in jaz 1

Dru

`ba

za4.

razr

edos

novn

e {o

le

Dru`ba Maja Umek

14,2

0€

Dru

`b

a in

jaz

1

druzba in jaz 1 ucb 000 ovitek_Layout 1 18.4.2012 14:22 Page 1

Priročnik za učitelje

Družba in jaz 1, priročnik za učiteljeDružba za 4. razred osnovne šole

Avtoricadr. Maja Umek

Recenzentadr. Olga Janša Zorn, dr. Jurij Senegačnik

Urednikadr. Zala Mikeln, dr. Jurij Senegačnik

Oprema in oblikovanjeRoman Lenarčič, Davor Grgičevič, Dušan Obštetar

PrelomDušan Obštetar

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.Za založbo Branimir NešovićLjubljana 2015Druga, prenovljena izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

www.modrijan.si

Kazalo

Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Pregled ciljev in poglavij po mesecih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

DRUŽBA IN JAZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

ČETRTOŠOLCI ZMOREMO VEČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Moja vloga v šolski skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Znam sodelovati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Moje življenje z vrstniki

Prijatelji in prijateljstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Spori in čustva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26Ustrahovanje in nasilneži . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Odvisnostim se moramo upreti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

BEREMO IN RIŠEMO ZEMLJEVIDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Orientacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Načrt učilnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Rišemo tlorise . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Povečujemo in pomanjšujemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Ali je moja pot v šolo varna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

DRUŽINE SKOZI ČAS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54Družine se spreminjajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55Družine naših prastaršev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

NAČINI ŽIVLJENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60Praznujemo različne praznike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Prazniki nas družijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Šega in navade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

UPOŠTEVAMO PRAVICE LJUDI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69Kaj potrebujemo in kaj si želimo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Pravice za vse otroke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72Pravice niso vsem dosegljive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

SKRBIMO ZA DOMAČI KRAJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Domači kraj na letalskih fotografijah in načrtih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Lega domačega kraja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Dejavnosti v domačem kraju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Urejanje skupnega življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

DOMAČA POKRAJINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89Kaj je domača pokrajina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

Naravne sestavine pokrajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Naselja v domači pokrajini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Gospodarske dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100Skrb za okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103Kaj lahko sam storiš za okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

VARUJEMO NAŠO SKUPNO DEDIŠČINO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Sledovi preteklosti v domači pokrajini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111Nastanek naših krajev v preteklosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

IZBIRNI TEMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117Promet se je spreminjal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118Šolanje v preteklosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

PRILOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Priloga 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

Priloga 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126

Priloga 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

Priloga 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

Priloga 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

Priloga 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132

5

Predgovor

Didaktični komplet za predmet družba v 4. razredu pod skupnim imenom Družba in jaz sestavljajo učbenik, delovni zvezek, atlas ter priročnik za učitelje. Učbenik je zasnovan klasično, učno snov predvsem razlaga. Slike in besedilo imajo enakovredno vlogo, saj smo poskusili učencem večino tem čim nazorneje predstaviti z različnimi zaznavnimi in učnimi stili. Delovni zvezek daje poudarek učnemu procesu, zato vključuje različne dejavnosti, s katerimi učenci pridobivajo znanje in urijo različne spretnosti – komunikacijske, miselne, učne, raziskovalne in socialne. Atlas s slikovnimi znaki ter panoramskimi, geografskimi in zgodovinskimi zemljevidi učencem približuje pokrajine in prostorsko razporeditev pojavov. Priročnik pa povezuje in vključuje v pouk učbenik, delovni zvezek in atlas, pri čemer njegova vloga presega zgolj navodila za njihovo uporabo.

V priročniku so predlogi za pouk družbe v 4. razredu. Izhajajo iz ciljev učnega načrta Družba (2011) ter vključujejo različ-ne dejavnosti, s katerimi učenci pridobivajo znanje predmeta družba. Izhodišče je izkustveno učenje v družbenem in geografskem okolju.

Na začetku priročnika je predlog časovne razporeditve poglavij in učnih ciljev po mesecih.

V uvodih v tematske sklope smo predlagali okvirni čas za obravnavo, poudarili osnovni namen sklopa in učne meto-de, ki povezujejo teme, navedli tematske učne cilje in standarde znanja ter nakazali vidike sprotnega spremljanja napredovanja učencev pri razvoju različnih spretnosti. Minimalni standardi znanja so poudarjeni z odebeljenim tiskom, tako kot v učnem načrtu, in naj bi jih dosegli vsi učenci.

Vsako poglavje v priročniku vsebuje:▷ teoretični uvod, ki razlaga in utemeljuje vsebino in učne metode ter je namenjen osvežitvi učiteljevega znanja;▷ cilje, ki so ponekod podrobneje razčlenjeni kot v učnem načrtu, nekaj pa smo jih tudi dodali, vendar v obsegu, ki ga

učni načrt dovoljuje; dodali smo predvsem učne cilje, povezane z dejavnostmi in razvojem različnih spretnosti, ki so v učnem načrtu navedeni posebej, pri pouku pa jih je treba povezovati z vsebinskimi cilji vse šolsko leto;

▷ ključne besede, ki predstavljajo pojme, ki naj bi jih učenci usvojili;▷ predloge za pouk, zaporedje dejavnosti učencev in učitelja, ki vključujejo tudi uporabo učbenika, delovnega zvezka in

atlasa;▷ delo z učbenikom, ki opisuje uporabo učbenika, dodan je faksimile poglavja iz učbenika;▷ delo z delovnim zvezkom, ki vsebuje navodila za vključevanje posameznih vaj v pouk, dodan je faksimile poglavja iz

delovnega zvezka;▷ sprotno spremljanje, ki poudari spretnosti učencev, ki jih učitelj vse šolsko leto sproti preverja in opisno ocenjuje;▷ seznam pripomočkov za izvedbo dejavnosti;▷ seznam dodatne literature za učence in za učitelje, ki vsebuje tudi elektronske vire.

V prilogah so različna učila oz. njihovi sestavni deli za dejavnosti učencev in poučevanje. Posebej bi opozorili na barvne risbe, s katerimi lahko dopolnimo različne časovne trakove.

Z didaktičnim kompletom Družba in jaz za 4. razred želimo pomagati učencem, da usvojijo učne cilje predmeta družba, učiteljicam in učiteljem pa dati čim več uporabnih zamisli za vodenje sodobnega pouka. Vsem pa želimo mnogo uspehov in zadovoljstva pri pouku družbe.

Maja Umek

7

Pregled ciljev in poglavij po mesecih

MESEC NASLOV TEME CILJI IZ UČNEGA NAČRTA

SEPT

EMBE

R

DRUŽBA IN JAZ � Prepoznajo in ocenijo svoje značilnosti (potrebe, želje, sposobnosti, cilje, osebni napredek idr.),� poznajo in uporabljajo različne učne strategije, analizirajo in presojajo

njihovo učinkovitost, � prepoznavajo lastni proces učenja,

ČETRTOŠOLCI ZMOREMO VEČMoja vloga v šolski skupnosti

� prepoznajo in ocenijo svoje značilnosti (potrebe, želje, sposobnosti, cilje, osebni napredek idr.),� poznajo in uporabljajo različne veščine komuniciranja in sodelovanja,

Znam sodelovati � vpoznajo in uporabljajo različne veščine komuniciranja in sodelovanja,� poznajo različne (svoje) družbene vloge in primerna ravnanja v teh

vlogah,

OK

TO

BER

Moje življenje z vrstnikiPrijatelji in prijateljstvoSpori in čustvaUstrahovanje in nasilneži

� poznajo različne (svoje) družbene vloge in primerna ravnanja v teh vlogah,� razumejo pomen sprejemanja in spoštovanja drugačnosti, � spoznajo in uporabljajo različne strategije obvladovanja čustev, odloča-

nja in reševanja različnih vprašanj, npr. medosebnih, intelektualnih idr.,� prepoznajo vrste nasilja med otroki in nad otroki,

Odvisnostim se moramo upreti � oblikujejo lastna mnenja in stališča, pripravljeni so jih izraziti in smiselno zagovarjati,

NO

VEM

BER

BEREMO IN RIŠEMO ZEMLJEVIDEOrientacija

� znajo določiti glavne smeri neba s soncem, senco, uro in kompasom,

Načrt učilnice � poznajo sestavine zemljevida (znaki, tloris, mreža, legenda, naslov, datum, avtor, grafično merilo),� se orientirajo na različnih skicah, kartah, zemljevidih (domači kraj/

domača pokrajina),

Rišemo tlorise � poznajo sestavine zemljevida (znaki, tloris, mreža, legenda, naslov, datum, avtor, grafično merilo),� znajo skicirati preproste skice, zemljevide,

Povečujemo in pomanjšujemo � poznajo sestavine zemljevida (znaki, tloris, mreža, legenda, naslov, datum, avtor, grafično merilo),� znajo skicirati preproste skice, zemljevide,

DEC

EMBE

R

Ali je moja pot v šolo varna � prepoznajo in analizirajo varne in manj varne poti za pešce in kolesarje,� poznajo različne dejavnike, ki vplivajo na ravnanje udeležencev

v prometu,� na primerih analizirajo in presojajo strategije ravnanja pešcev in ko lesarjev,� uporabljajo kartiranje kot metodo shranjevanja in prikaza prostorskih

podatkov,� se orientirajo na različnih skicah, kartah, zemljevidih (domači kraj/

domača pokrajina),

DRUŽINE SKOZI ČASDružine se spreminjajo

� razumejo smisel povezovanja v družine (ljubezen, varnost, pomoč, sodelovanje idr.),� poznajo različne (svoje) družbene vloge in primerna ravnanja v teh

vlogah,

8

MESEC NASLOV TEME CILJI IZ UČNEGA NAČRTAJA

NU

AR

Družine naših prastaršev � razumejo nekatere spremembe v družinskem življenju (razveze, smrt, novi člani idr.),

NAČINI ŽIVLJENJA Praznujemo različne praznike

� razlikujejo sestavine načina življenja (prosti čas, bonton, vsakdanjik, praznik, šege, navade idr.),

Prazniki nas družijoŠege in navade

� razlikujejo sestavine načina življenja (prosti čas, bonton, vsakdanjik, praznik, šege, navade idr.),� spoznajo kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine

in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo,� spoznajo pomen kritičnega odnosa do potrošništva,

UPOŠTEVAMO PRAVICE LJUDIKaj potrebujemo in kaj si želimo

� spoznajo pomen kritičnega odnosa do potrošništva,� poznajo in razumejo temeljne otrokove pravice, dolžnosti in odgovor-

nosti (do sebe in drugih),

FEBR

UA

R

Pravice za vse otroke � poznajo in razumejo temeljne otrokove pravice, dolžnosti in odgovor-nosti (do sebe in drugih),� ob primerih prepoznajo uveljavljanje človekovih in otrokovih pravic

in dolžnosti (pri nas in drugje, danes in nekoč),

Pravice niso vsem dosegljive � ob primerih prepoznajo uveljavljanje človekovih in otrokovih pravic in dolžnosti (pri nas in drugje, danes in nekoč),

MA

REC

SKRBIMO ZA DOMAČI KRAJDomači kraj na letalskih fotografijah in načrtih

Letalske fotografijeNačrti in zemljevidi

� se orientirajo na različnih skicah, kartah, zemljevidih (domači kraj); znajo brati podatke (besedni, količinski, simbolični podatki),

Lega domačega kraja � poznajo naravne osnove za nastanek in razvoj domačega kraja za življe-nje ljudi,

Dejavnosti v domačem kraju � spoznajo gospodarske in druge dejavnosti, različne poklice,

Urejanje skupnega življenja � razumejo vlogo posameznika v skupnosti pri skrbi za urejenost doma-čega kraja,� vrednotijo urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi,

varovanja okolja ter naravne in kulturne dediščine,

APR

IL

DOMAČA POKRAJINAKaj je domača pokrajina

� spoznajo oblike združevanja in sodelovanja med ljudmi v skupnosti (občina, krajevne, vaške, četrtne skupnosti),� poznajo organiziranost slovenske države s poudarkom

na demokraciji,

Naravne sestavine pokrajine � spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine),

Naselja v domači pokrajini � opišejo nekatere značilnosti in razlike med naselji v domači pokrajini, (občinsko središče, mesto, vas idr.),

Gospodarske dejavnostiKaj pridelujejo v domači pokrajiniKaj izdelujejo v domači pokrajini

� spoznajo gospodarske in druge dejavnosti, različne poklice,� spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači pokrajini,

9

MESEC NASLOV TEME CILJI IZ UČNEGA NAČRTAM

AJ

Skrb za okolje � vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave,

Kaj lahko sam storiš za okolje

� vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave,

VARUJEMO NAŠO SKUPNO DEDIŠČINOSledovi preteklosti v domači pokrajini

� spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo primerjajo z današnjim življenjem,� spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače

pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo,

JUN

IJ

Nastanek naših krajev v preteklosti

� poznajo naravne osnove za nastanek in razvoj domačega kraja za življe-nje ljudi,� znajo izdelati in kronološko prikazati dogodke iz preteklosti na prepro-

stem časovnem trak,� presojajo o načinih varovanja in ohranjanja naravnega in kulturnega okolja,

IZBIRNI TEMIPromet se je spreminjal

� pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi pretek lost na enem od primerov (npr. promet),� presojajo o načinih varovanja in ohranjanja naravnega in kulturnega okolja,

Šolanje v preteklosti � pojasnijo vzroke in posledice sprememb skozi preteklost na enem od primerov (šolanje),� presojajo o načinih varovanja in ohranjanja naravnega in kulturnega okolja.

11

Učna tema je razdeljena na dva dela. V prvem učenci spoznavajo predmet družba, v drugem pa dobre učne navade.

UČNI CILJ

Učenci:– prepoznajo in ocenijo svoje značilnosti (potrebe, želje, sposobnosti, cilje, osebni napredek idr.),– prepoznavajo lastni proces učenja.

Družba in jaz Okvirni čas: 2 uri

STANDARD ZNANJA

Učenec:– predstavi svoje osebne značilnosti (napredek, potrebe, želje, cilje, prostočasne dejavnosti, interese idr.).

Učni cilji, zapisani s poševnim tiskom označujejo dodatna znanja, s pokončnim tiskom pa so zapisana obvezna znanja.

Standardi znanja so ovrednoteni z dvema stopnjama:Minimalni standardi znanja so dosežki praviloma vseh učencev na določeni razvojni stopnji in izhajajo iz ciljev pre-verjanja in ocenjevanja znanja. Zapisani so z odebeljenim tiskom. Pri opredelitvi so upoštevani pomembnost učnih ciljev za nadaljevanje učenja predmeta na višji stopnji, pomen ciljev za reševanje realnih življenjskih težav oz. za delovanje posa-meznika v okolju, prispevek doseženih ciljev k splošni kulturi učencev in dosegljivost učnih ciljev praviloma za vse učence. Učenec, ki dosega minimalne standarde znanja, ne more biti negativno ocenjen.Drugi standardi znanja – teh učnih ciljev ne dosegajo vsi učenci. Zapisani so z navadnim tiskom.

Besedo družba učenci poznajo, njihove predstave pa so navadno povezane z druženjem s prijatelji, dobro družbo, veselo družbo, z nečim, kar je nasprotno od biti sam. Zelo pomembno je izhajati iz izkušenj in predstav učencev, saj je pojem družba eden temeljnih pojmov; zelo je kompleksen in nadrejen množici drugih ter zato zelo abstrakten pojem. Učenci ga bodo skozi vse šolsko leto širili in poglabljali skozi zelo raznolike in konkretne teme. Posamezne teme pa jim bo uspelo povezovati s splošnim pojmom družba samo ob pomoči učitelja. Zato ni dovolj »pogovor« o pojmu družba samo na začetku šolskega leta, ampak naj bo rdeča nit skozi vse tematske sklope. Učenje definicije pojma ni primerno za učence, učiteljem pa je lahko v pomoč.

SSKJ (1994) opredeljuje družbo kot »skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov«.Učencem lahko povemo, da družbo preučujejo različne družboslovne znanosti in da bodo v tem šolskem letu spoznali samo nekatere teme.

Šolski predmet družba potrebuje drugačen uvod. Učenci naj izvedo, kako bo predmet potekal v šolskem letu in podrob-neje, kako v prvem polletju: kako se bodo učili, kaj se bodo naučili, kako in kaj bomo preverjali in ocenjevali. Poudariti je treba enakovrednost znanja učnih vsebin in spretnosti. Učenje, preverjanje in ocenjevanje spretnosti mora biti ravno tako pregledno kot učenje, preverjanje in ocenjevanje vsebin. Učencem opišemo in razložimo razliko med deklarativnim in procesnim znanjem.

Ker je vsebinsko znanje bolj zaokroženo, ga lahko številsko ocenimo po posameznih vsebinskih sklopih. Na koncu leta pa povprečni številski vsebinski oceni dodamo še povprečno številsko oceno spretnosti ter zaključimo skupno številsko oceno. Večino spretnosti učenci razvijajo skozi vse šolsko leto in pomembno je, kaj zna učenec na koncu šolskega leta. Zato je smi-selno opisne ocene spretnosti spremeniti v številske ocene šele na koncu šolskega leta, učenec pa mora imeti vse leto pregled nad tem, katero spretnost si je že pridobil na ustrezni stopnji, katere pa še ne, oz. kolikšna bi bila ocena posamezne spretnosti.

Celoten uvod v družbo predstavimo optimistično. Učenci naj se spomnijo, kaj vse že znajo, kaj znajo bolje kot pred dvema oz. tremi leti. Vsi so v tem času napredovali. Pri tem so oblikovali različne navade učenja, navade pa lahko izboljšamo.

12

Vendar moramo dobro premisliti: kaj si želimo, katere navade bi nam pomagale in kako si jih pridobiti. Opomniki, pomoč staršev in učitelja so pri pridobivanju dobrih učnih navad nepogrešljivi. Učenci tega še ne zmorejo sami.

Učiti učence, kako se naj učijo, je ena glavnih nalog sodobne šole. Učne navade so »celota vseh tistih načinov ravnanja v učni situaciji, pridobljenih z vajo in ponavljanjem, ki omogočajo lažje, racionalnejše in uspešnejše učenje« (Marentič Požarnik, 1980, 48). Razredni učitelj mora poznati najustreznejše učne navade in tehnike na splošno in pri vsakem pred-metu posebej. Ravno tako je dobro poznati tipične pomanjkljivosti, razvade, težave učencev pri učenju. Učenje novih tehnik in metod učenja ter pridobivanje boljših navad učenja pa bo uspešno samo, če bomo znali pri učencih vzbuditi interes za drugačno delo, jim nudili dovolj priložnosti za vodeno vajo oz. večkratno uporabo določenih tehnik dela v šoli in če bo nova učna navada ali tehnika usklajena z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja. Če bo učitelj zahteval samo površno znanje, zgolj poznavanje dejstev in podatkov, potem učencu ne bo treba dolgo izluščevati bistva, primerjati, ana-lizirati … Nova strategija, tehnika mora prinesti učencem neko ugodnost – učiteljevo pohvalo, boljši uspeh, več prostega časa ipd. (Marentič Požarnik, 1980 in 2000).Začetno spoznavanje zgradbe učbenikov in delovnih zvezkov sodi med dobre navade. Kako najti iskano temo, kako čim hitreje najti razlage, primere, zanimivosti, definicije, določeno nalogo, povzetek? Učenci zgradbe učbenika ne opazijo tako hitro kot učitelj, nekateri potrebujejo pri tem pomoč. Pomembno je, da se navadijo pregledati ne le nov učbenik, ampak tudi druge knjige, v katerih želijo poiskati neki podatek. Začetek šolskega leta z vrsto novih učbenikov je dobra priložnost, da to spretnost bolj sistematično razvijajo. Zato jim predstavimo pomen te spretnosti, strategijo spoznavanja knjige ter vlogo posameznih sestavin: kazala, predgovora in uvodnega poglavja, naslovov in podnaslovov, različne vrste tiska, ilustracij (slike, fotografije, tabele, grafikoni, zemljevidi, časovni trakovi ipd. so vključeni z natančno določenim namenom in so enakovredni besedilu), povzetkov, zanimivosti, primerov, vprašanj, napotkov, na koncu knjige je morda abecedno stvarno kazalo, preglednica …

Učenje doma nam olajšata navadi določenega prostora in časa. Če se učimo ob točno določeni uri in na istem mestu, se lažje odpravimo k delu, ker se ni treba odločati, ali bomo začeli zdaj, ali ne bi raje malo pozneje, ali pa morda še pozneje … Načrtno gospodarjenje s časom nam omogoči več prostega časa. Učenci naj se učijo tedenskega in dnevnega načrto-vanja učenja. Učitelji pa moramo smotrno odmerjati njihovo domače obveznosti.

Tudi stalen prostor usmerja našo pozornost na učenje. Pomembno je, da ima učenec med delom mir in da ga nič oz. nihče ne moti. Na delovnem prostoru mora biti vsaj osnovni red, dovolj prostora ter pri roki vse potrebno za delo. Za prijetno počutje lahko učenec na delovni prostor postavi tudi predmet, ki mu je v veselje. Glasba pri delu nekaterih ne moti, vendar je primerna predvsem tiha in umirjena glasba. Glasna in živahna glasba je primernejša za odmore.

Odmori med učenjem: Kratke odmore do ene minute naredimo takoj, ko začutimo utrujenost, petminutne odmore na pol ure, daljše pa na uro in pol dela. Med odmori spijemo kozarec vode, se pretegnemo, vstanemo, pri daljših odmorih počnemo stvari, ki so čim bolj različne od učenja. Prednost naj imajo gibalne dejavnosti, npr. ples, sprehod, igra z žogo … Odmori so pomembni za zbranost pri delu. Če delamo odmore, si učno snov bolje zapomnimo.

Razporeditev učenja: Pregledamo, kaj vse moramo narediti, nato določimo vrstni red dela. Najprej pregledamo in ponovimo snov istega dne – tako prekinemo pozabljanje, nato se pripravimo za naslednji dan. Najbolje je začeti s težjim predmetom. Nadaljujemo s čim bolj različnim predmetom.

Pri domačem učenju bo učencem v pomoč nasvet petih P-jev. Učencem ga predstavimo in utemeljimo. S takšnim načinom dela potrebujemo najmanj časa za učenje, ker pozabljanje ustavimo. Učenci 4. razreda se šele navajajo na doma-če delo z učbenikom. Sami od sebe ga ne bodo uporabljali, če tega ne bomo preverjali. Navodila morajo dobiti vsakič posebej, kot pri delu z leposlovnimi besedili. Naslednjo uro pa preverimo, kaj so si zapomnili, kako so razumeli slike, pre-glednice, besedilo ipd., kot pri vsaki domači nalogi. Pri novem besedilu jih navajamo na naslednjo strategijo dela:

1. grob prelet teksta – naslovi, poudarjeni tisk, slike, povzetek;2. oblikovanje vprašanj – učenci naj si v obliki vprašanj zapišejo, o čem govori besedilo;3. temeljito branje – šele sedaj sledi natančno branje (besedilo in slike), v mislih naj imajo vprašanja, ki so si jih napisali;4. povzetek bistva – tekst razdelijo na smiselne dele, na rahlo jih označijo s svinčnikom; na koncu vsakega smiselnega dela

ga kratko obnovijo, najbolje da na glas; na koncu naredijo povzetek celotnega sestavka, pisno ali ustno;5. ponovitev – za konec še enkrat ponovijo najpomembnejša sporočila, upoštevajo tudi svoja vprašanja (Marentič Požar-

nik, 1980, 73, 74; Weimer idr., 2002, str. 75–79).

Spodbujamo podčrtovanje besedila, čeprav so učbeniki izposojeni. Učenci v izposojenih učbenikih podčrtujejo na rahlo z navadnim svinčnikom. Sicer je boljše podčrtovanje z raznobarvnimi pisali. Učenec naj najprej s svinčnikom podčrta vse

13

stavke, ki se mu zdijo pomembni. Nato naj poišče v njih ključne besede in jih obkroži s svinčnikom ali podčrta z določeno barvo. Nato naj pusti podčrtano (s svinčnikom ali drugo barvo) samo besedilo, ki pojasnjuje ključne besede, drugo pa zbriše.

Učenci naj imajo vse učbenike v šoli ter jih nosijo domov samo takrat, ko jim damo natančno navodilo, kaj in kako naj delajo z določenim učbenikom oz. učno temo. Tako jih bo učbenik v torbici spomnil, da morajo z njim nekaj narediti. Sicer bi učenci prenašali nepotrebno težo v šolo in domov. To razložimo tudi staršem na roditeljskem sestanku. Njihova pomoč otroku naj bo predvsem takšna, da mu z nadzorom pomagajo oblikovati dobre učne navade.

cilji ▶ Seznanijo se s predmetom družba (glavni cilji in vsebinski sklopi, učne metode, načini pre-

verjanja in ocenjevanja znanja). ▶ Spoznajo zgradbo učbenika in delovnega zvezka. ▶ Spoznajo dobre učne navade in strategijo domačega učenja družbe. ▶ Urijo se v načrtovanju časa za učenje in prostega časa (korelacija s temo Načini življenja).

ključne besededružba, dobre učne navade

predlogi za poukPredmet družba

1 Pred učenci so različne fotografije ljudi – fotografije skupin in ena, na kateri je en sam človek. Vpra-šajte, katera fotografija ne spada zraven. Učenci bodo verjetno našli različne rešitve. Ustavimo se pri »pravi« rešitvi. Nato naj iščejo besede, s katerimi bi lahko poimenovali, kaj je fotografijam skupnega: več ljudi, skupina, množica, ljudje, družba …

2 Asociacije na besedo družba (risanje, pisanje), viharjenje možganov in zapis na tabli, DELOVNI ZVEZEK 1

3 UČBENIK str. 5, 6, 7 (zgoraj)

4 Primerjava več učbenikov: učenci ugotovijo, katere sestavne dele imajo vsi učbeniki, katere samo nekateri.

5 Pregled sestavin posamezne učne enote. Učenci naključno pregledajo eno enoto in ugotovijo, katere sestavine ima, katere pa pri pregledani enoti manjkajo. Nato frontalno ugotovimo, katere sestavine imajo vse teme.

6 Predstavimo različne učne metode in oblike dela pri družbi in ugotovimo, katere imajo učenci naj raje. Morda nastane skupna preglednica ali histogram, v katerem vsak učenec označi eno ali dve najljubši metodi dela. Ob tem se lahko pogovorimo, da se učimo na različne načine in da vsem ne ustrezajo vse metode enako, čeprav pri vsaki razvijamo določene spretnosti.

7 Učence seznanimo z načini preverjanja in ocenjevanje znanja pri družbi. Posebej poudarimo enako-vrednost vsebinskega (deklarativnega) znanja in spretnosti (procesnega znanja) ter razložimo, kako ju bomo preverjali in ocenjevali. Najprej pa jim moramo pojasniti razliko med obema vrstama znanja.

Na vprašanje, kaj vse vedo na začetku 4. razreda, česar niso vedeli v prvem razredu, bodo verjetno naštevali vsebinska znanja (npr. vedo, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije, da je Afrika ena od celin, poznajo glavne strani neba …). Kot primer spretnosti, ki jo bomo skozi vse šolsko leto spremljali, lahko navedemo uporabo različnih pisnih virov in jim predstavimo standard znanja iz ZN: »pri pisnih (in elektronskih virih, če so na voljo v šoli) zna uporabljati različna kazala, se znajde v leksikonih, slovarjih, enciklopedijah, atlasih, zna poiskati v knjižnici ustrezno knjigo, zgoščenko ...«.

Na vprašanje »Kaj znam narediti?« navadno odgovorimo z glagolom, imenovanjem spretnosti, na »Kaj vem?« pa z dejstvi oz. poznavanjem vsebin.

14

Želje, napredek, učne navade in domače učenje8 DELOVNI ZVEZEK 3 , 4 , 5

9 Med pogovorom lahko ugotovimo predstave učencev o tem, kaj in kako bi morali delati, da bi cilje dosegli. Njihove predstave zapišemo na tablo in jih NE vrednotimo. Raje se pogovorimo o razkora-ku med tem, kaj mislimo, da bi morali delati, in kaj v resnici delamo, ter o slabih občutkih, ki ta raz-korak spremljajo. Poudarimo, da na naše učenje veliko bolj vplivajo navade, ki smo si jih pridobili, kot znanje o tem, kako bi bilo treba delati. Navade pa lahko spreminjamo, čeprav to ni vedno lahko. Vendar obstajajo »triki«, ki nam pri tem pomagajo.

10 Spremembe lahko dobro načrtujemo, če vemo, kaj bi radi spremenili. Zato je najbolje začeti z analizo dosedanje uporabe časa. Učenci naj čim bolj podrobno zapišejo dejavnosti preteklega dne: kaj so počeli, kdaj in koliko časa. Če se dejavnosti ne spomnijo, je to znak, da nimajo dobrega pregleda nad porabo časa. Nato naj naredijo načrt svojih dejavnosti za popoldan in prihodnji dan. Za domačo nalogo pa naj sproti beležijo, kaj in kdaj so kaj v resnici počeli.

11 Ogled filma in pogovor o dobrih učnih navadah. Infodrom: Kako se učinkovito učiti https://www.youtube.com/watch?v=beOGRjdfsdY (avgust 2015)

12 UČBENIK str. 7 (spodaj), 8

Predstavimo nasvet petih P-jev. Demonstrirajmo ga na primeru prejšnje ure družbe. Učence vodimo po korakih.

13 DELOVNI ZVEZEK 2

14 Domača naloga: uporaba nasveta petih P-jev pri zadnji enoti. Naslednjo uro je treba »pregledati« domačo nalogo in se pogovoriti. Učencem pojasnimo, da upoštevanje nasveta petih P-jev na začetku zahteva precej časa, če vztrajamo, pa se izurimo in lahko to naredimo hitro.

učbenik& 5–8

Str. 5, 6: Učenci preberejo besedilo do sredine strani 6.Pogovorimo se o tem, kaj je družba in kakšen je pomen življenja v skupnosti (pomen družine, prija-teljev, različnih služb, poklicev …).Pogledajo fotografije – prikazujejo različne skupine ljudi, ki so med seboj bolj ali manj povezane. Ob njih se lahko dotaknemo nekaterih tem, ki sledijo v naslednjem poglavju.■ Ponovimo opredelitev, da so družba ljudje, ki so med seboj kakor koli povezani. Kaj povezuje ljudi

na posamezni fotografiji? Gledanje predstave, družinske vezi, učenje v šoli. Kaj pa povezuje ljudi na ulici? Na prvi pogled morda nič, vendar kot pešci upoštevajo (ali pa ne) prometne predpise, večino verjetno druži slovenski jezik (fotografija je bila posneta v Ljubljani) …

■ Povsod vidimo ljudi v določenih vlogah: kot gledalce, pešce v mestu, učence in učiteljico, v druži-ni so oče, mama, otroci … O njihovi vlogi sklepamo po obnašanju, po okolici …

Str. 7: Slika Tvoj učbenik. Učenci pogledajo zgradbo posamezne enote, nato preletijo katero koli enoto in ugotavljajo, katere sestavine ima.Str. 7 spodaj in str. 8: Učenci preberejo besedilo. Nasvet demonstrirajmo na primeru prejšnje ure družbe. Učence vodimo po korakih. V parih se nasvet naučijo – smiselno, ne dobesedno. Nekaj učencev nasvet na glas ponovi.

delovni zvezek& 5–7

1 Učenci naj svoje odločitve utemeljijo. Za rastlinske in živalske združbe pogosto prav tako uporablja-mo besedo družba, čeprav je beseda prvotno pomenila človeško družbo in jo bomo samo v tem pomenu pozneje tudi uporabljali. Pokrajine, čeprav so preoblikovane zaradi delovanja družb, niso

15

družbe. Vse druge risbe lahko povežemo z besedo družba: družino, učence, osebje in bolnika v bol-nišnici, prebivalce Slovenije, nogometno moštvo, dojenčke.

2 Besedilo je nekoliko drugačno kot v učbeniku, ključne besede pa so iste. Pravilno zaporedje številk od zgoraj navzdol je: 4, 1, 5, 3, 2.

3 Učenci naj navedejo vsaj tri želje.

4 Učence spodbudimo, da razmišljajo o svojem napredku v šoli, o tem, kaj znajo bolje narediti doma (kaj zmorejo sami, česar pred letom dni še niso – morda kaj skuhati, zlikati, bolje pospraviti), kaj so se naučili v različnih prostočasnih dejavnostih, med prijatelji.

5 Učencem povemo, da je tabela namenjena njim, zato da razmislijo o svojih navadah, da jih prepozna-jo. Odgovorov ne bomo pregledovali. Pravilni odgovor je samo pošten odgovor. Potem se pogovo-rimo o posameznih trditvah – zakaj je neka navada dobra oz. zakaj slaba. S pogovorom lahko nada-ljujemo in dodamo še nekatere trditve. Primeri: Vedno najprej naredim domačo nalogo. Najprej začnem z najljubšim/najlažjim predmetom. Učim se samo, če so starši doma. Med učenjem delam kratke/dolge odmore …

sprotno spremljanje učencevNa začetku drugega triletja začne večina učiteljev delati z novim oddelkom učencev. Prve ure učence šele spoznavamo, poskusimo si čim hitreje zapomniti njihova imena, spoznati glavne osebnostne značilnosti in učne zmožnosti učencev, spoznati značilnosti nove skupine. Za sistematično spremlja-nje posameznega učenca je verjetno še prezgodaj, s priložnostnimi anekdotičnimi zapiski pa si spo-znavanje učencev olajšamo.

literaturaZa učence:Britta Weimer - Langer, Sabine Hess, Manuela Brademann: Konec s slabimi ocenami. Kako to

doseči?, Didakta, Radovljica, 2002 (sicer za učence tretjega triletja).

Za učitelje:Barica Marentič Požarnik: Dejavniki in metode uspešnega učenja, DDU UNIVERZUM,

Ljubljana, 1980.Barica Marentič Požarnik: Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana, 2000.Roz Townsend: Bogastvo učenja. Umetnost ljubezni do učenja, Lisac & Lisac, Ljubljana, 1998.Meta Budnar, Maja Umek, Marjeta Zabukovec: Opisno in številčno preverjanje in ocenjeva-

nje pri predmetu družba, Vzgoja in izobraževanje, letnik 33, št. 6, 2002, str. 19–33.Meta Budnar, Maja Umek, Marjeta Zabukovec: Družba 4. razred – načrtovanje, poučevanje,

učenje, ocenjevanje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2006

16

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČ

Osnovni namen teme je prek različnih vlog, ki jih imajo otroci, pokazati, kako je življenje ljudi povezano z družbo, in predstaviti pomen socialnih spretnosti za lažje življenje v skupnostih. Tako učenci spoznajo, da lahko z vajo razvi-jajo spretnosti in jih izboljšujejo. Učence je treba motivira-ti za pridobivanje novih spretnosti in jim nuditi čim več priložnosti za vadbo. S tem razvijajo svojo čustveno inteli-genco.

UČNI CILJI

Učenci:– prepoznajo in ocenijo svoje značilnosti (potrebe, želje,

sposobnosti, cilje, osebni napredek idr.),– poznajo in uporabljajo različne veščine komuniciranja in

sodelovanja, – oblikujejo lastna mnenja in stališča, pripravljeni so jih

izraziti in smiselno zagovarjati, – poznajo in uporabljajo različne učne strategije, analizira­

jo in presojajo njihovo učinkovitost, – prepoznavajo lastni proces učenja,– poznajo različne (svoje) družbene vloge in primerna rav-

nanja v teh vlogah,– razumejo pomen sprejemanja in spoštovanja drugačno-

sti, – prepoznajo vrste nasilja med otroki in nad otroki,– spoznajo in uporabljajo različne strategije obvladovanja

čustev, odločanja in reševanja različnih vprašanj, na pri-mer: medosebnih, intelektualnih idr.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:– predstaviti svoje osebne značilnosti (napredek,

potrebe, želje, cilje, prostočasne dejavnosti, inte-rese idr.),

– razložiti pomen in oblike združevanja, sodelova-nja in medsebojne pomoči med ljudmi (v druži-ni in drugih skupnostih),

– pozna nekatere razlike med ljudmi, načine uskla-jevanja različnih interesov in reševanja sporov,

– utemelji, zakaj sta strpnost in odgovornost (do sebe in drugih, do učenja, obveznosti) pomembni,

– ve, katere strategije mu pomagajo pri učenju, sodelovanju in reševanju sporov,

– samostojno načrtovati dejavnosti za dosego cilja, – predlagati, poiskati in uporabiti različne vire za pridobi-

vanje podatkov, – zbirati podatke: z neposrednim in natančnim opazova-

njem, z uporabo preprostih raziskovalnih metod, z upo-rabo pripomočkov in informacijske tehnologije idr.,

– zapisati, urediti in predstaviti zbrane podatke (samostoj-no, v skupini, ustno, pisno, slikovno, grafično idr., na pri-mer s plakatom, razstavo, dramatizacijo, z igro vlog pred-stavi neko situacijo, svoj pogled, stališče idr.),

– razložiti, utemeljiti, kritično presojati in vrednotiti podat-ke, sklepe, vire,

– prepoznati učinkovitost uporabljenih dejavnosti pri raz-iskovanju, ugotoviti, kaj je bilo učinkovito in zakaj.

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČ Okvirni čas: 12 ur

17

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČ

Moja vloga v šolski skupnostiV različnih skupnostih imamo ljudje različne vloge. V raz-merju do drugih ljudi smo vedno v določeni vlogi in drugi od nas pričakujejo določen način ravnanja. Ravnanja v druž-benih vlogah se najpogosteje naučimo z izkušnjami, z opa-zovanjem in posnemanjem drugih, z igro (npr. igranje trgo-vine, zdravnika, družine, šole …), pogosto pa nas drugi poučijo, kako moramo ravnati, ko gremo npr. prvič v gleda-lišče, se prvič peljemo z vlakom, nekomu čestitamo, izreče-mo sožalje … Vse vloge pa niso vedno prijetne (npr. vloga žrtve, bolnika, žalujočega, poraženca …), niti si jih ne izbi-ramo sami. Če v določeni vlogi ravnamo, kakor okolje od nas pričakuje, navadno nimamo težav. To pa ne pomeni, da je takšno ravnanje tudi vedno ustrezno. Včasih se moramo določenim vlogam in ravnanjem, ki jih okolica od nas pri-čakuje znati tudi upreti: npr. vlogi grešnega kozla, žrtve … Z učenci se pogovorimo predvsem o najpogostejših vlogah, ki jih imajo otroci ter o značilnem ravnanju v določeni vlogi. Ravnanja v vlogah tudi vrednotimo kot bolj ali manj pri-merna, pri čemer vrednotimo tako ravnanja otrok kot od -raslih. Pri kriterijih primernosti ravnanja izhajamo iz člove-kovih pravic in dolžnosti.

Za nekatere vloge imamo zelo jasna pravila ali dogovore, pri večini pa gre za navade in pričakovanja, ki se jih pogo - sto niti ne zavedamo. Tako lahko vlogo kupca v trgovini s čevlji veliko bolje opišemo kot vlogo vnuka, tete ali sestre, ki se od družine do družine tudi razlikuje. Nekatere vloge

in ravnanja, še posebej v drugih kulturnih okoljih, se nam lahko zdijo nenavadne.

Tema je primerna, da se pogovorimo o vlogi učencev in vlogi učitelja ter o pravilih, ki omogočajo učenje in prijetno druženje v razredu. Razredna pravila naj oblikujejo učenci.Najprej naj navedejo vsa pravila, za katera menijo, da bi bila potrebna. Iz skupnega spiska naj potem izberejo določeno število najpotrebnejših pravil. O njih se pogovorimo. Pripo-ročljivo je, da jih predstavimo z vidika potreb in pravic, ki jih določeno pravilo varuje. Ko se s spiskom vsi strinjamo, pravi-la napišemo in izobesimo na vidno mesto. Dobro je pri vsa-kem pravilu posebej poudariti ključno besedo in si zamis li ti še neverbalni znak, s katerimi bomo drug drugega opozarjali na pravila. Če se nekaterih pravil ne bomo mogli držati, jih je čez čas bolje spremeniti ali odstraniti. Večina pravil mora veljati tako za učitelja kot za učence. Primera: pravili »v razre-du smo obuti v copatah« ali »govorcu ne segamo v besedo« morata veljati tudi za učitelja. Seveda pa so nekatera pravila vezana samo na določeno vlogo – pravila za učitelja, učenca, reditelja … (ABC pouk o človekovih pravicah, 1991).

Razredna pravila je dobro povezovati s pravicami in odgo-vornostmi otrok ter se pri tem nasloniti na otrokove in člo-vekove pravice. Če smo z učenci delali že prejšnje leto, pra-vila samo ponovimo, ponovno premislimo, kakšno dodamo ali odvzamemo.

cilji ▶ Spoznajo, da ima vsakdo različne vloge, da se ravnanja v določenih vlogah naučimo in je

navadno povezano z dogovorjenimi, včasih tudi napisanimi pravili. ▶ Z urjenjem izboljšajo obnašanje v določeni vlogi in pridobivajo dobre navade. ▶ Ponovijo, dogradijo in ponovno utemeljijo razredna pravila.

ključne besedevloge v družbi, pričakovano ravnanje, dogovorjena in napisana pravila, razredna pravila

predlogi za pouk1 Zaigramo eno ali več situacij z različnimi vlogami: prihod domov, v trgovini, v zbornici … Z učenci

se pogovarjamo kot s svojimi domačimi, kot s prodajalko, kot s sodelavci. Ko pritegnemo pozornost, se vrnemo v vlogo učiteljice oz. učitelja.

2 Naštejemo čim več svojih vlog: npr. »Sem učiteljica, voznica, žena, mati, hčerka, sestra, vnukinja, športnica, krajanka, pevka, državljanka, Slovenka, šahistka, nakupovalka, varčevalka, kolesarka, pla-ninka, vrtičkarica, prijateljica, teta, snaha, članica knjižnice … Kaj vse ste pa vi?«

18

3 Pogovor o različnih vlogah, ki jih imamo in o ravnanju v njih. Ali obstajajo pravila za vloge? Kakšna so? Katera so napisana, katera samo dogovorjena? Kdo jih je postavil? Ali tudi pri igrah določamo vloge in se dogovarjamo o pravilih? Kako pravila spoznamo? …

4 Ogled filma in pogovor o vlogi vozača v šolo, vrednotimo ravnanja potnikov. Infodrom: Biti vozač

5 Vaja ravnanja v izbranih vlogah. Če poznamo pravila in jih vadimo, je naše ravnanje v določeni vlogi ustreznejše. Vadimo npr. vlogo učenca raziskovalca pri anketiranju (pozdrav, predstavitev – kdo in od kod smo, kaj želimo, zakaj to želimo, prošnja za sodelovanje …) ali pa naj učenci predlagajo druge situacije in vloge. Učenci vadijo vsi hkrati v parih ali manjših skupinah. Situacijo naj večkrat odigrajo, tako da bo vloga, ki se je učijo, gladko stekla. Vloge med seboj zamenjajo.

6 UČBENIK 9 , 10 (do pravil in dogovorov)

7 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

8 UČBENIK 10

Na glas preberemo primer, kako bi lahko šolska pravila videl vesoljec. Pogovor o nenavadnih pravilih in vlogah v drugih kulturah. Preberemo še odlomek iz priloge 1: Kako sem v New Yorku držal vstop-nico po slovensko (Michael Benson, Delo, 19. julija 2003).

9 Na steno pritrdimo plakat, lahko z naslovom »Nenavadno? Samo nam«. Učence spodbudimo, da gredo v naslednjih dneh v knjižnico ali poiščejo na spletu kakšno neobičajno navado drugih kultur in jo zapišejo na list. Plakat vsak dan pogledamo, preberemo nove primere (učenci jih lahko tudi zaigrajo) ter približno določimo njihovo mesto na globusu. Z dejavnostjo prenehamo, ko učenci niso več motivirani za to.

10 Pogovor o različnih vlogah, ki jih imajo učenci v šoli. Vlogo najprej opišejo učenci, potem pa povemo, kako jo vidimo mi.

