Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 201 www.finance.si

IKT-informatoro

gl

as

na

pr

ilo

ga

Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 201 www.finance.si

bridnega oblaka, ki bo name-njen več kot 160 tisoč končnim uporabnikom iz javnih ustanov, kot so občine, zdravstvo, šole in druge. V tem oblaku bodo na vo-ljo storitve, kot so projektni in dokumentni sistem, elektron-ski arhiv, finančno-računovod-ski sistem, kadrovski sistem in sistem za materialno poslova-nje. Zaradi ekonomije obsega na direktoratu pričakujejo, da bo-do te storitve precej cenejše kot storitve, ki jih zdaj javne ustano-

ve kupujejo samostojno od raz-ličnih lokalnih proizvajalcev, in da bo njihovo uporabo poganjal javni interes. Ponudnike za po-samezne aplikativne segmen-te, ki bodo zagotavljali rešitve v skladu z referenčno arhitektu-ro, bodo izbrali na javnem raz-pisu. To pa bo imelo posledice za celoten, zdaj močno razdro-bljen slovenski trg informacij-skih rešitev in storitev, kjer sa-mo državna informatika pome-ni tretjino vse porabe.

Prihodnje poletje bo začel delovati državni računal-niški oblak, ki bo pripomo-gel k poenostavitvi in racio-nalizaciji razvoja in vzdrže-vanja informacijskih siste-mov ter povečanju učinko-vitosti dela državnih orga-nov, napoveduje Jurij Ber-tok, direktor direktorata za informatiko in e-storitve na ministrstvu za notranje zadeve. Naložba je vredna dobrih 14,4 milijona evrov.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 15. septembra izdala odločbo o dodelitvi sredstev za vzpostavi-tev državnega računalniškega oblaka, ki bo pomenil temeljno računalniško infrastrukturo v lasti in upravljanju države. V nje-nem okviru se bodo opravljale storitve, ki uporabljajo občutlji-

ve, osebne in druge podatke ter informacije, ki jih država ne želi shranjevati zunaj svojega okolja.

Naložba je vredna dobrih 14,4 milijona evrov, pri čemer bo ne-kaj več kot 12,2 milijona prispe-val evropski sklad za regional-ni razvoj. Večina tega denarja bo iz neporabljenih evropskih sredstev, ki bi jih sicer morali vrniti v Bruselj.

Trije oblaki v treh letihVladna odločitev temelji na izho-diščih nadaljnjega razvoja raču-nalništva v oblaku v javni upra-vi, ki so jih pripravili strokovnja-ki iz javne uprave, gospodarske zbornice in fakultete za računal-ništvo. V skladu z izhodišči bo Slovenija v prihodnjih treh letih zgradila tri oblake, državni ra-čunalniški oblak, hibridni raču-nalniški oblak v javno-zasebnem partnerstvu ter inovativni razvoj-

ni oblak v sodelovanju z univer-zami in raziskovalno-razvojnimi ustanovami.

Prvi bo na vrsti državni računalniški oblakDržavni računalniški oblak naj bi deloval že poleti 2015. Ne-posrednim proračunskim upo-rabnikom – državi in javni upra-vi – bo omogočil, da bodo z uved-bo koncepta računalništva v ob-laku hitreje in ceneje dosegli svo-je poslovne cilje. Državni oblak bo uporabljalo 25 tisoč končnih uporabnikov, projekt pa naj bi pripomogel k poenostavitvi in racionalizaciji postopkov razvo-ja in vzdrževanja informacijskih sistemov ter povečanju učinko-vitosti dela državnih organov.

Centralizacija državne uprave je nujna zaradi krčenja sredstev v proračunu. »Leta 2013 je bilo v proračunu 92 mi-

lijonov evrov, leta 2014 pa 86 milijonov. Denarja je sicer dos-ti, vsi skupaj pa smo reveži, saj vsako ministrstvo gradi svojo infrastrukturo, postavlja svo-je podatkovne silose in aplika-cije ter naroča posebej. So pod-jetja, ki ministrstvom iste rešit-ve prodajajo po različnih ce-nah. Dejansko se sredstva po-rabljajo neracionalno,« je raz-ložil Jurij Bertok.

Centralizacija državne informatike na štirih področjihOb predstavitvi projekta Kvantni preskok – reorganizacija državne informatike, ki ga je vlada potr-dila januarja letos, so na direk-toratu predlagali centralizacijo državne informatike na podro-čju podatkovne infrastrukture, komunikacijske infrastrukture, horizontalnih aplikacij in infor-macijske varnosti. Gre za struk-turni projekt, ki je bil vključen tu-di v koalicijsko pogodbo in naj bi v treh letih omogočal zmanjšanje proračuna za državno informati-ko za 30 odstotkov. »Aprila smo opravili podrobno analizo, popis vseh sredstev, kadrov in aplika-cij v državni upravi. Izvedli smo vrsto študij primerov, kje lahko ustvarimo prihranke s centrali-zacijo,« je dejal sogovornik.

