.com/watch?v=VhF0AhjsMbg (avgust 2014)

Za učitelje:Barica Marentič Požarnik: Dejavniki in metode uspešnega učenja, DDU UNIVERZUM,

Ljubljana, 1980.Barica Marentič Požarnik: Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana, 2000.Roz Townsend: Bogastvo učenja. Umetnost ljubezni do učenja, Lisac & Lisac, Ljubljana, 1998.Meta Budnar, Maja Umek, Marjeta Zabukovec: Opisno in številčno preverjanje in ocenjeva­

nje pri predmetu družba, Vzgoja in izobraževanje, letnik 33, št. 6, 2002, str. 19–33.Meta Budnar, Vlasta Hus, Tanja Sambolec, Saša Štilec, Maja Umek, Marjeta Zabukovec: Druž­

ba 5. razred. Načrtovanje, poučevanje, učenje, ocenjevanje, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2007, str. 5–31.

13

LJUDJE V DRUŽBIOkvirni čas: 10 ur

STANDARDI ZNANJA

Učenec:– predstavi svoje osebne značilnosti (napredek, potrebe, želje, cilje, prostočasne dejavnosti, interese idr.),– razloži pomen in oblike združevanja, sodelovanja in medsebojne pomoči med ljudmi (v družini in drugih skupnostih),– pozna nekatere razlike med ljudmi, načine usklajevanja različnih interesov in reševanja sporov,– utemelji, zakaj sta strpnost in odgovornost (do sebe in drugih, do učenja, obveznosti) pomembni,– ve, katere strategije mu pomagajo pri učenju, sodelovanju in reševanju sporov,– zna uporabiti različne strategije v različnih socialnih situacijah (učne, sodelovanja, reševanja sporov idr.) in jih vred­

notiti,– zna raziskati neposredno družbeno okolje (npr. opazovanje, anketiranje, izvajanje intervjuja),– zna na primeru predstaviti, utemeljiti svoja stališča in vrednote.

V uvodni uri predstavimo učne cilje in standarde znanja, učne vsebine ter način pouka, preverjanja in ocenjevanja znanja. Nato ponovimo pojme iz 4. razreda, ki se s temo povezujejo, ter izberemo socialno spretnost, ki jo bodo v tematskem sklopu urili. Predlagamo, da se urijo v nenasilnem reševanju konfliktov. Čeprav so postopke reševanja konfliktov (sporov) učenci spoznali že v 4. razredu, jih verjetno niso praktično povsem usvojili in je znanje treba obnoviti, spretnost pa vaditi v vsakodnevnem šolskem življenju.

Spori ali konfliktiShapiro je spor definiral kot »nestrinjanje med dvema ali več ljudmi oziroma idejami; predvsem pa interakcijo in dialog« (Shapiro, 1996, str. 12). Spori so nekaj običajnega in so potrebni za človekov razvoj in njegovo rast. Poznamo različne vrste sporov. Notranji konflikti potekajo znotraj posameznika. Primer: Ali naj priznam, da sem šipo po nesreči razbil, ali naj se

Celoten tematski sklop poudarja razvoj občutljivosti za soljudi – za njihove težave, posebnosti, drugačnost. Pouda­rimo selitve in mešanje kultur in s tem še večjo potrebo po strpnosti, prepoznavanju svojih predsodkov in nenasilnem reševanju sporov, ki so del našega življenja. Niso negativni spori, ampak nasilno reševanje teh. Kot kriterij ustreznosti reševanja sporov in ustreznosti rešitev uporabimo človeko­ve pravice.

Pri procesnih znanjih učenci urijo socialne spretnosti (upo­raba strategij obvladovanja čustev – 4. razred, reševanja raz­ličnih medosebnih vprašanj, reševanja sporov) in navajamo jih na argumentirano izražanje stališč. V vsaki ustrezni učni situaciji, na konkretnem primeru demonstriramo razliko med izražanjem stališč in utemeljevanjem, argumentiranjem stališč. Čim pogosteje iščemo tako argumente ZA kot PROTI posamezni trditvi, stališču in spodbujamo učence, da se na osnovi argumentov opredelijo.

UČNI CILJI

Učenci:– razumejo, da kot posamezniki soodgovorno vplivajo na

razvoj skupnosti,

– uporabljajo različne strategije obvladovanja čustev, odlo­čanja in reševanja različnih vprašanj, npr. medosebnih, intelektualnih idr.,

– razvijajo sposobnost za argumentirano izražanje svojih mnenj in stališč,

– razložijo selitve prebivalcev, vzroke in posledice selitev,– spoznajo, da so ljudje v skupnosti različni (na primer: po

starosti, veri, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti, družbenoekonomskem statusu; družbene, kulturne raz­like idr.), in prepoznajo stereotipe v povezavi z njimi,

– spoznajo različne oblike združevanja med ljudmi v sku­pnosti,

– spoznajo vrste sodelovanja in medsebojne pomoči (npr. prostovoljno delo, društva ipd.),

– uporabljajo različne veščine komuniciranja in sodelo­vanja,

– poznajo formalne in neformalne načine usklajevanja inte­resov in reševanja sporov med ljudmi,

– razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj, analizirajo in vrednotijo različne učinke družbenih sprememb (razvoj in napredek, družbene težave),

– raziskujejo (neposredno) družbeno okolje z vidika razvo­ja in reševanja nekaterih družbenih vprašanj,

– izdelajo preprosto raziskavo.

14

zlažem, da ničesar ne vem? Medosebni spori so spori med dvema ali več osebami. O sporih med skupinami govorimo, kadar gre za spor med organizacijami ali skupinami ljudmi (med razredi, med dečki in deklicami), mednarodni pa so spori med narodi ali deželami (Schilling, 2000). Pri vseh sporih obstaja možnost pozitivne rešitve, sicer pa jih glede na izid delimo na naslednje vrste: zmagam –zmagaš, izgubim – zmagaš, zmagam – izgubiš, izgubim – izgubiš. Vrsta rešitev je pogojena z načinom reševanja sporov, zato različne strategije vodijo do različnih rešitev. Potrebne so posebne spretnosti, da lahko izkusimo spor kot možnost za rast.

Učence učimo strategij, s katerimi se spori in težave razrešijo brez poražencev. To ni cilj, ki bi ga dosegli v eni učni enoti niti v enem razredu, saj vključuje urjenje in uporabo spretnosti v različnih situacijah. Pri razreševanju sporov razlikujemo dva postopka: kako sami ravnamo v sporu in kako drugim pomagamo razrešiti spor. Učenci morajo poznati postopek, ki ga uporablja učitelj, kadar je v vlogi razreševalca sporov. Metode usposabljanja učencev za reševanje sporov je razčlenil Sha­piro v delu Konflikt in komunikacije, 1996, kjer najdemo tudi vrsto predlogov učnih enot za razvijanje spretnosti ustrezne­ga delovanja v sporih.

Različne metode reševanja sporov brez poraženca so opisane v različnih knjigah in so si precej podobne:1. poiskati problem,2. poiskati možne rešitve,3. ovrednotiti rešitve,4. odločiti se za najboljšo rešitev,5. določiti poti ali smeri reševanja spora,6. narediti pregled in evalvacijo rešitve (Kristančič, 2002);ali1. prepoznati spor,2. najina čustva – prepoznati čustva vpletenih,3. kaj si želiva – jasno izražanje svoje želje, potrebe  …4. najine misli – zbiranje idej, kako bi oba vpletena dobila, kar si želita,5. najin načrt – načrtovanje rešitve, po kateri se bosta oba dobro počutila (Shapiro, 1996).

Scenarij reševanja sporov ter slikovno učno gradivo sta opisana tudi v delu Dianne Schilling 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence, Stopnja 1, Za delo z otroki od 6 do 10 let, 2000.

cilji ▶ Učenci poznajo formalne in neformalne načine usklajevanja interesov in reševanja sporov

med ljudmi. ▶ Učenci ponovijo pojme iz 4. razreda in spoznajo nove:

– pravica, dolžnost, odgovornost, prostovoljnost; – posameznik, skupnost, veroizpoved, navada, šega, bonton, spoštovanje, strpnost, spor,

nasilje; – delo, poklic, zaposlitev, brezposelnost, delavnik, praznik, potrošništvo.

▶ Spoznavajo načine usklajevanja med ljudmi različnih interesov in reševanja konfliktov: – vedo, da so spori nekaj normalnega in tudi potrebnega, – znajo opisati postopek miroljubnega reševanja sporov, – vadijo in uporabljajo miroljubno reševanje sporov v učnih in življenjskih situacijah.

ključne besede družba, spori ali konflikti, prebivalstvo, težave v družbi, pravila v družbi

ključni vprašanji Kakšna bi bila domača pokrajina brez ljudi?Od kod so prišli ljudje v našo pokrajino? Ali še prihajajo in odhajajo?

15

predlogi za pouk 1 Učencem pokažemo različne fotografije naravnih značilnosti (gozd, mlaka, voda, gore, prst, kamnine,

oblaki  …) in družbenih značilnosti (naselja, prometnice, tovarne, turistični objekti, množica ljudi, družina, storitvene dejavnosti, ustanove ...). Uvrstijo jih v skupini (množici): naravne značilnosti in družbene značilnosti ter v presečno množico (oboje). Svojo odločitev utemeljijo.

2 Ponovimo nekatere pojme iz 4. razreda. Primer: na liste napišemo pojme, vprašanja (Kdo je prijatelj? Kaj je prijateljstvo? Kaj je spor (konflikt)? Kako rešujemo spore? Kaj so čustva? Katera čustva pozna­mo? Kaj je ustrahovanje? Kdo je nasilnež? Kaj so odvisnosti? Katere pravice imajo otroci? Kaj je potreba? Kaj je želja? Katere dejavnosti so storitvene dejavnosti? Kaj so ustanove? …). Liste pritrdi­mo na steno po vsej učilnici, učenci se razporedijo pred listi, npr. eden ali dva pred vsakim, in k pojmu napišejo, kar vedo o njem (kaj pomeni, primere …), nato se premikajo med listi, preberejo, kaj piše, in še kaj dodajo. Glasno preberemo, kaj piše na vsakem listu, in morda kaj dodamo: npr. dejavnost, ki so jo delali pri določeni temi v preteklem letu … Vse v pozitivnem vzdušju – koliko so si zapomni­li, ali se spomnijo tudi, kako smo delali …, ali se nismo učili tudi o …, prelistajo še lanski učbenik.

3 Pogovorimo se o pozabljanju, o pomenu ponavljanja. Ker pozabljamo tudi socialne spretnosti, če jih ne uporabljamo, ponovimo npr. postopek reševanja konfliktov in ga v celotnem tematskem sklopu ozaveščamo pri učencih in dosledno uporabljamo v vsakodnevnem šolskem življenju.

sprotno spremljanje učencevUgotavljamo, kateri učenci imajo največji primanjkljaj znanja iz 4. razreda.Pripravimo in učencem predstavimo preglednico z njihovimi imeni, kamor bomo označevali vse primere ustreznega reševanja sporov.

pripomočkifotografije naravnih značilnosti (gozd, mlaka, voda, gore, prst, kamnine, oblaki    …) in družbenih značilnosti (naselja, prometnice, tovarne, turistični objekti, množica ljudi, družina, storitvene dejav­nosti, ustanove ...) pokrajineučbenik Družba in jaz 1 (za 4. razred)listi z vprašanji, pleskarski trakpreglednica z imeni učencev za beleženje ustreznega ravnanja v vsakodnevnih sporih v daljšem ob dobju

literaturaZa učence:Barbara A. Lewis: Kako postati čim boljši. Priročnik o oblikovanju značaja za otroke od 7 do 10

let, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.David Pithers, Sarah Green: Da boš znal reči NE, Zdrav vrtec, Globalvision, Ljubljana, 1998.Pete Sanders, Steve Myers: Ljubezen, sovraštvo in druga čustva, zbirka Spregovorimo, DZS,

Ljubljana, 1999.

Za učitelje:Dianne Schilling: 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence. Stopnja 1, Za delo z otro­

ki od 6 do 10 let, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, Ljubljana, 2000.Azra Kristančič: Socializacija agresije, AA Inserco, svetovalna služba, Ljubljana, 2002.Daniel Shapiro: Konflikt in komunikacija. Vodnik skozi labirint obvladovanja konfliktov, Zavod

za odprto družbo, Ljubljana, 1996.Prvi koraki. Metodični napotki za poučevanje človekovih pravic, Amnesty International Slovenije,

Ljubljana, 1999.

16

LJUDJE V DRUŽBI

Prebivalstvo

cilji ▶ Spoznavajo selitve prebivalcev (dnevne, začasne, stalne ...). ▶ Razložijo vzroke selitev (služba, šola, poroka ...) in posledice (praznjenje vasi, večanje mest,

skupno življenje ljudi različnih kultur). ▶ Spoznajo, da so ljudje v skupnosti različni (na primer: po starosti, veri, spolni usmerjenosti,

etnični pripadnosti, družbenoekonomskem statusu; družbene, kulturne razlike idr.), in pre­poznajo stereotipe v povezavi z njimi.

ključne besede prebivalstvo, selitve, priseljevanje, odseljevanje, stalne in začasne selitve, starostna, narodnostna, verska sestava prebivalstva

ključna vprašanja Kako postaneš prebivalec (domače) občine? V čem vse se ljudje v domači občini/pokrajini razlikujemo? Zakaj se ljudje selimo? Zakaj bi bilo veliko priseljevanje (odseljevanje) v domačo občino dobro in zakaj slabo?

predlogi za pouk 1 Koliko ljudi živi v domači občini in koliko v domačem kraju? Učenci ugibajo števili in ju zapišejo na

listek. Najprej se pogovorimo, ali so povsem naključno ugibali ali so izhajali iz kakšnega znanega podatka (potem niso slepo ugibali, ampak domnevali). Ugotovimo najvišje in najnižje število. Potem

Tema kar sama usmerja pouk v delo s podatki, saj je o pre­bivalstvu dostopno veliko podatkov po naseljih in po obči­nah. Izpisovanje podatkov, oblikovanje preglednic, prikaz podatkov z različnimi grafi in branje različnih vrst zapisov so tiste spretnosti, ki jih bomo razvijali in preverjali pri tej temi.

Podatki o prebivalstvu naselij so zbrani v popisih prebival­stva in so dostopni le za popisna leta. Zadnji popis je bil leta 2011 in brezplačni podatki so dostopni na spletu. Osnovni podatki o prebivalstvu domače občine pa so prikazani za vsako leto v statističnih letopisih. Za zadnja leta so dostopni na spletu, za prejšnja pa v tiskani obliki in jih navadno imajo javne knjižnice in marsikatera šolska knjižnica.

O prebivalstvu domačega kraja, domače občine, Slovenije in sveta so dostopni različni podatki na spletni strani Sta­tističnega urada Republike Slovenije: http://www.stat.si/. Že na prvi strani desno zgoraj je prebivalstvena ura, ki sproti kaže spreminjanje števila prebivalstva na Zemlji in v Slo­veniji. Če je le mogoče, naj si ogledajo to stran na spletu kar učenci sami, saj jim bosta poleg ure zanimivi tudi rubriki

Rojstna imena in priimki ter Rojstni dnevi. Verjetno bodo prav radi pogledali, koliko oseb v Sloveniji ima isto ime, isti priimek, isti rojstni dan kot oni in njihovi bližnji. Podatke o prebivalstvu po statističnih regijah najdemo na http://www.stat.si/doc/pub/Ljudje_druzine_stanovanja.pdf, po občinah pa na interaktivnem statističnem atlasu, http://stat.monolit.si/?lang=sl, in v drugih statističnih virih pod temo Prebi­valstvo.

Izbrane podatke izpišemo, uredimo, poimenujemo tako, da bodo razumljivi učencem in grafično prikažemo. Različne strukture prikažemo s tortnimi grafikoni. Za starostno struk turo prebivalstva uporabimo trakovna grafikona (po ­sebej za moške in ženske), ki ju nato združimo v starostno piramido.

Pri interpretiranju podatkov dosledno izražamo strpnost do razlik med ljudmi. Težav, ki izvirajo iz neugodnih sestav pre­bivalstva, niso krivi posamezniki. Neugodni demografski pojavi, npr. staranje prebivalstva, odseljevanje mladih   …, so posledica spreminjanja življenjskih razmer, mišljenja, vrednot večine prebivalstva.

17

učencem povemo nekaj podatkov za sosednje kraje, občine in nato zapišejo svoje domneve (zdaj to ni slepo ugibanje). Pogovorimo se, kako so zdaj razmišljali. Spet zapišemo najvišji in najnižji števili. Nato povemo resnična podatka.

2 Razložimo, kako zbirajo podatke o prebivalstvu (matični urad – rojstva, smrti, selitve; popisi prebi­valstva vsakih 10 let), kako postaneš stalni (začasni) prebivalec občine (rojstvo, stalna ali začasna priselitev).

3 Pogovor o selitvah: kaj pomeni preseliti se (zamenjati bivališče), izseliti se (iz stanovanja, iz kraja, iz občine, iz Slovenije), priseliti (v stanovanje, v kraj, v občino, v Slovenijo).

4 UČBENIK

5 DELOVNI ZVEZEK Naloga 1, naloga 2 je za domačo nalogo.

6 Ob fotografiji skupine ljudi različne starosti, spola ... in dodatnih vprašanjih vodimo pogovor o razli­kah med ljudmi. Zapišemo razlike (npr. starost, spol, narodnost, jezik, verska pripadnost, izobrazba, poklic, mestno, vaško prebivalstvo ...) na tablo in poudarimo (obkrožimo) tiste, ki jih bodo spozna­vali natančneje v tej in naslednjih urah.

7 Značilnosti prebivalstva domače občine ali/in domačega kraja prikažemo s preglednicami in grafi­koni, učenci pa naj jih samostojno (v parih ali v majhnih skupinah) ubesedijo. Poudarek naj bo na urjenju branja preglednic, grafikonov, sklepanju in ne na podatkih. Od učencev ne zahtevamo pomnje­nja podatkov. O ugotovitvah učencev se pogovorimo.

8 DELOVNI ZVEZEK 3 , 4

9 Če je mogoče, del pouka izvedemo v računalniški učilnici ob spletni strani Statističnega urada za statistiko: ogled in pogovor o prebivalstveni uri in hitrem naraščanju svetovnega prebivalstva ter zelo majhni rasti v Sloveniji. Učence vodimo v raziskovanje svojega imena, priimka, datuma rojstva.

učbenik & 6–7

Učbenik razlaga samo selitve, značilnosti prebivalstva pa so zgolj naštete. Značilnosti prebivalstva je zato treba na primeru domačega kraja najprej razložiti.Primer razvoja prebivalstva v Kropi je povezan z nalogo 3 v delovnem zvezku.Ob fotografiji Celja povežemo naselja in prebivalstvo: večja naselja – več prebivalstva, večje stavbe (bloki, stolpnice) – več prebivalstva.

delovni zvezek & 5–6

1 Z nalogo učenci utrdijo in uporabijo pojme: dnevna, mesečna, stalna, začasna selitev ter razloge selitev (šolanje, zaposlitev, ločitev, sprememba bivališča, trening in zaposlitev). Naloga je primerna za samostojno individualno delo.

2 Učenec razišče selitve v svoji družini. Nalogo naj ne bo obvezna, saj z njo posegamo v podatke o družini.

3 Učenec vadi funkcionalno branje precej zgoščenega strokovnega besedila in grafikona. Nalogo naj najprej naredi samostojno, zaradi zahtevnosti pa je pogovor o posameznih odgovorih ob vračanju na besedilo in grafikon nujen. Ko se prepričamo, da razumejo besedilo in grafikon, naredimo primerja­vo z domačim krajem. Če imamo podatke, primerjamo oba grafikona. Če nimamo dovolj podatkov, pa naj učenci postavijo nekaj hipotez o razvoju prebivalstva v domačem kraju ali občinskem središču.

4 Pri nalogi učenci ponovijo glavne značilnosti prebivalstva ali pa postavijo domneve o prebivalstvu, preden se seznanijo s podatki.

18

LJUDJE V DRUŽBI sprotno spremljanje učencevbranje preglednic in grafikonov, sklepanje, postavljanje domnev

pripomočki podatki o prebivalstvu domačega kraja (ali občinskega središča) in občini, urejeni v poenostavljenih preglednicah in prikazani z grafikoniračunalnik ali računalniška učilnica z dostopom do spleta

literatura in viri http://www.stat.si (avgust 2013)spletna stran Statističnega urada Republike Slovenije: Registrski popis 2011, http://www.stat.si/

popis2011/ (avgust 2013)Statistični letopis, http://www.stat.si/letopis/letopisprvastran.aspx (avgust 2013)Ljudje, družine, stanovanja (podatki po statističnih regijah za leto 2011), http://www.stat.si/doc/pub/

Ljudje_druzine_stanovanja.pdf (avgust 2013)Interaktivni statistični atlas – podatki po občinah, http://stat.monolit.si/?lang=sl (avgust 2013)spletna stran občinemonografija o domačem kraju, občini

19

LJUDJE V DRUŽBI

Premagajmo predsodke

cilji ▶ Spoznajo, da so ljudje v skupnosti različni (na primer: po starosti, veri, spolni usmerjenosti,

etnični pripadnosti, družbenoekonomskem statusu; družbene, kulturne razlike idr.), in pre­poznajo stereotipe v povezavi z njimi.

▶ Vedo, kaj so predsodki in kaj stereotipi. ▶ Spoznajo, da imajo tudi oni predsodke ter da jih lahko premagajo in postanejo boljši ljudje. ▶ Uporabljajo različne strategije obvladovanja čustev, odločanja in reševanja različnih vprašanj,

npr. medosebnih, intelektualnih idr. (Spoznajo in vadijo vedenje, s katerim premagujemo predsodke.)

▶ Razvijajo sposobnost za argumentirano izražanje svojih mnenj in stališč.

ključne besede razlike med ljudmi, stereotipi, predsodki, premagovanje predsodkov

ključna vprašanja Katere predsodke prepoznaš pri sebi? Kako se kažejo predsodki? Kako predsodke premagujemo?

predlogi za pouk 1 Odlomki glasbe različnih narodov, ki žive v Sloveniji (Slovenci, Italijani, Madžari, Srbi, Albanci, Hrva­

ti, Romi ...). Pogovor o narodni glasbi in o tem, zakaj je različna. Zaradi selitev v preteklosti in seda­njosti je življenje pripadnikov različnih narodov in kultur vse bolj prepleteno.

2 DELOVNI ZVEZEK 1 Nalogo učenci samo naredijo, pogovorimo se po razlagi, ko učenci razu­mejo, kaj so predsodki.

Stereotip – ustaljena ali pogosto se ponavljajoča oblika česa; obrazec, vzorec (po SSKJ).V odnosu do drugih ljudi je stereotip ustaljeno prepričanje, čezmerna posplošitev o skupini ljudi. Poudarja le tipične in nam pomembne poteze neke skupine. Nastaja na podlagi omejenih informacij zaradi potrebe po poenostavljanju sveta. Stereotipi so lahko pozitivni ali negativni, glede na področje pa zelo raznoliki: nacionalni, rasni, etnični, spolni, starostni, poklicni ... Predsodek – negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva (po SSKJ).Predsodki so nepreverjena stališča do druge skupine ljudi, ki temeljijo na predsodbah – površnih sodbah na osnovi pomanjkljivih informacij in jih spremljajo močna čustva. Vedno so negativni in intenzivni,vključujejo lahko celo sovražno emocionalno reakcijo do oseb, s katerimi je pred­sodek povezan. Zadovoljujejo potrebo po prestižu, ugledu, osvobajajo nakopičeno agresijo in so škodljivi. Temeljijo na projekciji (drugi so odgovorni za naš neuspeh). So zelo

stabilni, težko se spremenijo, ker so težko dostopni za razumske razlage.Prepričanja so navadno rezultat intelektualnih aktivnosti. Zaradi stabilnosti predsodkov se jih moramo učiti prepo­znavati ter pri učencih razvijati strpnost in prepričanje, da lahko predsodke premagamo.

Ob temi nazorno predstavimo, kaj je argumentirano izraža­nje stališč, kaj so argumenti (razlogi ZA) in kaj protiargu­menti (razlogi PROTI). Argumenti (razlogi) so lahko:− splošno mnenje, vrednote, »zdrav razum«,− posamični primeri, anekdote,− osebne izkušnje ali opažanja,− mnenje znanstvenih ali drugih avtoritet,− logično dokazovanje,− znanstvena spoznanja.

Seveda nimajo vse vrste razlogov enake teže. Učenci naj vadijo prepoznavanje in razlikovanje argumentov.

20

LJUDJE V DRUŽBI3 UČBENIK in razlaga

4 DELOVNI ZVEZEK 2 , 3

5 Na primerih razložimo, kaj je utemeljevanje/argumentiranje, kaj so argumenti/razlogi in kaj protiar­gumenti/razlogi proti. Učenci povedo svoje argumente pri nalogi 2. Argumentom določimo vrsto: splošno mnenje, vrednote, »zdrav razum«, osebne izkušnje ali opažanja, mnenje avtoritet (staršev, učiteljev, znanstvenikov, videl na TV ...), znanstvena spoznanja.

6 Učenci z igro vlog predstavijo ravnanje strpnega človeka brez predsodkov in človeka s predsodki v različnih situacijah (npr. na ulici nas vpraša za pot ali za pomoč starejša oseba, vrstnik, pripadnik druge rase, brezdomec ...). Pogovor o varnosti na javnih krajih in pripravljenosti pomagati. Ponovitev pojmov strpnost in nestrpnost, strpno in nestrpno vedenje.

učbenik & 8–9

Učenci samostojno preletijo besedilo (naslov, ključne besede, slike z podnapisi, povzetek). Učenci povedo, kaj si predstavljajo pod besedo predsodek.Glasno branje posameznega odstavka in pogovor, saj so ključni pojmi precej zahtevni (narod, kultu­ra, predsodek), drugačne značilnosti, do katerih smo pogosto nestrpni, pa so le naštete (spol, starost, bolni, invalidni, revni, bogati, spolna usmerjenost). Vsak odstavek ilustriramo z dodatnimi primeri, nestrpnost do naštetih drugačnih značilnosti konkretiziramo, učenci poiščejo primere. Stališča, trdit­ve argumentiramo.Ogled fotografij in pogovor o vsaki posebej. Fotografiji na str. 8 prikazujeta skupino plesalk iz ene od balkanskih držav in tipično srbsko hrano.

delovni zvezek&7

1 Učenci individualno odgovorijo na vprašanja. Pogovor o tem, da bolj ko se poznamo, manj predsod­kov imamo, ker bolje razumemo ravnanje ljudi. Pogovor o različnih kulturnih značilnostih raznih narodov, ki bogatijo človeško družbo. Nevsiljivo damo priložnost učencem, ki so drugih narodnosti, da pripovedujejo o kulturnem bogastvu svojega naroda.

2 Predsodka ne izražajo druga, četrta in peta trditev. Druga izraža radovednost, četrta je pozitivna trditev in peta dejstvo. Z nalogo se učenci urijo v prepoznavanju predsodkov. Po individualnem delu vsako svojo odločitev utemeljijo in uskladijo v parih, preden skupaj pregledamo odgovore. Pogovo­rimo se o njihovih argumentih.

3 Pozitivnega ravnanja, s katerim premagujemo predsodke, ne opisujejo tri trditve: druga, peta in osma.

sprotno spremljanje učencev razumevanje ključnih pojmov, izražanje stališč

pripomočki posnetki pesmi različnih narodov

21

LJUDJE V DRUŽBI

V družbi so tudi težave

cilji ▶ Razumejo, da kot posamezniki soodgovorno vplivajo na razvoj skupnosti. ▶ Spoznajo vrste sodelovanja in medsebojne pomoči (npr. prostovoljno delo, društva ipd.). ▶ Vrednotijo različne učinke družbenih sprememb (razvoj in napredek, družbene težave). ▶ Razvijajo sposobnost za argumentirano izražanje svojih mnenj in stališč.

ključne besede težave v družbi, revščina, brezposelnost, neustrezna izobrazba

ključna vprašanja Kaj povzroča revščino? Zakaj je pomembna dobra izobrazba? Zakaj je družba dolžna pomagati revnim?

predlogi za pouk 1 Aktualna novica iz dnevnega časopisa, povezana z odpuščanjem, neizplačevanjem plač ali drugo

družbeno težavo, najbolje da iz domače pokrajine. Preberemo naslov, odlomek, nato se pogovorimo. Kako razumejo sporočilo, kaj pomeni to za ljudi, ki so prizadeti, za njihove družine …

2 Ponovimo in demonstriramo ob zgornjem primeru, kaj je argumentirano izražanje stališč, katere vrste argumentov so uporabljene.

3 Učbenik in pogovor o brezposelnosti, revščini, izobraževanju in upravičenosti posameznika do pomo­či družbe, saj navadno posamezniki niso krivi, ampak so jih družbene razmere privedle v težko situ­acijo. Argumentiramo, zakaj je treba v družbi ljudem omogočiti dostojno življenje.

4 Učenci doma prelistajo dnevni časopis ali pogledajo novice na spletu ali pogledajo dnevno informa­tivno oddajo. Zapišejo, o katerih težavah v družbi so poročali. O ugotovitvah poročajo naslednjo uro. Naredimo skupni pregled težav. O njih se pogovorimo, iščemo razloge zanje.

5 Učence seznanimo z vlogo socialne službe v občini in s tem, kje deluje (fotografija, načrt kraja), z vlogo centra za zaposlovanje ter vlogo socialnega delavca v šoli.

6 Pogovor s socialno delavko.

7 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

»Revščina pomeni, da uživanje človekovih pravic ni popol­no in učinkovito, še posebno ekonomskih, socialnih in kul­turnih pravic. Treba se je zavedati, da odsotnost ustrezne zdravstvene oskrbe, izobraževanja, hrane, ustreznega biva­lišča, dela, zadovoljivega življenjskega standarda, ki so posle­dice revščine in socialne izključenosti, ovira dostop do držav ljanskih in političnih pravic. To pa se kaže v tem, da ljudje ne zahtevajo svojih ekonomskih, socialnih in kultur­nih pravic. To je nazoren primer nedeljivosti in medsebojne povezanosti vseh človekovih pravic. Eden izmed najpo­gostejših predsodkov o revnih je ta, da so revni zato, ker sami

to hočejo ali da niso dovolj trdno delali, kar se nanaša na to, da so leni in neodgovorni. Vse to pa lahko vodi v zaključek, da so revni sami odgovorni za svoj položaj, da družbi ni treba biti odgovorni zanje in da ji tudi ni treba nič narediti zanje. To razmišljanje pa je v nasprotju s kulturo človekovih pravic. Poleg tega pa zamenjuje posledice revščine (npr. vedenjski odkloni, zloraba drog, odklonitev dela, zloraba alkohola ...) z vzroki za revščino. Za zmanjševanje revščine se je treba osredotočiti na korenine revščine. To pa zahteva velik politični napor držav in mednarodnih organizacij.« (http://www.amnesty.si/revscina, avgust 2014)

22

LJUDJE V DRUŽBI8 Igra vlog: pogovor v družini s tremi otroki, ko oče ali mati izve, da bo ostal/­a brez dela.

9 Zvočni posnetek radijskih poročil, ki vsebujejo tudi novico o zmanjševanju števila delovnih mest ... Učenci se urijo v poslušanju, prepoznavanju ustrezne informacije. Nato sledi pogovor o konkretnih posledicah za življenje ljudi, ki jih dogodek osebno prizadene.

učbenik & 10

Tiho branje. Voden pogovor, saj je tema občutljiva.

delovni zvezek & 8

1 Učenci na levi strani (v krogce) samostojno označijo trditve, s katerimi se strinjajo. Potem ugotovimo, koliko učencev se s posamezno trditvijo strinja, to število pa nato zapišejo na črte na desni strani trditev. O vsaki trditvi se pogovorimo.

2 Namen naloge je, da učenci z različnih vidikov razmišljajo o poklicih, ki so jim všeč. Ob vprašanju 3 c se pogovorimo o vlogi vseživljenjskega učenja.

sprotno spremljanje učencev izražanje stališč, strpnosti/nestrpnosti

pripomočki dnevni časopis s člankom o zmanjševanju števila zaposlenih ipd.fotografije stavb, kjer je socialna služba v domači pokrajininačrt občinskega središča

vir http://www.amnesty.si/revscina (avgust 2014)

23

LJUDJE V DRUŽBI

Skupaj gre lažje

cilji ▶ Spoznajo različne oblike združevanja med ljudmi v skupnosti. ▶ Spoznajo vrste sodelovanja in medsebojne pomoči (npr. prostovoljno delo, društva ipd.). ▶ Razumejo pomen ustvarjalne porabe prostega časa, razvijanja motivacije za skupno delo in

delo v skupnost.

ključne besede združenja, dobrodelna združenja, sodelovanje ljudi

ključna vprašanja Zakaj se ljudje združujejo? V katerih prostovoljnih in katerih obveznih združenjih si? Katera dobrodelna združenja poznaš? Kako pomoč drugim pomaga tudi tebi?

predlogi za pouk 1 Ponovitev pojmov druženje, potreba po druženju, sodelovanje, vloge v družbi, prostovoljno – ob ­

vezno. Učence razdelimo na 5, 6 skupin. Ker so pojmi zahtevni, jih napišemo na tablo. Vsaka skupina pa mora samo z gibi prikazati določen pojem, ki se lahko večkrat ponovi med skupinami. Preostali učenci poskusijo prepoznati, kateri pojem skupina ponazarja, in utemeljijo svoje razmišljanje. Skupi­na pa potem pojasni, kako so pojem poskusili predstaviti.

2 Razlaga pojmov združevati se, združenje, obvezno, prostovoljno, organizirano, dobrodelno ... Prime­re napišemo na tablo.

3 UČBENIK

4 Učencem pokažemo znake posameznih humanitarnih prostovoljnih organizacij (Rdeči križ, Sloven­ska Karitas, Slovenski odbor za UNICEF, humanitarno Društvo Slovenija ...), prirejajo jih k nazivom organizacij. Predstavimo dobrodelna združenja v domači pokrajini.

Ali pa si ogledajo posnetek brezplačne reklame na televiziji ali reklamo v dnevnem tisku, revijah ... in se pogovorimo o pomenu dobrodelnih organizacij.

5 DELOVNI ZVEZEK 2 , 3 , 4 , 5

6 V učilnico povabimo člana prostovoljne organizacije v domači pokrajini, da predstavi učencem delo, jih povabi k sodelovanju ...

7 Uporaba izobraževalnega gradiva humanitarnih organizacij.

8 DELOVNI ZVEZEK 1

Tema se navezuje na pojem družba, družiti se (združevati se), zato najprej ponovimo temeljne pojme in nato izhaja­mo iz njih. Ponovimo, zakaj se ljudje družimo. Učence spomnimo, da je druženje ena od potreb ljudi in kako je naše življenje vsak trenutek povezano prek predmetov, informacij, zabave itd. z delom drugih ljudi. Spomnimo jih, da kadar de lamo skupaj, potrebujemo skupna pravila in v različnih dru ženjih imamo različne vloge. Ker so druženje

ljudi, skupno delo, skupna skrb za druge  ... tako zelo pomembni, pa so nekatera združevanja organizirana, pred­pisana, obvezna, vloge so določene (učitelj, učenec, ravna­telj, hišnik  ...). Tako se ljudem ni treba vedno znova dogo­varjati o pravilih skupnega delovanja, ampak lahko večino časa porabijo za delo, učenje, ustvarjanje. Zato tudi različna prostovoljna društva najprej sprejmejo pravila, kako bodo delovala, in s tem postanejo organizirana združenja.

24

LJUDJE V DRUŽBI učbenik & 11–12

Najprej ponovimo in razložimo ključne besede: združevati se, združenje ali skupina, organizirano, priložnostno, prostovoljno, obvezno.Glasno branje in pogovor o vsakem odstavku, fotografiji, risbi.Tiho branje, podčrtovanje ključnih besed (največ 5 v odstavku) s svinčnikom.

delovni zvezek & 9

1 Najprej ponovimo pomen pojmov po dvojicah: organizirano – osebno, občasno – trajno, obvezno – prostovoljno. Učenci nalogo naredijo v manjših skupinah (3, 4 učenci), saj je precej zahtevna. Vsako združenje naj opredelijo z dvema besedama.

2 Samostojno delo. Z njo preverimo, ali učenec razume temeljni pojem.

3 Nalogo najprej naredijo učenci samostojno, po pogovoru pa odgovor dopolnijo.

4 Naloga omogoča razmislek in pogovor o tem, ali z neko dejavnostjo res pomagamo drugim (prepis domače naloge) ali pomagamo sebi (naučim se predmet družba) oz. opravljamo le svoje delo (pospra­vim sobo).

5 Čeprav navadno dobro delo vzbuja prijetne občutke, ni nujno vedno tako, zato se pogovorimo tudi o neprijetnih občutkih, ki so morda spremljali dobro delo in jih poskusimo razumeti.

sprotno spremljanje učencev izražanje z gibom, določanje ključnih besed v učbeniku

pripomočki povečani znaki in imena humanitarnih združenj na različnih listih (za prirejanje)brezplačne reklame humanitarnih organizacij v tisku,video, avdio posnetek reklam, izobraževalno gradivo humanitarnih organizacij

literatura in viri http://www.unicef.si (avgust 2014)http://www.karitas.si (avgust 2014)http://www.rks.si (avgust 2014) – zloženke, knjige tudi za otrokedruge humanitarne organizacije – seznam na spletu

25

LJUDJE V DRUŽBI

Pravila v družbi

cilji ▶ Poznajo formalne in neformalne načine usklajevanja interesov in reševanja sporov med

ljudmi. ▶ Razumejo, da kot posamezniki soodgovorno vplivajo na razvoj skupnosti. ▶ Razvijajo sposobnost za argumentirano izražanje svojih mnenj in stališč.

ključne besede državni zbor, Ustava Republike Slovenije, zakoni, policija, sodišče, slovenska vojska, mednarodna pravila

ključna vprašanja Kaj misliš, da bi se zgodilo, če osnovna šola ne bi bila obvezna?Kaj bi se zgodilo, če ne bi imeli služb, ki skrbijo za upoštevanje sprejetih pravil?Pravila so lahko tudi krivična. Povej primer krivičnega pravila.Kaj misliš, da je značilno za pravična pravila?Katera pravila bi ti zapisal v slovensko ustavo?Ali je mogoče vojne preprečiti?

predlogi za pouk 1 Učence razdelimo po skupinah (3, 4 učenci), vsaki skupini pripravimo vprašanje tipa: Kaj bi bilo, če:

a) ne bi bilo prometnih pravilb) ne bi bilo šolskih pravilc) ne bi bilo pravil, ki varujejo lastnino (nič ne bi bilo samo tvoje)č) ne bi bilo policijed) ne bi bilo sodišče) ne bi bilo Slovenske vojske ...

Spodbujamo jih, da napišejo čim več posledic. Predstavijo svoje domneve. Potem se pogovorimo o pomenu pravil, kdo jih oblikuje, sprejema.

2 Razlaga ob konkretnih slovenskih primerih in demonstracija: ustava in njen pomen, zakoni, predpi­si, službe, ki skrbijo, da se zakoni izvajajo, kazni za kršitelje ..

3 UČBENIK

4 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 a–d

5 Delo po skupinah: vsaka skupina spoznava enega od poklicev: vojak, policist, sodnik, zagovornik, tožilec, kriminalist …

6 Razlaga: mednarodna pravila, spori med državami, vojaški spopadi. Ob karti sveta pokažemo, kje so vojaški spopadi. Omenimo tudi Organizacijo združenih narodov in prizadevanja za mir.

Učenci že dobro poznajo pravila manjših skupnostih, ki jim pripadajo, poznajo nekatera prometna pravila in tudi temelj­na družbena pravila, npr. pravila povezana z lastnino, var nost­ jo, izobraževanjem … Pri temi njihovo znanje predvsem

uredimo in dopolnimo, utemeljimo pomen posameznih služb, ki skrbijo za sprejemanje in izvajanje pravil ter pravico ljudi, da se organizirajo in predlagajo spremembo, zavrnitev ali nova pravila.

26

7 Filmski prikazi življenja otrok beguncev zaradi vojne in pogovor o krivicah, ki jih vsaka vojna po vzroči. Različni kratki filmi so na spletni strani OZN. Argumentirano izražanje stališč.

8 DELOVNI ZVEZEK 2 e

9 UČBENIK

učbenik & 13–15

Ogled slik in pogovor.Glasno branje po odstavkih in pogovor o ključnih besedah.Prvi odstavek: Kakšna pravila so dobra?Drugi odstavek: državni zbor, ustava, zakoniTretji odstavek: pravilo, pravica, kršitev pravila, kazenČetrti odstavek: varuh človekovih pravic, inšpektorji, policijaPeti odstavek: tožnik, obtoženi, zagovornik, sodnik. Kdo je kdo na risbi?14 – od drugega odstavka in 15

delovni zvezek & 10

1 Samostojno delo (individualno ali v paru) ob šolskem hišnem redu ali ob gledanju na ustrezne stra­ni. Prvo stran hišnega reda naj primerja s primerom v učbeniku. Pogovor o ugotovitvah.

2 Naloge a–d so za samostojno individualno delo ob uporabi učbenika, lahko tudi za domačo nalogo.

Naloga e je zahtevnejša, zlasti argumentiranje, zato naj jo učenci delajo v parih ali manjših skupinah. Odgovore preberejo sošolcem, primerjamo jih med skupinami. Učenci lahko odgovore tudi dopol­nijo.

sprotno spremljanje učencev izražanje stališč, argumentiranje

pripomočki šolski hišni red, Ustava Republike Slovenije, film o življenje otrok v begunskem taborišču

literatura in viri Ustava Republike Slovenije, tudi na spletu, http://www.us-rs.si/media/ustava.republike.slovenije.pdf

(avgust 2014)multimedijski arhiv Združenih narodov z dnevno novimi kratkimi filmi, http://www.unmultimedia.

org/tv/archives.html (avgust 2014)Primer filma: Na obisku sirskih otrok v begunskem taborišču v Iraku, http://www.youtube.com/

watch?v=dmhwq-oEOAU (avgust 2014)Zakon o pravilih cestnega prometa, http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO5793.html

(avgust 2014)

27

ORIENTACIJA V PROSTORUOkvirni čas: 9 ur

STANDARDI ZNANJA

Učenec:− pozna sestavine zemljevida,− se orientira v načrtih, skicah in z zemljevidi domačega kraja/domače pokrajine,− zna skicirati preproste zemljevide,− zna uporabiti strategije za spoznavanje domačega kraja/pokrajin (npr. orientacija, terensko delo, raziskovanje, delo z

različnimi zemljevidi, uporaba informacijske tehnologije).

SPREMLJANJE NAPREDKA IN KONČNO OCENJEVANJE ZNANJA KARTOGRAFIJE

Kartografske spretnosti učenci postopno razvijajo prek dejavnosti. Čeprav bodo v tem poglavju spoznali sestavine zemlje­vidov in postopke dela z njimi, bodo spretnosti branja, risanja, orientiranja z načrti in zemljevidi razvijali vse šolsko leto. V prvi skupini preglednic so predstavljeni kriteriji, s katerimi laže spremljamo razvitost posameznih spretnosti in ugotavljamo stanje. V drugem delu pa so v tabelah predlogi opisnikov nivoja znanja in predlogi pripadajočih številskih ocen. Te zapiše­mo šele konec šolskega leta.

PREGLEDNICA 1: Kriteriji za ugotavljanje nivoja razvitosti spretnosti skiciranja zemljevidov in orientacije z njimi

SKICIRANJE TLORISOV, NAČRTOV, ZEMLJEVIDOV

Področja spremljanja A B C Č D

Ptičji pogled na pros-tor (ali daje karta v celoti občutek ptičjega pogleda na prikazani prostor)

Celotna karta in vsi večji objekti, pojavi, območja so narisani v ptičjem pogledu, risba daje občutek prostora.

Osnovni prostor in večina pojavov in območij so dobro prikazani v ptičjem pogledu, moti ne kaj neustrezno prikaza­nih predmetov.

Samo meje pros­tora so narisane v ptičjem pogledu, drugo pa ne, risba ne daje občutka prostora.

Samo posamezni objekti, območja, pojavi so narisani v ptičjem pogledu, ni občutka pros­tora.

Ni ptičjega pogleda.