11 Ogled 1:41 minutnega filma o klepetanju v razredu in pogovor. Infodrom: Klepetanje https://www.youtube.com/watch?v=Qud3aaquEVo (avgust 2015)

12 DELOVNI ZVEZEK 3

13 Oblikovanje najpomembnejših razrednih pravil, ponovitev osnovnih šolskih pravil, pravil v jedilnici, telovadnici, knjižnici, med odmori itd. Pri oblikovanju razrednih pravil naj sodelujejo vsi učenci, druga pravila pa lahko obnovite po skupinah. Vsaka skupina zapiše pravila, jih predstavi drugim učencem, nato pa sledi pogovor. To je primerna tema tudi za eno ali več razrednih ur. Pozorni smo na to, da učenci zapisujejo pravila in ne prepovedi. Za pogovor o pravilih je primeren pogovor v krogu, kjer lahko uporabimo govorečo palico. »Učencem razložite, da so imeli severnoameriški Indijanci poseben način za poslušanje drug drugega, tako da je vsak dobil priložnost govoriti. Uporabljali so govorečo palico. Kdor ima govorečo palico, ima moč, da lahko govori, vsi ostali pa imajo posebno moč, da lahko poslušajo. Palico si podajo v krogu. Če kdo ne želi govoriti, palico samo preda naslednjemu.« (Prvi koraki, 1999, str. 73).

učbenik& 9–11

Učenci preberejo besedilo. Ker je v besedilu veliko primerov, naj s svinčnikom podčrtajo ključne povedi in nato v njih obkrožijo ključne besede (glej navodila za podčrtovanje na str. 6 v priročniku).Ob risbi na str. 9 učenci naštejejo Petrove vloge in povedo, ali je katera od teh vlog tudi njihova vloga.Z igro vlog lahko ponazorijo težave, ki bi nastale, če bi vloge zamenjali (zadnji odstavek na str. 9).Ob rubriki veš – vem učenci v manjših skupinah pripovedujejo, katero vlogo bi oni radi igrali v filmu ali gledališču, katere vloge so igrali ali se vanje našemili za pusta … Ob tem naj učenci vadijo predvsem poslušanje, saj je tema tako zanimiva, da bo imel marsikdo s tem težave. Pomagajo si lahko z govore-čo palico.Pogled na šolska pravila z vidika vesoljca na glas preberemo pred pogovorom o šolskih pravilih ali kot iztočnico za pogovor o nam tujih pravilih, navadah, vlogah v drugih kulturah.

19

delovni zvezek& 8–9

1 Učenci naj pomislijo, kaj vse so delali in s kom vse so prišli v stik zadnjih nekaj dni ter kakšna je bila njihova vloga pri tem (doma, na poti, v šoli, v prostem času …).

2 Nekatera pravila lahko povežemo z več vlogami.

3 Nalogo naredijo učenci individualno, preden se pogovarjamo o pravilih v razredu. Z nalogo ugotav-ljamo, katera pravila se zdijo učencem pomembna. Najprej učenci v parih primerjajo izdelke, potem zapišemo na tablo vsa pravila in morda dodamo še eno ali dve »svoji« pravili. O vseh se pogovorimo: Zakaj je pravilo potrebno? Katero našo pravico varuje? Pravila lahko razvrstimo po skupinah (npr. katera veljajo med poukom, katera med odmori, katera ves čas, katera samo občasno …). Izberemo nekaj najpomembnejših in jih zapišemo na plakat …

sprotno spremljanje učencevpogovor: poslušanje, pripovedovanje …igranje vlog

pripomočkiFilm: Infodrom – Klepetanje, https://www.youtube.com/watch?v=Qud3aaquEVo (avgust 2015)Film: Infodrom – Biti vozač, https://www.youtube.com/watch?v=t0WrMxCDGKA (avgust 2015)Film: Pravila vedenja v knjižnicah, 2:06 minut (serija Kdo si upa na večerjo? – pravila vedenja v raz-ličnih situacijah), https://www.youtube.com/watch?v=7sa1cRrNghw (avgust 2015)

literatura in viriZa učitelje:Prvi koraki. Metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic, Amnesty International Sloveni-

je, Ljubljana, 1999.ABC pouk o človekovih pravicah. Praktični napotki in gradivo za učitelje osnovnih in srednjih

šol, Društvo za Združene narode za Republiko Slovenijo, Ljubljana, 1991.

20

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČ

znam sodelovatiSodelovanje v šoli navadno povezujemo s sodelovanjem pri učenju, čeprav učenci sodelujejo tudi v igrah med odmori ter pri drugih dejavnostih oddelka. Vse oblike sodelovanja so pomembne in učenci imajo o sodelovanju že veliko dobrih pa tudi slabih izkušenj. Pri šolskem skupinskem delu učenci pogosto prevzemajo vedno enake vloge, čeprav morda pri različnih predmetih različne: drugače pri športu kot pri matematiki ali družbi, naravoslovju … Eden od namenov teme je, da se učenci začnejo zavedati svoje vloge ter da jim pomagamo sprejeti tudi druge vloge. To je laže, če skupine učencev niso stalne. Ko bodo učenci spoznali postopek dela skupine in to, katera dela je treba navadno opraviti, jih spodbujamo, da prevzemajo različna dela. Svojo

vlogo/delo v skupini naj si zapišejo v zvezek. Navajamo jih na načrtovanje skupinskega dela. H kratkemu pisnemu načr-tu naj dopišejo svoje zadolžitve. Skupinsko delo vedno zah-teva več časa kot individualno, saj se je treba o sodelovanju dogovoriti. Večja je skupina, več časa potrebujejo učenci, da se dogovorijo. Zato velikost skupine prilagodimo času in nalogi. Primer: za delo z besedili v eni šolski uri je ustreznej-še delo v parih ali majhnih skupinah 3, 4 učencev, pri dalj-šem projektnem učnem delu pa so primernejše večje sku-pine – tako lahko npr. anketirajo več ljudi, zberejo več starih predmetov, kartirajo več poti, pregledajo več knjig ipd. ter predstavijo ugotovitve na različne načine (grafično, pisno, z dramatizacijo, razstavo …).

cilji ▶ Poznajo in uporabljajo različne veščine komuniciranja in sodelovanja. ▶ Znajo opisati organizacijo oz. potek skupinskega dela. ▶ Znajo opisati in ovrednotiti svoje delo v skupini. ▶ Znajo sodelovati:*

– prispevati svoj delež, – v okviru cilja naloge izražati svoje mnenje, pomagati iskati izboljšave, – upoštevati mnenje drugih, – pri delu ne motiti drugih, – obzirno ravnati z vsemi člani skupine.

▶ Znajo voditi skupino:* – voditi delo po stopnjah, – predlagati in prepričevati namesto ukazovati, – povzemati in zaključevati na osnovi vseh mnenj, – v delo vključiti vse učence, – odločati.

*Obe skupini ciljev sta dolgoročni. Spretnosti sodelovanja in vodenja sta kompleksni, vključujeta vrsto ožjih veščin, ki jih uporabimo kot kriterije (standarde) doseganja cilja in jih po svoje dopolnimo. Z njimi seznanimo učence. Najbolje je, da jih imajo napisane, lahko na zadnji strani zvezka. Učence večkrat spomnimo nanje pred skupinskimi dejavnostmi in po njih. Z njimi se učenci samovrednotijo, nam pa služijo kot osnova za povratno informacijo učencem in sprotno preverjanje.

ključne besedesodelovanje, potek skupinskega dela, samoopazovanje in samovrednotenje, vodenje skupine

predlogi za pouk1 Pripravimo toliko razglednic, kot je učencev, ali osem risb, ki jih razmnožimo. Učence razdelimo v

skupine po štiri. Sedijo naj s hrbti obrnjeni drug proti drugemu (na tleh okoli papirja ali okoli mizice). Za vsako skupino pripravimo štiri risbe ali razglednice, razrezane na štiri kose. Kose pomešamo in vsakemu učencu naključno razdelimo štiri. Vsak učenec mora sestaviti eno risbo ali fotografijo. Med

21

seboj se ne smejo pogovarjati, gledati, dotikati ali se kako drugače sporazumevati. Lahko pa kose risb odložijo na mizo (papir) in od tam poberejo.

Igro lahko ponovimo z drugimi risbami, vendar tako da se učenci lahko pogovarjajo. O obeh izkušnjah se pogovorimo. Kdaj je bila naloga hitreje opravljena? Kako so se počutili med prvo in kako med drugo igro?

2 Pogovor o sodelovanju. Kdaj lahko rečemo, da ljudje sodelujejo? Ali je vsako skupinsko delo sode-lovanje? Kdaj je sodelovanje v skupini dobro? Učencem predstavimo kriterije (standarde) dobrega sodelovanja, s katerimi bomo vse šolsko leto preverjali to njihovo spretnost ter jo opisno, ob koncu šolskega leta pa tudi številsko ocenili.

3 DELOVNI ZVEZEK 2

4 UČBENIK str. 12, 13 Celotno besedilo. Če je na šoli plakat Raziskujemo založbe Modrijan, se o stopnjah raziskova -

nja pogovorimo ob plakatu (kot priloga je izšel v reviji Naravoslovna solnica, letnik 1, številka 2, 1997).

5 Tabelska slika stopenj raziskovanja. Izpišemo stopnje, povezane z organizacijo oz. načrtovanjem dela, ki so v učbeniku označene z rjavimi kvadrati, ter dodamo druge: zbiranje podatkov, pregled in ureja-nje podatkov, delanje zaključkov, nazoren prikaz podatkov in poročanje.

6 Domača naloga: Učenci naj uporabijo nasvet petih P-jev pri domačem učenju. Pri pregledu domače naloge se pogovorimo o težavah, ki jih imajo učenci pri ravnanju po tem nasvetu.

7 DELOVNI ZVEZEK 1

Izvedba raziskave in refleksija svoje vloge pri njej sta dejavnosti za blok uro ali vsaj podaljšanje ure. Refleksija je pri nalogi bistvena, zato je ne bi smeli prenesti na drug dan.

8 Učencem predstavimo vlogo vodje skupine in spretnosti, ki jih ima dober vodja. Vsako spretnost lahko predstavimo in tudi posebej vadimo. V pomoč bosta deli Helen McGrath in Shone Francey Prijazni učenci, prijazni razredi (1996) ter 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence, Stopnja I: za delo z otroki od 6 do 10 let avtorice Dianne Schilling (2000).

učbenik& 12–13

Prikazana sta dva postopka, ki se dopolnjujeta. Najprej je predstavljen splošen postopek načrtovanja skupinskega dela (naloga, pripomočki, delitev dela, čas) ne glede na vrsto naloge. V drugem delu besedila pa so navedene zaporedne stopnje/dejavnosti učencev pri raziskovalnem učenju: zbiranje podatkov, pregledovanje in urejanje podatkov, delanje zaključkov ter poročanje.Učenci preberejo celotno besedilo in si ogledajo fotografije. Učimo jih lahko hitrega branja. Pomemb-no je, da ujamejo osnovni namen teme. Potem sledi podrobno branje, najprej prve strani do zadnje-ga odstavka, nato pogovor.Pogovor ob prvi fotografiji: Kako bi oni vodili začetni pogovor …? Kdo v prikazani skupini bo po njihovem mnenju prevzel vlogo vodje? Kdo bo naredil največ, kdo najmanj …?Pogovor ob drugi fotografiji: Kaj mislijo, kdo v tej skupini je najbolj zadovoljen in kdo najmanj? Zakaj? Kdo zna povedati svoje mnenje? Kdo je strpen? Ali strpnost pomeni, da se vedno prilagodimo dru-gim ali da ne povemo, kaj bi mi radi?Sledi branje drugega dela besedila. Učenci podčrtajo pomembne povedi in nato ključne besede, vendar ne več kot deset. V parih naj izpišejo glavne stopnje raziskovalnega postopka: zbiranje podat-kov, pregled in ureditev podatkov, delanje zaključkov, nazoren prikaz podatkov in poročanje. Pari poročajo in nastane naj tabelska slika posameznih korakov. Ob vsakem koraku se pogovorimo, ali je bolje, da ga opravi skupina skupaj ali da si delo razdeli. Seveda ni enoznačnega odgovora, vendar je navadno bolje, da poteka načrtovanje dela skupno, podobno velja tudi za delanje zaključkov, znotraj zbiranja, urejanja podatkov, poročanja pa si lahko delo razdelijo.

22

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČ delovni zvezek& 9–10

1 a) Pred nalogo naj učenci spoznajo stopnje skupinskega dela in raziskovanja. Naloga je povsem odprtega tipa zato, da učenci sami postavijo vprašanja. Vendar jih je treba najprej

uvesti v razmišljanje o raznolikosti in vlogi skupinskega dela: razlikuje se lahko po številu sodelu-jočih, po času, ki ga porabimo za delo, vrsti dejavnosti, predmetih, stalnosti skupin, po tem, ali prosto izbiramo skupine ali so že določene, po pogostosti dela v skupinah, ocenjevanju skupinske-ga dela, po različnih prednostih, ki jih lahko ima skupinsko delo. Potem vsaka skupina zapiše eno, dve ali tri vprašanja ter anketira druge učence, npr. deset učencev. V delovni zvezek vsak učenec zapiše skupne rezultate svoje skupine: urejene in pregledno prikazane podatke ter pisni zaključek. Skupine lahko svoje ugotovitve predstavijo drugim skupinam in ugotovitve med seboj primerjajo.

b) Vsak učenec sam zapiše vse, kar je naredil pri raziskavi.c), č), d) Vsak učenec individualno razmisli o svojih občutkih in vlogi. V tabelo naj vpisuje na začetku

okenca. Dobro bi jo bilo ob koncu šolskega leta še enkrat izpolniti in ugotoviti, ali se je kaj spre-menilo. Odgovorov naj učenci ne berejo na glas. Tudi učitelj naj jih ne komentira na glas, čeprav se morda ne strinja z njimi. S posamezniki se je primerneje individualno pogovoriti in povedati, v čem bi še lahko napredovali.

2 Nalogo opravijo učenci individualno. Svoje odločitev naj primerjajo s sosedom. V skupnem pogo-voru naj učenci utemeljujejo svoje odločitve ter se učijo sprejemati drugačna mnenja in razloge.

sprotno spremljanje učencevSpretnosti skupinskega dela učencev ene ali dveh skupin. Zabeležimo, katere standarde skupinskega dela posamezni učenec že dosega. Ugotovitve sporočimo učencem.

pripomočkiNemi film Timsko delo, 2:17 minut, https://www.youtube.com/watch?v=HCHPnifnF4c (avgust 2015). Uporabimo ga lahko za začetno motiviranje.

literaturaZa učence:Darja Skribe - Dimec, Marjan Manček: Raziskovanje (stenska slika), Naravoslovna solnica, letnik

1, številka 2, 1997.

Za učitelje:Dianne Schilling: 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence. Stopnja 1, Za delo z otro-

ki od 6 do 10 let, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, Ljubljana, 2000.Helen McGrath, Shone Francey: Prijazni učenci, prijazni razredi, DZS, Ljubljana, 1996.

23

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČ

Moje življenje z vrstniki – prijatelji in prijateljstvo Učenci imajo veliko izkušenj in predstav o prijateljih, o tem, kako si pridobiš prijatelja, kaj pomeni biti nekomu prijatelj. Ko vstopi otrok v šolo, se njegova »socialna mreža razširi na štiri ali šest bolj pomembnih prijateljstev med vrstniki in postopoma se spreminja tudi pomen pojma »najboljši pri-jatelj«; le-ta postaja vse bolj oznaka za nekoga, ki mu otrok res bolj zaupa in s katerim deli svoje najljubše stvari« (Baj-zek J. idr., 2003, 85). Večina učencev 3. razredov osnovnih šol v Sloveniji je v raziskavi prijatelja označila kot »tistega, ki mi pomaga, ko kaj potrebujem«, sledi opredelitev »tisti, ki me razume«. Želja po druženju s prijatelji postaja vse močnejša. Pomen skupine pa vidijo predvsem v tem, da se skupaj zabavajo. S prijatelji se lahko odraščajoči otrok brez prevelikih omejitev in občutka kontrole odraslih zabava, v skupini sprosti svojo energijo pa tudi napetost. Povsod, kjer se srečuje z odraslimi, se od njega že pričakuje določena

resnost. Sprostitev, zabava, soočenje in zaupanje so besede, ki povzemajo mnenje šolarjev o pomenu skupine. Biti del skupine je za mlade znak pripadnosti. Tistega, ki ni del sku-pine mladih, označijo kot čudaka. Za mlade predstavlja skupina prostor za razvoj socialnih spretnosti, komunikaci-je, iskanje kompromisov, skupina mu daje občutek spreje-tosti in pripadnosti. V skupini se srečajo z drugačnostjo, kar jih vodi v konflikte in iskanje kompromisov ter vpliva na razvoj občutljivosti in empatije. Skupina otrokom predstav-lja »ogledalo«, ki je pomembno za oblikovanje samopodo-be in samospoštovanja, za spoznavanje okolja in svojega mesta v njem (Bajzek J. idr., 2003).Tema prijateljstvo je za učence vedno aktualna in zanimiva. Z dejavnostmi dajemo učencem možnost, da utrjujejo pri-jateljske vezi in širijo mrežo prijateljstev v razredu. V pouk čim pogosteje vključimo različne socialne igre.

cilji ▶ Razlikujejo med pojmoma prijatelj in prijateljski. ▶ Znajo demonstrirati prijateljsko ravnanje v različnih šolskih situacijah. ▶ Urijo se v sprejemanju drugačnih stališč in izražanju svojih ter jih smiselno zagovarjati.

ključni besediprijatelj, prijateljski

predlogi za pouk1 Za pomoč pri demonstraciji prosimo dva učenca. Z njima se tiho dogovorimo, da eden demonstrira

sovražno ravnanje, drugi pa prijateljsko. Učence v razredu prosimo, da ostanejo mirni in ne reagirajo na njuno ravnanje. (Primeri: Prvi učenec reče: »Daj mi svinčnik!« in ga vzame; »Kakšno trapasto frizuro pa imaš?« in mu razmrši lase; »Ti že ne boš v naši skupini!« in tretjemu pokaže jezik ali se spači … Drugi učenec pa reče: »Potrebuješ ravnilo? Izvoli.«, »Všeč mi je tvoja frizura.«, »Bova sku-paj naredila nalogo.«, »Pridruži se naši skupini« ...)

Oba učenca odigrata svoji vlogi. Učenci pa opišejo, kako so se počutili, ko so bili ogovorjeni. Kakšni vlogi sta igrala? Koga bi raje imeli za prijatelja? Zapišemo vse besede v dve skupini, podčrtamo ključ-ni besedi ali ju dodamo – prijateljsko in neprijateljsko ravnanje.

2 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

3 UČBENIK ali delo s knjigo Osamljenost in prijateljstvo. Knjiga je razdeljena na šest tem, ki obsega-jo dve ali štiri strani. Primerno je skupinsko delo v šestih skupinah, tako da vsaka skupina pregleda eno temo. Če ne moremo zagotoviti dovolj izvodov knjige, vsako temo enkrat kopiramo. Učenci zapišejo glavne misli in vprašanja na plakat, vse plakate pa sestavimo v skupen miselni vzorec. Pri izdelavi plakata jim pustimo proste roke ali pa jim damo natančnejša navodila glede videza (velikosti

24

in debeline črk, vrste pisave, barve …), vrste zapisa (samo ključne besede, povedi, risbe … ), vseka-kor pa mora biti vsebina berljiva vsaj iz sredine učilnice.

4 Z igranjem vlog (glej str. 13) učenci demonstrirajo prijateljsko ravnanje. Možne situacije so: Jana je nekaj pozabila doma, Jakob je manj spreten pri igri, kako bi ga vseeno vključili, Špela je bila bolna in je manjkala v šoli, Matic ne dobi knjige za domače branje, Jože in Luka želita biti vodja pri igri …

5 Pogovor o značilnostih prijateljskega ravnanja. Zapišemo jih na tablo, nato pa izberemo do pet naj-pomembnejših, jih zapišemo na plakat in pritrdimo na steno. Izbor lahko naredimo tako, da vsak učenec izbere tri, nato pa zapišemo tiste, ki so dobili največ glasov. Primeri zapisov: Pomagamo si. Upoštevamo drug drugega. Nikogar ne ponižujemo. Pogovarjamo se v spoštljivem tonu …

6 Učencem predlagamo igro Skriti prijatelj. Igro opišemo, in če se strinjajo, določimo čas igre. Traja lahko en dan ali teden dni. Razdelimo jim enake listke. Vsak zapiše svoje ime in listek dvakrat pre pogne. V posodi listke zberemo, zmešamo in naključno razdelimo. Če kdo dobi listek s svojim imenom, ga vrne in izbere drugega. Učencu, katerega ime je prebral na listku, postane skriti prijatelj. To pomeni, da mu teden dni izkazuje naklonjenost, tako da vsak dan naredi nekaj prijaznega, vendar na skrit način, včasih tudi ob pomoči drugega učenca, tako da tega ne poveže z njim. Po preteku časa za igro se skriti prijatelji razkrijejo.

učbenik& 14

Učenci tiho preberejo besedilo. Nato po odstavkih na glas preberejo besedilo, tudi besedilo pri slikah, nato se pogovorimo.Nekaj vprašanj za pogovor. Učenci naj svoje odgovore vedno tudi utemeljijo ali navedejo kakšen primer.■ Kdo je prijatelj?■ Ali imamo vsi ljudje veliko prijateljev? (Ljudje smo različni.)■ Ali se vedno počutimo osamljeni, kadar nimamo prijatelja? (NE. Tu dopolnimo učbenik.)■ Kaj pomeni biti prijateljski? Kdaj si ravnal prijateljsko?■ Ali se prijatelji tudi sprejo? Ali si se ti že sprl s prijateljem?■ Kako se počutimo, kadar se prijateljstvo konča?■ Ali lahko koga prisilimo ali podkupimo, da bi bil naš prijatelj?■ Ali morajo biti vsi tvoji prijatelji tudi med seboj prijatelji? Zakaj tako misliš?■ Ali si že kdaj ravnal tako kot Barbara? Kako si se pri tem počutil?■ Kaj pa je najboljša pot, da si morda pridobiš prijatelja?■ Ali si se že kdaj počutil tako kot Rok? ■ Ali pokažeš (ponudiš) prijateljstvo otrokom, ki jih ne poznaš, npr. na počitnicah, tako da jih ogo-

voriš, povabiš k igri ipd., ali pa ti je nerodno in ne narediš ničesar?Če je v razredu kakšen nov učenec, smo pri temi pazljivi. Ne izpostavljamo ga preveč, če pa je pripravljen govoriti, naj izrazi svoje občutke.Učenci si ogledajo risbe v učbeniku na str. 15, 17, 18 in ugotovijo, ali prikazujejo prijateljsko ravnanje ali sovražno.

delovni zvezek& 11

Nalogi 1 in 2 sta primerni za to, da načnemo temo, saj z njima lahko ugotovimo, kakšne predstave imajo otroci, in sprožimo vprašanja. V pogovoru o posameznih trditvah ugotavljamo, da so naša mnenja različna. Ker gre za stališča otrok, bodo radi odgovarjali in želeli tudi druge prepričati, da imajo prav. Zato je naloga 1 primerna, da se učenci učijo sprejemati drugačne poglede.

25

Pred pogovorom učence opozorimo, da se pri tej temi učimo tudi poslušati druge, kar je prav tako znak prijateljstva. To pa ne pomeni, da ne povemo svojega stališča, čeprav je drugačno. Tudi prijatelji lahko razmišljajo različno. Prav tako ni nič narobe, če se ne strinjajo z avtorjem besedila v učbeniku.

sprotno spremljanje učencevizražanje in sprejemanje stališč

literaturaZa učence:Sarah Levete: Osamljenost in prijateljstvo, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana, 1998.

Za učitelje:Jože Bajzek idr: Zrcalo odraščanja. Mednarodna sociološka raziskava o odraščajočih otrocih,

Didakta, Radovljica, 2003.Helen MacGrath, Shone Francey: Prijazni učenci, prijazni razredi, DZS, Ljubljana 1996.JanaVirk - Rode: Socialne igre v osnovni šoli, ZRSŠ, Ljubljana, 1998.Jožica Repus Pavel: Interaktivne igre, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2003.Barbara A. Lewis: Kako postati čim boljši. Priročnik o oblikovanju značaja za otroke od 7 do 10

let, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

Za učence:Infodrom: Najboljši prijatelj (1:46 minut), https://www.youtube.com/watch?v=T6tAc4XYaeg(avgust 2015)

26

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČ

Moje življenje z vrstniki – spori in čustvaKakor se vidi že iz naslova, gre za dve temi. Obe sta zelo pomembni, zato si zanju vzemimo dovolj časa.

Spori ali konfliktiShapiro je spor definiral kot »nestrinjanje med dvema ali več ljudmi oziroma idejami; predvsem pa interakcijo in dia-log« (Shapiro, 1996, str. 12). Spori so nekaj običajnega in so potrebni za človekov razvoj in njegovo rast. Poznamo različne vrste sporov. Notranji konflikti potekajo znotraj posameznika. Primer: Ali naj priznam, da sem šipo po nesre-či razbil ali naj se zlažem, da ničesar ne vem? Medosebni spori so spori med dvema ali več osebami. O sporih med skupinami govorimo, kadar gre za spor med organizacijami ali skupinami ljudmi (med razredi, med dečki in deklicami), mednarodni pa so spori med narodi ali deželami. (Schilling, 2000). Pri vseh sporih obstaja možnost pozitivne rešitve, sicer pa jih glede na izid delimo na naslednje vrste: zma-gam – zmagaš, izgubim – zmagaš, zmagam – izgubiš, izgu-bim – izgubiš. Vrsta rešitev je pogojena z načinom reševanja sporov, zato različne strategije vodijo do različnih rešitev. Potrebne so posebne spretnosti, da lahko izkusimo spor kot možnost za rast.

Učence učimo strategij, s katerimi se spori in težave razreši-jo brez poražencev. To ni cilj, ki bi ga dosegli v eni učni enoti. S tem ko smo temo uvrstili v učbenik, smo ji dali dodatno težo in jo postavili v vlogo učne snovi, ki se lahko tudi pre-verja. Različne strategije in tehnike ravnanja v sporih so namreč spretnosti, v katerih se lahko izurimo.

Pri razreševanju sporov razlikujemo dva postopka: kako sami ravnamo v sporu in kako drugim pomagamo razrešiti spor. Pri tej učni enoti smo poudarili prvega. Treba pa je, da učenci poznajo postopek, ki ga uporablja učitelj, kadar je v vlogi razreševalca sporov, in da postopno tudi oni usvojijo to vlogo. Metode usposabljanja učencev za reševanje sporov je razčlenil Shapiro v delu Konflikt in komunikacije (1996), kjer najdemo tudi vrsto predlogov učnih enot za razvijanje spretnosti ustreznega delovanja v sporih.

Različne metode reševanja sporov brez poraženca so opisa-ne v različni knjigah in so si precej podobne:1. poiskati problem,2. poiskati možne rešitve,3. ovrednotiti rešitve,4. odločiti se za najboljšo rešitev,5. določiti poti ali smeri reševanja spora,6. narediti pregled in evalvacijo rešitve (Kristančič, 2002);

ali1. prepoznati spor,2. najina čustva – prepoznati čustva vpletenih,3. kaj si želiva – jasno izražanje svoje želje, potrebe …4. najine misli – zbiranje idej, kako bi oba vpletena dobila,

kar si želita,5. najin načrt – načrtovanje rešitve, po kateri se bosta oba

dobro počutila (Shapiro, 1996).

Scenarij reševanja sporov ter slikovno učno gradivo sta opi-sana tudi v delu Dianne Schilling 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence, I. stopnja: za delo z otroki od 6 do 10 let (2000).

ČustvaČustvena inteligenca je ena od pomembnih sposobnosti in vse pogosteje zasledimo izraze kot so čustvena pismenost, čustvene spretnosti kot del vzgojno-izobraževalnih ciljev in učnih vsebin. Učenci spontano razvijajo čustvene sposobno-sti doma in v šoli kot del primarne in sekundarne socializaci-je, pri čemer pogosto razvijejo manj uspešne in manj primer-ne strategije ravnanja. V zadnjih desetletjih pa so bile razvite in uspešno preizkušene različne metode, s katerimi učenci vodeno razvijajo čustvene sposobnosti. Temeljne čustvene sposobnosti so po Petru Saloveyu (cit. v Schilling, 2000): poznavanje svojih čustev, obvladovanje čustev, motiviranje samega sebe, prepoznavanje čustev pri drugih, urejanje odno-sov. V učbeniku smo se nekaterih tehnik ter spretnosti dotak-nili pri različnih temah, pri pouku pa jih lahko še bolj pouda-rimo in povežemo z različnimi temami. Npr. motiviranje samega sebe s pridobivanjem dobrih učnih navad, prepozna-vanje čustev pri drugih lahko vključimo tudi pri temah o družini, človekovih pravicah ipd. Pri tej učni temi smo na kratko poskusili povezati naslednja področja: spoznavanje čustev pri sebi in pri drugih, obvladovanje čustev in urejanje odnosov. Ker pa je tema tako kompleksna, jo lahko tudi neko-liko razširimo in nadgradimo, saj je na voljo dovolj kakovo-stnih metodičnih priročnikov in druge literature na to temo.Čustva v veliki meri vodijo naše ravnanje, zato jih je dobro prepoznati in obvladovati. Pri tem lahko učencem pomaga-mo, tako da o čustvih govorimo in jih učimo tehnik ob -vladovanja neprimernega ravnanja v določenih razpolože-njih. Učenci se začnejo zavedati svojih čustev in spoznavajo povezanost med ravnanji in čustvi. Z eno temo seveda ne moremo rešiti vseh neustreznih ravnanj, je pa izhodišče za dolgotrajnejše sistematično spreminjanje njihovega ravna-nja. Učenci morajo najprej prepoznati svoje neprimerno ravnanje, vedeti, da ga lahko obvladajo, in ga morajo želeti

27

spremeniti. Vsi imamo navade, s katerimi nismo zadovolj - ni in bi jih želeli spremeniti – tudi učitelj. Če s tehnikami, ki jih predstavljamo učencem, spreminjamo tudi sebe, bomo s pozitivnim zgledom naredili največ. Najbolje je, da spre-

menimo kakšno navado v šoli, morda celo vprašamo učen-ce, katera naša navada jih moti in zanjo menijo, da bi bilo dobro, če bi jo spremenili (npr. zamujanje, prepogosto raz-pravljanje z učenci o vedenju …).

cilji ▶ Spoznajo in uporabljajo različne strategije obvladovanja čustev, odločanja in reševanja raz-

ličnih vprašanj, na primer: medosebnih, intelektualnih idr. ▶ Prepoznajo in znajo imenovati nebesedne čustvene izraze (veselje, užaljenost, strah, jezo,

žalost …) pri sebi in drugih. ▶ Vedo, da so jeza, žalost in druga neprijetna čustva nekaj normalnega. ▶ Vedo, da čustva vplivajo na naše vedenje. ▶ Poznajo načine obvladovanja jeze. ▶ Poznajo formalne in neformalne načine usklajevanja interesov in reševanja sporov med

ljudmi, ▶ Vedo, da so spori nekaj normalnega in tudi potrebnega. ▶ Znajo opisati postopek miroljubnega reševanja sporov. ▶ Vadijo in uporabljajo miroljubno reševanje sporov v učnih in življenjskih situacijah.

ključne besedespor ali konflikt, čustva, miroljubno reševanje sporov

predlogi za pouk1 Kakšne predstave imajo učenci, ugotovimo tako, da narišejo prizor, ki predstavlja spor (konflikt).

Lahko uporabimo oba izraza. Nato risbe razobesimo, učenci si jih prosto ogledajo. V pogovoru poskusimo najti skupne značilnosti vseh risb. Morda bomo lahko razbrali različne vrste sporov: med posamezniki, med skupinami, med narodi, morda tudi konflikt znotraj posameznika (zamisel je povzeta po: Shapiro, 1996).

2 UČBENIK str. 15 Ogled risbe in pogovor o tem, kako se je spor odvijal: najprej nasilno reševanje spora, s posegom

mame izgubita oba, nato pogovor in kompromis, da sta oba zadovoljna. Kaj bi se lahko zgodilo, če mama ne bi posegla v spor? Učenci povedo različne možnosti izida, ki jih

zapišemo na tablo: zmaga deček, zmaga deklica, zmagata oba, oba izgubita. Različne razplete zaigra-jo. Primeri: fizično zmaga deček, deklica se umakne; deklica zmaga tako, da podkupi brata ali mu zagrozi, da ga bo zatožila; uspe se jima dogovoriti.

3 DELOVNI ZVEZEK 3 a, b

4 Razlaga postopka razreševanja spora. predlagamo drugi postopek, ki je bil opisan (Shapiro, 1996). Napišemo ga na tablo, še bolje na plakat, ki bo lahko vedno na vidnem mestu. Kadar je smiselno, učence spomnimo nanj in vodimo reševanje sporov po teh stopnjah.

5 DELOVNI ZVEZEK 4 , 3 c, č

6 Vadenje ustreznega razreševanja spora prek igre vlog. V trojicah vsi učenci odigrajo prizor spora dveh otrok zaradi skiroja in otroka, ki jima pomaga najti rešitev (naloga 4 v delovnem zvezku). Pri tem upoštevajo celoten postopek. Sledi naj pogovor o tem, zakaj je miroljubno ravnanje veliko lažje v igri kot v resnici.

7 UČBENIK str. 15, 16

8 Fotografije oseb iz revij in dnevnega časopisja. Učenci jih razvrščajo po izraženih čustvih najprej v tri skupine: prijetna, neprijetna, nevtralna (neizrazita) čustva. Znotraj prvih dveh skupin razvrščajo

28

fotografije še glede na prikazano čustvo. Čustva imenujejo, izraze napišemo na tablo ali še bolje na plakat, ki ga pritrdimo na steno ter postopno dopolnjujemo. Kako pomembna so čustva, pove tudi to, da imamo v slovenščini prek 200 imen za različna čustva. Kadar dopišemo novo čustvo, ga vedno tudi predstavimo. (Korelacija s slovenskim jezikom.)

9 Prepoznavanje različnih čustev, prikazanih v filmu: https://www.youtube.com/watch?v=LdQw8PSV2P8 (marec 2015)

10 DELOVNI ZVEZEK 5 , 6 , 7

11 Prikaz čustev z mimiko. Učence razdelimo v skupine po šest učencev. Vsak dobi na listku zapisana tri čustva (uporabimo lahko tista, ki so v nalogi 6). Nebesedno jih pokažejo, drugi v skupini pa jih poskusijo prepoznati.

učbenik& 15–16

Str. 15: Učenci preberejo prvi odstavek in si ogledajo risbe. Pogovor: Kaj so spori? Kdaj so koristni? Učenci naj povedo svoje primere, mi samo dodamo ali vzpodbudimo pogovor. (Primer: Tina in Janja sta prijateljici, vendar je Tina večkrat nezadovoljna, ker se vedno igrata igre, ki si jih želi Janja, le redko pa takšne, kot želi ona. Vendar Tina tega ne pove, ker si ne želi prepira.)Slike: Včasih lažje razrešimo spor ob pomoči drugega. Tudi to je ustrezna pot – tretja oseba vodi pogovor, ne postavi pa se na stran enega ali drugega. Poudarimo vloga razreševalca: vodi postopek, ki ga sicer vsi poznamo. Ali je na sliki mama pomagala razrešiti spor? Pravzaprav ne vemo, samo oba je kaznovala. Učenci zaigrajo prizor tako, da mama vodi reševanje spora.Priporočila za ravnanje: Posamezne predloge učenci preberejo in komentirajo. Zakaj je to dobro? Ali je predlog težko upoštevati?Str. 16: Učenci preberejo besedilo.Fotografije igralca, ki izraža različna čustva: učenci poskusijo pokazati čustva brez obraza z vsem telesom, tako da obraz zakrijemo npr. z valjem iz večjega papirja.Rubrika Veš – vem prinaša še eno tehniko vplivanja na čustva. Skupaj jo preizkusimo. Nato poskusi-mo obratno: sključena ramena, stisnjena, navzdol obrnjena usta, žalosten pogled … Zaključimo z vedro držo, ki jo še večkrat ponovimo med poukom.

delovni zvezek& 11–12

1 Pred vajo 3 morajo učenci razumeti, kaj je to spor (konflikt, prepir). Nato jim damo čas in jih vodimo, da se spomnijo zadnjega spora: zaprite oči, bodite tiho, ne pripovedujte še sosedu. Spomnijo se, s kom so se sprli (s prijateljem, sestro, bratom, starši …), kaj se je dogajalo, kako so se počutili, kaj so delali. Nato rešijo naloge a, b in c. O odgovorih se pogovorimo. Pripovedujejo le učenci, ki želijo. Vsako povezovanje ravnanja z določenimi učenci takoj prekinemo.

Zaključki in poudarki: V sporih doživljamo različna neprijetna čustva in zelo različno ravnamo. Vsa čustva so pravilna – samo naš odziv nanje je lahko neustrezen. Najbolje je, da povemo, kako se po čutimo.

Vsa ravnanja niso primerna. Najprimernejša so tista, s katerimi razrešimo spor in pri tem nikogar ne prizadenemo. Včasih to ni mogoče. Takrat se postavimo zase. Včasih pa se je bolje umakniti. Nepri-merna so le vsa nasilna ravnanja.

Pri nalogi c učenci izberejo ravnanje, učitelj pregleda in komentira le, če učenec označi ustrezno ravnanje kot neprimerno. Učence spodbudimo, da napišejo še opomnik.

2 Učenci se lahko v parih pogovorijo in napišejo, kako bi ravnali.

3 Čustva razvrščajo po svoji presoji med prijetna in neprijetna. Če pride do razlik med učenci, naj jih poskusijo razložiti, ne pa pri tem popravljati odgovorov. O vsakem čustvu se pogovorimo.

29

sprotno spremljanje učencevizražanje stališč, sprejemanje stališč, kultura pogovora

pripomočkiFotografije ljudi z različnimi čustvenimi izrazi iz revij, časopisov …Film (nemi): Facial Expression (Emotion), 0:52 minut, https://www.youtube.com/watch?v= LdQw8PSV2P8 (marec 2015)

literaturaZa učence:Barbara A. Lewis: Kako postati čim boljši. Priročnik o oblikovanju značaja za otroke od 7 do 10

let, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.David Pithers, Sarah Green: Da boš znal reči NE, Zdrav vrtec, Globalvision, Ljubljana, 1998.Pete Sanders, Steve Myers: Ljubezen, sovraštvo in druga čustva, zbirka Spregovorimo, DZS,

Ljubljana, 1999.

Za učitelje:Dianne Schilling: 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence. Stopnja 1, Za delo z otro-

ki od 6 do 10 let, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, Ljubljana, 2000.Azra Kristančič: Socializacija agresije, AA Inserco, svetovalna služba, Ljubljana, 2002.Daniel Shapiro: Konflikt in komunikacija. Vodnik skozi labirint obvladovanja konfliktov, Zavod

za odprto družbo, Ljubljana, 1996.Prvi koraki. Metodični napotki za poučevanje človekovih pravic, Amnesty International Slovenije,

Ljubljana, 1999.

30

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČ

Moje življenje z vrstniki – ustrahovanje in nasilnežiPo izsledkih obsežne raziskave (Habbe, 2000, str. 45; Pušnik, 1999, str. 44) je v tretjih razredih slovenskih osnov-nih šol doživelo nasilje kot žrtev 27 % učencev, kar 40 % učencev pa je pri nasilju sodelovalo. Razširjenost nasilja nato s starostjo upada. Najpogosteje se nasilje dogaja v razredu med sošolci, redkeje na poti v šolo in iz nje ali med razredi. Nasilje se odvija predvsem med odmori in pred oz. po pouku, ko učitelja ni v bližini ali pa ni pozoren na dogajanje. Med žrtvami nasilja je več fantov kot deklet. Učenci menijo, da poteka nasilje tudi v navzočnosti učiteljev, vendar se ti nanj ne odzivajo primerno, s čimer dajejo nasilnežem tiho podporo.Nasilje med vrstniki je lahko fizično (več ga je pri dečkih) ali psihično (več pri deklicah), posamično ali skupinsko. Fizično je tisto nasilje, ko nekdo s telesno silo poškoduje drugega. Pri psihičnem nasilju pa drugemu prizadene občutek osebne vrednosti (Shapiro, 1996). To ni pretep med dvema vsaj približno enakovrednima učencema. Nasilje (trpinčenje) so neprijetne besede, zafrkavanje, obrekovanje, uničevanje oblačil, šolskih potrebščin, izloča-nje iz družbe vrstnikov, zaklepanje v učilnico, garderobo ipd., zaradi česar učenec trpi in se ne more braniti. Žrtve so običajno občutljivi, sramežljivi, previdni, nesamoza-vestni otroci, zaprti vase. Pogosto so brez prijateljev, osam-ljeni in že s svojim vedenjem sporočajo, da se ne bodo branili. Na nasilje se odzovejo z jokom ali umikom. To so pasivne žrtve. Izzivalne žrtve pa so nadpovprečno dejavni, nemirni otroci, ki s svojim vedenjem motijo druge, tudi nasilneže. Nasilneži so agresivni otroci z močno potrebo po obvladovanju drugih, težko se podrejajo pravilom, so kljubovalni, nepotrpežljivi, iznajdljivi, hitro se razjezijo. O sebi imajo dobro mnenje. Žrtve in nasilneži imajo pogosto to vlogo vrsto let.Večina otrok v razredu pa ne spada v nobeno od teh skupin, zato ima pomemben vpliv na socialne odnose v razredu.

Učitelj v boju proti nasilju lahko računa na podporo te sku-pine, vendar pa je treba učence pridobiti za sodelovanje in jih usposobiti, da bodo znali podpreti žrtve, ter pomagati pri razreševanju konfliktov (Pušnik, 1999).

Tako žrtev kot nasilnež potrebujeta pomoč. Žrtev mora spo-znati, da ni sramota biti žrtev, sramota je biti nasilnež, in da iskanje pomoči ni tožarjenje. Pred nasiljem naj se, če je le mogoče, umakne, s čimer pokaže zrelost in ne bojazljivost. Nasilen otrok išče meje, do katerih mu dovolimo. Brez-brižnost vodi še k večjemu nasilju. »Za preprečitev nasilne-ga ravnanja moramo pri otroku vzbuditi občutek zaupanja, čutiti mora, da je cenjen in sprejet, ne glede na morebitno drugačnost« (Habbe, 2000, str. 48). Tako žrtve kot nasilnež potrebujeta spretnosti, s katerimi bosta lahko svoje vedenje spremenila.

V raziskavi so ugotovili skrb vzbujajoč odnos tretješolcev do nasilja. Kar dve tretjini anketiranih učencev sta nasilje povezovali z močnimi in pogumnimi ljudmi. Raziskovalci to razlagajo z vplivom medijev (filmov, računalniških iger, stripov …), kjer pogosto kot glavni junaki nastopajo po -gumni, močni, nepremagljivi, neuničljivi moški, ki se borijo za nekaj dobrega, vendar z nasilnimi sredstvi. Pri nasilju v računalniških igrah je še posebej nevarna utvara, da ubijanje ni nekaj dokončnega, kajti junaki imajo več življenj (Bajzek J. idr., 2003, 214, 215). Čeprav učenci razlikujejo igro od resničnosti, pa neprestano izpostavljanje različnim vrstam nasilja v različnih situacijah vpliva na odnos do njega.

Učna tema ima pomen spregovoriti o nasilju, zlasti med vrstniki, ter sprožiti dejavnosti, ki naj se nadaljujejo tudi pri drugih predmetih, razredni uri, zlasti pa med odmori, s ka -terimi bomo učencem zagotovili varnejše in prijetnejše oko-lje in s tem boljše možnosti za učenje.

cilji ▶ Prepoznajo različne vrste telesnega in duševnega nasilja med otroki in nad otroki. ▶ Opišejo načine boje proti nasilju. ▶ Ustrezno se odzovejo na nasilje (pomagajo žrtvi, povedo odraslim …).

ključne besedetelesno, duševno nasilje (trpinčenje, ustrahovanje), žrtev, nasilnež

31

predlogi za pouk1 Kaj vse je ustrahovanje oz. nasilje? Učenci v skupinah po štiri ali pet učencev poskusijo najti čim več

primerov. V skupini zaporedoma pove vsak en primer, ki ga vsakdo zapiše na svoj list. Nadaljujejo naj toliko časa, da jim zmanjka idej, ki pa jih skupaj ne sme biti manj kot dvajset (povzeto po Shapiro, 1996).

2 Ob slikovnih primerih razložimo, da nasilje delimo na telesno in duševno. Učenci po skupinah svoje primere uvrščajo v obe kategoriji, tako da jih podčrtajo z različnima barvama. Odločitve sprejmejo skupaj. Če se ne morejo odločiti o vrsti nasilja, pustijo nepodčrtano. O nejasnih primerih se pogovo-rimo skupaj. Včasih je lahko tudi uvrstitev v obe skupini ustrezna.

3 DELOVNI ZVEZEK 6 , 7

4 UČBENIK ali skupinsko delo s knjigo Ustrahovalci in nasilneži ( Johnson, 1998) v sedmih skupinah. Če nimamo sedmih izvodov, knjigo enkrat kopiramo in razdelimo po delih. V skupinah na glas pre-berejo besedilo po odstavkih. Po vsakem primeru ali odstavku se pogovorijo, o čem govori. Ko pre-delajo celotno besedilo, se dogovorijo, kako bodo predstavili svoj del. Ničesar ne zapisujejo. Predsta-vitev je lahko govorna ali z gibi (pripovedujejo, zaigrajo z besedilom ali brez).

5 Zapis v zvezek v obliki miselnega vzorca. Na tablo napišemo ključne besede, ki jih morajo uvrstiti v shemo in dodati svoje primere: ustrahovanje, telesno nasilje, duševno nasilje, žrtev, nasilnež, kako se ubranimo.