Pri licenčninah vsaj 20 odstotkov prihrankovSlovenija bo z vzpostavitvijo dr-

žavnega oblaka poleg Anglije in Nizozemske ena prvih držav v Evropi s tako močno centralizi-rano informatiko.»Država pora-bi 86 milijonov samo za stroške vzdrževanja in naložbe. Za pol Münchna nas je. Centralizacija je edina možnost preživetja. S tem bomo bolj uspešni in bolj fokusi-rani,« je poudaril Bertok. Slove-nija prva postavlja referenčno ar-hitekturo, ki bo določala podat-kovno in procesno raven, na ka-teri bodo temeljile tudi vse stori-

tve v oblaku. »Kmalu bo na pri-mer država podaljševala pogod-be s ponudniki sistemske pro-gramske opreme. Prav zaradi standardizacije, ki bo posledi-ca referenčne arhitekture, pri-čakujemo vsaj 20-odstotne pri-hranke iz licenčnin,« je še napo-vedal Bertok.

Poenotenje IKT v celotnem javnem sektorjuZa državnim računalniškim ob-lakom se bodo lotili gradnje hi-

Državni oblak bo razbremenil proračunZ razvojem računalništva v oblaku bo Slovenija v treh letih stroške za državno informatiko znižala za 30 odstotkov

Storitve v oblaku najema 15 odstotkov slovenskih podjetij

" Po najnovejših podatkih statističnega urada storitve raču-nalništva v oblaku, kot so e-poštni predal, programska opre-ma, prostor za hrambo podatkov ter procesne in pomnilni-ške zmogljivosti, najema 15 odstotkov podjetij z vsaj deset zaposlenimi.

" Največji delež med uporabniki zavzemajo velika podjetja, saj jih storitve v oblaku uporablja 28 odstotkov, med srednji-mi podjetji te storitve naroča 20 odstotkov, med malimi pa 14 odstotkov.

" Med storitvenimi podjetji je uporabnikov oblaka 19 odstot-kov, med proizvodnimi pa 12 odstotkov.

" Med malimi podjetji v storitvenih dejavnostih najema te storitve 18 odstotkov, v proizvodnih dejavnostih pa devet odstotkov. Pri srednjih in velikih podjetjih je razlika manjša: med srednjimi podjetji v storitvenih dejavnostih jih te stori-tve najema 21 odstotkov, v proizvodnih dejavnostih pa 19 odstotkov. Med velikimi podjetji v storitvenih dejavnostih jih te storitve najema 33 odstotkov, v proizvodnih dejavno-stih pa 25 odstotkov.

" Kar 52 odstotkov podjetij je z uporabo storitev računalni-štva v oblaku znižalo stroške, povezne z uporabo IKT, 48 od-stotkov uporabnikov pa je z njimi izboljšalo prožnost ter poe-nostavilo in pospešilo vpeljavo storitev IKT.

" Uporabo storitev računalništva v oblaku v 36 odstotkih omejuje morebitno tveganje, povezano z zaščito ali var-nostjo podatkov v oblaku, v slabi tretjini podjetij pa upora-bo storitev računalništva v oblaku preprečuje nepoznavanje oziroma nezadostno znanje o teh storitvah.

Pavle Jazbec, direktor prodaje v podjetju UnistarPRO:S prehodom na cenejši in prilagodljivejši IT iz oblaka bi oddelek IT pridobil prepotrebne vire, ki bi jih lahko namenil razvoju novih rešitev in poslovnih modelov.

Računalniška industrija si danes prizadeva za čim večjo raznolikost in prila-godljivost rešitev in sto-ritev. Tej usmeritvi ustre-za tudi koncept računalni-štva v oblaku, a niti najbo-lje obveščeni posamezniki ne vedo, kam vodi priho-dnost računalniških obla-kov.

Tudi sam kot tehnološki nav-dušenec lahko le ugibam, ka-ko hitro in v kakšnem obsegu nas bodo dosegle vedno no-ve inovacije. Zdi se, da je vse skupaj odvisno predvsem od domišljije razvijalcev in po-nudnikov storitev. Sicer pa je že v navadi, da ljudje nekate-re izume pospremimo le od-prtih ust in oči, še posebno v svetu tehnologije.

Računalništvo v oblaku je že zdaj preseglo pričakovanja večine ljudi, tudi strokovnja-kov. Težko je uganiti, kaj nam bo ta pospešena virtualizaci-ja storitev prinesla v prihod-njem desetletju. Vsekakor pa vam lahko na podlagi svojih izkušenj predstavim nekatere napovedi, ki se utegnejo ures-ničiti še to desetletje.