Učenci ob zemljevidu domače pokrajine in zemljevidu Slo­venije ponovijo in razširijo kartografsko znanje. Novi kar­tografski vsebini sta merjenje razdalj in prikaz reliefa. Pri merilu se učenci učijo meriti z grafičnim merilom, sposob­nejšim pokažemo še uporabo opisnega merila, številskega merila ne razlagamo. Pri reliefu spoznavajo različne prikaze reliefa. Osnovni cilj je branje reliefa, prikazanega z višinsko barvno lestvico, pri risanju reliefa pa lahko uporabljajo tudi slikovne znake.

Učna tema je zahtevna. Učenci naj bi kartografske sestavine razumeli in se jih naučili brati. Za to je potrebno veliko vaje. Ker je vsak zemljevid nekoliko drugačen in morajo učenci spoznati njegove posebnosti, da se na njem znajdejo, je bolje, da sprva urijo branje samo na že znanem zemljevidu doma­če pokrajine (4. razred) in zemljevidu Slovenije. Dru ge zemljevide uporabljamo za demonstracijo razlik v vse bini in kartografskem jeziku; učence spodbujamo, da jih opazujejo,

z njimi morda preverjamo razumevanje posamezne sestavi­ne karte, vendar branja kart ob njih ne ocenjujemo.

UČNI CILJI

Učenci:− poznajo sestavine zemljevida (višinska barvna lestvica,

nadmorska višina, relativna višina, grafično in opisno merilo),

− razumejo pomen merila,− znajo meriti razdalje z grafičnim merilom,− se orientirajo s kompasom in z zemljevidi,− se orientirajo z različnimi zemljevidi (domača pokrajina,

Slovenija, Evropa, svet),− poznajo in uporabljajo nekatere strategije terenskega

dela (kartiranje, orientacija, opazovanje, merjenje, anke­tiranje).

28

Področja spremljanja A B C Č D

Znaki in legenda Vsi znaki so izbrani smiselno, uporab­lja že shematične ali abstraktne znake, vsi so razlo­ženi v legendi.

Znake pravilno uporablja, izbrani so manj ustrezno, skoraj vsi so razlo­ženi v legendi.

Znakov ne upo­rablja dosledno, izbor posameznih znakov ni ustrezen, več jih manjka v legendi.

Uporablja zelo malo znakov, te nedosledno ali/in jih zamenjuje z nari­si predmetov, legen­da je pomanjkljiva.

Znakov ne uporab­lja, legende ni ali so v njej predstavljeni predmeti v narisu.

Notranja prostorska razmestitev

Medsebojna lega objektov, pojavov in območij ter lega v prostoru so ustrez ne in natančne.

Medsebojna lega objektov, pojavov in območij je ustrezna, manj natančna je glede celotnega prostora.

Medsebojna lega je manj natančna, vendar v glavnem pravilna, ne ustreza pa glede na tloris prostora.

Samo del objektov, pojavov in obmo­čij je v ustrezni medsebojni legi.

Objekti, pojavi, območja niso v ustrezni medse­bojni legi.

Velikostna razmerja Celoten prostor in vsi pojavi so ustrez ne velikosti, med njimi so ustrezne razdalje.

Del območij, poja­vov je ustrezne velikosti glede na prostor in del v ustreznih medse­bojnih velikostnih razmerjih.

Medsebojne veli­kosti objektov, območij so sicer ustrezne, vendar so neustrezne glede na prostor.

Samo del objektov, pojavov, območij je v ustreznem medsebojnem velikostnem raz­merju.

Med objekti, poja­vi, območji ni ustreznih veli­kostnih razmerij.

Naslov, datum, avtor …

Karta ima ustrezen naslov, naveden je datum izdelave, avtor …

Karta ima dve od spremljajočih sestavin.

Karta ima samo ustrezno izbran naslov.

Jih ni.

ORIENTIRANJE S KOMPASOM, VETROVNICO IN NAČRTOM ALI ZEMLJEVIDOM

Področja spremljanja A B C Č D

Kompas Samostojno in zanesljivo orientira kompas proti seve­ru in določi glavne in stranske smeri neba, izvede celo­ten postopek.

Samostojno, ven­dar manj zanesljivo in s pogostejšimi napakami, ki jih sam popravi, orientira kompas proti severu in določi smeri neba.

Samostojno določi glavne smeri neba po magnetni igli, kompasa ne orien­tira proti severu.

Z upoštevanjem magnetne igle zanesljivo določi samo sever.

Pri določanju smeri neba si s kompa­som ne zna poma­gati.

Vetrovnica z označe-nimi orientacijskimi točkami

Samostojno in zanesljivo orien­tira vetrovnico.

Samostojno, ven­dar manj zanesljivo in s pogostejšimi napakami, ki jih sam popravi, orien­ tira vetrovnico.

Potrebuje pomoč pri orientaciji.

Vetrovnice ne povezuje s prosto­rom.

Zemljevid (načrt) šolske okolice, dela naselja, domače pokrajine (na razgle-dni točki) ali druge-ga manjšega območ-ja, ki ga v celoti vidi ali dobro pozna

Samostojno in zanesljivo orien­tira zemljevid, načrt in na njem najde stojišče.

Samostojno, ven­dar manj zanesljivo in s pogostejšimi napakami, ki jih sam popravi, orien­tira načrt, zemljevid in najde stojišče.

Potrebuje pomoč pri orientaciji in/ali temu, da najde stojišču.

Celotnega načrta, zemljevida ne povezuje s prosto­rom, prepozna le posamezne objek­te na njem in jih najde v znanem prostoru.

Tudi posameznih delov ne povezuje s prostorom.

29

PREGLEDNICA 2: Ocenjevanje kartografskega znanja učencev

RAZUMEVANJE KARTOGRAFSKIH POJMOV

Področja spremljanja

Temeljni standard Minimalni standard

5 (odl) 4 (pdb) 3 (db) 2 (zd) 1 (nzd)

Razumevanje poj-mov tloris, ptičji pogled, znaki, legen-da, smeri neba, orientirati se v pros-toru, merilo, plastni-ce, nadmorska višina

Popolno, vpogled v vse sestavine karte in njihovo funkcijo, razlaga je jasna, uporabi svoje primere.

Pretežno, pozna vse sestavine karte, utemelji z znanimi primeri.

Pozna vse sestavine karte, delno razume, ne utemelji.

Pozna sestavine karte.

RISANJE ZEMLJEVIDA VIDNEGA DELA POKRAJINE

Področja spremljanja

Temeljni standard Minimalni standard

5 (odl) 4 (pdb) 3 (db) 2 (zd) 1 (nzd)

Ptičji pogled na prostor, označene smeri neba, večji objekti, območja, pojavi narisani v tlorisu, smiselno uporabljeni znaki in legenda, ustrezna prostorska razmesti-tev in velikostna razmerja, naslov, datum, avtor …

Vse sestavine karte so ustrezno prika­zane, karta dobro predstavlja prostor.

Večina sestavin je ustrezno prikaza­na, vendar manj natančno, prostor je prepoznaven.

Karta ima večino sestavin, posame­zni objekti so ustrezno narisani, celota slabše pred­stavlja prostor.

Karta ima večino sestavin, vendar so samo skupine objektov (npr. posamezni nizi) v ustreznem pros­torskem odnosu.

ORIENTIRANJE S KOMPASOM, VETROVNICO, NAČRTOM, ZEMLJEVIDOM

Področja spremljanja

Temeljni standard Minimalni standard

5 (odl) 4 (pdb) 3 (db) 2 (zd) 1 (nzd)

Zna se orientirati z vetrovnico, kompa-som, različnimi načrti in zemljevidi znane in vidne pokrajine, uspešno uporablja postopke: na zemljevidu najde stojišče,sledi vrisani poti.

Samostojno in zanesljivo s kompasi, vetrov­nicami, različnimi načrti.

Samostojno, ven­dar manj zaneslji­vo, v manj znanih prostorih, s po gostejšimi napakami, ki jih sam popravi.

Potrebuje pomoč pri orientaciji in/ali določanju stojišča, potem uspešno sledi navodilom.

Uspešno uporablja samo magnetno iglo, načrte dobro znanih prostorov, ne zna uporabiti celotnih postop­kov.

30

ORIENTACIJA V PROSTORU

Zemljevid

cilji ▶ Poznajo sestavine zemljevida (višinska barvna lestvica, nadmorska višina, relativna višina). ▶ Se orientirajo z različnimi zemljevidi (domača pokrajina, Slovenija, Evropa, svet).

ključne besede naslov, legenda, znaki, smeri, mreža, vetrovnica, datum, ime avtorja, zemljepisna imena, merilo

ključna vprašanja Zakaj ima zemljevid toliko različnih sestavin? Ali so vse enako pomembne? Brez katerih sestavin ni zemljevida?

predlogi za pouk 1 Učenci najprej prosto opazujejo zemljevid, najbolje da domače pokrajine ali Slovenije. Nato usmeri­

mo njihovo pozornost na sestavine zemljevida, ki so jih že spoznali pri načrtih v 4. razredu (vse razen prikaza reliefa in merila). Merilo in relief samo omenimo, podrobneje pa ne razlagamo.

2 Pogovor o vsebini zemljevida. Katere pojave, objekte, značilnosti pokrajine prikazuje?

3 DELOVNI ZVEZEK 1

4 UČBENIK

Opazovanje, branje, izpisovanje v preglednico.

5 Opazovanje različnih zemljevidov v atlasu ali ročnih zemljevidov. Opazujejo vsebino in sestavine ter vsaj za en zemljevid označijo ugotovljene sestavine v preglednici. Nalogo lahko naredijo doma za poljuben zemljevid.

Temeljno kartografsko opismenjevanje usposablja učence za razumevanje sestavin zemljevida ali branje zemljevida v ožjem pomenu. Temeljne tehnike in spretnosti branja zemljevida so v literaturi različno opredeljene. Večina avtor­jev mednje šteje razumevanje perspektive, merila, kartograf­skega jezika (znaki, napisi, legenda) ter orientacije in smeri.

Poleg zgoraj navedenih pa nekateri prištevajo med temeljno kartografsko opismenjevanje še druge spretnosti, tehnike in razumevanje pojmov, npr. uporabo koordinatnih mrež, razu­mevanje organizacije informacij, zavedanje selekcije infor­macij, prepoznavanje namena zemljevida, izbor zemljevida, interpretacijo in risanje zemljevida.

Branje zemljevida pomeni, da dajemo geografskim infor­macijam, ki so prikazane na zemljevidu, pomen z vizualiza­cijo teh ob upoštevanju perspektive, smeri in merila. To vključuje tudi razumevanje enkratnosti kartografskih zna­

kov, ki nimajo stalnega pomena, ampak so definirani v legen­di vsakega zemljevida.

Zemljevid je ponazorilo na dveh ravneh. Na holistični ravni razume otrok odnos med prostorom in njegovo simbolično predstavitvijo celovito, npr. globus prepozna kot model Zemlje ali zemljevid kot risbo pokrajine. Na ravni posa­meznih sestavin pa razume otrok odnos med predstavljeni­mi sestavinami pokrajine v naravi in njihovo predstavitvijo (znaki) na zemljevidu. Otrokovo razumevanje zemljevida je povezano z njegovo sposobnostjo razumevanja procesov nastajanja zemljevida, sposobnostjo abstrakcije, generaliza­cije in simbolizacije. Ker so med učenci 5. razreda razlike v sposobnostih precejšnje, nekateri so še na konkretni stopnji kognitivnega razvoja, drugi že na abstraktni, se to kaže tudi pri kartografskem opismenjevanju. Razlike mora učitelj upoštevati ter z diferenciacijo pouka omogočiti optimalen razvoj vseh učencev.

31

učbenik & 16–17

Učenci naj preberejo povzetek. Nato opazujejo zemljevid v učbeniku in ugotavljajo, katere sestavine ima.Glasno preberejo besedilo na str. 16 in 17.V zvezek narišejo preglednico z 11 vrsticami in vsaj 3 stolpci. Prvemu stolpcu dajo ime Sestavine zemljevida in vanjo izpišejo sestavine zemljevida, razložene v učbeniku (poudarjene besede iz bese­dila). V drugem stolpcu pa označijo (obkljukajo), katere sestavine ima zemljevid domače pokrajine.

delovni zvezek & 11

1 Vsi odgovori so na zemljevidu.a) Če je zemljevid zgiban, je naslov morda napisan na drugi strani.c) Samo preštejejo znake.d) Na večini zemljevidov smeri niso narisane, upoštevajo pa dogovor, da je sever zgoraj. Ker učenci

še niso zanesljivi pri določanju smeri neba, naj si smeri napišejo na rob zemljevida ali narišejo vetrovnico.

e) Pomembna je starost podatkov in ne to, kdaj je bil zemljevid natisnjen.h) Trakovno merilo učenci najprej prerišejo (prenesejo razdalje) z zemljevida na rob papirja. Papir

pravilno položijo k traku v delovnem zvezku in prenesejo razdalje nanj.i) Znaki so točkovni, linijski, površinski. Bodite pozorni, katere učenci najbolj opazijo in se pogovo­

rite tudi o drugih.

atlas Opazovanje različnih zemljevidov: geografski, slikovni, tematski zemljevidi.Smeri neba so označene samo na geografskih in političnih kartah. Učence seznanimo z dogovorom, da je sever na karti zgoraj, če ni označeno drugače.

sprotno spremljanje učencev branje zemljevida: orientiranje na zemljevidu domače pokrajine, branje posameznih skupin znakov

pripomočki zemljevid domače pokrajine, atlas za družbo, različni zemljevidi

literatura Za učence:Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.Učni film: Orientacija, http://www.youtube.com/watch?v=0leWiyAHe7M

Za učitelje:Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001.

32

ORIENTACIJA V PROSTORU

Merilo zemljevida

cilji ▶ Poznajo sestavine zemljevida. ▶ Znajo meriti razdalje z grafičnim merilom. ▶ Razumejo pomen merila.

ključne besede merilo, trakovno merilo, opisno merilo

ključna vprašanja Kaj nam sporoča merilo?Zakaj ne moremo uporabiti istega trakovnega merila na vseh kartah?Kako prenesemo na trak merilo karte in podaljšamo merilni trak?

predlogi za pouk 1 Ponovitev pojmov naravna velikost, zvečano, zmanjšano merilo. Učbenik Družba in jaz 1, str. 26 in

27, in priročnik za učitelje k učbeniku.

2 Razlaga ob atlasu, str. 7.

3 Opazovanje merila karte domače pokrajine. Vsak učenec dela s svojo karto. Ker je trakovno merilo narisano na kratkem traku, z njim težko natančno ocenjujemo razdalje. Na grafoskopu demonstrira­mo izdelavo daljšega trakovnega merila.

Učenci izdelajo svoje trakove z merilom za karto domače pokrajine. Pomembno je, da vsak učenec izdela svoj trak. Trakovi naj bodo dovolj dolgi, da jih ne bo treba prestavljati in seštevati razdalj.

4 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

Razumevanje merila je pri učencih tesno povezano z razu­mevanjem matematičnega pojma razmerje in s predstavami razdalj. Merilo na zemljevidu je lahko prikazano na različne načine:– s sliko (zemljevidom, znakom) v znanem merilu, kar

omogoča primerjavo;– številsko, npr. 1 : 100;– grafično, trak z napisanimi dejanskimi razdaljami;– opisno, npr. 1 cm na zemljevidu predstavlja 2 km v naravi;– z zapisom razdalj (npr. na cestah pri avtokartah).

Učenci do 10. leta že razumejo razdalje in razmerja, kar omogoča uvajanje pojma merilo. To je povezano z razume­vanjem evklidskega prostora, ki se oblikuje proti koncu stopnje konkretnih operacij.

Že najmlajši učenci so zmožni razumeti, da je na zemlje­vidu vse pomanjšano, enako veliko, kot je v resnici, ali

povečano. Uporabo trakovnega merila je smiselno uvajati postopno z razvojem matematičnih predstav razdalje in razmerij – v drugem triletju osnovne šole s trakovnim merilom, na katerem so merske enote razdalje, ki si jih učenci dobro predstavljajo (m, dm ali dolžine predmetov, znane razdalje v šolski okolici, npr. dolžina košarkarskega igrišča, razdalja med šolo in znanim objektom). Ker po 8. letu starosti učenci že razumejo relativna razmerja, lahko rišejo preproste zemljevide v merilu, npr. 1 kvadrat na papirju (zemljevidu) predstavlja 1 učenčev korak ali 1 m ali 1 dm ...

Vendar učenci tja do 15. leta starosti merila na kartah ne razumejo popolnoma niti konsistentno. Zato je primerneje, da delajo z zemljevidi velikih meril, ker samo ti prikazujejo razmerja, ki jih učenci razumejo. Zemljevide majhnih meril naj bi uporabljali le za lociranje krajev in razbiranje razširje­nosti pojavov.

33

5 UČBENIK, str. 18, 19

6 Atlas, str. 5

7 Priloga 2: Povečevanje in pomanjševanje z mrežo Učenci ob tem ponovijo vse o mreži, branje koordinat, vlogo mreže pri povečevanju in pomanjše­

vanju.

8 Demonstracija risanja tlorisov preprostih oblik v zmanjšanem merilu. Izmerimo večji predmet, morda učiteljevo mizo, omarico. Izmerimo obe stranici, zapišemo meritve. Razložimo, kako bomo risali – enoto meritve bo predstavljala stranica kvadrata v mreži. Na grafoskopu pokažemo različno goste mreže. Učenci izberejo najprimernejšo, utemeljijo. Narišemo tloris izmerjenega predmeta in dodamo naslov, merilo, ime avtorja.

9 UČBENIK

10 DELOVNI ZVEZEK 3

učbenik & 18–20

Opazovanje zemljevida in vseh treh načinov prikaza merila. Pogovor.

Opazovanje fotografij postopka prenosa merila na trak in pogovor. (Po demonstraciji učitelja.)

Samostojno opazovanje fotografije, na kateri je merjenje razdalje z ravnilom, in branje podnapisa. Učenci poskusijo samostojno razumeti postopek, ravno tako pri sosednji fotografiji, na kateri je merjenje s prsti. Učenci, ki razumejo postopek, ga demonstrirajo drugim učencem.

Branje besedila na str. 18, 19.

Branje besedila, ogled fotografij in branje spremnega besedila na str. 20.

delovni zvezek & 12–13

1 Vsak učenec po demonstraciji postopka izdela svoje trakovno merilo za karto domače pokrajine. Nato naredi nalogi 1 a in 1 b. Kraje poljubno izbere ali pa jih določimo skupaj. Pred nalogo 1 b pono­vimo glavne smeri neba in to, kako so označene ali samo upoštevane na karti. Če smeri na karti domače pokrajine učenci še niso označili, naj to storijo pri tej vaji.

2 Postopek izdelovanja merila in merjenja ponovijo na novem primeru. Pred nalogo se pogovorimo, zakaj je treba izdelati novo trakovno merilo. Pri nalogi 2 a učenci merijo zračno razdaljo (pojem pojasnimo), pri nalogah 2 b in 2 c pa ocenjujejo razdalje, saj poskušajo upoštevati tudi ovinke. Pri meritvi naj bi bili rezultati merjenj enaki, pri ocenah pa se lahko razlikujejo. Pri nalogi 2 č lahko učen­ci prilepijo trakovno merilo ali pa ga opišejo, tako da ugotovijo, koliko km v naravi predstavlja 1 cm na karti (1 cm na karti predstavlja 5 km v naravi).

3 Nalogo naredijo učenci po demonstraciji postopka.

atlas Str. 6, 7: Poudarjamo naslednjo povezanost: čim bliže (niže) opazujemo pokrajino, tem večje objek­te vidimo – večje jih narišemo – večje je merilo oz. večji tloris narišemo – večje je merilo.■ Učenci najprej primerjajo poglede z balona in letalske fotografije. Čim više je opazovalec, tem večjo

pokrajino vidi, objekti pa so videti manjši.■ Nato primerjajo letalske fotografije in ustrezne karte. Ugotavljajo, ali sta območji na fotografiji in

karti enaki oz. kje je prikazano večje/manjše območje.

34

ORIENTACIJA V PROSTORU■ Ugotovijo, katera karta je risana v največjem in katera v najmanjšem merilu. Ali so vse karte risane v zmanjšanem merilu?

■ Opazujejo in opisujejo, kako se »jezik karte«, tj. znaki na kartah spreminjajo s spreminjanje meri­la. Kaj je prikazano na posamezni karti v tlorisu, kaj z znakom?

■ Opazujejo merilo vsake karte in razberejo velikost območja (dolžino), ki ga karta prikazuje, oceni­jo tudi širino.

■ Ob risbah na desni strani opišejo različno namembnost kart različnih meril in jo pojasnijo.Str. 5: Merjenje razdalj z ravnilom. Učenci si ogledajo slikovni primer in glasno preberejo pojasnilo. Isto razdaljo izmerijo z ravnilom na karti Slovenije na str. 22, 23 in odčitajo razdaljo na trakovnem merilu. Nato izmerijo še razdaljo med dvema drugima krajema.

sprotno spremljanje učencev izdelovanje trakovnega merila, merjenje razdalj na karti, risanje v merilu

pripomočki metrska palica, grafoskop (zaradi računalnika je že redek, vendar ga je pri tej temi vredno poiskati, če nimamo interaktivne table), zemljevid domače pokrajine (del z merilom) na prosojnici, prazna pro­sojnica, ravnilo, pisalo za prosojnice, manjši predmet in njegove slike (fotokopije) v naravni velikosti, povečane in pomanjšane, mreže različne gostote na prosojnici

literatura Za učence:Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.

Za učitelje:Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001.

35

ORIENTACIJA V PROSTORU

Relief na zemljevidihPrikaz tretje dimenzije na ploskvi je tako kartografski problem kakor eden ključnih problemov uporabnikov pri branju zemljevidov, še posebej otrok in tudi odraslih, ki v svojem poklicu ne uporabljajo zemljevidov.

Težave pri branju reliefa na zemljevidu so posledica naslednjih značilnosti. Relief pokriva celoten zemljevid in pomeni motečo sestavino za branje drugih znakov in zaradi velike površine tudi za branje samega reliefa. Plastnice v realnosti ne obstajajo − so le linije z določeno vrednostjo.

Višinska barvna lestvica lahko privede do povsem napačne predstave sveta, če učencu barve ne pomenijo le višine. Aso­cia cija na zeleno barvo je pogosto trava, gozd, zato je pomembno navajati učence na uporabo legende. Druga pogosta napaka zaradi plastnic je predstava sveta v stopničkah. Pri hipsometričnem prikazovanju reliefa pa si učenci težko pred­stavljajo površje, če so višinski razredi različni. Napredek v branju reliefa, prikazanega s plastnicami, se kaže v naslednjih stopnjah:– zaznavanje vzorca plastnic (blizu, narazen, v krogih, v linijah) in vzdolž plastnic;– gledanje prečno na plastnice (razmišljanje o prostoru med njimi);– predstava vzorca reliefa;– opis glavnih značilnosti reliefa.

Risanje reliefa predstavlja učencem še več težav kot branje. Vendar kljub temu učence spodbujajmo, da čim večkrat skici­rajo zemljevide in na različne načine označijo tudi oblikovanost površja.

Američan Wood je ugotovil, da je povezava med načinom risanja vzpetine in starostjo otrok podobna poteku razvoja risanja vzpetin v zgodovini zemljevidov. Najmlajši so risali sliko konkretnega hriba, kakor ga vidijo (egocentrično), 10­ do 15­letni so risali vzpetino na splošno, vzpetine so bile že razdeljene v razrede (zaobljene, osamljene, gora, grič ...) in risane poševno od zgoraj in z uporabo sence. Med starejšimi pa je bilo več vzpetin, narisanih s plastnicami ali drugače, vendar od zgoraj. Ugotovil je, da se vsak tip »zapisa« (slikovni, s črtkanjem, plastnicami, barvno lestvico …) razvija. Višje oblike niso toliko zamenjevale načina prikaza, kot so ga izpopolnile, npr. še vedno so uporabljali črtkanje, vendar bolje (Umek, 2001).

Gerberjeve raziskave pa so pokazale, da imajo 8­letni otroci najraje slikovne zemljevide, zato priporoča senčenje reliefa, 10­ do 14­letni že razumejo hipsografsko lestvico, po 15. letu pa je primeren prikaz s plastnicami. Plastnic naj ne bi upora­bljali na zemljevidih za učence na konkretni stopnji razvoja branja zemljevidov, kamor spada še večina učencev v 5. razredu. To pa ne pomeni, da so zemljevidi za »odrasle« za učence drugega triletja prepovedani. Učitelj se mora le zavedati, katere sestavine zemljevida učenec že zna brati in so mu v pomoč pri spoznavanju domače pokrajine, katere pa mu učenje le otežijo. Oblikovanost površja si učenci lahko predstavljajo samo s slikovnimi zemljevidi, najbolje pa s tridimenzionalnimi modeli površja (Umek, 2001).

cilji ▶ Poznajo sestavine zemljevida (višinska barvna lestvica, nadmorska višina, relativna višina). ▶ Razlikujejo s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega (površine s plastnicami, površi­

ne brez njih). ▶ Znajo brati reliefni zemljevid (višinska barvna lestvica, nadmorska višina, relativna višina – na

prvem nivoju branja reliefa).

ključne besede relief, nadmorska višina, relativna višina, višinske plasti, višinske črte ali plastnice

36

ključna vprašanja Kako lahko prikažemo relief na karti? Kakšna je razlika med nadmorsko in relativno višino? Kaj lahko razberemo iz višinske barvne lestvice? Oblikuj v peskovniku in nato nariši dolino, kotlino, gričevje, hribovje in gorovje.

predlogi za pouk 1 Priloga 3

Učenci povedo, kaj je na risbi. Nato narišejo na prazen del načrta vzpetino. Način risanja ni pomem­ben. Risbe vzpetine primerjajo med seboj.

Nato povemo, da se bodo naučili narisati vzpetino (grič) še na druge načine.

2 UČBENIK str. 21 Ogled primerov prikaza reliefa.

3 Demonstracija risanja reliefa s črtkanjem. Učenci narišejo vzpetino s črtkanjem na svoj list poleg tlorisa hiše.

4 Demonstracija risanja plastnic s pomočjo modela. Iz glinamola ali podobne mase izdelamo vzpetino z različno strmimi pobočji. Vzpetino prerežemo z močno nitjo na štiri plasti enake oz. čim podobnejše debeline. Model postavimo na list papirja ali na prosojnico in naredimo obrise vseh plasti tako, da bodo predstavljale vzpetino. Potem na risbi spet sestavimo vzpetino. Ponovno jo razstavimo in plasti pobar­vamo, tako da je ravnina okoli vzpetine prve barve (navadno zelene), vzpeti del pa nasled nje barve (rumene, oranžne, svetlo rjave, temno rjave). Še bolje je, če so tudi plasti modela enako pobarvane.

5 Učencem pripravimo podobne modele različnih vzpetin (lahko tudi iz krompirja). Pomembno je, da vsak učenec sestavlja, razstavlja, obrisuje, barva, skratka s pomočjo modela izdela svojo karto reliefa. Nato izdelajo še skupno karto, tako da 5 ali 6 učencev postavi vzpetine na skupen list, nato pa obrišejo plastnice, pobarvajo plasti, narišejo višinsko barvno lestvico v legendo ...

6 Učenci narišejo na list tretji primer risanja vzpetine poleg tlorisa hiše – s plastnicami in barvami.

7 DELOVNI ZVEZEK 1

8 Razlaga pojmov nadmorska višina in relativna višina. Zelo dobrodošla je demonstracija z modelom površja, ki ga položimo v nizko posodo z vodo. Pomagamo si lahko tudi z manjšo posodo (ki pred­stavlja kopno), ki jo položimo z dnom navzgor v večjo posodo z vodo (ki predstavlja morje), tako da večji del posode gleda iz vode. Na posodi pokažemo nadmorsko višino, relativno višino, lahko nari­šemo plastnice … Dobro ponazorilo je tudi peskovnik, še posebej če ima prozorne stranice in lahko učenci gledajo od strani prerez reliefa.

9 DELOVNI ZVEZEK 7

10 UČBENIK, str. 22 in 23

11 Atlas, str. 4 in 5

12 DELOVNI ZVEZEK 2 , 3 , 4 , 5

učbenik & 21–23

Str. 21: Učenci si ogledajo slike. Z vsake poskusijo prerisati prikaz reliefa tudi na tablo. Na sliki desno zgoraj je prikaz grajskega hriba v Ljubljani.Str. 22 in 23: Učenci stran najprej preletijo, si ogledajo risbe, preberejo povzetek. Ker je učna snov abstraktna in zato zahtevna, naj učenci berejo glasno, o vsakem odstavku in vsaki sliki se pogovorimo.Risbi na str. 22 prikazujeta isto pokrajino – zgoraj v profilu, spodaj pa je zemljevid te pokrajine. Učenci najprej opazujejo vsako posebej. Na obeh pokažejo višinske črte, višinske plasti, določajo nadmorske

37

višine, računajo relativne višine. Potem naj s svinčnikom narišejo črto na spodnji risbi tja, kjer mislijo, da je narejen prerez te pokrajine.Fotografijo učencev pri oblikovanju reliefa (str. 23) povežemo z njihovo risbo. Napovemo, da bodo tudi oni izdelali relief in narisali karto domače pokrajine.

delovni zvezek & 14–16

1 Odgovori so: risanje hribčkov, s črtkanjem, plastnicami ali višinskimi črtami, s senčenjem, pobarva­ne višinske plasti (višinska barvna lestvica).

2 Točko A narišejo v enega od vogalov.

3 Plastnice levo od reke so sklenjene (prikazujejo manjšo vzpetino), desno od reke pa ne (pobočje večje vzpetine). Izrisano pokrajino lahko oblikujejo v peskovniku.

4 Učenci ponovijo reliefne oblike in se jih učijo prepoznavati na karti. Doline so ob rekah ne glede na višino površja (niso samo zelene!).

5 Učenci potrebujejo zemljevid domače pokrajine in atlas (reliefna karta in slikovna karta Slovenije ali dela Slovenije).

6 Nalogo izdelajo učenci na razgledni točki ali s pomočjo peskovnika.

7 Učenci lahko pobarvajo lestvico prikaza višinskih pasov, podobno kot je pobarvana v učbeniku.a) Vrh, Gaber, Ravne, Dol.b) V skico narišejo vodoravno črto v višini 600 m. Nadmorsko višino in relativno višino pa narišejo

z navpičnimi črtami med ustreznimi višinami.c) Največja višinska razlika je iz Dola, najmanjša iz Gabra.č) Najprej za vsak kraj ugotovijo in v skico napišejo njegovo nadmorsko višino. Rezultati so: 200 m,

150 m, približno 280 m, približno 530 m.

atlas Str. 4, 5: Prikaz prereza površja z vrisanimi višinskimi plastmi in v legendi »hrib« z vrisanimi vi šinskimi plastmi. Na primerih atlasa povemo, da posamezne barve na kartah ne prikazujejo vedno enako debelih plasti. Zato moramo vedno temeljito pogledati legendo in prikaz znakov (barv) za površje.Str. 12, 13; 20, 21; 22, 23; 32, 33: Opazovanje različnih načinov risanja oblikovanosti površja. Vsak način ima svoje prednosti in pomanjkljivosti (natančnost, predstavljivost, opaznost).

sprotno spremljanje učencev razumevanje, predstavljivost prikazov površja

pripomočki modeli vzpetin (glinamol, krompir …), prosojnice, barvna pisala, manjša in večja posoda, peskovnik, grafoskop

literatura Za učence:Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.Moj prvi atlas sveta, Učila International, Tržič, 2002.

38

Alison Cooper, Anne McRae, Daniela De Luca: Otroški slikovni atlas sveta, Didakta, Radovlji­ca, 2005.

Pascale Hédelin: Moj prvi potep po Evropi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005.Benoît Delalandre: Moj atlas sveta, Erimas, Ljubljana, 2006.

Za učitelje:Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001.

39

SLOVENIJA, LEGA IN ZNAČILNOSTI

STANDARDI ZNANJA

Učenec:− na zemljevidu Evrope in na globusu zna pokazati lego Slovenije, na zemljevidu Slovenije zna pokazati naravne enote

Slovenije, največja mesta, reke idr., na zemljevidu zna pokazati, kje živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu ter manjšine v Sloveniji;

− zna opisati nekaj naravnih, družbenih in kulturnih značilnosti naravnih enot Slovenije ter jih primerjati med seboj;− zna ob primeru razložiti vpliv človeka na spreminjanje narave,− ob primeru vrednoti človekove posege v okolje z vidika trajnostnega razvoja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine; − pozna nekaj primerov naravne in kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji.

Pri obravnavi tega velika vsebinskega sklopa lahko uporabimo dva možna didaktična pristopa – pri prvem je poudarek na samostojnem delu učencev in sodelovalnem učenju, drugi pa je tradicionalen pristop po učnih temah.

PRVI PRISTOP: POUDAREK NA SAMOSTOJNEM DELU UČENCEV IN SODELOVALNEM UČENJU

Okvirni čas: 33 ur

Celoten vsebinski sklop je smiselno razdeliti na dva dela. V prvem delu učenci še pretežno frontalno spoznavajo osnovne geografske značilnosti Slovenije kot celote, se urijo v branju zemljevida Slovenije in spoznavajo kraške pojave. V drugem

Velikega (sestavljenega) vsebinskega sklopa o geografskih značilnosti Slovenije pod tem imenom sicer ne najdemo v učbeniku, z njim pa imamo v mislih skupek petih tematskih sklopov (Slovenija, naša domovina, Alpski in predalpski svet, Obpanonski svet, Dinarskokraški svet in Obsredozem­ski svet), ki so v učbeniku na str. 24–71. Ta sklop uvaja učen­ce v spoznavanje slovenskih pokrajin, njihovih geografskih in etnoloških raznolikosti, v uporabo zemljevida Slovenije. V ospredju je pridobivanje vizualnih predstav različnih slo­venskih pokrajin, utrjevanje in pridobivanje temeljnih geo­grafskih pojmov (gorovje, hribovje, gričevje, ravnina, dolina, kotlina, obala, morje, kopno …) s poudarkom na kraških pojavih (vrtača, kraško polje, kraška reka, kraška jama, brez­no, kapnik) in prepoznavanju značilnosti reliefnih, vodnih, prometnih, naselbinskih oblik na fotografijah in zemljevidih. Dobro poznavanje domače pokrajine in že usvojeni geo­grafski pojmi omogočajo učencem, da nove pokrajine pri­merjajo z domačo pokrajino. Primerjanje je tako temeljna dejavnost, da jo geografski metodiki pogosto uvrščajo kar med učne metode.

Najbolj priporočljiva učna metoda pri spoznavanju Sloveni­je je ekskurzija, neposredno terensko spoznavanje nekaterih pokrajin. Sledijo različne vrste demonstracij (ogled filmov o slovenskih pokrajinah, fotografij, reliefnih tridimenzionalnih zemljevidov, geografskih zemljevidov, turističnih zemlje­vidov  ...) in urjenje v geografskem opazovanju, imenova ­ nju, opisovanju vidnih pokrajinskih značilnosti. Uporaba peskovnika je nenadomestljiva pri razlaganju in preverjanju

geografskih pojmov. Ker morajo učenci predvsem pridobiti veliko predstav, je najpomembneje, da pripravimo takšne učne situacije, ki bodo učence čim dlje zadržale pri opazova­nju fotografij, filmov in zemljevidov slovenskih pokrajin.

Zanimive ure in prepričljivost ter navdušenje učitelja vpli­vajo na učence, da širijo interes za spoznavanje domovine, njenih značilnosti, posebnosti, prepoznavnosti. Nič ni naro­be, če poudarjamo stereotipe, po katerih je Slovenija prepo­znavna, vendar poleg njih učimo učence občudovati tudi lepoto in vrednost manj znanih krajev in pokrajin Slovenije. Poudarjamo neprecenljivost našega okolja ter potrebo po preudarnem trajnostnem urejanju in rabi prostora.

UČNI CILJI

Učenci:− spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo

nekatere njene naravne in družbene značilnosti;− spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti

(tipičnosti), posebnosti in sestavine, ki oblikujejo na ­rodno − istovetnost, naravno in kulturno dediščino;

− razvijajo pozitiven odnos do tradicije, razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.);

− spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja;− spoznajo nekatere pokrajinske značilnosti naravnih enot

Slovenije na terenu.

40

delu pa s sodelovalnim učenjem, projektnim delom ali ekskurzijo spoznavajo posamezne pokrajinske enote in se urijo v samostojnem in skupinskem učenju ter sprejemanju odgovornosti za učenje.

1. del: Lega Slovenije, Naravne enote Slovenije, Kraški pojavi(pretežno frontalni pouk – 12 ur)

V prvem delu učencem predstavimo osnovno delitev Slovenije na štiri geografske enote. Ne obravnavamo vsega, kar je v učbeniku. Poudarek naj bo na delu z zemljevidom Slovenije, pridobivanju vizualnih predstav o posameznih pokrajinah in spoznavanju temeljnih pojmov. Učencem najprej predstavimo delitev Slovenije na enote in njihove najtemeljnejše značil­nosti – primerjalno.

Večkrat prikažemo kakšen krajši geografski film o Sloveniji, učenci zbirajo turistične prospekte, fotografije, knjige o sloven­skih pokrajinah. Učenci se urijo v geografskem opazovanju vseh pokrajinskih sestavin (reliefa, vode, rastlinstva, vremena, naselij, prometnih poti, kmetijstva in druge rabe površja) ter posameznih bivalnih in gospodarskih objektov in naprav. Pokrajine na fotografijah, filmu ali v naravi opazujejo, opisujejo, razvrščajo po podobnosti. V peskovniku po fotografijah ali po spominu oblikujejo pokrajine, posamezne pokrajinske sestavine prikazujejo z gibom, risbo …

Učence uvedemo v branje zemljevida Slovenije in šolskega atlasa za družbo. Najprej naj bo poudarek na branju zemljevi­da – posebej reliefa (barvna lestvica) in trakovnega merila (predstave razdalj in merjenje). Ko jim branje ne povzroča več težav, damo poudarek na orientacijo na zemljevidu Slovenije: 6 največjih mest, 5 večjih rek, najvišji vrh, nekaj pokrajin, približna delitev na osnovne geografske enote (alpski in predalpski, panonski, dinarskokraški, obsredozemski svet).

Ob fotografijah in peskovniku ponovimo oz. razložimo osnovne pojme (ravnina, gričevje, hribovje, gorovje, nadmorska višina, relativna višina, dolina, kotlina, obala, polotok, otok, reka, potok, morje…), učenci pojme prirejajo fotografijam, sami oblikujejo v peskovniku reliefne oblike in se jih učijo prepoznati na zemljevidu. Predstavimo osnovne kraške oblike in pojave (fotografije, film, peskovnik, poskusi s hišicami polžev, školjk in kisom).

2. del: Alpski in predalpski svet, Obpanonski svet, Dinarskokraški svet (brez poglavja Kraški pojavi) , Obsre­dozemski svet(sodelovalno učenje in druge oblike samostojnega učenja – 21 ur)

a) Sodelovalno učenje

7 ur – uvod in spoznavanje pokrajin v tematski skupiniUčencem predstavimo značilnost in potek sodelovalnega učenja ter način preverjanja in ocenjevanja znanja. Razdelimo jih v matične skupine po štiri s skupno nalogo »spoznati, predstaviti in drug drugega naučiti o vseh štirih geografskih enotah Slovenije«. Število skupin je odvisno od števila učencev v razredu. Skupine naj bodo po sposobnostih in prizadev­nosti učencev čim bolj izenačene. Vsak član matične skupine spoznava eno naravno pokrajino: zbira fotografije, prospekte, krajša besedila, prebere ustrezne enote v učbeniku. Učenci različnih matičnih skupin, ki spoznavajo isto naravno enoto, so v tem delu (6 ur) združeni v tematske skupine. Tematske skupine so štiri: za alpski in predalpski svet, obpanonski svet, dinarskokraški svet in obsredozemski svet. V tematskih skupinah si pomagajo, saj imajo iste naloge. Naloge natančno definiramo. Primer: učenci morajo prebrati teme v učbeniku, rešiti naloge v delovnem zvezku, ugotoviti tipičnosti »svoje« pokrajine, jo znati opisati ob fotografijah, filmu, pokazati jo na zemljevidu, oblikovati v peskovniku, predstaviti tri turistič­ne značilnosti. V skupini oblikujejo tudi 8–10 vprašanj (ob fotografijah, zemljevidu, peskovniku) za kviz. Če je potrebno, kakšno vprašanje doda učitelj. Zelo pomembno je, da učenci natančno vedo, kaj od njih pričakujemo, kako pomembno je njihovo delo za celotno skupino in kako bomo znanje ocenjevali. Predlagamo, da skupinsko oceno kombiniramo z individualno oceno. Že prvo uro se dogovorimo, kaj bomo opazovali in ocenjevali pri skupinskem delu in opisnike zapi­šemo na vidno mesto v učilnici.

4 ure – poučevanje v matični skupiniV naslednjem koraku vsak učenec v matični skupini postane učitelj in opiše, pokaže, razloži značilnosti ene od pokrajin (skupaj 4 ure). Vsako od teh štirih ur lahko začnemo s kakšnim filmom o pokrajini, največ 10 minut dolgim, nato pa sledi učenje v matičnih skupinah.

6 ur – učenje, ponavljanje v matični skupiniSledi faza ponavljanja, utrjevanja znanja (približno 6 ur), ko učenci drug drugega sprašujejo in se pripravljajo za kviz ob vprašanjih, ki so jih pripravile tematske skupine, morda izdelajo plakat ali prospekt o značilnostih Slovenije. Znanje vmes preverimo po skupinah ali frontalno, na kar imajo še uro ali dve časa za pripravo na kviz.

4 ure – ocenjevanje znanjaZnanje najprej ocenimo s kvizom. Na vprašanje odgovarja vedno učenec, ki ni podrobneje spoznaval pokrajine, na kate­ro se veže vprašanje. Če ne zna odgovoriti in mu pomagajo drugi iz skupine, prejme skupina manj točk. Skupno število

41

točk skupine pretvorimo v skupno oceno, ki jo prejmejo vsi učenci skupine. Pri sodelovalnem učenju so učenci odgovor­ni za svoje znanje in za znanje sošolcev v matični skupini.

Znanje lahko preverimo tudi s krajšim individualnim preizkusom, pri katerem upoštevamo ustni odgovor pri kvizu ter individualni pisni odgovor pri dveh vprašanjih kviza, na kateri odgovarjajo vsi učenci.

Svoje delo in delo drugih v skupini vsak učenec oceni. O ocenah se pogovorijo. Svoje delo v skupini in delo celotne sku­pine učenci ovrednotijo z opisniki, ki jih z učenci izberemo prvo uro, že pred začetkom dejavnosti. Predlagamo izbor 4–6 opisnikov. Učitelj doda svojo oceno, vendar samo za tiste dejavnosti, spretnosti, ki jih je spremljal pri posameznem učencu ali skupini.

Preglednica: Predlogi opisnikov za samooceno dela v skupini

DELO V SKUPINI Samoocena Sošolec A Sošolec B Sošolec C Učitelj

prizadeva si za skupne cilje

prizadeva si, da bi razumel, kar dela

izraža svoje mnenje, daje pobude, išče boljše rešitve

upošteva mnenje drugih

upošteva dogovore

opravi svoj del nalog

pomaga drugim

hitro začne delo

pripravi/pospravi pripo­močke in uredi delovni prostor

objektivno ocenjuje člane skupine

mirno posluša ocene svoje­ga dela

mirno sporoča svoje stri­njanje ali nestrinjanje z dobljenimi ocenami

Drugo …

Seštevek točk

2 točki = da (vedno)1 točka = delno (včasih)0 točk = ne (nikoli)

literatura Cirila Peklaj: Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.

b) Projektno učno delo

Namesto za sodelovalno učenje se lahko odločimo za druge oblike samostojnega učenja. Tudi projektno učno delo je primerno. Zaželeno je povezovanje z drugimi predmeti, še posebej s slovenščino, glasbo, likovnim poukom, športom, in čim bolj celovito spoznavanje posameznih tem. Teme so lahko naravne enote in življenje v njih (alpski svet, panonski svet, dinarskokraški svet in obsredozemski svet) ali pa so teme ožje, npr. relief, vode, podnebje, hiše in naselja, gospodarstvo,

42

prosti čas, šege in navade, domača obrt, turistični kraji, ljudske pesmi in plesi, narodne noše, povesti … Skupno vsem temam naj bi bilo, da prek njih učenci spoznavajo raznolikost slovenskih pokrajin in življenja ljudi ter pri tem pridobivajo številne predstave o Sloveniji, orientacijo na zemljevidu ter pozitiven odnos do naše dediščine. Učenci naj uporabijo čim bolj raznolike vire ter uredijo in predstavijo nova spoznanja na čim pestrejši način. Ustvarjalnost in sodelovanje učencev pri vseh korakih projektnega učnega dela sta bistveni sestavini tega didaktičnega sistema.