6 Knjigo Ustrahovalci in nasilneži ( Johnson, 1998) ponudimo učencem, da si jo preberejo doma.

7 Ogled kratkih filmov na temo nasilja in pogovor. Lahko je to neobvezna domača naloga.

učbenik& 17

Učenci naj se seznanijo z besedilom po predstavljeni metodi dela z besedilom. Tako vadijo strategijo in spoznajo vsebinske poudarke – kaj je ustrahovanje, kdo je nasilnež ali ustrahovalec in kako se ustrahovanju upreti. Ob risbah ugotavljajo, katera vrsta nasilja je prikazana – telesna ali duševna.

delovni zvezek& 12–13

1 Učenci odgovarjajo individualno, samo naloga č je primerna za delo v dvojicah ali majhnih skupinah. Ugotovitve nalog a in b je dobro združiti za celoten oddelek in jih prikazati s skupno preglednico ali histogramom. Verjetno bomo ugotovili, da je trpinčenja med otroki precej, zato se je treba dogovoriti in ukrepati.

Tudi odgovore c in č je dobro zbrati in se o njih pogovoriti. Preden naredijo nalogo, lahko učence prosimo, da anonimno odgovorijo na vprašanje »Ali si ti že

kdaj koga ustrahoval?«. Na listek napišejo samo DA ali NE. Razmišljanje o vzrokih ustrahovanja zaključimo s tem, da je ustrahovanje ali trpinčenje vedno slabo in nesprejemljivo ravnanje. Na koncu preštejemo, koliko učencev je »priznalo«, da so tudi oni že ustrahovali druge. Učence vprašamo, kakšno pomoč ustrahovalcem predlagajo, da bi ti lažje spremenili svoje neustrezno vedenje. Pri tem mora biti poudarek na tem, da tudi ustrahovalci potrebujejo pomoč, torej niso močni, pogumni, junaki, kadar se tako obnašajo. Veliko več poguma in razuma je treba, da se nasilju upremo, kot da ga izvajamo.

2 Nalogo učenci rešijo najprej individualno, nato se o vsakem predlogu pogovorimo: kdaj je takšno ravnanje ustrezno, kdaj ne, saj ni ene same rešitve za vse situacije in vse vrste nasilja. Ne zanima nas, kako se je kdo odločil, v ospredju naj bodo različne strategije. Učenci lahko posamezne strategije prikažejo z igro vlog.

32

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČsprotno spremljanje učencev

skupinsko delo, kultura pogovora, sprejemanje stališč, izražanje stališč

literaturaZa učence:Julie Johnson: Ustrahovalci in nasilneži, Zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana, 1998.Pete Sanders: Ustrahovanje Zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana, 1999 (za starejše otroke).Infodrom: Ustrahovanje, nasilje in grožnje, https://www.youtube.com/watch?v=B4RGOEBpYzY

(avgust 2015)Infodrom: Medetično nasilje v slovenskih osnovnih šolah https://www.youtube.com/

watch?v=UaF0J1f HxEg (avgust 2015)

Za učitelje:Jure Habbe: Nasilje in varnost otrok v šolah. Nasveti za ravnatelje, učitelje, starše in vse, ki skr-

bijo za varnost v osnovnih in srednjih šolah, Lisac & Lisac, Ljubljana, 2000.Mojca Pušnik: Vrstniško nasilje v šolah, ZRSŠ, Ljubljana, 1999.Jože Bajzek idr.: Zrcalo odraščanja, Didakta, Radovljica, 2003.

33

ČETrTOŠOLCi zMOrEMO VEČ

Odvisnostim se moramo upretiV učni temi je poudarek na odvisnosti od različnih drog, čeprav smo lahko zasvojeni tudi z dejavnostmi in odnosi. »Droge so kemične snovi, ki spreminjajo delovanje telesa in duševno stanje.« (Naik, 2002). Delimo jih na dovoljene droge (npr. zdravila, kava, pravi čaj, sladkor, za odrasle tudi alkohol, tobak, hlapila – topila, lepila …) in nedovoljene (ekstazi, konoplja, LSD, heroin, kokain, speed, crack…). Otrokom so vse droge nedovoljene. V učbeniku smo bese-di droge in mamila uporabljali kot sopomenki. Droge deli-mo v naslednje skupine: droge za omamljanje (mamila v ožjem pomenu), poživila, halucinogene droge in sredstva za vdihovanje.

V literaturi prevladuje stališče, da naj bodo teme o drogah sestavni deli učne snovi od prvih razredov dalje oz. že v vrt-cih in da naj bodo informacije o slabih pa tudi dobrih posle-dicah jemanja drog (npr. zdravil po navodilih zdravnika) podana skupaj z učnimi vsebinami o zdravem načinu življe-nja (Kastelic, Mikulan, 1999). Učna vsebina mora vsebova-ti jasno sporočilo o prepovedi uživanja drog. Vse mladim nedovoljene droge so prepovedane v šoli in njeni okolici. Vse nedovoljene droge so nevarne. Od nekaterih postaneš odvisen prej kot od drugih, vse pa vodijo v odvisnost. Zato obstajajo zakoni in pravila (v šoli, doma …), ki mladim pre-povedujejo kupovanje in uživanje tudi legalnih drog. Npr. mladim do 18. leta je prepovedano prodajati ali ponujati alkoholne pijače, do 16. leta pa tudi prodajati cigarete. Mladi do 16. let na javnem kraju ne smejo kaditi ali imeti pri sebi cigaret.

Dobro je, da so tudi starši obveščeni o učnem programu in so vanj čim bolj vključeni, saj se učenci srečujejo z drogami predvsem doma. Najbolje je temo kombinirati s temami o zdravem načinu življenja pri vseh predmetih. Najboljša pre-ventiva je spodbujanje vsega, zaradi česar postanejo droge

nepotrebne: veselja, učenja, druženja, povezanosti, reševanja sporov in težav, pomoči drugim, spoznavanja sebe, tudi lastnih omejitev, uspešnega prenašanja stresa, učenja odpo-vedovanja in neposrednega užitka, boja proti krivicam …(Täschner, 2002). Tema je zelo primerna za projektno učno delo.

Učitelji pogosto ne vemo dovolj o drogah, zato nismo dovolj prepričljivi. Kadar odklanjamo nekaj, česar ne poznamo, tudi ne moremo delovati verodostojno. Zdaj je o drogah veliko literature in tudi nekaj spletnih strani v slovenščini, kjer se lahko seznanimo z glavnimi značilnostmi posamezne droge, njenimi učinki, tveganji za zdravje, raznimi odvisnost-mi pa tudi z napotki za pouk. Priporočamo obisk spletne strani Urada za droge vlade Republike Slovenije ter uporabo literature za učence pri pouku. Čeprav je slednja za večino četrtošolcev še precej zahtevna, so posamezni odlomki pri-merni za vključevanje v pouk. Če imamo v učilnici dostop do spleta, naj poiščejo nekatere podatke o drogah in posle-dicah njihove zlorabe učenci sami.

Kastelic in Mikulan (1999) menita, da mora devetletni otrok znati odgovoriti na naslednja vprašanja:− Katere so nedovoljene droge in zakaj?− Kakšnega videza so nedovoljene droge in kako škodu-

jejo?− Kakšna je razlika med hrano, strupi, zdravili in nedovo-

ljenimi drogami?− Kako delujejo zdravila med boleznijo, ko jih predpiše

zdravnik, in kako lahko škodijo ob zlorabi?− Katerim odraslim gre zaupati glede ponujanja različnih

drog?− Katera hrana je redilna in zakaj je pomembna telovadba?− Kakšna pravila veljajo v šoli in doma glede alkohola in

drog?

cilji ▶ Oblikujejo lastna mnenja in stališča; pripravljeni so jih izraziti in smiselno zagovarjati. ▶ Poznajo in razumejo temeljne otrokove pravice, dolžnosti in odgovornosti (do sebe in drugih). ▶ Spoznajo in uporabljajo različne strategije obvladovanja čustev, odločanja in reševanja raz-

ličnih vprašanj, na primer: medosebnih, intelektualnih idr. ▶ Vedo, kaj so droge. ▶ Opišejo razliko med prepovedanimi drogami in hrano, zdravili, strupi. ▶ Vedo, da lahko nekateri postanejo odvisni od alkohola, tobaka in drugih drog in da obstaja-

jo poti, ki odvisnikom pomagajo. ▶ Poznajo pomen zdravih prehranjevalnih in rekreativnih navad. ▶ Vedo, da je vsakdo sam odgovoren za lastno zdravje, to odgovornost pa zaradi starosti delijo

še s starši.

34

▶ Poznajo pravila glede drog (v šoli, doma, v družbi), zakaj obstajajo in zakaj jih morajo ljudje spoštovati.

▶ Znajo reči ne snovem, za katere vedo, da škodijo zdravju.

ključne besededovoljene in nedovoljene droge, zloraba drog, alkohol, tobak, zasvojenost ali odvisnost

predlogi za pouk1 Ugotovimo, kakšne predstave imajo učenci o drogah. Na vprašanje »Kaj so droge?« učenci pisno

odgovorijo. Listke pritrdimo na pano in učenci si odgovore samostojno preberejo.

2 Razložimo, kaj beseda droga pomeni, ter pojasnimo delitev na dovoljene in nedovoljene droge (vse, ki so otrokom prepovedane). Odgovore učencev (listke) uvrstimo v te kategorije, verjetno bo večina spadala v skupino nedovoljenih drog. Z vprašanji vodimo učence tudi do drugih drog.

3 Utemeljitev teme: Povemo, zakaj se bodo o tem učili in kaj vse bodo izvedeli. Ključna vprašanja napišemo na tablo ali na plakat: Zakaj ljudje zlorabljajo droge? Zakaj so droge nevarne? Zakaj je večina drog prepovedanih? Kako se lahko drogi upremo?

4 Zakaj ljudje zlorabljajo droge? Zapišemo mnenja učencev, preberemo primere iz literature (npr. Naik, 2002, Sanders, 2001) in se pogovorimo. Obstajajo različni razlogi. Veliko ljudi vsaj enkrat v življenju poskusi droge (tudi mnogo učencev je že poskusilo alkohol, potegnilo dim iz cigarete), zato moramo biti o drogah in njihovi zlorabi dobro poučeni, da se bomo lažje izognili nevarnostim.

5 Opravimo kratko anonimno raziskavo. Razdelimo listke in učenci odgovarjajo na vprašanja na krat-ko, samo s ključnimi besedami. Ali si že pil/a alkoholno pijačo? Kdo ti jo je ponudil? Ali si že kadil/a, pa čeprav samo en dim? Kdo ti je ponudil? Ali si že kdaj rekel/rekla NE alkoholu, cigaretam ali drugim drogam? Pripravimo preprosto preglednico, učenec zapisuje odgovore, ki jih beremo z listkov. Rezultate povzamemo v ugotovitve, vendar jih še ne vrednotimo.

6 Zakaj so droge nevarne? Pogovor z učenci in nazorna predstavitev posledic nekaterih drog nevarnost odvisnosti. Droge predstavimo s slikami, primere odvisnosti ali poti k navajanju na droge iz otroške literature …Fotografije in kratke predstavitve so na internetni strani: http:// www.drogart.org (marec 2015)

7 Vrnemo se na rezultate raziskave in učenci naj komentirajo, zakaj ni dobro, da se s posameznimi poskusi počasi navajajo na pitje alkohola ali na druge droge. Pogovor zaključimo s primeri zdra-vega načina življenja.

8 Domača naloga: Naslednjo uro naj prinesejo več dnevnih časopisov različnih datumov.

9 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 3

10 Časopisne kronike z nesrečami in kaznivimi dejanji, v katere so bili vpleteni ljudje pod vplivom drog (učenci vadijo hitro pregledovanje besedila v časopisu in iskanje informacij), in primeri iz otroške literature.

Domača naloga: V dnevnem časopisu pregledajo novice v kroniki. Za učence, ki doma nimajo dnevnikov, teden ali dva zbiramo časopise.

11 Zakaj je večina drog prepovedanih? Mnenja otrok dopolnimo z zakoni, ki v Republiki Sloveniji otrokom in odraslim prepovedujejo prodajo in posedovanje drog, pravila, ki veljajo glede drog v šoli, doma.

12 Kako se lahko drogi upremo? Pogovor o tem, kje vse se srečamo z drogami, kdo jih ponuja. Igranje vlog v različnih situacijah: vino, pivo ipd. ponudijo starši, prijatelji; ali te pri tem zafrkavajo

35

ali to pogojujejo z druženjem … Učencem prek igre vlog predstavimo različne načine reagiranja. Pri prijateljskem ponujanju npr. navadno zadostuje odločen odgovor – »ne, hvala« ali »nikakor«; pri bolj vsiljivem ponujanju lahko poiščemo izgovor – »Ne počutim se dobro«, »Na to sem alergičen«, »Moram oditi«; pri zelo vsiljivem pa ponudbo preslišimo in odidemo, zelo odločno odklonimo in odidemo, predvsem pa se, če je le mogoče, temu vnaprej izognemo, tako da ne odhajamo na mesta, za katera vemo, da tam prodajajo droge. Učence nato razdelimo v pare, vsi igrajo hkrati. V vlogah se izmenjujejo.

13 DELOVNI ZVEZEK 4

14 UČBENIK Z uporabo učbenika razširimo temo še na druge vrste odvisnosti.

15 Tabelska slika: V njej uporabimo naslednje ključne besede: NE NEVARNIM SNOVEM odvisnost ali zasvojenost droge – nedovoljene: alkohol, tobak, pomirjevala (ali mamila), poživila – druge: zdravila, sladkor, lepila, laki … razvade – grizenje nohtov, računalnik … pomoč odvisnikom (starši, TOM: tel. 080 1234, zdravnik) zakoni in prepovedi zdravo življenje

ali Tema je primerna za nekoliko daljše samostojno delo (dve, tri šolske ure). Morda se odločimo za

projektno učno delo in povežemo sorodne teme različnih predmetov. Primerno je skupinsko delo po posameznih vprašanjih (našteta so zgoraj) ali še bolje po posameznih drogah oz. skupinah drog, kjer svojo temo nadgradijo s krajšo raziskavo med učenci, npr. o poznavanju določene droge ali sre-čanju z njo. Učence najprej motiviramo, da sprejmejo idejo in jo nadgradijo s svojimi zamislimi. Določimo časovni in vsebinski okvir ter skupine. Pri daljšem skupinskem delu bodo pri organizaciji dela v skupinah učenci potrebovali pomoč. Zato naredimo skupen časovni načrt, znotraj katerega učenci samostojno organizirajo delo. Po vsaki stopnji skupine na kratko predstavijo, kaj so naredile, in kakšne težave morda imajo. Slednje poskusimo sproti odpraviti. Če gre za spore znotraj skupine, uporabimo metode reševanja sporov. Uporabijo naj shemo za načrtovanje, delitev dela, časovni načrt, načrt dela in shemo za raziskovanje.

Predlagamo naslednji časovni okvir in načrt dela: 1. ura – uvod (predlogi za pouk 1–3) ter uvod v projektno učno delo z osnovno organizacijo dela,

domača naloga: zbiranje literature, ogled časopisov … 2. ura – zbiranje in urejanje podatkov po literaturi, spletu, 3. ura – načrtovanje in izvedba kratke raziskave med sošolci in urejanje podatkov, 4. ura – priprava na predstavitev in predstavitev dela, evalvacija in samoevalvacija, 5. ura – končni zapis: vsak učenec v sodelovanju s skupino naredi svoj končni celovit zapis v zvezek;

uporaba učbenika.

učbenik& 18–19

Tema prinaša precej podatkov, zato je sistematično delo z besedilom nujno. Primernejša bo uporaba učbenika v fazi utrjevanja učne snovi. Učenci naj dosledno uporabijo strategijo dela z učbenikom, lahko jih celo vodimo in se po vsaki stopnji pogovorimo.Del učne snovi je prikazan samo s slikami, zato jih moramo enakovredno vključiti v obravnavo. Postavljamo vprašanja: Kako uporabljamo zdravila? Zakaj je treba prebrati navodila? Zakaj jih je večina na recept? Obravnavamo zasvojenost s sladkorjem. Sladkor poveča količino določene snovi v krvi; to povzroči boljše razpoloženje, vendar tudi hitro spreminjanje razpoloženja in potrebo po novi, še večji količini sladkorja, kar vodi v debelost in povzroča različne zdravstvene težave. Omenimo

36

odvisnost od računalnika. Obravnavamo, kako reči ne drogam, če nam jih ponujajo prijatelji. Posle-dice alkoholizma in pogovor o tem lahko razširimo na posledice delovanja drugih drog.

delovni zvezek& 13–15

1 , 2 Učenci naj najprej v parih dvakrat zaigrajo dialog, tako da si vlogi zamenjajo. Potem naj zapišejo bese-dilo in odgovorijo na vprašanja v drugi nalogi. Nato skupaj pregledamo odgovore obeh nalog in se o njih pogovorimo. Zaželene so različne rešitve, ki pa morajo izražati odločen NE kajenju. Značilnost vseh drog je, da vodijo v odvisnost in da odvisnosti sprva ne opazimo. Kako hitro postanemo zasvoje-ni, pa je odvisno od vrste droge (zelo hitro npr. pri heroinu in cracku), od pogostosti zlorabe in količine, od starosti, zdravja, osebnostnih značilnosti … Ob nalogi učencem tudi razložimo, da z drogami nadomeščamo druge potrebe, npr. po prijateljstvu, druženju, zabavi, ali bežimo pred težavami.

3 Odgovori učencev (ni pravilnih ali nepravilnih) naj bodo iztočnice za pogovor o različnih posledicah zlorabe drog in ne samo o kaznivih dejanja, ki jih nekateri naredijo pod vplivom drog ali zaradi potrebe po drogi. Pogovor je dobro razširiti tudi na stereotipe, ki jih imamo o uživalcih drog. Večina uživalcev nam reč ne povzroča kaznivih dejanj, so iz vseh okolij, vseh starosti, obeh spolov, po videzu se navadno ne da ugotoviti, ali nekdo uživa droge, to se kaže šele, ko sta duševni in telesni propad že zelo napredovala.

4 Odgovore preverimo. Brez alkohola so: čaj z limono, pomarančni sok, prava kava, kakav, kokakola, hruškov kompot, mleko; jabolčnik in mošt pa samo dan ali dva, če sta na hladnem.

sprotno spremljanje učencevdelo z literaturo, lahko iskanje podatkov na spletukultura pogovorapri projektnem učnem delu vrsta dejavnosti: skupinsko delo, sodelovanje, raziskovanje, delo z litera-turo, predstavitev …

pripomočkidnevni časopisi

literatura in viriZa učence:Pete Sanders, Steve Myers: Alkohol? Ne, hvala. Zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana, 1999 (za

starejše otroke).Pete Sanders, Steve Myers: Droge, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana, 2001 (za starejše otroke).Anita Naik: Droge, Educy, Ljubljana, 2002.Infodrom: Alkohol in mladi, https://www.youtube.com/watch?v=oboh6wjtQWo&index=85&list=UU_

WMNJS9cir7zOzDjhewdXA (avgust 2015)Infodrom: Južnokorejski otroci zasvojeni z igranjem igric (1:12 minut), https://www.youtube.com/

watch?v=v7MvsnGfI3Q (avgust 2015)

Za učitelje:Urška Margan idr.: Moje pravice – tvoje pravice – najine pravice. Tematski priročnik za uči-

telje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2000.Andrej Kastelic, Marija Mikulan: Mladostnik in droga. Priročnik za starše in učitelje, Domus,

Ljubljana, 1999.Irena Dogša, Ignac Schmidt: Droge? Ne, hvala!, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana,

1997.Karl-Ludwig Täschner: Trde droge – mehke droge?, In obs medicus, Ptuj, 2002.http:// www.uradzadroge.gov.si, npr. Marihuana. Dejstva, ki bi jih morali poznati starši. (marec 2015)

37

bErEMO in riŠEMO zEMLjEViDE Okvirni čas: 12 ur

Osnovni namen teme je, da se učenci na primeru načrtov uvajajo v branje in risanje načrtov in zemljevidov ter se jih naučijo uporabljati pri prostorskem razmišljanju in spozna-vanju značilnosti prostorov. Pri zadnji enoti je delo z načrti v funkciji prometne vzgoje, na kateri je glavni poudarek.

UČNI CILJIUčenci:– znajo določiti glavne smeri neba s soncem, senco, uro in

kompasom,

– poznajo sestavine zemljevida (znaki, tloris, mreža, legen-da, naslov, datum, avtor, grafično merilo),

– se orientirajo na različnih skicah, kartah, zemljevidih (domači kraj/domača pokrajina),

– znajo brati podatke (besedni, količinski, simbolični podatki),

– znajo skicirati preproste skice, zemljevide,– uporabljajo kartiranje kot metodo shranjevanja in prika-

za prostorskih podatkov.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:– določiti glavne strani neba (s soncem ali senco, uro ali kompasom), – pozna sestavine zemljevida, – se orientira v načrtih, skicah in z zemljevidi domačega kraja/domače pokrajine, – skicirati preproste zemljevide, – uporabiti strategije za spoznavanje domačega kraja/pokrajin (npr. orientacija, terensko delo, raziskovanje, delo z različ-

nimi zemljevidi, uporaba informacijske tehnologije).

Spremljanje napredka in končno ocenjevanje znanja kartografijeKartografske spretnosti učenci postopno razvijajo prek dejavnosti. Čeprav bodo v tem poglavju spoznali sestavine načrtov oz. zemljevidov in postopke dela z njimi, bodo spretnosti branja, risanja, orientiranja z načrti in zemljevidi razvijali vse šolsko leto. V prvi skupini preglednic so predstavljeni kriteriji, s katerimi lažje spremljamo razvitost posameznih spretnosti in ugotavljamo stanje. V drugem delu pa so v tabelah predlogi opisnikov nivoja znanja in predlogi pripadajočih številskih ocen. Slednje zapišemo šele konec šolskega leta.

Preglednica 1: Kriteriji za ugotavljanje nivoja razvitosti spretnosti skiciranja načrtov in orientacije z njimiSKICIRANJE TLORISOV, NAČRTOV, ZEMLJEVIDOV

Področja spremljanja A B C Č D

Tloris posameznega predmeta

Vsi deli predmeta so narisani samo v tlorisu, narisani so natančno in pravilnih oblik.

V tlorisu je narisa-na osnovna oblika predmeta, vendar manj natančno.

V tlorisu je narisa-na osnovna oblika predmeta, dodani so nebistveni deli.

Risba je delno narisana v tlorisu in delno v drugih perspektivah.

Predmet ni nari-san v tlorisu.

Tlorisi skupine predmetov

Vsi predmeti so v tlorisu, narisani natančno in pra-vilnih oblik.

Vsi predmeti so v tlorisu, manj natančno so nari-sani, vendar pre-poznavnih oblik.

Samo nekaj, ven-dar ključnih pred-metov je v tlorisu, mešanje z drugimi perspektivami.

Samo posamezni predmet je v tlori-su, ne prispeva bistveno k občut-ku prostora.

Tlorisa ni ali je nepravilen.

Ptičji pogled na prostor (ali daje karta v celoti obču­tek ptičjega pogleda na prikazani prostor)

Celotna karta in vsi večji objekti in prostori so narisani v ptičjem pogledu, risba daje občutek prostora.

Osnovni prostor in večina predmetov sta dobro pri ka za-na v ptičji pogledu, moti nekaj ne -ustrezno prikaza-nih predmetov.

Samo meje pro-stora so narisane v ptičjem pogle-du, drugo pa ne, risba ne daje občutka prostora.

Samo posamezni predmeti so nari-sani v ptičjem pogledu, ni občut-ka prostora.

Ga ni.

38

Področja spremljanja A B C Č D

Znaki in legenda – če jih uporabi

Vsi znaki so izbra-ni smiselno, upo-rablja že shematič-ne ali abstraktne znake, vsi so razlo-ženi v legendi.

Znake pravilno uporablja, izbrani so manj ustrezno, skoraj vsi so razlo-ženi v legendi.

Znakov ne upora-blja dosledno, izbor posameznih znakov ni ustre-zen, več jih manj-ka v legendi.

Uporablja zelo malo znakov, nedosledno ali/in jih zamenjuje z narisi predme-tov, legenda je pomanjkljiva.

Znakov ne upo-rablja,legende ni ali so v njej predstavlje-ni predmeti v narisu.

Notranja prostor­ska razmestitev

Medsebojna lega predmetov in lege v prostoru so ustrezne in natančne.

Medsebojna lega predmetov je ustrezna, manj natančna je glede celotnega pro-stora.

Medsebojna lega je manj natančna, vendar v glavnem pravilna, ne ustre-za pa glede na tloris prostora.

Samo del pred-metov je v ustre-zni medsebojni legi.

Predmeti niso v ustrezni medse-bojni legi.

Velikostna razmerja Celoten prostor in vsi predmeti so ustrezne velikosti, med njimi so ustrezne razdalje.

Del predmetov je ustrezne velikosti glede na prostor in del v ustreznih medsebojnih veli-kostnih razmerjih.

Medsebojne velikosti predme-tov so sicer ustre-zne, vendar so neustrezne glede na prostor.

Samo del pred-metov je v ustre-znem medseboj-nem velikostnem razmerju.

Med predmeti ni ustreznih veliko-stnih razmerij.

Naslov, datum, avtor …

Karta ima ustre-zen naslov, nave-den je datum izdelave, avtor …

Karta ima dve od spremljajočih sestavin.

Karta ima samo ustrezno izbran naslov.

Jih ni.

ORIENTIRANJE S KOMPASOM, VETROVNICO IN NAČRTOM ALI ZEMLJEVIDOM

Področja spremljanja A B C Č D

Kompas Samostojno in zanesljivo orien tira kompas proti severu in določi glavne in stranske smeri neba, izvede celo-ten postopek.

Samostojno, ven-dar manj zaneslji-vo in s pogostejši-mi napakami, ki jih sam popravi, orientira kompas proti severu in določi smeri neba.

Samostojno dolo-či glavne smeri neba po magnetni igli, kompasa ne orientira proti severu.

Z upoštevanjem magnetne igle zanesljivo določi samo sever.

Pri določanju smeri neba si s kompasom ne zna pomagati.

Vetrovnica z ozna­čenimi orientacijski­mi točkami

Samostojno in zanesljivo orienti-ra vetrovnico.

Samostojno, ven-dar manj zaneslji-vo in s pogostejši-mi napakami, ki jih sam popravi, orien tira vetrov-nico.

Potrebuje pomoč pri orientaciji.

Vetrovnice ne povezuje s prosto-rom.

Načrt učilnice ali drugega manjšega prostora, ki ga v celoti vidi

Samostojno in zanesljivo orienti-ra načrt in na njem najde stoji-šče.

Samostojno, ven-dar manj zaneslji-vo in s pogostejši-mi napakami, ki jih sam popravi, orientira načrt in najde stojišče.

Potrebuje pomoč pri orientaciji in/ali temu, da najde stojišču.

Celotnega načrta ne povezuje s prostorom, prepo-zna le posamezne objekte na njem in jih najde v znanem prostoru.

Tudi posameznih delov ne povezuje s prostorom.

39

Preglednica 2: Ocenjevanje kartografskega znanja učencev

Področja spremljanja

Temeljni standard Minimalni standard

5 (odl) 4 (pdb) 3 (db) 2 (zd) 1 (nzd)

Razumevanje pojmov tloris, ptičji pogled, znaki, legenda,smeri neba,orientirati se v prostoru

Popolno, vpogled v vse sestavine karte in njihovo funkcijo, razlaga je jasna, uporabi svoje primere.

Pretežno, pozna vse sestavine karte, utemelji z znanimi primeri.

Pozna vse sestavi-ne karte, delno razume, ne ute-melji.

Pozna sestavine karte.

RISANJE TLORISA PROSTORA

Področja spremljanja

Temeljni standard Minimalni standard

5 (odl) 4 (pdb) 3 (db) 2 (zd) 1 (nzd)

Ptičji pogled na prostor,označene smeri neba,večji objekti, narisa­ni v tlorisu, smiselno uporablje­ni znaki in legenda,ustrezna prostorska razmestitev in velikostna raz­merja, naslov, datum, avtor …

Vse sestavine karte so ustrezno prikazane, karta dobro predstavlja prostor.

Večina sestavin je ustrezno prikaza-na, vendar manj natančno, prostor je prepoznaven.

Karta ima večino sestavin, posamezni objekti so ustrezno nari-sani, celota slabše predstavlja pro-stor.

Karta ima večino sestavin, vendar so samo skupine objektov (npr. posamezni nizi) v ustreznem pro-storskem odnosu.

ORIENTIRANJE S KOMPASOM, VETROVNICO, NAČRTOM

Področja spremljanja

Temeljni standard Minimalni standard

5 (odl) 4 (pdb) 3 (db) 2 (zd) 1 (nzd)

Zna se orientirati z vetrovnico, kom­pasom, različnimi načrti manjših prostorov, uspešno uporablja postopke:na načrtu najde stojišče,sledi vrisani poti

Samostojno in zanesljivo s kompasi, vetrov-nicami, različnimi načrti.

Samostojno, ven-dar manj zaneslji-vo, v manj znanih prostorih, s pogo-stejšimi napakami, ki jih sam popravi.

Potrebuje pomoč pri orientaciji in/ali določanju stojišča, potem uspešno sledi navodilom.

Uspešno uporab-lja samo magnet-no iglo, načrte dobro znanih prostorov,ne zna uporabiti celotnih postop-kov.

40

bErEMO in riŠEMO zEMLjEViDE

OrientacijaUčna tema je ponovitev in širitev teme iz tretjega razreda, ko so učenci spoznali glavne smeri neba in jih določevali ob pomoči Sonca in sence ter zvezde Severnice.

Učenci so že spoznali smer gibanja Sonca in sence prek dneva. Če niso opazovali spreminjanja smeri in dolžine sence v tretjem razredu, je smiselno opazovanje izvesti zdaj. Postopek je opisan v priročniku Okolje in jaz 3 na str. 140. Ob opazovanju ponovimo smer gibanja Sonca in glavne smeri neba ter dodamo določanje smeri sence s kompasom.

Učenci poznajo vetrovnico ali rožo vetrov, s katero so si pomagali pri določanju glavnih smeri neba. Vetrovnica (v prilogi 2 je risba enake vetrovnice kot v priročniku za učite-lje Okolje in jaz 3) ima med štirimi daljšimi kraki vrisane štiri krajše dele, ki kažejo stranske ali vmesne smeri neba. Poimenujemo jih.

Tudi kompas kot napravo za natančno določanje smeri neba učenci že poznajo. Sedaj pa se morajo naučiti še ravnati z njim. V četrtem razredu je dovolj, da znajo kompas usmeri-ti (orientirati) proti severu. Da pa bomo lahko razložili postopek, je treba imenovati vsaj tri osnovne dele kompasa: podstavek, vetrovnico in magnetno iglo (kazalec). Na vseh treh delih je označen sever – na podstavku in vetrovnici z napisom, na magnetni igli z barvo.Postopek orientiranja kompasa proti severu:1. Kompas primemo z eno roko, tako da leži v roki vodo-

ravno, in kaže puščica (merek) stran od nas.2. Na podstavku poiščemo puščico – merek, na vetrovnici

in igli pa oznake za sever.3. Z vrtenjem (sukanjem) vetrovnice poravnamo (pre-

krijemo) puščico (merek) na podstavku s severom na vetrovnici.

4. Nato se vrtimo skupaj s kompasom toliko časa, da se poravna še severni del igle z označbami za sever na vetrovnici.

V tej legi je celoten kompas usmerjen proti severu, sicer kaže tja samo magnetna igla, in tudi mi gledamo proti severu.

Postopek orientiranja risbe vetrovnice ali zemljevida proti severu:1. Najprej poravnamo puščico za smer (merek) in sever na

kompasovi vetrovnici.2. Stranico kompasa prislonimo k črti sever–jug na risbi

vetrovnice ali k stranici zemljevida (desni ali levi, če je sever zgoraj), tako da je sever na vetrovnici zgoraj.

3. Vrtimo risbo ali zemljevid s kompasom toliko časa, da je severni del magnetne igle poravnan z oznako za sever na vetrovnici kompasa (učbenik, str. 21).

Delovanje kompasa lahko učencem ob globusu preprosto razložimo, vendar kot zanimivost, ne kot učno snov. Zemlja je velik magnet z dvema magnetnima poloma in vpliva na magnetno iglo tako, da se ta vedno umiri v smeri sever–jug. Vendar lahko na magnetno iglo delujejo tudi drugi magne-ti, zato kompas ne kaže ustrezno, kadar so v bližini predme-ti iz železa, pod električno napeljavo... Že kovinske noge šolskih miz lahko motijo. Zato se vedno prepričamo, iz česa je podlaga, na kateri delamo vaje s kompasom.

Določanje smeri neba z uro na kazalce je manj natančno in uporabno samo v sončnem vremenu, pa še poletni čas je treba upoštevati. Zato ta postopek predstavimo bolj kot zanimivost, večjo težo pa damo uporabi kompasa.Postopek določanja smeri neba z uro:1. Uro snamemo z roke. Lahko jo narišemo na papir, s

kazalci v legi, da kažejo trenutni čas.2. Uro sukamo toliko časa, da je urni (mali) kazalec usmer-

jen proti Soncu.3. Ko kot med urnim kazalcem in številko 12 razpolovimo,

dobimo smer proti jugu. Dopoldne upoštevamo kot v smeri gibanja urinega kazalca, popoldne pa kot v nasprot-ni smeri (risba na str. 20 v učbeniku).

cilji ▶ Znajo našteti in pokazati (v učilnici in v šolski okolici na različnih stojiščih) glavne in stran-

ske smeri neba. ▶ Znajo orientirati kompas proti severu. ▶ Znajo določiti glavne smeri neba s soncem, senco, uro in kompasom. ▶ Znajo narisati vetrovnico in smeri do značilnih točk (predmetov).

ključne besedeorientacija, glavne in stranske smeri neba, vetrovnica, kompas

41

predlogi za pouk1 Zberemo se v krogu na tleh in napovemo igro »Iskanje neznanih predmetov«. Pred tem smo na

različna mesta v učilnici »skrili« učne pripomočke za to šolsko uro: kompase, ročno uro, globus. Učencem povemo, da bomo iskalcu pomagali tako, da bomo usmerjali njegovo gibanje po smereh neba. Vprašamo jih, če želijo, da smeri neba najprej ponovimo. Če to želijo, na tla razgrnemo čim večjo vetrovnico brez oznak. Glavne strani neba učenci napišejo na vetrovnico in jo pravilno usmerijo. Smeri utemeljijo z gibanjem Sonca (vzhod, zahod), kar naj pokažejo v pravi smeri z rokami, nato ponovijo določanje severa in juga. Če ponovitve ne želijo, to naredimo po igri.

Do prvega predmeta učenca vodimo sami, do naslednjega pa lahko to naredijo drugi učenci. Iskalec za trenutek zapusti učilnico, tako da učencem pokažemo, kateri predmet bo iskal in kje je skrit. V igri se bo verjetno pokazalo, da so štiri smeri premalo za natančno usmerjanje. Ob vetrovnici pokažemo in imenujemo tudi stranske smeri neba, ob tem ponovimo določanje glavnih smeri neba, če nismo že pred igro. Nato igro nadaljujemo z natančnejšim usmerjanjem. Poiščemo še dva predmeta.

2 Z »najdeno« uro pokažemo, kako lahko z uro poiščemo jug. Nato poskusijo tudi učenci s svojimi oz. narisanimi urami. Če je vreme sončno, gremo na mesto, kjer se vidi Sonce, in določimo jug. Če je oblačno, narišemo Sonce na papir in ga pritrdimo na čim ustreznejše mesto.

3 UČBENIK str. 20 Ogled risb. Na risbe ur v ustreznih legah položimo prave ure.

4 DELOVNI ZVEZEK 2

5 Ponovitev določanja severa ob pomoči Severnice. Na tablo narišemo Veliki voz in nato smer proti Severnici, odmerimo pet razdalj spodnje stranice in narišemo Severnico. Nato naj si učenci ogledajo in opišejo risbo v učbeniku na str. 21.

6 Demonstriramo določanje severa s kompasom. Imenujemo tri osnovne dele kompasa in pokažemo postopek orientiranja kompasa proti severu. Nato kompase razdelimo, vsaj enega na dva učenca. Postopek še tolikokrat demonstriramo, da lahko delajo vsi učenci po navodilih ob demonstraciji.

7 Na veliki vetrovnici z glavnimi in stranskimi smermi neba, ki jo položimo vodoravno (na tla ali mizo), demonstriramo, kako s kompasom natančno orientiramo vetrovnico in kako narišemo smer proti izbranemu predmetu. Ko je vetrovnica orientirana, je ne smemo več premikati. Najbolje je, da jo takrat prilepimo na podlago, s čimer to še poudarimo.

8 DELOVNI ZVEZEK 1

9 Vaja v parih na različnih mestih v okolici šole (pred šolo, za šolo …), v slabem vremenu pa v šoli (na hodniku, v garderobi …). Učenci določajo sever s kompasom, druge smeri neba pa s telesom (če je sever pred mano, je jug za mano, vzhod je potem desno in zahod levo, vmes pa so severozahod …). Drugi v paru orientira vetrovnico in kontrolira določanje preostalih smeri neba. Delo bomo lahko kontrolirali, če bodo na vsaki točki v vetrovnico napisali, kaj vidijo v določeni smeri.

10 UČBENIK str. 20 in 21. Delo z učbenikom po nasvetu petih P-jev.

11 Pogovor o postopku ponavljanja in ponovitev orientacij ob slikah.

12 Prihodnjo uro naj učenci v šolo prinesejo kakršne koli zemljevide ter igrače, ki se jih sestavlja po načrtih (sestavljanke iz čokoladnih jajc, manjše lego sestavljanke, modelčki z načrti …).

Učenci, ki imajo možnost, naj si ogledajo film Orientacija 1.

učbenik& 20–21

Pri učni enoti ilustracije ponazarjajo različne vrste orientacije, besedilo pa delno opisuje postopke orientiranja in razlaga osnovne pojme. Posamezne postopke orientiranja je treba demonstrirati in

42

bErEMO in riŠEMO zEMLjEViDEvaditi, zato je primerno uporabiti slikovno gradivo kot dodatno ponazorilo po demonstraciji in pri nalogah v delovnem zvezku. Besedilo pa naj učenci preberejo ob koncu obravnave, predvsem zaradi utrjevanja pojmov.Slike prikazujejo samo posamezne stopnje pri orientaciji, zato se ob njih pogovorimo o celotnem postopku.Slika orientiranje s senco nakazuje tudi pokrajine (morje, puščava), kjer je orientacija po smereh neba potrebna.Pri orientiranju z uro lahko sliko kombiniramo s pravo uro, tako da učenci ročno uro položijo tako, kot prikazuje slika. Tako bodo bolje razumeli nalogo 2 v delovnem zvezku.Slika orientiranja po Severnici je zelo kompleksna, zato je treba učence voditi pri opazovanju. Fotografiji pa bosta učencem v pomoč pri nalogah 1 b in 1 c.

delovni zvezek& 16

1 Pri nalogi a učenci samo dopišejo glavne strani neba. Preden bodo delali nalogo b, je treba postopek demonstrirati. Po demonstraciji pa bosta v pomoč tudi fotografiji v učbeniku. Pri nalogi b je treba sukati celoten delovni zvezek s kompasom na njem, potem pa ga ne smejo premikati, dokler ne končajo naloge. Postopek orientacije vetrovnice je opisan zgoraj.

2 Pred nalogo 2 morajo učenci vaditi uporabo ure za orientacijo v naravi. Tudi risbi v učbeniku jim bosta v pomoč, še posebej če bodo nanju položili pravo uro. Rešitve naloge 2 so odvisne od načina dela. Če bodo učenci nalogo delali v šoli, bodo rešitve enake, pri domači nalogi pa bodo rešitve raz-lične, odvisne od časa, ko jo bodo delali.

sprotno spremljanje učencevposlušanje in upoštevanje navodilorientacija kompasa proti severu – ali je kompas v »osnovnem« položaju ali učenec opazuje samo igloorientacija vetrovnice proti severu ob pomoči kompasa.

pripomočkikompasi, vsaj en na dva učencaveč risb vetrovnic, ena zelo velikaveč risb ure, brez kazalcev (te narišemo glede na čas ob uporabi)

literaturaZa učence:Marijan Prosen: Astronomček Tonček, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1985.Film : Orientacija 1, 14:58 minut, MORSstudio, Opis: vojaki demonstrirajo različne vrste orientacij

(z uro, s kompasom, mahovi…zemljevidi), https://www.youtube.com/watch?v=eDBZXwpI2jA (avgust 2015)

Za učitelje:Milica G. Antić, Barbara Bajd, Dušan Krnel, Mojca Pečar: Okolje in jaz 3, priročnik za učitelje,

Modrijan, Ljubljana, 2001.Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001.

43

bErEMO in riŠEMO zEMLjEViDE

načrt učilniceŽe šestletni otroci znajo uporabljati zemljevide ali načrte manjših prostorov, ne da bi jih posebej učili brati zemljevide oz. načrte ali da bi povsem razumeli njihove posamezne sestavine. Zemljevid ali načrt dojamejo celostno kot risbo, ki odraža razporeditev predmetov oz. objektov v prostoru. Prevladuje hipoteza, da že otroci na osnovi vsakodnevnega gibanja v prostoru razvijejo mentalno shemo prostora, ki jim omogoča tudi branje preprostih zemljevidov, vendar predvsem zemljevidov znanih prostorov. Najprej so to zem-lje vidi oz. načrti učilnice, igralnice, dvorišča ali drugega zna-ne ga omejenega vidnega prostora, potem bližnje okolice doma, poti v šolo, okolice šole, domačega kraja … (Umek, 2001).

Učenci so že v prvem triletju spoznali različne zemljevide. Vedo, da so risani v ptičjem pogledu in da so znaki razlo-

ženi v legendi. Tudi v četrtem razredu začnemo celostno z načrtom učilnice. Ob temi Načrt učilnice učenci osve-žijo kartografsko znanje, se urijo v branju načrtov prosto-rov ter spoznajo še druge sestavine načrta oz. zemljevida.

Med pojmoma načrt in zemljevid še ne potegnemo ostre meje, saj gre glede tega pri risbah prostorov v tlorisu pred-vsem za dogovor. Pojem zemljevid obsega vse prikaze Zemljinega površja ali njegovih posameznih delov v tlo-risu ne glede na merilo. Pojem načrt pa označuje risbe posameznih predmetov v merilu, navadno v različnih projekcijah in je bolj tehnični pojem. Ker učilnica ni zemeljsko površje, je ustreznejše poimenovanje načrt učilnice, že pri šolskem dvorišču pa lahko enakovredno uporabljamo oba izraza – načrt dvorišča ali zemljevid dvorišča.

cilji ▶ Poznajo sestavine zemljevida (znaki, tloris, mreža, legenda, naslov, datum, avtor, grafično

merilo). ▶ Se orientirajo na različnih skicah, kartah, zemljevidih (domači kraj/domača pokrajina). ▶ Se urijo v branju načrta učilnice in zemljevida domače občine. ▶ Spoznajo atlas za pouk družbe.

ključne besedenačrt, pogled od zgoraj, tloris, znaki, legenda, merilo, mreža, smeri neba, datum, avtor, atlas

predlogi za pouk1 Skopiramo načrt učilnice iz učbenika, tako da zakrijemo naslov in podpis ter ga prikažemo učencem.

Učenci naj ugotovijo, kaj prikazuje načrt. Nato ugotavljajo, ali je to njihova učilnica in zakaj ne. Na spletu najdemo različne primere tlorisov učilnic. Lahko jih nekaj pogledamo in skupaj ugotavljamo, kaj imajo skupnega in v čem se razlikujjeo.

2 UČBENIK Načrt si ogledajo še v učbeniku. Z vprašanji vodimo opazovanje vseh sestavin: pogled od zgoraj –

tloris, znaki, legenda, mreža, merilo, datum, avtor. Postavljamo podobna vprašanja, kot so v delovnem zvezku pri nalogi 1. Vsako sestavino na kratko pojasnimo, povemo njen namen. Na tabli naj sproti nastaja tabelska slika.

3 Učencem predstavimo atlas – knjigo zemljevidov. Pri temi Kako uporabljati atlas na str. 4 in 5 ter temi Različna merila zemljevidov za različno uporabo na str. 6 in 7 v Atlasu – Družba in jaz učence vodimo pri opazovanju posameznih sestavin zemljevidov.

4 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

Uporabimo atlas za drugo triletje in druge zemljevide.

44

5 UČBENIK Učenci preberejo besedilo. Če je to tudi domača naloga, naslednjo uro preverimo, kako je bila oprav ljena.

učbenik& 22–23

Učna tema je prikazana zelo sistematično, slikovno in z besedilom. Vse sestavine so na načrtu kot tudi opisane v besedilu, kjer so tudi poudarjene. Kratek povzetek kaže, da je namen teme, da učenci na načrtu prepoznajo in poimenujejo vse sestavine, ni jim jih še treba razumeti. Z učbenikom je primer-no delati sproti ob razlagi posameznih sestavin ali na koncu za ponovitev.Načrt učilnice. K načrtu učilnice v učbeniku postavljamo podobna vprašanja, kot so v delovnem zvezku, tako da učenci vadijo branje vseh sestavin. Učilnico primerjajo s svojo: velikost učilnice – dolžine sten, število klopi, omar, oken, lega glede na smeri neba – kje so okna, kje vrata …

delovni zvezek& 17–19

1 Naloga vodi učence k branju vseh sestavin. Odgovori so naslednji:a) načrt šolske knjižnice,b) 12. 12. 2001,c) Maja,č) mize, stoli, police, kotna omara,d) štiri,e) šolskih knjig, ker je skupna dolžina polic največja (približno 15 m), druga je poljudna znanost

(približno 13 m),f ) možni sta dve rešitvi, vendar je pravilnejša miza pri vratih, saj ima tam knjižničarka boljši pregled

nad obiskovalci,g) daljša stena meri 12 m, krajša pa 10 m,h) od vrat do okrogle mize je približno 6 m in pol,i) G2, F2, F3, F4, F5, E5, D5, Č5, Č4, Č3, Č2

2 Potrebujemo atlas za drugo triletje in različne zemljevide. Sposodimo si jih lahko pri šolskem geogra-fu ali pa jih učenci prinesejo s sabo. Naloga ni primerna za domačo nalogo, saj nimajo vsi doma različnih zemljevidov. O ugotovitvah se pogovorimo.