Menim, da smo v Sloveniji ta hip na nekakšni točki pre-loma. Podjetja se seznanja-jo z računalništvom v obla-ku in njegovimi možnostmi, proučujejo prednosti in ne-varnosti, a le redka med nji-mi so prehod v oblak zares že opravila. Zdi se mi, da jim bolj kot poznavanje tehnolo-gije primanjkuje organizacij-skih in logističnih znanj, kako bi svoje poslovanje razširila zunaj tradicionalnih okvirov (in strežnikov). A to bo verje-tno v kratkem odpravljeno, saj se večina domačih ponu-dnikov storitev iz oblaka že uspešno spopada z izobraže-vanjem strank. Te namreč te-že razumejo nevidno in neop-rijemljivo računalništvo, ki je

posledica virtualizacije stroj-ne in programske opreme. No, pa saj bo tudi potreba po jasnem določanju infrastruk-ture kmalu nepotrebna. Ve-čina tehnologij se bo povsem prilagodila potrebam storitev, ki jim bo rabila, posledično pa bo računalništvo kot tako še bolj uporabno in predvsem bližje posamezniku.

Spremembe na področju programske opreme so že le-po vidne. Ne le da je program-ska oprema kot storitev dosto-pnejša in cenovno ugodnej-ša za večino uporabnikov, za nadaljnji razvoj bo zelo po-membna predvsem njena mo-dularnost. Modularna grad-nja programov bo namreč omogočila nepretrgano zago-tavljanje storitev in omogočila kombiniranje najrazličnejših tehnologij. O univerzalni pro-gramski opremi se ni govorilo že desetletja, a, saj veste, zgo-dovina se ponavlja ... Sam dr-žim predvsem pesti, da bodo ponudniki programske opre-me videli dlje od svojih oko-pov in začeli čim več rešitev graditi na odprtih standardih.

Ne nazadnje bo večja zdru-žljivost med strojno in pro-gramsko opremo v oblaku potrebna še z dodatnega vi-dika – avtomatizacije in od-pravljanja kompleksnosti upravljanja. Še več, nekoč v prihodnosti bodo tudi raču-nalniški sistemi premogli do-volj inteligence, da bodo zna-li samodejno izbirati najbolj-še pare računalniške železni-ne in programja (pa tudi vseh drugih virov) glede na pos-tavljeno nalogo. V prihod-njem desetletju bo namreč število podatkovnih centrov po svetu že zrelo za oznako »neskončno«, aplikacije in njihovi ukazi pa bodo vedeli, v katerem izmed njih se bodo glede na našo lokacijo in zah-teve (želje) najbolje izvedli. Živeli, oblaki (prihodnosti).

Vse poti vodijo v oblake

Mikrocop d.o.o., Industrijska cesta 1, Ljubljana, T: + 386 (0)1 587 42 80, F: + 386 (0)1 587 42 99, E: info-si@mikrocop.com

Ne čakajte na JANUAR!

konferencaMikrocop11

11. Mikrocop konferenca bo posvečena aktualnim temam in izzivom, ki jih prinaša brezpapirno poslovanje:

Večji obseg izmenjave e-dokumentov, ki ga z zakonskimi spremembami spodbuja država (e-računi, e-izvršbe), obeta večji obseg e-poslovanja tudi med gospodarskimi družbami. Ste pripravljeni na poslovanje brez papirja?

Prednosti izmenjave e-računov preko bančnih kanalov so številne. Izkoristite jih in e-račune preko bančnega kanala izmenjujte že danes.

Izmenjava e-dokumentov je le prvi korak na poti do brezpapirnega poslovanja. Prihranke in učinkovitost občutno povečamo z avtomatizacijo procesov, ko dokumenti vstopijo v organizacijo. Dobre prakse pri uvajanju rešitev za brezpapirno poslovanje bodo iz prve roke predstavili nekateri uporabniki.

Kakšne novosti prinaša novela ZVDAGA, ki je bila sprejeta julija 2014?

Udeležba na dogodku je brezplačna. Prijavite se še danes na www.mikrocop.si.

Prednosti brezpapirnega poslovanja izkoristite že danes.

23. oktober 2014, Brdo pri Kranju

mikrocop_oglas_finance_2014_129x179.indd 1 14. 10. 14 10:55

UVODNIKMiran Vargamiran.varga@finance.si

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Julija Klančišar Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT-informator bo izšel 20. novembra 2014.

Kmalu bo država podaljševala pogodbe s ponudniki sistemske programske opreme. Zaradi standardiza-cije, ki bo posledica referenčne arhitektu-re, pričakujemo vsaj 20-odstotne prihranke iz licenčnin.

" Jurij Bertok, direktor direktorata za informatiko in e-storitve na ministrstvu za notranje zadeve

S sodobnimi storitvami v oblaku so napredne rešitve upravljanja dokumentov, poslovnih procesov in var-ne dolgoročne hrambe, do-stopne tudi majhnim in sre-dnjim podjetjem. To bo ena izmed tem, o katerih bodo govorili na letošnji 11. Mi-krocop konferenci, ki bo po-tekala v četrtek, 23. oktobra 2014, v kongresnem centru Brdo pri Kranju. Udeležba na dogodku je brezplačna.