Koraki projektnega učnega dela so naslednji:■ iniciativa (1 ura) – učencem čim zanimiveje predstavimo zamisel »drugačnega« učenja in spoznavanja Slovenije, ko

lahko predlagajo tudi svoje teme; dobro je, da damo projektu privlačen in povezovalen naslov; čim bolj upoštevajmo ideje učencev, hkrati pa jim »podtaknimo« tudi svoje predloge;

■ načrtovanje projekta (2 uri) – vključimo učence;■ izvedba (9 ur) – zbiranje in proučevanje gradiva, zapisovanje in urejanje podatkov, zamisel predstavitve  …; delo po

skupinah, približno na sredini frontalna predstavitev prvih rezultatov in načrtovanje nadaljnjega dela;■ predstavitev (4 ure);■ učenje, priprava na preverjanje po skupinah (3 ure);■ preverjanje in ocenjevanje (2 uri).

literatura Meta Budnar, Vlasta Hus, Tanja Sambolec, Saša Štilec, Maja Umek, Marjeta Zabukovec: Družba 5.

razred. Načrtovanje, poučevanje, učenje, ocenjevanje, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2007.

Helena Novak, Vera Žužej, Viktorija Zmaga Glogovec: Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolah. Didakta, Radovljica, 2009.

c) Ekskurzija

Neposredno spoznavanje slovenskih pokrajin ima prednost pred vsako drugo učno metodo, saj je to edini neposredni način spoznavanj in najbolj izkustveno učenje, zato je nezamenljivo. Vendar je to tudi metoda, ki je strokovno in didaktič­no najzahtevnejša. Od učitelja terja skrbno vsebinsko in metodično pripravo doma in na terenu. Osnovne naloge ekskur­zije so, da pri učencih razvija sposobnosti opazovanja, prepoznavanja objektov in pojavov ter jih uvaja v razumevanje medsebojnih zvez in odnosov, vzbuja interes za nova spoznanja, budi patriotizem, prijateljstvo, smisel za lepoto, ljubezen do narave …

Načrtovanje ekskurzijePrimeren je obisk ene naravne enote z največ dvema opazovalnima točkama, postankoma in dovolj dolgim rekreativnim odmorom. Ekskurzija je navadno medpredmetna, vendar je vsebinsko ne smemo preveč natrpati.

Priprava na ekskurzijoUčitelj mora vsekakor preveriti vsa dejstva iz literature tudi na terenu. Le na licu mesta lahko pripravi ustrezne naloge za učence, saj morajo biti te takšne, da jih je moč narediti samo na terenu. Osnovni namen nalog je, da usmerjajo pozornost učencev, njihovo opazovanje, doživljanje in urjenje tistih spretnosti, ki jih je moč uriti le na terenu, npr. orientacijo.Na teren moramo pripraviti tudi učence. Predvsem jih je treba dobro motivirati. Ni nujno, da jih vsebinsko vnaprej pripra­vimo, vsekakor pa morajo poznati cilje ekskurzije. Ekskurzija je lahko uvod v podrobnejše spoznavanje neke pokrajine, tako da gradimo učenje na izkušnjah ali pa z ekskurzijo sklenemo učenje in učenci že uporabljajo v šoli pridobljeno znanje.

Izvedba ekskurzijePri izvedbi ne bo večjih težav, če smo vse dobro organizirali in se dobro pripravili. Učencem damo pred začetkom navo­dila in program. Razdelimo opazovalne naloge. Vsi učenci naj imajo nekaj zadolžitev tudi med vožnjo, tako da spremljajo pot in opazujejo pokrajino. Nekaj učencev zadolžimo za fotografiranje krajev, objektov, pojavov, ki jih opazujemo.Na vsakem opazovalnem mestu uporabimo zemljevid Slovenije, na katerem se orientiramo, nato sledijo načrtovane dejav­nosti. Ne pretiravamo z učnimi listi. Ti naj imajo predvsem vlogo aktivirati učence in usmeriti njihovo pozornost na okolico, zato naj ne bo preveč pisanja.

Po ekskurzijiPo končani ekskurziji je nujna analiza. Ob zemljevidu in fotografijah s poti pregledamo celotno pot, pokrajine, kraje, ki smo jih spoznali. Najbolje je, da učenci pot vrišejo v kopijo zemljevida. Pregledamo učne liste, učenci jih uredijo in skupaj s karto spravijo.

43

DRUGI PRISTOP: TRADICIONALNI PRISTOP PO UČNIH TEMAH (KLASIČNI POUK PO UČBENIKU)

Predvideni čas: 32 ur

Načrt klasičnega načina pouka je prikazan v Časovni razporeditvi učne snovi na začetku priročnika. Čeprav je ta način najsistematičnejši in navadno z vidika novega deklarativnega znanja učencev najučinkovitejši, pa učenci tako pridobijo manj proceduralnega znanja oz. manj raznolike spretnosti. To učno poglavje je v učnem načrtu napisano zelo odprto, zato je izbor, obseg, globina učne snovi v učbeniku samo eden od možnih pristopov. Učitelj ima veliko možnosti učne cilje doseči tudi na druge načine. Čeprav je navajanje učencev na učenje z učbenikom pomemben cilj predmeta družba, pa to ne pomeni, da mora pouk vse šolsko leto potekati po učbeniku. Vsaj pri enem od večjih sklopov, še bolje polovico leta, je nujno uporabiti drugačen način pouka.

44

SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA

Lega Slovenije cilja

▶ Znajo na zemljevidu Evrope, sveta, globusu pokazati lego Slovenije. ▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti

(površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...) slovenskih pokrajin.

ključne besede republika, Srednja Evropa, Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje, obsredozemski svet

ključna vprašanja Kje v Evropi leži Slovenija? Katere so njene sosednje države? Katere štiri evropske naravne pokrajine se stikajo na območju Slovenije?

predlogi za pouk 1 Uvod, motivacija za celoten tematski sklop.

Razstavimo različne fotografije znanih slovenskih krajev, manjše predmete kulturne dediščine (npr. pisanice), zemljevid Slovenije, CD z narodnimi pesmimi, videokaseto o Sloveniji – predmete, ki jih bomo uporabili v naslednjih urah. Pogovor o tem, kaj predstavljajo, kaj jim je skupnega. Učencem povemo, kaj vse bodo spoznali in kako se bodo učili o Sloveniji, naši domovini, kdaj in kako bomo preverjali in ocenjevali novo znanje.

2 Ob stenski reliefni karti Evrope napovemo prvo temo. Učenci pripravijo atlas.

3 Dejavnosti ob kartah atlasa.

4 Globus. Učenci poiščejo Slovenijo, opišejo njeno lego na Zemlji (npr. kje leži glede na druge celine).

5 DELOVNI ZVEZEK 1

Ob nalogah učenci ponovijo uporabo trakovnega merila. Ob rešitvah se pogovorimo o razdaljah: v kolikšnem času lahko prevozimo tolikšne razdalje z avtomobilom, s kolesom, jo prehodimo … Po ­ jas nimo razliko med zračnimi – ravnimi razdaljami in razdaljami po prometnicah. Če imamo avtokar­to Slovenije, lahko spodbudimo prostovoljce, da po učni uri ugotovijo, kolikšne so razdalje po cestah.

6 UČBENIK

7 Ideje za domače samostojno delo: ugotavljanje različnih razdalj (npr. domači kraj–Ljubljana, sloven­ska obala, Triglav …), predstavitev sosednjih držav.

učbenik & 24–25

Glasno preberemo prvi odstavek. Vprašanje: Ali tudi v sosednjih državah volijo svojega predsednika? Katera beseda v tem odstavku nam to pove?

45

Na političnem zemljevidu Evrope pokažejo Slovenijo. Vprašanje: Katere države, menijo učenci, prav tako ležijo v Srednji Evropi (katere v Zahodni, Severni, Južni, Vzhodni)?Glasno preberejo besedilo na str. 25. Na karti ob besedilu pokažejo posamezne enote in to, kje se stikajo.Ogled fotografij in branje podnapisov. Učenci v podnapisih obkrožijo ključne besede: Panonska niži­na, Alpe – visoko gorovje, Dinarsko gorstvo, obala Jadranskega morja, ki je del Sredozemskega morja.Učenci ob pomoči rubrike Veš – vem opišejo razlike med republiko in kraljevino.

delovni zvezek & 17

1 Zaradi dolgega trakovnega merila je najprimernejša karta Slovenija v atlasu (str. 22). Preden učenci samostojno rešijo naloge, ponovimo uporabo trakovnega merila.a) 1. Hrvaška, 2. Avstrija, 3. Italija, 4. Madžarska Učenci lahko s polaganjem vrvice in trakovnim merilom dolžine mej tudi približno izmerijo in

zapišejo ocene razdalj.b) Učenci na stenski karti poiščejo kraje Rateče, Vinica, Sečovlje in Hodoš (blizu mejnih prehodov

v štirih »vogalih« Slovenije), jih označijo/poiščejo na svoji karti, z vrvico izmerijo razdalji ter ju odčitajo na trakovnem merilu pod karto.

Rateče–Vinica: približno 160 km Sečovlje–Hodoš: približno 250 kmc) Učenci najprej na skico vetrovnice napišejo glavne in stranske smeri neba, imenujejo in pokažejo

smeri tudi na karti Slovenije, nato pa obkljukajo pravilne trditve oz. popravijo napačni (Največ ravninskega sveta je na SEVEROVZHODU. Alpe se nadaljujejo proti ZAHODU.)

atlas Str. 18, 19: Zemljevid Države Evrope. Učenci poiščejo Slovenijo. S svojimi besedami poskusijo opisati njeno lego (glede na sosednje države, morje, v Evropi …). Imenujejo sosednje države. Pove­do, kaj pomenijo različne barve. Ugotovimo, kaj učenci vedo o Evropski uniji.Str. 16, 17: Slikovni zemljevid Evropa. Pokažejo Slovenijo, povedo, kako so si pomagali določiti njeno lego (škorenj – Italija, morje – Jadransko morje …). Preberejo imena treh naravnih enot in vsako ob pomoči legende opišejo (Alpe – gorovje, Panonska nižina – obdelano nižavje, Dinarsko gorovje). Pozornost usmerimo na stik teh treh enot na območju Slovenije. Morda ta stik prikažemo z modeliranjem v peskovniku.Str. 22, 23: Zemljevid Slovenije. Učenci s prstom obkrožijo Slovenijo po njenih mejah, pozorni so na občutek (vijuganje). Vprašanje: Kje poteka meja na morju? Pogovor o aktualnem vprašanju meje s Hrvaško (in morda tudi o spreminjanju meja držav skozi zgodovino z vojnami in dogovori).

sprotno spremljanje učencev delo z zemljevidi: prepoznavanje lege Slovenije na različnih kartah, merjenje razdalj s trakovnim merilom

pripomočki stenska karta Evropeglobuspeskovnikrazlični učni pripomočki, ki jih bomo uporabili v naslednjih urah in »predstavljajo« Slovenijovrvice

46

SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA literatura Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998.Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012.

47

SLOVENIJA, NAŠA DOMOVINA

Naravne enote Slovenije

cilji Poznavanje, prepoznavanje, opisovanje

▶ Ob slikovnem gradivu slovenskih pokrajin prepoznajo, imenujejo, opišejo: ■ površje – gorovje, hribovje, gričevje, dolina, kotlina, vrtača, obala, polotok, kraška jama,

kapnik, ■ vodovje – reka, potok, jezero, morje, slap, izliv, izvir, ponikalnica, ■ videz in lego naselij – mesto, vas, zaselek, samotna kmetija, ■ rabo tal – njive, travniki, pašniki, gozd, grajene površine;

▶ Se zavedajo enkratnosti domače in drugih pokrajin, pestrosti Slovenije.

Uporaba, analiza, sinteza Učenci:

▶ ob fotografijah primerjajo videz različnih slovenskih pokrajin in nekatere razlike pojasnijo,

▶ uvrstijo fotografijo pokrajine v ustrezno naravno enoto in to pojasnijo,

▶ ob uporabi zemljevida Slovenije uvrstijo kraje, pokrajine v naravne enote,

▶ uporabijo pojme v novih zvezah, novih primerih,

▶ razlikujejo med slovenskimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi.

Vrednotenje Učenci:

▶ vrednotijo slovenske pokrajine (npr. z vidika primernosti za določene športe v naravi, pro­metne povezanosti …).

Spretnosti ▶ branje zemljevida Slovenije:

■ prepoznavanje sestavin zemljevida: relief, naselja, vode, prometnice, ■ ocenjevanje razdalj z grafičnim merilom, ■ orientacija na zemljevidu Slovenije,

▶ geografsko opazovanje fotografij pokrajin: ■ uporaba geografskega načina (strategije) opazovanja po posameznih pokrajinskih sesta­

vinah: površje, vode, naselja, prometnice, raba tal.

ključne besede gorovja, hribovja, gričevja, ravnine, kotline, doline, obala; alpski, predalpski, obpanonski, dinarskokraški, obsredozemski svet

ključni vprašanji Zakaj so slovenske pokrajine tako raznolike? Na katere naravne enote delimo Slovenijo?

Temi namenimo šest do osem ur, če je to uvod v samostoj­no sodelovalno učenje, sicer samo uro, kot je načrtovano v Časovnem razporedu učne snovi.Poudarek je na raznolikosti Slovenije, ki je vidna v pokraji­nah, in na prepoznavanju te raznolikosti na fotografijah,

filmu, zemljevidih, tridimenzionalnih zemljevidih  … Učenci se učijo prepoznavati značilnosti, jih imenovati, opi­sovati, risati, modelirati, prikazovati z gibi. Učne cilje smo konkretizirali, povezali z usvojenimi pojmi ter jih razčlenili po nivojih znanja.

48

predlogi za pouk 1 Fotografije različnih slovenskih pokrajin. Slovenija je raznolika in lepa. Ob fotografijah ponovimo

pojme: gorovja, vmesne doline; hribovja, vmesne doline, kotline; ravnine in gričevja; mesta, vasi; travniki, polja, vinogradi ... Poudarek naj bo na opazovanju, opisovanju, primerjanju z domačo pokra­jino. Geografskih imen še ne poudarjamo. Učence vodimo v sistematično geografsko analizo foto­grafij pokrajin: relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega), raba tal, gospodarstvo, promet …

2 Slovenija na reliefni tridimenzionalni karti. Učenci opazujejo in spoznavajo relief s tipom. Opisujejo, primerjajo – gorovja, planote, hribovja, doline, kotline, ravnine, gričevja, polotok, otok, obala, pouda­rek na domači pokrajini itd. – še brez geografskih imen.

3 Učenci z ustvarjalnim gibom (telo, samo roke, več učencev skupaj ipd.) prikažejo različne tipe re liefa slovenskih pokrajin: gorovja, hribovja, gričevja, ravnine, kotline, doline, planote …

4 V peskovniku oblikujejo različne reliefne tipe, oblike opišejo, imenujejo, primerjajo.

5 Atlas: slikovna karta Slovenije na str. 20, 21

6 Ob reliefnem zemljevidu Evrope ponovimo lego Slovenije in stik Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorstva, vpliv Jadranskega morja.

7 Razložimo razdelitev Slovenije na štiri naravne enote.

8 UČBENIK

9 DELOVNI ZVEZEK 1

10 Atlas: reliefna karta Slovenije na str. 20, 21

11 Ponovitev naravnih enot Slovenije. Prikaz značilnosti z gibi, v peskovniku, prepoznavanje na fotogra­fijah ipd. ter lociranje na različnih kartah.

12 Ogled krajših filmov o Sloveniji, njenih pokrajinah. Pogovor o raznolikosti, lepotah, katere kraje učenci bolje poznajo, kam bi radi šli …

13 DELOVNI ZVEZEK 2

učbenik & 26–27

Učenci preletijo besedilo, si ogledajo slike. Pogovor o temi ob slikovnem gradivu.Slikovna karta: ogled obeh legend. Opazovanje posamezne naravne enote in prevladujočega reliefa. Alpski in predalpski svet: severni del Slovenije, visokogorja, hribovje, vmesna ravnina – Ljubljanska kotlina. Obpanonski svet: vzhodna Slovenija, gričevja in ravnine.Dinarskokraški svet: južna Slovenija, planote (narisane v dinarski smeri SZ–JV), vmesne ravnine – kraška polja in nizke planote. Obsredozemski svet: gričevje, planote (SZ–JV).Reliefna karta: opisovanje reliefa, primerjanje prikaza reliefa s slikovno karto.Glasno branje besedila.

delovni zvezek & 18

1 Učenci izrežejo like in jih sestavijo, nato prilepijo in imenujejo naravne enote: alpski in predalpski svet (zgoraj), panonski svet (desno), dinarskokraški svet (spodaj desno), obsredozemski (spodaj levo). V legendi naravne enote še enkrat napišejo in označijo, s katero barvo so pobarvane.

2 Naloga je zahtevna, zato priporočamo frontalno delo ali pa naj nalogo naredijo učenci ob koncu spoznavanja pokrajinskih enot, ko imajo že več predstav in se bolje znajdejo na zemljevidu Slovenije.

49

Pri frontalnem delu naj učenci vsako fotografijo opišejo, domnevajo naj, v katero regijo spada pokra­jina. Potem pokrajino pokažemo na stenskem zemljevidu Slovenije in učenci ugotovijo, v kateri naravni enoti leži.

Kapelske gorice – gričevje, obpanonski svet; Dutovlje na Krasu – planota, obsredozemski svet; Cerkno – hribovje, dolina,predalpski svet; Mura – ravnina, obpanonski svet; Vipavska dolina – doli­na, obsredozemski svet; Velenjska kotlina – kotlina, predalpski svet; Trebnje – dolina, gričevje, dinar­skokraški svet; Fiesa – obala, obsredozemski svet; Loški potok – uvala, dinarskokraški svet; Logarska dolina – dolina, gore, alpski svet; Vršič – gore, alpski svet, Trška gora na Dolenjskem – gričevje, stik obpanonskega in dinarskokraškega sveta.

3 Naloga je dolgoročna. Demonstriramo, kako znamko z vodo odlepimo in posušimo. Učence spod­budimo, da zbirajo znamke in jih nalepijo v delovni zvezek. Morda naredimo razredni plakat, kamor lepimo znamke, in se o njih sproti pogovarjamo, o motivu, priložnosti, ob kateri je bila izdana …

atlas Str. 20–21: Slikovna karta Slovenije. Ogled legende. Na (enaki) stenski karti pokažemo lego narav­nih enot. Učenci jih pokažejo na svojih kartah. Posamezne pokrajine hkrati pokažemo tudi s fotogra­fijami. Pogovor, demonstracija fotografij, pritrdimo jih okoli stenske karte ali manjše tudi nanjo. Postavljamo vprašanja in kažemo fotografije:■ fotografija gora: V kateri naravni enoti so gore? Kako so narisane na karti?■ fotografija hribovja: Kako je na karti narisan hribovit svet? V katerih naravnih enotah ga je največ?■ fotografija ravnine: V katerem delu Slovenije je največ ravnin? Kako so narisane? Katere naravne

enote so to?■ fotografija vinorodne pokrajine: Kako so narisani vinogradi in sadovnjaki? Kje v Sloveniji jih je

največ? Katere naravne enote so to?■ fotografija pašnika: Kako so narisani travniki in pašniki? Kje jih je največ?■ V kateri naravni enoti je najmanj gozda?

Str. 22, 23: Reliefna karta Slovenije. Ogled legende. Ponovimo prikaz reliefa. Na stenski reliefni karti Slovenije (najbolje je, da je enaka) pokažemo pokrajinske enote. Učenci jih pokažejo na svojih kartah. Posamezne pokrajine hkrati pokažemo tudi s fotografijami:■ fotografija gora: V katerem delu Slovenije so najvišje vzpetine – gore? Kako so označene na relief­

ni karti?■ fotografija neravne nižine ob morju, ravne v obpanonskem svetu in ravnine, ki ni nižina v severo­

zahodnem delu Ljubljanske kotline: Kje v Sloveniji so najnižje pokrajine? Nižine so tudi bolj uravnane. Vendar ravnina in nižina nista isto. Ravnine so lahko tudi v višjih nadmorskih višinah, na planotah, dna višjih kotlin.

■ fotografije hribovij, dolin, manjših kotlin: Največji del Slovenije so hribovja z dolinami in kotlinami. Katere barve prevladujejo?

sprotno spremljanje učencev branje kart, poudarek na branju reliefa, predstave slovenskih pokrajin, poznavanje različnih vrst reliefa

pripomočki fotografije različnih slovenskih pokrajinstenski reliefni zemljevid Evropestenski slikovni zemljevid Slovenijestenski reliefni zemljevid Slovenijetridimenzionalni (reliefni) model Slovenijepeskovnik

50

videoposnetek s prikazom slovenskih pokrajin, med primernimi učnimi filmi sta npr.:Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998, videokaseta (približno 27 minut).Matjaž Žbontar idr.: Slovenija, Jaka, Ljubljana, videokaseta (približno 26 minut).

literatura in viri Slovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012.fotomonografije Slovenije in slovenskih pokrajin

51

ALPSKI IN PREDALPSKI SVET

Alpsko visokogorje

cilji ▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti

alpske visokogorske pokrajine (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati alpski svet, Kranj, Jesenice, Savo, Sočo, Julijske Alpe, Kamniško­Savinjske Alpe, Karavanke, Triglav.

ključne besede visokogorje, predalpska hribovja, Ljubljanska kotlina, Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Triglav, višinski rastlinski pasovi, trajnostni razvoj

ključna vprašanja Kako na fotografijah, zemljevidih prepoznaš visokogorsko pokrajino? Kako bi slovensko visokogorje najbolje predstavil tujcem, ki prihajajo iz ravninskega sveta? Kam bi jih peljal na izlet?

predlogi za pouk 1 Ob tridimenzionalnem zemljevidu Slovenije ponovimo, katere so naravne enote Slovenije. Nato naj

učenci predlagajo, kako bi oni podrobneje razdelili alpski svet in predalpski svet. Pokažemo in razlo­žimo delitev na visokogorje, predalpska hribovja z dolinami in vmesne kotline. Na reliefu pokažemo slemena in slemenitev v smeri Z–V (alpski smeri). Razlikovanje poteka dolin in alpskih slemen v smeri Z–V oz. dinarskih v smeri SZ–JV omogoči učencem, da razberejo iz zemljevida približno mejo med alpskim in dinarskim svetom.

2 Primere fotografij učenci uvrščajo med visokogorje, predalpsko hribovje in kotline.

3 UČBENIK str. 28 Ogled obeh kart.

4 DELOVNI ZVEZEK 1

5 Ob fotografijah in zemljevidu opišemo značilnosti visokogorskega sveta. Razložimo pomen Tri­glavskega narodnega parka in podobnih varovanih območij v Sloveniji ter uvedemo pojem trajnost­ni razvoj.

6 Pogovor o izkušnjah učencev, kje so že bili, kakšna je pokrajina tam, pokažemo kraje na stenski karti Slovenije.

7 UČBENIK str. 28–30 Najprej ogled fotografij na str. 29, 30 in pogovor, nato branje besedila.

8 Atlas

9 DELOVNI ZVEZEK 2 , 3 , 4 , 5

52

učbenik & 28–30

Str. 28: Ogled kart, lega in delitev na visokogorje, hribovje, ravninski svet v Ljubljanski kotlini. Pri­merjava obeh kart.Str. 29, 30: Ogled fotografij. Ob njih lahko ponovimo pojme. Koliko fotografij prikazuje vzpetine, strmine, bolj ravno površje (na dnu kotlin, na planotah)? Katere dejavnosti ljudi razberemo s fotogra­fij ali za katere lahko domnevamo, da obstajajo? (Gorništvo, pašništvo, poljedelstvo, gozdarstvo.)Višinski pasovi – risba in fotografija: opisovanje, primerjanje. Na kateri nadmorski višini (približno) je bila posneta fotografija ruševja? (Slika je z Velike planine na višini okoli 1650 m.)Tiho branje besedila. Pogovor.

delovni zvezek & 21–23

1 Pri nalogi 1 b lahko učenci na sestavljeno reliefno karto s podobnimi znaki, kot so v učbeniku na slikovni karti, označijo tri dele alpskega sveta. Pri tem uporabljajo učbenik.

2 Učenci uporabijo ročni zemljevid Slovenije, stensko karto s čim več podatki ali planinske karte. Vendar ne gre za podatke, pomembneje je, da se učenci učijo iskati vrhove in največje višine na raz­ličnih zemljevidih. Pri tem se lahko pogovorimo tudi o različnih namenih zemljevidov, saj vsi niso enako primerni za vse vrste nalog (planinski, šolski atlasi …).Julijske Alpe: Triglav 2864 m, Škrlatica 2740 m, Mangart 2679 mKamniško­Savinjske Alpe: Grintovec 2558 m, Kočna 2540 m, Skuta 2532 mKaravanke: Stol 2236 m, Vrtača 2218 m, Košuta 2133 mJulijske Alpe v Italijo, Karavanke v Avstrijo.V Julijskih Alpah.Učenec izračuna glede na svoje zapise. V zgornjem primeru je največja relativna višina 2864 m – 2133 m = 731 m.

3 Vse odgovore najdejo v učbeniku.a) Listnati gozd, mešani gozd, iglasti gozd, posamezna drevesa, pašniki, ruševje, lišaji.b) To je nadmorska višina, do katere raste gozd (definicija gozdne meje je v okvirčku – Kaj pomeni

na str. 72).c) Gozdarstvo, lov, planšarstvo, planinstvo, gorništvo, smučanje, zmajarstvo.

4 Odgovor: Loviti ptic, metuljev, pobirati polžev, nabirati cvetja, kuriti ognja, kampirati, odmetavati smeti, voditi psa, prati avtomobila, kolesariti.

5 Odgovor je povsem prost. Učenec izraža svoje želje, stališča. Pri pregledovanju odgovorov smo pri tej nalogi pozorni, da učenci pozitivno sprejemajo različne odgovore.

atlas Str. 44, 45: Zemljevid Alpski in predalpski svet. Učenci poiščejo visokogorja, nato visokogorja ter njihove najvišje vrhove imenujejo. Poiščejo in imenujejo reke, jezera, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode …Str. 42, 43: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti alpskega in predalpskega sveta. Imenu­jemo gorovja, mesta, reke, jezera, učenci pa jih pokažejo na zemljevidu; poiščejo Triglav, Bled  … Sprotno kazanje na stenskem zemljevidu, najbolje da na enakem.Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za visokogorje, kateri turistični kraji imajo največ nočitev. Razložimo prikaz števila nočitev z velikostjo

53

krogov na karti in z izseki v legendi, ker ni dovolj prostora za kroge. Učencem, ki ne razumejo, nari­šemo v legendo kroge.Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo, pogovorimo se o znakih, posebej o barvah (zelena barva predstavlja gozdne površine in ne nižine!). Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v visokogorskem svetu, katera kmetijska dejavnost je razvita.Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Pogovor o legendi. Ponovitev vrst industrije – kaj predelujejo, kaj izdelujejo. Skupno število zaposlenih v različnih tovarnah v enem kraju prikazuje velikost kroga na karti,v legendi je le izsek, ker ni prostora za cele kroge.

sprotno spremljanje učencev delo z različnimi zemljevidi: orientacija v Sloveniji, razumevanje znakov, posebej reliefa in barv (ista barva na različnih zemljevidih ima lahko različen pomen: zelena – nižina ali gozd)

pripomočki stenske karte Slovenije – reliefna, slikovna, tridimenzionalnafotografije visokogorja, predalpskega hribovja, alpskih kotlin

literatura in viri različne fotomonografije gorskega svetaSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012.Marjeta Zorec: Čez planine in doline. Pripovedke o slovenskih hribih in dolinah, Karantanija,

Ljubljana, 2006.www.burger.si (avgust 2014) – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke,

gradovi …)videokasete in CD­ji s filmi gorskega sveta, turističnih krajev itd. (npr. Triglavski narodni park,

Triglavski narodni park, Bled, 1991), tako profesionalni kot ljubiteljski filmi na YouTubu

54

ALPSKI IN PREDALPSKI SVET

Predalpska hribovja in doline

cilji ▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti

predalpskega hribovja in dolin (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). ▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati predalpski svet, Savo, Savinjo, Dravo, nekaj hidro­

elektrarn, nekaj mest ...

ključne besede predalpsko hribovje, rudnik, termoelektrarna, hidroelektrarna

ključna vprašanja Kje leži predalpski svet? Kakšne so njegove značilnosti? V primerjavi z domačo pokrajino je predalpski svet …

predlogi za pouk 1 Na posamezne liste napišemo pojme (rudnik, premogovnik, rudar, elektrarna, hidroelektrarna, ter­

moelektrarna, lignit, premog) in jih nalepimo po razredu. Učence razdelimo v pare ali trojke, vsak par začne pri drugem listu, na list zapišejo svojo razlago pojma. Potem se premaknejo do naslednjega lista in dopišejo svojo razlago, pa do naslednjega, pomikajo se v isti smeri. Po določenem času dejavnost prekinemo, skupaj si ogledamo razlage. Vprašanja ostajajo odprta, na koncu ure bodo sami dopolni­li, popravili razlage. Učence uvedemo v temo. Predalpski svet je pokrajina, kjer je največ rud, ki so jih v preteklosti izkoriščali v številnih rudnikih, kjer imajo reke (in potoki) veliko vode in dovolj velik strmec, da jih izkoriščamo za pridobivanje/izkoriščanje energije (elektrarne, mlini, žage).

2 UČBENIK str. 31

3 Atlas

4 Razlaga pojmov rudnik, premogovnik, rudar, elektrarna je najboljša ob filmu oz. odlomkih iz filmov, saj imajo učenci o tem malo predstav, če ne živijo v rudarski pokrajini. Razložimo razliko med ob novljivimi in neobnovljivimi viri energije, poudarimo pomen in načine varčevanja z energijo.

5 Demonstracija premoga, rud. Učenci opazujejo, tipajo, vonjajo in opisujejo, primerjajo s kamninami.

6 UČBENIK str. 32, 33

7 Učenci dopolnijo definicije pojmov na listih.

8 Liste uporabimo pri izdelavi shematskega zapisa (»miselnega vzorca«) na tabli.

9 DELOVNI ZVEZEK

učbenik & 31–33

Str. 31: Ogled obeh zemljevidov in pogovor. Predalpsko hribovje leži »pred« Alpami, obroblja visokogorje. Glede na lego ga delimo na tri enote. Učenci pokažejo visokogorje in hribovje. Kako se hribovje razlikuje od visokogorja na reliefni karti?

55

Str. 32, 33: Ogled slikovnega gradiva in pogovor. Ponovimo razlike med mestom, vasjo, zaselkom in samotno kmetijo. Zakaj so mesta v dolinah in ne na pobočjih ali vrhovih?Primerjamo pokrajino z visokogorsko (vidna je v ozadju na fotografiji hribovske kmetije).Pogovor o delu v rudniku: nekoč ročno, danes strojno izkopavanje, nevarnosti (strupeni plini, voda, ogenj, podori …).Delo ob karti Rudniki in elektrarne v Sloveniji. Učence opozorimo na termoelektrarne ob premo­govnikih. Zakaj so hidroelektrarne predvsem v alpskem svetu? (Normalna vodna mreža – dinarski svet ponikalnice, veliko padavin – vode, hribovit relief – dovolj veliki strmci rek.)Branje besedila, razlaga/utrditev novih pojmov po vsakem odstavku.

delovni zvezek & 23–24

1 Vaja je namenjena natančnemu opazovanju.a) Naselje leži na položnejšem delu pobočja. Domnevamo, da je lega prisojna – več travnikov, manj

gozda. Videti je, da leži med dvema cestama ali pa cesta dela ovinek.b) Domnevamo, da so tam manj ugodne možnosti za kmetijstvo – večja nadmorska višina, manj

obdelovalne zemlje, prometno je naselje bolj odmaknjeno …c) Domnevamo, da z živinorejo (travniki) in gozdarstvom (gozdovi), nekateri pa so verjetno zapo­

sleni v nekmetijskih dejavnostih v bližnjih mestih.

atlas Str. 44, 45: Zemljevid Alpski in predalpski svet. Učenci poiščejo predalpska hribovja in višje vrho­ve. Poiščejo in imenujejo reke, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode …Str. 42, 43: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti alpskega in predalpskega sveta. Imenu­jemo hribovja, mesta, reke, učenci pa jih pokažejo na zemljevidu.Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za predalpsko hribovje, kateri turistični kraji imajo največ nočitev. Primerjajo jih s turističnimi kraji v visokogorju.Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo, pogovorimo se o znakih, posebej o barvah (zelena barva predstavlja gozdne površine in ne nižine!). Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v predalpskem hribovju, katera kmetijska dejavnost je razvita.Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Imenujejo nekaj večjih industrijskih krajev in učenci naj povejo vrsto industrije.

sprotno spremljanje učencev branje kart, orientacija na karti

pripomočki stenski zemljevid Slovenije.različni premogi, rude, kamninevideoposnetki:

Igor Likar: Podzemlje Pece. Labirinti v gori, dokumentarno­igrani film, Rudnik svinca in cinka v zapiranju, Mežica, 1997/1999, videokaseta (50 minut).

Posnetki ali deli posnetkov slovenskih premogovnikov na YouTubu, npr. Med rudarji v Hrastniku: http://www.youtube.com/watch?v=b5LCnloeRr8 (avgust 2014)

56

ALPSKI IN PREDALPSKI SVET literatura in viri leksikoni, enciklopedije za učence (rudniki, elektrarne)različne fotomonografije predalpskega svetaSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012.www.burger.si (avgust 2014) – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke,

gradovi itd. , z natančno lokacijo na zemljevidih; avgust 2014)

57

ALPSKI IN PREDALPSKI SVET

Kotline predalpskega sveta

cilji ▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti

večjih kotlin (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). ▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Ljubljansko, Celjsko, Velenjsko kotlino.

ključne besede kotlina, Ljubljanska, Celjska, Velenjska kotlina

ključno vprašanje Zakaj so kotline v Sloveniji ugodne za življenje ljudi?

predlogi za pouk 1 Učenci modelirajo kotlino v peskovniku, prikažejo jo z gibom, jo narišejo. Kotlino opišejo.

2 UČBENIK str. 34

3 Atlas

4 DELOVNI ZVEZEK 1

5 UČBENIK str. 35, 36

6 DELOVNI ZVEZEK 3 , 2

7 Dopolnijo model kotline z dodatno vsebino ali modelirajo določeno kotlino, npr. Velenjsko, ob uporabi zemljevida v delovnem zvezku.

učbenik & 34–36

Lociramo kotline na stenskem zemljevidu: lega v Sloveniji, v predalpskem svetu, razložimo prehodni značaj Celjske kotline – vidi se tudi po obrobni legi in »nedokončani« risbi slikovnega zemljevida v učbeniku, ker je vzhodno obrobje že del obpanonskega sveta.Ljubljanska kotlina: glasno branje, ogled fotografij, pogovor. Fotografiji: Barje – mokroten svet, nase­lja predvsem na obrobju. Tudi na Sorškem polju naselja ob robu. Na stiku ravninskega in hribovitega sveta je bila že v preteklosti ugodna lega za nastanek naselij (hriboviti svet – voda, les, zavetje; ravni­na – polja, travniki).

Pri nekaterih geografskih regionalizacijah je Celjska kotlina, ki ima značilnosti prehodne pokrajine, uvrščena v predalpski svet, pri drugih v obpanonski svet. Na njen predalpski zna­čaj kaže relief zlasti na jugu, zahodu in severu. Gričevje in odprtost proti vzhodu pa ji daje bolj obpanonski značaj in omogoča večji vpliv subpanonskega podnebja, ki se kaže tudi v rabi zemlje – v vinogradih na prisojnih pobočjih.

Zato pri legi kotlin bolj poudarimo lego v Sloveniji kot v posameznih naravnih enotah. Predvsem pa naj učenci spoznajo značilnosti kotlin, utrdijo pojem kotlina in spo­znavajo pomen kotlin zaradi večjih ravnih površin za na selja in razvoj gospodarstva (kmetijstva, prometa, in ­dustrije …).

58

Celjska kotlina: branje besedila, fotografiji (Celjska kotlina, hmelj), pogovor.Velenjska kotlina: branje besedila, fotografiji, pogovor: naselja ob robu, njive, travniki, nekatera nase­lja so se ugreznila, kotanje je zalila voda.

delovni zvezek & 24–25

1 Učenci odgovore poiščejo na zemljevidu Slovenije (atlas, ročna karta, stenska karta).a) To so pokrajine z ravnim dnom, obdajajo (zapirajo) jih hribovja oz. gorovja.b) Sava, Savinja, Pakač) Velenjska in Celjska, Celjska in Ljubljanskad) Ljubljanska in Celjskae) V Ljubljanski, če upoštevamo samo mednarodna letališča.

2 Učenci si dobro ogledajo fotografije v učbeniku, atlasu (str. 44, 45), karto elektrarn v učbeniku na str. 33, zemljevid Slovenije ali predalpskega sveta, preberejo besedilo v učbeniku.

Z Velenjem povežemo: lignit, reka, termoelektrarna, rudnik, industrija (Gorenje), jezero. Z Ljubljano povežemo: barje, polja in travniki, reka, termoelektrarna (karta v učbeniku na str. 33),

letališče, glavno mesto, industrija, jezera so majhna zajezitvena, povežemo jih, če jih učenci po­ znajo.

S Celjem povežemo: polja in travniki, reka, hmelj, industrija, vinogradi, jezera so majhna zajezitvena, povežemo jih, če jih učenci poznajo.

3 Naloga je namenjena urjenju branja zemljevida. Vsi odgovori so na njem.a) 3b) Udiranje površja zaradi izkopa lignita pod zemljo.c) dvakratč) Učenec si izmisli svoj znak ali pa preriše znak s karte v učbeniku; oboje je ustrezen odgovor.d) Gorenje

atlas Str. 44, 45: Zemljevid Alpski in predalpski svet. Učenci poiščejo kotline, poimenujejo reke, mesta v njih. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog. Kotline primerjajo po velikosti.Str. 42, 43: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti alpskega in predalpskega sveta. Na zemljevidu poiščejo kotline, imenujejo mesta, reke.Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere vrste turizma so v kotlinah, katere rekreativne dejavnosti so značilne, kateri kraji imajo največ nočitev. Ali je turizem za ta mesta najpomembnejša dejavnost?Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v kotlinah, katera kmetijska dejavnost je razvita. Primerjajo raznovrstnost in gostoto znakov v kotlinah in hribo­vitem svetu.Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Imenujejo vrste industrije v Ljubljani, Celju, Velenju. Ugotovijo, kateri industrijski kraji so še v teh treh kotlinah. Razložijo, zakaj je v kotlinah industrija tako razvita (raven svet – prostor, reke – tehnološka voda, energija, gosta naselitev zaradi ugodnih pogojev za kmetijstvo že v preteklosti, prometno povezane že v preteklosti, zato razvita trgovina, izobraženi ljudje …).

sprotno spremljanje učencev delo z zemljevidi, razumevanje, uporaba geografskih pojmov

59

pripomočki peskovnikstenski zemljevid Slovenije

literatura fotomonografije kotlinSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012www.burger.si – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.;

avgust 2014)

60

ALPSKI IN PREDALPSKI SVET

Alpski in predalpski svet v preteklosti

cilji ▶ Spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti in sestavine, ki

oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino. ▶ Razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in nava­

de, kulturni spomeniki idr.).

ključne besede platnarstvo, čipkarstvo, steklarstvo, gorenjska kmečka hiša, rudarska hiša

ključna vprašanja Katere dejavnosti so bile v preteklosti poleg kmetijstva značilne za alpski in predalpski svet? Kakšna je gorenjska hiša in zakaj je takšna? S katerimi prireditvami ohranjamo spomin na šege in navade iz preteklosti alpskega in predalpskega sveta?

predlogi za pouk 1 Uvod v temo ob narodni pesmi ali starem predmetu ali fotografiji …

2 Skupinsko delo učencev. Vsaka skupina ima drugo temo, npr.:a) rudarstvo, fužinarstvo, oglarstvo, steklarstvo,b) platnarstvo, suknarstvo, čipkarstvo, slamnikarstvo,c) kravji, ovčarski, flosarski bal,č) gorenjska kmečka hiša, rudarska hiša, fužinarska hiša,d) stare noše – moški, ženske, otroci.

Samostojno delo: zbiranje podatkov, urejanje podatkov (plakat, model, razstava  …), predstavitev dela in ugotovitev, evalvacija.

3 DELOVNI ZVEZEK Če so v predstavitvi učenci dobili odgovore, nadaljujemo z nalogami v delovnem zvezku. Drugače

pa najprej sledi delo z učbenikom in potem naloge v delovnem zvezku.

4 UČBENIK

5 Miselni vzorec.

6 Atlas

učbenik & 37–39

Samostojno delo z učbenikom: temo preletijo, si ogledajo slikovno gradivo, podrobno preberejo besedilo, povzetek.Izdelajo miselni vzorec.

Tema je primerna za samostojno skupinsko delo učencev, saj je vsebina pestra in ni natančno določena. Vseeno je, katero temo (tipičnost) učenec podrobneje spoznava,

pomemben pa je pogovor ob ugotovitvah, tako da učenci prek primerov oblikujejo tudi odnos do naše dediščine.

61

delovni zvezek & 26–27

1 Pri vseh nalogah, razen pri 3. in 11., najde učenec odgovore v učbeniku.1) lan2) volna3) poliester, viskoza …4) kolovrat (levo), statve5) V rudarskih in fužinarskih krajih, kjer ni bilo kmetijstva, zaslužek je bil majhen in so predvsem

ženske s tem nekaj zaslužile.6) slamnikarstvu7) steklarstvo8) kravji bal9) prireditev v spomin na splavarstvo

10) Ker je bilo različne kakovosti in zato da so bile količine prave.11) Mlin, Mlini, Mlinare, Mlinarica, Mlinšče, Mlinšek …12) Opazujejo risbo v učbeniku ali ustrezno fotografijo.

atlas Str. 34, 35: Zemljevid Pomembnejše gospodarske panoge od 16. do 19. stoletja na Slovenskem. Ogled legende, preverimo, ali učenci razumejo pojme oz. imajo predstave o dejavnostih, ki so prika­zane. Učenci približno pokažejo alpski in predalpski svet in naštejejo gospodarske dejavnosti, ki so bile zanj značilne od 16. do 19. stoletja. Katere od teh dejavnosti se pojavljajo predvsem v alpskem in predalpskem svetu, katere pa enakomerneje po celotni Sloveniji? Zakaj?Str. 42, 43: Ogled fotografij in pogovor o njih. Lega na zemljevidu, lega v Sloveniji. Ali so na zemlje­vidu prikazani vsi gradovi, vse kulturne znamenitosti? (Samo izbor.)

sprotno spremljanje učencev sodelovanje v skupini, uporaba različnih virov

pripomočki papir za plakate

literatura in viri videoposnetek: Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije. Srečanja s sodobnimi rokodelci, Rokus,

Ljubljana, 1999, 2 videokaseti.Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999.Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1992.Janez Bogataj: Rokodelski zakladi Slovenije, zbirka 101 zaklad, Kmečki glas, Ljubljana, 2002.Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana,

1998.Ivan Sedej: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1989.Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine,

Ljubljana, 1994.Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980.

62

Darko Pavlin, Dušica Kunaver: Slovensko narodno izročilo [slovenski običaji, narodne noše, domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi], Lexis, Kranj, 1994.

Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu,

Domus, Ljubljana, 1993.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

Filmi o starih obrteh na You Tubu, npr. Slamnikarski muzej v Domžalah: http://www.youtube.com/watch?v=nYIXv-NYl8U (avgust 2014)

63

OBPANONSKI SVET

Ravnine obpanonskega sveta

cilji ▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti

ravnin obpanonskega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Mursko, Dravsko, Krško ravnino, reke Muro, Dravo, Savo, Krko, Maribor.

ključne besede madžarska narodna manjšina, Murska, Dravska, Krška ravnina, Mura, Krka, Maribor, toplice

ključna vprašanja Kako bi pojasnil trditve:– da so obpanonske ravnine najpomembnejše slovenske kmetijske pokrajine,– da ena turistična dejavnost še posebej izstopa,– da sta tu doma (predvsem) dva naroda?

predlogi za pouk 1 Ogled filma o obpanonskem svetu. Pogovor.