3 Potrebujemo zemljevid domače občine, največ dva učenca naj bi opazovala en zemljevid.a) Učenec izbere eno naselje in ga (pre)riše v delovni zvezek. Nariše naj različne stavbe, ceste …,

posebej nariše znak za stavbo. Če so različne stavbe (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje) prikazane z različnimi znaki, naj nariše več znakov.

b) Različno velika naselja so zapisana z različno velikimi črkami, večja naselja z večjimi črkami.c) Učenci odgovorijo samo, če imenovana značilnost obstaja na zemljevidu.

Po samostojnem delu v dvojicah odgovore skupaj pregledamo in se o njih pogovorimo.

sprotno spremljanje učencevBranje načrtov: kdo ima z branjem težave in s katerimi sestavinami – pozorni smo predvsem na prepoznavanje tlorisov, uporabo grafičnega merila, vetrovnice, mreže.

pripomočkinačrt domače učilnice na prosojnici in razmnožen za vse učenceAtlas – Družba in jazrazlični zemljevidi, vsaj en na dva učenca

45

literaturaZa učence:Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.Maja Umek, Olga Janša Zorn, Sašo Aleksander Jankovič, Mateja Rihtaršič: Atlas – Družba in jaz,

Družba za 4. in 5. razred devetletne osnovne šole, Modrijan, Ljubljana, 2004.

Za učitelje:Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001.

46

bErEMO in riŠEMO zEMLjEViDE

rišemo tloriseSpoznanje, da je zemljevid risan, kot bi gledali na pojave in objekte navpično navzdol, je bistveno za njegovo razu-mevanje. Raziskave v osemdesetih letih so pokazale, da perspektiva tudi mlajšim učencem ne predstavlja ovire pri branju zemljevidov. Pravzaprav je to tista sestavina, ki jo otroci intuitivno razumejo in usvojijo brez učenja. Ven - dar tako razumejo predvsem zemljevid kot celoto, pri pre-poznavanju posameznih objektov, prikazanih v tlorisu, pa imajo lahko težave. Prepoznavanje je odvisno od veli-kosti objektov, saj lažje prepoznajo manjše predmete, ter od prepoznavnosti oblik oz. od tega, kako domače so jim. Učenci enako uspešno prepoznavajo objekte na letalski fotografiji kot na zemljevidu istega območja (Umek, 2001).

Pri prepoznavanju objektov, prikazanih v ptičjem pogledu, oz. pri branju zemljevida ali načrta so učenci veliko uspeš-nejši kot pri risanju v tej perspektivi. Zato so se kot bralci seznanili s ptičjim pogledom že v prvem triletju, v četrtem razredu pa bodo tlorise tudi risali. Pri risanju intuitivno pre-

poznavanje tlorisov ne zadošča za uspešno delo, učenci morajo razumeti pojma ptičji pogled in tloris.

Predmete navadno rišemo v narisu – tako se nam zdijo bolj prepoznavni, tako smo se naučili risati. Pri ptičjem pogledu pa se moramo naučiti, kako predmet gledati, da ga bomo videli res samo od zgoraj. Manjše predmete je najbolje postaviti na tla in jih z vseh strani zagraditi npr. s šolskimi klopmi ali škatlami, knjigami, tako da lahko nanje gledamo samo od zgoraj. Pomagamo si lahko tudi s tulcem, npr. zvi-tim papirjem, ki ga držimo navpično, in skozenj gledamo predmet na tleh. Pri risanju večjih predmetov ali prostorov pa zelo pomagajo makete – makete vlakov, železnic, stano-vanj, naselij, kmetij …

Pri risanju tlorisov si pogosto pomagamo z obrisovanjem, še posebej pri risanju tlorisov manjših in bolj ploščatih pred-metov, npr. škarij, svinčnika, radirke ... Natančno razlikovanje pojmov obris in tloris ni potrebno, učencem predstavimo postopek obrisovanja kot enega od načinov risanja tlorisov.

cilji ▶ Znajo skicirati preproste skice, zemljevide. ▶ Spoznajo pojma tloris in ptičji pogled. ▶ Znajo skicirati tloris manjšega predmeta preprostih oblik. ▶ Znajo skicirati načrt (tloris) manjšega prostora.

ključne besedeptičji pogled, tloris

predlogi za pouk1 Med odmori spodbujajmo sestavljanje igrač po načrtih. Učence spomnimo na prijateljstvo, katerega

del je tudi posojanje igrač, in pazljivo ravnanje z njimi.

2 Na računalniku predstavimo nekaj slik tlorisov stanovanj, si ogledamo satelitske fotografije šole in njene okolice (geopedia.si ali google zemljevidi), usmerimo pozornost učencev na ptičji pogled in na tlorise. Napovemo temo in učne cilje.

3 Na grafoskop polagamo različne manjše predmete, skrite za zaslon, tako da jih učenci ne vidijo. Pre-poznavajo jih po tlorisih. Najprej izbiramo predmete, ki imajo prepoznavne tlorise (npr. škarjice, svinčnik), potem pa takšne, ki so si vse bolj podobni (npr. različne lego kocke z enakim ali podobnim tlorisom). Če imamo maketo stanovanja, kmetije ali kakšnega drugega prostora, je najbolje izbirati predmete iz zbirke. Predmete projiciramo z različnih strani in ugotavljamo, s katere strani so bolj prepoznavni. Potem pa projiciramo skupino predmetov, npr. mizo s stoli, in ugotavljamo, katera projekcija najnatančneje prikaže razporeditev predmetov v prostoru. Če nimamo nobene makete, si lahko pomagamo tudi s pogrinjkom (skodelico, desertnim krožnikom, žlico, kozarcem …)

47

4 Skupino predmetov (iz makete ali različnih posod …) položimo na tla na papir in demonstriramo, kako najlažje narišemo njihovo prostorsko razporeditev. Predmete obrišemo. Risbo poimenujemo – tloris = tla + risati. Pogled na predmete navpično od zgoraj pa imenujemo ptičji pogled.

5 UČBENIK str. 24 Ob slikah ponovimo pojem ptičji pogled, učenci pa po fotografiji skicirajo tloris posod na mizi. Lahko

skiciramo tudi manjše tlorise predmetov, kot so predmeti v resnici veliki.

6 Atlas – Družba in jaz, str. 6 in 7. Učenci ob risbah razložijo, kaj je ptičji pogled in kako se z višino spreminja.

7 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 3 , 4

8 Vsak učenec manjši predmet označi s svojim imenom, ga položi na vidno mesto v učilnici tako, da se imena ne vidi, in njegovo lego označi s križcem na svojem načrtu učilnice. Delovne zvezke poberemo in naključno razdelimo učencem. Z načrtom učilnice vsak učenec poišče označen predmet in ga skupaj z delovnim zvezkom vrne lastniku.

9 Učencem, ki jih to zanima, predstavimo program za skiciranje tlorisa stanovanja (npr. http://www.floorplanner.com) in jih spodbudimo, da program doma raziščejo ter z njim oblikujejo poljubni tloris.

učbenik& 24–25

Učenci preberejo besedilo in si ogledajo slike. Pogovorimo so o vsakem paru slik: pogled na drevo oz. posode od strani in od zgoraj. Fotografije posod ponazarjajo prednost ptičjega pogleda – tako bolje vidimo horizontalno razporeditev predmetov. Fotografija pa ni tloris, zato narišemo na tablo še skico tlorisa posod.Fotografiji na str. 25 ponazarjata pravilen oz. nepravilen položaj glave pri opazovanju predmetov v ptičjem pogledu. Učenci naj oba položaja preizkusijo in ugotovijo razliko.

delovni zvezek& 20–22

1 a) Pripravimo različne kovance in učenci s prirejanjem poiščejo odgovor.b) Učenci narišejo tlorise prosto ali z obrisovanjem predmetov. Če je mogoče, naj učenci rišejo tlo-

rise predmetov, ki imajo značilno lego, tako da se ve, kdaj gledamo nanje od zgoraj. Zelo primerni so predmeti iz različnih maket.

Pogovor. Katere tlorise so bolje prepoznavali: narisane z obrisovanjem ali prosto, tiste v naravni veli-kosti ali pomanjšane (igrače)? Katere je bilo najteže prepoznati in zakaj?

2 Učenci verjetno ne bodo imeli težav pri povezovanju velikosti tlorisov z velikostjo predmetov v resnici, pri nalogi c pa bodo morda težave, ker predmeti niso poravnani z začetkom trakovnega meri-la in ker morajo cm pretvoriti v dm. Pravilni odgovori so:

Daljša stranica mize meri 10 dm. Daljša stranica knjige meri 3 dm. Daljša stranica čokolade meri 2 dm. Učence lahko vprašamo še, ali bi znali ugotoviti, koliko merijo krajše stranice. (Stranice označimo na rob papirja in jih odmerimo na trakovnem merilu. Dobimo naslednje približne rezultate: miza 5 dm, knjiga 2 dm, čokolada 1 dm.)

3 Tloris učilnice lahko učenci narišejo prosto ali pa si pomagajo z merjenjem s koraki. Če ima učilnica preprosto obliko, predlagamo slednje, ker bodo risbe natančnejše, učenci pa zadovoljnejši in še gibali se bodo. Demonstracija merjenja s koraki in risanje v mrežo jim bo v pomoč. Pri risanju naj vsak učenec upošteva svoje meritve, saj bodo njihovi koraki različno dolgi. Stranica kvadrata naj predstavlja en daljši korak. Učenci z dolgimi koraki izmerijo dolžine sten in jih narišejo v mrežo. Druge dele lahko rišejo približno ali pa si pomagajo z meritvami. Merjenje uporabljamo samo kot pomoč za lažje risanje, ne kot dejavnost, ki jo morajo usvojiti. Tloris učilnice naj opremijo z vsemi sestavinami:

48

bErEMO in riŠEMO zEMLjEViDEnaslovom, legendo (če so uporabili znake), merilom (če so merili s koraki, naj zapišejo, da stranica kvadrata predstavlja en korak ali pa to narišejo s trakom – zgled je načrt učilnice v učbeniku), s koor-dinatami mreže, vetrovnico, datumom, avtorjem. Pri tem naj si ogledajo tloris učilnice na str. 22 v učbeniku.

sprotno spremljanje učencevrisanje tlorisov posameznih predmetovprostorska in velikostna razmerja med risanjem tlorisa skupine predmetov in načrta učilnice

pripomočkigrafoskop in različni manjši predmeti ter zaslon (karton, večja knjiga)predmeti iz makete nekega prostora (npr. stanovanja, kmetije …) ali različne manjše posodekovanci za 1, 2, 5, 10 SITAtlas – Družba in jaz

literatura in viriZa učence:Moje prvo čudovito raziskovanje sveta, Multimedija, DZS, Ljubljana, 1997.Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.

Za učitelje:Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001.Geopedia – spletni zemljevid, kjer lahko uporabniki odkrivajo različne tematike in jih vidijo predstav-

ljene na zemljevidu, http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4 (marec 2015)Izris tlorisa stanovanja v 2D in 3D obliki (brezplačna registracija, načrte lahko tudi shranite), http://

www.floorplanner.com (marec 2015)

49

bErEMO in riŠEMO zEMLjEViDE

Povečujemo in pomanjšujemoMerilo načrta in zemljevida je med vsemi omenjenimi sesta-vinami zemljevida najteže razumeti. Učencem to povzroča veliko težav, še posebej, če prehitro preidemo na številsko merilo. Po drugi strani pa intuitivno vedo, da je na zemlje-

vidih vse pomanjšano. Temo smo uvrstili v učbenik zato, da bi učenci doumeli pomen merila na preprost način brez matematičnih elementov kot pripravo na uporabo merila naslednje šolsko leto.

cilji ▶ Poznajo sestavine zemljevida (znaki, tloris, mreža, legenda, naslov, datum, avtor, grafično

merilo). ▶ Spoznajo, da je na načrtih, zemljevidih, fotografijah … lahko vse pomanjšano, povečano ali

v naravnem merilu. ▶ Vedo, da lahko risbe pomanjšujemo ali povečujemo na različne načine: s fotokopirnim

strojem, mrežo. ▶ Spoznajo pomen napisanega merila. ▶ Znajo skicirati preproste skice, zemljevide,

ključne besedenaravna velikost, pomanjševati, povečevati, merilo

predlogi za pouk1 Med odmori spodbujajmo sestavljanje igrač, maket po načrtih. O pravilih sodelovanja in igre se

vnaprej dogovorimo. Zaželeno ravnanje lahko zapisujemo na plakat. Glej knjigo Prijazni učenci, prijazni razredi. Primerni so tudi konstrukcijski računalniški programi ter programi z otroškimi zemlje-vidi, kot je Moje prvo čudovito raziskovanje sveta (1997).

2 Učence razdelimo v skupine po štiri. Iz delčkov morajo sestaviti štiri enake risbe. Risbe so v štirih velikostih, vendar jim tega ne povemo, ugotoviti morajo sami. Preprosto risbo (lahko slona v delovnem zvezku na str. 23) kopiramo v štirih velikostih tolikokrat, kolikor je skupin. Risbe razrežemo na manj-še kose in dele pomešamo. Pogovorimo se o tem, ali so risbe glede na slona povečane, pomanjšane, enako velike kot slon. Katera je najbolj pomanjšana? Ali iz risb lahko vemo, kako velik je slon? Kaj pa če so to risbe kipca slona? Ali bi bila lahko potem risba povečana? …

3 Demonstracija različnih fotografij, zemljevidov, načrtov ali pa ogled knjig s slikami in zemljevidi ter razvrščanje na povečane, pomanjšane, v naravni velikosti. Poiščemo čim več primerov fotografij manjših živali, rastlin, predmetov v naravnem merilu ali fotografij, kjer o tem samo ugibamo, ker ni posebej označeno. Pogovor o pomenu zapisanega merila. To je lahko opisano z besedami, nakazano s primerjavo z znano velikostjo (npr. slika človeka ob dinozavru), z merilnim trakom …

4 Atlas – Družba in jaz, str. 6 in 7. Učenci ob risbah razložijo, kako se z višino spreminja pogled iz zraka in kako to vpliva na velikost območja, prikazanega s karto, ter na pomanjšanost na kartah.

To prikažemo tudi s spletnim zemljevidom (npr. geopedia.si), kjer se s spreminjanjem merila spre-minja velikost prikaza npr. naselja in tudi način kartografskega prikaza.

5 UČBENIK

6 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

Ko učenci naredijo obe nalogi, se pogovorimo, zakaj je dobro, da je velikost označena oz. da imamo ob sliki še merilo, kot je na fotografijah kovanca v učbeniku. Povečevanje in pomanjševanje s pomočjo

SPOznaVaMO DružinE

50

mreže so ljudje uporabljali pred 30 in več leti, ko še ni bilo pri nas naprav za kopiranje s povečevanjem in pomanjševanjem.

7 Demonstracija pomanjševanja in povečevanja na kopirnem stroju. Učenci na šestini lista narišejo osnutek za znamko. Njihove izdelke na kopirnem stroju pomanjšamo na velikost znamke. Znamke izrežejo in nalepijo na veliko pisemsko ovojnico.

8 Prostovoljci naj po vzorcu v učbeniku na str. 27 izdelajo pripomoček za natančnejše risanje predme-tov: škatlo s prosojno mrežo. Potrebujemo škatlo, prosojnico, lepilni trak, ravnilo in pisalo za prosoj-nico. Pripomoček z mrežami si učenci lahko izposodijo za risanje predmetov, kadar predčasno kon-čajo z delom ali med odmori. Podobno lahko naredimo mrežo za prerisovanje fotografij iz knjig (fotografija v učbeniku na str. 27).

učbenik& 26–27

Učenci preberejo besedilo in si ogledajo fotografije. Ob fotografijah ponovimo osnovne pojme: naravna velikost, zvečano, zmanjšano merilo ter tehnike povečevanja in pomanjševanja.

delovni zvezek& 23–24

1 Učenci narišejo pomanjšano risbo. Pri tem vadijo branje koordinatne mreže. Pogovor: Ali vemo, kako velik je slon v resnici? Kako bi lahko to na sliki označili? Zberemo čim bolj različne ideje.

2 Učenci povečujejo. Tudi tu načnemo pogovor o merilu. Ali je narisana slika metulja v naravni veli-kosti? Predpostavimo, da je metulj v resnici še manjši. Kako bi to prikazali?

sprotno spremljanje učencevuporaba mreže

pripomočkikopirni strojkovanec za 1 €škatla, npr. za čevlje, prosojnica, ravnilo, lepilni trak, pisalo za prosojnicoAtlas – Družba in jaz

literatura in viriZa učence:Moje prvo čudovito raziskovanje sveta, Multimedija, DZS, Ljubljana, 1997.Deborah Chancellor: Zemljevidi, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.

Za učitelje:Maja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001.Geopedia – spletni zemljevid, kjer lahko uporabniki odkrivajo različne tematike in jih vidijo predstav-

ljene na zemljevidu, http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4 (marec 2015)

51

SPOznaVaMO DružinE

ali je moja pot v šolo varnaOsnovni namen teme je doseči, da bodo učenci pozor-nejši na nevarna mesta na svojih poteh in spodbujati varno ravnanje. Učenci se samostojno gibljejo v vse večjem prostoru. V prometu niso samo pešci in sopot-niki, temveč vse pogosteje tudi kolesarji, vozijo se z ro lerji, skiroji, so sopotniki na motorjih, potniki v jav-nem potniškem prometu. Mnogi imajo občutek, da obvladajo vozila in prometne situacije, nekateri so tudi objestni in se namenoma izpostavljajo nevarnostim ali kršijo pravila. Drugi razlog za obravnavo teme je, da se prometnovarnostne razmere na naših poteh spremi-njajo: ponekod se spremeni prometni režim, drugod se povečuje promet, prometne razmere se spreminjajo zaradi gradnje, obnove cest, pločnikov, objektov ob cestah ipd.

Ob temi ponovimo učno temo o vlogah, pravilih in dogovo-rih. Kot udeleženci v prometu imamo določene vloge, kako moramo ravnati, prometni predpisi so natančno določeni.

Najprimernejša metoda učenja je terensko delo. Neposredno opazovanje, štetje, vrednotenje in shranjevanje podatkov s fotografiranjem, snemanjem ter kartiranjem omogočajo pri-dobivanje in urjenje različnih spretnosti. Končne ugotovitve, podprte z dokumentiranimi podatki, pa imajo širši pomen, zato naj učenci z njimi seznanijo vodstvo šole, starše, druge učence, krajevno skupnost, župana ipd. ter tako izkusijo aktiv-no družbeno vlogo. Prometno vzgojo tako povežemo z drža-vljansko vzgojo in s pripravo učencev na kolesarski izpit. V slednjem primeru temo razširimo z ustreznimi cilji in vsebi-nami za pripravo na varno kolesarjenje v prometu.

cilji ▶ Prepoznajo in analizirajo varne in manj varne poti za pešce in kolesarje. ▶ Poznajo različne dejavnike, ki vplivajo na ravnanje udeležencev v prometu, na primerih

analizirajo in presojajo strategije ravnanja pešcev in kolesarjev. ▶ Znajo uporabiti kartiranje kot metodo shranjevanja in prikaza prostorskih podatkov. ▶ Znajo skicirati preproste skice, zemljevide. ▶ Poznajo različne dejavnike, ki vplivajo na ravnanje udeležencev v prometu,na primerih analizirajo

in presojajo strategije ravnanja pešcev in kolesarjev.

ključne besedenevarnosti v prometu, kartiranje

predlogi za pouk1 DELOVNI ZVEZEK 2

2 UČBENIK Opazovanje slik in pogovor.

3 DELOVNI ZVEZEK 1

4 UČBENIK Branje besedila in pogovor.

5 DELOVNI ZVEZEK 3

6 Terensko delo: kartiranje nevarnih točk v okolici šole ali/in opazovanje ravnanja udeležencev v pro-metu. Delo lahko v celoti izvedemo kot raziskovalno učenje po skupinah, vendar moramo zagotovi-ti varnost. V učno pripravo vsakega terenskega dela spada tudi varnostni načrt (kje bo delo potekalo, kdo bo skrbel za varnost, katera pravila morajo učenci upoštevati). Lahko pa delo vodimo frontalno, tako da učenci individualno rešujejo opazovalne naloge.

52

Opazovanje ravnanja udeležencev v prometu je še posebej zanimivo in vzgojno nazorno ob prihodu učencev v šolo ali takrat, ko odhajajo domov. Potrebno je le, da enkrat začnemo pouk pol ure prej in učence prejšnji dan ustrezno pripravimo na opazovanje. Iz varnih mest v neposredni bližini šole učenci opazujejo druge učence in udeležence v prometu (pešce in voznike), kako ravnajo na preho-du za pešce in pred njim, kje ustavljajo avtomobili in kako izstopajo učenci, podobno za avtobus itd. ter zabeležijo vsa nevarna ravnanja. Dobro je, če kakšen primer tudi posnamemo, seveda samo za interno uporabo, in se ob tem pogovorimo o varovanju osebnih podatkov..

Zbrane podatke potem združimo v skupno preglednico ter naredimo skupen zemljevid nevarnih mest na poti v šolo ali v okolici šole. Pri skupnem zemljevidu upoštevamo vse skice poti učencev, (delovni zvezek, naloga 3) vnaprej se je treba dogovoriti samo za skupno legendo.

7 Pogovor o tem, kako lahko učenci poskrbijo za večjo varnost sebe in drugih v prometu ter kako pri tem uporabiti ugotovitve raziskave. Zberemo čim več predlogov učencev, jih zapišemo, nato jih skupaj nekaj izberemo ter uresničimo. Primeri: letaki z označenimi mesti za ustavljanje avtomobilov, letaki za neustrezno parkirana vozila, predstavitev ugotovitev učencem drugih razredov – po zvočni-ku, s plakatom, v glasilu ipd., pismo županu, na krajevno skupnost, na policijsko postajo, v krajevni časopis, na krajevni radio, televizijo …

učbenik& 28–29

Poudarek je na slikah, zato naj si jih učenci dobro ogledajo.Nato se pogovorimo o vseh prometnih nevarnostih, ki jih prikazujejo fotografije in oba načrta: preč-kanje proge brez zapornic, hoja po cesti brez pločnika, kjer ni možnosti za umik, prehod za pešce (otroka tečeta), prehod ceste ob gostem prometu, parkirana vozila na pločniku, kratka zelena luč na semaforju, prečkanje na cesti, kjer ni označenih prehodov. Ali so tudi na njihovi poti podobne nevar-nosti? Kakšne druge nevarnosti so še na poteh v šolo?Učenci preberejo besedilo. Preverimo, kako razumejo pojem kartiranje, in ga ponazorimo še z novi-mi primeri (načrt učilnice – kje kdo sedi …, primer kartiranja namembnosti stavb v Poljanah nad Škofjo Loko v učbeniku na str. 57). Pogovorimo se, kaj so učenci Osnovne šole Ledina naredili za boljšo varnost vseh učencev, in motivirajmo učence za podobno dejavnost.

delovni zvezek& 25–26

1 Učenci naj najprej označijo, npr. odkljukajo, s katerimi zapisanimi nevarnostmi se tudi oni srečujejo, nato odgovorijo na vprašanji. O odgovorih se pogovorimo. Zaželene so različne rešitve, vendar vsako v pogovoru ovrednotimo z vidika varnosti in ekonomičnosti (kaj bi bilo najceneje, najdražje, kdo to plača, koga bi takšna rešitev prizadela …).

2 Dodamo lahko še vprašanje: Kdo ravna pravilno?

3 Učenci naj načrt skicirajo, čeprav morda imajo tiskan načrt domačega kraja. Z njim si lahko pri risanju pomagajo.

sprotno spremljanje učencevŠe posebej smo pozorni na to, katerih nevarnosti se učenci ne zavedajo in kakšen odnos imajo do varnosti v prometu.Preverjamo pa njihove spretnosti, povezane z raziskovalnim učenjem: načrtovanje raziskave, domne-vanje, opazovanje, urejanje podatkov, kartiranje, predstavitev podatkov …

pripomočkinačrt šolske okolice povečan na ustrezno merilo za kartiranjefotografski aparat ali/in video kamera

53

literaturaZa učence:Infodrom: Kako deluje odsevnik, https://www.youtube.com/watch?v=EvrO4xwkmmo&list=UU_WMNJS9cir7zOzDjhewdXA&index=149

(marec 2015)Infodrom: Varnost na poti v šolo, https://www.youtube.com/watch?v=DWxDh0tjb9I (marec 2015)

Za učitelje:Marko Polič: Prometna psihologija. Mladi v prometu, Zveza organizacij za tehnično kulturo

Slovenije, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije, Ljubljana, 1996.Zmaga Glogovec: Prometna vzgoja otroka: priročnik za vzgojiteljice in vzgojitelje v vrtcih, učite-

ljice in učitelje v prvih razredih osnovnih šol ter starše otrok, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, Ljubljana, 1996.

54

Glavni namen teme je spregovoriti o tabu temah – smrti, rojstvu, razvezah, torej o tem, da se vsaka družina spre-minja. Spremembe v družini spremljajo različna čustva, pogosto tudi zelo boleča. Tema Družina je pri učencih ena najbolj priljubljenih. Učence čustveno angažira, po -meni pogovor o njihovem vsakdanjiku, o odnosih, vlogah, ki jih živijo. Družine med pogovorom ne idealizira - mo. Spregovorimo tudi o družinah, kjer se njeni člani ne počutijo varne, ljubljene, sprejete. Predvsem pa poudari-mo, da otroci niso odgovorni za težave v družini. Temo obravnavamo na izmišljenih primerih. Ne posegamo v intimnost družin učencev. Temo časovno prestavimo, če

je kateri od učencev zelo prizadet zaradi sprememb v svo-ji družini in ocenimo, da bi ga te vsebine dodatno obre-menile.

UČNI CILJI

Učenci:– razumejo smisel povezovanja v družine (ljubezen, var-

nost, pomoč, sodelovanje idr.), – razumejo nekatere spremembe v družinskem življenju

(razveze, smrt, novi člani idr.).

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:– razložiti pomen in oblike združevanja, sodelovanja in medsebojne pomoči med ljudmi (v družini in drugih skupnostih), – pozna nekatere razlike med ljudmi, načine usklajevanja različnih interesov in reševanja sporov.

DružinE SKOzi ČaSDružinE SKOzi ČaS Okvirni čas: 4 ure

55

Družine se spreminjajoDružinE SKOzi ČaS

Poudarek je na sedanjih družinah – na njihovem spreminja-nju in tipih družin. Vse družine se spreminjajo. Sprememb ne moremo preprečiti. Za nekatere spremembe so odgovor-ni odrasli, nikoli pa otroci. Pri temi hitro zaidemo v zasebnost družine, zato moramo biti še posebej pazljivi pri izbiri učnih metod. Različne tipe družin in različne odnose med družin-skimi člani prikažemo na izmišljenih primerih. Primerno je delo z lutkami, fotografijami (neznanih ljudi iz revij in časo-pisov, reklam …), s filmom ali besedilom kot sprožilcema za pogovor, igranje vlog. Osnovna učna metoda pa je pogovor.

V ospredju naj bo sociološka definicija družine in ne bio-loška. Družino konstituirajo otroci – je skupina oseb, ki skrbi za otroke. (Barle idr., 1994). Vendar družino poj-mujemo v vsakodnevnem življenju širše, kar je razvidno tudi iz definicije družine v Slovarju slovenskega knjiž- ne ga jezika, ki opredeljuje družino bolj tradicionalno: »1. zakonski par z otroki ali brez njih /…/ eden od zakon-cev in otroci /…/ 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstve-ne vezi; rodbina«.

cilji ▶ Opišejo različne tipe družin (vsaj 5 različnih). ▶ S primeri ponazorijo spreminjanje družine (razveze, smrt, novi člani idr.). ▶ Utemeljijo pomen družin (ljubezen, varnost, pomoč, sodelovanje idr.). ▶ Sodelujejo pri skupinskem delu (povedo svoje predloge, sprejemajo predloge drugih, sprej-

mejo in naredijo del naloge, prispevajo k skupnemu izdelku, sodelujejo pri predstavitvi …).

ključne besededružina, razširjena družina, enostarševska družina, sestavljena družina, spreminjanje družin

predlogi za pouk1 Ogled filma in pogovor o vrsti družine, o spremembah, ki jih je Jaka doživel. Infodrom: Jaka in nje-

gova pisana družina.

2 Iz časopisov, revij, reklam izrežemo čim več fotografij ljudi različnih starosti. Učence razdelimo v manjše skupine. Vsaki skupini damo dovolj različnih fotografij, da lahko oblikuje poljubno družino. Članom družine naj določijo imena, starost, poklic. Pri delu morajo sodelovati vsi člani skupine. Učencem povemo, da bomo spremljali njihovo sodelovanje: ali so vsi prispevali svoje predloge, poslušali predloge drugih in pri izdelku upoštevali predloge vseh. Natančneje spremljamo delo ene ali dveh skupin, ugotovitve sproti zapišemo in jih pozneje s predlogi za izboljšanje sodelovanja spo-ročimo učencem.

Vsaka skupina predstavi sestavljeno družino. Verjetno bodo učenci oblikovali samo dva ali tri tipe družine – morda starša z enim ali več otroki, enostarševsko, razširjeno družino s starimi starši. Ko predstavijo družine, usmerimo pozornost učencev na to, da so družine še veliko različnejše in nave-demo še nekaj primerov (npr. družina starih staršev z vnuki, gejevska družina, sestavljena/rekonstrui-rana družina z novim partnerjem/partnerico, morda tudi z otrokom/-ki, družino s posvojenim otro-kom, rejniško družino ...).

3 Po pogovoru se dogovorimo, da vsaka skupina oblikuje drugačen tip družine. Fotografije naj prilepi-jo na list in imenujejo sorodstvene oz. druge odnose v družini. Plakate tipov družin pritrdimo na steno. Poudarimo, da od tipa družine ni odvisno, kako se v njej počutimo. V vseh tipih družin so lahko ljudje zadovoljni ali nesrečni. Pogovorimo se, kakšni morajo biti odnosi med člani družine, da se vsi počutijo prijetno (se imajo radi, si pomagajo, skrbijo drug za drugega, si delijo družinska opravila po svojih sposobnostih, se veliko pogovarjajo, znajo strpno reševati konflikte, ki so tudi v družinah

56

pogosti …) in kaj povzroča v družinah nezadovoljstvo, strah (pogosto prepiranje, morda celo prete-panje, žaljenje, malo pogovarjanja, samo eden odloča o vsem …).

4 DELOVNI ZVEZEK 1

5 UČBENIK Ogled slik in pogovor o spreminjanju družin in čustvih, ki spremljajo spremembe.

6 Učenci izberejo eno veselo in eno žalostno spremembo v družini in jo predstavijo z igro vlog. Pri tem lahko uporabimo lutke, ki jih učenci priložnostno izdelajo (npr. prstne lutke) in predstavljajo odrasle in otroke. Pogovorimo se o čustvih, ki so jih prikazali ali želeli prikazati. Posebno pozornost nameni-mo čustvom, ki jih doživljajo otroci ob velikih spremembah. V pogovoru povemo, da ob takšnih dogodkih čutimo zelo različna čustva in da je to normalno, čeprav se čustev včasih sramujemo. Rojstvo bratca ali sestre ni samo veselje, je tudi ljubosumje, strah, da te starši ne bodo imeli več tako radi … Tudi smrt v družini ni samo žalost, je tudi strah, krivda, jeza na umrlega in še marsikaj … Vendar čustva postopno izzvenijo, novim razmeram se prilagodimo, ni nam več težko. Morda pove-mo, kaj smo sami občutili ob določeni spremembi v naši družini. Temo obravnavamo z občutkom, pozorni smo na čustva učencev.

7 UČBENIK Delo z besedilom v učbeniku ima vlogo utrjevanja.

8 Učenci, ki imajo možnost naj doma pogledajo filme o družinah z Infodroma.

učbenik& 30–31

Učenci naj si ogledajo fotografije in slikovni primer. Pogovorimo se o dogodkih, ki povzročijo spre-membe družin. Učenci naj opišejo, kako se je tip družine spreminjal (zakonski par brez otrok, druži-na z enim otrokom, družina z dvema otrokoma, enostarševska družina z dvema otrokoma, tričlanska družina treh generacij). Učenci naj se poskusijo vživeti v čustva, ki so spremljala člane družine ob vsaki spremembi. Pogovorimo se o njih.

Učenci preberejo besedilo. Pogovorimo se o poudarjenih pojmih. Kaj pomenijo: tip družine ali spremembo?

delovni zvezek& 27

1 Nalogo naredijo samostojno. O odgovorih se pogovorimo. Domneve o najpogostejših tipih družin dopolnimo s krajšo raziskavo. Na tablo naredimo razpredelnico ali histogram. Vsak učenec nariše ali pritrdi kvadrat v ustrezno rubriko. Rubrike izberemo glede na vrsto družin otrok, vsak naj bi našel svojo kategorijo. Učenci se prosto odločajo, kam bodo uvrstili svojo družino, pri tem jih ne popravljamo.

sprotno spremljanje učencevSodelovanje v skupinskem delu. Ker tema zelo pritegne učence, je pomembno, da so pri sestavljanju družine vključeni vsi učenci, da tudi manj prodorni pridejo do besede in da ne prevlada povsem en učenec. Cilj vsakega posameznika naj bo, da so tudi njegovi predlogi upoštevani in da zna sprejeti predloge drugih.

pripomočkifotografije ljudi različnih starosti in obeh spolov iz časopisov, revij, reklam …fotografije različnih družin

57

literaturaZa učence:Pete Sanders, Steve Myers: Nove družine, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana, 1999.Mary Hoffman: Velika knjiga o družinah, Didakta, Radovljica, 2010Pernella Stalfelt: Knjiga o smrti, Didakta, Radovljica, 2009

Film:Infodrom: Jaka in njegova pisana družina, https://www.youtube.com/watch?v=1Y0tygRMy4s (avgust

2015)Infodrom: Družine (sestavljena družina), https://www.youtube.com/watch?v=1EQKPxBaqLk (avgust

2015)Infodrom: Rejniška družina, https://www.youtube.com/watch?v=_uQqKNoneVw (avgust 2015)

Za učitelje:Andreja Berle idr.: Sociologija, Gradivo za srednje šole, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljub-

ljana, 1994.

58

DružinE SKOzi ČaS

Družine naših prastarševPoudarek je na spreminjanju družin skozi čas. Tudi v pretek-losti so obstajali različni tipi družin. Pogoste so bile razširje-ne družine, družine z veliko otrok, družine z očimom ali mačeho ter polbrati in polsestrami, tudi enostarševskih družin je bilo precej. Sprememb v posamezni družini je bilo celo več kot danes, bilo je več rojstev in smrti, manj pa raz-vez, ker cerkvena poroka tega praviloma ne dovoljuje.Za preživetje je bilo v večini družin nujno sodelovanje vseh družinskih članov tako pri delu na kmetiji kot drugod (v obrteh, industriji), tudi otroci so bili že zgodaj vključeni v delo. To lepo prikazujejo dela Franceta Bevka in Prežihove-ga Voranca za otroke ter nekateri mladinski filmi (Pastirci,

Kekec). Seveda pa niso vsi otroci živeli tako. V bogatih dru-žinah je bilo življenje otrok lažje. Vendar so tudi bogati otro-ci živeli drugače, kot živijo otroci zdaj.

Družine so bile bolj samooskrbne. Manj je bilo služb in infrastrukture, ki danes omogočajo obstoj manjših družin in sodoben način življenja.

Življenje v družinah nekoč prikažemo čim stvarneje, ne idealiziramo ga niti ne prikazujemo črno. Tudi vrednotimo ga ne z vidika današnjih razmer, ampak se poskusimo vži-veti v tisti čas.

cilji ▶ Opisujejo značilnosti družin v preteklosti. ▶ Primerjajo značilnosti družin v preteklosti s sedanjimi družinami in nekaj razlik razložijo. ▶ Primerjajo življenje otrok v družinah nekoč in danes. ▶ Naštejejo nekaj zunajdružinskih ustanov, storitev, komunalnih služb ali naprav …, ki so v po -

moč sodobni družini (vrtec, šola, zdravstveni dom, trgovina, čistilnica, vodovod, elektrika …).

ključne besededružine v preteklosti, službe, ki pomagajo sodobni družini

predlogi za poukA

1 Celotno uro lahko pripravimo na podlagi filmskih odlomkov iz mladinskih filmov, npr. Pastircev, Kekca. Učence usmerimo v opazovanje družine: opazujejo število članov, tip družine, odnose v družini, dela, ki jih opravlja posamezen član. Potem se o prikazani družini pogovorimo. Ali so bile res družine nekoč tudi takšne, kot prikazuje film, kakšne so še bile … Kako je bilo življenje otrok ne - koč drugačno kot danes – primerjava delovnega dne otroka danes in otroka nekoč. Učenec opiše svoj dan in ob tem ugotavlja, ali bi junak iz filma v preteklosti lahko delal enake stvari oziroma kaj podobnega.

2 Nato nadaljujemo z učbenikom in delovnim zvezkom.

B1 Uro začnemo z odlomkom iz literarnega besedila, ki opisuje družino nekoč, npr. Levi Devžej (Preži-

hov Voranc). Pogovorimo se o članih družine in opišemo tip družine. Ugotovimo, kakšne predstave imajo učenci o družinah nekoč. Njihova mnenja zapišemo na tablo ter napovemo učne cilje, še bolje pa je, da cilje zapišemo v obliki vprašanj, na katere bodo iskali odgovore.

2 UČBENIK

3 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

4 Učence spomnimo na razvoj tehnologije in različne službe, ki nam omogočajo naš način življenja. Na tablo zapišemo npr.: vrtec, osnovna šola, zdravstveni dom, glasbena šola, čistilnica, šolska kuhinja,

59

restavracija, elektrika, vodovod, telefon … Učenci v parih samostojno predvidevajo, kako je odsotnost tega vplivala na življenje v družini in še posebej na življenje otrok. Nato se o zamislih pogovorimo.

5 Učenec čim podrobneje zaigra svoj dan (zjutraj vstane, gre na stranišče, se umije, obleče, zajtrkuje, umije zobe, vzame torbico, zaklene stanovanje …). Drugi ugotavljajo in sproti z dogovorjenimi kretnjami kažejo, česa otroci pred npr. 150 leti sploh ne bi mogli delati, kaj bi bilo podobno, kaj enako. Na koncu se pogovorimo, kje so imeli težave pri odločanju.

6 DELOVNI ZVEZEK 3 , 4

Primerni sta za domače delo, ker bodo učenci potrebovali pomoč staršev. Za domačo nalogo naj bo tudi ogled starih družinskih fotografij. Pogovorimo se o dragocenosti starih fotografij. Če bodo znali starše prepričati, da se zavedajo vrednosti starih fotografij in da bodo pazili nanje, jim bodo morda dovolili, da prinesejo stare fotografije tudi v šolo.

7 Kot prostovoljno domače delo lahko učenci ob pomoči mladinskega filma (Pastirci, Kekec) ali knjige (Pestrna, Tonček, Tatič, Grivarjevi otroci …) o življenju otrok v preteklosti naredijo »refe-rat« npr. na temo delo (zabava, oblačila …) otrok v preteklosti, kakor prikazuje določen film, knjiga ...

učbenik& 32–33

Učenci glasno preberejo besedilo, ob fotografijah se pogovorimo. Zakaj so fotografije črnobele? Ali so bile fotografije namenoma posnete? Kdo je fotografiral? Ali so imeli fotoaparate doma tako kot danes? Kako so ljudje oblečeni, počesani, pokriti? So to vsakodnevna oblačila? Ali se je moda med leti 1917 in 1937 kaj spremenila?

delovni zvezek& 28–29

1 , 2 Pri drugi nalogi učenci opazujejo tudi fotografijo v učbeniku na str. 36.

3 , 4 Učenci nalogi naredijo doma ob pomoči staršev.

sprotno spremljanje učencevpredstave učencev o preteklosti ter časovna orientacija

pripomočkimladinski filmi, mladinska literatura o življenju otrok (družin) v preteklosti

literaturaZa učitelje:Alenka Puhar: Prvotno besedilo življenja. Oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju,

Globus, Zagreb, 1982.

60

Osnovni nameni teme so spoznavati pomen različnih pra-znikov ter šege in navade, ki so se oblikovale skozi čas in se s spreminjanjem načina življenja spreminjajo, a tudi izginja-jo. Osredotočimo se na šege in navade v domači pokrajini in njihov potek skozi leto, ponovimo in utrdimo državne praznike. Poudarimo tudi negativni vpliv potrošništva na šege in navade, na uvajanje praznikov iz tujine. Ob temi učenci vadijo branje časovnega traku, spoznavajo bonton, pomen gostoljubnosti… Tema je zelo primerna za projek-tno delo, za učenje z odkrivanjem.

UČNI CILJI

Učenci:– razlikujejo sestavine načina življenja (prosti čas, bonton,

vsakdanjik, praznik, šege, navade idr.), – spoznajo pomen kritičnega odnosa do potrošništva,– spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/

domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo,

– znajo izdelati in kronološko prikazati dogodke iz pre-teklosti na preprostem časovnem traku,

– razlikujejo sestavine načina življenja (prosti čas, bonton, vsakdanjik, praznik, šege, navade idr.).

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:– raziskati neposredno družbeno okolje (npr. opazovanje, anketiranje, izvajanje intervjuja), – na primeru predstaviti, utemeljiti svoja stališča in vrednote, – našteti državne praznike in razložiti njihov pomen,– pozna nekaj primerov naravne in kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji.

*Teme so še posebej primerne za to, da učenci narodnih manjšin spoznavajo značilnosti življenja in geografskega okolja njihovega naroda.

naČini žiVLjEnjanaČini žiVLjEnja Okvirni čas: 6 ur

61

Praznujemo različne praznikenaČini žiVLjEnja

Prazniki so posvečeni kakemu dogodku ali spominu nanj. Različne skupnosti praznujejo različne praznike. Pri držav-nih praznikih se spominjamo dogodkov, pomembnih za celotno državo. Prazniki v Republiki Slovenija in dela prosti dnevi, kamor sodijo tudi verski prazniki, so predstavljeni na vladni spletni strani http://www.vlada.si/o_sloveniji/politic­ni_sistem/prazniki. S svetovnimi prazniki, med katere lahko uvrstimo 1. maj – praznik dela, zaznamujemo dogodke, ki so pomembni za velik del svetovnega prebivalstva. Na splet-ni strani Wikipedije so našteti različni prazniki z oznako Sve tovni dan: http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_praz ni­kov_z_oznako_Svetovni_dan.

Tudi verski pazniki so mednarodni. Praznujejo jih verniki določene vere iz različnih držav in nacionalnosti. Nekateri verski prazniki imajo značaj družinskih praznikov, npr. božič,

velika noč. Svoje praznike imajo tudi druge skupnosti – npr. posamezni poklici, društva, omeniti moramo še krajevne, občinske in druge praznike. Prazniki nas družijo, ob njih tkemo vezi pripadnosti, so del naše kulture, dediščine … S pridružitvijo Evropski uniji se naša življenja še tesneje pove-zujejo z življenje prebivalcev Evrope, kar bomo zaznamova-li tudi s skupnim praznikom dnevom Evrope 9. maja.

Učenci slovenske praznike spoznavajo že od 1. razreda. V prvem triletju so jih spoznavali predvsem z doživljanjem, zato so bili poudarjeni osebni prazniki (rojstni dan), de -cembrski prazniki, pust. V drugem triletju je poudarek na razumevanju pomena praznovanja in pomena posamez - nih praznikov. Večji poudarek lahko damo državnim, ob -činskim, krajevnim praznikom in drugim pomembnim dnevom.

cilji ▶ Znajo našteti državne praznike in poznajo datume praznovanja. ▶ Znajo predstaviti pomen posameznega državnega praznika. ▶ Znajo obeležiti izbrani spominski dan. ▶ Znajo brati in kronološko prikazati praznike na preprostem časovnem traku. ▶ Razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in nava-

de, kulturni spomeniki idr.),

*Teme so še posebej primerne, da učenci narodnih manjšin pri njih spoznavajo značilnosti življenja in okolja njihovega naroda.

ključne besededržavni, svetovni, verski, družinski, krajevni praznik

predlogi za pouk Vsak praznik zapišemo na poseben list papirja. Liste razobesimo po stenah, tako da se lahko nanje

piše. Učenci naj vzamejo pisala različnih barv, gredo od lista do lista ter napišejo, kaj vedo o vsakem prazniku: kdaj se praznuje, kaj pomeni, kako se praznuje … Vsak učenec prebere, kaj je že napisano, in doda le nove podatke. Ko naredijo celoten obhod, sedejo v klopi, nato skupaj ocenimo, katere praznike dobro poznajo, o katerih pa bo treba izvedeti kaj več.