Zavedanje, kako pomembno je imeti v roki pravi dokument, ko ga potrebuješ, se je zadnji čas iz-redno povečalo. Toda veliko ma-lih in srednjih podjetij še vedno nima jasno izoblikovanih priča-kovanj za vpeljavo informacijske-ga sistema za podporo upravlja-nja poslovne dokumentacije. Ve-lika podjetja se osredotočajo na tehnologijo, jo raziščejo in vpe-ljejo, mala pa ne. Ta iščejo prep-

roste rešitve za konkretna vpra-šanja in izzive. V njihovem prime-ru imajo sodobne storitve iz obla-ka prednost pred kompleksnimi informacijskimi sistemi.

Primer storitve v oblaku je hramba e-računov»Tri glavne prednosti storitve v

oblaku so preprosta uporaba, saj naj bi aplikacija počela prav tisto, za kar jo potrebujemo, pla-čilo storitve po uporabi in stan-dardizacija. Zadnja je nujna, če želimo računati na širše spreje-tje oblačnih storitev med podje-tji,« pravi David Habot, pomoč-nik direktorja družbe Mikrocop.

Oblak postaja sinonim za preprostost

Zgovoren primer storitve v oblaku je varna dolgoročna hramba elektronskih računov. E-računi so računi, ki so posla-ni in prejeti po elektronski poti. V najboljši različici so sestavljeni iz dveh elementov – podatkov in slike. Njihov namen je avtoma-tizacija celotnega procesa in in-

tegracija kupcev ter dobaviteljev v en celovit elektronski brezpa-pirni proces. Izmenjava izdanih e-računov spreminja klasično iz-menjavo izdanih računov v sko-raj vseh korakih. Namesto da bi račun pripravili ročno, ga ne-posredno izdelamo iz prejete naročilnice. Tisk in pošiljanje po pošti v ovojnici prejemniku pa zamenja prenos v elektron-sko banko, ki poskrbi, da ban-čna izmenjava e-račune posre-duje v prejemnikov informacij-ski sistem. Na tej točki si tako iz-dajatelj kot prejemnik že lahko izbereta možnost, da izdani in prejeti e-račun hranita v obla-ku, v sistemu za dolgoročno ar-hiviranje e-računov.

Oblak izboljša učinkovitost in konkurenčnost»Prepričan sem, da bodo številna podjetja za arhiviranje e-računov izbrala spletne storitve, kakršna je Arhiviraj.si, ki jo upravlja druž-

ba Mikrocop v svojem varnem podatkovnem centru. Tovrstne spletne storitve seveda lahko hranijo različne vrste poslovnih dokumentov, tudi pogodbe, na-ročilnice, dobavnice in druge do-kumente. Tehnologija je namreč dozorela, ponudniki pa zagota-vljajo pričakovano združljivost, varnost in odzivnost svojih siste-mov. Predvsem mala in srednja podjetja bodo tako največ prido-bila, saj jim programska oprema v oblaku odpira možnost, da pos-tanejo učinkovitejša in s tem tu-di konkurenčnejša na trgu,« do-daja Habot.

Brezpapirno poslovanje je potreba, ne razkošjeBrezpapirno poslovanje že dol-go ni več razkošje. Je poslovna potreba, ki podjetjem pomaga povečati učinkovitost in dose-či prihranke pri poslovanju. Ob tem omogoča tudi boljši nad-zor in večjo varnost poslova-

nja. Letošnja 11. Mikrocop kon-ferenca bo v znamenju aktual-nih vsebin, kot so oblačne stori-tve, uvajanje e-računov in e-iz-vršb ter spremembe, ki jih na področju hrambe dokumen-tnega gradiva prinaša novela ZVDAGA-A. Predstavljene bodo tudi dobre prakse in uporabni-ške izkušnje pri uvajanju reši-tev za brezpapirno poslovanje.

Dogodek s tradicijoMikrocop konferenca je tradi-cionalen poslovnoinformacij-ski dogodek, saj letos poteka že 11. leto zapored. Namenjen je vsem, ki iščete rešitve in dob-re prakse na področju sodob-nega in učinkovitega upravlja-nja dokumentov in poslovnih procesov. Organizatorji priča-kujejo več kot 150 udeležencev iz različnih gospodarskih pa-nog. Več informacij dobite na spletni strani www.mikrocop.si, kjer se lahko tudi prijavite.

" Mikrocop konferenca je vselej dobro obiskan dogodek.

Organizatorji tudi letos pričakujejo več kot 150 obiskovalcev.