2 Fotografije obpanonskega sveta – ravnine, gričevja, vmes kakšen tujek (hribovje, visokogorje, dolina z deročo vodo, Ljubljana …). Učenci izločijo fotografije, ki prikazujejo pokrajine, ki so jih že spozna­li. Preostale fotografije pa razvrščajo na različne načine. Opisovanje fotografij, pogovor o značilnostih prikazanih pokrajin – sistematična geografska analiza: relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega), raba zemlje, gospodarstvo, promet …

3 Panonska kotlina (nižina) na zemljevidu Evrope. Opazovanje njenega zahodnega obrobja, ki sega v Slovenijo. Katere države si jo delijo?

4 UČBENIK str. 40–43

5 DELOVNI ZVEZEK 1

6 Atlas

7 DELOVNI ZVEZEK 2 , 3 , 4

8 UČBENIK str. 41–43

9 Samostojno delo: plakat – Toplice v Sloveniji. Vsebina ni zahtevna, zato spodbujamo predvsem ustvarjalnost in estetiko v prikazu.

64

učbenik & 40–43

Str. 40: Opazovanje obeh kart, prepoznavanje dvojnosti pokrajine – ravnine in gričevja. Branje prvega odstavka.Str. 41–43: Pogovor ob fotografijah. Na fotografijah Ptuja in Maribora so vidne stare srednjeveške zgradbe. Učenci se jih učijo prepoznavati. Nekatere lahko najdejo tudi na risbah srednjeveških mest v atlasu na str. 32, 33.Branje besedila.Razlaga pojma narodna manjšina. Spreminjanje meja, del naroda ostane v drugi državi; narodne manjšine v Sloveniji (Madžari, Italijani), Slovenci v zamejstvu (Avstrija, Italija, Madžarska). Manjšine, ki so nastale s priseljevanjem (Srbi, Hrvati, Albanci …) so manj zaščitene.

delovni zvezek & 28–29

1 Učenci potrebujejo škarje in lepilo. Pomagajo si z zemljevidom v učbeniku na str. 40. Ravnine in gričevja lahko prikažejo na različne načine – s slikovnimi znaki, s šrafuro, barvo. Pomembno je le, da je v legendi ustrezno razloženo in da sta lega in obseg pokrajin približno ustrezna. Obkrožanje pokra­jin s črto – mejo je manj primerno.

2 Pravilni so vsi odgovori, ki jih znajo učenci utemeljiti (konjske dirke – navadno vezane na rejo konj …).

3 Učenci ponovijo pojme in spoznajo različne dejavnosti, ki jih najdemo v Mariboru. Zdravstvo: bolnišnica, zdravstveni dom, Zavod RS za transfuzijo krvi (pogovorimo se o krvoda­

jalstvu). Izobraževanje: srednje šole, univerza. Kultura: Muzej narodne osvoboditve, Slovensko narodno gledališče, Univerzitetna knjižnica. Gospodarstvo: Mariborska mlekarna, Tovarna Marles, Tovarna Svila, Tovarna umetnih brusov (Kaj

proizvajajo, katere tovarne so še v Mariboru?). Promet: letališče, železniško križišče (Kaj pa ceste? Ali je /bila/ Drava plovna?).

4 b) Meje naravne enote učenec približno določi s karto v učbeniku na str. 26, nato izpiše 5 zdravilišč.c) Ker je malo prostora, lahko učenci na karti prečrtajo zdravilišča, ki ne spadajo v obpanonski svet:

Terme Snovik, Medijske Toplice, Rimski vrelec, Terme Zreče, Topolšica, Laško, Rimske Toplice; zelo na meji naravne enote so Šmarješke Toplice, Dobrna.

č) Zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti, maserji, kuharji, natakarji, sobarice, čistilke, hišnik, receptorji, računovodja, prodajalci, reševalci ob bazenih …

atlas Str. 48, 49: Zemljevid Obpanonski svet. Ogled legende, predvsem višinske barvne lestvice. Pogovor: Katere barve prevladujejo na zemljevidu? Kolikšne nadmorske višine so to?Učenci preberejo napise. Geografska imena so zapisana prek večine pokrajine, ki jo označujejo. Po čem imajo ravnine imena? Katere največje reke tečejo tu in v katere smeri?Opazovanje in opisovanje cest, železniške proge.Kje ležijo mesta? (Blizu rek, večina na robu ravnine, ob prometnih križiščih.)Opazovanje, opisovanje fotografij (lega naselij, vrsta kmetijske rabe).Str. 46, 47: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti obpanonskega sveta. Učenci poiščejo, imenujejo ravnine, gričevja, opišejo rabo površja. Katero gričevje ima največ/najmanj gozda? (Za hodne Haloze, ker so najvišje in tudi najstrmejše./Slovenske gorice so najbolj vinorodne.)

65

Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere vrste turizma so v obpanon­skem svetu (zdraviliški), katere rekreativne dejavnosti so značilne, kateri kraji imajo največ nočitev.Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v ravninah, katere kmetijske dejavnosti so razvite. Primerjajo raznovrstnost in gostoto znakov v ravninah in gri­čevju obpanonskega sveta, v ravninah in hribovjih sosednjih naravnih enot.Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Imenujejo vrste industrije v Mariboru. Ugotovijo, kateri industrij­ski kraji so še v obpanonskem svetu. Ocenijo, ali je industrija v obpanonskem svetu bolj/manj razvi­ta kot v kotlinah, dolinah predalpskega sveta.

sprotno spremljanje učencev delo z atlasom in drugimi zemljevidi ter fotografijami

pripomočki fotografije pokrajin obpanonske Slovenije in nekaj iz drugih naravnih enotfilm o obpanonski pokrajini (npr. ustrezni odlomek v: Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998)stenski zemljevid reliefa Evropestenski zemljevid Slovenije

literatura fotomonografije pokrajin panonskega svetaSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012.www.burger.si (avgust 2014) – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke,

gradovi itd.; avgust 2014)Marjeta Zorec: Slovenski kraji. Med sončne gorice, Karantanija, Ljubljana, 2002.

66

OBPANONSKI SVET

Gričevje obpanonskega sveta

cilji ▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti

gričevij obpanonskega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...). ▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Goričko, Slovenske gorice, Haloze.

ključne besede gričevje, sleme, vinogradništvo in sadjarstvo, Goričko, Slovenske gorice, Haloze

ključna vprašanja Kakšne so značilnosti gričevij obpanonskega sveta? Kako se naselja (kmetijstvo, promet …) gričevnatih pokrajin razlikujejo od ravninskih pokrajin obpanonskega sveta?

predlogi za pouk 1 Ponovitev. V nemo karto, npr. na prosojnici ali na ročnem zemljevidu, učenci vpišejo imena rek, mest,

pokrajin, ki se jih spomnijo.

2 Film. Ogled posnetka vinorodnih goric, pogovor.

3 UČBENIK

4 Atlas

5 DELOVNI ZVEZEK 3

Oblikujejo model goric (peskovnik ali/in drugi načini modeliranja – glina ali podobni materiali, papir in škrobno lepilo, žaganje …) ali ga narišejo. Pri delu si učenci pomagajo s fotografijami v učbeniku. Pogovor ob izdelkih o značilnostih gričevij obpanonske Slovenije.

6 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 4

učbenik & 44–46

Ogled kart in fotografij. Pogovor. Učenci primerjajo fotografiji Haloz in Slovenskih goric.Glasno branje besedila in pogovor ali dodatna razlaga po odstavkih. Sleme prikažemo z modeliranjem v peskovniku.

delovni zvezek & 30–31

1 Namen naloge je delo s podrobnejšim zemljevidom, iskanje pokrajin in rek.a) Goričko – Ledava Slovenske gorice – Pesnica, Ščavnica Haloze – Dravinja

67

Dravinjske gorice – Dravinja Krško gričevje – Krkab) Mejni reki sta Mura in Drava.

2 Namen naloge je natančno opazovanje in sklepanje, razlaganje.a) Prisojni, saj so na pobočju vinogradi.b) Vinogradi so na prisojnem pobočju, potrebujejo največ sonca. Njive so na ravnini, kjer je lažje

obdelovanje, prst pa je debelejša kot na pobočju, kjer jo spira dež. Na osojnem pobočju je gozd.c) Počitniške hiše so hkrati zidanice, kjer izdelujejo in hranijo vino. Obdelovanje vinograda je bolj

konjiček kot gospodarska dejavnost.

3 Učenci naj napišejo, kar opazijo. Spodbujamo predvsem natančno opazovanje, ki je pomembnejše kot imenovanje.– Klopotec, za odganjanje ptičev, ko zori grozdje. Gričevnata pokrajina, vikend v gradnji.– Prerez prsti. Barva prsti se v globino spreminja, kar kaže, da je v globini drugačna. (Zgoraj je prst

temnejša – več organskih delcev, spodaj svetlejša – izprana.)– Leseni sodi za shranjevanje vina. (Zdaj lesene sode vse bolj zamenjuje kovinska in plastična posoda.)

atlas Str. 48, 49: Zemljevid Obpanonski svet. Učenci imenujejo in opišejo lego gričevnatih pokrajin ob zemljevidu. Kako jih razlikujejo od ravnin na zemljevidu? (Barve predstavljajo nadmorske višine. Ali je svet raven ali gričevnat, samo domnevamo! Ob rekah so navadno ravnine, nekoliko stran od rek, kjer prehaja zelena barva v svetlo rjave odtenke, pa je svet gričevnat.)Kje so mesta, železniške proge, avtoceste? V gričevjih ali na ravninah?Str. 46, 47: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti obpanonskega sveta. Učenci poiščejo, imenujejo gričevja, opišejo rabo tal. Katero gričevje ima največ/najmanj vinogradov in sadovnjakov?Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere vrste turizma, rekreacije se bolj pojavljajo v ravninah in katere v gričevju.Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v gričevju, katere kmetijske dejavnosti so razvite. Primerjajo raznovrstnost in gostoto znakov v ravninah in gri­čevju obpanonskega sveta. Ali se v Sloveniji pojavlja vinogradništvo samo v panonskem svetu?Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Zakaj v gričevju skoraj ni industrije? (Izjema je Lenart. Ker ni večjih krajev, prometna povezanost je slabša, manj je delovne sile …).

sprotno spremljanje učencev povezovanje dejstev, domnevanje, razlaganje

pripomočki peskovnik, vrvice različnih barv (modra – voda, siva – cesta …), plastelin ali kocke za stavbe, zobo­trebci, palčke, vejice za vinograde, sadovnjake …

literatura fotomonografije pokrajin obpanonskega svetaSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012.www.burger.si (avgust 2014)– velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke,

gradovi itd.; avgust 2014)film – npr. Krajinski park Goričko: http://www.youtube.com/watch?v=hLiUeXHgXJw (avgust 2014)

68

OBPANONSKI SVET

Srečanje z dediščino

cilji ▶ Spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti in sestavine, ki

oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino.

▶ Razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in nava­de, kulturni spomeniki idr.).

ključne besede panonska hiša, klopotec, kurent, koline, prekmurska gibanica, lončarstvo

ključna vprašanja Pripravljaš zgibanko o kulturni dediščini obpanonskega sveta za tujce, ki letujejo v zdraviliščih. Kaj bi uvrstil nanjo?

predlogi za pouk 1 Uvod v temo ob ljudski pesmi ali starem predmetu, fotografiji.

2 Skupinsko delo učencev. Izbira tem glede na vire, ki jih imamo:

a) gospodarske dejavnosti (lončarstvo, mlinarstvo …) – opis in predstavitev z gibom,

b) šege in navade (borovo gostüvanje, kurentovanje ...) – opis ali risba,

c) navade ob trgatvi, žetvi, kolinah itd. – opis,

č) panonska kmečka hiša – modeliranje,

d) značilne jedi – izbor receptov npr. za nedeljsko kosilo,

e) splavarstvo, tovorništvo, prevozništvo, brodarstvo – opis in predstavitev z gibom,

f ) ljudske pesmi in plesi – predstavitev in izbor za učenje,

g) kulturna dediščina Madžarov v Sloveniji.

Samostojno delo: zbiranje podatkov, urejanje podatkov (plakat, model, razstava  …), predstavitev dela in ugotovitev, evalvacija.

3 UČBENIK

4 DELOVNI ZVEZEK

5 Atlas

učbenik

& 47–49

Samostojno delo. Učenci preberejo besedilo in si ogledajo fotografije. Pogovor.

69

delovni zvezek & 32–33

1 Če ima le nekaj učencev to izkušnjo, naj o trgatvi pripovedujejo sošolcem in ne pišejo. Drugače pa je primerno delo v paru ali manjših skupinah.

2 O splavarjenju izvedo učenci v učbeniku, o drugih oblikah prometa (čolnarjenju, tovorjenju in pre­vozništvu, kočijah, jezdenju in pešačenju) pa se z učenci pogovorimo ob karti v atlasu na str. 34, 35.

3 Nekoč mlini in žaga, zdaj elektrarne.

4 Glina.

5 Učenci rišejo ob fotografiji v učbeniku ali ob projekciji ustrezne fotografije.

6 Opis ob fotografiji v učbeniku ali ob projekciji ustrezne fotografije.

7 Nalogo naredijo doma ali pa si kuharske knjige izposodimo v šolski knjižnici, morda poiščejo na spletu.

atlas Str: 32, 33: Zemljevid Srednjeveška mesta na Slovenskem. Srednjeveški deli naselij so v sodob nosti kulturna dediščina. Na fotografijah Ptuja in Maribora v učbeniku na str. 42 so vidne stare srednjeve­ške zgradbe. Učenci se jih učijo prepoznavati. Nekatere lahko najdejo tudi na risbah srednjeveških mest v atlasu.Str. 34, 35: Zemljevid Pomembnejše gospodarske panoge od 16. do 19. stoletja na Slovenskem. Katere vrste gospodarskih dejavnosti so bile poleg kmetijstva še razvite v obpanonskem svetu? Kate­re od teh so bile tudi v drugih slovenskih pokrajinah? (Vse.)Str. 46, 47: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti obpanonskega sveta. Ogled fotografij in risb na zemljevidu. Pogovor o vlogi gradov (obrambna, gospodarska), samostanov (verska, gospo­darska, izobraževalna, odvisno od vrste), kužnih znamenj (proti kugi).

sprotno spremljanje učencev delo z viri in skupinsko delo

pripomočki gradivo za modeliranje panonske hiše (lego kocke, glinamol ali papir, slama …)fotografije kulturne dediščine obpanonskega svetavideoposnetek, npr. Nuša Novak: Iz zemlje vzeto [domače obrti in ljudsko izročilo v Prekmur ­ ju in Prlekiji], Videofon, Nomi, Blejska Dobrava, Murska Sobota, 1992, videokaseta (približno 35 minut)film: npr. Borovo gostüvanje Moravci 1958, http://www.youtube.com/watch?v=cPXlToiibzs, ali Ročna žetev, mlačev, kritje hiš s slamo (Ljudje in zemlja, TV Maribor, 4. 8. 2013), http://www.youtube.com/watch?v=boT2l0fINgo&list=PL20B9BACF4129E064 (avgust 2014)

literatura videoposnetek: Janez Bogataj: Mojstrovine Slovenije. Srečanja s sodobnimi rokodelci, Rokus,

Ljubljana, 1999, 2 videokaseti.Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999.Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1992.Janez Bogataj: Rokodelski zakladi Slovenije, zbirka 101 zaklad, Kmečki glas, Ljubljana, 2002.

70

Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

Ivan Sedej: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1989.Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine,

Ljubljana, 1994.Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980.Darko Pavlin, Dušica Kunaver: Slovensko narodno izročilo [slovenski običaji, narodne noše,

domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi], Lexis, Kranj, 1994.Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Domus,

Ljubljana, 1993.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

71

DINARSKOKRAŠKI SVET

Dinarskokraške planote

cilji ▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti

dinarskokraških planot (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati nekaj dinarskokraških planot.

ključne besede dinarskokraške planote, dinarskokraška podolja, dinarska smer SZ–JV, apnenec

ključna vprašanja Kaj so planote? V katerem delu Slovenije jih je največ? Kako na zemljevidu razlikujemo dinarskokraške planote od predalpskega hribovja?

predlogi za pouk 1 V peskovniku oblikujemo visoke planote, nizko planoto in podolja (s kraškimi polji, uvalami) v

dinarski smeri (kraške vode, naselja v podoljih, ceste …). Ugotavljamo predstave, znanje učencev. Kaj opazijo, znajo imenovati, razložiti. Ne razlagamo.

2 Ogled filma o dinarskokraškem svetu (npr. odlomek iz: Drago Perko idr., Pokrajine v Sloveniji, Znan­stvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998). Pogovor o filmu in prikazanih značilnostih dinarskega sveta. Ponovitev pojmov: planota, kraško polje, smer slemenitve, površinski, podzemni kraški pojavi.

3 Fotografije dinarskokraških planot in podolij (npr. v atlasu, str. 52, 53), sistematično geografsko opi­sovanje – relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega naselij), raba tal, gospodarstvo, promet – primerjanje različnih dinarskokraških pokrajin, vrednotenje z vidika primernosti za življenje ljudi.

4 UČBENIK str. 50 – opazovanje kart

5 Atlas str. 52, 53

6 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 3

7 UČBENIK – besedilo in fotografije

8 Atlas str. 24–29

9 DELOVNI ZVEZEK 4 , 5

10 Ponovitev ob peskovniku. Na listke napišemo imena prikazanih oblik, pojavov (visoka planota, nizka planota, vrtača, ponikalnica, kraški izvir, ponor, dinarska smer, podolje, kraško polje, gozd, polja, naselje  …), učenci jih ustrezno razporedijo po modelu in ob tem opišejo pojav, razložijo pojem.

72

učbenik & 50–51

Opazovanje in opisovanje kart na str. 50.Branje besedila in pogovor.Opazovanje fotografij. Fotografijo apnenčastih tal na str. 51 primerjamo s fotografijo tal v obpanon­skem svetu v delovnem zvezku na str. 31. Ob njej in risbi poleg nje ponovimo delovanje rahlo kisle deževnice na nastanek kraških površinskih in podzemnih oblik.

delovni zvezek & 34–35

1 Pri nalogi 1 b lahko učenci na karti označijo planote in ravnine s podobnimi znaki, kot so v učbeniku na slikovni karti. Pri tem uporabljajo učbenik.

2 Vrišejo smer SZ–JV.

3 Odgovor razberejo z zemljevida. (Planot.)

4 a) Odgovor razberejo z zemljevida v atlasu.b) Višino Velikega Snežnika poiščejo na podrobnejšem zemljevidu Slovenije. (Veliki Snežnik: 1796 m,

Triglav: 2864 m, razlika: 1068 m.)c) Postojnska vrata so med planotama Javorniki in Hrušica.č) Gorjanci so najvzhodnejša kraška vzpetina in se raztezajo v smeri zahod–vzhod.d) Žužemberk je središče Suhe krajine.

atlas Str. 52, 53: Zemljevid Dinarskokraški svet. Učenci poiščejo, imenujejo planote in podolja ter ozna­čene vrhove. Poiščejo in imenujejo reke, ugotavljajo, v katero smer tečejo. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog (prečno čez dinarskokraški svet, po podoljih). Imenujejo mesta, ugotovijo, katero je največje (Novo mesto na obrobju, nato Kočevje in Postojna).Opazujejo fotografije in jih uvrščajo med podolja in planote.Str. 50, 51: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskokraškega sveta. Učenci na sli­kovnem zemljevidu pokažejo planote, podolja, mesta, ki jih imenujemo. Preverjajo na stenskem zemljevidu, najbolje enakem, kjer pokažejo posamezne kraje, pokrajine.Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za dinarskokraški svet. Primerjajo pestrost, število znakov z drugimi pokrajinami.Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo, pogovorimo se o znakih, posebej o barvah (zelena barva predstavlja gozdne površine in ne nižine!). Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj na dinarskokraških planotah. Sklepajo, katere dejavnosti so zato razvite.Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Katere vrste industrija je najpogostejša v dinarskokraškem svetu? Kje je razvita, na planotah ali v podoljih?

sprotno spremljanje učencev sistematičen geografski opis pokrajin na fotografijah

pripomočki stenski zemljevid Slovenijepeskovnik

73

videoposnetek: Drago Perko idr.: Pokrajine v Sloveniji, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998.

literatura in viri fotomonografijeSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012.www.burger.si (avgust 2014) – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke,

gradovi itd.)

74

DINARSKOKRAŠKI SVET

Kraški pojavi

cilji ▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere kraške pokrajinske

značilnosti. ▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati kraško reko, turistično jamo, kraško polje …

ključne besede kraški pojav, vrtača, uvala, kraško polje, jama, brezno, kapnik, ponikalnica

ključna vprašanja V katerih kamninah nastajajo najznačilnejše kraške oblike? Katere so površinske in katere podzemne kraške oblike? Zakaj je Slovenija znana po kraških pojavih tudi v svetu?

predlogi za pouk Površinski kraški pojavi

1 Učenci sedijo v krogu, na sredini so fotografije različnih kraških pojavov. Učenci jih po svoje razvrsti­jo po skupinah (npr. po velikosti, prisotnosti vode, kmetijski obdelanosti, poselitvi  …). Pogovor o kriterijih (značilnostih), po katerih so razvrščali fotografije. Razvrščanje lahko večkrat ponovimo.

Predlagamo, da temo Kraški pojavi v učbeniku na str. 52–56 obravnavamo v prvem delu obravnave Slovenije (skupaj s temama Lega Slovenije in Naravne enote Slovenije), ker je zahtevna za samostojno delo učencev in ker so kraški poja­vi, čeprav so najznačilnejši za dinarskokraški svet, v vseh naravnih enotah.

Kraški relief je za Slovenijo značilen, predvsem pa je bil tukaj kmalu raziskan in od tu se je znanje o kraških pojavih širilo v svet, na kar smo ponosni. Tudi zdaj so slovenski krasoslov­ci zelo dejavni in znani v svetu. V Sloveniji imamo Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni, kjer poteka tudi podiplom­ski študij na Šoli za krasoslovje.

Kraški relief je značilen predvsem za dinarskokraški in alpski svet, kjer je največ apneniškega in dolomitnega površja; v Sloveniji je to skupaj kar 43 % države.Za kras je značilno intenzivno kemično raztapljanje kamnin in podzemno kraško pretakanje voda. Raztapljanje je posle­dica delovanja z ogljikovim dioksidom nasičene vode, ki deluje kot blaga ogljikova kislina. Na podlagi trdote vode so ugotovili, da se kraško površje v Sloveniji na sto let zniža za 2 do 10 milimetrov. Značilne kraške oblike so kraške kotanje in kopasti vrhovi. Najpogostejše kraške kotanje so vrtače, večje pa so uvale in kraška polja. V Beli krajini je naš največji kraški ravnik, več kilometrov dolga in široka uravnana povr­šina, posejana z vrtačami.

Večji podzemni obliki sta jama in brezno. 10 000 jih je bilo registriranih v Sloveniji leta 2010, vsako leto pa jamarji zabe­ležijo okoli 150 novih jam. Največje jame so nastale ob pono­rih večjih rek, npr. Pivke (Postojnska jama – 20,5 km, Planin­ska jama), Reka (Škocjanske jame). Najgloblja brezna, več kot 1000 m globoka, so v Alpah. V jamah ljudje še posebej občudujemo kapnike. Nastanejo, ko se v vodi raztopljeni kalcijev karbonat pri kapljanju odlaga v obliki sige (kalcijev bikarbonat). S stropa viseče kapnike imenujemo stalaktiti, na tleh stoječe pa stalagmiti. Pogosto se združijo v stebre (stalag­mati). Nastajanje kapnikov je odvisno od količine padavin, razpokanosti in čistosti apnenca, rastlinske odeje (v deževni­ci raztopljenega CO2 je več, če prenika skozi poraslo prst).

Kraške jame so tudi življenjski prostor različnih živali (neto­pirjev, človeške ribice …), ki je zelo občutljiv za onesnaže­vanje (svetloba, hrup, ljudje, onesnažena voda  ...). Jame so ljudje uporabljali že od nekdaj za zatočišča, zato so mnoge tudi arheološka najdišča. Zdaj so privlačne turistične točke.

Kraški svet je ekološko zelo občutljiv: samočistilna sposob­nost voda je majhna, podzemnega pretakanja vode ne poznamo dobro, zato težko omejimo širjenje onesnaževa­nja, sušnost površja je pogosta, zato so pogostejši požari ipd. Okoljska ozaveščenost prebivalcev in obiskovalcev kraških pokrajin je zato toliko pomembnejša. Okoljska vzgoja je tako sestavni del teh učnih vsebin.

75

Če fotografije razvrsti učitelj, npr. podzemne in površinske kraške oblike, potem naj učenci prepozna­jo kriterij.

2 Razložimo nastanek kraških oblik; raztapljanje apnenca na površju in pod njim, izločanje sige … Demonstriramo: na apnenec damo kapljico kisa, limone ali 10­odstotne klorovodikove kisline in

opazujemo reakcijo, ki dokazuje, da se nekaj dogaja. V kozarec nalijemo kis in vanj položimo polžje hišice, školjčne lupine ali jajčno lupino, ki so vse iz apnenca. Opazujemo, kaj se dogaja. Učenci opi­šejo, kar vidijo. Ko pride kis v stik z apnencem v lupinah, začne nastajati nova snov. To je plin, ki se v mehurčkih dviga. Lupine postajajo mehkejše.

Učencem pokažemo vodni kamen, ki se je nabral na posodi, pipi ali drugem vsakodnevnem pred­metu.

3 Ob fotografijah opišemo in imenujemo posamezne kraške pojave.

4 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

5 UČBENIK

6 Atlas

7 Ustvarjalni gib – različno velike skupine učencev prikažejo vrtačo, uvalo, kraško polje.

Podzemne kraške oblike8 Ob fotografijah turističnih kraških jam učenci pripovedujejo o jamah, ki so jih že obiskali.

9 Ob fotografijah, lahko iz učbenika, sledi preprosta razlaga pojmov kraška jama, brezno, nastanka kapnikov različnih oblik, življenja v jamah, turistične rabe jam, varovanja kraškega okolja. Opozorimo na nepravilen stereotip, da živi človeška ribica samo v Sloveniji. Posebnost pa je vlakec, ki vozi v Postojnski jami.

10 UČBENIK

11 Modeliranje kraške jame z glinamolom ali prikaz kraške jame, posameznih oblik skupinsko z ustvar­jalnim gibom.

12 DELOVNI ZVEZEK 3 , 4 , 5 , 6

Najbolje je obiskati bližnjo turistično kraško jamo ter si ob njej ogledati tudi površinske kraške pojave.

Ogledamo si film ali izbrane odlomke s kraškimi pojavi in v pogovor vključimo okoljsko vzgojo.

učbenik & 52–56

Površinski kraški pojaviUčenci si ogledajo fotografije in preberejo podpise.Pogovor: Katere površinske kraške oblike so prikazane na fotografijah? Razvrstimo jih od največje do najmanjše. Kaj je vsem skupnega? (Nastale so z raztapljanjem apnenca, vse so vdolbine.) V kate­rih kraških oblikah so lahko naselja? Katera kraška oblika ima reko ponikalnico?Ob risbi učenci razložijo nastanek vrtače in uvale.Pogovor ob karti rečne mreže. Kako ponikalnico razlikujemo od navadne reke? Kako se to vidi na zemljevidu? Učenci s svinčnikom obkrožijo ponikalnice. S tem so narisali lokacijo kraških polj. V katerem delu Slovenije je največ ponikalnic, v kateri naravni enoti?Preberejo besedilo.

Podzemne kraške oblikeOgled slikovnega gradiva in pogovor. Na risbi učenci pokažejo, opišejo imenovane oblike. Nato vsako posebej poiščejo še na fotografijah, samo brezno ni prikazano.Glasno branje posameznega odstavka in preverjanje, kako so ga učenci razumeli.

76

delovni zvezek & 36–37

1 Odgovori: škraplje (zgoraj levo), vrtača (zgoraj desno), kraško polje (spodaj levo), kraški izvir (spodaj desno).

2 Če je le mogoče, naj vsi učenci oblike tudi oblikujejo. Za oblikovanje podzemnih oblik potrebujemo tanjšo gosto mrežo za oblikovanje jame ali brezna, ki jo zapolnimo z glino (glinamolom ipd.), doda­mo kapnike, stebre …

3 Samostojno delo.

4 Nalogo naj učenci pozorno preberejo, si risbo zamislijo in šele potem narišejo.

5 Pri delu učencev v parih je lahko odgovor tudi usten. Izbereta si različni fotografiji.

6 Tudi pri tej nalogi si lahko učenci v dvojici pomagajo. Pravilni odgovori so:

Oblika je Nastane zpovršinska podzemna raztap. apnenca odlaganjem sige

škraplje x xbrezno x xkapnik x xuvala x xkraško polje x xpragovi na Krki x xvrtača x xjama x

atlas Str. 52, 53: Učenci na zemljevidu poiščejo reke ponikalnice. Ponikalnico prepoznajo po tem, da se nenadoma konča brez izliva v večjo reko ali morje. Ponikalnica in konec s ponorom sta označena s posebnim kartografskim znakom. Poiščejo ga v legendi.Nekaj ponikalnic imenujejo. Eno naj si zapomnijo.Večina ponikalnic teče po kraškem polju. Kraško polje tako lahko prepoznamo po ponikalnici.Str. 50, 51: Učenci na slikovnem zemljevidu poiščejo ponikalnice. Tu so manj opazne, bolje pa se vidijo kraška polja. Poiščejo Cerkniško jezero.

sprotno spremljanje učencev razumevanje pojmov, zmožnost izražanja prek modeliranja

pripomočki fotografije kraških pojavovprospekti turističnih kraških jamgosta gibljiva mreža za oblikovanje ogrodja jame in glinamol ali glina

literatura in viri Marjeta Zorec: Potopimo se v globine. Pripovedke o slovenskih jezerih in podzemnih jamah,

Karantanija, Ljubljana, 2006.

77

Ivan Gams: Kras v Sloveniji v prostoru in času, ZRC SAZU, Ljubljana, 2003.Geografija, zbirka Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2001.http://izrk.zrc-sazu.si/#v (avgust 2014) – spletna stran Inštituta za raziskovanje krasa (kataster jam z

natančnejšimi podatki, zemljevid jam v Sloveniji, publikacije …)videoposnetek: Jure Pervanje, Aleša Valič: Ljubljanica, reka, ki izginja, E­NET, Ljubljana, 1995,

2 videokaseti (45, 40 minut).videoposnetek: Vojko Anzeljc: Postojnska jama. Čudežni svet skozi milijone let, Postojnska

jama, Turizem, Postojna, 1996, videokaseta (6 minut).videoposnetek: Andrej Mlakar: Moja Slovenija, RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, Ljubljana,

1991, videokaseta (90 minut).

78

DINARSKOKRAŠKI SVET

Dinarskokraška podolja cilji

▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti kraških polj (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati in imenovati nekaj kraških polj.

ključne besede kraško polje, uvala, presihajoče jezero, Cerkniško jezero

ključna vprašanja V dinarskokraškem svetu načrtuješ novo naselje, hotel za ljubitelje kraških pojavov ali tovarno pohištva. Kam bi ga/jo postavil in zakaj tja?Načrtuješ ekskurzijo, s katero bi ljudem pokazal različne kraške pojave. Kam bi jih peljal?

predlogi za pouk 1 Ob peskovniku – maketi kraških podolij in planot učenci opisujejo podolja.

2 Ob stenski karti Slovenije in fotografijah razložimo učno snov.

3 Atlas

4 Ogled dela filma o Ljubljanici. Pogovor.

5 DELOVNI ZVEZEK

6 Učenci ob belokranjski ljudski glasbi z gibi skupinsko prikažejo pojme: ponikalnica, ponor, presiha­joče jezero, kraško polje, planota, vrtača, kraška jama, kapnik …

7 UČBENIK

učbenik & 57–59

Učenci si ogledajo slike in preletijo besedilo.Ob kartah naštejejo kraška podolja, mesta v njih. Ugotovijo, v kateri smeri se raztezajo podolja.Ob fotografijah ponovimo/razložimo pojme: presihajoče jezero (Cerkniško jezero), kraško polje (Kočevsko polje – viden je raven del z njivami in vrtačast s travniki, struga potoka, jezero v ozadju, Kočevje); nizka dinarskokraška planota (Metlika – njive na ravnem območju, v ozadju gozd – bolj vrtačast svet, mesto ob potoku Obrh, železniška proga, ceste).Glasno branje besedila po odstavkih, pogovor.

delovni zvezek & 38

1 a) Povežemo Obrh–Stržen–Rak–Unica; Pivka–Unica (podzemno se v Planinski jami združi z Rakom v Unico), Unica–Ljubljanica.

79

(V Geografskem atlasu Slovenije je na str. 93 karta z vrisanimi podzemnimi povezavami kraških vodotokov. Karto pokažemo učencem in se pogovorimo o zapletenem in še ne povsem raziskanem podzemnem pretakanju rek na krasu.)

b) Učenci približno obkrožijo površki del porečja posamezne reke. Namen naloge je povezati pred­stavo kraškega polja s kraško reko. Vsako kraško polje ima reko, vsaka kraška reka pa ne teče po kraškem polju (Krka v zgornjem toku, Notranjska Reka).

2 Učenci naredijo nalogo ob zemljevidu v atlasu (str. 52, 53).Dolenjsko podolje: Trebnje, GrosupljeNotranjsko podolje: Logatec, CerknicaBela krajina: Črnomelj, MetlikaPostojna ne spada v imenovana podolja.

atlas Str. 52, 53: Zemljevid Dinarskokraški svet. Učenci poiščejo, imenujejo podolja, kraške reke v njih, kraška polja, po katerih tečejo kraške reke in se imenujejo po naseljih v kraških poljih.Opišejo potek glavnih cest, železniških prog (prečno čez dinarskokraški svet, po podoljih). Imenu­jejo mesta, ugotovijo, katero je največje (Novo mesto na obrobju, nato Kočevje in Postojna).Opazujejo fotografijo Cerkniškega polja, Dolenjskega podolja, opisujejo, primerjajo (kraško polje ima ravno dno, »dno« Dolenjskega podolja je valovito).Str. 50, 51: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskokraškega sveta. Učenci na sli­kovni karti pokažejo planote, podolja, mesta, ki jih imenujemo. Preverjajo na stenskem zemljevidu, najbolje enakem, kjer pokažejo posamezne kraje, pokrajine.Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Učenci ugotovijo, katere dejavnosti so značilne za dinarskokraški svet. Primerjajo pestrost, število znakov z drugimi pokrajinami.Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci razberejo, katerih površin je največ, najmanj v dinar­skokraških podoljih.Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Katere vrste industrija je najpogostejša v dinarskokraškem svetu? Kje je razvita, na planotah ali v podoljih?

sprotno spremljanje učencev sodelovanje, gibalno izražanje, razumevanje pojmov

pripomočki stenski zemljevid Slovenijepeskovnikbelokranjska ljudska glasba, kasetofonfilm: Ljubljanica – reka sedmerih imen ali videoposnetek Slovenski vodni krog. Ljublja­nica, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2006, video DVD (približno 25 minut).

literatura in viri fotomonografijeSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012www.burger.si (avgust 2014) – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke,

gradovi itd.)filmi: Slovenski vodni krog – ena od kraških rek: http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog/ (avgust 2014)

80

DINARSKOKRAŠKI SVET

Gospodarske in druge posebnosti dinarskokraškega sveta cilji

▶ Spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti in sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino.

▶ Razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in nava­de, kulturni spomeniki idr.).

ključne besede žagarstvo, krošnjarjenje, suha roba, Postojnska vrata

ključna vprašanja Kako vse je (bilo v preteklosti) z gozdom povezano življenje ljudi v dinarskokraški Sloveniji?Postojnska vrata – kako so se spreminjale vrste, načini prometa skozi čas?

predlogi za pouk 1 Učencem preberemo nekaj trditev, do katerih se morajo opredeliti – pravilne, nepravilne (npr. odpr­

ta roka – pravilno, zaprta – nepravilno). Dejavnost uporabimo kot motivacijo, za odpiranje vprašanj. Pravilne odgovore bodo izvedeli med uro.

Primer: Vodne žage so bile pogosto ob kraških izvirih. Krošnjarjenje pomeni umetelno obrezovanje krošnje dreves. Suha roba so bila oblačila za lepo vreme. V Vrhniki je bilo pomembno rečno pristanišče. Postojnska vrata imenujemo velik vhod v Postojnsko jamo. Bloški smučarji so imeli eno samo smučko. Kozolec je zgradba za sušenje žit, sena, fižola.

2 Samostojno delo z učbenikom in delovnim zvezkom ter Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ).

3 Preverimo odgovore v delovnem zvezku in ponovno preberemo trditve z začetka ure. Učenci odgo­varjajo vsi hkrati s kretnjami. Trditve dopolnijo, razložijo, nepravilne popravijo. Kraje pokažejo na zemljevidu.

4 Atlas

5 Ogled filmov o žagarstvu danes in nekoč, pogovor o vplivu tehnologije na delo (zahtevnost, znanje delavcev, količina, kakovost izdelkov …) ali o suhorobarstvu danes, kozolcih …

učbenik & 60–63

Samostojno delo. Učenci preletijo besedilo, si ogledajo slike, podrobno preberejo besedilo. Nato rešijo naloge v delovnem zvezku.

81

delovni zvezek & 39

Za naloge 1, 3, 4, 5 najdejo učenci odgovore v učbeniku, pri nalogi 2 si lahko pomagajo s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

1 Žagarstvo, suhorobarstvo, krošnjarjenje.

2 Učenci naj najprej v pesmi podčrtajo predmete suhe robe in poiščejo njihov pomen v SSKJ:lesena žlica – isti namen kot danes kovinske žlice;škaf – lesena nižja posoda z dvema ušesoma za prinašanje vode, za pranje,čeber – lesena višja posoda za shranjevanje npr. kislega zelja, repe, za pranje, kopanje,brenta – lesena posoda za na rame, za nošenje grozdja pri trgatvi,kebel – manjša lesena posoda z enim ušesom, vanjo so npr. molzli mleko,keblica – manjši kebel,rešeto – večje pleteno sito, za čiščenje žita,reta – veliko rešeto z velikimi odprtinami.

3 Vodne, parne, električne žage.

4 Ena palica, dve leseni smučki z usnjenim jermenom.

5 Dvor

6 Majhna hiša, spodaj hlev, zgoraj lesen bivalni del z balkonom (gankom).

atlas Str. 50, 52: Zemljevid Kulturne in zgodovinske značilnosti dinarskokraškega sveta. Ogled fotogra­fij spodaj in risb na karti. Pogovor. Kdo je bil Primož Trubar? Od kod je bil doma? Kaj je skupno gradovom? Kaj je taborska cerkev? Pojem razložimo. Kje so Postojnska vrata?

sprotno spremljanje učencev delo z učbenikom, uporaba SSKJ

pripomočki Slovar slovenskega knjižnega jezikastenski zemljevid Slovenije

literatura Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999.Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1992.Janez Bogataj: Rokodelski zakladi Slovenije, zbirka 101 zaklad, Kmečki glas, Ljubljana, 2002.Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana,

1998.Ivan Sedej: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1989.Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine,

Ljubljana, 1994.Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980.Darko Pavlin, Dušica Kunaver: Slovensko narodno izročilo [slovenski običaji, narodne noše,

domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi], Lexis, Kranj, 1994.Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.

82

Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Domus, Ljubljana, 1993.

Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.vodniki iz zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Obzorja, Mariborfilm: sodobna žaga – Obisk na Žagi Hladnik, http://www.youtube.com/watch?v=aIujlR26bVQ (avgust

2014)film: žaganje nekoč – Jurklošter * Žaga Venecijanka, http://www.youtube.com/watch?v=zHVxlyS8F_4

(avgust 2014)film: suha roba – Predstavitev ribniške suhe robe – Grosuplje, http://youtu.be/SBWVId42kYk (avgust

2014)film: Otvoritev Dežele kozolcev Šentrupert, http://www.youtube.com/watch?v=C5P0AODzcQ0 (avgust

2014)

83

OBSREDOZEMSKI SVET

Ob obali

cilji ▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti

obalnega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati slovensko obalo, zalive, polotoke, Koper, Jadransko morje.

ključne besede obala, polotok, zaliv, Jadransko morje, pristanišče, solinarstvo, ribolov, oljke, obsredozemsko naselje, sredozemsko podnebje

ključna vprašanja Katere so značilnosti/posebnosti obalne pokrajine (relief, naselja, promet, gospodarstvo)?

predlogi za pouk 1 Ogled filma ali fotografij obsredozemskega sveta. Opisovanje, primerjanje z drugimi slovenskimi

pokrajinami. Ugotovitev še ne razlagamo.

2 Atlas in stenski zemljevid

3 Učenci v parih ob pomoči učbenika in svojih domnev odgovorijo na vprašanja:a) Zakaj v primorju rastejo nekatere rastline, ki drugod v Sloveniji ne uspevajo, npr. oljka? (Zaradi

obsredozemskega podnebja.)b) Zakaj so obsredozemske vasi podobne mestom? (Poleti se manj segrejejo, bolje varujejo pred

burjo, v preteklosti se je bilo laže braniti.)c) Katere gospodarske dejavnosti so samo v Koprskem primorju? (Pomorski promet – pristanišča,

ribolov, gojenje školjk, solinarstvo, obmorski turizem, ladjedelništvo).č) Zakaj so Koper in Izolo zgradili na otokih, pozneje pa otoka povezali z obalo? (Obrambna lega,

potem ovira za razvoj.)d) Katera obsredozemska mesta so že obiskali in zakaj?

Odgovore učenci napišejo na listke, vsakega posebej, in jih pritrdijo na večje liste z vprašanji. Nato vse odgovore pogledajo.

4 DELOVNI ZVEZEK 4 Samostojno delo, nato pogovor.

5 DELOVNI ZVEZEK 3 Poskus lahko demonstriramo tudi v šoli.

6 Oblikovanje reliefnih oblik v peskovniku: zaliv, polotok, otok, brda, strma obala, nizka obala.

7 DELOVNI ZVEZEK 2

8 UČBENIK str. 63

84

9 DELOVNI ZVEZEK 1

10 UČBENIK str. 64–66

učbenik & 63–66

Ogled fotografij.■ Strnjene vasi na vrhu gričev ali na planoti. Razlika med gričevnato pokrajino, razrezano s potoki,

vinogradi, in planotasto – valovito, vrtačasto, zakraselo, zarašča se z gozdom, njive, travniki v ozad­ju. Tudi manj kmetijsko ugodne gričevnate pokrajine se zaraščajo (str. 66).

■ Primorska hiša – kamnita, enonadstropna, majhna okna, polkna, položna streha, majhen napušč, vodnjak.

■ Solinarstvo, oljka, vrtnarstvo – razložimo dejavnosti in njihov pomen v preteklosti in v sedanjosti.■ Podobna lega, oblika srednjeveških mest (otok, polotok). Imajo pomole, manjša pristanišča, novej­

ša velika luka v Kopru.■ Na letalskem posnetku učenci pokažejo, preštejejo polotoke, zalive, naselja.■ Ogled zemljevidov. Planote – dinarska smer, malo ravnega nekraškega sveta – le ob reki Vipavi.■ Besedilo. Tiho branje. Učenci podčrtajo ključne besede.

delovni zvezek & 40–42

1 b) Učenci označijo z eno barvo ali šrafuro Koprsko primorje in z drugo vse preostalo. Pomagajo si s karto v učbeniku na str. 63.

Naloga 2. Pri risanju naj uporabijo modro barvo za morje. Oblike definirajo s svojimi besedami, le pomen mora biti pravilen.

Naloga 3. Poskus lahko naredimo tudi v šoli. Enako količino vode in soli damo v vsaj tri posode različnih oblik. Posode postavimo skupaj na prostor s čim bolj enakimi značilnostmi glede tempera­ture, vetrov nosti, sončnega obsevanja. Ob tovrstnih nalogah se učenci urijo v natančnem izvajanju poskusov (upoštevanje navodil), napovedovanju, razmišljanju o spremenljivkah poskusa – natančna odmera vode, nenatančna odmera soli, različna oblika posode – različna površina izhlapevanja, raz­lična okolja – temperatura in gibanja zraka, sončno obsevanje, kar vpliva na rezultate in primerljivost poskusov.