1 Liste praznikov, ki jih je treba dopolniti, razdelimo skupinam učencev. Vsaka skupina poišče podat-ke za en praznik in list dopolni. Kot vir uporabijo učbenik, drugo literaturo, splet (npr. filmi o praznikih).

2 Sledi pogovor o praznikih na splošno, o vrstah praznikov ter o praznikih, ki so učencem manj znani.

3 DELOVNI ZVEZEK 2 , 1

4 UČBENIK

62

naČini žiVLjEnja5 Spominske dneve učenci uvrstijo na letni časovni trak ali vpišejo na stenski koledar v učilnici. Upo-rabnost stenskega koledarja pri pouku je velika in celoletna. Učence navajamo na načrtovanje dela, tako da v njem označujemo za učence pomembne datume: rojstne dneve, dneve dejavnosti, športne dneve, dneve, do katerih morajo opraviti dolgotrajnejše obveznosti, npr. obvezno branje, raziskovalne, seminarske naloge …

6 Ponovitev ob ogledu enega ali več kratkih filmskih predstavitev slovenskih praznikov.

7 Izbrane spominske dneve lahko vključimo v pouk na različne načine. Pogovorimo se o pomenu teh dni ter spodbudimo učence, da predlagajo, kako bi jih lahko praznovali. Učence, posameznike ali skupine, spodbudimo, da izbrani dan predstavijo z referatom, plakatom, igro …

učbenik& 34–37

Učenci najprej pregledajo slikovno gradivo, povzetek, nato preberejo besedilo.Ob časovnem traku ugotavljajo, v katerem mesecu je največ praznikov, v katerih mesecih jih ni. Ven-dar to velja samo za praznike, ki so zapisani v naši ustavi. Praznujemo pa tudi druge praznike. Kateri so v mesecu marcu (npr. rojstni dnevi, dan žena, materinski dan …), kateri v juliju, septembru?Preberejo besedilo.

delovni zvezek& 30

1 Nalogo rešijo učenci v okviru naslednje teme.

2 Učenci rešijo nalogo s pomočjo učbenika. O odgovorih na vprašanje d se pogovorimo.

sprotno spremljanje učencevčasovne predstave mesecev v letu, uporaba koledarjaprevzemanje in izvajanje dodatnih zadolžitev

pripomočkipapir, lepilni trak za pritrditev na steno

literatura in viriZa učence:Bogataj Janez: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Infodrom: Dan reformacije https://www.youtube.com/watch?v=Ihb8XR0BnIQ (avgust 2015)Infodrom: 1. maj, https://www.youtube.com/watch?v=qqg6­lt4IpM (avgust 2015)Infodrom: Velika noč, https://www.youtube.com/watch?v=I­H7uVhlgQc (avgust 2015)Infodrom: Dan samostojnosti in enotnosti, https://www.youtube.com/watch?v=8tiQg­yHVv8 (avgust

2015)Infodrom: Božič, https://www.youtube.com/watch?v=tBeOLqWdLgg (avgust 2015)

Za učitelje:France Rozman, Vasilij Melik, Božo Repe: Zastave vihrajo. Spominski dnevi in praznovanja na

Slovenskem od srede 19. stoletja do danes, Modrijan, Ljubljana, 1999.Ustava Republike Slovenije

63

naČini žiVLjEnja

Prazniki nas družijoTema ima lahko dva dela: praznovanje družinskih praznikov ter bonton.Pri prvi podtemi je poudarek na družinskih in osebnih praz-nikih ter na mejnikih v naših življenjih, ki jih navadno praz-nujemo: rojstvo, krst, rojstni dnevi, prvi šolski dan, prvo obha-jilo, birma, mala matura, matura, diploma, poroka, obletnice poroke, nekateri okrogli rojstni dnevi … Poudari mo druže-

nje, veselje, tkanje družinskih, sorodstvenih ter prijateljskih vezi med pripravo na praznovanje in pri samem praznovanju.

Bontonu namenimo celo uro in izbiramo teme, povezane s praznovanji: voščila, čestitke, izročanje in sprejemanje daril, vedenje pri mizi, na obisku, sprejemanje obiskov, gostoljub-nost …

cilji ▶ Razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in nava-

de, kulturni spomeniki idr.). ▶ Spoznavajo različne praznike, njihov pomen ter šege in navade, povezane z njimi.* ▶ Razlikujejo sestavine načina življenja (prosti čas, bonton, vsakdanjik, praznik, šege, navade

idr.). ▶ Spoznavajo pomen bontona, omike, gostoljubnosti, prostega časa. ▶ Znajo kronološko našteti pomembne mejnike v življenju ljudi in praznovanja, povezana z

njimi. ▶ Znajo opisati potek enega od praznovanj. ▶ Znajo primerjati delovni dan s prazničnim dnem. ▶ Znajo razložiti pojem bonton. ▶ Znajo demonstrirati ustrezno vedenje (npr. do sošolca, prijatelja …) v določenih okoliščinah,

povezanih s praznovanjem, prehranjevanjem, gostoljubnostjo.

*Teme so še posebej primerne, da učenci narodnih manjšin pri njih spoznavajo značilnosti življenja in okolja svojega naroda.

ključne besededružinski prazniki, praznični dan, bonton, gostoljubnost

predlogi za pouk1 DELOVNI ZVEZEK 1 , str. 30 (tema Praznujemo različne praznike)

Pogovor o razlikah med delovnim dnem in praznikom, lahko tudi med nedeljo in praznikom. Tudi posamezni prazniki se med seboj razlikujejo (npr. pri nekaterih obiščemo sorodnike, pri drugih se udeležimo proslav, verskih obredov …).

2 UČBENIK

3 Pogovor o družinskih praznikih. Omenimo jih čim več, iz čim različnejših kulturnih okolij.

4 Ob izmišljenem (ali svojem) primeru predstavimo življenjske mejnike, ki jih navadno praznujemo. Iz fotografij (iz revij in časopisov ali svojih) naredimo časovni trak življenja iz pomembnih dogodkov: rojstvo, krst, rojstni dnevi, prvi šolski dan, prvo obhajilo, birma, mala matura, matura, diploma, poro-ka, obletnice poroke, nekateri okrogli rojstni dnevi … Pogovor o vlogi fotografiranja, snemanja – osebna dediščina, spomin na preteklost, na pomembne dogodke, pomembne ljudi v našem življenju.

5 DELOVNI ZVEZEK 1 a, b, c, str. 31

64

6 Bonton. Z igro vlog prikažemo neustrezno vedenje npr. pri čestitanju za rojstni dan. Nato učenci prikažejo ustrezno vedenje.

7 Razložimo besedo bonton in predstavimo knjige, ki opisujejo pravila lepega vedenja.

8 Delo v majhnih skupinah. Vsaka skupina iz knjig pregleda pravila vedenja za določeno situacijo, se vedenja nauči in ga demonstrira. Drugi učenci na osnovi demonstracije razberejo pravilo, ga opišejo in zapišejo s ključnimi besedami v zvezek v obliki miselnega vzorca. V različnih knjigah naletimo na nekoliko različna pravila vedenja za podobne okoliščine, zato se pogovorimo o relativnosti pravil, ki pa vendar imajo skupno osnovo – spoštovanje ljudi in navad določenega kulturnega okolja ter pozna-vanje ravnanj v različnih vlogah, kar naredi naše življenje v skupnosti lažje.

učbenik& 38–39

Učenci glasno po odstavkih preberejo besedilo. O vsakem odstavku se sproti pogovorimo. Odstavek o bontonu lahko izpustimo ter bontonu namenimo vso uro.

delovni zvezek& 30–31

Str. 30 (tema Praznujemo različne praznike), naloga 1. Naloga je primerna za uvod v učno enoto. Učenci naj opisujejo določen delovni dan (zapišejo naj tudi datum) ter katerikoli praznik, ki se ga dobro spomnijo.

Str. 31, naloge 1 a, b, c. Tudi to nalogo naredijo učenci samostojno. Nato v manjših skupinah prebe-rejo svoje odgovore in primerjajo kaj in kako praznujejo v njihovih družinah. Sošolce poslušajo, sprejemajo različnost, se ne norčujejo … Če naredijo nalogo doma, lahko prinesejo naslednjo uro v šolo fotografije družinskih praznovanj in se ob njih pogovorijo o praznovanjih.

sprotno spremljanje učencevskupinsko delo – sodelovanje, igranje vlog, zapisovanje v obliki miselnega vzorca

pripomočkifotografije različnih življenjskih mejnikov iz časopisov ali osebne fotografijekoledar z imeni za iskanje godovotroške knjige o bontonu

literaturaZa učence:Slavko Pregl: Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju, Mladinska knjiga,

Ljubljana, 1993.Tomaž Škorjanc: Bonton za otroke, Domus, Ljubljana, 2001.France Rozman, Vasilij Melik, Marjana Gliha: Tudi jaz lepo jem, Kmečki glas, Ljubljana, 1998.Film: Prazniki (4:22 minut) – ljudje pripovedujejo kako praznujejo posamezni praznik, katerega

imajo najraje, https://www.youtube.com/watch?v=cFbjiXmNuNA (avgust 2015)Film: Bonton (9:44 minut) – Vedenje za mizo (primerno in neprimerno), https://www.youtube.

com/watch?v=6­8_CSADid4 (avgust 2015)Film: Pravila vedenja v knjižnicah (2:06), serija Kdo si upa na večerjo?, https://www.youtube.com/

watch?v=7sa1cRrNghw (avgust 2015)

65

Za učitelje:Zvonimir Balog: Bonton (ali) Kako ne postaneš teleban v 100. lekcijah, DZS, Ljubljana,

2003.Georg Incze: 100 vprašanj in odgovorov o dobrem obnašanju, Skriptorij KA, Radovljica,

1999.Božo Repe: Zastave vihrajo. Spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od srede 19. stoletja

do danes, Modrijan, Ljubljana, 1999.

66

naČini žiVLjEnja

Šege in navadeŠege in navade niso vezane samo na praznike, so tudi del vsakdanjega življenja. Glavni poudarek učne enote naj bo na spoznavanju šeg in navad v domačem kraju, šege in nava-de iz drugih okolij bodo spoznavali učenci v 5. razredu. Izhajamo iz sedanjosti ter raziskujemo sodobne šege in navade. Te so lahko povezane z mejniki v osebnem, družin-skem življenju, s poklici, šolanjem, vero, društvi … Nato pogledamo še v preteklost in spoznavamo značilne šege in navade, ki so vedno povezane z načinom življenja in mišlje-nja ljudi v določenem času. Starih šeg in navad ne idealizi-ramo, pristop naj bo realističen, ne romantičen. In kakšna je razlika med šegami in navadami? Bogataj (1998, str. 8) opredeljuje navade kot »bolj ali manj človekova vsakdanja in praznična opravila, dejanja, ki se ponavljajo enkrat ali več-krat na leto, na določene dneve, ob določenih priložno - stih (…) so pogosto zgolj dejanja, ki smo jih vajeni, nekaka pravila za življenje in obnašanje«. Šege pa so (prav tam) »nekaj globljega. Pri posameznih dogodkih in dejanjih vzpostavljajo ljudje med seboj globlje povezave. Dejanja in njihovi sestavni deli dobivajo simbolični pomen (…). Šte-vilne šege so povezane z najrazličnejšimi oblikami verskega življenja posameznika, družine, naroda v celoti.«

Tema je primerna za raziskovanje, saj so šege in navade del življenja učencev, družin, krajanov … Učenci se urijo v

sestavljanju anketnega vprašalnika, anketiranju, urejanju podatkov in predstavitvi ugotovitev. Poudarek naj bo na raznolikosti šeg in navad, na bogastvu razlik. Učenci lahko raziskujejo npr. šege in navade ob začetku in koncu šolanja (prvi šolski dan, mala in velika matura …), ob praznovanju družinskih praznikov (rojstni dnevi, obletnice …), verskih praznikov vseh veroizpovedi našega okolja, ob slavju pomembnih delovnih, športnih, kulturnih … dosežkov (podelitve priznanj, nagrad, pokalov, odprtje razstave, pre-miere iger …), ob obredih, ki jih gojijo društva (gasilci, lovci, vinogradniki …).

Mnoge šege in navade izvirajo iz preteklosti. Nekatere še živi-jo, čeprav se spreminjajo in jih prilagajamo sodobnemu nači-nu življenja, mnogo pa jih je že izginilo oz. jih ohranjajo le muzeji ter različna društva, ki jih navadno povezujejo s turi-stično ponudbo lokalnega okolja. Učenci naj bi se seznanili tudi s šegami in navadami iz preteklosti. Obisk etnološke zbirke v krajevnem ali regionalnem muzeju, pogovor z etno-logom, obisk turističnih prireditev, ki prikazujejo različne šege in navade iz preteklosti, ogled dokumentarnega filma, knjig … So različni viri za spoznavanje šeg in navad v pretek losti. Uporabimo najnazornejše in čim bolj raznolike. Pri zbiranju gradiva so nam lahko v veliko pomoč lokalne knjižnice, ki zbirajo pisno, slikovno, avdio gradivo o lokalnem okolju.

cilji ▶ Razlikujejo sestavine načina življenja (prosti čas, bonton, vsakdanjik, praznik, šege, navade

idr.).

▶ Raziskujejo in spoznavajo različne praznike in njihov pomen.*

▶ Raziskujejo in spoznavajo šege in navade v domačem kraju.*

▶ Razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in nava-de, kulturni spomeniki idr.).

▶ Načrtujejo raziskavo, uporabijo različne vire, zapišejo, uredijo, predstavijo zbrane podatke, jih vrednotijo.

ključni besedinavada, šega

predlogi za pouk1 Učencem pripovedujemo o svojem prvem šolskem dnevu. Nato naj se učenci spomnijo svojega

prvega šolskega dne – kako je dan potekal doma in kako v šoli. Njihove spomine v pogovoru strne-mo in na tablo zapišemo, kaj se je dogajalo tistega dne v šoli. Nato naj se spomnijo prvega šolskega dne v 2. razredu. Pogovorimo se o razlikah – katerega se manj spomnimo, zakaj …

67

2 Pogovor o zaznamovanju pomembnih dogodkov v življenju (družinskih, šolskih, verskih, povezanih z delom, delovanjem v društvih …) ter o načinih zaznamovanja – šegah in navadah, ki so povezane s pomembnimi dogodki.

3 UČBENIK

4 Pogovor o šegah in navadah ter razlikah med njimi, čeprav jih je včasih težko razlikovati. Za nekatere je nekaj samo navada, za drugega pa ima ista dejavnost globlji pomen. Na osnovi vrste primerov, ki jih ponudimo (npr. krašenje smrečice na predvečer božiča, barvanje pirhov, šemljenje za pusta, podar-janje daril meseca decembra, »krst« ob sprejemu v različna društva, ob prvem vzponu na goro, učenje vsak dan ob isti uri, petje določenih pesmi slavljencu za rojstni dan ... učenci razmišljajo, kdaj gre za navado in kdaj za šego.

5 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

6 Raziskovanje šeg in navad domačega okolja. Skupaj z učenci izberemo enega ali več dogodkov, ob katerih so nastale posebne navade in o katerih bodo učenci poskusili izvedeti čim več: npr. prvi šolski dan različnih generacij, navade različnih društev (športna, kulturna, gasilsko, turistično …); navade, povezane s pošiljanjem pozdravov s potovanj, voščili (razglednice, čestitke, SMS-i, elektronska vošči-la …); šege in navade ob verskih praznikih – še posebej, če so v razredu učenci različnih ver; morda navade, povezane s širšimi družinskimi srečanji, kakšno hrano takrat jedo,vsakič drugače ali vedno podobno; šege in navade, povezane s praznoverji (srečanje dimnikarja, črna mačka, horoskop, pred-meti za srečo …). Učenci lahko po skupinah raziskujejo različne teme ali pa vsi isto. Najprej sestavi-jo vprašanja, na katere želijo odgovore. Nato se dogovorimo o poteku anketiranja: koliko ljudi bo vsak anketiral, do kdaj mora biti anketiranje končano … Urejanje podatkov in sklepanje bo poteka-lo verjetno naslednjo uro družbe. Učenci sklepanja pregledno predstavijo in svoje delo ovrednotijo.

7 Spoznavanje šeg in navad, ki so bile značilne v domači pokrajini v preteklosti. Glede na vire, ki so nam dostopni, izberemo šege in navade iz domače okolice. Če so učenci z anketiranjem raziskovali šege in navade iz sedanjosti, potem naj starejše spoznavajo ob uporabi besedil, slik, dokumentarnih filmov, morda gosta, ki lokalne šege in navade dobro pozna, ali pa prek nazorne učiteljeve razlage. Primeren je tudi obisk etnografske zbirke v bližini in pogovor s kustosom o šegah, povezanih s predstavljeno dejavnostjo. V mestih poskusimo najti šege in navade, povezane z mestnim načinom življenja – življe-njem obrtnikov, trgovcev, služkinj, meščanskih družin … (npr. promenada …), na podeželju pa kmečkim načinom življenja (npr. »likof« ob zaključku žetve, trgatve , koline …).

učbenik& 40–41

Učenci si tiho ogledajo slike in preberejo naslov ter povzetek. Pogovor o vsebini teme. Glasno prebe-rejo posamezen odstavek, sledi pogovor o njem. Učenci vsako temo dopolnijo s svojimi izkušnjami.

delovni zvezek& 32–33

1 Nalogo 1 lahko razširimo: učenci čim natančneje opišejo, kako je poroka potekala. Šopek, izmenjava prstanov, poljub, darila mladoporočencema, posipanje z rižem ipd. so že »stare« šege in navade pri poroki.

Nalogi 1 d, e. Pogovor o prazničnih jedeh. Nekoč je bila prehrana zelo odvisna od letnega časa in seveda od premožnosti družine. Za praznike so jedli najboljše, kar so imeli. Glede na to in glede na letni čas so po posameznih pokrajinah nastale značilne jedi: za pusta cvrte v masti (po kolinah), za veliko noč jajca – ker so kokoši spet začele nesti, na Primorskem ribje jedi, v notranjosti mesne …

sprotno spremljanje učencevsodelovanje, raziskovanje

68

pripomočkidokumentarni filmi o slovenski dediščini Slovenska ljudska dediščina – Gregorjevo (5:12 minut), https://www.youtube.com/watch?v= Ck1WmNkp3p0 (avgust 2015)Infodrom: Pustovanje https://www.youtube.com/watch?v=b3NpUNdz_T8 (avgust 2015)Inffodrom: Martinovanje https://www.youtube.com/watch?v=ue49CVuIsxM (avgust 2015)

literaturaJanez Bogataj: Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.Janez Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana, 1992.Niko Kuret: Praznično leto Slovencev, Družina, Ljubljana, 1989.Damjan Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Domus,

Ljubljana, 1992.Ljudstva sveta 1–6, Mladinska knjiga, Ljubljana 1979, 1980.Franc Rode: Knjiga o verstvih, Mohorjeva družba, Celje, 1977.slovenske kuharske knjige

69

uPOŠTEVaMO PraViCE LjuDi Okvirni čas: 6 ur

Večina časa naj bo namenjena spoznavanju in prepoznava-nju otrokovih pravic in njihovih kršitev ter spoznavanju odgovornosti in dolžnosti, ki jih pravice prinašajo vsakemu posamezniku in družbi. Tema je primerna za projektno učno delo, z njo lahko povezujemo tudi druge predmete. Učenci s temo spoznavajo otrokove in človekove pravice, hkrati pa jih tudi vzgajamo za spoštovanje teh. Vzgoja za človekove pravice seveda ne preneha s koncem teme, ampak z njo nadaljujemo vse življenje in z vsem delom v šoli. Vsak spor ali neprimerno ravnanje je lahko priložnost za pogovor o potrebah, pravicah in dolžnostih ljudi ter o načinih nena-silnega, sporazumnega reševanja sporov. Na učno temo lahko navežemo učenje socialnih spretnosti, s katerimi bodo učenci uspešnejši pri zavzemanju za svoje pravice, spreje-manju odgovornosti, reševanju sporov …, s čimer lahko nadaljujemo pri razrednih urah.

UČNI CILJI

Učenci:– poznajo in razumejo temeljne otrokove pravice, dolžno-

sti in odgovornosti (do sebe in drugih)*,– ob primerih prepoznajo uveljavljanje človekovih in otro-

kovih pravic in dolžnosti (pri nas in drugje, danes in nekoč),

– razumejo pomen sprejemanja in spoštovanja drugač-nosti*,

– prepoznajo vrste nasilja med otroki in nad otroki,– spoznajo pomen kritičnega odnosa do potrošništva.

*Cilji, pri katerih lahko učitelji dvojezičnih šol in šol z itali-janskim učnim jezikom še posebej vključujejo specifiko okolja.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:– pozna pomen pravic, dolžnosti in odgovornosti,– zna našteti nekaj temeljnih otrokovih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter službe in ljudi, ki jih poma-

gajo uveljavljati,– utemelji, zakaj sta strpnost in odgovornost (do sebe in drugih, do učenja, obveznosti) pomembni.

70

uPOŠTEVaMO PraViCE LjuDi

Kaj potrebujemo in kaj si želimoLjudje imamo različne potrebe. Fromm, Maslow in Frankl so jih razvrstili v hierarhično piramido. Najbolj temeljne so biološke potrebe – preživetvene potrebe: po kisiku, hrani, vodi, toploti, gibanju, počitku, spanju, spolnosti, varnosti. Višje so družbene potrebe: po povezanosti, pripadnosti, naklonjenosti, priznanju, vplivu ... Najvišje pa so duhovne potrebe, med katere uvrščajo potrebe po zavedanju, iskanju življenjskega namena, smisla. V učni temi je poudarek na družbenih potrebah ljudi in z njimi utemeljujemo, da smo ljudje družbena bitja, da potrebujemo drug drugega. Zato nam stvari ne prinesejo dolgotrajnega zadovoljstva, naše zadovoljstvo ni odvisno od bogastva, ampak veliko bolj od drugih ljudi: naše družine, prijateljev, sošolcev, učiteljev …

Ob temi uvedemo pojem potrošništvo, ki je v SSKJ defi-niran kot »pretirano uživanje, porabljanje materialnih dobrin«, in povežemo s pretirano rabo surovin npr. vode in onesnaževanjem okolja pri izdelovanju dobrin, ki jih upo-rabljamo.

Temo lahko uporabimo tudi zato, da poudarimo pomen našega ravnanja do drugih, kar je pomembno za nas, ter to, da se učinkovitih socialnih spretnosti lahko tudi naučimo. Skupaj z učenci izberemo eno od socialnih spretnosti in jo vadimo nekaj tednov. Podrobna metodična navodila so napisana v knjigi Prijazni učenci – prijazni razredi (McGrath, Francey, 1996).

cilji ▶ Spoznavajo različne potrebe (socialne, emocionalne, kulturne, religiozne ...). ▶ Spoznajo razliko med željami in potrebami. ▶ Razlikujejo med pohvaliti se in bahati se. ▶ Vrednotijo različne (materialne in nematerialne) potrebe. ▶ Spoznajo pomen kritičnega odnosa do potrošništva.

ključne besedenaravna, družbena potreba, želja

predlogi za pouk1 Učenci prepognejo manjši list papirja in na eno polovico napišejo najprej tri želje in nato na drugo

polovico še tri potrebe. Razlike med pojmoma ne pojasnjujemo, namen je ugotoviti predstave učen-cev. Nato njihove ideje zberemo na tabli. Verjetno bomo ugotovili, da si besedi različno razlagamo.

2 S pogovorom vodimo učence do razlikovanja obeh pojmov. Na osnovi bioloških potreb bodo učen-ci najbolje razumeli razliko med željo in potrebo. Potrebujemo zrak, vodo, hrano, toploto ali želimo zrak, vodo, hrano, toploto? Npr. kadar potrebujem hrano, si želim obilno kosilo s sladico. Kadar potrebujem pijačo, si najpogosteje želim npr. jabolčni sok. Zrak potrebujem neprestano. Po pouku si želim na zrak … Kaj bi se zgodilo, če katera od potreb ne bi bila zagotovljena? Kaj bi bilo, če katera od želja ne bi bila uresničena? S primeri nadaljujemo toliko časa, da učenci dojamejo razliko in jo znajo pojasniti.

3 Besede, ki so jih učenci navedli v prvem koraku, še enkrat pregledamo in obkrožimo želje ter podčr-tamo potrebe.

4 DELOVNI ZVEZEK 1

5 UČBENIK Ugotovimo, da potrebe delimo na naravne in družbene. Naravne potrebe na tabli damo v kvadrat,

družbene ostanejo samo podčrtane. Seznam še dopolnimo ter dodamo legendo. Na osnovi seznama učenci naredijo v zvezek miselni vzorec iz ključnih besed (želje, potrebe, naravne potrebe, družbene potrebe) in primerov.

71

6 DELOVNI ZVEZEK 2 , 3

7 Na temo želja in potreb, navadno povezanih s pretirano željo po materialnem bogastvu, je veliko zgodb, s katerimi lahko popestrimo pouk (npr. ljudska pravljica Povodni mož) in navežemo na po trošništvo, ki nas tudi ne osrečuje, ob tem pa se pretirano izkoriščajo naravni viri (voda, les, rodo-vitna prst …) in onesnažuje okolje (raba neobnovljive energije in onesnaževanje ozračja, prevoz dobrin na velike razdalje), izkorišča se ljudi, tudi otroke, da za majhno plačilo delajo v tovarnah, na poljih …

učbenik& 42–49

Naslov širše teme in risba ob njem (deklica z zalepljenimi usti). Pogovor o tem, kaj menijo, se bodo pri tej temi učili. Nato pregled naslovov in slik celotne teme do str. 49.Učna enota Kaj potrebujemo in kaj si želimo. Samostojno tiho branje in ogled fotografij. Nato pogo-vor o vsakem odstavku ter fotografijah.

delovni zvezek& 34

1 Mogoče so različne povezave. Posamezna želja lahko izraža tudi več potreb. Učenci naj svoje odloči-tve utemeljijo.

2 Preden učenci naredijo nalogo, naj se spomnijo primera, ko so si nekaj zelo želeli, ko pa se jim je želja izpolnila, niso bili tako zelo veseli, kot so pričakovali, morda so bili celo razočarani. Nato razmislijo, zakaj so si tisto res želeli (ker je to imel prijatelj, ker ga je prepričala reklama, ker je bilo drago …). Učenci, ki hočejo, preberejo svoje primere. Skupaj razmišljamo, katera potreba je bila morda skrita v želji in potem ni bila izpolnjena.

3 Poudarimo, da ni nič narobe, če se pohvalimo s svojimi dosežki, svojim znanjem, dobrimi deli. Prav je, da smo ponosni nase. Le pretiravati ne smemo. Grdo pa se je hvaliti tako, da omalovažujemo druge, da si izmišljamo ali da se pretirano hvalimo s stvarmi …

sprotno spremljanje učencevizdelovanje miselnega vzorca, poslušanje, izražanje

literatura in viriZa učence:Infodrom: Želje osnovnošolcev, 1:37, https://www.youtube.com/watch?v=bscZisspw5U (avgust 2015)Infodrom: Ko ni dovolj niti za najnujnejše, https://www.youtube.com/watch?v=RXsqhKrJs_c (avgust

2015)

Za učiteljeHelen McGraf, Shona Francey: Prijazni učenci – prijazni razredi, DZS, Ljubljana, 1996.Film: Ekola! Potrošništvo in manipulacija, 3:20,

72

uPOŠTEVaMO PraViCE LjuDi

Pravice za vse otrokeTemeljne človekove pravice, npr. spoštovanje človeko - ve ga življenja in dostojanstva, so del večine svetovnih re ligij in filozofij. Človekove pravice pripadajo ljudem, ker so človeška bitja. So neodtujljive, ni si jih treba pri - slu žiti, podedovati, kupiti – so človekove »naravne pra - vice«.

Od 10. decembra leta 1948 je Splošna deklaracija človeko-vih pravic OZN najbolj široko sprejet mednarodni doku-ment, ki določa seznam osnovnih pravic vsakega človeške-ga bitja ne glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premo-ženje, rojstvo ali kake druge okoliščine. Leta 1993 je na sve-tovni konferenci 171 držav (99 % svetovnega prebivalstva) ponovno potrdilo svojo zavezanost spoštovanju človekovih pravic.

Leta 1989 (20. november) je generalna skupščina Združe-nih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je podpisalo 190 držav. V njej smo odrasli priznali otrokom tisto, kar terjamo tudi zase. Dodane pa so še nekatere pravi-ce, ki izhajajo iz položaja otrok, npr. pravica do igre, prepo-ved ekonomskega, spolnega in drugih vrst izkoriščanja ... Osnovno vodilo je korist otrok.

Metodika vzgoje in izobraževanja za človekove pravice je v svetu dobro razvita in tudi v slovenščini imamo že nekaj priročnikov, ki nam lahko pri pouku pomagajo. Še posebej priporočamo uporabo metodičnega priročnika za pouče-vanje človekovih pravic Prvi koraki, ki jo je izdala organiza-cija Amnesty International Slovenije in je dosegljiv na sple-tu, kjer so dostopni tudi drugi priročniki, filmsko gradivo, predlogi različnih delavnic…

cilji ▶ Poznajo nekaj temeljnih otrokovih in človekovih pravic. ▶ Razumejo pomen odgovornosti do sebe in drugih. ▶ V prikazanih okoliščinah prepoznajo pravico, ki jo imajo ljudje oz. jim je kršena. ▶ Izražajo svoja stališča, povezana z otrokovimi pravicami. ▶ Poznajo številko telefona za otroke in številko policije. ▶ Poznajo vlogo zagovornika otrokovih pravic. ▶ Oblikujejo lastna mnenja in stališča; pripravljeni so jih izraziti in smiselno zagovarjati.

ključne besedečlovekove pravice, otrokove pravice, OZN

predlogi za pouk1 Poenostavljene zapise otrokovih pravic in izbranih človekovih pravic iz prilog 5 in 6 fotokopiramo,

razrežemo na posamezne listke, te pa pred prihodom učencev skrijemo po učilnici. Skrijemo toliko listkov, kot je učencev. Učencem povemo, da je v učilnici na kosih papirja skrito nekaj zelo dragoce-nega. Vsak učenec naj poišče en zapis. Nato učenci v krogu preberejo, kaj piše na njihovih listih, in poskušajo s svojimi besedami povedati, kako zapisano razumejo (Prvi koraki, str. 54).

2 Povemo, da so pri OZN pred več kot 25 leti predstavniki 190 držav odločili, da je zagotavljanje temelj-nih potreb pravica vseh otrok, in so otrokove pravice tudi zapisali. Podobno so pred tem zapisali tudi človekove pravice. Učencem na kratko in čim nazorneje razložimo, zakaj so ti zapisi tako pomembni, kje je to zapisano, kdaj in kdo se je zavezal, da bomo človekove in otrokove pravice spoštovali.

3 Učenci se razvrstijo v dve skupini glede na obliko zapisa pravic. Človekove pravice so zapisane z drugačno obliko črk kot otrokove. Človekove pravice veljajo tudi za otroke, razen nekaterih, ker so otroci še premladi zanje. Učenci ugotovijo, katere na lističih so takšne. Nato pogledajo tudi otrokove pravice in razmišljajo, katere so takšne, da jih morajo imeti tudi odrasli (npr. do imena, državljanstva, zdravstvenega varstva, izobrazbe, nenasilnega ravnanja, svobode govora …).

73

4 UČBENIK Učenci preletijo temo v učbeniku in ugotavljajo, ali je pravica, ki jo ima vsak zapisano na listku, v

učbeniku omenjena.

5 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

6 Ogled knjig za otroke o človekovih ali otrokovih pravicah, strani na internetu, enciklopedije …

7 Iskanje pomembnih telefonskih številk v telefonskem imeniku, kamor lahko otroci pokličejo za pomoč, ter učenje številk TOM-a (116 111, v učbeniku je morda še stara) in policije na pamet. Pri tem lahko učence seznanimo z eno od tehnik za boljše pomnjenje: npr. številke spremenijo v pred-mete, na katere jih spominjajo, ter jih povežejo v zgodbo (112 – ribiška palica, ribiška palica, gos; ob ribniku dve ribiški palici lovita ribe, približuje se požrešna gos; 116 111 ob vodi je vse pripravljeno za tekmovanje ribičev – na tleh sta dve ribiški palic, nato ena ribiško mreža na palici in še tri palice, še bolje, da si učenci izmislijo svoj asociacije in svojo zgodbo …).

8 Fotografije ljudi, lahko tudi samo otrok v različnih okoliščinah (v družini, pri delu, pri zdravniku, na potovanju, pri igri, v šoli …), in ob njih pogovor, katero oz. katere pravice ljudi prikazujejo.

9 Izdelovanje plakatov o otrokovih pravicah s ciljem, da tudi druge seznanimo z njimi. Učence razde-limo na skupine glede na sorodnost pravic. Vsaka skupina izdela svoj plakat. Učence spomnimo na oglase na televiziji, radiu in drugod, ki seznanjajo ljudi z otrokovimi pravicami. Učenci potrebujejo dovolj časa, da skicirajo različne zamisli, izberejo najboljšo ter jo natančno izdelajo. Za to dejavnost potrebujemo vsaj dve šolski uri. Pri tem spodbujamo sodelovanje, ustvarjalnost pa tudi natančnost in odgovornost za izdelek, saj bodo z njim tudi oni ambasadorji otrokovih pravic (Prvi koraki, str. 96, 97). Če to izvajamo v korelaciji z likovno vzgojo, dodamo še učne cilje likovne vzgoje.

10 UČBENIK str. 47 Učenci glasno preberejo besedilo. Pogovor o dolžnostih.

11 Pravice posameznikov ali posameznika in skupine si včasih tudi nasprotujejo. V takšnih primerih je najbolje najti skupno rešitev, ki upošteva pravice vseh vpletenih. Uporabimo zgodbo ali primere iz vsakdanjega življenja, kjer pride do spora, ker si pravice posameznikov pogosto nasprotujejo. Npr. pravica do igre, igrača pa je samo ena; pravica do učenja – vendar vadba igranja na glasbilo moti učenje slovenščine; pravica do izražanja svojega mnenja in pravica do učenja pri pouku … Različne situacije učenci zaigrajo ter z igro pokažejo tudi sporazumno rešitev.

12 Film: Infodrom – Zagovornik otrokovih pravic. Ogled filma in pogovor.

13 Andrejina in Janova darila ali Ubogi stari volk – Prvi koraki, str. 90–93, sta dva predloga na temo, kako si pravice lahko nasprotujejo.

učbenik& 44–46

Učenci naj najprej pregledajo podnaslove in slikovno gradivo. Nato preberejo besedilo in označijo, kje je zapisana pravica z njihovega lističa.Str. 47. Učenci si ogledajo risbe in glasno preberejo besedilo. O prikazanih situacijah se pogovorimo. Ali so bili tudi oni že v podobnih okoliščinah in so jim bile kratene pravice oz. so jih oni kratili drugim? Ali so se postavili za svoje pravice? To ni vedno lahko, za pomoč lahko prosimo odrasle … Kaj pomeni dolžnost?

delovni zvezek& 35

1 Namen je poudariti pomen imena. Učenci lahko zapišejo več različic, če želijo. Zapis tudi okrasijo. V krogu vsakdo glasno pove, kako želi, da ga kličejo sošolci in učitelji.

74

uPOŠTEVaMO PraViCE LjuDi2 V enega od likov učenci napišejo pravico z lističa (glej predloge za pouk), v preostale pa druge pra-vice. V posamezen lik lahko napišejo tudi več pravic. Pri tem si pomagajo z učbenikom ali/in knjiga-mi o človekovih ali otrokovih pravicah.

sprotno spremljanje učencevizdelovanje plakata, skupinsko delo, poslušanje, izražanje stališč, delo s pisnimi viri

pripomočkilistki z zapisanimi pravicami (prilogi 5, 6), toliko, kolikor je učencev v razredufotografije ljudi (iz časopisov, revij, koledarjev) v čim različnejših okoliščinahtelefonski imenik

literatura in viriZa učence:Helme Heine: Otrokom vsega sveta, Epta, Ljubljana, 1995.Postavi se za svoje pravice. Knjiga o človekovih pravicah, ki so jo napisali, ilustrirali in izdali mladi

z vsega sveta, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.Album človekovih pravic, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana, 1993.Anton Šatulj: Konvencija o otrokovih pravicah, Koce, Stari trg ob Kolpi, 1995.Infodrom: Kakšne so pravice otrok?, https://www.youtube.com/watch?v=cN0p_ltpCNI (avgust 2015)Infodrom: Zagovornik otrokovih pravic, https://www.youtube.com/watch?v=h_EdpkAmiFk (avgust

2015)

Za učitelje:Prvi koraki. Metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic, Amnesty International Sloveni-

je, Ljubljana, 1999 (dostopno na http://sola.amnesty.si/prirocniki.html, avgust 2015).ABC pouk o človekovih pravicah. Praktični napotki in gradivo za učitelje osnovnih in sred-

njih šol. Društvo za Združene narode za Republiko Slovenijo, Ljubljana, 1991.http://www.varuh­rs.si/otroci­mladi/o­otrokovih­pravicah/varstvo­otrokovih­pravic (avgust 2015) –

spletna stran Varuha človekovih pravic http://sola.amnesty.si (avgust 2015) – Šola človekovih pravic na spletni strani Amnesty Inter-

national (predlogi učnih ur, delavnic za različne teme s področja človekovih pravic, priročni ki, filmi idr.).

75

uPOŠTEVaMO PraViCE LjuDi

Pravice niso vsem dosegljive Del učne teme je vezan na sedanjost in del na preteklost. Pri spoznavanju najhujših kršitev otrokovih pravic v sedanjosti učenci širijo tudi prostorsko orientacijo, pri temah o pretek-losti pa časovno orientacijo. Primeri kršenja otrokovih pravic naj bodo realni, konkretni, če je le mogoče, podprti s članki,

dokumentarnimi filmi. Če pri temi uporabimo umetniška dela, pa poudarimo, da odražajo resničnost. Ne ostajamo samo pri kršitvah otrokovih pravic v tujini in v preteklosti, saj se dogajajo tudi pri nas. Otroke seznanimo z različnimi insti-tucijami, organizacijami, telefoni, ki jim lahko pomagajo.

cilji ▶ Ob primerih prepoznajo uveljavljanje človekovih in otrokovih pravic in dolžnosti (pri nas

in drugje, danes in nekoč). ▶ Naštejejo nekaj primerov iz sedanjosti in preteklosti, ko otrokom njihove pravice niso bile

dosegljive. ▶ Primerjajo položaje otrok v različnih okoljih danes in v preteklosti. ▶ Poznajo službe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in človekove pravice. ▶ Spoznajo vrste sodelovanja in medsebojne pomoči (npr. prostovoljno delo, društva ipd.), ▶ Spoznajo mednarodni organizaciji UNICEF in Amnesty International, ki si prizadevata za

zaščito človekovih pravic.

ključne besedekršenje pravic, revščina, vojna, lakota, izkoriščanje otrok

predlogi za pouk1 DELOVNI ZVEZEK 1

Učenci samostojno naredijo nalogo. Pogovor o članku in o tem, da tako živi na milijone otrok po svetu, največ v revnih državah Azije in Afrike.

2 Odlomki iz televizijskega dnevnika ali dokumentarnih oddaj, filmov ali članki, fotografije iz časopisov, revij, z interneta, s katerimi prikažemo situacije, ko so kršene pravice otrok: lakota, vojne, begunstvo, izkoriščanje in prodaja otrok idr. (npr. Otroško delo v Tanzaniji in Poroke otrok kršijo otrokove pravice). Učenci si odlomke, članke ogledajo. Nato sledi pogovor. Ali imajo otroci na slikah, v filmu … iste pravice kot vi? Katere njihove pravice so kršene? Kaj je povzročilo kršenje pravic? Kako bi lahko kršenje pravic preprečili? Kaj bi lahko naredili ljudje v bogatejšem delu sveta? Odgovori niso preprosti niti enoznačni, spodbujamo pa učence, da o tem razmišljajo. Na politični karti sveta v atla-su in na globus poiščemo pokrajine, od koder so primeri.

3 UČBENIK

4 Učenci v zvezke naredijo miselni vzorec s ključnim geslom »kršenje otrokovih pravic«. Druge ključ-ne besede poiščejo v učbeniku (revščina, vojna, lakota, delo otrok, brezdomci).

5 DELOVNI ZVEZEK 2 , 3

6 Učenci teden dni spremljajo dnevne časopise v šoli in doma ter informativne oddaje. Novice, ki pripovedujejo o kršenju človekovih ali otrokovih pravic ter o organizacijah, ki otrokom pomagajo, zapisujejo ali izrezujejo. V razredu nastaja plakat o kršenju otrokovih pravicah. Ob vsaki novici pogle-damo tudi na globus in na karto sveta v atlasu, kje je država, od koder prihaja novica.

7 Učencem preberemo odlomke iz Bevkovih povesti za otroke, ki prikazujejo kršenje pravic otrok v preteklosti. Pogovor. Ali so imeli otroci v preteklosti iste pravice kot danes? Sprejmemo razmišljanja

76

učencev, nato pa razložimo, da pravice niso vezane na čas ali kraj, pripadajo vsem ljudem v vseh časih, vendar jih ljudje še niso priznavali vsem. Revnim, ženskam, otrokom so le počasi priznavali pravice, ki so si jih bogati lastili že veliko prej. Zato je deklaracija o človekovih pravicah tako pomembna.

8 Učence spodbujamo k branju knjig in gledanju filmov (Pastirci, Erazem in potepuh, Oliver Twist …) o življenju otrok v preteklosti. O filmih, knjigah naj pripovedujejo ali jih kako drugače predstavijo. Morda si skupaj ogledamo ustrezen odlomek v filmu Pastirci.

učbenik& 48–49

Učenci pregledajo fotografije in podnapise ter povzetek. Nato preberejo besedilo. O vsakem odstav-ku se pogovorimo.

delovni zvezek& 36–37

1 Učenci najprej samostojno preberejo oba odlomka in odgovorijo na vprašanja. Nato odlomka glasno preberemo in se pogovorimo. Na globusu pokažemo, kje je Pakistan, učenci pa ga poiščejo tudi na karti sveta v atlasu.

2 Učence spomnimo na vse pravice, ki jih imajo otroci.

3 Če bodo imeli učenci težave pri odgovarjanju, naj se spomnijo, prelistajo v učbeniku, temo Ustraho-vanje in nasilneži ter razmislijo in dodajo še druge primere.

sprotno spremljanje učencevdelo z besedilom, miselni vzorec, iskanje po časopisih, spletu, izražanje stališč …

pripomočkiodlomki iz dnevno informativnih oddaj, članki, fotografije iz časopisov, revij …mladinski film Pastirciatlas za učence, globus, stenski časovni trak

literaturaZa učence:Zbirka Ne pozabite nas!, Učila, Tržič, 1997, knjige Prihajam iz Bosne, Prihajam iz Indije, Prihajam

iz Kitajske … (otrokom predstavljajo zgodovino, kulturo in način življenja begunskih otrok z vsega sveta).

Bevk France: Pastirci, Pestrna, Tatič, Tonček, Grivarjevi otroci (več izdaj)Prežihov Voranc: Levi Devžej (več izdaj)Infodrom: Otroško delo v Tanzaniji, https://www.youtube.com/watch?v=6cu7oDIHA1Y (avgust 2015)Infodrom: Otroci na plantažah tobaka, https://www.youtube.com/watch?v=SzsvBymUmtU&index=242&list=UU_WMNJS9cir7zOzDjhewdXA

(avgust 2015)Infodrom: Poroke otrok kršijo otrokove pravice, https://www.youtube.com/watch?v=M2HPOYwHfm8

(avgust 2015)

Za učitelja: http://www.unmultimedia.org/photo/gallery.jsp?query=subject%3A%22Children+of+the+World%22

(avgust 2015) – Združeni narodi, fotografije »Children of the World«

77

http://www.varuh­rs.si/otroci­mladi/o­otrokovih­pravicah/varstvo­otrokovih­pravic (avgust 2015) – spletna stran Varuha človekovih pravic

http://sola.amnesty.si (avgust 2015) – spletna stran Amnesty International: predlogi učnih ur, delavnic za različne teme s področja človekovih pravic, priročniki, filmi

78

Učno temo lahko razdelimo v tri sklope: a) spoznavanje lege domačega kraja – z letalsko fotografijo,

načrtom domačega kraja in opazovanjem z razgledne točke;

b) spoznavanje storitvenih in gospodarskih dejavnosti ter namembnosti posameznih delov domačega kraja – s kartiranjem;

c) skrb za okolje in urejanje skupnega življenja v domačem kraju – z aktivnim vključevanjem učencev v krajevno (četrtno) skupnost.

Pri vseh sklopih uresničujemo tudi cilje s področja dejav-nosti. Ker učenci te spretnosti razvijajo že vse šolsko leto, jih lahko v zadnjem ocenjevalnem obdobju tudi ocenimo. Opisni oceni doseganja standarda priredimo ustrezno šte-vilsko oceno.