Najbolj preprosto do elektronskih računov

" Genis je ponudil cenovno ugodno storitev i-Računi za iz-delavo, izdajo in shranjevanje elektronskih računov. Stori-tev poleg vodenja knjige izdanih računov omogoča še vode-nje evidence kupcev in cenika ter spremljanje poslovanja prek hitrih grafičnih pregledov. Storitev deluje prek različnih naprav, vključno s tablico in mobilnim telefonom. Uporab-nik lahko račune pošlje elektronsko z različnimi priponka-mi ali jih natisne in pošlje po navadni pošti. Za srednja in ve-lika podjetja Genis omogoča tudi lokalno namestitev ter po-vezovanje i-Računov s sistemi ERP ter s sistemi za elektron-sko izmenjavo.

www.finance.si Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 201

www.finance.si Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 20116 oglasna priloga iKT-informaTor 17

Sistemi za upravljanje od-nosov s strankami so na tr-gu že več kot desetletje. Kljub temu pa izbira ustre-zne CRM-platforme in nje-na vpeljava od podjetij zahtevata veliko pozor-nosti, saj se napake na tem področju ne odpuščajo – še huje, podjetje se lahko znajde celo v slabšem po-ložaju kot pred uvedbo sis-tema CRM. Nova generaci-ja sistemov CRM, ki so na voljo kot storitve iz obla-ka, obljublja več prijaznos-ti do uporabnika in prepro-stejšo rabo nasploh.

Od včeraj je tudi slovenskim uporabnikom na voljo Micro-softova poslovna aplikacija za upravljanje odnosov s stran-kami Microsoft Dynamics CRM

Online. Gre za storitev v obla-ku, ki je združena z drugimi aplikacijami za produktivnost, kot so Office 365, Yammer, Lync, SharePoint in Power BI. Skupaj z Microsoft Azure in Office 365 pomeni Microsoft Dynamics CRM Online jedro Microsoftovih storitev v obla-ku, na katera se lahko podje-tja zanesejo.

Pri prehodu na storitve v ob-laku je za podjetja najpomemb-nejše vprašanje zaupanja in varnosti podatkov. Microsoft zagotavlja ustrezno zaščito za-sebnosti in varovanja podat-kov, ki so shranjeni v oblaku. To so po skrbnem pregledu po-godb, ki jih ima Microsoft skle-njene s podjetji, potrdile nacio-nalne agencije za zaščito podat-kov iz držav EU. Microsoft je ta-ko prvo in doslej edino podje-

tje, ki je prejelo omenjeno po-trdilo od EU.

Vsestranskost rešitev CRMPodjetja sisteme CRM najpo-gosteje uporabljajo na podro-čju prodaje (organizacija pro-dajnih priložnosti) in podpo-re strank. Vse bolj razširjeno je tudi področje trženja, kjer te rešitve skrbijo za pomoč pri segmentiranju možnih in zdajšnjih kupcev v interesne skupine ter njihovo obvešča-nje o aktualnih akcijah, dogod-kih ali novostih, po možnosti s sledenjem odziva. Rešitev iz oblaka vsa ta opravila dodat-no olajša.

»Z uporabo Microsoftove storitve Dynamics CRM Online smo se v našem podjetju izog-nili nabavi, vzdrževanju in po-sodabljanju lastne strežniške

infrastrukture, kar je za nas velik prihranek. Poslovni mo-del najema licenčne program-ske opreme namreč podjetju pomeni mesečni strošek, in ne neopredmetenega osnovnega sredstva z amortizacijo,« raz-laga Matjaž Jug, vodja prodaje v podjetju Business Solutions.

Uporabnikom oblačnega CRM je omogočeno preprosto dodajanje ali odvzemanje upo-rabnikov – ta prilagodljivost ima spet neposreden vpliv na zniževanje stroškov, saj pod-jetje mesečno plača naročni-

no le za dejanske uporabnike rešitve.

Preprosta vključitev v poslovno okoljeOčitna prednost Microsoftove-ga spletnega CRM je povezlji-vost s pisarniškimi storitvami Microsoft Office 365, ki se op-ravljajo v neposredni povezavi v istem oblaku z enakim tipom licenciranja. Sicer pa Microsoft za urejanje razmerij z odjemal-ci in črpanje podatkov zagota-vlja najrazličnejše priključke, tako imenovane konektorje, s

Unistar LC d.o.o., Ljubljana,Litostrojska cesta 56, 1000 Ljubljanawww.unistarpro.si

Razvijalci so 12 mesecev nepretrgano delali, da bi zagotovili selitev kar naj-večjega števila Oraclovih rešitev v oblak. Do oktobra se je število poslovnih apli-kacij, ki so na voljo kot sto-ritev iz oblaka, povzpelo na 2.181. Pred družbo pa je nov izziv: prepričati stran-ke, da je pot v oblak pravil-na odločitev.

Prvič v 37-letni zgodovini korporacije Oracle se je zgo-dilo, da Larry Ellison, njen ve-činski lastnik, na konferenci Oracle OpenWorld ni nastopil v vlogi direktorja. Direktorski položaj je namreč malce pred tem prepustil sodelavcema Safri Catz ter Marku Hurdu. Ellison je nato prevzel dve no-vi vlogi – hkrati je predsednik in tehnološki direktor. Da ima pri vsem še vedno glavo bese-do, je postalo jasno takoj, ko so se vrste udeležencev – več kot 50 tisoč jih je bilo – začele zgri-njati v največjo dvorano konfe-renčnega centra Moscone v San Franciscu.