Naloga 4. Učenci se urijo v branju zemljevida merila 1 : 50 000. Pri nalogi smo pozorni predvsem na utemeljitve.

atlas Str. 55: Zemljevid Obsredozemski svet. Učenci imenujejo pokrajine. Poiščejo in imenujejo reke, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode …Primerjajo pokrajine na fotografijah: ravnina Krasa in Vipavske doline – raba, poselitev; primerjajo gričevnate pokrajine med seboj. Razložimo pojem klif. (Strma skalna stena na morski ali jezerski obali, nastala zaradi dolgotrajnega delovanja valov. Valovi butajo ob obalo in v strme bregove dolbejo votli­ne. Previsni deli brega se podirajo, nastane značilna klifna obala.)Sprotno kazanje na stenskem zemljevidu, najbolje da enakem.Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Značilni obmorski turizem. Zakaj turisti radi prihajajo v obmorske kraje? V Kopru tudi druge vrste turizma (poslovni obiski).Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Učenci si ogledajo legendo in opišejo značilnosti kmetijske rabe zemlje, vrste kmetijstva, ribolov (vse manj pomemben) in gojenje školjk kot značilni panogi.

85

Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. Koper in Izola kot industrijski mesti. Kaj mislijo, ali se ta dejavnost in turizem dopolnjujeta, si nasprotujeta?

sprotno spremljanje učencev delo s fotografijami – opis, primerjavaKer se geografska analiza pokrajin (na fotografijah, filmu) ponavlja pri vsaki temi, naj bi bili učenci pri opisih in primerjavah že samostojni, tj. imeli naj bi strategijo sistematičnega geografskega opazo­vanja: relief, vode, naselja (vrsta, oblika, lega), raba zemlje, gospodarstvo, promet …

pripomočki fotografijefilm o obsredozemskem svetu, npr. odlomek iz: Drago Perko idr., Pokrajine v Sloveniji, Znanstve­noraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998 ali film Severna Istra – Slovenska obala, http://www.youtube.com/watch?v=mLT2gUVQj9k (avgust 2014)stenski zemljevid Slovenije ali obsredozemskega sveta

literatura in viri Marjeta Zorec: Slovenski kraji. S Krasa do morja, Karantanija, Ljubljana, 2003.fotomonografijeSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012.www.burger.si – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.;

avgust 2014)

86

OBSREDOZEMSKI SVET

Obsredozemske pokrajine v notranjosti cilji

▶ Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati nekatere pokrajinske značilnosti Krasa, Vipavske doline, gričevnate obsredozemske pokrajine (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine ...).

▶ Znajo na zemljevidu Slovenije pokazati Kras, Vipavsko dolino, Novo Gorico.

ključne besede burja, Vipavska dolina, Kras, obsredozemska gričevja, Nova Gorica

ključna vprašanja Zakaj so nekatere obsredozemske pokrajine kraške, druge pa ne? Katere kmetijske dejavnosti so se lahko razvile zaradi ugodnega obsredozemskega podnebja? V kateri obsredozemski pokrajini v notranjosti bi najraje živel in s čim bi se tam ukvarjal?

predlogi za pouk 1 Ponovitev delitve obsredozemskih pokrajin na Koprsko primorje in notranjost ter na kraške in nekra­

ške pokrajine ob atlasu.

2 Samostojno individualno delo z učbenikom in delovnim zvezkom.

3 Učenci izdelajo miselne vzorce.

4 Ponovitev:a) z modeliranjem v peskovniku: dolina (morda Vipavska dolina s Trnovskim gozdom na severni

strani, gričevjem na južni), Brkini in Goriška Brda – višja in nižja gričevnata pokrajina, Kras – kra­ška planota (ki pa ni povsem ravna – opazovanje reliefne karte!),

b) ob tipanju reliefa na tridimenzionalni karti,c) s prikazom z ustvarjalnim gibom.

5 Film, npr. Vipavska dolina, http://www.youtube.com/watch?v=-K9mToZhg5w (avgust 2014) ali učni film – Požari v naravi, saj je v tem delu Slovenije največ požarov, http://www.youtube.com/watch?v=D6kboT8HJh0 (avgust 2014).

učbenik & 67–69

Predlagamo samostojno delo z učbenikom v kombinaciji z delovnim zvezkom.Učenci naj si ogledajo slike, preberejo besedilo, podčrtajo ključne besede in narišejo miselni vzorec. Nato rešijo naloge v delovnem zvezku.

delovni zvezek & 44–45

1 Odgovore najdejo učenci v učbeniku.

87

a) Planota Kras – malo vode, neravno površje, malo zemlje, zato slabše možnosti za kmetijstvo, še najboljše za rejo drobnice.

b) Pisano z veliko začetnico je Kras ime planote, kras z malo pa kraško površje.c) Goriška brda.č) Vipavska dolina – ravno površje, rodovitna prst, ugodno podnebje, možnost namakanja.d) Brkini – najvišja pokrajina in že bolj v notranjosti.

2 a) Sežana, Nova Gorica, Ilirska Bistrica, Koperb) policija, bencinske črpalke, gostinstvo, trgovina, turizem, prevozništvo …

3 Učenci dopolnijo risbo ob opazovanju fotografij ali po domišljiji.

atlas Str. 55: Zemljevid Obsredozemski svet. Učenci imenujejo pokrajine. Poiščejo in imenujejo reke, mesta. Opišejo potek glavnih cest, železniških prog, preštejejo mejne prehode …Primerjajo pokrajine na fotografijah: ravnina Krasa in Vipavske doline – raba, poselitev; primerjajo gričevnate pokrajine med seboj.Sprotno kazanje na stenskem zemljevidu, najbolje da enakem.Str. 24, 25: Zemljevid Turizem in rekreacija. Kaj je značilno za kraške pokrajine, kaj za nekraške v obsredozemskih pokrajinah v notranjosti? Kaj mislijo, ali je turizem v notranjosti povezan z obmor­skim turizmom?Str. 26, 27: Zemljevid Kmetijstvo. Kje v obsredozemskem svetu je največ obdelovalnih površin (njiv, sadovnjakov, vinogradov), kje najmanj? Kje je največ travnikov in pašnikov? Katera dejavnost je vezana nanje?Str. 28, 29: Zemljevid Industrija. V katerih mestih je največ industrije?

sprotno spremljanje učencev delo z učbenikom, izdelovanje miselnega vzorca

pripomočki stenski zemljevid Slovenije ali obsredozemskih pokrajinvideoposnetek: Vipavska dolina, http://www.youtube.com/watch?v=-K9mToZhg5w (avgust 2014)

literatura in viri fotomonografijeSlovenija. Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.Jurij Senegačnik: Slovenija in njene pokrajine, Modrijan, Ljubljana, 2012.www.burger.si – velik izbor različnih fotografij iz Slovenije (pokrajine, naselja, gore, reke, gradovi itd.;

avgust 2014)promocijski filmi posameznih pokrajin, občin …učni film – Požari v naravi, http://www.youtube.com/watch?v=D6kboT8HJh0 (avgust 2014)

88

OBSREDOZEMSKI SVET

Gospodarstvo v preteklosti in šege cilji

▶ Spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti in sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino.

▶ Razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in nava­de, kulturni spomeniki idr.).

ključne besede lipicanci, škoromatija

ključna vprašanja Imenuj, opiši nekaj značilnih gospodarskih dejavnosti v preteklosti v obsredozemskem svetu. Katere primorske jedi poznaš? Kdo so škoromati, kaj so lipicanci?

predlogi za pouk 1 Preberemo odlomek iz Levstikovega Martina Krpana. Pogovor o tovorjenju solitra (angleške soli),

tihotapstvu v preteklosti.

2 UČBENIK

3 DELOVNI ZVEZEK Rešijo vse naloge, razen naloge 8, ki naj jo naredijo doma.

4 Atlas

5 Film – pridobivanje soli, oljkarstvo …

6 Tematski sklop končamo s pregledom posebnosti, lepot, stereotipov o Sloveniji in njenih pokrajinah. Pri tem nam je lahko v pomoč slikovno in drugo gradivo Urada vlade RS za komuniciranje, ki je dostopno na spletu: http://www.ukom.gov.si/ (avgust 2014).

učbenik & 70–71

Glasno branje str. 70 po odstavkih in pogovor, demonstracija na zemljevidu (železnica Dunaj–Trst) in časovnem traku (obdobje beneške republike: 13.–18. stoletje, železnica 1857).Tiho branje besedila na str. 71. Pogovor.V dvojicah učenci primerjajo fotografije: škoromati (učbenik, str. 71) in kurenti (učbenik, str. 49), kmečka noša s Prema in Bele krajine (učbenik, str. 59), s Prema in Jezerskega (učbenik, str. 38).

delovni zvezek & 45–46

Samostojno delo ob Tartinijevi glasbi. Večino odgovorov najdejo učenci v učbeniku.

1 Pod beneško oblast.

89

2 Mesto ob Jadranski obali v Italiji. (Učenci Benetke poiščejo na stenski karti Evrope.) Stavbe so zgra­jene na kolih, v mestu je veliko kanalov, ki imajo tudi vlogo prometnic, po katerih plujejo čolni.

3 Sol, olivno olje, vino so istrska mesta prodajala Benečanom ter v notranjost celine.

4 Beneški lev s krili je bil simbol Benetk (učbenik, str. 118).

5 Po kraju Lipica, kjer je še vedno kobilarna.

6 Bele barve.

7 S sušenjem svinjskega stegna na zraku.

8 Škoromatija je pustovanje značilno za kraje na obrobju Brkinov.

atlas Str. 54: Opazovanje fotografij in pogovor. Učence opozorimo na značilno beneško arhitekturo – palača v Kopru, zvoniki cerkva.Cerkev v Hrastovljah ima še ohranjen obrambni zid, kar kaže, da je bila to taborska cerkev.Giuseppe Tartini, italijanski skladatelj in violinist, rojen 8. aprila 1692 v Piranu. Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot predklasični skladatelj in izviren glasbeni teoretik. Napisal je več kot 140 koncertov in mnogo sonat za violino; njegovo najbolj znano delo je znameniti Vražji trilček (1713), ki mu ga je po legendi v sanjah na violino zaigral sam hudič. Po skladatelju je poimenovan osrednji piranski trg.

pripomočki CD­predvajalnik in zgoščenka s Tartinijevimi skladbamivideoposnetek: Primož Pipan, Igor Žabjek, Vesna Črnivec: Zgodba o soli, Pomorski muzej »Sergej Mašera«, Piran, 2004, videokaseta (približno 21 minut)videoposnetek: Marija Reichman, Mitja Reichman: Solinarstvo, RM video, Jesenice, 1993, video­kaseta (približno 30 minut)

literatura in viri Jože Hudales: Pri mojstrih v delavnicah, Pozoj, Velenje, 1999.Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1992.Janez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana,

1998.Ivan Sedej: Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1989.Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine,

Ljubljana, 1994.Slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980.Darko Pavlin, Dušica Kunaver: Slovensko narodno izročilo [slovenski običaji, narodne noše,

domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi], Lexis, Kranj, 1994.Matjaž Kmecl: Zakladi Slovenije, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Domus,

Ljubljana, 1993.Slovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.http://www.ukom.gov.si/ – Urad vlade RS za komuniciranje (avgust 2014)http://www.otroci.gov.si/ – Vladni portal za otroke in mladino

90

ZGODOVINSKI RAZVOJZGODOVINSKI RAZVOJOkvirni čas: 15 ur

STANDARDI ZNANJA

Učenec:– predstavi razdeljenost preteklosti na obdobja in opiše nekatere značilnosti obdobij,– zna izdelati preprost časovni trak in se orientirati z njim,– zna opisati življenje ljudi v preteklosti in ga primerjati z današnjim,– zna uporabiti strategije za spoznavanje preteklosti (npr. delo z različnimi besedili, slikovnim gradivom in drugimi –

viri, časovni trak, muzeji),– pozna nekaj primerov naravne in kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji,– razloži pomen slovenske naravne in kulturne dediščine, sprejema pomen slovenstva kot del svetovne kulturne različ nosti.

Z zgodovinskim razvojem in časovnimi trakovi so se učen­ci že srečevali v nižjih razredih, sedaj pa naj bi zgodovinski časovni trak z glavnimi zgodovinskimi obdobji usvojili, da bodo lahko naslednji vsebinski sklop, Slovenci skozi čas, časovno umestili. Številske predstave učencem že omogo­čajo razumevanje časovnih obdobij (stoletja, tisočletja) do te mere, da lahko tudi časovno razmejimo glavna obdobja. Vsebina – načini življenja in pomembni dogodki po ob ­dobjih – pa bo omogočila predstave posameznih obdobij. Brez vsebine orientacija v času ni mogoča. V pridobivanju predstav so v veliko pomoč igrani filmi, ki ponazarjajo posamezna obdobja v življenju ljudi. Slovenskih sicer ni veliko, vendar najdemo na spletu zelo veliko dobrih tujih zgodovinskih serij, iz katerih pokažemo učencem nekaj odlomkov, ki jih pogledamo večkrat, jih analiziramo. Pou­darek naj bo na vsakodnevnem življenju ljudi – bivanje, prehrana, oblačila, opravila  … Vendar naj pripomočki in viri na spletu ne prevladajo nad delom z mladinskimi po ­ljudnoznanstvenimi knjigami o preteklosti. Priporočljiv je

obisk bližnjega muzeja, tudi če so ga učenci obiskali že v 4. razredu.Učenci spoznavajo tudi zgodovinsko raziskovanje, delo arheologov, zgodovinarjev, delo z različnimi zgodovinskimi viri in vse bolj razlikujejo med podatki in interpretacijo podatkov.

UČNI CILJI

Učenci:– poznajo temeljna zgodovinska obdobja (prazgodovina,

stari, srednji in novi vek),– uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju pre­

teklosti,– razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo

zgodovine,– pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih

sprememb skozi preteklost.

91

ZGODOVINSKI RAZVOJ

Časovni trak zgodovine

cilji ▶ Poznajo temeljna zgodovinska obdobja (prazgodovina, stari, srednji in novi vek). ▶ Izdelujejo (zgodovinski) časovni trak in se na njem orientirajo. ▶ Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. ▶ Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posle ­

dica).

ključne besede zgodovinski časovni trak, pokončni človek, zgodovina, prazgodovina, kamena doba

ključna vprašanja Ali lahko z različno dolgimi trakovi prikažemo isto časovno obdobje?Na kaj moramo biti pri branju časovnih trakov pozorni?Katero obdobje v zgodovini človeštva je najdaljše?

Časovni trakovi so grafični pripomoček, pri katerih časovna razmerja pretvorimo v dolžinska razmerja. Za predstavo časovnih dolžin si izdelamo pripomoček, ki podobno pri­kazuje prostorske dolžine.

S časovnimi trakovi imajo učenci že precej izkušenj iz prejš­njih let. Časovne trakove krajših časovnih obdobij so učenci izdelovali (časovni trak otrokovega življenja, spreminjanja družine, zgodovine šole), zgodovinske časovne trakove pa so brali (tipi domov skozi čas, nastanek krajev). Pri zgodovin­skih časovnih trakovih so se srečali s poimenovanjem zgo­do vinskih obdobij in njihovim zaporedjem, dolžine posa­meznih obdobij pa še niso spoznavali. V preteklih letih je bil poudarek na zaporedju, manj na časovnih enotah in dolži­nah obdobij. Za oblikovanje časovnih predstav pa je pri bra­nju trakov treba usmeriti pozornost tudi na časovne enote. Pri tem nam je v pomoč primerjava s trakovnimi merili na zemljevidih. Na različnih zemljevidih imajo trakovna merila različne enote (1 dm, 1 m, 1 km, 10 km …). Podobno na različnih časovnih trakovih lahko npr. 1 cm predstavlja raz­lične časovne dolžine (1 mesec, 1 leto, 10 let, 100 let 10 000 let …). V 5. razredu učenci šele začnejo pridobivati časovne predstave daljših obdobij in to še ni cilj pouka.

Za pridobivanje časovnih predstav sestavljeni časovni tra­kovi (posamezna obdobja z različnimi časovnimi enotami) ali pretrgani časovni trakovi niso ustrezni. V učbeniku pa so zaradi omejitve prostora lahko le takšni. Zato je treba pri pouku zgodovinske časovne trakove izdelati v enem kosu.

Izdelava zgodovinskega traku je pri tem najustreznejša didaktična metoda. Najbolje je, da vsak učenec samostojno ali v majhni skupini izdela svoj zgodovinski trak. Izdelava učenca prisili, da razmišlja o enotah in dolžinah posameznih obdobij. Povsem izdelan stenski zgodovinski trak je na tej začetni stopnji pridobivanja zgodovinskih časovnih pred­stav zato manj priporočljiv.

Pri oblikovanju predstav med razmerji dolžine posameznih obdobij je dobrodošla tudi analogija časovnih razmerij v bolj predstavljivih dolžinah. Primer:– življenje učenca (10 let) 6 minut– sto let 1 ura– novi vek (500 let) 5 ur– srednji vek (1500 let) 15 ur– stari vek pri nas (500 let) 5 ur– doba kovin pri nas (3000 let) 30 ur– kamena doba (1 milijon let) približno1 leto– pokončni človek (1 milijon let) približno 1 leto– dinozavri (230–65 milijonov let) 230–65 let

Letnice začetkov posameznih zgodovinskih obdobij so v učbeniku samo približne in veljajo predvsem za naše ozem­lje. Pri zgodovini bodo učenci v višjih razredih spoznali natančnejše letnice. Začetek starega veka 3500 let pr. n. št., začetek srednjega veka leta 476 n. št. (razpad rimskega cesar­stva), začetek novega veka 1492 (odkritje Amerike). Zače­tek starega veka se na našem ozemlju začne s prihodom Rimljanov, to pa je bilo na začetku našega štetja.

92

predlogi za pouk 1 UČBENIK

Opazovanje časovnih trakov.

2 Demonstracija različnih zgodovinskih trakov – v zgodovinskih atlasih, stenski trakovi … (sposodimo si jih pri zgodovinarju na šoli).

3 Izdelovanje časovnega traku čim daljšega obdobja, vsaj 30 000 let. To je približno obdobje življenja današnjega človeka (Homo sapiensa – mislečega človeka). Pred tem so živeli ljudje, ki so nam bili manj podobni. Priporočljivo merilo je 1 cm za 10 let (se pravi, 1 dm = 100 let, 1 m = 1000 let). Za prikaz 30 000 let potrebujemo 30 m dolgo vrvico. Za prikaz starosti Zemlje (približno 5 milijard let) bi potrebovali vrvico dolgo 5000 km, kar je skoraj do Amerike. Na vrvici označimo začetek štetja in čas njihovega življenja. Pokažemo in poimenujemo obdobje prazgodovine. Nato učenci razporedijo slikovno gradivo na ustrezna mesta.

4 UČBENIK Besedilo in drugo slikovno gradivo.

5 Atlas

6 DELOVNI ZVEZEK

7 Učenci po skupinah izdelajo svoje zgodovinske trakove. Fotokopiramo in povečamo risbe iz učbe­nika. Vsaka skupina potrebuje vrvico dolžine 10 m (za prikaz 10 000 let). Označijo začetek štetja in razporedijo slike, ki spadajo v prazgodovino.

učbenik & 72–74

Opazovanje časovnih trakov. Najprej ugotovimo, kako trakova razumejo učenci. Pri razlagi izhajamo iz njihovih pravilnih ali/in nepravilnih predstav ter jih vodimo pri opazovanju. Trakova prikazujeta različno časovno dolžino, čeprav sta enako dolga (200 milijonov let, 500 000 let). Na zgornjem traku naj učenci označijo približno obdobje, ki ga prikazuje spodnji trak (desna polovica med puščico in piko – 1 milijon let).Pogovor o obdobjih, ki jih nakazujejo sličice na traku: obdobje dinozavrov (230–65 milijonov let pr. n. št.), pokončni človek, ogenj, pestnjaki, izdelovanje oblačil, lov (velike živali – risbe spodaj), vse bolj izdelana orodja in orožje, glasbilo – piščalka.Branje besedila po odstavkih in pogovor.Žrmlje – preprosta priprava za trenje (»mletje«) žita.Opazovanje risbe razvoja kmečkega orodja za obdelovanje zemlje. Poudarimo spremembe, napredek, iznajdbe.Ob fotografiji gradišča ponovimo razvoj bivališč skozi čas (učbenik Družba in jaz 1, stran 80, 82); najbolje je to storiti ob zgodovinskem traku v učbeniku za 4. razred.

delovni zvezek & 47–48

1 Učenec naj riše v merilu, vse enote morajo biti enako dolge in natančno narisane. Najpreprostejša enota je: 1 cm je 1 leto.

2 a) pred 200 milijoni let, b) 1 milijon let (v literaturi so zelo različni podatki, najpogosteje okoli 2 milijona let)

3 Samostojen odgovor, nato pogovor med učenci.

93

4 Odgovori v učbeniku so slikovni: jamski medved, bizon, mamut. Dinozavri pa so že izumrli!

5 Odgovor »človek« lahko učenci dopolnijo tudi z opisom načina lova, kakor si ga predstavljajo.

6 kože živali

7 Učenci zapišejo svoja razmišljanja. Potem se pogovorite.Čelada – za varovanje bojevnika.Predmeti za poljedelstvo, razen dveh suličnih osti. (Slika predmetov za poljedelstvo ni iz prazgodo­vine, ampak iz zgodnjega srednjega veka, iz 9. stoletja. Predmeti pa so zelo podobni tistim iz železne dobe, nekaterih pa tedaj še niso poznali, npr. stremena. Na fotografiji so: 2 železni osti za sulice, del srpa, rovnica in lemež – del pluga, 4 koničasti lemeži za 2 rali, 2 konjski stremeni, 2 zvita ročaja vedra, kljukasto rezilo, dleto, sveder, brzda pri konjski uzdi.)Vedro – za shranjevanje vode in pijače ob obredih.

atlas Str. 30: Zemljevid Slovenske dežele v prazgodovini. Ogled legende in pogovor o obeh dobah. Učenci poiščejo domačemu kraju bližja najdišča. Poimenujejo ali opišejo risbo. Pogovor o posamezni risbi. Kaj je narisano? Čemu je bilo to namenjeno? Iz česa in kako je narejeno?

sprotno spremljanje učencev branje in izdelovanje časovnih trakov, časovne predstave zgodovinskih obdobij

pripomočki vrvice (enkrat dolžine 30 m, večkrat po 10 m)slike, ki ponazarjajo različna obdobja v zgodovini človeštvakljukice za perilo ali sponke za pritrjevanje slik na trakrazlični zgodovinski časovni trakovi, npr. slikovni časovni trak zgodovine Novega mesta, http://www.novomesto.si/si/novomesto/obcina/zgodovina (avgust 2014)

literatura leksikoni za otrokeTimotej Knific, Drago Svoljšak: Arheološka najdišča, zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva

založba, Ljubljana, 1991.

94

ZGODOVINSKI RAZVOJ

Prazgodovina in arheološke najdbe

cilji ▶ Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. ▶ Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride hitro, do drugih počasi. ▶ Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica). ▶ Uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju preteklosti. ▶ Razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo zgodovine. ▶ Poznajo nekaj primerov kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji.

ključne besede prazgodovina, kamena doba, doba kovin, arheolog

ključna vprašanja Kaj dela arheolog? Zakaj so se ohranili le nekateri predmeti, drugi pa ne? Kaj misliš, kateri predmeti v učilnici bi se ohranili najdlje? Kaj bi povedali zanamcem? Zakaj je bila kamena doba pred dobo kovin?

predlogi za pouk 1 Atlas

2 Razložimo, kaj je arheologija in delo arheologa.

3 Čim nazornejša predstavitev življenja ljudi in napredka v prazgodovini. Uporaba slikovnega, filmske­ga gradiva in časovnega traku.

4 UČBENIK

5 Časovni trak dopolnijo z risbami, ki jih narišejo sami. V učbeniku in drugi literaturi preverijo, ali njihove risbe ustrezno prikazujejo določeno obdobje ali pa so morda dodali predmete, ki jih tedaj še ni bilo. Risbe uvrstijo na časovni trak.

Poudarek je na delu arheologov, majhni količini material­nih ostankov in razlikah med kameno dobo in dobo ko ­ vin. Učenci naj spoznajo tudi najbližje arheološko najdišče in/ali si ogledajo najdbe v muzeju.Zaželena je uporaba metode simulacije, ki ni le učna meto­da, ampak tudi raziskovalna metoda arheologov. Ko posku­sijo nekaj narediti na enak način, kot so nekaj izdelovali v preteklosti, z enakimi orodji, spoznavajo znanje, ki so ga imeli ljudje v posameznih obdobjih, način njihovega raz­mišljanja. Kamena doba je najprimernejša za simulacijo, saj ne potrebujemo veliko drugega kot ustrezen naravni mate­rial. V bližnjem gozdu ali ob potoku učenci s prepletanjem suhih vej postavijo bivak, iščejo, oblikujejo primerne kamne, ki jih uporabijo kot orodje za oblikovanje kopja, loka, iz gline oblikujejo posodo, nabirajo užitne rastline, rišejo z ogljem po kamenih, iz ovčje preje oblikujejo nit, tkejo …

Življenje v prazgodovini se je zelo razlikovalo od seda­ njega. Veliko manj je bilo ljudi, živeli so v manjših skup­ nostih, vse za življenje so izdelali sami iz naravnih materia­lov, ki so jih našli v bližini. Pisave niso poznali, zato lahko o njihovem načinu življenja, mišljenju, znanju, verova­ nju sklepamo samo na osnovi redkih predmetov, ki so se ohranili do danes. Vse najdbe so naša skupna dediščina. V muzejih jih popišejo, proučijo ter nekatere hranijo in razstavljajo.

Temeljne pojme, prazgodovina, kamena doba, doba kovin (bakrena, bronasta, železna), je treba razložiti. V učbeniku je le nekaj najosnovnejših dejstev. Za celovitejšo predstavo potrebujejo učenci več slikovnega gradiva in opisov. Zelo primerni so poljudnoznanstveni filmi o preteklosti, npr. o mostiščarjih na Ljubljanskem barju.

95

6 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 3 , 7

7 Podrobnejši prikaz življenja ljudi v enem obdobju. Izberemo obdobje, o katerem so sledovi v doma­či pokrajini. Na zemljevidu, s fotografijo prikažemo videz arheološkega najdišča danes. Pomagamo ustvariti predstave, kako je bilo videti to v preteklosti.

8 Preberemo odlomek iz Bobrov Janeza Jalna (lahko iz izbora Marjete Zorec Utrinki iz slovenske zgodovine, Zgodbe iz naše davne preteklosti) in se pogovorimo.

9 Učenci samostojno v skupinah iščejo po literaturi, na spletu podatke, risbe, ki prikazujejo način življenja v obravnavanem obdobju. Rišejo prizore iz življenja ljudi ali jih modelirajo, rišejo, zaigrajo … Ali pa vsaka skupina obravnava drugo obdobje: ena kameno dobo, druga bakreno, tretja železno.

10 DELOVNI ZVEZEK 4 , 5 , 6

11 Domače delo – uporaba metode petih P­jev za domače učenje.

učbenik & 53–54

Ogled časovnega traku in primerjanje s časovnima trakovoma prejšnje teme: kateri prikazuje najdalj­še/najkrajše obdobje, kateri najstarejše/najmlajše, o katerem obdobju vemo največ/najmanj.Učenci preletijo besedilo in si ogledajo fotografije. Pogovor o temi.Podrobno, lahko glasno branje in pogovor o posameznih odstavkih in fotografijah.

delovni zvezek & 49–50

1 Učence usmerjamo v natančno opazovanje in opisovanje (podolgovati predmet, votel, dve luknjici, vidimo samo del predmeta, zlomljen na obeh koncih …) in razlikovanje opisa od domnev (iz česa je, čemu je bil predmet namenjen, koliko je velik …).

2 Pred risanjem si učenci pogledajo več slikovnih prikazov ljudi v kameni dobi.

3 Učenci naj odgovarjajo samostojno, ker pa je vprašanje zahtevno, se prej pogovorimo. Usmerimo jih, naj razmišljajo o spremembi prehrane, bivališč, orodja, orožja, oblačil …

4 Naloga je primerna za radovednejše učence, ki poiščejo podatke v dodatni literaturi. Nekaj odgovo­rov je tudi v lanskem učbeniku Družba in jaz 1, tema Nastanek naših krajev v preteklosti.Rešitve:železna doba – gradišče, čeladabakrena doba – mostiščekamena doba – jamabronasta doba – gradišče

5 , 6 Nalogi naredijo predvsem šolarji, ki žive na oziroma ob Ljubljanskem barju, kjer je smiselno temo poglobiti s spoznavanjem življenja mostiščarjev.

7 Učenci lahko v skupinah po štiri opišejo delo arheologa, potem pa ga prikažejo v obliki igre vlog. Skupine morda tekmujejo, katera bo delo arheologa najbolje prikazala.

atlas Str. 30: Slovenske dežele v prazgodovini. Učenci približno locirajo domači kraj, lahko ga tudi ozna­čijo, nato preberejo imena najbližjih arheoloških najdišč. Opišejo predmete na risbi, razmišljajo, čemu

96

so bili namenjeni, iz časa so narejeni. Učencem povemo, da na zemljevidu niso označena vsa arheo­loška najdišča v Sloveniji, ampak samo nekatera. Najbližje arheološko najdišče učencem dodatno predstavimo: pokažemo lego na karti domače pokrajine, morda letalski posnetek lege (na spletu npr. zemljevidi Google, geopedia.si) pokažemo fotografije najdb (iz pokrajinskega muzeja), kako je vide­ti najdišče danes.

Risbe na karti predstavljajo naslednje predmete:a) najdbe iz kamene dobe:

■ Divje babe – piščal iz kosti medveda iz okrog leta 50 000 pr. n. št.■ Potočka zijalka – koščene konice za kopja iz okrog leta 40 000 pr. n.št.■ Nevlje pri Kamniku – okostje mamuta iz okrog leta 14 000 pr. n. št.■ Pohorje, Bela krajina, Prekmurje – kamnite sekire iz mlajše kamene dobe (okrog leta 2000

pr. n. št.)■ Notranje Gorice (Ljubljansko barje) – mostiščarska keramika iz okrog leta 1700 pr. n. št.

b) najdbe iz bronaste in železne dobe:■ Volčji Grad – gradišče, utrjeno naselje iz bronaste in železne dobe, nastalo okrog leta 1800

pr. n. št.■ Mušja jama – bojno orožje (sulične osti, sekire, meči, deli čelad, nožev) iz okrog 1200–700

pr. n. št.■ Dobova – amuleti, predmeti, ki so jih ljudje nosili okrog vratu kot obrambo pred zli duhovi,

verjetno iz časa po letu 1000 pr. n. št.■ Ormož – prenosno ognjišče, posoda iz okrog leta 800 pr. n. št.■ Stična – gomile, družinski grobovi, včasih tudi do sto grobov zasutih z zemljo, od 800 pr. n. št.

do začetka našega štetja■ Pobrežje in Most na Soči – fibule, sponke za oblačila; fibula iz Pobrežja je starejša (okoli leta

1000 pr. n. št.), izdelana iz bronaste žice; tista iz Mosta na Soči (Sveta Lucija) je iz 5. stoletja pr. n. št.

■ Novo mesto – keramika iz železne dobe, od 800 do začetka našega štetja■ Vače – situla, lepo okrašena, zato domnevamo, da gre za obredno posodo, v kateri so hranili

pijačo za slavnostne priložnosti (7. do 4. stoletje pr. n. št.)■ Negova – bronaste čelade iz 4. stoletja pr. n. št.

sprotno spremljanje učencev predstavljanje preteklosti, časovna orientacija na traku, delo z literaturo

pripomočki časovni trakodlomek iz Bobrov Janeza Jalna (Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005)

literatura in viri Za učence:Louis­René Nougier: V prazgodovinski dobi, zbirka Kako so živeli, Mladinska knjiga, Ljubljana,

1989.Anne Millard: Ljudje nekoč, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.Giovanni Coselli: Življenje skozi stoletja, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljublja­

na, 1988.Christopher Rice: Otroci skozi čas, Učila, Tržič, 1996.

97

Za učitelje:Arheološka najdišča Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1975.Zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana – arheološka najdiščaPozdravljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, Cankarjev dom, Mestni

muzej, Ljubljana, 1996 (fotografije najdišč, najdb, skice naselij, oblačil, prizorov iz življenja).videoposnetek: Rojstvo prestolnice. Genesis, Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004, DVD

(približno 20 minut); elektronska lokacija/dostop:http://www.ims-info.si/ljubljana/program.php?trailer=1&lang=sl (avgust 2014)DEDI Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si (avgust 2013)Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – (fotografije, filmi, gradivo za otroke…), http://www.

zvkds.si/sl/zvkds/ (avgust 2014)monografije domače pokrajine, posameznih naselij

98

ZGODOVINSKI RAZVOJ

Rimljani v naših krajih

cilji ▶ Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim.

▶ Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride hitro, do drugih počasi.

▶ Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica).

▶ Uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju preteklosti.

▶ Razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo zgodovine.

▶ Poznajo nekaj primerov kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji.

ključne besede stari vek, Rimljani

ključna vprašanja Časovni stroj te bo popeljal v čas Rimljanov. Kako bi se oblekel in kaj bi vzel s seboj, da ne bi bil preveč drugačen? Kaj misliš, na kaj bi se najteže navadil, če bi moral živeti kot drugi otroci? Kaj bi vzel s seboj, da bi najlaže predstavil sodobnost?

predlogi za pouk 1 Iz stare rjuhe izdelamo togo (navodila glej v knjigi Eve Kocuvan Rimljan sem) in oviti vanjo začnemo

pouk.

2 V pogovoru ugotovimo, kateri učenci že imajo predznanje o obdobju Rimljanov in kateri ne.

3 Film – odlomek brez zvoka in brez podnapisov (npr. film Gladiator, http://www.youtube.com/watch?v=oSomiNeUIf Y). Pogovor.

4 Delo s časovnim trakom. Učenci označijo, npr. pobarvajo, stari vek.

5 Delo z učbenikom ali/in drugo literaturo. Primerno je skupinsko delo. Vsaka skupina lahko na drug način (risba, igra vlog, ustvarjalni gib, modeliranje, plakat, risbe za časovni trak …) prikaže življenje v času Rimljanov. Vrsta zamisli je v knjigi Rimljan sem.

6 Atlas

Obdobje, ko je območje Slovenije spadalo v rimsko drža­vo, sovpada z obdobjem starega veka. Iz tistih časov so številne najdbe, ki kažejo na velik napredek v gospodar­skem razvoju in načinu življenja nekaterih slojev prebival­stva (vodovodi, centralna kurjava, ceste, mesta, gledališča, vojska  …). Napredek je omogočil tudi veliko državo, večjo povezanost ljudi na veliko večjem območju in razvoj družbe.

Če so iz časa Rimljanov v domači pokrajini pomembnejše najdbe, temo razširimo in poglobimo. Primerno je pro­jektno učno delo, saj je precej literature za učence in tudi

številni poljudnoznanstveni in umetniški filmi prikazujejo tedanje življenje. Delo z literaturo, slikami, filmi povežemo z obiskom muzeja, ogledom arheoloških ostankov na terenu in z ustvarjalnimi dejavnostmi, skozi katere se učenci vživlja­jo v tedanji način življenja.

Če v domači pokrajini ni vidnejših ostankov iz obdobja Rimljanov, lahko temo razširijo posamezni učenci ali posa­mezne skupine učencev in pripravijo predstavitev, plakate, knjižice, uprizoritve, makete iz različnih področij življenja Rimljanov (šolanje otrok, oblačila, prehrana, hiše, zabave, vojska, potovanja, sužnji …).

99

7 UČBENIK

8 Izdelovanje miselnega vzorca.

9 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 5 , 6

10 Obisk muzeja in/ali arheološkega najdišča iz rimskega časa.

11 Domače delo – uporaba metode petih P­jev za domače učenje.

učbenik & 77–79

Učenci preletijo besedilo, si ogledajo slike. Nato pozorno preberejo besedilo in v vsakem odstavku podčrtajo do tri ključne besede. Iz ključnih besed naredijo miselni vzorec.

delovni zvezek & 51–52

1 Učenci ob zemljevidu Države Evrope v atlasu najprej pobarvajo morje. Nato meje rimske države na kopnem povežejo z rdečo barvo. Kjer je videti, kot da je meja pretrgana, se nadaljuje po reki. Potem pobarvajo rimsko državo in označijo Slovenijo.

2 Učenci odgovorijo samostojno. Če smo bili z njimi v muzeju, naj se učenci najprej v pogovoru poskusijo spomniti, kaj so videli.

3 V učbeniku si najprej ogledajo mozaik, nato narišejo svojega.

4 Če imajo učenci pri imenovanju delov oblačil in opreme težave, najprej skupaj opišemo risbo v učbeniku, imenujemo dele opreme in jih napišemo na tablo. Potem naj v odgovoru posamezne dele opreme čim natančneje opišejo.

5 Odgovor je približno od leta 1 do približno leta 500.

6 Odgovor preverijo v učbeniku.

7 Odgovor: latinsko.

8 Odgovor: MMI.

atlas Str. 31: Zemljevid Slovenske dežele v času Rimljanov:■ Ogled legende, učenci opišejo znake – risbe in jih primerjajo med seboj. Obliko mesta primerjajo

z današnjimi mesti.■ Locirajo domači kraj, lahko ga označijo in poiščejo najbližji prikazan kraj.■ Primerjajo potek cest z današnjim potekom (zemljevid Slovenije na str. 22 in 23).

sprotno spremljanje učencev delo z literaturo, časovnim trakom, skupinsko delo

pripomočki časovni trakfilm Gladiator na youtube, http://www.youtube.com/watch?v=oSomiNeUIf Y (avgust 2014)

100

ZGODOVINSKI RAZVOJ literatura Eva Kocuvan: Rimljan sem = Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994.John Malam: Vse, samo rimski gladiator ne! Krvoločnosti, za kakršne bi bilo bolje, da ne

bi nikoli izvedeli, Didakta, Radovljica, 2002.Fiona Macdonald: Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu,

Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.Christopher Rice: Otroci skozi čas, Učila, Tržič, 1996.Peter Conolly: Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.Anne Millard: Ljudje nekoč, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana: 1989.

101

ZGODOVINSKI RAZVOJ

Življenje na gradu

cilji ▶ Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. ▶ Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica). ▶ Uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju preteklosti. ▶ Razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo zgodovine. ▶ Poznajo nekaj primerov kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji.

ključne besede srednji vek, grad, obramba, vitez

ključna vprašanja Zakaj so začeli graditi gradove in kako so se spreminjali skozi čas? Kako so dečki postali vitezi? Primerjaj viteza, rimskega vojščaka in sodobnega vojaka. Primerjaj življenje grajskih gospa in gospodičen z današnjim življenjem deklic in žensk.

predlogi za pouk 1 Fotografije in risbe (npr. Valvasorjeve litografije) bližnjih gradov iz čim več obdobij. Pogovor o gra­

dovih v domači pokrajini in življenju na njih – razkrivanje predstav učencev.

2 Lega gradov in vzroki zanjo v pokrajini, prikaz na karti domače pokrajine. Slike ali znake za gradove, ki naj jih izdelajo učenci, pritrdijo s kitom na karto.

3 Atlas

4 Čas nastajanja in obrambne vloge gradov prikažemo na časovnem traku; časovno razvrščanje risb, fotografij, pritrjevanje na stenski časovni trak ali na vrvico z označenimi zgodovinskimi obdobji.

5 Skupinsko učenje, delo z literaturo, učbenikom ob srednjeveški glasbi. Glede na dostopno literaturo učenci po skupinah:a) predstavijo posamezne teme iz življenja na gradovih (narišejo, zaigrajo, modelirajo, oblikujejo

miselni vzorec…); primeri tem: gradovi v domači pokrajini (modeliranje v peskovniku – obliko­vanje pokrajine, lega gradov), razvoj gradov – prikaz z modelom (lego kocke, plastelin …), vitezi (risba, igra vlog), vsakdanje življenje (spanje, prehrana, higiena …), prosti čas, orožje in bojeva ­ nje ipd.;

O življenju na gradu imajo učenci že nekaj predznanja. Gra­dove in njihove ostanke vidijo v pokrajini, precej je knjig, televizijskih oddaj, tako umetnostnih kot poljudnoznanstve­nih, na temo gradov, življenje na gradu pa so spoznavali tudi v 2. razredu pri spoznavanju okolja (Okolje in jaz 2). Ker imajo učenci o življenju na gradu pogosto tudi precej nepra­vilnih predstav (kraljeviči, kraljične, pravljično življenje na gradu …), je ugotavljanje predznanja pri tej temi še toliko potrebnejše. Učitelji pa moramo biti kritični pri izbiri učnih virov in učencem prikazati življenje na gradovih in srednji vek čim bolj realistično in nazorno.

Z učno temo znanje učencev poglobimo, predvsem pa uporabimo za pridobivanje časovnih predstav. Časovno urejanje, primerjanje življenja na gradu z življenjem Rimlja­nov in življenjem v sodobnosti ter spreminjanje gradov s tehnološkim razvojem (razvoj orožja  ...) naj bodo glavni poudarki.

Tema je primerna za projektno delo, še posebej če je v bli­žini grad.

102

b) oblikujejo do tri vprašanja na svojo temo, jih zapišejo na skupen plakat in zastavijo ob predstavitvi drugim učencem;

c) ovrednotijo delo (sodelovanje, prispevek posameznika) in rezultat dela skupine.

6 Ogled gradu. Učenci skicirajo njegove dele ali na risbi gradu pobarvajo ohranjene dele, si zamislijo način življenja pred stoletji v njem (ogrevanje, oskrba z vodo, bivalni prostori, kuhinja, gospodarski prostori itd.). Ogledajo si način gradnje (gradbeni material, debelina zidov, stropi, tla, okna …). Po navadi je z gradu lep razgled na okolico. Učenci domnevajo, česa včasih ni bilo tam oz. je bilo drugač­no (železnica, ceste, mostovi, naselja, daljnovodi, tovarne  …). Narišejo skico zemljevida tedanje pokrajine.

Kratka razlaga razvoja gradu. Prikaz stopenj razvoja gradu z metodo ustvarjalnega giba. Odlomki iz literarnih besedil o življenju na gradu. Ponazarjanje besedila z igro vlog.

7 Primerjamo obravnavane vsebine z rimskim časom in sodobnostjo. Pogovor o vzrokih sprememb.

8 UČBENIK

9 DELOVNI ZVEZEK

10 Domače delo – uporaba metode petih P­jev za domače učenje.

učbenik & 80–81

Ogled slikovnega gradiva:– grad Kamen – opis in primerjanje;– turnir – opis slike, preberemo odlomek pesmi in/ali odlomek iz knjige Dušana Kosa Gašper Lam­

berger na viteškem turnirju;– bivalni prostori in življenje grajskih gospa – pogovor.Učenci preletijo besedilo. Nato berejo podrobno, podčrtajo ključne besede (3–5 na odstavek) in obkrožijo besede, ki jih ne razumejo. Neznane besede razložimo.

delovni zvezek & 52–53

1 Pravilni odgovor je Kamen. Vidi se še obrambna vloga gradu (obrambni stolpi, majhna okna, stoji na vzpetini). Grad oz. dvorec Begunje je zgrajen na ravnini, okoli njega je nizek zid, ima velika okna … Namenjen je bivanju, ne obrambi.Naloge 2–4 naj naredijo učenci individualno, nato pa naj primerjajo svoje odgovore.

5 Odgovor poiščejo v učbeniku in atlasu (str. 32, 33).

atlas Str. 32, 33: Na karti Srednjeveška mesta na Slovenskem poiščejo na risbah mest gradove. Ugotovi­jo, kateri gradovi imajo podobne lege (na vzpetini, v okljuku reke, na otoku) in kaj imajo vsi gradovi skupnega (mesto).Na slikovni karti domače naravnogeografske enote opazujejo gradove na karti in na fotografijah. Primerjajo videz, lego gradov. Domnevajo, kateri je najstarejši, najmlajši.

sprotno spremljanje učencev zmožnost vživljanja, natančnost opazovanja, časovna predstavljivost, kakovost vprašanj, uporaba literature

103

pripomočki fotografije in risbe gradov domače pokrajinepeskovnikstenska slikovna karta Slovenijeplastelin, lego kocke, škatle ali drug material za modeliranje gradupapir in kit za pritrjevanje kartografskih znakov na karto

literaturaZa učence:Maja Žvanut: Stoji, stoji beli grad. Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika,

Ljubljana, 2002.Peter Štih: Srednjeveške plemiške zgodbe. Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke,

Mladika, Ljubljana, 2001.Dušan Kos: Gašper Lambergar na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, 1999.Philipe Brochard: V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.Philip Steele: Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999.Philip Steele: Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996.Philip Steele: Zakaj neki so imeli gradovi obrambne jarke in druga vprašanja o srednjem

veku, Pomurska založba, Murska Sobota, 1996.Christopher Gravett: Vitezi, zbirka Svet okrog nas. Pomurska založba, Murska Sobota, 1996.