UČNI CILJI

Učenci:– se orientirajo na različnih skicah, kartah, zemljevidih

(domači kraj/domača pokrajina),– znajo brati podatke (besedni, količinski, simbolični

podatki), – uporabljajo kartiranje kot metodo shranjevanja in prika-

za prostorskih podatkov,– poznajo naravne osnove za nastanek in razvoj domačega

kraja za življenje ljudi,– spoznajo gospodarske in druge dejavnosti, različne po klice, – razumejo vlogo posameznika v skupnosti pri skrbi za

urejenost domačega kraja,– vrednotijo urejenost domačega kraja z vidika različnih po -

treb ljudi, varovanja okolja ter naravne in kulturne dediščine.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:– orientirati se v načrtih, skicah in z zemljevidi domačega kraja/domače pokrajine,– uporabiti strategije za spoznavanje domačega kraja/pokrajin (npr. orientacija, terensko delo, raziskovanje, delo z različ-

nimi zemljevidi, uporaba informacijske tehnologije),– opisati nekatere značilnosti domačega kraja,– samostojno načrtovati dejavnosti za dosego cilja,– predlagati, poiskati in uporabiti različne vire za pridobivanje podatkov,– zbirati podatke: z neposrednim in natančnim opazovanjem, z uporabo preprostih raziskovalnih metod, z uporabo pri-

pomočkov in informacijske tehnologije idr.,– zapisati, urediti in predstaviti zbrane podatke (samostojno, v skupini, ustno, pisno, slikovno, grafično idr., na primer s

plakatom, razstavo, dramatizacijo, z igro vlog predstavi neko situacijo, svoj pogled, stališče idr.),– razložiti, utemeljiti, kritično presojati in vrednotiti podatke, sklepe, vire,– prepoznati učinkovitost uporabljenih dejavnosti pri raziskovanju, ugotoviti, kaj je bilo učinkovito.

Osnovne metode dela, preverjanje in ocenjevanjeZa obravnavo vseh treh sklopov te učne teme je zelo ustrezna metoda terensko delo. Ker potrebujemo za delo na prostem veliko časa, lahko dejavnosti združimo in izvedemo v dveh sklopih. Predlagam delo na razgledni točki z dobrim pogledom na domači kraj, kjer sta dobro vidna lega kraja in členitev naselja. Ob tem učenci ponovijo znanje o orientaciji in kartogra-fiji (ptičji pogled, tloris). Učence z vprašanji vodimo v prostorsko razmišljanje in predvidevanje prostorskega razvoja v prihodnje, npr. če bi bil gradbenik, urbanist, gospodarstvenik, kje bi zgradil novo stanovanjsko sosesko individualnih hiš, blokov, kje bi bil po tvojem mnenju primeren prostor za širjenje gospodarstva (obrti, industrije), zakaj tam?Kartiranje namembnosti stavb v delu naselja pa lahko kombiniramo z opazovanjem komunalne urejenosti opazovanega dela naselja .Ker se učenci šele uvajajo v delo z načrtom domačega kraja, te dejavnosti še ne ocenjujemo, jo le preverjamo. Z različnimi vajami pomagamo učencem, da se znajdejo na načrtu domačega kraja, tako da do konca šolskega leta osvojijo strategijo branja načrta in takrat lahko doseganje cilja tudi ocenimo.. V tretjem sklopu učne enote je poudarek na spretnostih, povezanih z dejavnostmi, ki so posebej opredeljene v učnem mačrtu. Ker učenci te spretnosti razvijajo že vse šolsko leto, jih lahko v zadnjem ocenjevalnem obdobju tudi ocenimo. Opisni oceni doseganja standarda priredimo ustrezno številsko oceno. Primeri opisnikov in ocenjevanja spretnosti so prikazani v knjigi Družba 4. razred. Načrtovanje, poučevanje, učenje, ocenjevanje (Budna, Hus, Umek, Zabukovec, 2006.)

SKrbiMO za DOMaČi KrajSKrbiMO za DOMaČi Kraj Okvirni čas: 8 ur

79

Domači kraj na letalskih fotografijah in načrtih

SKrbiMO za DOMaČi Kraj

Glavni namen je uvesti učence v branje letalske fotografi - je (ortofoto) in načrta (zemljevida) naselja, zato da si bodo z njima lahko pomagali pri spoznavanju domačega kraja. Tema je razdeljena na podtemi. Najprej se učenci urijo v branju letalske fotografije, nato branju načrta naselja, potem ju primerjajo in ugotavljajo podobnosti ter razli - ke v sestavi in uporabnosti. Letalske fotografije in načrti krajev so prosto dostopne na spletu ( npr. http://www.geo­pedia.si) in jih lahko pripravimo, poenostavimo za učence. Kadar sami izdelamo načrt, moramo paziti, da vključimo

vse sestavine načrta: naslov, legendo z znaki, grafično meri-lo, smeri neba, datum izdelave, avtorja. Še bolje je, da imamo tiskani načrt (zemljevid) domačega kraja.. Oba izraza načrt in zemljevid domačega kraja sta ustrezna. Da ne bo preveč zmede, je morda bolje uporabljati izraz zemlje-vid. Navpične fotografije zemeljskega površja pa niso vedno posnete iz letal (letalski posnetki), pogosto so to posnetki iz satelita. Za območje Slovenije so na Geopedi-ji (ortofoto) letalski posnetki, na Google zemljevidih pa so satelitski posnetki.

cilji ▶ Urijo se v opazovanju letalske fotografije (barve, oblike, velikosti objektov in pojavov, sence)

in v orientaciji na letalski fotografiji domačega kraja.

▶ Urijo se v opazovanju načrta (legenda, namembnost stavb, prometnice, vode, geografska imena, smeri neba, grafično merilo …) in v orientaciji na načrtu domačega kraja (javne, stanovanjske, industrijske zgradbe, deli naselja).

▶ Razčlenijo naselje po prevladujoči namembnosti posameznih delov (ob pomoči letalske fotografije in načrta kraja).

ključne besedeletalska, satelitska fotografija, načrt, zemljevid

predlogi za poukLetalske fotografije

1 Delo z letalskimi fotografijami domačega kraja:– Opazovanje letalske fotografije domačega kraja ali vsaj šolske okolice na računalniku ali tiskano na

papirju. Če je mogoče, položimo fotografijo na vodoravno podlago, da nanjo gledamo navpično navzdol, tako kot je bila posneta. Po krajšem skupnem ogledu je najbolje, da učencem pripravimo naloge za samostojno delo s fotografijo domačega kraja.

– Opisovanje in prepoznavanje objektov, površin. Pozorni smo na to, kaj najprej pritegne pozornost učencev. Povedo naj, s čim si pomagajo pri prepoznavanju. Nato usmerimo njihovo pozornost na barve, oblike, velikostna razmerja, sence.

– Orientacija fotografije: nanjo narišemo vetrovnico z označenimi smermi neba ter konkretnimi orientacijskimi točkami (npr. smeri proti bližnjim vzpetinam, naseljem …). Če je na fotografiji tekoča voda, označimo smer toka.

– Na osnovi smeri sence lahko učenci sklepajo, kdaj približno je bila fotografija posneta (dopoldne, opoldne, popoldne …).

– Opis lege naselja oz. njegovega dela.

80

– Analiziranje naselja: kako se razlikujejo posamezni deli naselja glede na starost, glede na namemb-nost (kje so različne dejavnosti, kje stanovanjski deli, ali se to vidi na fotografiji …).

– Delo v parih: učenca sedita s hrbti skupaj, ne vidita premikanja svinčnika (figurice) po fotografiji. En učenec premika svinčnik in opisuje pot (smer, razdalje, orientacijske točke …), drugi po opisu premika svinčnik; na koncu pogledata, ali sta prišla do iste točke.

2 UČBENIK Delo s fotografijo v učbeniku. Ogled fotografije Škofje Loke, nato primerjava z letalsko fotografijo

domačega kraja.

3 DELOVNI ZVEZEK 1

Načrti in zemljevidi4 Delo z načrtom (zemljevidom) domačega kraja:

– Opazovanje in pogovor o vseh sestavinah načrta (zemljevida): naslov, legenda, merilo, smeri neba, datum, avtor.

– Prosto opazovanje načrta domačega kraja, prepoznavanje šole, domače hiše, drugih značilnih stavb (dejavnosti), prometnic, predelov, vode, rabe zemlje …

– Opis lege naselja oz. njegovega dela.– Analiziranje načrta: kako se razlikujejo posamezni deli naselja glede na starost, glede na namemb-

nost (kje so različne dejavnosti, kje stanovanjski deli, ali se to vidi na fotografiji …).– Ocenjevanje razdalj z grafičnim merilom.– Primerjanje načrta z letalsko fotografijo domačega kraja. Ugotovijo, kaj imata skupnega, podobne-

ga, v čem se razlikujeta. Primerjajo merilo: kaj je bolj, manj pomanjšano.– Delo v parih: učenca sedita s hrbti skupaj, ne vidita premikanja svinčnika (figurice) po načrtu. En

učenec premika svinčnik in opisuje pot (smer, razdalje, orientacijske točke …), drugi po opisu premika svinčnik; na koncu pogledata, ali sta prišla do ste točke.

5 UČBENIK str. 52, 53. Primerjanje domačega kraja s Škocjanom ob načrtih: velikost, oblika naselja, vrsta naselja (vas, mesto),

število, vrsta zgradb (javna, industrijska, gospodarska poslopja), prometnice, vode. Primerjanje načr-tov: merilo, znaki, smeri …

6 DELOVNI ZVEZEK 2

Po pregledu odgovorov se pogovorimo o prednostih in slabostih prikaza naselja z letalsko fotografi-jo in z načrtom (zemljevidom) in kdaj je kateri prikaz primernejši.

učbenik& 50–53

Letalske fotografijeHiter pregled podteme – naslov, fotografije, poudarjen tisk, zaključek.Natančno opazovanje fotografije Škofje Loke in njenih delov: grajeni/negrajeni objekti, pojavi; pre-mični/nepremični objekti, prevladujoče barve, značilne oblike (linije – poti, tekoče vode; površine – obdelovalne, pozidane), primerjava velikosti, opazovanje senc. Fotografija je bila posneta 2. junija ob 10.35.Branje besedila, nato pogovor o legi in zgradbi Škofje Loke. Učenci opišejo lego starega mestnega jedra glede na tekoče vode, ceste, smeri neba (na tej fotografiji je sever zgoraj), lego gradu.

Načrti in zemljevidiUčenci si ogledajo načrt Škocjana. Opišejo sestavine načrta in značilnosti naselja. Preberejo besedilo. Opis naselja primerjajo z načrtom.Opišejo fotografijo naselja in jo primerjajo z načrtom. Poskušajo ugotoviti, od kod je bila fotografija posneta in približno območje pokažejo na načrtu.

81

delovni zvezek& 38–39

1 Do vseh odgovorov učenci pridejo z opazovanjem. Pri nekaterih vprašanjih so lahko odgovori raz-lični (npr. b, č – drugo vprašanje, e, f ).

2 Učenci naredijo nalogo samostojno, o ugotovitvah se pogovorimo. Nadaljujemo pogovor o pred-nostih in slabostih posameznega prikaza.

sprotno spremljanje učencevbranje letalske fotografije (prepoznavanje podrobnosti, orientacija na fotografiji domačega kraja, sistematičnost opazovanja),branje načrta naselja, najbolje, domačega kraja (orientacija na načrtu, branje znakov, določanje – opi-sovanje lege naselja, opisovanje delov naselja …).

pripomočkinatisnjena letalska fotografija domačega kraja (boljša je večja in barvna) načrt domačega kraja

literaturaMaja Umek: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 2001.Meta Budnar, Vlasta Hus, Maja Umek, Marjeta Zabukovec: Družba 4. Razred. Načrtovanje,

poučevanje, učenje, ocenjevanje. Zavod Republike Slovenije za Šolstvo, Ljubljana, 2006.http://www.geopedia.si (avgust 2015) – Geopediahttps://www.google.si/maps (avgust 2015) – google zemljevidi Slovenije in sveta

82

SKrbiMO za DOMaČi Kraj

Lega domačega krajaUčenci ponovijo in poglobijo pojme, s katerimi označujemo geografske sestavine pokrajine in so jih spoznali v prvem tri-letju, predvsem pa se učijo opisovati relativno lego v pokraji-ni. To je opisovanje lege glede na medsebojno lego pokrajin-skih značilnosti – lega naselja glede na smer reke, glede na

površje, prometnice, naselja, gozd ... Pri tem ponovijo in upo-rabljajo glavne in stranske smeri neba. Od učnih metod je najprimernejše delo na terenu v kombinaciji z modeliranjem v peskovniku ali z različnimi materiali na terenu. Večini učen-cev bo pomagalo tudi delo z načrtom in letalsko fotografijo.

cilji ▶ Opišejo obliko in lego naselja glede na relief, prometnice, vode. ▶ Razložijo in s primeri ponazorijo pojme prisojna, osojna lega naselja. ▶ Določijo levi in desni breg vodotoka. ▶ Opišejo lego z uporabo smeri neba.

ključne besedelega, prisojna, osojna, površje, prometnice, vode, levi in desni breg

predlogi za pouk1 UČBENIK

2 Učenci v peskovniku oblikujejo posamezne lege: prisojna/osojna lega na vzpetini (namesto Sonca uporabimo baterijsko svetilko), vznožje, pobočje, vrh vzpetine …

3 DELOVNI ZVEZEK 1

4 Terensko delo, orientacija na razgledni točki s pogledom na domači kraj: – Na razgledni točki učenci s kompasom ali uro določijo smeri neba. Narišejo ali samo orientirajo

vetrovnico (priloga 2).– Opišejo vidne značilnosti pokrajine – površje, vode, naselja, prometnice, rabo tal…– Opišejo lego domačega kraja. Opisovanje lege vadijo na drugih vidnih naseljih, objektih ali pokra-

jinskih značilnostih. Primer: učenci v parih drug drugemu opisujejo lego nečesa, drugi pa mora ugotoviti, kaj je tam.

– Imenujejo posamezne dele domačega kraja in opišejo njegove značilnosti ter to, po čem se razli-kuje od drugih delov (njihovo pozornost usmerimo v starost, velikost, obliko, razporeditev, namembnost zgradb, gostoto zazidave, širino, usmerjenost cest, ulic, trgov, zelene površine …).

– S kompasom orientirajo letalsko fotografijo in načrt domačega kraja.– Ogledajo si letalsko fotografijo in načrt domačega kraja in prepoznavajo posamezne sestavine v

naravi.– Fotografirajo/posnamejo film domačega kraja, posameznih delov in lege z razgledne točke. Posa-

mezne slike, prizore opišejo, poiščejo na zemljevidu…– Modelirajo lego domačega naselja. Pri tem uporabijo naravne materiale (kamne, travo, vejice,

prst …), lahko dodajo še vrvice različnih barv za vode, ceste, železnico …– DELOVNI ZVEZEK 2

5 Ob tekoči vodi učenci ugotovijo smer toka. Demonstriramo postopek določanja levega in desnega brega. Postopek učenci ponovijo na drugem bregu. Če v našem kraju ni tekoče vode, postopek demonstriramo ob modelu. Na tleh učilnice npr. s pleskarskim trakom označimo tekočo vodo in

83

smer toka. Postopek demonstriramo. Učenci lahko postopek utrdijo ob modelu (npr. peskovniku, na papirju narisani reki …), pri čemer uporabijo figurice ljudi ali živali.

učbenik& 54–55

Učenci si ogledajo veliko risbo, preberejo zapise na njej in jih razložijo. Prikazane lege ponazorijo v peskovniku.Tiho preberejo besedilo in s svinčnikom podčrtajo ključne besede. Naredijo miselni vzorec.

delovni zvezek& 40–42

1 Lego lahko opišejo na različne načine. Po samostojnem delu pregledamo opise in v pogovoru doda-mo še druge možnosti. Primer: naselje 2 leži na ravnini, ki je dno široke doline ali morda kotline, vzhodno od naselja 4, severno od avtoceste, na levem bregu reke, v bližini mosta …

2 Naloga ima lahko različne namene: z njo ugotovimo prostorske predstave učencev, lahko jim poma-ga pri izdelovanju miselnega vzorca ali pri opazovanju na terenu.

sprotno spremljanje učencevprostorske predstave o domačem kraju in njegovi okoliciorientacija na terenu, določanje smeri neba s kompasom, urobranje načrta in letalske fotografije domačega kraja

pripomočkipeskovnik, letalska fotografija domačega kraja, načrt domačega kraja, raznobarvne niti (npr. volnene), kompasi (vsaj eden na dva učenca), ura s kazalci, vetrovnica, fotografski aparat

literaturaZa učence:Marjeta Zorec, Marjetka Lužovec, Franci Nemec: Zbirka Slovenski kraji (Iz kotline do ravnine,

Med sončne gorice, S Krasa do morja, Iz rovt pod Alpski svet), Karantanija, Ljubljana, 2002, 2003.

Za učitelje:krajevne monografijeKrajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.Primer prikaza domačega kraja s filmom posnetim iz avtomobila. Šentrupert, https://www.youtube.com/watch?v=1rPufnGOg4s (avgust 2015)

84

SKrbiMO za DOMaČi Kraj

Dejavnosti v domačem krajuSodobni način življenja ne bi bil mogoč brez številnih dejav-nosti. Delitev dejavnosti je več. Najbolj enostavna je delitev na storitvene in proizvodne dejavnosti. Največ ljudi je zapo-slenih v storitvenih dejavnostih. Leta 2013 je vsak peti zapo-sleni delal v trgovini in vsak tretji v drugih storitvenih dejav-nostih. Zaposleni v storitvenih dejavnostih v najširšem pomenu skrbijo za nemoteno oskrbo ljudi, njihovih domov, krajev ter za delovanje drugih dejavnosti. V proizvodnih dejavnostih (kot so kmetijstvo, rudarstvo, industrija…) dela v Sloveniji le še dobra petina ljudi. Večja naselja imajo več storitvenih dejavnosti kot manjša. Največ jih je v središčnih

krajih, v občini je to predvsem občinsko središče. Nekatere storitve moramo plačevati neposredno (frizerja, pošto ...), za najpomembnejše (osnovno zdravstvo, šolstvo …) pa država zbere denar z različnimi davki in obveznimi prispev-ki. Te storitve so plačane iz državnega ali občinskega prora-čuna in jih opravljajo t. i. ustanove.

Učna enota je bolj usmerjena v spoznavanje storitvenih dejavnosti v domačem kraju, lahko pa jo povežemo s temo Gospodarske dejavnosti (učbenik str. 68–71) in obravna-vamo vse dejavnosti hkrati.

cilji ▶ Spoznavajo najpomembnejše storitvene dejavnosti v domačem kraju in postopek kartiranja.

▶ Naštejejo storitvene dejavnosti in ustanove ter opredelijo njihov pomen.

▶ Rišejo, berejo preproste karte domačega kraja ali njegovega dela z označenimi storitvenimi dejavnostmi.

ključne besedestoritvene dejavnosti, ustanove, kartiranje

predlogi za pouk1 Ogled fotografij stavb v domačem kraju, kjer so storitve. Prepoznavanje, opisovanje dejavnosti, ugo-

tavljanje lege stavb.

2 K fotografijam dodamo listke z zapisanimi dejavnostmi, ki jih morda v domačem kraju ni ali ni mamo njihove fotografije. Učenci dejavnosti razvrščajo po svoji presoji: npr. uporabljajo jih otroci/odrasli, so/niso v domačem kraju; urejajo jih lahko po sorodnostih (panogah) – npr. skr-bijo za zdravje, za izobraževanje, za kulturo, za prenos denarja, sporočil, za promet, oskrbujejo z dobrina mi ...

3 UČBENIK 4 . Kartiranje na terenu. Izberemo manjši del naselja, kjer so storitve bolj zgoščene. Pripravimo kopije načrta opazovanega predela. Na načrtu na terenu najprej označimo stojišče in pomagamo učencem prepoznati smer na karti, v katero se gibljemo. Učenci sproti vrisujejo dejavno-sti, lahko fotografirajo stavbe … Če je veliko storitev, potem je najbolje, da jih učenci na karti ozna-čujejo s številkami in v legendi zapišejo, kaj številka pomeni. Če je dejavnosti manj, si lahko zanje izberejo znake. S posploševanjem (npr. trgovina, zdravstvo, šolstvo, uprava, bančništvo, servisi …) imajo nekateri učenci še težave, zato lahko navodila diferenciramo.

4 Pregled izdelkov in pogovor o razmestitvi dejavnosti: katere so bile v kartiranem delu naselja, ali so dobro dostopne, je v bližini javni prevoz, je v okolici dovolj parkirnih mest, kako pogosto ljudje upo-rabljajo te dejavnosti (navežemo na domačo nalogo – delovni zvezek, naloga 7), katere dejavnosti bi še spadale tja. Vrednotijo, ali je ta del naselja dobro urejen (prometno: pločniki, prehodi …; prilago-jen invalidom …), ali je prijeten za bivanje (iščejo razloge za, proti).

5 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 3 , 4 (naredijo učenci doma)

85

učbenik& 56–57

Učenci preberejo naslov in povzetek ter si ogledajo risbe. Pogovor ob risbi storitev v mestu. Katera od njih je tudi v domačem kraju? Kje se nahaja? Katere so še poleg prikazanih? Katere so namenjene predvsem prebivalcem tega naselja, katere pa tudi ljudem od drugod?Skica namembnosti stavb v Poljanah nad Škofjo Loko. Učenci opišejo kaj prikazuje, kaj menijo, kako je nastala.Preberejo besedilo. Povedo, kaj pomeni kartirati.

delovni zvezek& 42–43

1 Učenci imenujejo del ali opišejo lego. Lokacijski razlogi so lahko različni: morda so bile tam prve storitve, novejše so se pridružile; dobro je, da so nekatere blizu (zdravstveni dom – lekarna, dijaški dom – šola – vrtec – glasbena šola – kopirnica, banka – pošta – različne trgovine – čistilnica – kavar-ne …).

2 Podatke lahko iščejo tudi v telefonskem imeniku, na spletu, telefonirajo na občino, v župnišče ...

3 Ker je malo prostora za zapis, lahko učenci drug drugemu pripovedujejo, v delovni zvezek pa si samo s ključnimi besedami zapišejo zaporedje dejavnosti, ki so jih izvajali.

4 Izpolnjeni del preglednice učenci berejo in komentirajo v šoli. Doma anketirajo družinske člane in izpolnijo prazni del preglednice.

sprotno spremljanje učenceviskanje številk v telefonskem imeniku, podatkov na spletuuporaba karte na terenu (orientacija karte, prepoznavanje svojega stojišča, smeri gibanja na karti)

pripomočkitelefonski imeniknačrt kraja, fotografije stavb, kjer so ustanove in druge storitvene dejavnostilistki z zapisi različnih dejavnosti

literaturaotroške enciklopedijehttp://www.prostovoljstvo.org (avgust 2015)Infodrom: Delo prostovoljnih gasilcev, https://www.youtube.com/watch?v=HLFchoyfjP0 (avgust 2015)

86

SKrbiMO za DOMaČi Kraj

urejanje skupnega življenjaŽivljenje v domačem kraju bo prijetno, če bomo zanj skr-beli vsi krajani. Različne skupine ljudi imajo različne potre-be in želje po urejanju kraja in prav je, da so pri odločitvah upoštevani vsi, tudi otroci, mladostniki, ostareli, invalidi … Svoje potrebe lahko neposredno uveljavljamo tako v krajev-nih (mestnih, četrtnih) skupnostih kakor tudi v stanovanj-skih skupnostih večstanovanjskih hiš. Razložimo pojem demokracija in demokratično organizacijo naše države, ki se seveda kaže tudi v lokalnih skupnostih.

Tema je zelo primerna za projektno delo: vedno je aktualna, učenci lahko izražajo svoje želje ter jih sporočajo širši oko-lici, sodelujejo v krajevnem dogajanju … Tudi učenci so krajani in imajo svoje potrebe, na katere naj čim bolj aktivno opozorijo odrasle. Ob tem neposredno spoznavajo delova-nje krajevne skupnosti in pridobivajo znanje in spretnosti aktivnega državljana.

cilji ▶ Poznajo organiziranost slovenske države s poudarkom na demokraciji (čeprav je cilj zapisan

za 5. Razred, je tudi ta tema poveza z njim). ▶ Vrednotijo urejenost naselja glede na potrebe različnih skupin krajanov, čistočo in urejenost

okolice ter posledice posegov v okolje. ▶ Spoznavajo komunalne dejavnosti, vlogo posameznika v prizadevanju za urejenost naselja

in to, da imajo tudi otroci pravico javno izražati svoje želje glede ureditve kraja.

ključne besedeurejenost domačega kraja, javne površine, komunalne službe, različne potrebe krajanov

predlogi za pouk 1 Ogled različnih številk krajevnega glasila in pogovor o njegovi vsebini, namenu, izpostavimo vlogo

izražanja mnenj krajanov, opozarjanja na dobro ali slabo komunalno urejenost.

2 Ogled fotografij urejenih ali neurejenih javnih površin v domačem kraju. Pogovor o težavah, ki jih neurejenost povzroča ljudem (otrokom, invalidom na vozičkih, odraslim z otroškimi vozički, starej - šim …).

3 UČBENIK: delo s slikovnim gradivom

4 Delo na prostem. Ogled šolske okolice, rešitev naloge 2 v DELOVNEM ZVEZKU. Učenci bodo še bolj motivirani za delo in lažje se bodo vživeli v potrebe drugih skupin krajanov, če bomo imeli s sabo otroški voziček in/ali invalidski voziček, morda tudi kolo, ki ga vodijo kot pešci. Vendar moramo pri tem še bolj paziti na njihovo varnost v prometu. Pri delu na prostem lahko na manjšem območju uporabimo tudi povečan načrt (ulice, trga), v katerega učenci vrisujejo komunalne objekte ali neure-jena območja.

5 Ogled filma (Infodrom: Radlje ob Dravi postalo otrokom prijazno mesto) in dogovor, kako bodo tudi oni sporočili županu/-nji svoje predloge.

6 Učenci napišejo pismo županu ali/in v krajevno glasilo, v katerem opozorijo na neurejene in nevarne točke in sporočajo predloge za otrokom prijaznejšo ureditev kraja. Svoja opozorila lahko dokumen-tirajo s fotografijami, risbami in predloge prikažejo tudi slikovno ali na karti.

7 Uvedemo pojem demokracija in na razložimo pomen aktivnega državljana, kar so s pismom županu tudi oni postali.

87

8 UČBENIK: delo z besedilom

9 DELOVNI ZVEZEK 1

učbenik& 58–59

Učenci preletijo temo in ugotovijo, o čem pripoveduje. Nato opazujejo slikovno gradivo. Ob fo tografijah se pogovorimo o organiziranem odvozu smeti. Pri risbi usmerimo opazovanje v ure - di tev javnih in zasebnih površin ter ravnanje krajanov: prometna ureditev (oznake na cestišču, grbina, pločnik, kolesarska steza, semafor, avtobusno postajališče, parkirišče), razsvetljava, hidrant, klop, koši za odpadke, otroško igrišče, prostor za plakate; urejanje okolice doma, cvetje na oknih, čiščenje za domačimi ljubljenci, uporaba košev za odpadke, ustrezna uporaba igral na otroškem igrišču …

Besedilo preberejo glasno po odstavkih. Pri vsakem se pogovorimo in razložimo manj znane besede: javne površine, komunale službe, mestne, četrtne, vaške skupnosti. Razložimo tisto skupnost, ki jo imamo v domačem kraju. V skupnostih se krajani dogovarjajo, kako bodo domači kraj bolje uredili. Občine pa so večja območja, vključujejo veliko krajev. Tudi njihova naloga je, da skrbijo za skupne zadeve ljudi (vrtce, šole, vodovod, odpadke, promet …).

V razgovoru poudarimo, da imamo krajani različne potrebe in želje glede ureditve kraja. Učenci naj pripovedujejo, kaj si oni želijo imeti v domačem kraju in kako bi uredili javne površine.

delovni zvezek& 43–44

1 Učence razdelimo v nekoliko večje skupine (6–8 učencev). Prvi del naloge (a) naredi vsak uče nec sam. Nato se morajo v skupini uskladiti in sestaviti skupen predlog. Vsaka skupina naj določi vodjo razgovora, ki mora skrbeti, da pridejo vsi do besede, ter pripeljati do skupnega dogovora. Učence spodbudimo, da zagovarjajo svoj predlog in poskusijo druge prepričati o njegovi koristnosti, vendar jih obenem opozorimo, naj tudi prisluhnejo drugim in naj bodo pripravljeni na skupni dogovor. Učenci naj svoje predloge utemeljijo – zakaj bi bilo dobro to najprej urediti in komu bi najbolj koristilo.

Najuspešnejše bo delo tiste skupine, kjer bodo vsi člani imeli občutek, da je bilo njihovo mnenje vsaj delno upoštevano.

Po zaključeni dejavnosti vsaka skupina predstavi svoj predlog. Pogovorimo se o podobnosti te nalo-ge z delom izvoljenih predstavnikov krajanov v občinskih svetih, zborih krajevne skupnosti …

2 Najbolje je narediti nalogo na prostem v okolici šole. Učenci najmanj opazijo ureditev odtoka me teorne vode. Ogledamo si odtoke tako na šolskem dvorišču kakor v okolici in se pogovorimo, kam vodijo odtoki in kam odteče ali pronica voda, če ni urejenih odtokov. Pri nalogah b in c vrednotijo ureditev domačega kraja. Pri nalogi c zberemo predloge učencev in jih skupaj zapišemo ter pošljemo na krajevno skupnost ali županu, objavimo v krajevnem ali šolskem glasilu.

sprotno spremljanje učencevizražanje mnenj, sprejemanje mnenj drugih, sodelovanje, vrednotenje z vidika drugih

pripomočkifotografije komunalne opremljenosti in neurejenosti domačega kraja, otroški in invalidski voziček, načrt domačega kraja oz. njegovega dela, glasilo domače občine,računalnik s projektorjem in dostopom do spleta

88

literaturakrajevno glasilo (več številk)Aktivno državljanstvo (10:39) – risani učni film v slovenščini, https://www.youtube.com/watch?v=

Nkfb5PWU5c0 (avgust 2015)

89

DOMaČa POKrajina Okvirni čas: 12 ur

V učni temi je domača pokrajina opredeljena prostorsko. Učenci spoznajo zemljevid domače pokrajine in se učijo delati z njim. Tako na znanem območju spoznavajo karto velikega merila, katere »kartografski jezik« je povsem abstrakten in za učence zelo zahteven. Zato priporočamo izdelavo poenostavljene karte domače pokrajine.

Učenci začnejo spoznavati ureditve našega skupnega življe-nja, kar povežemo z državljansko vzgojo. Na lokalni ravni spoznajo vlogo občine (tudi krajevne, mestne, četrtne skup-nosti), ki skrbijo za delovanje vrste ustanov, za infrastruktu-ro … pomembno za življenje na lokalni ravni. Za svoje delovanje dobi občina denar prek različnih dajatev (različni davki, prispevki, takse…). Goljufanje npr. z izogibanjem davkov, izdajanjem računov … je tako goljufanje vseh obča-nov in državljanov, ker se zbere manj denarja v proračunu občine in države.

Posamezne naravne sestavine spoznavajo učenci pri nara-voslovju. Tu pa je v ospredju pokrajina kot celota naravnih sestavin, ki jo ljudje neprestano prilagajamo svojim potre-bam in pri tem spreminjamo. Naši posegi v pokrajino pogo-sto niso dovolj premišljeni, zato povzročamo škodo na -ravnemu okolju in dolgoročno tudi ljudem. Poudarek tematskega sklopa je na okoljski vzgoji. Naravne osnove najprej povežemo z lego, velikostjo, funkcijo naselij, potem še z gospodarskimi dejavnostmi. Zakaj so v domači pokra-jini razvite samo nekatere? Za katere so pogoji najugodnej-ši in zakaj?

Pri temi o naseljih učenci spoznavajo različne tipe naselij v domači pokrajini in razmišljajo, zakaj so nekatera velika, druga majhna, ponekod so morda samo samotne kmetije, zakaj imajo nekatera naselja več in bolj različne funkcije kot druga, zakaj so središčna naselja nastala prav tam, zakaj v

pokrajini ni nekaterih tipov naselij,kako se bodo naselja spreminjala v prihodnosti…?

Za vsako skupnost, za vsako občino, mesto so pomembne gospodarske dejavnosti. Z davki in prispevki omogočajo delovanje občine, ljudem nudijo zaposlitev, z izdelki, pridel-ki pa ustvarjajo dobrine, ki so pomembne za naš način življe-nja. Nekatere gospodarske dejavnosti so bolj odvisne od naravnih pogojev, druge bolj od družbenih (prometne povezave, delovna sila, zgodovinski razvoj …). Najprej pa morajo učenci spoznati čim več gospodarskih dejavnosti, s poudarkom na domači pokrajini, različne poklice, ki jih opravljajo zaposleni, različne izdelke, pridelke …

Ta tematski sklop je za učence precej zahteven. Veliko je no -vih pojmov in precej je abstraktnih. Zato smo še posebej pozorni na sistematičen razvoj pojmov. Kjer je le mogoče, izberemo induktivni pristop, od konkretnih primerov k po -splošitvam. Omogočimo več pozitivnih primerov, ne poza-bimo pa tudi na negativne. Posplošitve naj naredijo učenci.

UČNI CILJI

Učenci:– spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief,

vode, prst,podnebje, kamnine, tla, rudnine),– opišejo nekatere značilnosti in razlike med naselji v

domači pokrajini (občinsko središče, mesto, vas idr.),– spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači

pokrajini,– vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave, – spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/

domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo.

STANDARDI ZNANJA

Učenec: – se orientira v načrtih, skicah in z zemljevidi domačega kraja/domače pokrajine,– zna uporabiti strategije za spoznavanje domačega kraja/pokrajin (npr. orientacija, terensko delo, raziskovanje, delo z

različnimi zemljevidi, uporaba informacijske tehnologije),– zna opisati nekaj naravnih, družbenih in kulturnih značilnosti domače pokrajine,– zna ob primeru razložiti vpliv človeka na spreminjanje narave,– ob primeru vrednoti človekove posege v okolje z vidika trajnostnega razvoja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine.

90

DOMaČa POKrajina

Kaj je domača pokrajinaUčenci spoznajo zemljevid domače pokrajine in se učijo delati z njim. Tako na znanem območju spoznavajo karto velikega merila, katere »kartografski jezik« je povsem abstrakten in za učence zelo zahteven. Zato priporočamo izdelavo poenostavljene karte domače pokrajine. Domačo pokrajine ne enačimo povsem z občino, ampak s pokrajino, ki jo učenci poznajo in lahko sega tudi v sosednje občine. Pri tem imenujemo vzpetine in vrhove, ki se vidijo z bližnje okolice, središčna naselja, ki ji pogosto obiskujejo. Branje zemljevida pomeni, da dajemo geografskim informacijam, ki so prikazane na zemljevidu, pomen z vizualizacijo le-teh ob upoštevanju perspektive, smeri in merila. To vključuje tudi razumevanje enkratnosti kartografskih znakov, ki nima-jo stalnega pomena, ampak so definirani v legendi vsakega zemljevida.

Zemljevid je ponazorilo na dveh ravneh. Na holistični ravni razume otrok odnos med prostorom in njegovo simbolično predstavitvijo celovito, npr. globus prepozna kot model Zemlje ali zemljevid kot risbo pokrajine. Na ravni posa-meznih sestavin pa razume otrok odnos med predstavljeni-mi sestavinami pokrajine v naravi in njihovo predstavitvijo (znaki) na zemljevidu. Otrokovo razumevanje zemljevida je povezano z njegovo sposobnostjo razumevanja procesov nastajanja zemljevida, sposobnostjo abstrakcije, generaliza-cije in simbolizacije. Ker so med učenci 4. razreda razlike v sposobnostih precejšnje, eni so še na konkretni stopnji kognitivnega razvoja, drugi že na abstraktni, se to kaže tudi pri kartografskem opismenjevanju. Razlike mora učitelj upoštevati ter z diferenciacijo pouka omogočiti optimalen razvoj vseh učencev.

V tej učni enoti uvedemo tudi pojem občina in predstavimo obseg domače občine.Ljudje živimo v (družbenih) skupnostih. Občina je najmanj-ša samoupravna enota. Pomeni določeno prostorsko ob -moč je in prebivalce tega območja, ki jih povezujejo skupne

zadeve, kot so uporaba infrastrukture (ceste, vodovod, kana-lizacija, električno in telefonsko omrežje, odvoz odpadkov, mestni promet …), uporaba vrtcev, osnovnih, srednjih, glasbenih šol, zdravstvenih domov, kulturnih ustanov (knjiž-nica, kulturni dom, muzej …). Občina ureja rabo prostora (prostorsko načrtovanje, izdajanje dovoljenj za gradnjo, varovanje kulturne in naravne dediščine), spodbuja in ureja gospodarske dejavnosti (npr. obratovalni čas lokalov), skrbi za družbeno pomoč ljudem, ki pomoč najbolj potrebujejo (bolni, ostareli, brezposelni ...).

Občino vodi in predstavlja župan, najpomembnejše odlo-čitve pa sprejema občinski svet. Župana in občinski svet izberejo občani na volitvah. Občine imajo tudi občinske urade, kjer so zaposleni strokovnjaki za posamezna področja delovanja. Da lahko občine (podobno tudi država) deluje-jo, je potrebno zbrati precej denarja. Denar v občinski (podobno tudi državni) proračun je zbere z davki, prispev-ki, taksami …, ki jih plačujemo na različne načine npr. pri plačilu računa v trgovini, pri frizerju. Goljufanje npr. z izo-gibanjem davkov, izdajanjem računov ipd. je tako goljufanje vseh občanov in državljanov. Ker se zbere manj denarja v proračunu občine (države), je manj denarja za socialno pomoč, za vrtce, šole, ceste, ureditev naselij, otroška igrišča idr. in tako smo vsi na slabšem. In ker je zbrani denar denar skupnosti (vseh občanov), je pravica občanov, da skrbno nadzorujejo, kako se porabi. Z volitvami pa vsake 4 leta izbe-remo ljudi, ki urejajo naše skupne zadeve.

Delovanje občine je učencem tuje, zato je to šele uvajanje v tematiko. Bliže pa so učencem pojmi: občina kot stavba, župan in morda volitve župana, če so bile v tem ali preteklem letu volitve. Verjetno poznajo občinsko glasilo, morda občinski praznik. Zaželeno bi bilo, da bi učenci obiskali občino, njene urade in bi jim župan ali kdo drug iz občin-skega urada v pogovoru pojasnil, s čim se ukvarjajo. To je v manjših občinah laže izvedljivo.

cilji ▶ Znajo opredeliti domačo pokrajino prostorsko, funkcionalno. ▶ Znajo opisati, kje poteka življenje njihove družine. ▶ Spoznajo oblike združevanja in sodelovanja med ljudmi v skupnosti (občina, krajevne, vaške,

četrtne skupnosti). ▶ Znajo opisati nekaj značilnosti (površje, vode, podnebje, raba tal, naselja, prometne poti,

gozdarstvo) domače pokrajine. ▶ Znajo na zemljevidu poiskati domači kraj, sosednja naselja in meje občine. ▶ Ponovijo sestavine zemljevida (načrta). ▶ Vadijo branje znanih sestavin zemlevida na zemjevidu domače pokrajine.

91

ključne besededomača pokrajina, značilnosti pokrajine, občina, župan, krajevna, vaška, četrtna skupnost, pravica in dolžnost sodelovati v skupnosti

ključna vprašanjaKaj je res moja (učenčeva) pokrajina in kaj je naša skupna domača pokrajina (domača pokrajina vseh učencev in krajanov)? Kako dobro poznam domačo pokrajino? Zakaj živimo v občinah? Kako občina vpliva na moje življenje? Kaj bi sporočil županu domače občine?

predlogi za pouk1 Učencem razdelimo prazne liste. Vsakega prepognejo in strgajo/prerežejo na dva dela. To ponovi -

jo tolikokrat, da dobijo 8 majhnih lističev. Na vsakega napišejo ime kraja (ime naselja, vode, vzpeti - ne …), ki ga člani njihove družine pogosto obiščejo (ker tam delajo, obiskujejo šolo, se rekreirajo, obiščejo prijatelje, sorodnike…). Najprej napišejo kraje, ki jih najpogosteje obiskujejo.

Lističe za isti kraj učenci pritrdijo skupaj (npr. prilepijo na pleskarski trak, trak pa na steno). Pogovorimo se o krajih, ki jih najpogosteje obiskujemo: zakaj gremo tja, so to večji, manjši kraji, so

ob glavnih cestah, jih dobro poznamo, ali se tam počutimo domače … Potem opredelimo domačo pokrajino kot območje, kjer poteka vsakdanje življenje njihov (naših)

družin in drugih krajanov.

2 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

3 UČBENIK str. 60

4 Delo z zemljevidom domače pokrajine. Če je le mogoče, priskrbimo papirnate zemljevide (enega na dva učenca), priporočamo tudi poenostavljene zemljevide. Ponovimo sestavine zemljevida. Učenci si jih ogledajo na novem zemljevidu. Nato poiščejo domači kraj, si ogledajo kako prepoznamo nase-lja. Poiščejo pomembnejše prometnice, tekoče vode, meje občine in krajevne skupnosti, če so ozna-čene. Iščejo kraje, ki so jih v prvi dejavnosti imenovali. Morda ne bodo vseh našli, ker so že zunaj občine.

--------------------------------------

5 Učencem pokažemo občinsko glasilo. Vprašamo, ali ga poznajo, kaj so v njem že prebrali. Nato gla-sila razdelimo in učenci jih prelistajo. Pogovorimo se o vsebini: o čem piše, kateri kraji so omenjeni, komu je namenjeno … V pogovoru uvedemo nove pojme (občina, župan, krajevna skupnost …), se dotaknemo dejavnosti občine (prek vsebin/naslovov člankov). Morda izrežejo nekaj naslovov, slik, grb … , ki so povezani z učno enoto. Zakaj živimo v občinah? Kako občina vpliva na moje življenje?

6 Razložimo nove pojme in ponazorimo s fotografijami domače občine. Občina kot območje, kjer živimo občani, kar ponazorimo z občinskim zemljevidom. Občina kot

občinska stavba – fotografija stavbe, v kateri dela župan in so v njej občinski uradi. Občina kot uprav-na enota – kjer urejamo nekatere skupne zadeve; zato vsake štiri leta izvolimo župana (kdo je, morda slika) in predstavnike občanov, ki za nas odločajo o skupnih zadevah.

Občina ima svoj grb. Nekatere občine so razdeljene na krajevne, vaške, četrtne skupnosti. Sprotno nastajanje tabelske slike

v obliki miselnega vzorca.

7 UČBENIK str. 61.

8 DELOVNI ZVEZEK 3 , 4 , 5 – delo v dvojicah

9 Zapis tabelske slike v zvezek. Učenci dodajo manjše izrezke iz glasila.

92

10 Ogled občinske spletne strani.

11 Tudi učenci so občani, ki imajo pravico svoje želje, potrebe izražati in tudi zahtevati rešitve težav od vodstva občine. Samostojno delo v skupinah. Učenci razmislijo, kaj bi oni želeli, da se v njihovem kraju izboljša. Vsak predlog, težavo zapišejo na drug list. Liste vseh skupin uredimo in se o zapisih pogovorimo. Ali je želja, težava takšna, da jo lahko reši župan ali ne? Izločimo »neustrezne«. Dogo-vorimo se, da bodo o svojih željah, težavah pisali županu. Učenci samostojno naredijo osnutke. Morda vsaka skupina zapiše eno željo ali težavo.

12 Manjša skupina s pomočjo zapisov skupin napiše skupno pismo županu. Pismo v imenu oddelka odpošlje. Morda k pismu dodajo tudi fotografije. Če npr. poudarijo neustrezno prometno ureditev ali neurejena igrišča, to podkrepijo s fotografijami. Morda nakažejo tudi rešitve z risbo, maketo ali opisom.

učbenik& 60–61

Str. 60 Ogled zemljevida. Učenci preberejo imena označenih naselij. Nato tiho berejo besedilo in sproti iščejo omenjena naselja. Preberejo še prvi odstavek na strani 61. Pogovor.

Str. 61 Ogled obeh fotografij. Opis zgornje fotografije (napisi – kaj pomenijo, zakaj so tudi v tujih jezikih; grb – ali ga ima vsaka občina; kaj prikazuje osrednja risba). Pogovor o spodnji fotografiji (grba, napisi, uradne ure – kaj lahko opravimo na občini).

delovni zvezek& 45–46

1 Namen je ugotoviti predznanje in motivirati učence za nadaljnji pouk. Zato povemo, da bodo ob koncu tematskega sklopa nalogo lahko dopolnili z novim znanjem.

2 Z nalogo uvajamo učence v geografsko členitev pokrajine. Osnovni namen pa je isti kot pri prvi nalogi – ugotoviti predznanje in motivirati. Odgovore učenci preberejo, vendar jih ne popravljajo ali dopolnjujejo. To bodo naredili ob koncu sklopa spoznavanja domače pokrajine.

3 V odgovorih učenci zapišejo osnovna dejstva o domači občini. Nalogo uporabimo na začetku, da ugotovimo predznanje učencev (razumevanje ključnih pojmov in poznavanje imen), ali ob koncu ure za ponovitev.