Največ aplikacij v oblakuEllison je nastopil tako, kot smo ga že vajeni – odločno in z vrsto dobro odmerjenih pre-

sežnikov ter osti, namenjenih tekmecem. Še pred leti ni želel niti slišati za oblak, zdaj pa tr-di, da je Oracle največji ponu-dnik rešitev iz oblaka. Po štet-ju aplikacij iz oblaka mu ta na-ziv res pripada, pohvalno pa je, da aplikacijam sledijo tudi platforme in sama infrastruk-tura. Oracle je namreč eden izmed redkih velikanov, ki še vedno razvija lastno strojno in programsko opremo in tega seveda ne pozabi vedno zno-va omeniti.

Kokoš z zlatimi jajciMočno prenovljena platforma Oracle Cloud 2014 je kokoš, ki nosi zlata jajca. Razvijalcem je uspelo v oblak preseliti podat-kovno bazo Oracle Database 12c, zato je pričakovati, da bo podobno kot v svetu namesti-tev tudi v oblaku prav podat-

kovna baza prinašala glavni del prihodkov, saj je z njo po-vezana cela vrsta rešitev. S se-litvijo v oblak je namreč prido-bila vsaj dve pomembni inova-ciji, tehnologijo izjemno hitre obdelave podatkov v pomnil-niku ter možnost večnajem-ništva.

Vsak dan 62 milijonov uporabnikovNa Oracle OpenWorldu so se po-hvalili, da njihove oblačne sto-ritve vsak dan uporablja 62 mi-lijonov uporabnikov, ki v pov-prečju opravijo 23 milijard tran-sakcij. Med aplikacijami, ki so na voljo kot storitev iz oblaka,

je največ rešitev za kadrovsko službo, finance, projektno vo-denje, optimizacijo poslova-nja, upravljanje dobavne verige in seveda osrednji poslovno-in-formacijski sistemi (ERP). Med bolj donosnimi rešitvami pa so tiste, ki so namenjene specifič-nim industrijam oziroma go-

Navidezni prevzem vodstva v oblakuLeto 2014 si bodo v Oraclu zapomnili kot prelomno za oblačno računalništvo

spodarskim vertikalam. Te so v Oraclu razvili sami ali pa s po-močjo partnerjev in sistemskih integratorjev, v zadnjih letih pa pokupili tudi lepo število pod-jetij, ki so obvladovala posame-zne izredno donosne tržne niše.

ERP v oblak prihaja v tretjem valuV letu dni je selitev v Oraclov ob-lak opravilo več tisoč strank, saj jim je korporacija omogočila, da lahko večino svojih poslovnih rešitev (vsaj tistih Oraclovih) uporabljajo na lokaciji, v oblaku ali pa hkrati. Oraclova pospeše-na selitev rešitev v računalniški oblak že malce skrbi tekmece. V zadnjih 12 mesecih je namreč korporacija pridobila 725 novih strank za Oracle Fusion Appli-cations, 327 dodatnih podjetij je začelo uporabljati Sales Clo-ud, 252 oblačne kadrovske re-šitve, 263 pa rešitve ERP. Te so zaradi kompleksnosti šele med zadnjimi, v tretjem valu, dožive-le selitev v oblake. Glede na dej-stvo, da Oracle meri predvsem na velika podjetja, bi v prihod-nje lahko resno ogrozil preosta-le ponudnike v industriji.

Prihodki ne lažejoA rezultati zadnjega finančnega poročila družbe Oracle govori-

jo drugačno zgodbo. Kar 53 od-stotkov prihodkov je korporaci-ja ustvarila na račun prodaje li-cenc in podpore za že namešče-no programsko opremo, med-tem ko je 17 odstotkov prispe-vala prodaja nove programske opreme. Da rešitve iz oblaka zu-naj industrije IT ta hip uporablja le manjši del gospodarstva, zgo-vorno pričajo prodajni rezulta-ti. Oracle je na račun program-ske opreme kot storitve ustvaril le dobre tri odstotke prihodkov, podoben delež so prispevale tu-di platforme v oblaku, medtem ko so infrastrukturne rešitve v obliki storitev prinesle le od-stotek prihodkov korporacije.

Možnosti so velikeZanimivo bo videti, kako pre-pričljiv bo prehod gospodar-skih subjektov na rešitve v ob-laku. Ob izkoriščanju vseh teh-nologij računalništva v obla-ku bodo Oraclove rešitve ne le stalno dostopne, temveč tu-di cenejše. Ellison je številnim strankam obljubil, da se bodo po skupnih stroških lastništva njihove infrastrukturne rešit-ve v oblaku kosale s preosta-limi ponudniki, med drugim Amazonom, Googlom ter Mi-crosoftom, kar bi lahko nagni-lo jeziček na tehtnici.

" Letošnja konferenca Oracle OpenWorld je minila povsem v znamenju oblakov.

"Larry Ellison, po novem predsednik in tehnološki direktor Oracla, pred leti za oblak ni želel niti slišati, zdaj pa trdi, da je Oracle največji ponudnik rešitev iz oblaka.