Za učitelje:Ivan Stopar: Gradovi, zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana: 1991.Ivan Stopar: Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1986.Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, izbrana poglavja.Ivan Jakič: Vsi slovenski gradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine, DZS, Ljub­

ljana, 1999.Fotografije gradov in dvorcev, http://www.gradovi.net/ (avgust 2014)Interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije – sloj gradovi v Sloveniji, http://www.geopedia.si (avgust

2014)

104

ZGODOVINSKI RAZVOJ

Iz življenja v mestih

cilji ▶ Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. ▶ Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica). ▶ Uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju preteklosti. ▶ Razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo zgodovine. ▶ Poznajo nekaj primerov kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji.

ključne besede srednjeveško mesto, tržni dan, meščani, meščanska hiša, način življenja, župan, sodnik, mestne pravice

ključna vprašanja Opiši način življenja obrtnika, trgovca, meščanke … v mestu. Primerjaj srednjeveška in rimska mesta, srednjeveška in sodobna mesta. Zakaj so bile v preteklosti hude nalezljive bolezni pogostejše, kot so danes?

predlogi za pouk Blok ura

1 Preberemo odlomek iz dela Nika Grafenauerja Stara Ljubljana, ki na zabaven način opisuje življenje v srednjeveški Ljubljani, ali odlomek iz knjige Darje Mihelič Meščan sem.

2 Glede na predznanje, ki ga učenci že imajo o srednjeveških mestih, je primerno samostojno skupin­sko delo, ki bo zanimivejše, če se bodo pripravljali na kviz »Kaj vem o srednjeveških mestih?«.a) Ob atlasu, fotografijah ter tlorisih bližnjih mest ugotavljajo značilnosti srednjeveških mest in jih

primerjajo z današnjimi.b) Z učbenikom in delovnim zvezkom pridobijo novo znanje o življenju v srednjeveških mestih.c) Iz učnega gradiva si lahko naredijo kratke izpiske na eni strani lista A4­formata, ki jih bodo lahko

uporabili pri kvizu.

3 Kviz. Pogoj za udeležbo na kvizu so narejene naloge v delovnem zvezku. Vprašanja napišemo na lističe, ki jih učenci naključno izbirajo. Vedno izbira listič in odgovarja drug učenec. Če mu mo ra jo drugi v skupini pomagati, dobi skupina manj točk. Če pa ne vedo odgovora, dobi priložnost za

Predstavimo značilnosti srednjeveških mest: nastanek, lego, arhitekturo. Ustanovitelj je bil mestni gospod, ki je mestu podelil mestne pravice. Bil je lastnik zemljišča, kjer je mesto nastalo. Med mestne pravice je spadala tudi pravica do mestnega obzidja, ki je mesto varovalo pred sovražniki. Mesta so nastala navadno pod gradovi, ob so točju rek, na okljuku reke, ob prehodu čez reko, ob kri­žišču poti, ob cerkvi, ob morski obali ipd. Zaradi obzidij se mesta niso mogla širiti in so bila majhna. Na zunanji stra ­ ni obzidja je mesto varoval še obrambni jarek. Zaradi var nosti so mestna vrata vsak večer zapirali in zjutraj spet odpirali. Sedež mestne uprave je bil v mestni hiši.

Upravo je sprva vodil mestni sodnik, kasneje pa župan. Mestne ulice so bile ozke in zavite, higienske razmere slabe. Ker so bile hiše sprva lesene, je pogosto prihajalo do po žarov. Pozneje so bile hiše zidane, vendar dolgo časa niso imele dimnikov. Zato je bilo še vedno veliko požarov.

Poudarek teme je na načinu življenja ljudi v srednjeveških mestih – delovni dan, prehrana, bivanje, higiena, tržni dnevi. Življenje obrtnikov, trgovcev, vajencev, služinčadi, otrok prikažemo čim slikoviteje in ga primerjamo z današnjim načinom življenja.

105

dodatno točko naslednja skupina. Vprašanja naj zahtevajo kratke in glede izražanja različne odgo vore. Učenci odgovorijo ustno, odgovor skicirajo, uvrstijo na časovni trak, pokažejo na karti, oblikujejo v peskovniku, pokažejo z gibi …Vsaj eno vprašanje za vsako skupino pa naj bo takšno, da lahko poka­žejo odgovor le skupaj, npr. z ustvarjalnim gibom ponazorijo mestno obzidje s stolpom, zaigrajo prizor s srednjeveške tržnice …

učbenik & 82–83

Učenci preberejo besedilo in si ogledajo risbe. V skupinah se pogovorijo o besedilu in risbah.

delovni zvezek & 54–55

Odgovore lahko učenec poišče v učbeniku. Pri skupinskem delu se o odgovorih najprej pogovorijo, nato jih zapišejo. Fotografija pri nalogi 6 prikazuje kužno znamenje.

atlas Str. 40, 41: Opazovanje panoramske risbe Ljubljane in prepoznavanje srednjeveškega jedra. Opi­sovanje njegovih značilnosti in razlik glede na novejše dele.Str. 32, 33: Srednjeveška mesta na Slovenskem. Opazovanje risb mest, opisovanje skupnih značil­nosti in lege.

sprotno spremljanje učencev sodelovanje pri skupinskem delu, delitev dela, prevzemanje zadolžitev

pripomočki zemljevid domače pokrajinerisbe, fotografije, načrt bližnjega mesta s srednjeveškim jedromčasovni trak

literatura Za učence:Niko Grafenauer: Stara Ljubljana, monografija: MIK Trade, N. Grafenauer, Ljubljana, 1992; zvoč­

na kaseta, RTV Ljubljana, 1992; poezija: Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983.Darja Mihelič: Meščan sem. Iz življenja srednjeveških mest, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996.

Za učitelje:Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968–1980.Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995.Darja Verbič: Slovenska mesta. Na mostovih živahnih doživetij, Slovenska turistična organizacija,

Ljubljana, 2002.Darinka Kladnik: Vsa slovenska mesta, ZIP – Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana, 2003.Vladimir Kološa: Slovenska mesta skozi čas = Slovene towns through time, Arhiv Repub like

Slovenije, Ljubljana, 2005.monografije slovenskih mestkrajevni zbornikivideoposnetek: Rojstvo prestolnice, Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004, 2 video DVD­ja

(približno 144 minut); elektronska lokacija/dostop: http://www.ims-info.si/ljubljana/program.php?trailer=1&lang=sl (avgust 2014)

106

ZGODOVINSKI RAZVOJ

Potovanje v novi vek

cilji ▶ Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim. ▶ Spoznavajo, da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok – posledica), ▶ Uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju preteklosti. ▶ Razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo zgodovine. ▶ Poznajo nekaj primerov kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji.

ključne besede novi vek, tehnološki napredek, znanost, tehniška dediščina

ključna vprašanja Kako je iznajdba npr. telefona (mobitela, avtomobila, letala, računalnika, elektrike, robota, cepljenja …) spremenila življenje ljudi? Kako postaneš iznajditelj, raziskovalec? Ali se bodo odkritja, iznajdbe dogajale tudi v prihodnje? Ali lahko ljudje uporabijo odkritja tudi v slabe namene?

predlogi za pouk 1 Časovni trak

2 Samostojno skupinsko delo. Vsaka skupina prikaže z risbami na časovnem traku napredek enega področja: vlaki, avtomobili, letala in rakete, ladje, industrija, prenos sporočil, medicina, prehrana ipd. glede na dostopno literaturo za učence.

3 Pogovor ob izdelkih učencev o raziskovanju, razvoju znanosti, vse daljšem šolanju ipd. kot pogojih tehnološkega napredka. O posledicah, ki jih imajo odkritja na naše vsakodnevno življenje, o nevar­nostih in negativnih posledicah zaradi nepreudarne rabe novih tehnologij in tehnologij, ki omogo­čajo hitro rast človeštva (zloraba genskega inženiringa, spleta, onesnaževanje okolja, uničevanje na ­ravnih okolij in raznovrstnosti življenja, vojaška tehnologija …).

4 UČBENIK

5 DELOVNI ZVEZEK

6 Uporaba metode petih P­jev za domače učenje.

učbenik & 84–86

Časovni trak: imenovanje obdobja, štetje stoletij in pogovor ob sličicah. Kaj, koga prikazujejo sličice? (Primož Trubar, Abecednik, tovorništvo, Janez Vajkard Vavasor, splavarstvo, plavž, Prešeren, parna lokomotiva, hidroelektrarna, avtobus, letalo.) Kakšne so bile posledice posamezne iznajdbe, napred­ka za življenje posameznika, za slovenski narod?

V prejšnjih razredih so učenci spoznavali bližnjo pretek­ lost prek življenja starih staršev in prastarih staršev, zdaj pa damo poudarek tehnološkemu razvoju. Poudarimo raz ­ voj zna nosti in tehnološki napredek, ki sta močno spreme­nila način življenja ljudi. Vzroki in posledice sprememb ter

konstantnost spreminjanja načina življenja ljudi naj bodo v os predju. Ker je zadnje stoletje tudi filmsko in fotograf­sko dokumentirano, je najbolje izhajati iz slikovnih virov. Priporočljiv je pester izbor tem, ki jih učenci vzporedno samostojno obravnavajo po skupinah.

107

Pogovor ob fotografijah. Kaj prikazujejo? Kakšno je bilo opravilo pred prikazano iznajdbo? Kako se bo morda razvijalo v prihodnje?Tiho branje besedila.

delovni zvezek & 55

1 Odgovor (žeblji) najdejo v učbeniku na str. 7.

2 Parna lokomotiva.

3 Odgovor poiščete v monografijah o domačem kraju ali pri najstarejših krajanih.

4 Časovno razporejeni odgovori: kočija, prva slovenska knjiga, plavž, vlak, avto, letalo, tranzistor, tele­vizija, jedrska centrala v Krškem, računalnik.

atlas Str. 28, 29: Industrijska proizvodnja je posledica tehnološkega razvoja v novem veku. Učenci ob karti ponovijo vrste industrije ter značilnosti industrijske proizvodnje.

sprotno spremljanje učencev uporaba časovnega traku, delo z literaturo, skupinsko delo

pripomočki časovni trakvideoposnetek: Rojstvo prestolnice (Ljubljana v dobi industrializacije, Od prve svetovne vojne do danes), Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004, DVD; elektronska lokacija/dostop: http://www.ims-info.si/ljubljana/program.php?trailer=1&lang=sl (avgust 2014).videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva doku­mentarnih filmov Rudija Klariča, Cultura Europaea, Ljubljana, 1994.videoposnetek: Nataša Golob: Podobe preteklosti, Orion film, Ljubljana, 1997.

literatura Za učence:Utrinki iz slovenske zgodovine. Od reformacije do leta 1848, zbirka Ali veš?, Karantanija,

Ljubljana, 2005.Richard Platt: V začetku ­­­. Skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega. Slovenska knjiga,

Ljubljana, 2001.Steve Parker: Letenje, zbirka Okno v svet, Domus, Ljubljana, 1990.Giovanni Coselli: Življenje skozi stoletja, zbirka Okno v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljublja­

na, 1988.Christopher Rice: Otroci skozi čas, Učila, Tržič, 1996.Iznajdbe, zbirka Moji prvi koraki. S prvo enciklopedijo do učenosti, Pomurska založba, Murska

Sobota, 1995.Jim Hatfield: Strah in groza. Bolan! O bolezni in zdravljenju, DZS, Ljubljana, 1996.

Za učitelje:monografije domače pokrajinekrajevni zbornikiMartin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga: Ljubljana, 2001.Tadej Brate: Tehniški spomeniki, zbirka Slovenska dediščina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991.

108

SLOVENCI SKOZI ČASSLOVENCI SKOZI ČASOkvirni čas: 18 ur

STANDARDI ZNANJA

Učenec:– pozna nekaj temeljnih obdobij in dogajanj v slovenski preteklosti,– zna prikazati in kronološko urediti nekatere sledove slovenske preteklosti,– zna opisati življenje ljudi v preteklosti in ga primerjati z današnjim,– zna uporabiti strategije za spoznavanje preteklosti (npr. delo z različnimi besedili, slikovnim gradivom in drugimi –

viri, časovni trak, muzeji),– pozna nekaj primerov naravne in kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji,– razloži pomen slovenske naravne in kulturne dediščine, sprejema pomen slovenstva kot del svetovne kulturne različ nosti.

V učnem načrtu so teme navedene kot izbirne, s poševnim tiskom. To pomeni, da lahko kakšno tudi izpustimo ali kakšno dodamo, razširimo npr. glede na lokalno zgodovino ali ob obletnicah (npr. 500 let kmečkih uporov na Tolminskem).

Pri novi učni snovi bo osrednja metoda razlage, ki pa jo bomo popestrili in konkretizirali z različnimi primeri ob pomoči literature, filmov, slik. Slikovni časovni trak in zemljevidi bodo nujni učni pripomočki. Priporočamo, da vsak učenec izde­la svoj časovni trak (dolg 2,1 m) in vanj sproti vnaša dejstva. Trak bo neprestano povezoval teme v celoto, ob pogostem delu z njim pa bodo učenci razvijali zgodovinske časovne predstave. Predlagamo, da skozi celoten vsebinski sklop glasno beremo zgodovinske povesti, npr. Martin Krpan, Jurij Kozjak, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Učiteljica Breda, Črni bratje, Seliškarjeve Mule  ... Beremo pri pouku predmeta družba, v podaljšanem bivanju in ob vsaki priložnosti. Morda prebere določeno delo le skupina učencev ter njihovo obnovo dela, razmišljanje o času vključimo že v obravnavo nove teme. Podobno naredimo s filmi. Že na začetku sklopa svetujemo, katere filme naj si ogledajo in do kdaj. Lahko jim damo podrobnejša navodila: kaj naj si zapišejo (naslov, ime in priimek režiserja, glavnih igralcev, datum izdelave …,), na kaj naj bodo pozorni (življenje ljudi v tistem času – hiše, prehrana, oblačila, potek dneva, kako so živeli otroci, kako odrasli, teh­nologija opravil, način potovanja…). Primeri filmov: Ne joči Peter, Kaplan Martin Čedermac, Bratovščina sinjega galeba, Pastirci, film iz serije o Prešernu, Primožu Trubarju …

Tematski sklop je zelo zahteven, ker je v ospredju politična zgodovina, zgodovina nastajanja in propadanja držav na našem ozemlju, ohranjanja slovenstva, narodnega prebujanja vse do samostojne države Slovenije. Učenci še nimajo razvi­tih časovnih predstav, predvsem pa so to zanje abstraktne vsebine. Zato bomo teme povezovali s konkretnimi primeri, te pa uvrščali v časovni trak. Pozorni moramo biti na učne cilje in standarde, da ne bomo od učencev preveč zahtevali. Učenci, ki bodo ob koncu tematskega sklopa znali navesti obravnavane teme in jih v pravem zaporedju uvrstiti v časov­ni trak, bodo že dosegli minimalni standard znanja. Ker je osrednji vsebinski učni cilj tematskega sklopa zelo odprt in širok, bomo pri vsaki učni enoti cilj razčlenili in konkretizirali.

UČNI CILJ

Učenci:– poznajo nekatera temeljna obdobja in dogajanja iz slo­

venske preteklosti,– uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju pre­

teklosti,– razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo

zgodovine,– pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih

sprememb skozi preteklost,– poznajo dejavnosti pokrajinskega muzeja.

109

SLOVENCI SKOZI ČAS

Naselitev Slovanov, Karantanija, sprejem krščanstva

cilji ▶ Spoznavajo pojme pogan, pokristjanjevanje, razliko med Slovani in Slovenci. ▶ Vedo, kaj je Karantanija, kje je bila in kdaj. ▶ Znajo na zemljevidu pokazati Koroško. ▶ Prepoznajo obred ustoličevanja.

ključne besede Slovani, naselitev, Karantanija, knežji kamen, ustoličevanje, pokristjanjevanje

ključna vprašanja Kako so se imenovali naši predniki? Kdaj so se priselili na ozemlje vzhodnih Alp? Ali je bilo to ozemlje nenaseljeno? Kako se je imenovala kneževina, ki so jo ustanovili? Kaj je ustoličevanje in kako je potekalo? Kakšne vere so bili?

predlogi za pouk 1 Prazen časovni trak in slikovno gradivo ter ključne besede, ki jih učenci uvrstijo po svoji presoji na

časovni trak. Napak ne popravljamo, če imamo možnost, njihov izdelek fotografiramo, da ga bomo ob koncu tematskega sklopa lahko ponovno pogledali. Sicer pa je namen dejavnosti, da ugotovimo, s katerimi predstavami si učenci pri delu pomagajo, učenci pa se srečajo s ključnimi besedami in dejavnostjo, ki jo bodo znali ob koncu sklopa uspešno opraviti.

2 Predstavitev celotnega vsebinskega sklopa: teme, način pouka, učni cilj, način in kriteriji preverjanja znanja. Učenci prelistajo učbenik.

3 Učenci izdelajo svoje časovne trakove dolžine 2,1 m, širine 10–15 cm, odvisno od papirja, ki ga imamo. 2 m (200 cm) predstavlja 2000 let, 10 cm predstavlja 100 let. Trak razdelijo na stoletja s črtami na vsakih 10 cm. Na zgornji del traku napišejo stoletja (leto 1, 100, 200, 300, 400 … 2000, 2100), na oba konca traku narišejo puščice. Na spodnjem delu traku označijo stari, srednji in novi vek npr. z vodoravnimi črtami treh različnih barv. Pri tem si pomagajo s trakom v učbeniku na str. 77. V trak vnesejo tudi nekaj znanih vsebin za orientacijo (risbo Rimljana, gradu, lokomotive, kakršne so v učbeniku, ali druge ustrezne).

4 Branje izbrane zgodovinske povesti. Učence seznanimo s povestjo, ki se dogaja v preteklosti in jo bomo glasno brali (tudi) pri urah družbe skozi celoten zgodovinski sklop. Čas dogajanja povesti označimo na časovnem traku.

5 Priporočimo jim knjige, filme, ki naj jih preberejo, pogledajo do določenih datumov ter povemo, kako bomo nagradili njihovo sodelovanje pri pouku glede na prebrano, pogledano.

6 Razlaga učne snovi (selitev Slovanov iz Vzhodne Evrope, naselitev, Karantanija, ustoličevanje) ob zemljevidu Evrope, časovnem traku in risbah v knjigi Tu bo naš dom.

7 Ogled filma – prizori iz življenja, ustoličevanje. Ker so filmi delani za starejše učence ali odrasle, pri­kažemo samo odlomke, lahko brez tona. Pomembno je, da učenci pridobijo vizualne predstave. Pogovor.

110

8 UČBENIK

9 Atlas

10 Igranje vlog – prikaz ustoličevanja. Učence razdelimo na skupine in vsaka prikaže obred, ki je pred­stavljen v učbeniku. Učenci se naučijo besedilo na pamet ali pa določimo igralce, ki nemo prikazuje­jo dogajanje ob glasnem branju besedila drugih učencev.

11 Razlaga pokristjanjevanja in izgube samostojnosti Karantanije.

12 Časovni trak – učenci narišejo, prilepijo risbe, zapišejo na svoj trak obdobje naselitve in Karantanije. Pomagajo si s časovnim trakov v učbeniku.

13 DELOVNI ZVEZEK

učbenik & 87–89

Hiter pregled teme.

Branje časovnega traku. Kako dolgo je potekalo naseljevanje, kako dolgo je obstajala Karantanija, pred koliko leti se je to dogajalo?

Branje zemljevida. Ali je Karantanija segala na sedanje ozemlje Slovenije? Kje je bilo njeno središče? (Karniolci so bili tudi Slovani, vendar so bili sprva pod Obri v obrski državi in nato verjetno kot plemenska kneževina Kranjcev pod frankovsko oblastjo. Siva in zelena barva na karti so območja, ki so jih naselili Slovani, na severu so Čehi in Moravani, na jugu Hrvati. Obri so kmalu izginili, ozemlje so zasedli Madžari.)

Glasno branje besedila, pogovor po odstavkih.

delovni zvezek & 56–57

Odgovore na vse naloge najde učenec v učbeniku.

1 Poljedelstvo, živinoreja.

2 Na območju sedanje Koroške v Avstriji.

3 Ker je malo prostora, naj učenci iz opisa ustoličevanja v učbeniku izluščijo do 10 ključnih besed oz. besednih zvez. Primer: kmet, knežji kamen, novi knez v kmečkem oblačilu, darilo kmetu, prisega, udarec z mečem v štiri smeri neba, pije vodo iz klobuka.

4 Opis Slovana je v učbeniku, Obra pa si lahko zamišljajo po svoje, morda na konju. Kako so bili vide­ti barbari, si lahko učenci pogledajo tudi v otroških zgodovinskih enciklopedijah, npr. v knjigi Življe­nje skozi stoletja (zbirka Okno v svet).

5 Misijonarji.

6 Leta 820.

atlas Str 22, 23: Na zemljevidu Slovenije učenci poiščejo in s svinčnikom označijo Celovec, Gospo Sveto (Maria Saal), Krnski grad (Karnburg). Lego najprej pokažemo in označimo na stenski karti.

sprotno spremljanje učencev predstavljivost, igra vlog, razumevanje časovnega traku

111

pripomočki stenski časovni trak, povečane fotokopirane slike iz učbenika ali od drugod (npr. ustoličevanje, grbi Kranjske, Štajerske, Koroške, Goriške, beneški lev, taborska cerkev, turški konjenik, spomenik kmeč­kim uporom, Primož Trubar, plakat tabora, spomenik padlim v prvi ali drugi svetovni voljni, fotogra­fija razglasitve samostojne Slovenije)papir, lepilni trak za izdelovanje časovnih trakov učencev in manjše kopije sličic za označitev zgodo­vinskih vekovzemljevid Evropevideoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva doku­mentarnih filmov Rudija Klariča, del 6, Knežji kamen, Cultura Europaea, Ljubljana, 1994zgodovinska povest, ki jo bomo glasno brali skozi ves tematski sklop

literatura in viri Za učence:Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karan­

tanija, Ljubljana, 2005.Timotej Knific: Tu bo naš dom, Mladika, Ljubljana, 1998.otroške zgodovinske enciklopedije (npr. Giovanni Coselli: Življenje skozi stoletja, zbirka Okno

v svet, Domus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.)

Za učitelje:Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga: Ljubljana, 2001.videoposnetek: Miha Knific idr.: Z vzhoda = From east, dokumentarni film, Strup, Ljubljana, 2004,

video DVD (približno 28 minut).videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva doku­

mentarnih filmov Rudija Klariča, del 6, Knežji kamen, Cultura Europaea, Ljubljana, 1994, videokaseta (približno 41 minut).

112

SLOVENCI SKOZI ČAS

Slovenske dežele v okviru sosednjih držav

cilji ▶ Spoznavajo nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti.

▶ Vedo, da se državne meje skozi zgodovino spreminjajo.

▶ Znajo našteti države, pod katerimi je bilo ozemlje sedanje Slovenije v preteklosti.

▶ Vedo, da se dolgotrajnejše meje odražajo v pokrajini in življenju ljudi tudi potem, ko mej ni več.

ključne besede nemška država, Beneška republika, Madžari; dežele Štajerska, Kranjska, Goriška

ključna vprašanja V okviru katerih sosednjih držav so bile slovenske pokrajine v preteklosti? Na katere dežele se je delilo ozemlje sedanje Slovenije, ki je bilo pod nemško državo? Kako se to kaže danes?

predlogi za pouk 1 Ponovimo zadnjo temo. Vsi učenci stojijo. En učenec postavi vprašanje na temo in pokliče drugega

učenca. Ta odgovori in pokliče tretjega učenca, ki potrdi odgovor ali ga dopolni in postavi naslednje vprašanje naslednjemu učencu … Učenci, ki so že sodelovali, sedejo. Ponavljanje traja toliko časa, da sedejo vsi učenci.

2 Ob časovnem traku. Pod katerimi državami so bile slovenske pokrajine po koncu Karantanije? Učen­ce motiviramo za samostojno delo.

3 Samostojno delo učencev z učbenikom in delovnim zvezkom.

4 Skupaj preverimo odgovore in se ob vsakem vprašanju iz delovnega zvezka obširneje pogovorimo. Učenci pokažejo približne meje in dežele na zemljevidu Slovenije. Pogovor o sledeh nekdanjih meja; še vedno delitev na Gorenjce, Dolenjce, Štajerce, Notranjce, Primorce, Korošce; stara imena regij ostajajo živa …

5 Atlas

6 Delo s časovnim trakom. Na stenskem traku, učenci pa na svojih označimo celotno obdobje, ko so bile naše pokrajine pod sosednjimi državami, tj. do začetka prve svetovne vojne leta 1914. Znotraj ne razčlenjujemo podrobneje. Napišemo le »Slovenske dežele pod oblastjo Nemcev (Avstrijcev), Benečanov in Madžarov«. V to obdobje na traku nalepimo slike krilatega beneškega leva in grbe dežel.

7 Za domače samostojno delo učenci zberejo risbe različnih grbov dežel, grofov z našega ozemlja in jih predstavijo (plakat, projekcija, razstava ...).

Osnovno sporočilo teme je, da po Karantaniji, državi naših prednikov Slovanov, na tem ozemlju ni bilo samostojne

države Slovencev. Vendar sta se slovenski jezik in slovenska kultura ohranjala in razvijala kot pri drugih ljudstvih.

113

učbenik & 90–91

Samostojno delo v parih ali individualno z učbenikom in delovnim zvezkom. Učenci preberejo besedilo v učbeniku in odgovorijo na vprašanja v delovnem zvezku.Pogovor ob karti na str. 90. Učenci naštejejo dežele, na katere je bilo razdeljeno sedanje ozemlje Slovenije. Del katere dežele je bila domača pokrajina? Pod katero državo je spadala?

delovni zvezek & 57

Vse odgovore najdejo učenci v učbeniku.1 V nemško cesarstvo, pod Madžare (v Ogrsko, tedaj se ni imenovala Madžarska), pod Beneško

republiko.2 Prekmurje.3 Glede na osrednjo Slovenijo je to pokrajina na drugi strani – prek Mure.4 Koper, Izola, Piran.5 Na beneško oblast, znak Beneške republike.6 V Benetke. Drugam so je smeli izvoziti en star, kar je 80 litrov.7 Gorenjska, Notranjska, Dolenjska.

atlas Str. 36: Zemljevid Slovenske dežele pod Avstro­Ogrsko. Kaj je na zemljevidu enako, kot je zapisano v učbeniku, in kaj je že drugače, saj prikazuje zemljevid čas pred približno 100 leti, tj. čas pred prvo svetovno vojno? Učenci uporabijo novo znanje ali pa primerjajo karto v atlasu s karto v učbeniku. (Celotno ozemlje sedanje Slovenije je bilo pod Avstro­Ogrsko. Slovenija je bila razdeljena na dežele, Prekmurje je bilo še vedno pod Madžari, obsredozemska mesta pa niso bila več pod Benečani.)

sprotno spremljanje učencev postavljanje vprašanj, delo z učbenikom, funkcionalno branje

pripomočki stenski časovni trak, risbe, napisi za pritrjevanjestenski zemljevid Slovenije

literatura Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga: Ljubljana, 2001.

114

SLOVENCI SKOZI ČAS

Turški vpadi in gradnja protiturških taborov

cilji ▶ Spoznavajo vlogo protiturških taborov, grmad in življenje kmetov v preteklosti. ▶ Se urijo v prikazu grajene pokrajine v peskovniku. ▶ Se orientirajo v času ob uporabi časovnega traku.

ključne besede turški vpadi, protiturški tabori, grmade

ključna vprašanja Iz katere smeri so vpadali Turki na naše ozemlje? Kam so se ljudje zatekli pred Turki? Zakaj so se jih ljudje tako bali?

predlogi za pouk 1 Branje odlomka povesti Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, slovenski janičar.

2 Razlaga turških vpadov in protiturških taborov ob stenskem zemljevidu Slovenije in časovnem traku. Navedemo primere protiturških taborov, grmad, gradov, obzidanih mest v domači pokrajini.

3 V Atlasu Slovenije učenci preštejejo, koliko krajevnih imen je povezanih s tabori in grmadami. Ob tem se pogovorimo o vlogi imenskega kazala ter ponovimo vlogo koordinat in mreže na kartah.

4 UČBENIK

5 Atlas

Prvi turški vdori na slovensko ozemlje so se začeli že v začet­ku 15. stoletja (1408, 1411, 1415). Glavni namen je bilo ropanje. V drugem obdobju, 1469–1483, so nameravali Turki s svojimi vpadi naše dežele tako izčrpati, da bi jih lahko osvojili. To je bilo obdobje najštevilnejših in najtežjih vpadov. Nekateri so bili kratkotrajni, drugi so trajali po šti­rinajst dni in tudi mesec, zajeli so veliko območje in povzro­čili veliko opustošenje. Naslednji val pogostih vpadov je bil v 16. stoletju, zlasti po letu 1526. S pogostimi vpadi je hotel sultan z majhno vojsko in ropanjem izčrpati habsburške dežele na jugu, da ne bi mogle prihiteti na pomoč cesarskim četam na severu, kjer so Turki želeli zavzeti Dunaj. Po ne ­uspešnih vpadih proti Dunaju pa se je moč vpadov zmanj­šala, razen v Prekmurju.

Turški vpadi so povzročili obrambno organizacijo napada­nih dežel. Trgi so bili povzdignjeni v mesta, ki so zgradila ob zidja. Na krajih, primernih za obrambo, so zgradili tabore. Nekateri so bili precej veliki. Imeli so več obrambnih stolpov,

obzidje, jarek in sprejeli so tudi več kot tisoč ljudi. Plemstvo je izoblikovalo vojaško organizacijo, ki je imela izključno obrambni značaj. Tako so se slovenske dežele združile v trdno celoto. Plemiči so glede na svoje dohodke morali priskrbeti določeno število konjenikov in pešakov, zadnji so bili kmetje. V boj so lahko klicali vsakega 30., 20., 10., 5. ali nekaj časa celo vsakega 3. za orožje sposobnega moškega.

Turška opustošenja so zmanjšala število zlasti kmečkega prebivalstva, kar je bil vzrok za novo kolonizacijo, zlasti pri­hod prebegov – ljudi, ki so se umikali s turškega ozemlja (Uskoki, Vlahi). V zameno za vojaško službo so imeli pre­begi posebne privilegije.(Povzeto po: »Turki vdirajo čez mejo«, v: Dokumenti slo­venstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 113–118.)

Zgornje besedilo z letnicami je namenjeno učitelju, ne učen­cem, zaradi lažjega uvrščanja teme v vsebinski sklop in na časovni trak.

115

6 Samostojno delo učencev z delovnim zvezkom (razen naloge 2) in učbenikom.

7 Domače delo – uporaba metode petih P­jev za domače učenje.

8 Modeliranje srednjeveške pokrajine v peskovniku ob srednjeveški glasbi. Učenci izdelajo iz plastelina ali podobne mase nekaj gradov, nekaj taborov, mesto, nekaj vasi, več grmad. Delo razdelimo. Natanč­no se dogovorimo o velikostih. Najbolje je, da izdelamo za merilo primer gradu ali/in obzidje mesta, vanj morajo postaviti še hiše, cerkev. Ob tem ponovijo znanje o srednjeveških mestih in gradovih, morda si ogledajo risbe v slikovnih enciklopedijah. Izdelke izdelujejo v majhnih skupinah. Mesta, vasi, gradove, tabore, grmade samostojno razporedijo po pokrajini, pri tem naj razmišljajo o najboljši legi za nastanek mest, gradov, grmad in izbrano lego utemeljijo.

9 Časovni trak. Učenci na svoje časovne trakove narišejo risbo, po svoji izbiri, ki bo označevala turške vpade.

10 Domače delo – DELOVNI ZVEZEK 2

učbenik & 92–93

Slikovno gradivo pregledamo v šoli in se o njem pogovorimo. Smeri turških vpadov se najlaže razu­me ob tridimenzionalni karti, na kateri pogledamo prehodnost sveta (smer dolin, podolij, nižji prevali).Protiturški tabor učenci opišejo in primerjajo z gradovi ob fotografijah v atlasu.Ob sliki bitke pri Sisku opišejo način vojskovanja v preteklosti.Pri domačem delu z učbenikom uporabijo postopek petih P­jev.

delovni zvezek & 58–59

Učenec najde večino odgovorov v učbeniku. Priporočamo samostojno delo. Pri nalogi 4 potrebuje Atlas Slovenije (1 : 50 000), pri nalogi 7 pa poznavanje Jurčičeve povesti Jurij Kozjak.

1 Protiturški tabori so utrjene cerkve (zidovi z obrambnimi stolpi), gradili so jih kmetje.

2 Domače delo ali risanje ob poslušanju odlomka iz Jurija Kozjaka.

3 Kraje bodo učenci našli na podrobnejšem zemljevidu Slovenije. V koledarju z imeni svetnikov lahko ugotovijo, kdaj je dan sv. Mihaela (29. september). Na karti Smeri turških vpadov v učbeniku, str. 119, pa poiščejo smer tega vpada.

4 Več kot 30 imen. (Vsaka koordinata ob imenu v imenskem kazalu pomeni drug kraj.)

5 Ime izhaja od kurjenja grmad (kresov), s katerimi so signalizirali prihod Turkov.

6 To so bili turški pešaki, večinoma ugrabljeni, poturčeni in vojaško izurjeni fantje.

7 Če povesti učenci ne poznajo, preberemo nekaj odlomkov.

atlas za družbo Učenci v atlasu poiščejo fotografijo, ki prikazuje protiturški tabor (str. 54 – Hrastovlje).

sprotno spremljanje učencev modeliranje – upoštevanje velikostnih razmerij, izbiranje lege objektov, razumevanje pomena lege v prostoru

116

SLOVENCI SKOZI ČAS pripomočki Atlas Slovenije (1 : 50 000), Mladinska knjiga, Ljubljana.peskovnik, plastelin ali glina, raznobarvne vrvicepovest Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, slovenski janičar

literatura Za učence:Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karan­

tanija, Ljubljana, 2005 (v delu je tudi odlomek iz povesti Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, slovenski janičar).

mladinske zgodovinske enciklopedije z risbami srednjeveških mest, vasi, gradov …

Za učitelje:Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.Martin Ivanič: Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga: Ljubljana, 2001.Vasko Simoniti: Turki so v deželi že, Mohorjeva družba, Celje, 1990.Peter Fister. Arhitekture slovenskih protiturških taborov, Slovenska matica, Ljubljana, 1975.

117

SLOVENCI SKOZI ČAS

Položaj kmetov v preteklosti in kmečki uporiTemo lahko obravnavamo tudi v okviru tematskega sklopa Preteklost domače pokrajine, ko učenci spoznavajo življenje na gradu in življenje v mestu.

cilji ▶ Spoznavajo položaj kmetov v preteklosti in kmečke upore. ▶ Se urijo v delu s časovnim trakom in orientaciji v času. ▶ Primerjajo življenje v preteklosti z življenjem v sodobnosti.

ključne besede dajatve kmeta in tlaka, kmečki upori

ključna vprašanja Kakšno je bilo delo kmeta ob koncu srednjega veka v primerjavi z današnjim kmetovanjem? Kakšne obveznosti je imel kmet? Zakaj so se kmetje upirali? Zakaj kmečki upori niso bili uspešni?

predlogi za pouk 1 Pogovor o tihotapstvu Martina Krpana kot dodatnem zaslužku kmetov in napoved teme.

2 Razlaga ob slikah iz Ilustrirane zgodovine Slovencev za otroke – Polje, kdo bo tebe ljubil. Kak odlo­mek preberemo. Pogovor.

3 UČBENIK – karta Kmečki upori na str. 121 in stenska karta Slovenije.

4 Ponovitev ob pravilnih in nepravilnih trditvah, tako da učenci z nebesednimi znaki vsi hkrati odgo­varjajo.

5 Uvrstitev obdobja največjih kmečkih uporov na časovne trakove, na stenskega in trakove učencev.

6 Prikaz kmečkih uporov v maketi srednjeveške pokrajine. Oblikovanje figuric kmetov in vojske zemlji­ških gospodov iz plastelina. Prikaz npr. obleganja gradu. Glasbena spremljava: Puntarska – Le vkup, le vkup uboga gmajna.

7 Prikaz prizorov iz življenja kmetov (delo s preprostimi orodji, oddajanje pridelka, zapisovanje v urbar, rokodelstvo, trgovanje, tovorništvo …) z ustvarjalnim gibom.

8 Samostojno delo z učbenikom in delovnim zvezkom.

učbenik & 94–95

Karta Kmečki upori: Največji kmečki upori so zajeli velika območja in so trajali tudi več mesecev. Poleg treh velikih uporov, ki so zahtevali dobro načrtovanje in organizacijo, saj so povezali tisoče kmetov na velikem območju, pa je bilo še veliko manjših uporov (okoli 150). Čeprav so bili kmet je premagani, pa je že neprestana možnost upora vendarle ovirala skrajno izkoriščanje in še večje

118

SLOVENCI SKOZI ČASnaraščanje dajatev. Učenci opišejo območja posameznega upora ter razmislijo, kako so se kmetje na tako velikih območjih obveščali, se dogovarjali in kako bi se lahko danes.Samostojno branje besedila in delo z delovnim zvezkom.

delovni zvezek & 59–60

Pri vseh vprašanjih najdejo učenci odgovore v učbeniku. Primerno je samostojno individualno delo ali delo v dvojicah.

1 Dajatve (žito, lan, vino, sir, jajca, perutnina), ob smrti gospodarja dajo vola ali kravo, tlaka (tudi do 200 dni), denar.

2 a) večina Slovenije razen Prekmurja in dela zahodne Slovenijeb) vzhodna Slovenijac) zahodna Slovenija

3 Cepec (orodje za ročno mlačev, dve zvezani palici), kij (kratka palica z odebeljenim koncem), kosa (orodje za košnjo), vile (orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sena, gnoja). Risbe kmečkih orodij si lahko ogledajo učenci v knjigi Polje, kdo bo tebe ljubil.

4 Kmetje so dobili denar s prodajanjem dela pridelka, z obrtjo, s trgovanjem (npr. suha roba), s tovor­ništvom.

5 Kmečki upori se niso uspešno končali, saj so bili kmetje slabo oboroženi in niso bili izurjeni za boj.

sprotno spremljanje učencev predstavljivost preteklosti, orientacija na časovnem traku

pripomočkipeskovnik z maketo srednjeveške pokrajine, plastelinstenski časovni trak, risba kmečkega upora ali pa tri risbe za tri velike uporePuntarska, z besedilom: http://www.youtube.com/watch?v=JO2ms-1k91k (avgust 2014)

literaturaZa učence:Darja Mihelič: Polje, kdo bo tebe ljubil, zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladi­

ka, Ljubljana, 1997.Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karan­

tanija, Ljubljana, 2005.

Za učitelje:Bogo Grafenauer: Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem. Slovenski kmeč­

ki upor 1515 in hrvaško­slovenski kmečki upor 1572/73, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1974.

Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (geslo kmečki upori).

119

SLOVENCI SKOZI ČAS

Naša prva tiskana knjiga

cilji ▶ Spoznavajo pomen reformacije, Primoža Trubarja in prve slovenske knjige.

▶ Se urijo v delu s časovnim trakom in orientaciji v času.

▶ Primerjajo nastajanje knjig v preteklosti in v sodobnosti.

ključne besede Primož Trubar, reformacija, prva slovenska knjiga, rokopisi, tisk

ključna vprašanja Kako so nastajale knjige v srednjem veku? Kakšen je pomen reformacije za Slovence? Kdo je napisal prvo slovensko knjigo?

Temo lahko obravnavamo ob dnevu reformacije 31. ok ­tobra, še bolje 8. junija na dan Primoža Trubarja. V tem vsebinskem sklopu potem samo ponovimo glavna spozna­nja ter temo uvrstimo v časovni trak.

Preden je Gutenberg v 15. stoletju iznašel tisk, so knjige prepisovali na roke. Zato je bilo knjig malo in so bile zelo dragocene. Le malo ljudi je znalo brati. Samostani, posebej cistercijanski, so imeli skriptorije ali prepisovalnice (prosto­re za prepisovanje knjig), v katerih so delali pisarji, ki so knjige prepisovali, in iluminatorji, ki so slikarsko krasili roko­pise. Največkrat so bili ti iz vrst domačih menihov. V stiškem samostanu, kjer je nastalo največ knjig, pa so vabili pisarje in iluminatorje od drugod, vsi niti niso bili menihi. Knjige so pisali na pergament, ne na papir. Pergament so izdelova­li pergamentarji iz ovčjih kož. Pomembno je bilo pravilno strojenje, da je nastal gladek pergament. Knjige na perga­mentu so veliko trajnejše kot na papirju. Knjigovezi so liste zvezali v knjige.

Tiskanje s premičnimi tiskanimi črkami je v Evropi razvil Nemec Gutenberg. Leta 1456 je bila dokončana prva večja tiskana knjiga, latinska Biblija. Kovinske črke so vlivali v bakrene kalupe. Posamezne črke so ročno stavili drugo ob drugo v vrsto in jih zlagali v obliko strani. Sestavljeno stran so namazali s tiskarsko barvo in v ročni stiskalnici tiskali posamezne liste papirja ali pergamenta. Natisnjene liste so obrezali in jih vezali v knjige. Čeprav je bil postopek po ­stavljanja strani še vedno počasen v primerjavi z današnjimi, pa je bil v tistih časih revolucionaren, saj so lahko potem v primerjavi s pisanjem veliko hitreje odtisnili stran, pa ne le eno, ampak veliko strani.

Primož Trubar (1508–1586), začetnik slovenskega knji ž­nega jezika, se je rodil na Rašici. Šolal se je na Reki, v Salz­burgu, v Trstu in na Dunaju. Leta 1530 je bil posvečen v duhovnika. Služboval je v več slovenskih krajih (Loka pri Zidanem mostu, Laško, Celje, Ljubljana) in navdušeno deloval v smislu verske reformacije: preprečeval je zidanje novih cerkva, nastopal proti romanjem, pridigal v sloven­skem jeziku, se zavzemal za izobraževanje ljudi. Leta 1547 je moral v izgnanstvo v Nemčijo. Najprej je živel v Nürnber­gu. Nato pa v Rotheburgu ob Tauberi, kjer je leta 1550 nastalo njegovo prvo delo in prva slovenska knjiga Kateki­zem. Sočasno je izšel tudi Abecednik. Pomembno je leto 1555, ko je uvedel latinsko pisavo in šumnike. Med leti 1561 in 1565 je bil superintendant (protestantski škof ) v Ljub­ljani, kjer je uredil protestantsko cerkev in leta 1564 izdal slovensko Cerkovno ordningo. Načrtno je skrbel za šolanje Jurija Dalmatina, da je postal kompetenten za prevod ce ­lotnega Svetega pisma.Leta 1565 je bil ponovno izgnan. Umrl je v Derendingenu. Primož Trubar je dokazal, da je naš narod enakovreden dru­gim narodom Evrope. Z njim je dobila reformacija tudi narodnostne prvine. Objavil je 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini. (Slovenija, Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, str. 458.)

V naši zavesti je protestantska reformacija po vsej pravici povezana z začetkom književnosti v slovenskem jeziku. Zato dan reformacije ni le verski praznik protestantov, temveč tudi kulturni praznik vseh Slovencev. Od 16. stoletja je kul­tura Slovencev v Evropi primerljiva s kulturami vseh drugih narodov.

120

predlogi za pouk 1 Preberemo odlomek o nastajanju knjig v srednjem veku.

2 Izdelovanje rokopisa – lepopisni prepis odlomka iz učbenika, še bolje preslikava vzorca v lepopisu.

3 Iznajdba tiska – ogled v muzeju, na filmu ali izdelovanje kalupov za črke in/ali črke za tiskanje (teh­nika, likovni pouk, linorez …). Najpreprostejše je izdelovanje in tiskanje s posameznimi črkami.

4 UČBENIK

5 DELOVNI ZVEZEK 1

6 Ugotavljanje predznanja. Na liste papirja napišemo pojme (rokopis, protestanti, abecednik, katekizem, Biblija, krivoverec, reformacija, pergament, samostan ...). Liste razporedimo po razredu, učenci nanje dopišejo svoje razlage ali pa z znakom označijo, da pojma ne poznajo.

7 Razlaga: reformacija in protestantizem, Primož Trubar in prva slovenska knjiga ob zemljevidu Slove­nije in Evrope.

8 Stenski in časovni trakovi učencev. Označijo letnico prve slovenske knjige. Letnico naj si zapomnijo. Koliko let je minilo od tedaj? Kateri zgodovinski vek je to?