4 Učenci se urijo v razlikovanju med skupnimi zadevami občanov, za katere lahko poskrbi občina, in drugimi težavami, za katere so odgovorni prebivalci občine sami ali druge službe. Vendar obstajajo skoraj za vsako težavo tudi določene službe, ljudje, ki nam lahko pomagajo, da je naše življenje v skupnosti lažje.

Učenci naj se samostojno odločijo, potem pa se o vsaki težavi pogovorimo. Primeri:a) neustrezno parkiranje – samo neupoštevanje prometnih pravil, »razvada« pripeljati se do vrat z

vozilom ali resnično pomanjkanje prostora za parkiranje v bližini;b) neredno odvažanje smeti – komunalna dejavnost, za katero poskrbi občina;c) hrup iz gostilne pozno v noč – neupoštevanje obratovalnega časa, prijavimo na policijo, občino;č) požar v stanovanju – pokličemo gasilce;d) prestrogi učitelji – obrnemo se na razrednika, ravnatelja, svet staršev, šolskega inšpektorja;e) pomanjkanje prostorov na glasbeni šoli – občina.

5 Nalogo naredijo ob zemljevidu v učbeniku. Učijo se prepoznavati zapis upravnih meja, naselij in voda na zemljevidu. Zemljevid najprej opazujejo samostojno, potem se pogovorimo o znakih, s katerimi so označena naselja, upravne enote in vode. Naštejejo nekaj imen naselij, voda, imen krajevnih skup-nosti. Nato samostojno rešijo nalogo.

93

sprotno spremljanje učencevUgotavljamo, katero območje učenci občutijo kot domače, kako dobro ga poznajo (znajo imenova-ti, opisati predele, sestavine pokrajine …) ter kako se znajdejo na novem zemljevidu, zemljevidu domače pokrajine.

pripomočkifotografije domače pokrajine: različnih območij, krajev, različnih sestavinstenski zemljevid domače pokrajineobčinsko glasilo, izvod za vsakega učencafotografija občinske stavbe, občinskega grba in table, ki označuje meje občine (če obstajajo)papirnati ali e-zemljevid občineračunalnik, projektor, spletna povezava

literaturamonografije o domači pokrajini, njenih delih, naseljih idr.spletna stran domače občinepromocijski film občine kot je npr. Občina Brežice – promocijski film (2:51), https://www.youtube.

com/watch?v=ob­94kbli9g (avgust 2015)

94

DOMaČa POKrajina

naravne sestavine pokrajineVsako pokrajino gradijo različne sestavine oziroma plasti: kamnine, te prekrivajo prsti (le najvišje, najstrmejše ali naj-mlajše reliefne oblike so brez prsti), prsti so porasle z rastlin-stvom (če ga ljudje nismo odstranili, pozidali, preorali …), z rastlinstvom se hranijo živali, sledi ozračje. V vseh plasteh je voda. Vse sestavine so med seboj povezane, vplivajo druga na drugo in dajejo značilno podobo vsaki pokrajini. K živi naravi štejemo živalstvo, rastlinstvo in včasih tudi prst (organske snovi, mikroorganizmi v tleh), k neživi naravi pa kamnine, vodo, ozračje.

Slovenija je zelo pestra in že na zelo kratke razdalje se spre-minjajo naravne sestavine, kar vpliva na različno rabo tal. Nekaj primerov: relief s strminami ter prisojno in osojno stranjo vpliva na primernost za kmetijsko rabo, na bivalne možnosti za ljudi; kamnine z mineralno zgradbo in hitrostjo preperevanja vplivajo na kakovost prsti, s prepustnostjo na vodne razmere, s trdnostjo na možnost gradnje; rodovitnost prsti vpliva na vrsto kmetijske rabe, na vrsto rastlin, na pogozdovanje; prisotnost oz. odsotnost voda vpliva na nase-litev, kmetijsko rabo in drugo gospodarstvo … Osnovni name teme je, da se učenci zavedo, da pokrajino skoraj pov-sod gradijo vse pokrajinske sestavine in da se že na kratke razdalje te sestavine razlikujejo. Čeprav je poudarek na opa-zovanju in razlikovanju pokrajinskih sestavin ter zaznavanju razlik, pa je priporočljivo, da se učitelj na informativni ravni v razlagi dotakne tudi povezanosti sestavin med seboj, naka-že nekaj vzročnih zvez med pojavi in vlogo človeka, ki s

spreminjanjem ene same sestavine vpliva na spremembe vseh. Zato je odgovorna raba pokrajine tako pomembna. Zavedanje součinkovanja vseh pokrajinskih sestavin je ključno za trajnostno ravnanje ljudi.

Ljudje skušamo okolje, v katerem živimo, čim bolj prilago-diti svojim potrebam. Pri tem pogosto zelo spremenimo posamezne sestavine pokrajine. Velikokrat premalo pre-mislimo, kako bodo te spremembe vplivale na druge dele pokrajine, na življenje rastlin in živali. Premalo premišljeni posegi v naravo pa slej ko prej s spletom posledic škodijo tudi ljudem. Še posebej nevarni so posegi, ki niso reverzi-bilni, ki jih ne moremo več popraviti. Takšna so izumrtja živalskih in rastlinskih vrst, izraba neobnovljivih energijskih in drugih virov. Tudi onesnaženje in izraba virov, ki se le počasi obnavljajo oz. čistijo, bo lahko imela hude posledice za zanamce. Zaradi kratkovidnosti in trenutnih kratko-trajnih potreb lahko človeštvo s svojim vsakodnevnim ego-ističnim ravnanjem sproži naravne procese, npr. podnebne spremembe, ki se jim bo težko prilagoditi, saj so lahko hitre in morda za urbano civilizacijo uničujoče. Zato je treba vsako spremembo, ki jo naredimo v okolju, dobro pre-misliti in ovrednotiti z vidika pozitivnih in negativnih, krat-koročnih in dolgoročnih vplivov na živo in neživo naravo in ne le na človeka. Zgolj antropocentrično in kratkoročno gledanje je lahko za človeka usodno, podobno kakor tudi vera v čudežni napredek znanosti, ki bo vse neumnosti ljudi popravil.

cilji ▶ Učenci imenujejo in opišejo naravne sestavine domače pokrajine (relief, vode, prst, pod nebje,

kamnine, tla, rudnine).

▶ Znajo prikazati naravne značilnosti domače pokrajine in rabo tal (peskovnik, risba, preprost zemljevid …).

ključne besedenaravne sestavine pokrajine, podnebje, relief, rastlinstvo, živalstvo, prst, vode, kamnine

ključna vprašanjaAli ima tvoja domača pokrajina vse osnovne naravne sestavine? Ali poznaš kakšno pokrajino, ki nima vseh osnovnih naravnih sestavin? Katera naravna sestavina je v domači pokrajini najbolj vidna in katera najmanj? Katero naravno sestavino so ljudje najbolj spremenili?

95

predlogi za pouk1 Na listke napišemo naravne in družbene sestavine pokrajine in jih z magneti pritrdimo na tablo. (Še

boljše so fotografije posameznih sestavin). Učenci izločijo vse družbene sestavine. Ob listkih z naravni-mi sestavinah postavimo vprašanje: Ali so povsod po svetu v vseh pokrajinah prisotne vse te sestavine? Ob fotografijah puščave, ledeniške pokrajine, najvišjih vrhov … ugotovijo, da prsti, rastlinstva ni povsod ali je v zelo skromnih količinah. Zato teh pokrajin ljudje ne poseljujemo ali pa so zelo redko naseljene.

Kaj pa v domači pokrajini, ali so povsod prisotne vse naravne sestavine? Sledi pogovor, ugotavljanje predznanja.

2 UČBENIK

3 Zemljevid domače pokrajine, še posebej okolica domačega kraja – spletni zemljevid in/ali ročni zemljevidi. Učenci urijo prepoznavanje in opisovanje pokrajinskih značilnosti in njihove upodobitve na zemljevidu, letalskem posnetku, na prikazu reliefa. Poiščejo domači kraj, bližnje vodotoke, vzpeti-ne, na letalski fotografiji opisujejo rabo, na prikazu reliefa značilne reliefne oblike. Primerjajo prikaz naravnih sestavin na različnih prikazih (ortofoto, topo, relief ).

4 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

predlog za naravoslovni dan5 Ekskurzija po domači pokrajini. Učence usmerimo k opazovanju naravnih sestavin, njihove rabe

(poselitev, prometnice, vrsta kmetijstva, črpanje, zajetje vode, pridobivanje gradbenega materiala, gozdarstvo, ribogojnice …) ter njihovo spreminjanje (nove gradnje, regulacije vodotokov, krčenje, širjenje gozdov ...).

6 Ogled z razgledne točke, orientacija s kompasom, opisovanje, imenovanje posameznih delov.

7 Orientiranje zemljevida, določanje stojišča, smeri na karti in v pokrajini do vidnih značilnosti oz. objektov.

8 Izdelovanje modela pokrajine na terenu in skiciranje zemljevida domače pokrajine.

9 DELOVNI ZVEZEK str. 47,48, naloga 2

učbenik& 63–65

Pogovor ob risbi na str. 63. Učenci ponovijo znane pojme, nove razložimo npr. relief – oblikovanost površja, prerez.Demonstriramo prepustne in neprepustne kamnine ter podzemno vodo. (Prozorna plastenka, raz-lične plasti kamnin, npr. spodaj pesek, nato plast gline – dobro zatesnimo, spet pesek, prod. Počasi polivamo z vodo, ki ponazarja dež. Učenci opazujejo, kaj se dogaja z vodo. Razložimo pojme proni-canje, podzemna voda, prepustne, neprepustne kamnine.)Ogled posamezne fotografije. Učenci jo opišejo, nato glasno preberejo spremno besedilo. Pogovor o posamezni pokrajinski sestavini in kakšne so njene značilnosti v domači pokrajini, če je mogoče ob prikazanih fotografijah iz domače pokrajine.

delovni zvezek& 47–48

1 Odgovor od zgoraj navzdol: prst, relief, kamnine, vreme/podnebje, rastlinstvo, živalstvo, vode. Če učenci odgovorijo drugače, vendar pravilno (npr. površinsko, podzemno živalstvo, reliefne oblike), naj samo dodajo pričakovani odgovor in naj ne črtajo drugačnega.

96

DOMaČa POKrajina2 Učenci naj pri opisovanju domače pokrajine uporabljajo zemljevid in krajevna imena reliefnih enot,

voda, gozdov … Nalogo naredijo po opazovanju pokrajine na terenu (z razgledne točke, po avtobus-ni ekskurziji) in oblikovanju pokrajine v peskovniku.

sprotno spremljanje učencevprepoznavanje posameznih sestavin pokrajine na terenu, na fotografijah (tj. analiza po sestavinah) in na zemljevidih.

pripomočkilisti z napisi posameznih pokrajinskih sestavin (naravnih in družbenih) ter fotografije naravnih in družbenih sestavin (najbolje iz domače pokrajine)fotografije značilnih pokrajin brez prsti, z malo rastlinstva (puščava, ledeniške, visokogorske pokrajine) kompasi za delo na terenuzemljevid domače pokrajine ali domače občine

literatura in viriRichard Spurgeon: Ekologija, DZS, Ljubljana, 1991.Krystyna Baczała: Po zeleni stezi, okoljska vzgoja za 4., 5. in 6. razred, DZS, Ljubljana, 1997.Matej Reba: Jurček in packarija, Harlekin, Kamnik, 1992.Rosa Costa - Pau: Šolska enciklopedija. Ekologija, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995.Darinka Plut, Dušan Plut: Zakaj-zato o okolju, DOVES, Koper, 1999.http://nfp­si.eionet.europa.eu/sokol (avgust 2015) – zbirka slik, namenjena obveščanju, ozaveščanju in

izobraževanju ljudi in ustanov o okolju in okoljski problematiki v Sloveniji ter širjenju ideje traj-nostnega razvoja

http://www.focus.si/ (avgust 2015) – Društvo za sonaravni razvojhttp://www.ekosola.si/gradiva/ (avgust 2015) – Ekošola

97

DOMaČa POKrajina

naselja v domači pokrajini Naselje (kraj) je vsaka oblika trajne človekove naselbine. Pojem obsega vse oblike od skupka preprostih bivališč lov-cev in nabiralcev do najbolj razvitih oblik, kakršno je vele-mesto. Glede na trajanje bivanja je treba razlikovati med trajno naseljenimi stalnimi naselji in kratkotrajno, do pol leta naseljenimi občasnimi naselji, med katera spadajo tudi sezonska naselja, za nekaj tednov naseljena v določenem letnem času, npr. pastirska naselja v planinah, počitniška naselja (Geografija, zbirka Tematski leksikoni, Učila Inter-national, 2001, Tržič, str. 313–315).

Učenci že poznajo različne vrste naselij, znajo opisati lego naselja, vedo, da se naselja spreminjajo. V 4. razredu je pri naseljih poudarek na namembnosti (funkcijah) naselij. V naseljih bivamo, v njih delamo, se oskrbujemo. Neka - tera naselja imajo osnovno šolo, druga ne; morda imamo tudi središče s srednjo šolo … Nekatera naselja so večja kot druga, ker je v njih več različnih dejavnosti in služb. Zato analiziramo nekaj izbranih naselij v domači pokrajini in jih primerjamo. Učence vodimo tudi v razmišljanje, zakaj so se nekatera naselja razvila v središča, druga pa ne. To je odvisno od različnih dejavnikov: prometne lege, oddaljenosti od drugega središča, nastanka mesta v pre-teklosti in obrambne lege, prostora za širitev … Uvede - mo pojem središčno naselje. Kaj je občinsko središče, pa že vedo.

Središčno (centralno) naselje je naselje, ki glede na število prebivalcev nudi več blaga in storitev, kot jih potrebuje domače prebivalstvo, kar pomeni, da s presežki oskrbuje okolico. Opravila, ki jih središča zagotavljajo, zajemajo raz-lične storitve in javne službe. Mednje spadajo najrazličnejše terciarne dejavnosti (trgovina, storitvene obrti, denarni zavodi in poslovne storitve) in kvartarne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, uprava, družbene organizacije). Katere dejavnosti so zgoščene v središču, je odvisno pred-vsem od števila potrošnikov. Dejavnosti, ki jih veliko ljudi redno potrebuje, so nameščene bliže uporabnikom (nakup živil, obiskovanje osnovne šole, pošta), tj. v subcentrih in majhnih središčih. Druge dejavnosti se uporabljajo občasno, potrebuje jih manj uporabnikov (npr. srednje šole, speciali-stične ambulante, sodišče), zato so le v območnih in pokra-jinskih središčih. Tretja skupina pa so dejavnosti, ki jih upo-rabljamo zelo redko (npr. študij na univerzi, obisk opere, višji državni uradi) in so le v največjih središčih, tj. v regio-nalnih središčih in glavnem mestu (Geografija, zbirka Tematski leksikon, in Geografski atlas Slovenije).

Učenci prepoznavajo naselja na zemljevidu. Znaki za nase-lja so različni glede na velikost naselja. Večja naselja so pogo-sto prikazana v tlorisu ali z znakom, manjša naselja prepo-znamo po označenih stavbah … Različno velika naselja imajo različno velike napise na zemljevidu.

cilji ▶ Opišejo nekatere značilnosti in razlike med naselji v domači pokrajini (občinsko središče,

mesto, vas idr.). ▶ Na zemljevidu najdejo domači kraj, sosednja naselja in meje občine. ▶ Razložijo nekatere razlike med naselji v domači pokrajini. ▶ Razložijo vlogo bližjega mesta na življenje v domači pokrajini. ▶ Razložijo vlogo (občinskega) središča na življenje v občini. ▶ Se orientirajo na zemljevidu domače pokrajine/občine in občinskega središča.

ključne besedesrediščno naselje, občinsko središče, dejavnosti v naselju

ključna vprašanjaKatera naselja v domači občini poznaš? Zakaj so nekatera naselja večja kot druga? Zakaj ni v vseh naseljih vseh dejavnosti (vseh vrst šol, vseh vrst trgovin …)? Katere dejavnosti so v občinskem središču? V katera druga večja naselja še hodijo prebivalci domače občine po različnih opravkih? Kaj lahko izvemo o naseljih ob pomoči zemljevida?

98

predlogi za pouk1 Fotografije različnih naselij domače pokrajine. Učenci jih prepoznavajo, opisujejo lego, obliko, dejav-

nostih v njih … Napoved teme in ključnih vprašanj.

2 Zemljevid domače občine – projekcija spletnega zemljevida. Učenci ugotovijo, kako so prikazana različno velika naselja, koliko različnih velikosti črk je uporabljenih za imena naselij in kaj to pomeni. Poiščejo največja naselja in nekaj najmanjših ter opišejo njihovo lego (ob tekoči, stoječi vodi, ob železniški progi, na križišču cest, ob vznožju vzpetine, severno, južno od …)

Ogled letalskega posnetka izbranih naselij. Katere sestavine naselja prepoznajo? Ulice, ceste, trge, različne zgradbe, zelene površine…

3 UČBENIK

4 Opazovanje načrta občinskega središča. Katere dejavnosti so označene? Kakšna je oblika središča, lega, kakšni so deli naselja? Morda si del občinskega središča pogledamo s funkcijo »ulični pogled« na google zemljevidu..

5 DELOVNI ZVEZEK 1

6 Pogovor. Katera naselja so še pomembna za občane? Iskanje teh naselij na zemljevidu Slovenije, v atlasu in na stenski karti.

učbenik& 66–67

Učenci samostojno preletijo naslov, slike, povzetek. Pogovor o naseljih. Kaj že vedo o njih? Glasno branje besedila na str. 66. Ogled fotografij in prepoznavanje namembnosti naselij. Nato pre-berejo še podnapise k fotografijam.Ogled načrta Brežic. V podnapisu podčrtajo (izpišejo) dejavnosti in jih poiščejo na načrtu. Ugotovi-jo kako so označene pomembnejše ustanove in storitve.

delovni zvezek& 48–50

Izberemo občinsko središče, domači kraj, kraj, kjer je šola, če so to različna naselja. Drugače izberemo dve po funkciji čim bolj različni naselji, upoštevamo tudi interes učencev. Kot vir podatkov uporabi-mo načrt občinskega središča, telefonski imenik, občinsko spletno stran, znanje učencev... Naloga je primerna za delo v manjših skupinah, še posebej če je občinsko središče tudi regionalno središče in je v njem veliko dejavnosti. O zbranih podatkih in sklepih se pogovorimo. Primerjamo ugotovitve skupin in naselja med seboj.

sprotno spremljanje učencevorientiranje na zemljevidu domače občineprepoznavanje naselij, voda, prometnic, občinske mejeprepoznavanje različne namembnosti zgradb

pripomočkifotografije različnih naselij domače pokrajinezemljevid domače občinenačrt občinskega središča

99

stenski zemljevid Slovenijeračunalnik s spletno povezavo, projektor (http://www.geopedia.si in https://maps.google.com, avgust 2015))

literaturaGeografski atlas Slovenije, DZS, Ljubljana, 1998. (V poglavju Poselitev, str. 282–311, lahko s kart

kakor tudi iz besedila in fotografij razberemo značilnosti poselitve za domačo in druge slovenske pokrajine.)

Krajevni leksikon Slovenije. Repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovin - ski mi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. DZS, Ljubljana, 1968–1980.

Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995.Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1997.Geografija, zbirka Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2001.

100

DOMaČa POKrajina

Gospodarske dejavnosti

Učna tema je zahtevna, saj učenci navadno nimajo veliko predznanja in še manj neposrednih izkušenj z gospodarski-mi dejavnostmi. Pojmi kmetijstvo, industrija, obrt pa so precej splošni pojmi. Da jih bodo učenci razumeli, morajo čim konkretneje spoznati čim več različnih dejavnosti. Zelo primeren je ogled večjega gospodarskega obrata ali obisk staršev, ki delajo v lokalnih tovarnah ali delavnicah, da opi-šejo svoj poklic, delo, dejavnost učencem. Priporočljiv je tudi ogled spletnih strani dejavnosti, ogled prospektov …

V učbeniku so najprej predstavljene gospodarske dejavnosti primarnega in nato sekundarnega sektorja. Primarne dejav-nosti so neposredno povezane z izkoriščanjem naravnih virov, ne pa tudi z njihovo predelavo. To so kmetijstvo, goz-darstvo, ribištvo, lov, nabiralništvo. Pojma primarne dejav-nosti seveda ne uporabljamo, povežemo pa jih z glagoli pridelovati, rediti, pridobivati ipd. – npr. kmetje pridelujejo hrano, redijo govedo, gozdarji pridobivajo les …V skupino sekundarnih dejavnosti spadajo tiste dejavnosti, ki predelujejo naravne vire ali polizdelke v končne izdelke. Sem uvrščamo rudarstvo, industrijo, gradbeništvo, proiz-vodno obrt, vodno gospodarstvo (Geografija, 2001). Rudarstvo bo predstavljeno v 5. razredu, seveda pa ga uvr-stite v učno snov 4. razreda v vseh rudarskih krajih. Te dejavnosti povezujejo glagoli predelovati, izdelovati ipd. (mlekarne predelajo mleko v jogurt, v obutveni industriji

izdelajo čevlje iz usnja, v lesni industriji izdelajo iz lesa pohi-štvo, vrata, okna …).

Učence uvajamo v delo z atlasom. V Atlasu – Družba in jaz uporabimo karti Kmetijstvo in ribištvo ter Industrija (na str. 26–29), kjer so slikovno predstavljene osnovne gospodarske panoge. Pri uporabi kart je poudarek na legendi ter na pre-poznavanju lege domačega kraja oz. pokrajine v Sloveniji.

Temo lahko razširimo, vsaj za nadarjene učence, s pojmom krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo je koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Morda imamo tudi v našem kraju centre ponovne uporabe predmetov. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost kolikor dolgo je to le mogoče. Znotraj gospodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe. Učenci naj raz-mišljajo o različni uporabi izdelkov iz bližnje tovarne, tudi ko se pokvarijo (uporaba za druge namene, uporaba posa-meznih delov, surovin…) Več o tem v viru: http://ebm.si/p/zw/2014/evropa­snuje­pot­v­krozno­gospodarstvo­kaj­pa­mi (avgust 2015).

cilji ▶ Spoznajo najpomembnejše gospodarske dejavnosti v domači pokrajini. ▶ Naštejejo in opišejo kmetijske in njim sorodne dejavnosti v domači pokrajini. ▶ Poznajo pomen lokalne oskrbe s hrano. ▶ Naštejejo najpomembnejše tovarne in obrtne delavnice ter njihove proizvode. ▶ Spoznajo značilnosti industrijske proizvodnje. ▶ Spoznavajo različne poklice. ▶ Uvajajo se v delo z atlasom.

ključne besedepridelovanje, kmetijstvo, vrtnarstvo, ribištvo, gozdarstvo, predelovanje, industrija, obrt

predlogi za poukKaj pridelujejo v domači pokrajini

1 Fotografije različnih kmetijskih dejavnosti, objektov, pridelkov, orodij, površin … Pogovor, kaj imajo skupnega – zapisovanje na tablo, povezovanje vsake posebej s kmetijstvom, zapis skupnega naslova.

101

2 Razvrščanje fotografij na skupine: živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, simboli za ekološko pridelavo in skupno ali drugo (npr. lokalna tržnica).

Pogovor, katera od kmetijskih dejavnosti je razvita v domači pokrajini, kaj je značilno za ekološko pridelavo, katere so prednosti oskrbe z lokalno hrano, kje jo lahko kupimo v našem okolju… Nasta-janje tabelske slikovne sheme dejavnosti.

3 Dodamo še fotografije sorodnih dejavnostih. Pogovor: zakaj so sorodne (npr. pridelovanje hrane ali način pridelave ); pogosto se med seboj dopolnjujejo, tudi z gozdarstvom. Dopolnjevanje tabelske slikovne sheme.

4 UČBENIK str. 72, 73

5 Atlas – Družba in jaz, str. 26 in 27. Učenci preberejo naslov, prepoznajo, opišejo obliko Slovenije, si ogledajo legendo. Ugotovijo, katere kmetijske in tem sorodne dejavnosti, ki so še predstavljene v učbe-niku, niso prikazane. Pomagamo določiti lego domačega kraja, ki ga učenci označijo na karti. Pogleda-jo, kateri znaki so narisani v bližini. Razložimo, da so prikazane samo najpomembnejše dejavnosti.

6 DELOVNI ZVEZEK 1

7 Ogled fotografij rabe zemlje in večjih kmetijskih objektov v domači pokrajini. Kje je to slikano? Kaj se tam prideluje, redi? Kako to prepoznamo v pokrajini? V katero dejavnost spada?

8 DELOVNI ZVEZEK 2

Kaj izdelujejo v domači pokrajini9 Kup različnih predmetov, narejenih v različnih industrijskih panogah: čevelj, zvezek, svinčnik, radirka,

klop, jogurt ali drugo živilo, milo, zdravilo, kalkulator, igrača … Učenci si jih ogledajo in ugotavljajo, kaj imajo vsi predmeti skupnega. Zapišemo vse skupne značilnosti in učence vodimo z vprašanji tudi do ugotovitve, da so bili vsi predmeti izdelani v tovarnah, da so to industrijski izdelki.

10 Listki z zapisi vrst industrijskih panog. Učenci jih prirejajo k predmetom. Nato vsak učenec izbere en svoj predmet in ga uvrsti v ustrezno skupino oz. doda novo.

11 UČBENIK

12 Fotografije industrijskih in proizvodnih obrtnih delavnic v domačem kraju. Če je mogoče, pokažemo tudi kakšen izdelek. Pogovor o dejavnostih, izdelkih, poklicih v teh obratih. Ogled prospektov, spletnih strani, če so na voljo … Ugotavljanje lokacije obratov na načrtu kraja. So v središču ali na obrobju? Zakaj? Kakšne so prednosti, slabosti bivanja v bližini tovarn, delavnic? Katere prometne poti so v njihovi bližini? Kako pripeljejo surovine, odvažajo izdelke? So te dejavnosti že dolgo tu ali so novej-še? Je veliko ljudi iz domačega kraja zaposlenih v njih? Ali prihajajo delavci tudi iz drugih krajev?

13 Ogled filma: Kako poteka predelava papirja? Pogovor o varčevanju s papirjem in ločenim zbiranjem papirja. Kot diferenciacijo za nadarjene učence lahko uvedemo pojem krožno gospodarstvo. Učenci naj razmišljajo o različni uporabi izdelkov iz bližnje tovarne, tudi ko se pokvarijo (uporaba za druge namene, uporaba posameznih delov, surovin…) oz. kako bi jih bilo potrebno spremeniti, da ne bi hitro končali kot odpadki.

14 Atlas – Družba in jaz, str. 28 in 29. Učenci preberejo naslov, si ogledajo legendo. Ugotovijo, katere industrijske dejavnosti so prikazane. Ponovijo, kaj posamezna izdeluje, predeluje. Poiščemo ali poma-gamo določiti lego domačega kraja. Učenci ugotovijo, katere vrste industrije so v domačem in/ali bližnjih krajih. Razložimo, da so prikazane samo največje tovarne, ker na zemljevidu ni prostora za prikaz vseh. Lahko pa naredijo natančnejšo karto samo za domači kraj in prikažejo vse tovarne ali tudi vse obrtne delavnice.

15 DELOVNI ZVEZEK 3 , 4

učbenik& 68–71

Kaj pridelujejo v domači pokrajiniHiter pregled teme – naslovi, poudarjeni tisk, fotografije, zaključek. Tiho branje besedila. Pogovor – ali je treba tabelsko shemo še dopolniti.

102

DOMaČa POKrajinaKaj izdelujejo v domači pokrajiniPregled teme. Učenci preberejo besedilo z namenom, da poiščejo in zapišejo razlike med tovarno in delavnico, med industrijskim in obrtnim izdelkom, med delom v tovarni in delom v delavnici.

delovni zvezek& 50–51

1 Utrjevanje imen dejavnosti.

2 Učenci jo naredijo po opazovanju pokrajine na prostem ali fotografij.

3 Nalogo lahko uporabimo za ponazoritev razlike med industrijskim in tradicionalnim obrtniškim delom. Vsi učenci oštevilčijo narisane predmete na enak način: 1 – pralni stroj, 2 – hlače, 3 – miza … Prepričamo se, da sličice vsem isto pomenijo. Potem učence razdelimo v dve skupini. 11 učencev rešuje nalogo po tekočem traku. Vsak učenec povezuje samo vnaprej določeno risbo z besedilom. Oblikujejo zaključeno verigo. Delovni zvezki potujejo v dogovorjenem redu od učenca do učenca, dokler vsak ne dobi nazaj svojega. Druga skupina rešuje obrtniško, vsak naredi celotno nalogo sam. Učitelj meri čas. Zapiše čas prvega učenca – obrtnika, čas tekočega traku, čas zadnjega učenca – obrt-nika. Pogovorimo se o prednostih industrijske in obrtne izdelave domače naloge in izdelkov.

4 Nalogo uporabimo za ugotavljanje predznanja ali kot zapis po pogovoru ob fotografijah in drugem gradivu.

sprotno spremljanje učencevopazovanje fotografij, predmetov in primerjanje, razlikovanje, razvrščanje, uvrščanjeorientacija na načrtu domačega kraja

pripomočkifotografije različnih kmetijskih, industrijskih, obrtnih objektov, orodij, izdelkov, proizvodnje itd. (iz časopisov in posnete v domači pokrajini)prospekti in spletne strani gospodarskih obratov v domačem krajunačrt domačega krajamanjši predmeti: izdelki različnih industrijskih panogAtlas – Družba in jaz

literaturaZa učence:Gospodarstvo, zbirka Moja prva enciklopedija, Učila, Tržič, 1997.Infodrom: Samooskrbna kmetija Bajer, https://www.youtube.com/watch?v=zPVZooXXuVQ (avgust

2015)Infodrom: Kako poteka predelava (starega) papirja?, https://www.youtube.com/watch?v=8P0hvsGHezU

(avgust 2015)

Za učitelje:Geografija, zbirka Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2001.

103

DOMaČa POKrajina

Skrb za okoljeTema je zelo široka in kompleksna. Glede na lokalne raz -mere in predznanje učencev se odločimo, katere vrste one-snaževa nja bomo razložili, katere pa bomo le omenili. V mestih poudarimo promet, količine odpadkov, načine ogre-vanja, in du strijsko onesnaževanje, na podeželju pa urejanje kanali za cije, saniranje divjih odlagališč, onesnaževanje v kmetijstvu.

V besedilu je precej novih pojmov: podtalnica, pronicanje, či -stilna naprava, divje in urejeno odlagališče odpadkov, odplake, kanalizacija, greznica. Ker so to pojavi, procesi in objekti, ki jih učenci navadno ne vidijo, so jim tuji, zato jih moramo ustrez no ponazoriti in razložiti. Pri tem naj imajo poskusi in modeli prednost pred risbami. Priporočljiv je tudi obisk ureje nih odla-gališč odpadkov in pogovor z zaposlenimi, morda ogled div-jega odlagališča, izpusta neočiščene odpadne vode v reko itd.

cilji ▶ Spoznavajo in vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave. ▶ Znajo našteti nekaj onesnaževalcev zraka, vode in prsti v domačem kraju ter nekaj ukrepov

za ohranjanje čistega okolja. ▶ Presojajo o načinih varovanja in ohranjanja naravnega in kulturnega okolja.

ključne besedeonesnaževanje zraka, vode, prsti, podtalnica, čistilna naprava, divje in urejeno odlagališče odpadkov, kanalizacija, greznica

predlogi za pouk1 Učenci naj poiščejo v torbici že delno popisan list papirja, ki ga ne potrebujejo več. Nanj napišejo vse

svoje odpadke tistega dne: lulanje, kakanje, poraba sanitarne vode, ostanki hrane, embalaža … Pogovori-te se o tem, kaj se je in kaj se še bo s temi odpadki zgodilo. Lahko ocenite tudi količino teh odpadkov.

2 UČBENIK

3 DELOVNI ZVEZEK 1

4 Ob demonstraciji razložimo nove pojme. Podtalnico ponazorimo z modelom: v prozorno posodo (npr. prerezano plastenko) damo na

dno nekaj peska ali proda, nad njim plast gline, nato spet prod, zgoraj je lahko plast prsti. Nato plasti rahlo zalijemo z vodo iz kanglice (prikažemo rahel dež). Učenci opazujejo, kam pronica voda. Če v steno plastenke naredimo luknje, bomo lahko ponazorili, kako voda odteka iz ne ustrezno urejenega odlagališča odpadkov.

Čiščenje vode v čistilnih napravah lahko delno ponazorimo s prikazom delovanja različnih filtrov (filtrirni papir, pesek, prod, oglje …), skozi katere poskusimo očistiti kalno vodo, okisano vodo … in ugotovimo, da s filtriranjem ne odstranimo vseh (npr. raztopljenih) primesi.

Onesnaženost zraka v suhem vremenu ugotavljamo tako, da na različna izpostavljena mesta (bližina ceste, šolsko igrišče, okno učilnice) pritrdimo v enako lego po tri enako velike kose bele tkanine ali vate. Vsak dan en kos na vsakem mestu odstranimo in damo v posebno vrečko. Po treh dneh jih med seboj primerjamo. Opazujemo stopnjevanje onesnaženosti in primerjamo tri opazovalna mesta. Uporabimo lupe. Učence spodbudimo, da naredijo enak poskus tudi doma in svoje vzorce prinesejo v šolo.

5 S fotografijami onesnaževalcev v domači pokrajini (promet, gospodarske dejavnosti, kurišča, divja smetišča, neočiščeni odtoki …) in objektov, s katerimi zmanjšujemo ali preprečujemo onesnaževanje

104

(zabojniki za smeti, urejeno smetišče, komunalna in druge čistilne naprave, čiščenje greznic, plin - ska napeljava …), učno temo konkretiziramo. Učenci prepoznavajo, kaj fotografija prikazuje, kje je to v domačem kraju (pokažejo na načrtu domačega kraja), katero sestavino okolja onesnažuje ali varuje …

6 DELOVNI ZVEZEK 2

7 UČBENIK: branje besedila

8 Učenci izdelajo miselni vzorec o temi.

učbenik& 72–73

Učenci opazujejo risbo in preberejo napise v oblačkih ter naredijo nalogo 1 v delovnem zvezku.Ob risbi in odgovorih se pogovorimo o prikazanih primerih onesnaževanja. Z vprašanji jih napelje-mo na sklepanje o tistih vrstah onesnaževanja, ki niso neposredno vidna ali so samo potencialna, npr. prometne nesreče in izlivi nevarnih snovi, divja odlagališča in pronicanje v podtalnico; tudi letala onesnažujejo zrak, dež spira škodljive snovi, postane kisel in škodi rastlinam, onesnažuje tla. Čeprav ladijskega prometa ni na risbi, ga omenimo, saj je eden največjih onesnaževalcev zraka in vode, ker ladje uporabljajo slaba goriva, ladijskega prometa pa je vse več.Za razumevanje teme in risbe je potrebno razložiti tele pojme: podtalnica, greznica, divje in urejeno odlagališče, čistilna naprava.Učenci preberejo besedilo. Podčrtajo onesnaževalce ter naredijo miselni vzorec.

delovni zvezek& 52–53

1 Učenci jo naredijo ob risbi v učbeniku. Prepoznavajo onesnaževalce okolja in ukrepe za preprečeva-nje ali zmanjševanje onesnaževanja.

2 Glede na namen lahko to nalogo uvrstimo v različne stopnje učnega procesa. Ob reševanju lahko učenci zberejo podatke z opazovanjem okolja na poti v šolo in s spraševanjem odraslih, lahko uredi-jo podatke, ki smo jih predstavili pri pouku, ali pa ponovijo učno snov.

sprotno spremljanje učencevanaliza risbeizražanje mnenj o varovanju okoljabranje načrta domačega kraja

pripomočkifotografije glavnih onesnaževalcev v domačem kraju in različnih objektov, s katerimi zmanjšamo ali preprečimo onesnaževanjeplastenke, prod, pesek, glina, prst, filtrirni papir, lijak, voda, kis, enako veliki kosi vate

literatura in viriZa učence:100 preprostih stvari, ki jih lahko naredite za rešitev Zemlje, Tehniška založba Slovenije,

Ljubljana, 1992.

105

Jernej Fefer: Nejc obišče center za ravnanje z odpadki, FIF – okoljevarstveno svetovanje, Vrh-nika, 2003.

Kristina Menih, Renata Srebot: Igrajmo se ekologijo, Založba DOMUS, Ljubljana, 1996.Richard Spurgeon: Ekologija, DZS, Ljubljana, 1991.Matej Reba: Jurček in packarija, Harlekin, Kamnik, 1992.Mojca Furlan: Prvi koraki v ekologijo, Gembala in Rokus, Ljubljana, 1992.Schim Schimmel: Otroci Zemlje ne pozabljajo, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998.Knjige s seznama za EKO bralno značko, http://www2.arnes.si/~oscefr2s/18_1.html (avgust 2015)Ekofilmi – npr. risanka URSA, https://www.youtube.com/watch?v=TuChdTLDlZE (avgust 2015)

Za učitelje:Slavko Lapajne idr.: Za okolje. Priročnik za vključevanje varstva okolja v vzgojno-izobraževalne

programe šol, priročnik za učitelje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 1997.Krystyna Baczala: Po zeleni stezi, okoljska vzgoja za 4., 5. in 6. razred, DZS, Ljubljana, 1997.Avguštin Lah idr.: Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti, Svet za varstvo okolja Repub-

like Slovenije, Ljubljana, 2002.Dušica Breskvar: Ekologija doma, Zveza potrošnikov Slovenije, Ljubljana, 1994.Rosa Costa - Pau: Šolska enciklopedija. Ekologija, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995.http://sio.edus.si/stroke/ekologija.htm (avgust 2015) – slovensko izobraževalno omrežje – SIO (nudi

vrsto koristnih povezav, tudi na področju okoljske vzgoje)http://www.ekosola.com (avgust 2015) – spletna stran povezuje ekošole in nudi vrsto informacij, ki so

nam v pomoč pri okoljski vzgoji, npr. o ustrezni literaturi, projektih, podatkih, nadaljnjih povezavah ipd., ponujajo tudi učno gradivo in priročnike za učitelje)

http://www.mop.gov.si/si/mednarodni_okoljski_dnevi/ (avgust 2015) – seznam svetovnih okoljskih dni

106

DOMaČa POKrajina

Kaj lahko sam storiš za okoljeTema je namenjena ozaveščanju učencev, kako s svojim vsa-kodnevnim ravnanjem ohranjamo okolje, ter učenjem po -stopka, kako neustrezne navade opustimo ali pridobimo nove. Na svoje vsakodnevne dejavnosti in odločitve doma in v šoli pogledamo z mislijo na okolje. Razmislimo, ali smo imeli možnost odločiti se drugače in kaj bi drugačna odlo-čitev (drugačna izbira dejavnosti, dobrin) pomenila za oko-lje – bi ga bolj ali manj obremenila ali pa nanj sploh ne bi vplivala, npr. če bi zjutraj vstali prej ali kasneje, če bi izbrali druga oblačila, če bi jedli drugačno hrano, če bi šli v šolo drugače, če bi se v prostem času ukvarjali s čim drugim, če bi izbirali drugačne igre, če bi pri nakupih upoštevali tudi odvečno embalažo …

Večina našega vsakodnevnega ravnanja je avtomatična, se ga ne zavedamo. Gre za navade, ki so lahko za nas, za oko-lje, za druge … dobre ali slabe. Slabe navade je treba naj-prej prepoznati kot škodljive, se odločiti, da jih bomo spremenili, nato pa uporabiti učinkovit postopek, ki nam bo pri tem v pomoč. Zgolj s samodisciplino nam to nava-dno ne uspe. Veliko nam pri tem lahko pomagajo drugi ljudje, opomniki, beleženje svojega vedenja ipd. V šoli z učenci sklenemo dogovor, katere navade bomo poskusili spremeniti. To napišemo na plakat, ki nas bo opozarjal. Nato izberemo način spremljanja želene navade za vsakega učenca posebej in jo vsakokrat, ko se pojavi, zabeležimo, pohvalimo.

cilji ▶ Vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave. ▶ Presojajo o načinih varovanja in ohranjanja naravnega in kulturnega okolja. ▶ Pridobivajo okolju prijazne navade.

ključne besedevarstvo okolja, spreminjanje navad

predlogi za pouk 1 Učencem kratko, vendar čim bolj konkretno predstavimo, kaj vse smo počeli zjutraj pred prihodom

v šolo: vstali, se umili, šli na stranišče, se oblekli, zajtrkovali, pripravili torbico, poslušali radio, dali sušit perilo, se pogovarjali, pogasili luči, preklopili stikalo za gretje na nižjo temperaturo, naročili otrokom, naj pospravijo … Nato skupaj z učenci v razgovoru razmišljamo, kako smo s svojim ravnanjem vplivali na okolje. Pri tem ne predstavimo idealnega ravnanja. (Če bi vstali prej ali kasneje … več/manj elektrike, vode, gretja … Če bi se kopali namesto tuširali, ali se samo umili … Če bi oblekli druga oblačila, npr. oprana ali le prezračena … Če bi zajtrkovali drugačna živila, bolj/manj predelana, kupljena v več/manj embalaže … Če bi poleg radia vključili tudi TV, računalnik … Če bi perilo posušili na zraku namesto v sušilnem stroju…)

Nato tudi učenci poiščejo eno svoje dejanje, s katerim so vplivali na okolje in pri katerem so imeli možnost, da bi se odločili drugače.

2 UČBENIK

3 DELOVNI ZVEZEK 1

4 Delo po skupinah z literaturo. Učenci v različnih knjigah o okolju in varovanju okolja iščejo nasvete, kako lahko z vsakodnevnim ravnanjem prispevamo k varstvu okolja. Vsak nasvet napišejo na poseben kos papirja. Iz vseh nasvetov naredimo skupen plakat, tako da učenci nasvete smiselno uvrstijo v posamezne skupine, npr. voda, zrak, prst; ali: doma, v šoli, v prometu, v naravi …

5 DELOVNI ZVEZEK 2

6 Pogovor o naših navadah in kako jih spreminjamo. Poudarimo, da samo odločitev ni dovolj, da nam pri vztrajanju pomagajo različni postopki, ki nas spomnijo na odločitve, kako je pri tem pomembna

107

medsebojna pomoč. Dogovorimo se, katera ravnanja bi bilo dobro v učilnici spremeniti, da bi bila za okolje prijaznejša, kako bomo drug drugemu pomagali, kako beležili naš napredek pri spreminjanju želene dejavnosti v navado. Ko dosežemo dogovor o želenih okolju prijaznih navadah, naredimo veliko preglednico z imeni vseh učencev, ki si želijo spremeniti svoje navade, in učitelja. Nato izbere-mo eno, največ dve navadi, ki si jo/ju bomo poskusili pridobiti. Dogovorimo se, kako bomo zapiso-vali želene dejavnosti. Zapišemo samo tisto vedenje, ki ga je izvedel učenec (ali učitelj) in ga lahko potrdi vsaj še en učenec (oz. učitelj). Zato vsakdo ob dejanju druge opozori, kaj počne. S tem vpliva tudi na druge. Spremljanje želenega vedenja mora potekati vsaj mesec dni.

7 Ogled krajšega filma z ekološko vsebino in pogovor.

učbenik& 74–75

Učenci preletijo temo, nato preberejo besedilo. O varovanju zraka, vode, ravnanju z odpadki se pogo-vorimo. Poudarimo dejavnosti posameznika, s katerimi pripomore k ohranjanju okolja.

delovni zvezek& 53–54

1 Njen namen je, da učenci sami razmislijo o svojem ravnanju. Vnaprej jim povemo, da se ne bomo pogovarjali o njihovih odgovorih. Namesto z barvami lahko različne opredelitve označijo tudi dru-gače, tako da ne bo nihče vedel, kako se je odločal.

2 Dejavnosti naj učenci napišejo samo, če so resnično pripravljeni svoje ravnanje spremeniti. Učenci naj se sami odločijo, ali in koliko bodo zapisali. Če bomo poudarili odgovornost za sprejemanje odločitev, poštenost do svojih odločitev, bo učinek naloge veliko večji.

sprotno spremljanje učencevdelo s pisnimi viriizražanje stališč, strpnost do stališč drugih

literaturaZa učence: Jernej Fefer: Nejc obišče center za ravnanje z odpadki, FIF – okoljevarstveno svetovanje, Vrh-

nika, 2003.Kristina Menih, Renata Srebot: Igrajmo se ekologijo, Založba DOMUS, Ljubljana, 1996.Richard Spurgeon: Ekologija, DZS, Ljubljana, 1991.Matej Reba: Jurček in packarija, Harlekin, Kamnik, 1992.Mojca Furlan: Prvi koraki v ekologijo, Gembala in Rokus, Ljubljana, 1992.Schim Schimmel: Otroci Zemlje ne pozabljajo, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998.Infodrom: Kako zmanjšati uporabo plastičnih vrečk?, https://www.youtube.com/watch?v=A­e9Z6FpM8A

(avgust 2015)Infodrom: Pasti ločevanja odpadkov, https://www.youtube.com/watch?v=20Zo4pFoiZA (avgust 2015)

Za učitelje:Slavko Lapajne idr.: Za okolje. Priročnik za vključevanje varstva okolja v vzgojno-izobraževalne

programe šol, priročnik za učitelje, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 1997.Krystyna Baczala: Po zeleni stezi, okoljska vzgoja za 4., 5. in 6. razred, DZS, Ljubljana, 1997.Avguštin Lah idr.: Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti, Svet za varstvo okolja Repub-

like Slovenije, Ljubljana, 2002.Dušica Breskvar: Ekologija doma, Zveza potrošnikov Slovenije, Ljubljana, 1994.