23milijard transakcij v povprečju vsak dan opravi 62 milijonov uporabnikov Oraclovih storitev v oblaku.

Upravljanje odnosov s strankami iz oblakakaterimi podjetja rešitev CRM povežejo s poslovnoinforma-cijskim sistemom (na primer Microsoft Dynamics NAV) in drugimi viri podatkov. Micro-soft Dynamics CRM Online se odlično znajde še v navezi s sistemom telefonije Microsoft Lync, ki omogoča preprosto upravljanje klicev in avtoma-tizacijo beleženja opravljenih pogovorov (samodejno odpi-ranje oken s podatki o kličoči stranki, odpiranje nalog sode-lavcem in drugo).

»Podjetja največkrat poi-ščejo pomoč ponudnikov IT- rešitev v fazi vpeljevanja sis-tema CRM v poslovanje. Na-ši strokovnjaki strankam po-gosto vzpostavijo obojesme-ren tok podatkov o njihovih strankah, kontaktih, vpog-led v računovodsko stanje in

druge poslovne izkaze, ki jih pač posamezno delovno mes-to potrebuje. Raste tudi števi-lo uvajanj naprednih orodij,« dodaja Jug.

Najboljše prakse s področja CRM vsebujejo še povezave z odjemalcema elektronske po-šte Microsoft Outlook in por-talne rešitve Microsoft Share-point. Prvi omogoča samodej-no beleženje celotne korespon-dence elektronske pošte v zve-zi s posamezno aktivnostjo skupaj s pregledom postavlje-nih nalog in sestankov v kole-darjih zaposlenih, druga pa ponuja sodelovanje na doku-mentih. Omeniti kaže še vgra-jena analitična orodja, ki s svo-jo prilagodljivostjo omogočajo izdelavo kakovostnih poročil in raziskovanje dodatnih, skri-tih možnosti.

" »Z uporabo Microsoftove storitve Dynamics CRM Online smo se izognili nabavi, vzdrževanju in posodabljanju lastne strežniške infrastrukture, kar je za nas velik prihranek,« pravi Matjaž Jug, vodja prodaje v podjetju Business Solutions.

Ponudniki storitev raču-nalništva v oblaku stranke pogosto zasipajo z različ-nimi mnenji, statistikami in drugimi podatki. Infor-macij je resnično ogrom-no, a izziv je najti tiste, ki so zaupanja vredne. Med-tem ko globalni ponudni-ki storitev iz oblaka stavi-jo predvsem na obseg sto-ritev in ceno, imajo tudi lo-kalni ponudniki oblačnih storitev tehtne argumente.

Dejstvo je, da oblak lahko pri-pomore k boljši odzivnosti in prilagodljivosti poslovanja pod-jetij. Veliko je odvisno pred-vsem od vodstva podjetij, če prepozna vrednost računal-niških oblakov in način ponu-janja storitev ter ga upošteva v svoji poslovni strategiji.

»Računalništvo v oblaku po-staja osrednja oblika računalni-štva. Ne gre več za novotarijo, je preprosto to, kako danes de-luje računalništvo,« pravi Pavle Jazbec, direktor prodaje v pod-jetju UnistarPRO. »V podjetju UnistarPRO je računalništvo v oblaku ena temeljnih strategij razvoja, zato intenzivno razvi-jamo to področje. Prepričan sem, da bodo tudi slovenska podjetja prepoznala številne prednosti Unistarjevega podat-kovnega centra in storitev iz ob-laka, ki jim bodo pomagale po-slovati še hitreje in učinkovite-je, skratka bolje.«

Osvoboditev od večinoma vzdrževanja in poudarek na razvojuVeliko podjetij računalništvo v oblaku izbere že zaradi prihran-kov, ki jih to obljublja. Še veliko bolj pomembne so druge pred-nosti, na primer precej bolj pri-lagodljivo poslovanje, ki je hkra-ti občutno bolj konkurenčno. Omejeni proračuni za IT, ki se v marsikaterem podjetju še mal-ce krčijo, pred vodje informatike postavljajo velike izzive. V neka-terih podjetjih danes namenjajo že do 80 odstotkov proračuna IT za vzdrževanje sistemov, kar po-meni, da je vlaganj v razvoj bo-re malo. S prehodom na cenejši in prilagodljivejši IT iz oblaka bi oddelek IT pridobil prepotreb-ne vire, ki bi jih lahko namenil razvoju novih rešitev in poslov-nih modelov.

Oblak podjetjem ponuja ve-liko poti, kako doseči pozitiv-

43%vseh možnosti, ki jih ponujajo sodobne tehnologije, skupaj z računalništvom v oblaku, izkoristijo podjetja.