9 Učenci dopolnijo, popravijo razlage pojmov na listih.

10 Atlas

11 Delovni zvezek z uporabo učbenika.

12 Ogled različnih abecednikov, če je mogoče v različnih jezikih.

13 Izdelovanje abecednika – vsak učenec izdela eno stran – eno črko. Učenci, katerih materni jezik ni slovenščina, lahko izdelajo abecednik ali posamezne strani v svojem maternem jeziku.

učbenik & 96–97

Ogled kopije dela rokopisne knjige. Opis človeka na risbi. Je moški, ženska, mlad, starejši, kako je oblečen, kaj drži v rokah, kaj ima na glavi itd.? Kdo je to po mnenju učencev (preprost človek, opat, iluminator …)?Glasno branje prvega in drugega odstavka.Preostalo besedilo in slike učenci uporabijo pri odgovorih v delovnem zvezku.

delovni zvezek & 60–61

Učenci najdejo vse odgovore v učbeniku. Samostojno delo naj poteka individualno ali v parih.

1 V srednjem veku so knjige nastajale v samostanih v prepisovalnicah. Prepisovali so jih ročno na per­gament. Rokopisne knjige, posebej začetne črke so krasili z risbami.

2 Iz Nemčije. (Začetnik nemškega protestantizma je bil Martin Luther, 1483–1546.).

3 Napisal in izdal je prvi dve knjigi v slovenščini, Katekizem in Abecednik, zadnjega zato da bi se ljudje lahko naučili brati.

4 V obdobju protestantizma ali reformacije. (Letnico 1550 naj si učenci zapomnijo.)

5 Da sami berejo Sveto pismo.

6 Zaradi različnih narečij je imel težave izbrati besede. Trudil se je pisati v preprostem, vsem razumljivem jeziku.

121

7 Dan reformacije je 31. oktober.8 V Prekmurju.

atlas Str. 50, 51: Učenci poiščejo fotografijo Temkinovega mlina in risbo Trubarja na zemljevidu Kul­turne in zgodovinske značilnosti dinarskokraškega sveta. Opišejo lego Rašice v Sloveniji, v naravni enoti, glede na domači kraj.

sprotno spremljanje učencev delo z učbenikom

pripomočki pripomočki za izdelovanje posameznih črk in tiskanje (linorez ali izdelovanje kalupov in odliva­ nje črk)

literatura Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karan­

tanija, Ljubljana, 2005.Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.filmi – Primož Trubar, serija o slovenskem jeziku ipd. (izposodimo si jih pri slavistih)Rap: Primož Trubar, http://www.youtube.com/watch?v=95kakqSb-Zo (avgust 2014)Infodrom: Primož Trubar, http://www.youtube.com/watch?v=IiWIEfwws8M (avgust 2014)

122

SLOVENCI SKOZI ČAS

Zedinjena Slovenija

cilji ▶ Spoznavajo pomen leta 1848 in program Zedinjene Slovenije.

▶ Se urijo v delu s časovnim trakom in orientaciji v času.

ključne besede leto 1848, program Zedinjene Slovenije, Matija Majar - Ziljski, taborska gibanja

ključna vprašanja Kaj je zahteval program Zedinjene Slovenije? Kdo je napisal in razglasil prvi program? Katero pesem je istega leta smel objaviti France Prešeren?

predlogi za pouk 1 Uro začnemo ob slovenski himni in zastavi. Ali učenci spontano vstanejo? Ali opazijo, da učitelj mirno

stoji? Če ne, se ob koncu himne pogovorimo in jo še enkrat stoje poslušamo. Pogovor: Kdo je napi­sal besedilo himne? Kdaj je živel France Prešeren? Ali je bila Zdravljica že tedaj slovenska himna?

2 Leto 1848. Razložimo, zakaj je bilo to leto tako posebno za narode in tudi za Slovence.

3 UČBENIK – frontalno delo z besedilom

4 V časovnem traku označimo leto 1848 s številko in z napisom ali risbo.

5 Raziščimo, katere pomene ima beseda tabor, da ne bo prišlo do zmešnjave pomenov. Učenci povedo svoje razumevanje, preverijo v SSKJ. Prve tri pomene narišejo na plakat. (Po SSKJ: 1. skupina šotorov za bivanje na prostem (kamp) – postaviti tabor, begunski tabor, vojaški tabor, bazni tabor, taborni­ki  …; 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki – protiturški tabor; 3. množično zborovanje na prostem; 4. začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo – jezikovni tabor, mladinski raziskovalni tabor; 5. skupina ljudi istih (političnih) nazorov – razdeliti narod na dva (nasprotna) tabora, nasprotni tabor …)

6 DELOVNI ZVEZEK

učbenik & 96

Tema je zahtevna, zato predlagamo glasno skupno branje in pogovor po vsakem odstavku.Po prvem odstavku pokažemo na zemljevidu Evrope približno območje avstrijskega cesarstva in naštejemo narode: Slovenci, Hrvati, Avstrijci, Čehi, Slovaki, Poljaki, Madžari, Romuni, Ukrajinci, Srbi.Drugi odstavek preberemo in si ogledamo karto Slovenske dežele pod Avstro­Ogrsko v atlasu na str. 36.Po zadnjem odstavku razložimo, kaj je bilo taborsko gibanje. (Ljudska politična zborovanja na pros­tem, kjer so oznanjali zahteve slovenskega naroda. Na taborih so se zbirale množice ljudi, ideja Zedi­njene Slovenije je imela takrat že široko podporo, veliko večjo kot ob nastanku leta 1848.)

123

delovni zvezek & 62

Odgovore najdejo učenci v učbeniku.1 Program Zedinjene Slovenije je zahteval združitev Slovencev v eno deželo, slovenski parlament,

slovensko vlado, slovenščino v šole in urade.2 Prvi je predstavil program Zedinjene Slovenije.3 Bela, modra, rdeča.4 Pesnik želi, da bi prišel čas, ko bodo po vsem svetu narodi svobodni, ko ne bo prepirov (vojn) in bodo

narodi živeli drug poleg drugega kot dobri sosednje. (Ob nalogi seveda ponovimo, da je to zdaj besedilo slovenske himne.)

atlas Str. 36: Karta Slovenske dežele pod Avstro­Ogrsko. Učenci ob karti ponovijo, v katerih deželah so živeli Slovenci in kako so se imenovali. Na majhni karti celotne monarhije vidijo, da je bilo naše ozemlje le majhen del države. Približno območje celotne države pokažemo na političnem zemljevidu Evrope in naštejemo še druge narode v njej.Zemljevid prikazuje sicer čas po letu 1867, ko se je habsburška monarhija razdelila na dva dela, avstrijskega in ogrskega. V času pomladi narodov pa je bilo vse to ozemlje del avstrijskega cesarstva in še nekoliko večje je bilo. Vendar to za ponovitev o deželah ni bistveno.

sprotno spremljanje učencev poznavanje himne in ravnanja ob igranju himne

pripomočki slovenska zastava, posnetek himne

literatura Za učence:Stane Granda: Hočemo Slovenijo, zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Mladika,

Ljubljana, 1999.Utrinki iz slovenske zgodovine. Zgodbe iz naše davne preteklosti, zbirka Ali veš?, Karan­

tanija, Ljubljana, 2005.

Za učitelje:Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (geslo Zedinjena Slovenija).

124

SLOVENCI SKOZI ČAS

Prva in druga svetovna vojna

cilji ▶ Spoznavajo grozote prve in druge svetovne vojne, pomen dneva upora proti okupatorju in

potrebo po miroljubnem reševanju sporov.

▶ Spoznavajo film kot zgodovinski vir.

ključne besede prva svetovna vojna, soška fronta, druga svetovna vojna, dan boja proti okupatorju, partizani, Rudolf Maister

ključna vprašanja Kaj je vojna? Kateri vojni sta v preteklem stoletju najbolj prizadeli Slovence in kako? Kdo so bili partizani? Kdaj praznujemo dan upora proti okupatorju in zakaj na ta dan?

Pri tej enoti poudarimo predvsem strahote obeh vojn, odpor proti okupatorju in potrebo po miroljubnem reševa­nju sporov, kar je eden od pomembnih vzrokov nastanka Evropske unije in njenih ciljev. Kot zgodovinski vir upora­bimo filmske posnetke, ki dajo učencem vizualne predstave obeh obdobij ob spoznavanju propagandne in informativne vloge novega medija.

Prva svetovna vojnaSlovence je v prvi svetovni vojni najbolj prizadela soška fronta, ker se je odvijala na našem ozemlju. Civilno prebi­valstvo se je moralo izseliti v notranjost Avstro­Ogrske. V zaledju vojne pa je prebivalstvo trpelo zaradi pomanjkanja hrane, kurjave, bolezni in zaradi vesti o smrti sinov, bratov, mož, saj je padlo več kot 45 000 Slovencev.

Druga svetovna vojna– Napad (6. april 1941) in okupacija Slovenije ter delitev

med Nemčijo, Italijo in Madžarsko.– Odpor proti okupatorju, 27. april 1941 ustanovitev

Osvobodilne fronte, ki vodi oboroženi boj partizanov. 27. april praznujemo kot dan upora proti okupatorju. Prvi dve leti so prihajali ljudje med partizane na prosto­voljni osnovi, potem pa so jih mobilizirali in leta 1944 je bilo okoli 40 000 partizanov.

– Okupatorji so izseljevali Slovence v Nemčijo, Srbijo, na Hrvaško, v Italijo (80 000). Prisilno delo, koncentracijska taborišča, zapiranje v zapore, streljanje talcev, cilj uničiti slovenski narod. V delu pod Nemčijo so bila razpuščena slovenska društva, celo gasilska, zaplenjeno je bilo njiho­vo premoženje; šole, uradi, cerkve so bile spet samo nem­ške. Pod Italijo, Madžarsko je italijanizacija, madžarizacija

potekala postopneje – dvojezični uradi, italijanščina v šoli poleg slovenščine.

– Nemški okupator je zahteval vojaško obveznost, vojno gospodarstvo, obvezno oddajanje pridelkov, živine, odvoz delovne sile v Nemčijo.

Novejši državni prazniki, ki niso prosti dnevi, in so pove­zani s koncem prve in druge svetovne vojne:▶ 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim na -rodomPrekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro­Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slo­venci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določe­na razvodnica med Muro in Rabo. 17. 8. 1919 se je na ljud­skem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20 000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici.▶ 23. november: dan Rudolfa Maistra20. novembra 1918 so ustanovili mariborski pešpolk. Z njim je nastala prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. 23. novembra 1918 je ob 4. uri zjutraj Maister prehitel Nemce in razorožil zele­no gardo. 27.  novembra 1918 je general Rudolf Maister podpisal pogodbo s polkovnikom Rudolfom Passyjem. Pogodba je določala, da lahko slovenske čete zasedejo kraje ob narodnostni meji, od Radgone do Šmohorja v Ziljski dolini na Koroškem. Te pogodbe nista priznali deželni vladi Štajerske in Koroške pa tudi Narodna vlada v Ljubljani ne. 14. januarja 1919 je prišlo do bojev štajerskega obmej­nega poveljstva pri Lučanah, 4. februarja 1919 pa v Radgo­ni. 13. februarja je bilo podpisano premirje (Wikipedija).

125

predlogi za pouk 1 Prikažemo nekaj posnetkov prve svetovne vojne (zbirka Kronika 20. stoletja) in se pogovorimo o

vojni na splošno. Kaj je vojna? Razlika med napadalnim in obrambnim vojskovanjem. Značilnosti vojskovanja v prvi svetovni vojni. Pogovor o filmu kot zgodovinskem viru. Kdaj je bil film posnet? Kdo ga je posnel? S kakšnim namenom je bil film posnet? Kaj prikazuje? Je dogajanje resnično ali zaigrano?

2 Ob zemljevidu Evrope kratka razlaga prve svetovne vojne s poudarkom na dogajanju na našem ozemlju, soški fronti (zemljevid v učbeniku) in trpljenju ljudi v vojni.

3 Preberemo zapis Janeza Messesnela Čudež pri Kobaridu (v: Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne) ali odlomek iz zbirke 20. stoletje v zgodo­vinskih virih, besedah in slikah, Od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne, poglav­je Življenje vojakov in civilnega prebivalstva med vojno. Pogovor.

4 Uvrstimo prvo svetovno vojno na časovni trak.

5 UČBENIK

6 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 3

7 Filmski posnetek druge svetovne vojne (zbirka Kronika 20. Stoletja, Slovenci v vojni 1914–1918) in pogovor. Kaj prikazuje odlomek? Ali se vidi in kako, da je film posnet pozneje kot film iz obdobja prve svetovne vojne? Kdo je film posnel, s kakšnim namenom? Ali prikazuje resnično dogajanje ali zaigrano? Katere podobnosti, razlike med obema vojnama opazimo?

8 Kratka razlaga okupacije in nastanka oboroženega odpora ob stenskem zemljevidu Slovenije in karti razdelitve Slovenije v atlasu.

9 Ogled odlomka filma Ne joči, Peter. Pogovor o vsebini in o razliki med umetniškim filmom in filmom kot zgodovinskim virom.

10 UČBENIK

11 DELOVNI ZVEZEK 4 , 5 , 6 , 7 , 8

12 Samostojno delo doma: učenci preberejo krajše mladinsko literarno delo o drugi svetovni vojni.

učbenik & 99–100

Karta na str. 126. Razlaga pojma fronta in opis bojevanja na fronti. Soška fronta je bila dolga 90 km. Pokažemo jo tudi na stenski karti.Besedilo na str. 99 brez zadnjega odstavka. Glasno branje po odstavkih in pogovor.Preostalo besedilo in slike. Glasno branje, pogovor. Končamo s poudarkom na prizadevanju za miro­ljubno reševanje sporov tudi med državami. Ker je bila Evropa v preteklem stoletju v dveh vojnah med njenimi narodi tako zelo prizadeta, so se po drugi svetovni vojni začela prizadevanja za prosto­voljno in miroljubno povezovanje držav, ki je prešlo v nastanek Evropske unije, kjer naj bi se vsi spori reševali sproti, miroljubno in demokratično.

delovni zvezek & 63–64

Odgovore nalog 1–4 najdejo učenci v učbeniku.1 Prva svetovna vojna je bila najhujša na zahodu Slovenije, v Posočju.2 Na soški fronti so se bojevali vojaki Italije in Avstro­Ogrske. (Italijani so napovedali vojno Avstro­

­Ogrski leta 1915, v nekaj dneh so zasedli Brda, Kobariško, Trsta pa jim ni uspelo zavzeti. Oblikovala

126

se je vojna črta – fronta, ki je trajala dve leti in zahtevala zelo veliko življenj. O tem zdaj pričajo števil­na pokopališča, še vidni ostanki vojne v pokrajini, muzej v Kobaridu …)

3 Prebivalstvo je bežalo v notranjost države. (Največ beguncev je vojni čas preživelo v različnih tabo­riščih v avstrijskem delu monarhije, manjši del pa je italijanska okupacijska oblast odpeljala v Italijo.)

4 Italijani, Nemci, Madžari (karta v učbeniku ali atlasu).

5 Druga svetovna vojna je trajala od leta 1941 do 1945.

6 Veliko Slovencev so izselili v Srbijo, v Nemčijo na prisilno delo, v koncentracijska taborišča. Veliko so jih ustrelili kot talce.

7 Slovenci so se okupatorju uprli. Že 27. aprila 1941 so se napredne organizacije povezale in ustanovi­le Osvobodilno fronto, ki je organizirala oborožen boj. 27.  april praznujemo kot dan upora proti okupatorju. Borce odporniškega gibanja so imenovali partizani. (To so bili prostovoljci, ki so se zbi­rali v zaledju okupatorja po gozdovih, zaselkih, samotnih kmetijah, oblikovali majhne enote, napada­li ponoči, iz zased, na velikem območju, saj so dobro poznali teren. Izogibali so se frontalnim spopa­dom z močnejšim sovražnikom.)

8 V partizanskih bolnišnicah so zdravili v bojih ranjene partizane. Skrite so bile zato, da jih okupatorje­vi vojaki niso uničili.

atlas Str. 37: Karta Slovenija pod okupacijo med drugo svetovno vojno. Učenci preberejo naslov, pogle­dajo legendo, nato pa poiščejo domačo pokrajino. Kdo jo je okupiral? Kdo je okupiral Ljubljano? Zakaj piše Italija vse do Postojne?

sprotno spremljanje učencev razlikovanje med filmom kot zgodovinskim virom in umetniškim filmom

pripomočki odlomki iz filma Kronika 20. stoletja, 1910–1919, 1940–1949 (posnetki iz vojnega obdobja) ali Slovenci v vojni (1914–1918) – Soška fronta je v drugi polovici 2. dela, pogledamo tudi začetek 3. dela, http://www.youtube.com/watch?v=RNGYen3EbXE (avgust 2014)odlomki iz filma Ne joči, Peter, http://www.youtube.com/watch?v=PQZ7_H9F184 (avgust 2014)zbirka 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (zbirko ima verjetno zgodovinar na šoli)stenski zemljevid Slovenijestenski časovni trak, fotografije iz prve in druge svetovne vojneliterarna mladinska dela, ki se dogajajo v vojnem obdobju, npr. Bevkova (Učiteljica Breda, Mali upor­nik, Črni bratje), Seliškarjeve Mule, Zgodnje zgodbe Kajetana Koviča

literatura Za učence:Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne

vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.Petra Svoljšak, Rudi Skočir: Prvi med junaki je naš kranjski Janez, zbirka Ilustrirana zgodovina

Slovencev za otroke, Mladika, Ljubljana, 1997.Infodrom: Dan upora proti okupatorju, http://www.youtube.com/watch?v=OTd9D2DYm-s

Za učitelje:Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.

127

Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (gesli prva svetovna vojna,

druga svetovna vojna).Tomaž Weber, Drago Novak, Zoran Radonjič: 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in

slikah, Od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne, DZS, Ljubljana, 1996.

Filmski dokumenti iz NOB, Andromeda, Ljubljana, 1995, posneto 1950, videokaseta (približno 75 minut).

Kronika 20. stoletja. 1910–1919, 1940–1949, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (knjigi in videokaseti).

128

SLOVENCI SKOZI ČAS

Slovenci v JugoslavijiPoudarimo obstoj dveh Jugoslavij. Prva je bila kraljevina, razdeljena na banovine (Dravska banovina), in druga re ­publika, razdeljena na 6 republik. Precej Slovencev pa je ostalo v sosednjih državah: v Italiji, Avstriji in na Madžar­skem. Natančnih imen države in podrobnejše delitve ne zahtevajmo od učencev, razen ob zemljevidih.

Po utrditvi te zadnje učne teme iz sklopa Slovenci skozi čas potrebujejo učenci dovolj časa in čim bolj raznolike dejav­nosti, da vsebine utrdijo, povežejo in osmislijo. Pripravimo (ali pa to naredijo učenci) lističe z vprašanji o temeljnih dejstvih zgodovine Slovencev, lističe z odgovori, morda didaktične igre (v obliki igre človek, ne jezi se in s polji z vprašanji, igre spomin ali kart, kjer iščejo pare dogodki – obdobje ipd.), pripravimo kviz …

Pri pripravi vprašanj nam bo v pomoč kratek pregled pomembnejših mejnikov zgodovine Slovencev in državnih praznikov, ki obeležujejo pomembne dogodke. Učencem ni treba znati letnic, dogodke predvsem ustrezno zaporedno razvrščajo. Zapomnijo pa naj si državne praznike in dogod­ke, ki jih obeležujejo.■ predniki današnjih Slovencev so se prvič naselili na tem

območju v 6. stoletju■ 7. stoletje: kneževina Karantanija, prva slovenska

država■ po letu 820 postane Karantanija del frankovske države;

Karantanci prevzamejo krščanstvo in počasi izgubljajo samostojnost

■ 9. stoletje: Brižinski spomeniki, najstarejši zapis v slo­venskem jeziku

■ od 14. stoletja do 1918: slovenske pokrajine posta ­nejo del nemškega cesarstva, pozneje avstro­ogrske monarhije

■ obdobje reformacije postavi temelje slovenskega knjižne­ga jezika in prinese Slovencem prvo slovensko tiskano knjigo leta 1550 in leta 1584 slovenski prevod Biblije (državni praznik: 31. oktober – dan reformacije)

■ 1848: zahteva po združitvi vseh Slovencev v enotnem kraljestvu znotraj avstrijskega cesarstva – program Zedi­njene Slovenije

■ 1918: konec prve svetovne vojne (državni praznik: 23. november – dan Rudolfa Maistra, ki je tega dne v Mari­boru razorožil nemško vojsko ter zasedel slovensko na ­rodnostno ozemlje na Štajerskem – današnja meja z Avstrijo); v Kraljevini Jugoslaviji so Slovenci živeli v Drav­ski banovini

■ 1919: priključitev Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrva tov in Slovencev (državni praznik: 17. avgust – združitev prek murskih Slovencev z matičnim narodom)

■ 29. november 1945: Slovenci dobijo lastno republiko v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije

■ 15. 9. 1947: ponovna združitev večjega dela Primorske s Slovenijo na podlagi pariške mirovne pogodbe (državni praznik: 15. september – vrnitev Primorske k matični domovini)

■ april 1990: prve demokratične volitve■ december 1990: plebiscit za suvereno in samostojno

državo (88,5 % prijavljenih volivcev glasovalo za, državni praznik: 26. december – dan samostojnosti in enotnosti)

■ 25. junij 1991: Slovenija razglasi neodvisnost (državni praznik: 25. junij – dan državnosti)

■ 23. december 1991: sprejem nove slovenske ustave■ 15. januar 1992: Evropska unija uradno prizna Slo­

venijo■ 22. maja 1992: Slovenija postane stalna članica OZN■ 1. maja 2004: Slovenija postane članica EUDržavni prazniki, ki obeležujejo pomembne dogodke:1. januar: novo leto8. februar: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik27. april: dan upora proti okupatorju (včasih dan osvo­bodilne fronte ali dan OF).Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. juni­ja 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto sloven­skega naroda. OF je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo »Protiimpe­rialistična fronta«. Nastala je deset dni zatem, ko je jugo­slovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.1. in 2. maj: praznik dela8. junij: dan Primoža Trubarja25. junij: dan državnosti17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom15. september: vrnitev Primorske k matični domovini. Praznik spominja na 15. september 1947, ko je bila uve­ljavljena mirovna pogodba, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.Jugoslovanska zasedba slovenskega in hrvaškega ozemlja, ki ga je Italija dobila po prvi svetovni vojni, in pa Trsta in delov Julijske krajine maja 1945 je sprožila ostro reakcijo Britan­cev in Američanov ter grožnjo z vojaških spopadom. 12. junija 1945 se je jugoslovanska armada morala umakniti za Morganovo linijo, ki je bila 20. junija določena z devinskim sporazumom. Morganova linija je Julijsko krajino razdelila na cono A in cono B. Kljub jugoslovanskim zahtevam pa v cono A ni bilo vključeno ozemlje Beneške Slovenije, Rezije

129

cilji ▶ Spoznavajo preteklost Slovencev v obeh Jugoslavijah, razliko med kraljevino in republiko. ▶ Se urijo v branju zgodovinskih kart in časovnega traku. ▶ Ponovijo in utrdijo temeljna dejstva zgodovine Slovencev.

ključne besede Jugoslavija, kraljevina, Dravska banovina, republika, Slovenija

ključna vprašanja S katerimi narodi smo se Slovenci združili v Jugoslaviji? Kakšna je bila razlika med Jugoslavijo pred drugo svetovno vojno in po njej? V kateri Jugoslaviji smo bili Slovenci samostojnejši?

predlogi za pouk 1 Ogled odlomkov filma Kronika 20. stoletja (med obema vojnama, po drugi svetovni vojni), pogovor.

Primerjava odlomkov, podobnosti, razlike.

2 Zbirka 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedah in slikah, Od začetka dvajsetega stoletja prve sve­tovne vojne (zbirko ima verjetno zgodovinar na šoli).

3 Atlas in razlaga/ponovitev pojmov kraljevina, republika. Razlaga položaja Slovencev v obeh Jugo­slavijah.

4 Dopolnimo časovne trakove.

5 DELOVNI ZVEZEK

6 Ponovitev ob slikovnem gradivu. Povečamo in razrežemo politični karti obeh Jugoslavij, fotokopiramo fotografije kralja Aleksandra Karađorđevića, Josipa Broza ­ Tita, državna grba, bankovce – vsak učenec dobi en kos. Skupaj sestavimo dva plakata – Kraljevina Jugoslavija in Socialistična federativna republi­ka Jugoslavija. Vsak učenec naj pravilno uvrsti sliko, ki jo ima, in to utemelji. Napišejo podnapise.

7 UČBENIK

8 Ponovitev celotnega sklopa Slovenci skozi čas. Predstavimo ključna vprašanja, na katera morajo znati odgovoriti; učencem damo čas za ponavljanje in samopreverjanje znanja v skupinah; znanje preve­rimo s kvizom ali didaktičnimi igrami; nato znanje tudi ocenimo.

učbenik & 101–102

Vsebina teme je zelo zahtevna, saj vsebuje vrsto podatkov in pojmov, ki učencem niso razumljivi. Zato se zadržimo predvsem pri časovnem traku, obeh zemljevidih in povzetku.Učenci opazujejo in opisujejo sliki bankovcev. Oba bankovca imata napise samo v cirilici, kar kaže na neenakopravnost narodov. Na prvem so sveti Jurij, pravoslavna cerkev in grb Kraljevine Srbov,

in Kanalske doline. Na pariški mirovni konferenci pa je za mesto Trst Jugoslavija predlagala poseben položaj sedme jugoslovanske republike. 10. februarja 1947 je bila podpisana mirovna pogodba, s katero je Jugoslavija dobila celotno cono B Julijske krajine, iz cone A pa še Kras, del Vipavske doline do Gorice, dolino Soče do Bovca in Predela, Brda in Breginjski kot. Pogodba je začela veljati 15. 9. 1947 (Wikipedija).

1. november: dan spomina na mrtve23. november: dan Rudolfa Maistra26. december: dan samostojnosti in enotnostiPrazniki v Republiki Sloveniji so dela prosti dnevi, razen praznikov: dan Primoža Trubarja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matič­ni domovini in dan Rudolfa Maistra.

130

Hrvatov in Slovencev. Na drugem kmetica, polje, kmetijski pridelki – ponazarjajo, da je SFRJ država delavcev in kmetov, zapisi so v 4 jezikih, kar kaže na večjo enakopravnost narodov.

delovni zvezek & 64

Odgovore nalog 1–3 učenci najdejo v učbeniku, odgovor naloge 4 pa poiščemo na spletu.1 Kraljevina SHS pomeni Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.2 Kraljevina Jugoslavije je bila razdeljena na 9 banovin. Slovenija se je imenovala Dravska banovina.3 Republike v SFRJ so bile: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora ter Makedonija.4 Skakalnica je v Planici. Rekord iz leta 2005 pa je 239 m. (http://www.planica.si/Rezultati/Poleti-cez-

-220m – avgust 2014).

atlas Str. 36, 37: Karti Slovenija v Kraljevini Jugoslaviji in Slovenija v socialistični Jugoslaviji.Učenci preberejo naslov, pogledajo legendo. Primerjajo zunanje meje obeh Jugoslavij, notranjo deli­tev. Po čem so se imenovale banovine (po rekah) in po kom republike (narodih)? H kateri državi je bil po prvi svetovni vojni priključen velik del zahodne Slovenije? Kje je bilo glavno mesto Jugoslavije?

sprotno spremljanje učencev delo s karto, časovnim trakom, slikovnim gradivom

pripomočki časovni trak, stenska karta Evropevideoposnetek: Kronika 20. stoletja. 1920–1929, 1950–1959, 1960–1969kopije fotografij, lahko iz zbirke 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedah in slikah, Sloven­ci v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, v Kraljevini SHS in Jugoslaviji (1918–1941)povečani kopiji kart iz atlasa, razrezani po banovinah oz. republikah

literatura in viri Za učence:Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne

vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.Utrinki iz slovenske zgodovine. Od 2. svetovne vojne do samostojnosti, zbirka Ali veš?,

Karantanija, Ljubljana, 2005.Vladni portal za otroke in mladino – kratki pregled zgodovine, pomembnih Slovencev, http://www.

otroci.gov.si/index.php?option=com_content&task=view&id=221&Itemid=403 (avgust 2014)

Za učitelje:Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2001.Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.videoposnetek: Rudi Klarič: Zgodovina Slovencev v filmskih freskah. Retrospektiva doku­

mentarnih filmov Rudija Klariča, del 11, Prečuden cvet (25 let od Kraljevine SHS do SFRJ), Cultura Europaea, Ljubljana, 1994.

Kronika 20. stoletja. 1920–1929, 1950–1959, 1960–1969, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (knjige in videokasete).

131

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJAOkvirni čas: 15 ur

STANDARDI ZNANJA

Učenec:− pozna simbole Slovenije in Evropske unije,− pozna organiziranost slovenske države in Evropske unije,− s primeri predstavi povezanost Slovenije z drugimi državami.

V zadnjem tematskem sklopu je poudarek na državljanski vzgoji v ožjem pomenu – učenci so državljani Republike Slovenije in državljani Evropske unije. Učenci spoznavajo osnovno organiziranost in delovanje države, ves čas pa ob konkretnih primerih predstavljamo temeljna načela naše države: svoboda, demokracija, pravna in socialna država, človekove pravice, sodelovanje med državami  ... Tema je zahtevna in precej abstraktna, vendar jo lahko z učnimi metodami, ki temeljijo na izkustvenem učenju zelo pribli­žamo učencem. Predlagamo sodelovanje v katerem od evropskih projektov za osnovne šole. Izkušnje sodelova­ nja ne more nadomestiti nobena učna metoda. Ker pa sodelovanje in projekti zahtevajo precej časa, uvrščenost učne enote na konec šolskega leta ni najbolj ustrezna. Celoten vsebinski sklop lahko premaknemo pred sklop Slovenci skozi čas ali celo na začetek spoznavanja sloven­skih pokrajin.

UČNI CILJI

Učenci:− poznajo organiziranost slovenske države s poudarkom

na demokraciji,− razlikujejo med domovino in državo,− poznajo vlogo in pomen glavnega mesta ter državnih

simbolov in državnih praznikov,− poznajo različnost prebivalstva v Sloveniji (narodne

manjšine, priseljenci),− poznajo osnovna dejstva o Slovencih v zamejstvu, o slo­

venskih izseljencih in zdomcih,− spoznajo organiziranost EU s poudarkom na demokraciji, − spoznajo pravice Slovencev kot državljanov EU,− poznajo pomen povezanosti državljanov EU: gospodar­

sko in politično,− navedejo primere povezanosti in soodvisnosti prebival­

cev Zemlje (na primer skozi vlogo komunikacij, prome­ta, dobrin idr.).

132

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Samostojna Slovenija

cilji ▶ Razlikujejo med domovino in državo.

▶ Spoznavajo pomen dneva samostojnosti in enotnosti ter dneva državnosti.

▶ Ponovijo simbole, znake in himno države.

ključne besede 26 . december – dan samostojnosti in enotnosti, 25 . junij – dan državnosti, osamosvojitev leta 1991, desetdnevna vojna, ustava

ključna vprašanja Kdaj smo se Slovenci odločili za samostojno državo in zakaj? Kdaj je postala Slovenija samostojna država? Kaj je ustava in kaj zagotavlja državljanom Slovenije?

predlogi za pouk 1 Uvod v tematski sklop naredimo z »radovednimi vprašanji«. Vsakemu učencu pritrdimo na hrbet

listič s številko in vprašanjem, ki ga učenec ne sme videti. Vprašanja morajo biti ozko zastavljena in konkretna. Učenci se gibljejo po razredu in zbirajo odgovore na svoja vprašanja. S sabo nosijo list papirja in pisalo ter zapišejo odgovore na svoje vprašanje. Vsakega učenca označijo s številko njego­vega vprašanja. Ko vprašajo vse učence, poskusijo ugotoviti, katero vprašanje je napisano na njegovem hrbtu. Nazadnje snamejo listič in primerjajo vprašanji. Vprašanja pritrdimo na list in ugotovimo, na katera učenci niso znali odgovoriti. Primeri vprašanj:

1. Kdaj praznujemo dan samostojnosti?2. Kdaj praznujemo dan državnosti?3. Kaj praznujemo 26. decembra?4. Kaj praznujemo 25. junija?5. Katera vojska nas je napadla po razglasitvi samostojnosti?6. Koliko dni je trajala vojna za neodvisnost?7. Kaj je ustava?8. Katere barve sestavljajo slovensko zastavo?9. Kakšno je besedilo slovenske himne?

10. Kaj naredimo med igranjem himne?11. Kakšen je slovenski grb?12. Kdo je predsednik Republike Slovenije?

O temi učenci verjetno že precej vedo, saj je to vsebina, ki je vezana na glavna državna praznika: na dan samo­stojnosti in enotnosti ter dan državnosti. Poudarimo enot­nost prebivalcev Slovenije pri odločitvi za samostoj ­ no državo (plebiscita se je udeležilo 93,2 % volilnih upra­vičencev, 88,5  % jih je na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« odgovorilo

pritrdilno) ter pripravljenost Slovencev, da z orožjem bra­nijo samostojnost. Za vsako državo je pomembno, da jo priznajo druge države, da jo sprejmejo v Organizacijo združenih narodov. Za pravno delovanje države pa je pomembno, da se zapišejo temeljna načela in oblike druž­bene, politične in gospodarske ureditve države, da se sprej­me ustava.

133

13 Kdo je predsednik vlade Republike Slovenije?14. Kateri državni organ sprejema zakone?15. Kdo voli predsednika?16. Na koliko let volimo poslance?17. Kateri (avtohtoni) narodni manjšini živita v Sloveniji?18. Kje živijo zamejski Slovenci?19. Kam so se izseljevali Slovenci v preteklosti?20. Katero je glavno mesto Republike Slovenije?21. Kako se imenuje denar v Sloveniji?22. Koliko držav je v Evropski uniji?23. Kakšna je zastava Evropske unije?24. Katera skladba je himna Evropske unije?25. Kaj je narisano na »slovenskih« kovancih evra?26. Koliko občin je v Sloveniji?27. Katera gora je simbol Slovencev?28. Koliko prebivalcev ima Slovenija?29. Kateri so uradni jeziki v Sloveniji oz. njenih delih?30. Katero državno telo sprejema najpomembnejše odločitve v državi?

2 Pregled tematskega sklopa v učbeniku. Učenci prelistajo učbenik, preberejo naslove. Seznanimo jih s preverjanjem in ocenjevanje znanja tega sklopa.

3 Slovenska osamosvojitev, Menjava zastav – film, http://www.youtube.com/watch?v=8b5h7rXMmuE (avgust 2014). Ogled, pogovor.

4 Preberemo odlomek iz slavnostnega govora tedanjega predsednika Slovenije Milana Kučana ob razglasitvi neodvisnosti (Utrinki iz slovenske zgodovine, Od 2. svetovne vojne do samostojne Slove­nije, str. 46, 47., http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/26.06.1991-90-92 – avgust 2014) ali pogledamo odlomek posnetka razglasitve. Pogovor.

5 Preprosto razložimo vzroke osamosvojitve in dogodke osamosvajanja. Na časovni trak zapišemo datuma 26.  12.  1990 (odločitev za samostojnost) in 25.  6.  1991 (samostojna država). Pokažemo Ustavo Republike Slovenije, preberemo kakšen člen, ki je učencem razumljiv.

6 UČBENIK

7 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 3 , 4

Učenci odgovore poiščejo ali preverijo v učbeniku.

8 Preberemo kratek odlomek z naslovom Tank iz opisa desetdnevne vojne Francija Steleta (Utrinki iz slovenske zgodovine, Od 2. svetovne vojne do samostojne Slovenije, str. 48, 49). Pogovor o vojni (napadalni in obrambni vojni) in vlogi slovenske vojske, vojaškem poklicu …

učbenik & 103–104

Besedilo je zahtevno. Za lažje strukturiranje in razumevanje besedila učencem vnaprej napišemo na tablo pet ključnih gesel v nepravilnem zaporedju, ki jih priredijo odstavkom, npr. A – razglasitev samostojnosti, B – razlogi za samostojnost, C – nova ustava, Č – odločitev za samostojnost, D – priznanje drugih držav. Črke pred gesli napišejo s svinčnikom k odstavkom. Primerjajo s sošolcem/sošolko, se pogovorijo in ob razlikah poiščejo skupno rešitev. Frontalni pogovor ob vsakem odstavku.Glasno preberemo Majniško deklaracijo, razložimo posamezne točke ter pojasnimo nove besede (suverena država, demokracija, politični pluralizem, gmotna blaginja  …). Učenci naj deklaracijo povzamejo s svojimi besedami.

134

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJASposobnejši učenci naj primerjajo deklaracijo (str. 103) in Splošne določbe ustave (str. 105.). Katere zahteve deklaracije so zapisane v prvih treh členih splošnih določb ustave? Kaj je razlika med dekla­racijo (javna izjava, razglas, navadno o pomembnem vprašanju) in ustavo (temeljni zakon države)? Kaj je bilo pred osamosvojitvijo in kaj po njej?

delovni zvezek & 65

Vse odgovore lahko poišče učenec v učbeniku.1 Dan samostojnosti in enotnosti – 26. december; dan državnosti – 25. junij.2 Želeli smo hitrejši gospodarski razvoj (velik delež denarja, zbranega z različnimi dajatvami, je šel

v Beograd in v druge manj razvite republike; slabše gospodarjenje z družbeno lastnino, večja zasebna podjetja niso bila dovoljena …), več osebnih svoboščin (svoboda govora), pravico do političnega združevanja (dovoljena je bila samo ena politična stranka – zveza komunistov).

3 Začela se je desetdnevna vojna. Jugoslovanska vojska je začela vojaške akcije, ki sta jih preprečili Slovenska teritorialna obramba in policija.

sprotno spremljanje učencev predznanje učencev o tematskem sklopu, delo z besedilom

pripomočki lističi z napisanimi vprašanji in lepilni trak ali kljukice za pritrjevanjeUstava Republike SlovenijeUtrinki iz slovenske zgodovine. Od 2. svetovne vojne do samostojnosti, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.Govor M. Kučana: Razglasitev samostojnosti na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani: http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/26.06.1991-90-92 (avgust 2014)Slovenska osamosvojitev, Menjava zastav – film: http://www.youtube.com/watch?v=8b5h7rXMmuE (avgust 2014)

literatura Utrinki iz slovenske zgodovine. Od 2. svetovne vojne do samostojnosti, zbirka Ali veš?,

Karantanija, Ljubljana, 2005.Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999.Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (gesli Slovenci, Slovenija).

135

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Kako je organizirana država Slovenija

cilji ▶ Poznajo organiziranost slovenske države s poudarkom na demokraciji. ▶ Poznajo vlogo in pomen glavnega mesta ter državnih simbolov in državnih praznikov.

ključne besede demokratična republika, volitve, predsednik republike, državni zbor, vlada, državni svet, parlament, državni simboli

ključna vprašanja Kateri so državni simboli? Kdo lahko voli? Koga volimo volivci v Sloveniji? Kdo predstavlja državo Slovenijo? Katero državno telo sprejema najpomembnejše odločitve v državi?

predlogi za pouk 1 Zastava, grb, himna – pogovor o vlogi in uporabi državnih simbolov (javne prireditve, državne usta­

nove, praznovanja ...), http://www.rtvslo.si/sport/oi-2014/alpsko-smucanje/video-tina-maze-sloveniji-pri-nesla-prvo-zlato-olimpijsko-medaljo/329689 (avgust 2014)

2 Kratka razlaga organizacije države Slovenije ob shemi, ki jo sproti pišemo na tablo.

3 UČBENIK

4 Simulacija organizacije in delovanja države (občine). Simulacija bo avtentičnejša, če bo sodelovalo več učencev, zato predlagamo skupno simulacijo več paralelk. Pripravimo »ustavo«, v katero zapiše­mo pravila za »državo 5. razreda«. Predlagamo nekaj členov, ki jih prilagodite številu udeležencev, času igre …■ Država 5. razreda je republika.■ Predsednika volijo vsi učenci in učitelji 5. razredov. Predsednik predstavlja državo navzven, se

pogovarja z učitelji, ravnateljem …■ Državni zbor je sestavljen iz poslancev. Število poslancev je 5 na oddelek (se pravi, skupaj 5, 10,

15 ...), odvisno od števila paralelk v igri. Poslance volijo učenci in učitelji 5. razredov.■ Poslanec je lahko vsak volivec. Poslance predlagajo politične stranke.

Slovenija je demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Predsednik se izvoli na neposrednih volitvah za največ dve petletni ob ­dobji. Najvišji zakonodajni organ je državni zbor (90 po ­slancev), ki sprejema zakone. Državni svet (40 članov) opravlja svetovalno vlogo in zastopa nosilce socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Vlada pred­stavlja izvršilno oblast in je odgovorna državnemu zboru. Sestavljajo jo predsednik vlade in ministri. Potrjuje jo držav­ni zbor.

Sodstvo: Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije neod­visni. Vezani so na ustavo in zakon. Sodišča so okrajna in okrožna; višja sodišča so pritožbena sodišča, vrhovno so ­dišče pa je najvišje sodišče v sodnem sistemu. Prvi slovenski varuh človekovih pravic je bil izvoljen septembra 1994; o svojem delu poroča državnemu zboru. Glavno mesto: Ljubljana (270 000 prebivalcev). Lokalna samouprava: Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. V Sloveniji je več kot 210 občin, od teh jih ima več kot 10 status mestne obči­ne. (http://www.otroci.gov.si/index.php?option=com_content&task=view&id=220&Itemid=404 – avgust 2014)

136

■ Politična stranka je vsaka skupina učencev, ki šteje več kot npr. 10 članov (pri več paralelkah 15 ali 20), ki morajo biti iz vseh paralelk, in ima svoj program. V programu se opredelijo do določenih vprašanj (postavi jih učitelj in/ali učenci). Npr. pot enodnevne ekskurzije po Sloveniji (do 180 km celotne poti), športni dan (okvire postavimo glede na učni načrt), proslava ob koncu šolskega leta ipd.

■ Volitve so tajne in neposredne. Volivci izbirajo poslanca, ne stranko. Vsaka stranka ima svojo listo kandidatov, zgornje število prilagodimo številu poslancev, možno je manjše število.

■ Poslanci, ki prejmejo največ glasov, sestavljajo parlament. Če ima več kandidatov enako število glasov, je izvoljen tisti, katerega stranka ima največ poslancev.

■ Parlament izbere predsednika parlamenta, ki vodi zasedanja. Nato izbere tričlansko vlado: pred­sednika vlade in dva ministra – ministra za finančne zadeve in ministra za informiranje.

■ Vlada predlaga poslancem izvedbo programa.■ Poslanci na seji se zavzemajo za program oziroma mu nasprotujejo, glede na to, kateri program

zastopajo.■ Vlada svoj program dopolni, spremeni, če ni izglasovan z večino, dokler ne pride do potrditve v

parlamentu, ko dobi večinsko podporo.■ Parlament izbere izmed volivcev vrhovnega sodnika, ki razsoja, kadar pride do sporov, in varuha

človekovih pravic, komur se pritožijo volivci, ki menijo, da so jim kršene pravice. Varuh poroča parlamentu, ki poskusi najti rešitev. Morda sprejme ustrezne zakone (pravila vedenja …) itd.

■ Preostali učenci lahko dobijo vloge državljanov, ustanov, služb. Npr. novinarji poročajo o zasedanjih parlamenta, predlogih vlade, sklepih …

Igra traja dlje časa in poteka v več delih: seznanitev z igro in dopolnjevanje »ustave«, nastanek strank s programom, zbiranje članov; izdelovanje liste kandidatov in liste volilnih upravičencev, vzporedno priprava volitev predsednika države, priprava volitev (volilna komisija); volitve, štetje glasov, sestava parlamenta; prvo zasedanje poslancev in izvolitev predsednika vlade in dveh ministrov; vlada pripra­vi program; zasedanje parlamenta in izbira »poti ekskurzije, dejavnosti ali kraja športnega dneva …«; izvedba dejavnosti.

Evalvacija celotne igre: posameznih vlog, težav, počutje vsakega udeleženca, dobrih in slabih strani demokracije …

5 Namesto obsežne simulacije lahko pripravimo krajšo igro vlog. Učenec izvleče listek s svojo vlogo, ki je bolj ali manj natančno opisana.