108

Rosa Costa - Pau: Šolska enciklopedija. Ekologija, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995.Avguštin Lah idr.: Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti, Svet za varstvo okolja Re -

publike Slovenije, Ljubljana, 2002.http://sio.edus.si/stroke/ekologija.htm (avgust 2015) – slovensko izobraževalno omrežje – SIO, nudi

vrsto koristnih povezav, tudi na področju okoljske vzgojehttp://www.ekosola.com (avgust 2015) – spletna stran povezuje ekošole in nudi vrsto informacij, ki so

nam v pomoč pri okoljski vzgoji (npr. o ustrezni literaturi, projektih, podatkih, nadaljnjih povezava ipd.), ponujajo tudi učno gradivo in priročnike za učitelje

109

VarujEMO naŠO SKuPnO DEDiŠČinO Okvirni čas: 8 ur

Učne teme si sledijo od spoznavanje ostankov preteklosti v domači pokrajini, prek kronološkega pregleda razvoja nase-lij s poudarkom na naseljih domače pokrajine, do spozna-vanja izbranih tem, v kolikor sklop razširimo. Eno temo naj bi učenci spoznavali skozi aktivno zgodovinsko raziskovanje oz. odkrivanje. Priporočljivo je projektno učno delo.Za raziskovanje oz. odkrivanje izberemo temo in obdobje, iz katerega imamo v domači pokrajini materialne ostanke.

Skozi spoznavanje preteklosti domačega kraja učenci raz-vijajo koncept spreminjanja in razvoja naselij skozi čas. Naselja so bila v preteklosti drugačna, ker je bil način življe-nja ljudi drugačen, ker so imeli ljudje manj tehnološkega znanja, ker jih je bilo veliko manj … Podobno velja za pro-met. Z razvojem prometnih sredstev in prometnic je postal promet hitrejši in obsežnejši. Vendar spremembe ne gredo vedno na bolje (npr. ker rimskih cest niso obnavljali, je pre-vozništvo zamrlo za več kot tisoč let, prevladalo pa je tovor-jenje). Za spremembe so vedno določeni vzroki, pogoji. Razvoj tehnologije, npr. delovnih strojev, izdelovanja vozil in prometnic, gradnje stavb ipd., je omogočil razvoj indu-strije, mest. Kadar pa znanje ne prehaja na nove prebivalce, se razvoj ustavi. Temi naselja in promet obravnavamo razvojno. Uporaba časovnega traku je nujna. Pri razvojnih temah pa se ne ustavimo v sedanjosti, ampak naj učenci predvidevajo tudi razvoj v prihodnosti.

Pri temi Šolanje v preteklosti je bolj v ospredju metoda pri-merjave preteklosti s sedanjostjo. Učenci pridobivajo pred-vsem predstave o življenju otrok v preteklosti, saj je za raz-vijanje časovnih predstav potrebno tudi vsebinsko znanje. Le s časovnim razvrščanjem vsebine lahko učenci postopno gradijo svojo predstavo zgodovinskega časa. Zato tudi to temo uvrstimo na časovni trak.

Pri vseh temah neprestano izhajamo iz naravnih značilnosti domače pokrajine, ki so tako v preteklosti kakor danes omo-gočile nastanek in razvoj določene vrste naselja, prometnic, gospodarstva… Na podeželju damo večji poudarek spo-znavanju zgodovine vasi in življenja na vasi, v mestnih oko-ljih pa mestom in življenju v njih. Z učenci raziskujemo

lokalne zgodovinske značilnosti ter obiščemo krajevni ali pokrajinski muzej. Pri terenskem delu čim bolj povežemo vsebine vseh zgodovinskih tem.

Priporočamo zbiranje znamk z upodobljenimi znanimi ose-bami iz preteklosti ter kulturnozgodovinskimi spomeniki.

Zelo primerno je projektno učno delo. V tem primeru naj ima učbenik vlogo dodatnega gradiva, leksikona, ki občasno pomaga učencem urediti in časovno uvrstiti zbra-ne podatke o domačem kraju ter bližnjem mestu (vasi) ali ponazoriti obravnavane pojave, objekte. V delovnem zvezku pa naj naredijo predvsem tiste naloge, ki so neposredno povezane s spoznavanjem zgodovine domačega kraja. Raz-poreditev učnih tem naj bo prilagojena značilnostim doma-čega kraja in pokrajine.

Ker je to zadnji vsebinski sklop, je treba preveriti in oceniti spretnosti, ki so jih učenci med šolskim letom sistematično razvijali in smo jih sproti opisno ocenjevali, na koncu leta pa je treba opisne ocene spremeniti v številske. Zato mora-mo pri načrtovanju zadnjega vsebinskega sklopa upošteva-ti dejavnosti, ki jih je treba še oceniti.

UČNI CILJI

Učenci:– spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine

skozi življenje ljudi in jo primerjajo z današnjim življe-njem,

– spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo,

– znajo izdelati in kronološko prikazati dogodke iz pre-teklosti na preprostem časovnem traku,

– pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost na enem od primerov (na primer promet, gospodarstvo, načini življenja, prenos informacij idr.),

– presojajo o načinih varovanja in ohranjanja naravnega in kulturnega okolja.

STANDARDI ZNANJA

Učenec zna:– zna izdelati preprost časovni trak in se orientirati z njim,– zna na zgledu predstaviti spremembe v domačem kraju/domači pokrajini skozi čas in navede nekaj vzrokov zanje,– zna opisati življenje ljudi v preteklosti in ga primerjati z današnjim,

110

VarujEMO naŠO SKuPnO DEDiŠČinO– zna uporabiti strategije za spoznavanje preteklosti (npr. delo z različnimi besedili, slikovnim gradivom in drugimi viri, časovni trak, muzeji),

– pozna nekaj primerov naravne in kulturne dediščine v domači pokrajini.

STANDARDI ZNANJ S PODROČJA DEJAVNOSTI

Učenec zna:– samostojno načrtovati dejavnosti za dosego cilja,– predlagati, poiskati in uporabiti različne vire za pridobivanje podatkov,– zbirati podatke: z neposrednim in natančnim opazovanjem, z uporabo preprostih raziskovalnih metod, z uporabo

pripomočkov in informacijske tehnologije idr.,– zapisati, urediti in predstaviti zbrane podatke (samostojno, v skupini, ustno, pisno, slikovno, grafično idr., na

primer s plakatom, razstavo, dramatizacijo, z igro vlog predstavi neko situacijo, svoj pogled, stališče idr.),– razložiti, utemeljiti, kritično presojati in vrednotiti podatke, sklepe, vire,– prepoznati učinkovitost uporabljenih dejavnosti pri raziskovanju, ugotoviti, kaj je bilo učinkovito in zakaj.

111

VarujEMO naŠO SKuPnO DEDiŠČinO

Sledovi preteklosti v domači pokrajiniSpomeniki v ožjem pomenu besede so kiparska in arhitek-turna dela, posvečena posameznim osebam ali dogodkom, v širšem pomenu pa spadajo mednje vsa pomembna dela iz preteklosti, ki imajo kulturno vrednost. So del naše mate-rialne dediščine, ki jo delimo na premično in nepremično. V premično materialno dediščino uvrščamo manjše pred-mete, kakršne npr. hranijo muzeji, med nepremično pa raz-lične zgradbe in večje naprave (hiše, gospodarska poslopja, gospodarske naprave …).

Kulturna dediščina pa je tudi nematerialna. To so šege, nava-de, ljudske pesmi, plesi, pripovedke, vraže, narečja… Učen-ce postopno uvajamo v spoznavanje in razlikovanje različnih

vrst dediščine, predvsem pa v doživljanje in spoštovanje dediščine ter zavedanje njenega pomena.

Učna enota vsebuje še en pomemben splošen učni cilj »pre-poznavanje sledi preteklosti in minevanja časa v svoji oko-lici«. Lahko pogledamo po učilnici in poiščemo najstarejši predmet; opazujemo okolico šole, bližnjo ulico in najdemo sledi preteklosti v objektih, rastlinah, pokrajini... Vsak pred-met ima svojo zgodbo, le odkriti jo moramo. Seveda pa nimajo vsi stari predmeti posebne kulturne vrednosti. Mar-sikateri predmet ima vrednost za posameznika (stara igrača, knjiga, nakit, okrasni predmet, ki ga spominja na neko osebo, dogodek, obdobje …).

cilji ▶ Spoznajo kulturno dediščino domačega kraja/domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo

skrbeti zanjo. ▶ Spoznavajo kulturnozgodovinske spomenike in njihov pomen. ▶ Spoznavajo znane osebnosti iz preteklosti domače pokrajine. ▶ Se znajo orientirati v času in prostoru. ▶ Razvijajo pozitiven odnos do tradicije.

ključne besedemuzej, dediščina, spomeniki (dogodkom, ljudem, tehniški spomeniki)

ključna vprašanjaKaj iz sedanjosti bi ohranil zanamcem iz učilnice, svoje sobe, domačega kraja, domače pokrajine, da bi si lahko predstavljali sedanje življenje ? Izberi največ tri predmete, zgradbe ipd. iz vsakega okolja.Kaj bi vključil v film, s katerim bi želel privabiti obiskovalce, ki jih zanima preteklost?

predlogi za pouk1 Kateri predmet v učilnici je najstarejši? Vsak učenec svojo izbiro napiše na listič. Zberete zamisli

(lističe) in jih predstavite. Kaj je vplivalo na izbiro? Pogovorite se o razlogih, zakaj naj bi bil določen predmet starejši kot preostali. Kateri predmet pa je najnovejši? Kjerkoli si lahko postavimo podobna vprašanja.

2 Kako se kaže preteklost v domačem kraju, pokrajini? Pogovor.

3 Atlas

4 Delo s fotografijami različnih zgradb, starih predmetov, spomenikov … iz domače pokrajine. Učen-ci prepoznavajo, imenujejo, opisujejo, locirajo, razvrščajo fotografije.

5 Razložimo na primerih (ob fotografijah) iz domače pokrajine različne vrste kulturne dediščine. Učen-ci uvrstijo vse fotografije v predstavljene skupine.

112

6 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 3

7 UČBENIK

8 DELOVNI ZVEZEK 4 , 5

9 Delo v skupinah na temo: a) Časovna kapsula našega razreda. Časovna kapsula je lahko pločevinka, večji kozarec, plastična ška-

tla, zabojček. Vanjo učenci (individualno, skupinsko, ali oddelek) položijo predmete, slike, risbe..., ki najbolje predstavljajo vsakega posameznika ali šolanje danes ali le današnji dan … Kapsulo shranimo in jo čez leto dni odpremo. Ali pa jo zakopljemo nekje ob šoli in pustimo, da jo najdejo v prihodnosti.

b) Ali pa učeni le razmišljajo. Kaj iz sedanjosti bi ohranil zanamcem (iz učilnice, svoje sobe, domače-ga kraja, domače pokrajine), da bi si lahko predstavljali sedanje življenje. Vsaka skupina ima eno območje. Učenci v skupini izberejo tri predmete, zgradbe ipd. ter utemeljijo izbor.

10 Doma poiščejo predmet (naj ne bo fotografija), ki jih spominja na njihovo preteklost, in predmet iz sedanjosti, za katerega menijo, da jih bo spomnil na 5. razred.

11 DELOVNI ZVEZEK 10

-------------------------------------------

12 Obisk krajevnega ali pokrajinskega muzeja. Na poti smo pozorni na spomenike, imena ulic, ustanov, ki so povezana s preteklostjo. Učenci opazujejo, sprašujejo, fotografirajo, opisujejo, vnašajo v časovni trak …

13 DELOVNI ZVEZEK 6 , 7 , 8 , 9

Tema je primerna, da učence motiviramo za raziskovanje preteklosti, projektno učno delo. Zberemo zamisli učencev, morda predlagamo temo ali vrsto izdelka (prospekt, vodnik, snemalna knjiga, plakat, računalniška predstavitev, razstava fotografij, risb …), s katero bi predstavili kulturno dediščino doma-če pokrajine.

učbenik& 76–79

Besedilo je zahtevno, ker vsebuje precej učencem manj znanih besed (stavbna dediščina, žitnica, klavže, svetovna vojna, kužna znamenja, tehnična kultura, rojak, grafična risba, freska, plemič). Pri-poročamo glasno branje po odstavkih in sprotno razlago. Ni namen besedila, da si učenci vse nove besede zapomnijo, zato posebej poudarimo, kaj naj bi znali: npr. povzetek in nekaj dejstev o Val-vasorju.K fotografijam v učbeniku učenci prirejajo ključne besede ali/in podobne fotografije iz domače pokrajine.

delovni zvezek& 55–56

1 Sprejemamo vse zamisli, nato pa se pogovorimo o tem, kdo bi imel od posamezne rešitve korist. Učencem povemo, da velja dogovor (ljudje so ga zapisali kot zakon), da so najdbe last družbe, ne posameznikov, zato je o njih treba obvestiti zavod za kulturno dediščino ali muzeje.

2 , 3 Z nalogama lahko ugotavljamo predznanje ali pa z njimi učenci ponovijo novo snov.

4 Iz opisa bo razvidno besedišče učencev, povezano z gradovi …

5 Med stavbno dediščino spadajo starejše hiše in gradovi; med spomenike v spomin na dogodke kužna znamenja, spomeniki padlim v vojni; med spomenike tehnične kulture pa kozolci, stari mlini, stare lokomotive; spomenikov ljudem ni med primeri.

6 – 9 Naloge naredijo učenci samostojno po ogledu muzeja.

113

10 Učenci opazujejo zbrane znamke in kovance (če je le mogoče naj bodo originalni in ne kopije oz. slike na internetu) in zberejo o prikazanem še kakšen podatek (ime, čas, kraj…). Če zberemo veliko različnih primerov, lahko učenci znamke razvrščajo po različnih kriterijih in pri tem utrjujejo pojme.

atlasIzberemo karto Kulturne in zgodovinske značilnosti za domačo naravno enoto. Učenci si ogledajo karto in fotografije. Poiščejo lego domačega kraja in kraj označijo na karti. Imenujejo, opisujejo, loci-rajo objekte v okolici domačega kraja, jih uvrščajo v vrsto dediščine, o njih pripovedujejo, če so jih že obiskali.

sprotno spremljanje učencevodnos do dediščinedelo s slikovnim gradivom (opazovanje, opisovanje, razvrščane, uvrščanje …)

pripomočkifotografije čim bolj različnih objektov materialne dediščine domačega kraja in okoliceslikovne monografije s kulturno dediščino domače pokrajine, krajev …turistični prospekti za domačo pokrajino, ki vsebujejo tudi prikaz kulturnih spomenikovfotografski aparat, videokamera (za terensko delo)

literatura in viriSlovenija. Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.vodniki iz zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Obzorja, MariborJanez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske (več izdaj)krajevne monografijeSlovenski muzeji, http://www2.arnes.si/~ljprirodm6 (avgust 2015)

114

VarujEMO naŠO SKuPnO DEDiŠČinO

nastanek naših krajev v preteklostiUčenci spoznavajo preteklost domačega kraja. Da si bodo lahko ustvarili predstavo o podobi domačega kraja v pre-teklosti in načinu življenja ljudi v njem, potrebujejo ob ključ-nih podatkih predvsem slikovite opise, risbe ter čim kon-kretnejše zgodbe o življenju ljudi v različnih zgodovinskih obdobjih.

Pri spoznavanju preteklosti domačega kraja uporabimo čim več različnih virov. Na prostem naj se učenci urijo v prepo-znavanju materialnih ostankov preteklosti. Ob najznačilnej-ših jih spodbujamo, da si predstavljajo, kakšni so bili v pre-teklosti, in njihovo vlogo, uporabo v življenju ljudi. S tem urijo domišljijo. Podobno ob slikovnem gradivu iz preteklo-sti in sedanjosti urijo opazovanje, primerjanje, ugotavljanje tako razlik kot podobnosti. Zahtevnejše pisne vire učencem

samo predstavimo, lahko izberemo posamezne odlomke za radovednejše učence. S spraševanjem starejših krajanov pa naj samostojno zbirajo podatke o spremembah v domačem kraju v zadnjih nekaj desetletjih. S splošnejšimi poljudno-znanstvenimi in umetnostnimi mladinskimi knjigami o življenju ljudi v preteklosti pouk popestrimo, predvsem pa si ob njih učenci pridobivajo predstave o vsakodnevnem načinu življenja.

Pri tej temi so zgodovinska obdobja prvič omenjena v bese-dilu. Po učnem načrtu spadajo med učne cilje 5. razreda, zato ne zahtevamo od učencev, da jih povsem usvojijo. Učenci se z zgodovinskim poimenovanjem posameznih časovnih obdobij samo seznanjajo, ob tem spoznavajo nji-hovo funkcijo ter razumejo, da je to dogovor.

cilji ▶ Raziščejo, spoznavajo razvoj domačega kraja skozi kulturnozgodovinske spomenike.

▶ Raziščejo, spoznavajo razvoj in spreminjanje vloge domačega kraja.

▶ Razumejo naravne danosti za nastanek in razvoj domačega kraja.

▶ Znajo izdelati in kronološko prikazati dogodke iz preteklosti domačega kraja na preprostem časovnem traku.

ključne besedenastanek, spreminjanje, razvoj naselja, zgodovinska obdobja, časovni trak

predlogi za pouk1 DELOVNI ZVEZEK 1

Naloga za domače delo. Učenci jo lahko naredijo že naprej, tako da s tem začnemo temo ali pa do naslednje ure. Povprašajo tudi za stare fotografije in risbe kraja ali posameznih stavb, stare zemljevide, knjige o domačem kraju.

2 Raziskovanje preteklosti domačega kraja na terenu. Sprehod in opazovanje, fotografiranje, risanje starejših stavb (stanovanjskih, gospodarskih, javnih, verskih ...), spominskih obeležij (spomenikov, spominskih plošč), drugih objektov (mostov, obzidja, stopnic, ograje, ceste …), parkov, starih dreves, nagrobnikov … Teme izberemo glede na značilnosti domačega kraja, jih razdelimo učencem po skupinah ali pa vsi učenci delajo enako. Pri organizaciji dela na terenu najprej upoštevamo varnost učencev. Zbrane podatke v učilnici skupaj pregledamo in jih poskusimo časovno urediti. Pri tem bo verjetno nekaj težav, zato bo treba pridobiti še dodatne podatke. To uporabimo kot motivacijo za nadaljnje delo. Oblikujemo nekaj vprašanj o nastanku in razvoju domačega kraja, na katera bomo skupaj z učenci iskali odgovore v naslednjih urah. Ključna vprašanja učenci napišejo na plakat tako, da bo prostor tudi za odgovore, ko jih bomo našli.

3 Učencem predstavimo še druge zapise o zgodovini domačega kraja ter iz njih nekaj najosnovnejših podatkov.

115

4 Če imamo stare načrte domačega kraja, naj jih učenci pogledajo, sposobnejši pa jih lahko tudi primerjajo z današnjim in poiščejo nekaj razlik.

5 DELOVNI ZVEZEK 2

6 UČBENIK

7 Učenci naredijo časovni trak zgodovine domačega kraja. Na vrvico s kljukicami pritrdijo posamezne risbe, fotografije, na liste napisane posamezne podatke o nastanku in razvoju domačega kraja. Na koncu dodajo še liste, ki označujejo začetek posameznega zgodovinskega obdobja. Če smo zbrali veliko podatkov, jih je najbolje najprej časovno razvrstiti na tleh ter nato obesiti na vrvico. Ob časov-nem traku se dogovorite, katere podatke o preteklosti domačega kraja si morajo učenci zapomniti. Izberite le nekaj najosnovnejših.

8 Ključen pa naj bo pogovor o spremembah in razvoju ob časovnem traku. Kdaj je nastal domači kraj? Zakaj ravno tukaj? Kako se je spreminjal? Kaj je povzročilo spremembe? Ali se vsi kraji spreminjajo? Ali se bo domači kraj spreminjal tudi v prihodnje? Kako?

9 Če je v domačem kraju krajevni muzej, ga z učenci obiščemo.

10 Pogovor o napredovanju učencev v spretnostih sodelovanja in raziskovanja skozi šolsko leto. Učenci naj ponovno izpolnijo preglednico pri nalogi č na strani 10 v delovnem zvezku. Po samoevalvaciji učencem povemo tudi naša opažanja.

učbenik& 80–83

Uporabimo ga kot uvod v raziskovanje zgodovine domačega kraja ali pa na koncu, ko spoznanja o domačem kraju uvrstimo v splošen razvoj naselij. V slednjem primeru se neprestano vračamo na zgodovino domačega kraja in jo uvrstimo v zgodovinska obdobja, na časovni trak, ter primerjamo z opisanimi primeri.Časovni trak in risbe naselij. Učenci preberejo imena obdobij, ugotovijo od kdaj do kdaj je posamezno obdobje trajalo, primerjajo njihove dolžine.Opazujejo in opisujejo značilnosti naselij, prikazanih z risbami, od najstarejšega do najnovejšega in jih primerjajo – po velikosti, obliki, gradivu …Ogledajo si druge slike naselij, jih opišejo in ob pomoči časovnega traku uvrstijo v zgodovinska obdobja.Branje osnovnega besedila na straneh 80 in 81. Pogovor o nastanku naselij v različnih zgodovinskih obdobjih.Primer Novo mesto. Glasno preberemo in se pogovorimo o tem, kako vemo, kdaj je nastalo naselje, o delu arheologov …Branje besedila na strani 82 in o primeru Krope. Pogovor o pogojih za nastanek naselij – ljudje se morajo z nečim preživljati (gospodarstvo) ter imeti osnovne pogoje za življenje (prostor, voda, varnost …).Učenci preberejo tudi opise drugih slik ter domnevajo, kateremu primeru je najbliže razvoj domače-ga kraja.

delovni zvezek& 57

1 Nalogo lahko naredijo učenci kot domače delo ali pa jo navežemo na terensko raziskovanje doma-čega kraja. Učence spodbudimo, da se pogovorijo s starejšim domačinom (sorodnikom, sosedom) ali vsaj s starši. Vprašanja lahko sestavite skupaj v šoli ali pa naj jih vsak učenec oblikuje sam. Zanimi-ve so vse spremembe, tudi tiste izpred nekaj let, ne samo najstarejše. Vse odgovore združite v skupen zapis sprememb domačega kraja, ki jih približno kronološko uredite.

116

Če naloge ne vežemo na predhodno terensko opazovanje, učence spodbudimo, da na poti v šolo in iz nje dobro opazujejo domači kraj in poskusijo ugotoviti najmanj tri ostanke ali spomenike preteklo-sti ter da so pozorni na spremembe, ki se dogajajo zdaj (obnove, gradnje cest, kanalizacije, stavb …).

2 Samostojno delo učencev. Odgovore preberejo in utemeljijo. Pri vrednotenju ni potrebno, da imajo vsi enake odgovore.

sprotno spremljanje učencevdelo s časovnim trakom in časovne predstave, delo z zgodovinskimi viri (slikami, besedili …), zgo-dovinsko raziskovanje – postavljanje vprašanj, beleženje odgovorov, urejanje zbranih podatkov …, sodelovanje

pripomočkislikovni in pisni zgodovinski viri o domačem kraju, krajevne kronike, fotografski aparat, stare in sodobne fotografije domačega kraja, posameznih stavb in drugih objektov

literaturaZa učence:Eva Kocuvan: Rimljan sem, DZS, Ljubljana, 1994.Darja Mihelič: Meščan sem. Iz življenja srednjeveških mest, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996.prevedena poljudnoznanstvena mladinska dela o življenju v preteklosti

Za učitelje:krajevne monografijeKrajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1968–1980.Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995.Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.

117

IZBIRNI TEMI

118

izbirna TEMa

Promet se je spreminjalPoudarjen je razvoj prometnih sredstev in načinov prometa, ki ga najlaže predstavimo s časovnimi trakovi za posamezne vrste prometa. Časovna enota na vseh trakovih (za vodni, cestni, železniški in zračni promet) naj bo enaka, da bomo lahko trakove primerjali in sestavili v enotnega. Poudarimo

tehnološki napredek, hitrost prevozov, vrsto in količino porabljene energije, obremenjevanje okolja (onesnaževanje, energija, prostor za prometnice, vozila in spremljajoče objek-te …). Tema je zelo primerna za samostojno in sodelovalno delo učencev, saj je na to temo dovolj literature za učence.

cilji ▶ Spoznavajo življenje ljudi v preteklosti (zlasti domači pokrajini) in ga primerjajo z današnjim

življenjem. ▶ Pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost na prime-

ru razvoja prometa.

ključne besedepromet, tovorništvo, prevozništvo, železnica, jadrnica, splav, parnik

predlogi za pouk1 Samo z gibi in brez zvokov skupina učencev prikaže načine potovanja ljudi nekoč (vožnja v kočiji,

jezdenje, hoja …) in danes (osebni avto, vlak, kolo ...).

2 Ponovitev vrst prometa: cestni, železniški, vodni in zračni promet.

3 Ugotavljanje predstav učencev o tem, kdaj se je določena vrsta prometa razvila, tako da učenci na preprost časovni trak narišejo »prva« prevozna sredstva (prvi čoln, voz, kolo, vlak, avtomobil, letalo …).

4 Delo po skupinah. Vsaka skupina učencev ob pomoči literature ugotovi razvoj posamezne vrste prometa in ga prikaže na časovnem traku. Vsem skupinam pripravimo enake časovne trakove. Časov-ne enote naj se ujemajo, da bodo lahko trakove primerjali. Če bodo učenci ugotovili, da ni dovolj prostora na traku, lahko podrobnejši razvoj (npr. letal) prikažejo na vrvici le z ustreznim zaporedjem, brez časovnih enot.

5 Ob izdelanih trakovih se pogovorimo: katera odkritja so omogočila razvoj posameznega prometne-ga sredstva, primerjamo časovni razvoj med vrstami prometa, pogovorimo se o vrsti uporabljene energije v različnih časih, o vplivu prometa na okolje, na življenje ljudi, o tem, katera vrsta prometa je (bila) razvita v domači pokrajini, zakaj ravno ta …

6 UČBENIK

7 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2

učbenik& 84–85

Učenci si ogledajo ilustracije, preberejo besedilo v okvirjih. Pogovorimo se o temi: kaj že vedo o prometu v preteklosti, katera vrsta prometa je bila prej, katera pozneje in kaj je bilo hkrati …Preberejo besedilo, s svinčnikom podčrtajo ključne misli, nato obkrožijo le ključne besede. Iz njih naredijo miselni vzorec.

119

delovni zvezek& 58–59

1 Učenci najdejo odgovore v učbeniku oz. napišejo svoje domneve.

2 Učenci nalogo naredijo individualno. Potem odgovore primerjajo z dvema sosedoma in jih dopolnijo.

sprotno spremljanje učencevsodelovanje v skupini, delo z literaturo

pripomočkičasovni trakovi za delo skupin

literaturaZa učence:Na kolesih in krilih, Pomurska založba, Murska Sobota, 1990.Sandi Sitar: Z vozili skozi čas, Prešernova družba, Vrba, Ljubljana, 1995.Ian Graham: Letala, Učila, Tržič, 1997.Richard Humble: Ladje, Učila, Tržič, 1997.Julian lland: Vlaki, Učila, Tržič, 1997.Eva Holz: S kočijo od Alp do morja, Mladika, Ljubljana, 1997.Splavarjenje nekoč in danes (3:10) – fotografije, https://www.youtube.com/watch?v=MYcz1M3Seg4

(avgust 2015)

Za učitelje:Miha Kosi: Potujoči srednji vek. Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16.

stoletjem, ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 1998.

120

izbirna TEMa

Šolanje v preteklostiTema je učencem zanimiva, če predstavimo tiste značilnosti šole v preteklosti, ki jih učenci vsakodnevno sami doživljajo: odnos med učiteljem in učencem, ocenjevanje, kaznovanje, način pouka, discipliniranje, trajanje pouka, počitnice, učni predmeti … Obisk šolskega muzeja in sodelovanje v simu-laciji pouka iz preteklosti sta zelo priporočljiva.

Navajamo nekaj osnovnih podatkov o razvoju šolstva na Slovenskem, ki so namenjeni učitelju, da bo znal podat - ke o domači šoli ustrezno uvrstiti (Enciklopedija Slovenije, 13. zv., 1999).– 12. in 13. stoletje: Prve šole na slovenskem ozemlju je

organizirala Cerkev. Prvi zapis o šoli na Slovenskem ome-nja stolno šolo na sedežu koprske škofije. Tej sledijo zapisi o samostanskih šolah, župnijskih šolah, mestnih šolah.

– V 16. stoletju so si protestanti prizadevali za ustanavljanje elementarnih šol (za sprejem ni bila potrebna predhodna izobrazba) in splošnih šol (za vse otroke) v slovenskem jeziku. Takrat so obstajale ljudske osnovne šole ter sta-novske šole.

– V obdobju protireformacije pa so bile šole spet župnijske, mestne in jezuitske.

– Leta 1774 je Marija Terezija izdala prvi šolski zakon – Splošni šolski red, s katerim je skrb za šolo prevzela drža-va. Osnovna šola je postala splošna in obvezna, ne pa tudi enotna. Uvedeni so bili trije tipi osnovnih šol: trivialke na podeželju, glavne šole v večjih mestih in normalke v glavnem mestu vsake dežele. Poleg teh je bila še nedeljska ponavljalna šola, ki so jo obiskovali zlasti vajenci po kon-čani osnovni šoli, po 12. letu starosti.

– V obdobju Ilirskih provinc je bila uvedena enotna štiri-razredna osnovna šola s slovenskim učnim jezikom in slovenščino kot učnim predmetom.

– Po odhodu Francozov (1813) je bil potrjen drugi avstrij-ski osnovnošolski zakon (predlagan že leta 1805). Spet so bile uvedene tri različne stopnje osnovnih šol: trivial-ke, glavne šole in normalke ter nedeljske ponavljalne šole.

– Leta 1869 je bil sprejet tretji državni osnovnošolski zakon, s katerim je bila vpeljana osemletna šolska ob -veznost. Šole so postale državne in deželne ustanove, učitelje je plačevala država. Uvedene so bile meščan - ske šole. Vanje so se lahko vpisali učenci po končanem 5. razredu osnovne šole.

– Leta 1929 je bil sprejet šolski zakon, s katerim je osnovna šola postala »narodna šola«. Razdeljena je bila na štiri-letno osnovno in štiriletno višjo narodno šolo, v kateri so bili učenci do 14. leta starosti. Po končani osnovni šoli so lahko nadaljevali šolanje v nižji gimnaziji, meščanski, strokovni in vajenski šoli. Višja narodna šola na podeže-lju navadno ni imela 7. in 8. razreda, ampak pouk od novembra do marca kot nadomestek za nekdanjo po -navljalno šolo.

– Po letu 1945 so bile odpravljene zasebne in meščanske šole, cerkev je bila ločena od šolstva.

– Leta 1946 je izšel zakon o sedemletnem obveznem šola-nju – štirje razredi osnovne in trije razredi višje osnovne šole. Namesto v višjih osnovnih šolah so učenci lahko nadaljevali šolanje na nižji gimnaziji (3 leta) in višji gim-naziji (5 let).

– Leta 1950 je bila uvedena osemletna šolska obveznost (4 razredi osnovne šole, 4 razredi nižje gimnazije).

– Leta 1958 je splošni zakon o osnovnem šolstvu uzakonil osemletno osnovno šolo kot edino obliko obveznega izobraževanja. Nastale so popolne osemletke in štiriletne podružnične šole.

– Leta 1996 je bil sprejet Zakon o osnovni šoli, ki je uvedel devetletno osnovno šolo.

cilji ▶ Znajo opisati šolanje v preteklosti. ▶ Znajo ob fotografijah, predmetih, dokumentih iz preteklosti (npr. starih spričevalih) primer-

jati učilnice, učence, učitelje, pouk s sedanjostjo in razlike razložiti. ▶ Spoznavajo načine življenja danes in v preteklosti. ▶ Raziskujejo preteklost z uporabo različnih virov in dejavnosti (terensko delo). ▶ Pojasnijo vzroke in posledice sprememb skozi preteklost na primeru razvoja šolanja .

ključne besedepouk, šolske stavbe, učilnice, učenci, učitelji v preteklosti

121

predlogi za pouk1 Učitelj lahko simulira pouk iz preteklosti. Najlaže bomo predstavili pouk iz naše mladosti, spretnejši

»igralci« pa lahko sežejo dlje v preteklost. Kakšen starejši učbenik, zvezek, pisalo, morda Titova (kraljeva) slika na steni ali zastava, grb, razpelo nam bodo pri tem pomagali.

2 Z metodo razlage učencem čim slikoviteje predstavimo značilnosti šolanja v preteklosti. Razlago lahko popestrimo z demonstracijo predmetov (šolske potrebščine, učbeniki, zvezki, revije za otroke, spri-čevala, učila …) in fotografij, z branjem literarnega odlomka Ivana Hribarja o kaznovanju (priloga 3). Učenci se urijo v poslušanju in predstavljanju preteklosti. Pred razlago se dogovorimo o pravilih poslušanja: učenci naj nas ne prekinjajo z vprašanji, komentarji, dvigovanjem rok, dokler jim tega ne dovolimo. Pravilo bodo raje upoštevali, če tudi to predstavimo kot simuliranje pouka v preteklosti. Razlago lahko razdelimo v nekaj vsebinskih sklopov, ki jim sledi pogovor in tabelski zapis v obliki miselnega vzorca.

3 Ogled kratkega filma Infodrom: Pouk v Šolskem muzeju, če obisk muzeja ni mogoč. Pogovor.

4 UČBENIK Vodeno delo z učbenikom.

5 Ogled šolske kronike in iskanje izbranih podatkov . Učenci lahko sami postavijo vprašanja in nato iščejo odgovore v kroniki, nekaj strani pa lahko že naprej označimo. Če imamo več kronik iz različnih let, lahko učenci delajo po skupinah in potem primerjajo ugotovitve. Razložimo, da je šolska kronika originalen vir, s katerim je potrebno ustrezno ravnati. Ugotovitve lahko zapisujejo v

6 DELOVNI ZVEZEK 5

7 DELOVNI ZVEZEK 1 , 2 , 3 , 4

učbenik& 86–87

Branje po odstavkih: glasno in pogovor z dodatnimi pojasnili in primerjavo s sedanjostjo.Fotografija učilnice: opis slike in pogovor o pomenu posameznih predmetov – sliki vladarja, razpela, zemljevida Kranjske, računala, globusa, slik z učno snovjo …Fotografijo dekliškega razreda primerjajo s fotografijo njihovega razreda.Fotografijo lutke učitelja primerjajo s podobo učiteljice na dekliški fotografiji in z današnjimi učitelji. Zamislijo naj si učitelja v prihodnosti.Pogovor o pohvalah in kaznovanju nekoč in danes ob slikovnem gradivu, vživljanje v občutke dečka v oslovski klopi …

delovni zvezek& 60–62

1 , 2 Učenci lahko rešijo nalogi ob pomoči besedila in slik v učbeniku in delovnem zvezku.

3 , 4 Samostojno delo.

5 Učencem pripravimo šolsko kroniko iz različnih let. Uvedemo jih v delo s primarnim virom (pomen, pazljivo rokovanje). Delo lahko poteka skupinsko ali po postajah.

sprotno spremljanje učencevnatančno, sistematično opazovanje in opisovanje slik, predmetov ter primerjanje s sedanjostjoodnos do uporabe primarnega vira, iskanje podatkov v kroniki

122

pripomočkistara učila, stare fotografije učilnic, šol, učencevliterarno besedilo o šoli ali šolanju nekočšolska kronika

literatura in viriEnciklopedija Slovenije, zvezek 13, geslo »Šolstvo«, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.Jakob Alešovec: Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina, Prešernova družba, Ljubljana,

1973.France Bevk: Moja mladost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.Slovenski šolski muzej, http://www.ssolski­muzej.si (avgust 2015)Infodrom: Pouk v Šolskem muzeju, https://www.youtube.com/watch?v=gjjCnXd­t30 (avgust 2015)

123

PRILOGE

PRILOGA 1

PRILOGA 1

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

Kako sem v New Yorku dr�al vstopnico

po slovensko (Delo, 19. julija 2003)

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

PRILOGA 2

Vetrovnica

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

PRILOGA 4fo

toko

pir

an

je d

ovol

jen

o

PRILOGA 3

Ivan Hribar (1851–1941), politik, poslanec in ljubljanski župan, je spomine napisal leta 1928.

Učitelj G., ki je v tretjem razredu pod Stoecklom poučeval lepopisje, je bil znan pretepovalec učencev in se je vse treslo pred njim. Tudi jaz sem bil sil-no nesrečen, da sem ga imel; vendar sem se obnašal tako, da ni imel nikdar povoda, razsrditi se nad menoj. Bili so pa v razredu učenci, ki so bili skoro vsako njegovo uro tepeni. Med temi je najbolj črtil ljubljansko srajco Ž., ki je bil zato pravi mučenec. Nekoč ga je s svojim »štaberlom«, katerega je menda smatral za najvažnejše odgojno sredstvo, stiskajoč mu glavo med kolena, tako neznansko pretepal, da smo vsi strahu in usmiljenja koprneli. Ker je pretepanec cepetal z nogami, ga je prijel za hlače na neizrekljivem delu te-lesa s takšno silo, da ga je za-nje vzdignil kvišku, pri čemer so se hlače raz-trgale in je dokaj velik kos blaga ostal v njegovi roki. Kakor odreveneli smo sedeli vsi v klopeh, tako da smo si komaj upali dihati; učitelj, ki je izprevidel, da ga je jeza predaleč zapeljala, pa je poparjen odpeljal pretepenega učen-ca venkaj in ga tisto uro ni bilo več v razred.

Čisto svojevrstno navado je vpeljal učitelj Ivanetič – tako imenovano »raj-tšolo«. Če kdo namreč ni znal, ali če ga je zalotil pri šepetanju ali kakem drugem šolskem pregrešku, ki je po njegovem mnenju zaslužil kazen, moral je kakor hitro je opazil, da je učitelj segel po paličici, s svojega sedeža in teči po šoli okrog vseh klopi, dokler ni zopet dospel do svoje.Učitelj seveda za njim. Če mu je učenec spretno ušel, da ga med »rajtšolo« ni mogel s paličico doseči, je ostal brez mazila; ako ga je pa dosegel, je prejel svojo porcijo udar-cev na tisti del bednega svojega života, nad katerim se začenja hrbet.

(Ivan Hribar: Moji spomini, 1. del, Slovenska matica, Ljubljana, 1983, str. 27, 28)

Razlaga besede:

štaberl – palica

Odlomek iz knjige Ivana Hribarja Moji Spomini

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

PRILOGA 4

Časovni trakovi so nepogrešljivo učilo pri učenju zgodovinskih tem. Z njimi si učenci ob pomoči časovne preslikave v prostorsko (dolžina časa v dolžino traku) laže predstavljajo časov­ne dimenzije posameznih obdobij.

Pri vseh trakovih je pomembno, da so enote enako dolge, čeprav jih ne upoštevamo vedno. Najprej damo poudarek na zaporedje dogodkov ali sprememb, potem šele dodamo natančnej­ši čas. Enote naj bodo leto (za časovni trak človekovega življenja), desetletje (npr. za zgodovino domače šole), stoletje (npr. za zgodovino domačega kraja), petsto let ( za zgodovinska obdobja), tisočletje za daljša obdobja. Učenci imajo predstavo leta in desetletja (njihovo življenje). Stolet­je ponazorimo s štirimi generacijami ljudi (od vnuka/vnukinje do prababice/pradedka).

Ker si učenci 4. razreda šele pridobivajo časovne predstave daljših obdobij, ni priporočljivo, da bi imeli hkrati na steni časovne trakove z različnimi enotami. Kadar preidemo na časovni trak z drugačno enoto, vedno pokažemo dolžino prejšnjega traku na novem traku. Če delamo z vrvi cami, pa lahko trak z večjo enoto pripnemo na ustrezno mesto novega traku.

Za pridobivanje časovnih predstav je konkretno delo vsakega učenca s časovnim trakom nepo­grešljivo. Zgolj demonstracija učitelja ne zadošča. Treba je pripraviti dejavnosti izdelovanja časovnih trakov, branja časovnih trakov in uvršča nja na časovne trakove.

Časovne trakove lahko izdelamo na različne načine:

1. Stenski časovni trak iz papirjaIz tršega papirja izrežemo in zlepimo 20 cm široke trakove. Dolžina naj bo čim daljša, prilago­dimo jo prostoru v učilnici. Razdelimo jo na osem enakih delov. Enota naj bo 500 let. Če ima mo papir različnih barv, za različna zgodovinska obdobja (prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek) uporabimo različne barve, podobno kot je v učbeniku na str. 82 in 83. Nanj bomo najlaže pritrjevali risbe, napise, fotografije ipd. s kitom.

2. Trak iz vrviceČasovni trak je lahko vrvica, na kateri označimo (npr. z barvnimi trakovi) časovne enote. To je lahko 100 let, 500 let, 1000 let, odvisno od tega, koliko časa želimo prikazati. Izdelani časovni trak lahko pritrdimo na steno, med kose pohištva ali pa položimo na tla. Za pritrjevanje slikov­nega gradiva lahko uporabimo kljukice za perilo ali sponke za papir.

3. Trak iz toaletnega papirjaZ njim najbolje predstavimo daljša obdobja ali primerjamo dolžine posameznih obdobij. V enem zvitku je približno 20 m traku v približno 150 lističih. Lističi lahko predstavljajo različne enote (desetletje, stoletje, tisočletje). Z njim de lamo pazljivo, da se ne strga. Potrebujemo velik prostor (hodnik, šolsko dvorišče …). Takšen časovni trak je za enkratno uporabo.

4. Trak, narisan s kredo na šolskem dvorišču ali označen s pleskarskim zaščitnim trakom na tleh učilnice

5. Živi trakTrak lahko sestavljajo tudi učenci na različne načine s svojimi telesi, drugi pa ob njem v točno določenem času (tj. na določenem mestu) z ustvarjalnim gibom predstavijo objekt, dejavnost, dogodek iz določene preteklosti.

Èasovni trakovi

PRILOGA 5

(prirejeno po: Prvi koraki, Amnesty International Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 174)

Otroci imajo pravico biti s svojimi družinami

ali s tistimi, ki bodo najbolje skrbeli zanje.

Otroci imajo pravico do zadostne količine

hrane in do čiste vode.

Otroci imajo pravico do ustrezne

življenjske ravni.

Otroci imajo pravico do zdravstvenega varstva.

Otroci s posebnimi potrebami imajo pravico

do posebne skrbi in do usposabljanja.

Otroci imajo pravico do igre.

Poenostavljena oblika Konvencije o otrokovih pravicah

Otroci imajo pravico do brezplačnega

izobraževanja.

Otroci imajo pravico do varnosti in do zaščite

pred poškodbami in zanemarjanjem.

Otroci ne smejo biti poceni delovna sila

ali vojaki.

Otrokom mora biti dovoljeno govoriti njihov

materni jezik in izražati njihovo lastno vero

in kulturo.

Otroci imajo pravico do izražanja lastnega

mnenja in do druženja ter izmenjevanja mnenj.

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

(prirejeno po: Prvi koraki, Amnesty International Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 168, 169)

VSI LJUDJE SO SVOBODNI IN Z VSEMI

SE MORA ENAKO RAVNATI.

VSI LJUDJE SO ENAKOPRAVNI NE GLEDE

NA BARVO KOŽE, SPOL, VERO, JEZIK

IN DRUGE OKOLIŠČINE.

VSAKDO IMA PRAVICO DO ŽIVLJENJA,

DO PROSTOSTI IN DO VARNOSTI.

NIHČE NIMA PRAVICE RANITI ALI MUČITI TE.

ZAKON MORA OBRAVNAVATI VSE LJUDI

ENAKO.

VSAKDO IMA PRAVICO ZAPROSITI

ZA POMOČ, KO MU ŽELI KDO ŠKODOVATI.

NIHČE NE SME VSTOPITI V TVOJ DOM,

ODPIRATI TVOJIH PISEM ALI NADLEGOVATI

TEBE ALI TVOJE DRUŽINE BREZ

UTEMELJENEGA RAZLOGA.

Nekaj izbranih poenostavljenih èlenov iz Splošne deklaracije èlovekovih pravic

PRILOGA 6

foto

kop

ira

nje

dov

olje

no

VSAKDO IMA PRAVICO POTOVATI

PO LASTNIH ŽELJAH.

VSAKDO IMA PRAVICO DO SKLENITVE

ZAKONSKE ZVEZE IN DO USTANOVITVE

DRUŽINE.

VSAKDO IMA PRAVICO DO LASTNINE

IN PREMOŽENJA.

VSAKDO IMA PRAVICO DO DELA

ZA POŠTENO PLAČILO V VARNEM OKOLJU.

VSAKDO IMA PRAVICO DO POČITKA

IN PROSTEGA ČASA.

VSAKDO MORA SPOŠTOVATI PRAVICE

IN SVOBOŠČINE DRUGIH, DRUŽBO

IN SPLOŠNO BLAGINJO.