6 DELOVNI ZVEZEK

7 Atlas

učbenik & 105–106

Utrditev nove snovi ob fotografijah in risbah.Tiho branje besedila na str. 105, 106.

delovni zvezek & 66–67

1 dr. France Prešeren, Primož Trubar; Triglav, lipicanca, knežji kamen, štorkljo

4 Za večino učencev (ki so stari 10 let) bo to čez 8 let.

5 Borut Pahor (avgust 2014)

6 Miro Cerar (avgust 2014)

137

atlas Str. 38, 39: Karta Republika Slovenija, občine. Učenci poiščejo domačo občino. Ugotavljajo, ali spada med večje, manjše v Sloveniji, naštejejo sosednje občine. Ponovijo pomen občine za občane.

sprotno spremljanje učencev igranje vloge

pripomočki zastava RSpovečan grb RSzvočni posnetek himne RSvsi trije simboli, na npr. http://www.youtube.com/watch?v=Zc7aLyhZ94c (avgust 2014)papirnata škatla (volilna skrinjica), volilni listki …videoposnetek: Tina Maze na olimpijadi v Sočiju, http://www.rtvslo.si/sport/oi-2014/alpsko-smucanje/video-tina-maze-sloveniji-prinesla-prvo-zlato-olimpijsko-medaljo/329689 (avgust 2014)

literatura in viri Ustava Republike SlovenijeIlustrirana Ustava RS, http://www.us-rs.si/strip/ (avgust 2014)

138

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

V Sloveniji živijo tudi drugi narodi

cilji ▶ Poznajo različnost prebivalstva v Sloveniji (narodne manjšine, priseljenci).

▶ Spoznavajo pomen in pravice narodnih manjšin pri nas.

ključne besede narodna manjšina, dvojezičnost, priseljenci, 2 milijona državljanov, uradni jezik

ključna vprašanja Kateri je večinski narod v Sloveniji? Kaj je narodna manjšina? Kdo so priseljenci? Kateri uradni jeziki so v Sloveniji ali delu Slovenije?

predlogi za pouk 1 Demonstracija te učne enote, prevedene v italijanščino in madžarščino (prilogi 4 a in 4 b). Če znamo,

preberemo odlomek. Zakaj je bil učbenik preveden v italijanščino? Zakaj je učbenik za učence v dvojezičnih šolah dvakrat debelejši? (Vsaka tema je v slovenskem in madžarskem jeziku.)

2 Učenci v parih poiščejo odgovore na vprašanja v delovnem zvezku in odgovore zapišejo. O odgovo­rih se pogovorimo, učenci pokažejo dvojezična območja na stenski karti Slovenije. Ob časovnem traku ponovijo, kateri zgodovinski dogodki so privedli do narodnih manjšin in kdaj.

3 Diskusija za in proti. Ali bi tudi priseljenci morali imeti šole v svojem jeziku? Učence razdelimo v dve skupini, ki se znotraj še enkrat razdelita, tako da delajo v štirih skupinah. Po dve skupini poskusita najti čim več razlogov ZA oziroma PROTI šolam v maternem jeziku priseljencev. Tema lahko sproži tudi žaljive izjave, zato učence vnaprej opozorimo, da te niso sprejemljive, in da bodo pomenile minus točke in da posamezniki ne bodo imeli več besede. Skupini tekmujeta med seboj, katera bo našla več razlogov za, katera več razlogov proti, katera več obojih. Razloge navajajo zaporedoma. Točko dobijo samo za nov razlog. Če ponovijo že omenjen razlog, točke ne dobijo. To jih vodi v pozorno posluša­nje. Na vsako žaljivo izjavo takoj odreagiramo. Diskusijo sklenemo s spoznanjem, da so družbena vprašanja zahtevna in da države pogosto nimajo najboljših odgovorov in da rešitve le redko ustreza­jo vsem ljudem.

4 Skupinsko delo. Učenci samostojno spoznavajo kulture narodnih manjšin in priseljencev prek litera­ture, glasbe, plesov, pomembnih ljudi (znanstvenikov, športnikov…), ali če imamo otroke drugih narodnosti, ti pripravijo predstavitve ob slikah, knjigah, posnetkih pesmi.

učbenik & 107–108

Tiho branje in odgovarjanje na vprašanja v delovnem zvezku.

Z enoto strnemo znanje o prebivalcih Slovenije, ki so ga učenci pridobili pri spoznavanju slovenskih pokrajin in pri temi o selitvi ljudi. Poudarimo pravico ljudi do ohranjanja

maternega jezika, kulture in vere tako pri preselitvah kakor pri spreminjanju meja.

139

delovni zvezek & 68

Vse odgovore najde učenec v učbeniku.

1 Madžari.

2 Italijani.

3 a) dvojezične šole; b) šole z italijanskim jezikom

4 Znal bi dva jezika, razumel, kadar bi krajani govorili v svojem jeziku, znal bi se sporazumevati, ko bi potoval po sosednji državi.

5 V kraju živijo pripadniki manjšine, v Kopru Italijani, v Dolini Madžari.

6 Romi, Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci, Makedonci, Albanci.

sprotno spremljanje učencev sodelovanje v diskusiji: argumentiranje, poslušanje

pripomočki stenski zemljevid Slovenijegradivo za spoznavanje kulture priseljencev, narodnih manjšin

literatura in viri Geografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998 (Narodna sestava).http://www.stat.si/tema_demografsko_prebivalstvo.asp (avgust 2014)  – stran Statističnega urada Re ­

publike Slovenije, prebivalstvo

140

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Slovenci zunaj slovenske državne meje

cilji ▶ Poznajo osnovna dejstva o Slovencih v zamejstvu, o slovenskih izseljencih in zdomcih. ▶ Spoznavajo pojme zamejstvo in manjšina, izseljenstvo, zdomstvo. ▶ Znajo pokazati na zemljevidu, kje živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu.

ključne besede zamejski Slovenci, izseljenci, zdomci

ključna vprašanja V katerih državah so zamejski Slovenci? Katere pravice manjšin imajo? Kje je največ slovenskih izseljencev? Kdaj se jih je največ izselilo in zakaj? Koga imenujemo zdomec?

predlogi za pouk 1 Preberemo odlomek o izseljevanju, npr. Pismo iz Amerike Toneta Seliškarja (v: Utrinki iz slovenske

zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne). Napovemo temo.

2 Razlaga ob kartah v učbeniku, stenski karti sveta, časovnem traku: izseljenstvo Slovencev – gospo­darski vzroki (konec 19. in začetek 20. stoletja) ter politični vzroki (zlasti po drugi svetovni vojni); zdomstvo (druga polovica 20. stoletja); Slovenci v zamejstvu (državne meje po prvi in drugi svetov­ni vojni).

3 Pogovor v krogu. Učenci zaporedoma dokončajo misel. »Če bi se izselil/­a, bi se v …, ker …«. Vse misli vsi sprejmemo (brez negativnih komentarjev ali nebesednih reakcij). Potem pogovor, katere države so najpogosteje omenili, zakaj prav te, ali dovolj poznajo življenje v drugih državah, kakšni so naši stereotipi …

4 Povabimo gosta, zamejskega Slovenca, izseljenca ali zdomca in se z njim pogovorimo. Prosimo ga, da prinese s sabo fotografije. Učenci pripravijo vprašanja, napišejo poročilo ali članek v šolsko glasilo.

5 Poskusimo dobiti mladinske revije Slovencev v tujini, morda učbenike, iz katerih se učijo … Učenci si jih ogledajo, preberejo odlomke, primerjajo vsebino.

6 Prek slovenskih društev navežemo stik, lahko po spletu, s slovensko šolo v zamejstvu ali slovensko šolo zdomcev. Učenci opišejo svoje dejavnosti, domači kraj …

7 UČBENIK – izdelovanje miselnega vzorca

8 DELOVNI ZVEZEK

učbenik & 109–110

Branje in interpretacija obeh kart.V katerih sosednjih državah so največja območja poseljena s Slovenci? Zakaj prav tam? (Ponovijo zgodovinska dejstva.) Učenci pokažejo območja slovenskega zamejstva na stenski karti in karti Slo­venije v atlasu.

141

Ob uporabi politične karte sveta (Atlas, str. 14, 15) imenujejo države, v katerih je več kot 5000 slo­venskih izseljencev. Zakaj so Slovenci izbrali Ameriko in ne Azije ali Afrike? (Gospodarska razvitost, podnebna podobnost, podobna kultura, vera …)Tiho branje besedila. Učenci s svinčnikom podčrtajo ključne besede. Izdelajo miselni vzorec s tremi osnovnimi vejami (zamejci, izseljenci, zdomci).

delovni zvezek & 69

Odgovore učenci najdejo v učbeniku, pri nalogi 5 pa opišejo svoje izkušnje, če jih imajo.

1 a) v Avstriji na Koroškem in Štajerskem; b) v Italiji; c) v Porabju na Madžarskem, č) na nekaterih bližnjih območjih na Hrvaškem

2 Koroški Slovenci imajo dvojezične osnovne šole, Slovenci v Italiji pa slovenske šole.

3 Slovenski izseljenci so Slovenci, ki so se izselili za stalno. Veliko se jih je izselilo v Ameriko, Zahodno Evropo, precej v Avstralijo.

4 Zdomci so ljudje, ki so odšli na začasno delo v tujino.

5 Učenci opišejo svoje izkušnje. Spodbudimo jih, da se pogovorijo z zdomci, izseljenci, zamejci o življenju v tujini, če imajo to možnost. Ali pa omogočimo izkušnjo vsem učencem in povabimo gosta v šolo.

atlas Uporaba karte Države in ljudi sveta ob karti slovenskih izseljencev v učbeniku. Naštejejo države, v katerih je več kot 5000 Slovencev.

sprotno spremljanje učencev komunikacija (z gostom, po spletu itd.) – voljnost, spretnosti …

pripomočki stenska karta Slovenijepolitična karta svetaUtrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.

literatura in viriGeografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998 (Zdomstvo, Izseljenstvo, Slovenci v zamejstvu).Utrinki iz slovenske zgodovine. Od revolucionarnega leta 1848 do konca 1. svetovne

vojne, zbirka Ali veš?, Karantanija, Ljubljana, 2005.http://www.uszs.gov.si (avgust 2014) – spletne strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po

svetu; poleg drugih informacij je dostopen tudi seznam naslovov slovenskih društev po državah.

142

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Ljubljana – glavno mesto Republike Slovenije

cilj ▶ Poznajo vlogo in pomen glavnega mesta.

ključne besede glavno mesto, središče države, Emona, srednjeveška Ljubljana

ključna vprašanja V izmišljeni deželi gradiš glavno mesto. Kakšno bi bilo, kaj bi bilo v njem?Kaj bi pokazal obiskovalcu, ki bi želel spoznati Ljubljano:a) kot glavno mesto Republike Slovenijeb) kot kulturno središčec) kot prometno središčeč) kot gospodarsko središčed) kot izobraževalno središčee) kot turistično mestof) kot tvoje mesto (tebi najzanimivejše dele Ljubljane)

predlogi za pouk 1 Tema je zelo primerna za projektno učno delo, saj je veliko gradiva, ki ga učenci lahko uporabijo.

Učence motiviramo za delo. Oblikujemo cilj projektnega dela: npr. posneti oddajo, narediti mono­grafijo, lahko tudi fotomonografijo, časopis, razstavo, predavanje, razstavo, model v peskovniku, svoj zemljevid ipd. o Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, da jo bodo predstavili ob dnevu državnosti. Pri samostojnem delu učenci uporabijo čim raznovrstnejše učne vire: videofilm, splet, umetnostna in poljudnoznanstvena besedila, leksikone, fotografije, slike, zemljevide, časovne trakove. In ker je gra­diva veliko, je treba zelo natančno oblikovati in zapisati vprašanja, na katera bodo poiskali odgovore, ter se dogovoriti o načinu/načinih predstavitev ugotovitev. Skupaj z učenci načrtujemo delo: skupine, delitev dela, časovni roki  … Med izvedbo usmerjamo delo in spremljajo spretnosti samostojnega dela z viri in sodelovanja. Po prvi predstavitvi rezultate in sam proces dela evalviramo in skupaj pre­tehtamo, kaj je treba še izboljšati za »javno« predstavitev.

2 Učenci kronološko uredijo risbe, fotografije značilnih prizorov, objektov, predmetov izbranih zgodo­vinskih obdobij. Ob tem ponovijo osnovna zgodovinska obdobja.

Ogled Ljubljane in obisk katere od nacionalnih usta­ nov (kulturnih, izobraževalnih, znanstvenih, političnih …) je najboljša učna metoda spoznavanja glavnega mesta. Učenci vse slabše poznajo središče Ljubljane, kar velja tako za Ljubljančane kakor tudi za učence iz drugih kra ­ jev, saj se vse preveč obiskov glavnega mesta začne in konča v nakupovalnih središčih. Ob pomoči knjige Spoznajmo Ljubljano: Vodnik po mestu za otroke lahko

načrtujemo različne poti po Ljubljani z različnimi cilji, zgo­dovino mesta lahko učenci spoznavajo pod vodstvom vodnikov mestnega muzeja na prostem, v mestnem mu ­zeju, s projekcijo na gradu  … Če pa Ljubljane ne more ­ mo obiskati, predlagamo, da jo učenci spoznavajo samo­stojno ob uporabi čim bolj različnih učnih virov, saj je učnih gradiv in drugih primernih informacij o Ljubljani zelo veliko.

143

3 Čim nazorneje razložimo zgodovino Ljubljane skozi življenje ljudi. Uporabimo filmski prikaz (Roj­stvo prestolnice), umetnostna besedila, kartografsko gradivo, fotografije.

4 Učenci zaigrajo prizore iz življenja Ljubljančanov v različnih obdobjih (koliščarji, Emonci, Ljubljan­čani v srednjem veku, prihod vlaka v Ljubljano …).

5 V peskovniku z uporabo kock naredijo maketo dela Ljubljane.

6 Zberejo slikovno gradivo, ga fotokopirajo ali narišejo svoje risbe za poseben časovni trak zgodovine Ljubljane.

7 Izdelajo različne didaktične igre za spoznavanje Ljubljane (po vzoru igre človek, ne jezi se, spomin, domine, igra s kartami, detektiv …).

8 Pripravijo (in izvedejo) kviz za učence paralelk ali 9. razredov o Ljubljani.

učbenik & 111–113

Tloris Emone in srednjeveške Ljubljane učenci primerjajo s slikovno karto Ljubljane v atlasu na str. 40, 41 in pokažejo v njem posamezne dele.Ogled slik in pogovor.Glasno preberemo povzetek. Učenci pojasnijo, zakaj je Ljubljana »gospodarsko, prometno, kulturno, šolsko, zdravstveno in upravno središče države«.Tiho branje besedila. Učenci s svinčnikom podčrtajo ključne besede.

delovni zvezek & 70–72

Razen odgovora pri nalogah 1 in 6 b najdejo učenci odgovore v učbeniku ali na karti.

1 Učence spomnimo na časovni trak razvoja krajev v 4. razredu (učbenik Družba in jaz 1, str. 80 in 81), kjer je omenjeno tudi mostiščarsko naselje v prazgodovini.

Mostiščarji so živeli v prazgodovini, pred več kot 4000 leti, v stavbah na kolih v več mostiščih na Ljubljanskem barju. Ukvarjali so se z lovom, živinorejo, poljedelstvom in nabiralništvom, lončarstvom, predelovanjem kož, izdelovanjem predmetov iz kosti, kamna in lesa, v mlajšem obdobju tudi s pre­delavo bakra in rudarstvom.

2 Emona

3 Pobarvajo predele znotraj obzidja. Dopišejo lahko tudi imena delov: Mestni trg, Stari trg, Novi trg.

4 270 000 prebivalcev ima mesto (330 000 pa mestna občina).

5 Pravilni odgovori pri trditvah d, f in g so NE, pri vseh drugih DA.

6 a) So v njej za vso Slovenijo pomembne ustanove – vlada, parlament, Narodna in univerzitetna knjižnica, SAZU, univerza, RTV, Klinični center …

atlas Str. 40, 41: Na majhnem zemljevidu Ljubljane levo zgoraj učenci povedo, kaj pomeni rdeči pravo­kotnik (del Ljubljane prikazan na velikem slikovnem zemljevidu).Ogledajo si fotografije, pogovorimo se o delih Ljubljane, ustanovah, stavbah, ki jih prikazujejo.Poiščejo lego nekaterih ustanov na karti (označene so s številkami fotografij).Pripovedujejo in kažejo na karti, kje so že hodili, katere dele poznajo.

144

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJAPo navodilih se »sprehajajo« po Ljubljani (premikajo figurico). Pri tem uporabljamo za orientacijo značilne objekte, imena ulic, Ljubljanico, smeri neba … Dajejo navodila, opisujejo npr. pot od že ­lezniške postaje do Kliničnega centra.Primerjajo različne dele mesta: srednjeveški del, Slovensko cesto, Krakovo (nekdaj vaško naselje na levem bregu Ljubljanice in Gradaščice) …

sprotno spremljanje učencev sodelovanje in delo z viri

pripomočki videoposnetek: Rojstvo prestolnice (Genesis, Od Luwigane do Ljubljane, Proti novemu veku, Čas Ilirskih provinc in avstrijske restavracije, Ljubljana v dobi industrializacije, Od prve svetovne voj ne do danes), Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004, 2 video DVD­ja (približno 144 minut); elektronska lokacija/dostop: http://www.ims-info.si/ljubljana/program.php?trailer=1&lang=sl (avgust 2014)Niko Grafenauer: Stara Ljubljana – monografija, zvočna kaseta, poezijazemljevid Ljubljanepeskovnik in kockestenski zemljevid Slovenijestenski časovni trak in kopije risb in fotografij razvoja Ljubljane

literatura Jelka Melik, Mateja Jeraj: Spoznajmo Ljubljano. Vodnik po mestu za otroke (male in veli­

ke), Tehniška založba, Ljubljana, 2005.Niko Grafenauer: Stara Ljubljana, monografija: MIK Trade, N. Grafenauer, Ljubljana, 1992; zvoč­

na kaseta, RTV Ljubljana, 1992; poezija: Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983.Marjeta Zgonec: Slovenski kraji, Karantanija, Ljubljana, 2003.Pozdravljeni prednamci. Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, Cankarjev dom,

Mestni muzej, Ljubljana, 1996.Darja Verbič: Slovenska mesta. Na mostovih živahnih doživetij, Slovenska turistična organizacija,

Ljubljana, 2002.Vladimir Kološa: Slovenska mesta skozi čas = Slovene towns through time, Arhiv Republi­

ke Slovenije, Ljubljana, 2005.Ivan Stopar: Sprehodi po stari Ljubljani. Kulturnozgodovinski vodnik, Marketing 013 ZTP,

Ljubljana, 1992.

145

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Slovenija in Evropska unija

cilji

▶ Spoznajo organiziranost EU s poudarkom na demokraciji. ▶ Spoznajo pravice Slovencev kot državljanov EU. ▶ Spoznavajo simbole, himno, organizacijo Evropske unije. ▶ Spoznavajo pomen Evropske unije in njene članice Slovenije.

ključne besede Evropska unija, Evropski svet, zastava Evropske unije, Oda radosti, evro

ključna vprašanja Zakaj je nastala Evropska unija? Kaj smo slovenski državljani pridobili z vključitvijo v Evropsko unijo? Kateri so simboli Evropske unije? Ali so naše sosednje države tudi članice EU?

predlogi za pouk 1 Preberemo nekaj trditev o Evropski uniji. Vsi učenci hkrati se opredelijo, ali je trditev pravilna ali

nepravilna ali ne vedo odgovora. To pokažejo tako, da se postavijo pod ustrezen list v učilnici. Vsakič se preštejejo, napišejo zaporedno številko vprašanja in to, koliko jih je pod listom. Pravilnih odgovo­rov ne povemo, odprta vprašanja samo ponovimo, zapišemo na tablo in povemo, da bodo pravilne odgovore vedeli na koncu ure, če bodo sodelovali.a) Slovenija je članica EU. (DA)b) Učenci ste državljani EU. (DA)c) Ko boste polnoletni, boste lahko izvoljeni v parlament EU. (DA)č) Če boste izvoljeni v parlament EU, boste lahko v njem govorili slovensko. (DA)d) V EU so vse evropske države. (NE)e) Evropsko unijo vodi kralj. (NE)f ) EU ima svojo zastavo, himno, skupni praznik. (DA)g) EU je začela nastajati 6 let po drugi svetovni vojni v želji, da bi miroljubno povezovanje držav

preprečilo še kakšno vojno. (DA)h) Vse članice EU imajo enoten denar – evro. (NE)i) Evropska unija je država. (NE, je zveza držav.)j) Sedeži EU so v Belgiji, Franciji in Luksemburgu. (DA)

Metodično najbolje je omogočiti učencem izkušnje sode­lovanja z učenci iz drugih držav Evropske unije (EU) in se vključiti v enega od evropskih projektov za mlade. V času od 21. marca do 9. maja vsako leto poteka projekt Pomladni dan v Evropi (http://evropa.gov.si/za-mladino, avgust 2014), na spletu pa so tudi povezave do drugih primernih dejav­nosti. Ker konec šolskega leta za to ni primeren, lahko celo­ten vsebinski sklop ali samo to enoto prestavimo pred sklop Slovenci skozi čas.

Različne informacije o EU in življenju v njej dobimo na spletnih straneh slovenske vlade (http://evropa.gov.si/pred-stavitev/, avgust 2014), spletna stran za otroke (http://euro-pa.eu/kids-corner/index_sl.htm/, avgust 2014) pa omogoča 26 spletnih iger za otroke v slovenščini, v katerih učenci spoznavajo EU, njeno delovanje, njene članice, glavna pri­zadevanja, vrednote.

146

2 Ob zemljevidu Evrope razložimo nastanek EU. Poudarimo ideje svobode, demokratičnosti, človeko­vih pravic, spoštovanja prava. Države, ki so se pridruževale, označimo z zastavami EU (s kitom jih pritrdimo na zemljevid). Označimo mesta, kjer so sedeži EU. Omenimo glavne institucije EU in jih primerjamo z našimi podobnimi, vendar jih podrobneje ne razlagamo. Lahko se zadržimo le pri Evropskem svetu in evropski komisiji. V razlagi odgovorimo na vsa zgoraj zastavljena vprašanja.

3 Učenci poslušajo (zapojejo) evropsko himno, narišejo zastavo (DELOVNI ZVEZEK 4).

4 Ponovimo prvo dejavnost. Učenci utemeljujejo svoje odločitve.

5 Delovni zvezek. Učenci odgovorijo na vprašanja, pomagajo si z učbenikom.

6 Računalniška učilnica – igre spoznavanja EU in njenih vrednot, 26 spletnih iger za otroke v sloven­ščini (http://europa.eu/kids-corner/index_sl.htm, avgust 2014),

7 S samostojnim delom učenci spoznavajo države EU. Vsak učenec izbere eno državo in jo predstavi. Lahko se dogovorimo o enotnem načinu predstavitev ali pa to prepustimo učencem in samo dolo­čimo obseg in minimalno vsebino. Spodbujajmo ustvarjalnost. Učenci naj imajo možnost prikazati države skozi tiste vsebine, ki jih zanimajo (šport, glasba, literatura, ples, film, znamke, potovanja …).

8 Prek spleta navežemo stik s šolo v drugi državi, članici EU. Učenci se predstavijo, predstavijo svojo šolo, domači kraj …

9 Skupaj z učenci se vključimo v katerega od projektov EU, npr. Vsebina za mlade – Evropa v šoli, http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/za-mlade/ (avgust 2014).

10 Z učenci pripravimo šolsko prireditev ob 9. maju, prazniku EU ali sodelujemo pri njej. Skozi pesmi, ples, umetnostna besedila, likovna dela …predstavimo države EU.

11 Učenci pripravijo šolski kviz o EU.

učbenik & 114–115

Julija 2013 se je Evropski uniji priključila tudi Hrvaška. Ustrezno popravimo podatke v učbeniku, če imamo učbenik starejšega datuma.Učenci samostojno uporabijo učbenik. Spomnimo jih na metodo petih P­jev.

delovni zvezek & 72–73

Vse odgovore najdejo učenci v učbeniku.

1 Učenci naj najprej s svinčnikom označijo države, za katere mislijo, da so članice EU. Preden po bar ­va jo zemljevid, preverijo odgovor v atlasu ali učbeniku.

2 Država mora spoštovati načela svobode, demokracije, človekove pravice, pravne države, varstva oko­lja. (Načela so abstraktna, zato jih je treba učencem približati s konkretnimi primeri iz njihovega življenja in življenja odraslih.)

3 EU šteje 28 članic.

4 Rišejo lahko po spominu ali pa gledajo fotografijo.

5 Slovenščina je uradni jezik tako kot vsi drugi uradni jeziki držav.

atlas Str. 18, 19: Karta Države Evrope. Učenci preštejejo države EU, če je potrebno, karto popravijo z novimi članicami.

147

Skozi igre (npr. napišejo kraje, države, reke, rastline na določeno začetnico, vislice itd.) jih spodbujaj­mo, da si zapomnijo čim več imen držav, glavnih mest, zastav ...

sprotno spremljanje učencev samostojno delo in predstavitev izbrane državespretnosti dela z računalnikom

pripomočki politični zemljevid Evrope, zastavice EU in kit za pritrjevanjezvočni posnetek himne EU, npr. http://www.youtube.com/watch?v=jRz72EPXvog (avgust 2014)računalniška učilnica s povezavo s spletom

literatura in viri Kako deluje Evropska unija. Vodnik po ustanovah EU za državljane, Urad za uradne

publikacije Evropskih skupnosti, Luksemburg, 2004.Evropska unija na kratko, Informacijski center Delegacije Evropske komisije v Sloveniji,

Ljubljana, 2001.Karel Natek: Države sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.Evropska Unija 2005, kartografsko gradivo (1 : 6.500.000), Instituto geografico de Agostini,

DZS, Novara, Ljubljana, 2005.http://evropa.gov.si – spletne strani slovenske vlade, informacije o EU in življenju v njej (avgust 2014)Infodrom: 10 let Slovenije v Evropski uniji, http://www.youtube.com/watch?v=6pcOOsHd5aY

148

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

Povezani smo z vsem svetom

cilji ▶ Poznajo pomen povezanosti državljanov EU: gospodarsko in politično. ▶ Navedejo primere povezanosti in soodvisnosti prebivalcev Zemlje (na primer skozi vlogo

komunikacij, prometa, dobrin idr.). ▶ Spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja. ▶ Razvijajo sposobnost za argumentirano izražanje svojih mnenj in stališč.

ključne besede uvoz, izvoz, izmenjava blaga, energije, sporočil, kulture, promet, skupno okolje, pravična trgovina, trajnostni razvoj

ključna vprašanja Izberi katerikoli izdelek. Kako te povezuje z ljudmi in okoljem? Kaj vse bi se spremenilo, če bi se Slovenija povsem ločila od preostalega sveta – brez uvoza, izvoza, brez spletnih povezav, telefonskih zvez, potovanj iz Slovenije in vanjo? Kaj je pravična trgovina? Kaj je trajnostni razvoj?

predlogi za pouk 1 Ena od oblik dejavnosti ZA in PROTI (vrednostna črta ali dve diskusijski skupini ali uporabimo

mrežo – par išče argumente za in proti, združita se dva para, nato štirje pari in dopolnjujejo argumente).

Učence uvajamo v razumevanje globalizacije. Poudarek v učbeniku je sicer na izmenjavi blaga, trgovini, vendar temo razširimo na izmenjavo znanja, kulture, na potovanja ljudi … S svojimi odločitvami vplivamo na ljudi po vsem svetu. Učen­ce seznanimo s prizadevanji za pravično trgovino (na drugi strani z izkoriščanjem ljudi, otrok pri pridelavi hrane, izdelova­nju različnih izdelkov v industriji) ter za okolju prijazno proiz­vodnjo. Zato postaja vse pomembnejša tudi »zelena trgovi­na«, ki prodaja le ekološke pridelke in izdelke. Tako pravična trgovina kot zelena trgovina pa podpirata trajnostni razvoj.

Pravična trgovina ščiti proizvajalce pred negativnimi posle­dicami delovanja svetovnih trgov (nizke odkupne cene surovin in polizdelkov, nihanja cen kot posledica špekulacij, nesorazmerni tržni deleži in pogajalska moč velikih korpo­racij) in jim omogoča prodajo izdelkov pod pogoji, ki jim omogočajo dostojno življenje.

Potrošnikom pravična trgovina omogoča tudi osnoven vpo­gled v kulturo, identiteto in življenjske pogoje proizvajalcev, saj je izdelkom moč slediti do njihovega izvora. Nadzor nad delovanjem pravične trgovine vršijo neodvisne mednarodne organizacije, ki izvajajo nenapovedane kontrole na terenu, kjer preverjajo delovne razmere proizvajalcev. Nadzor pote­ka v obliki nenajavljenih terenskih inšpekcij, ki preverjajo,

na kakšen način poteka trgovina ter v kakšnih razmerah delajo proizvajalci. Med pomembnejšimi načeli lahko pou­darimo prepoved otroškega dela, enakopravnost spolov (pri plačilu in odločanju), pošteno plačilo, varne in zdrave delov­ne pogoje ter varovanje okolja. (http://www.humanitas.si/?subpageid=27, avgust 2013)

Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) vključuje medsebojno povezana okoljska, gospodarska in socialna vprašanja. Ključna področja trajnostnega razvoja vključujejo med drugim državljanstvo, mir, etiko, odgovor­nost v krajevnem in mednarodnem kontekstu, demokraci­jo in vladanje, pravičnost, varnost, človekove pravice, zmanjšanje revščine, zdravstvo, enakost spolov, kulturno raznovrstnost, razvoj podeželja in mest, gospodarstvo, proiz­vodne in potrošniške vzorce, skupno odgovornost, varstvo okolja, upravljanje naravnih virov ter biotsko in pokrajinsko raznovrstnost. O tem govori Strategija vzgoje in izobraževa­nja za trajnostni razvoj UNECE, sprejeta na srečanju na visoki ravni ministrov za izobraževanje in okolje (Vilna, marec 2005). (Smernice vzgoje in izobraževanja za trajno­stni razvoj od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobra­ževanja so dostopne na povezavi http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_izobrazevanja/vzgoja_in_izobrazevanje_za_trajnostni_razvoj/ (avgust 2014).

149

Vprašanje je npr.: Ali s tem, ko kupimo ali pa ne kupimo nekega izdelka, vplivamo na življenje izko­riščanje ljudi, tudi otrok, v revnih državah?

2 Ob primeru npr. učbenika za družbo skupaj z učenci naredite oceno, koliko ljudi je neposredno sode­lovalo pri knjigi: les ali star papir, transport, izdelovanje papirja, izdelava tiskarske barve, lepil (kemična industrija), delo avtorja, ilustratorja, urednika, lektorja, fotografa, kartografa, tiskarja, prodajalci … Po ­sred no pa so sodelovali še vsi, od katerih so se sodelujoči naučili svojega dela, ki so izdelali pripomočke, stroje, s katerimi so potekale posamezne faze dela (žage, gozdarski stroji, stroji v tovarni papirja ... splet in teme, ki so bile vključene ...). Morda za vsak korak vstane en učenec in na list napiše, kaj predstavlja, in oceno, koliko ljudi je pri tem sodelovalo. Na koncu stojijo vsi učenci in seštejemo delne ocene.

3 UČBENIK

4 Atlas

5 Razložimo, kaj je pravična trgovina, zelena trgovina, o pomenu odgovornega ravnanja potrošnikov. Povežemo s pojmom trajnostni razvoj.

6 Ogled na spletu ob zemljevidu sveta. Pot od semena do trgovine v Angliji, http://www.rapanuiclothing.com/ethical-fashion/traceability-clothing.html (avgust 2014).

7 DELOVNI ZVEZEK – domača naloga

učbenik & 116–118

Ogled slik in pogovor. Ob karti na str. 116 učenci ob izdelkih domnevajo, od kod prihajajo, kam gredo. Imenovane države, pokrajine pokažemo na zemljevidu sveta.Ob risbi kuhinje na str. 117 se pogovorimo, ali bi lahko označene predmet izdelali, pridelali tudi v Sloveniji. Če da, zakaj jih uvažamo? (Prosti trg znotraj EU, malo omejitev med EU in preostalim svetom.) Ob shemi prometa se pogovorimo o vlogi prometa, o pomenu infrastrukture, da lahko promet teče …Učenci najprej preberejo besedilo pod risbami na str. 118, potem pa za vsako sličico povedo, kaj prikazuje.Tiho branje besedila. Pogovor.

delovni zvezek & 74

1 Naloga je primerna za domače delo, ker mora učenec ugotoviti izvor hrane. Treba pa je nalogo pre­veriti, se o ugotovitvah pogovoriti.

atlas Str. 14, 15: Države in ljudje sveta. Vsak učenec si izbere eno državo in domneva, kaj bi lahko iz te države uvozili, ter predlaga, kaj bi tja izvozili (vrsto blaga, znanje o …, kulturo …).

sprotno spremljanje učencev splošna in geografska razgledanost učencev, zmožnost razmišljanja »kaj bi bilo, če …«, zmožnost argumentiranja

pripomočki računalnik, splet, projektorstenski zemljevid sveta

150

literatura in viri Blagovna menjava Slovenije, Ljubljana, 2011, http://www.stat.si/doc/pub/Blagovna_%20menjava.pdf

(avgust 2014)http://www.humanitas.si/?subpageid=27 (avgust 2014) – Kaj je pravična trgovinaInfodrom: Pravična trgovina, http://www.youtube.com/watch?v=A0X2VtsKeL0 (avgust 2014)Infodrom: Kdo zasluži z vašim nakupom kavbojk?, http://www.youtube.com/watch?v=DMxV_

VEeTo8 (avgust 2014)Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do do univerzitetnega

izobraževanja, http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_izobrazevanja/vzgoja_in_izobrazevanje_za_trajnostni_razvoj/ (avgust 2014)

PRILOGE

152

PRILOGA 1fot

okop

iranje

dovo

ljeno

Zapiši, kaj znaš bolje, kot si znal pred letom dni. Pomisli na znanje iz šole in od drugod. Podčr­taj tisto, na kar si najbolj ponosen.

2. Napiši, kaj želiš v tem šolskem letu doseči v šoli in kaj drugod.

3. V preglednici je več trditev. Najprej s kljukico označi tiste učne navade, ki jih imaš. Nato dobre navade označi s plusom (+), slabe pa z minusom (–). V prazni vrstici lahko napišeš še druge učne navade.

Učna navada Ali jo imaš? Je zate dobra (+) ali slaba (–)?

Učim se vedno na istem mestu.

Učim se ob vklopljeni televiziji ali radiu.

Vedno vem, kdaj bom delal nalogo.

Učim se takrat, ko sem razpoložen.

Učim se takrat, ko ne morem več odlašati.

Med učenjem pogosto uporabljam telefon in se ukvarjam s SMS-sporočili.

Med učenjem prebiram elektronska pisma.

Vsak dan pregledam, kaj smo tisti dan delali v šoli.

Učim se samo iz zvezkov.

Učim se le, če me starši napodijo k učenju.

Pogosto uredim zvezke, torbico in prostor, kjer imam šolske potrebščine.

1

2

3

153

fotok

opira

nje do

volje

no

Razvrsti pravilo petih P­jev v pravilno zaporedje.

a) Oštevilči jih z zaporednimi številkami od 1 do 5.

Glasno PONOVI, kaj ste se zadnjo uro učili.

Pri zaprtem učbeniku in zvezku POMISLI, kaj ste delali zadnjo uro pri družbi. Opiši to z nekaj besedami.

Še enkrat PREGLEJ vso snov v učbeniku in zvezku ter to vajo.

Pozorno PREBERI snov v učbeniku in zvezku. Izpiši besede ali stavke, ki jih ne razu­meš, potem pa vprašaj učiteljico, kaj pomenijo.

Hitro PRELETI vso snov učbeniku in tudi zvezku, če ste v šoli kaj zapisali. To narediš tako, da preletiš naslov, besedilo in vse slike. Zanima te,o čem ste se pogovarjali ozi­roma učili. Če si pri prejšnji vaji kaj pozabil, napiši zdaj.

b) Izpiši ključne besede na P v pravilnem zaporedju.

4

P

P

P

P

P

154

fotok

opira

nje do

volje

no

Povečujemo in pomanjšujemoPRILOGA 2

Ob pomoči mreže nariši pomanjšano risbo avtomobila.

155

fotok

opira

nje do

volje

no

Ob pomoči mreže nariši povečano risbo puloverja.

PRILOGA 3

157

fotok

opira

nje do

volje

no

PRILOGA 3

158

fotok

opira

nje do

volje

no

Učna enota v italijanščiniPRILOGA 4a

In Slovenia vivono anche altri popoli

In base ai dati del censimento del 2000 nella Repubblica di Slovenia vivono 1 948 250 abi-tanti, che sono cittadini della Repubblica di Slovenia. La lingua ufficiale è lo sloveno. Nei ter-ritori abitati dalle minoranze italiana e ungherese sono lingua ufficiale, accanto allo sloveno,anche l’italiano e l’ungherese.

Le due minoranze vivono in questi territori da lungo tempo. Ognuna di esse ha un propriorappresentante nel Parlamento sloveno.

La minoranza ungherese vive in 36 centriabitati nazionalmente misti nel Prekmurje,vicino al confine ungherese. Ciò significa chein questo territorio vivono Sloveni e Unghe-resi. In questo territorio si è affermato un si-stema scolastico bilingue in tutte le scuoleelementari e, in parte, anche in quelle medie.Le lezioni si svolgono per tutti gli alunni insloveno e ungherese. Durante le lezioni ap-profondiscono le loro conoscenze, studiandola storia e la cultura dei due popoli. Ambe-due le lingue (lo sloveno e l’ungherese) sonolingue ufficiali in questo territorio.

136

A U S T R I A

S L O V E N I A

UNGHE-RIA

IT

AL

IA

C R O A Z I A

Capodistria

La Slovenia e le minoranze

Scuola bilingue a Prosenjakoci

Territorio nazionalmente mistoComunità nazionale autoctona italiana

Comunità nazionale autoctona ungherese

i-130-144.qxd 5/24/2005 09:53 Page 136

159

Naslov

fotok

opira

nje do

volje

no

La minoranza ungherese ha il diritto di e-sporre la propria bandiera, di avere proprietrasmissioni su radio Murska Sobota e radioLendava, pubblica inoltre vari giornali e altritipi di pubblicazioni e possiede le proprie as-sociazioni culturali.La minoranza italiana risiede nel capodistria-no, specialmente nei comuni di Isola, Capodi-stria e Pirano. Il sistema scolastico è organiz-zato in modo differente rispetto al Prekmurje.Sul territorio nazionalmente misto, dove vivo-no Sloveni e Italiani, gli appartenenti alla mi-noranza italiana hanno il diritto di avere pro-pri asili, scuole elementari e medie con linguad’insegnamento italiana. In queste scuole èobbligatorio anche lo studio della lingua slo-vena. Oltre a ciò gli abitanti delle aree a com-posizione nazionale mista, hanno il diritto diusare la propria lingua negli uffici, di esprime-re la propria cultura, esporre i propri simboli,avere propri mezzi d’informazione come la ra-dio, la televisione, i giornali, nonché essere or-ganizzati in diverse associazioni.Alcune aree della Slovenia sono popolate daiRom. Solitamente essi vivono nei propri villag-gi, parlano la propria lingua ed esprimono lapropria cultura. I bambini frequentano scuoleslovene. Nei comuni dove risiedono hanno deirappresentanti nel consiglio comunale.In Slovenia vivono molti immigrati delle re-pubbliche dell’ex Jugoslavia. Sono Croati,Serbi, Bosniaci, Montenegrini, Macedoni eAlbanesi. La maggior parte di essi possiede lacittadinanza slovena. Per molti di loro, spe-cialmente per i bambini nati qui la Slovenia èdiventata la loro patria. Come tutte le personeanche gli immigrati hanno il diritto di mante-nere la propria lingua, cultura e religione.

Tabella locale bilingue

La casa di Tartini di Pirano è la sede della Comunitàdegli Italiani (a destra).

Ginnasio italiano di Capodistria

Nella Repubblica di Slovenia vivono due minoranze autoctone. Si tratta degli Unghe-resi del Prekmurje e degli Italiani nella parte slovena dell’Istria. Le due minoranzehanno il diritto di avere l’istruzione nella propria lingua madre e di usare la proprialingua in pubblico. Possiedono anche proprie organizzazioni e associazioni. In Slove-nia vivono anche immigrati provenienti dalle altre repubbliche dell’ex Jugoslavia.

CChhee ccoossaa ss ii ggnn ii ff ii ccaaautoctono – da sempre esistente in undato territorio

137

i-130-144.qxd 5/24/2005 09:53 Page 137

160

fotok

opira

nje do

volje

no

Učna enota v madžarščiniPRILOGA 4b

Szlovéniában más nemzetek is élnek

A 2002-es népszámlálási adatok szerint a Szlovén Köztársaságban 1 948 250 lakos él, akik aSzlovén Köztársaság állampolgárai. A hivatalos nyelv a szlovén. Azokon a területeken, ahololasz és magyar nemzeti kisebbség él, a szlovén mellett az olasz illetve a magyar nyelv is hiva-talos nyelv.

Mindkét kisebbség ôshonosnak számít. Mindkettônek van saját képviselôje a parlamentben.

A magyar nemzeti kisebbség 36 nemzetilegvegyesen lakott településen él a Muravidé-ken, közel a magyar határhoz. Ez azt jelen-ti, hogy itt szlovének és magyarok élnek.Területünkre jellemzô a kétnyelvû oktatásminden általános iskolai és részben aközépiskolai diák számára. Az általános is-kolákban váltakozik a szlovén és a magyartannyelv. A tanóráknál megismerjük mindkétnemzet történelmét és kultúráját is. Mind-két nyelv (a szlovén és a magyar is) hivatalosnyelv nálunk.

136

A U S Z T R I A

S Z L O V É N I A

MAGYAR-ORSZÁG

OLA

SZ

OR

SZ

ÁG

HORVÁTORZÁG

Szlovénia nemzeti kisebbségei

Kétnyelvû általános iskola Pártosfalván

Nemzetileg vegyes területekoshonos olasz nemzetikisebbségi közösséggeloshonos magyar nemzetiközösséggel

m-130-144.qxd 29/11/2003 13:09 Page 136

161

Naslov

fotok

opira

nje do

volje

no

A magyar kisebbségnek joga van a saját nem-zeti lobogójának a használatához, magyarnyelvû mûsoraikhoz a Muravidéki Rádióban,különbözô sajtó- és szépirodalmi termékeketad ki, valamint saját kultúregyesületeik vannak.

Az olasz kisebbség a Koperi-tengermellékenél nálunk, fôleg Izola, Koper és Piranközségekben. Itt valamivel máskébb van ren-dezve az oktatás mint a Muravidéken. A nem-zetileg vegyes területeken, ahol szlovének ésolaszok élnek, az olasz kisebbség képviselôiszámára biztosítottak az olasz tannyelvû tan-intézetek az óvodától a középiskolákig. Ezek-ben az iskolában kötelezô a szlovén nyelvtanítása is. Ezen kívül a vegyesen lakottterületek lakosságának joga van saját nyelvé-nek az alkalmazására a hivatalokban, sajátkultúrájának a megnyilvánítására, a szimbólu-maik használatára, újságukhoz, rádiójukhoz,tévéadásukhoz és egyesületeikhez.

Szlovénia egyes területein romák is élnek.Általában saját településeiken élnek, sajátnyelvük és szokásaik vannak. A romagyere-kek szlovén iskolákba járnak. Azokban aközségekben, ahol élnek, saját képviselôjükvan a községi tanácsokban.

Szlovéniában sok bevándorló él az egykoriJugoszlávia tagköztársaságaiból. Ezek horvá-tok, szerbek, bosnyákok, crnagoraiak, ma-cedónok és albánok. Többségük már Szlo-vénia állampolgára. Sokuknak, fôleg pediggyermekei számára, akik már itt születtek,Szlovénia lett a hazájuk. Ahogy minden em-bernek, a bevándorlóknak is joguk van sajátnyelvük, kultúrájuk és vallásuk ápolásához.

Kétnyelvû helységtáblák

A Tartini-ház Piranban, ahol az olasz közösségszékhelye található (jobbra).

Az olasz gimnázium Koperben

A Szlovén Köztársaságban két ôshonos nemzeti kisebbség él. A magyarok a Mura-vidéken, az olaszok pedig az Isztria szlovén részén. Mindkét közösség számára biz-tosított az anyanyelvi oktatás, és a nyelvük használata a nyilvánosságban. Saját szerve-zeteik és egyesületeik vannak. Szlovéniában bavándorlók is élnek a néhai Jugoszláviatagköztársaságaiból és romák is.

MMii tt jj ee ll eenn ttôshonos – egy terület hazai, ôsidôktôlitt élô lakosa

137

m-130-144.qxd 29/11/2003 13:09 Page 137