UnistarPRO edini v Sloveniji s certifikatom za rešitve Citrix in VMware

"UnistarPRO je eden najpomembnejših partnerjev podjetij Ci-trix in VMware v Sloveniji, saj ima ogromno strokovnjakov in kom-petenc s področja rabe in uvajanja rešitev in storitev v poslovnih okoljih. UnistarPRO je edino slovensko podjetje, ki se lahko pohva-li, da je certificirano tako za rešitve računalniškega oblaka Citrix kot VMware, s čimer lahko svojim strankam ponuja celosten na-bor infrastrukturnih oblačnih storitev, poimenovanih Citrix Clo-ud Platform oziroma VMware vCloud, katerih prednosti so že spo-znala številna podjetja.

(Pre)seliti je treba prave stvari "Večina podjetij svoje aplikacije razvršča v različne razrede glede

na zahteve po varnosti, razpoložljivosti in ravni zagotavljanja stori-tev (SLA). Kaj torej v oblake selijo podjetja? Analitsko podjetje For-rester Research ugotavlja, da kar 85 odstotkov podjetij načrtuje se-litev zalednih sistemov in aplikacij s področja računovodstva ter upravljanja dobavne verige. Vse več pa jih razmišlja tudi že o selitvi poslovnoinformacijskega sistema v platforme v oblaku. Analitiki tudi napovedujejo, da bo v prihodnjih letih zamenjana ali nadgraje-na več kot polovica poslovnih aplikacij, večina, tri četrtine, se bo že do leta 2015 tudi preselila v oblak.

S prehodom na cenejši in prilagodljivejši IT iz oblaka bi oddelek IT pridobil prepotrebne vire, ki bi jih lahko namenil za razvoj novih rešitev in poslovnih modelov.

"Pavle Jazbec, direktor prodaje v podjetju UnistarPRO

no povrnitev naložbe (ROI): preskok iz osnovnih na ope-rativne stroške, plačila po de-janski uporabi ter prilagajanje tekočim zahtevam prinašajo vrsto prihrankov in nižje sku-pne stroške lastništva (TCO). Toda Gartnerjeva raziskava iz leta 2013, ki je vsebovala anke-te med več kot dva tisoč direk-torji informatike, kaže, da pod-jetja izkoriščajo le okoli 43 od-stotkov vseh potencialov, ki jih ponujajo sodobne tehnologije, skupaj z računalništvom v ob-laku. Da bi kar najbolj izkori-stila prednosti oblaka, pame-tna podjetja v sodelovanju s po-

nudniki temeljito proučijo vse možnosti doseganja hitre povr-nitve naložbe in nizkih skupnih stroškov lastništva.

Pomoč strokovnjakov za izognitev napakamPonudniki storitev iz oblaka postajajo čedalje pomembnej-ši partnerji podjetij in organi-zacij vseh velikosti ter poslov-nih usmeritev. Ekonomija ob-sega in specializacija ponudni-kov sta namreč zagotovilo za visoko učinkovita virtualizi-rana okolja in storitve. Specia-lizirani ponudniki tudi precej bolj celostno in bolje upravljajo

varnost, ki je poleg prilagodlji-vosti rešitev in storitev visoko na seznamu uporabnikov sto-ritev iz oblaka.

»Od migracije napačnih aplikacij do nerazumevanja upravljanja – vse napake, ki jih lahko podjetje stori ob se-litvi v oblake, niso nedolžne,« svari Jazbec. »Prav zato je vlo-ga lokalnega ponudnika, ki pozna zahteve lokalnih pod-jetij in jim pri selitvi pomaga, toliko pomembnejša. V druž-bi UnistarPRO podjetjem po-magamo rasti in širiti poslo-vanje ter optimizirati stroške informatike.«

Lokalni oblak za lokalno gospodarstvo

www.finance.si Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 201

www.finance.si Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 20118 oglasna priloga iKT-informaTor 19

V Ljubljani je v Grand hote-lu Union potekal HP Hori-zont, osrednja poslovno- tehnološka konferenca družbe HP in eden izmed največjih tovrstnih dogod-kov v Sloveniji. V ospred-ju konference so bili po-slovni in tehnološki trendi HP, ki oblikujejo sedanjost in bodo narekovali pri-hodnost na glavnih pod-ročjih, kot so računalni-štvo v oblaku, mobilnost, upravljanje velikih količin podatkov in zagotavljanje varnosti.

Generalni direktor slovenske podružnice HP Iztok Klanč-nik je ob odprtju povedal, da HP Horizont že sedmič zapo-red povezuje poslovno in stro-kovno javnost, ki se lahko na enem mestu seznani z najpo-membnejšimi smernicami. »Prav pogledu v prihodnost smo posvetili današnji dan, saj predstavljamo številne ino-vacije, plod več kot tri milijard

dolarjev, ki jih vsako leto na-menimo raziskavam in razvo-ju,« je poudaril.

IT spreminjajo potrošniške navadePodpredsednik HP za sre-dnjo in vzhodno Evropo ter direktor skupine za indirek-tno prodajo Wolfgang Egger je pripomnil, da informacij-ske tehnologije danes z izje-mno hitrostjo spreminjajo potrošniške navade, to, kako se podjetja povezujejo s kup-ci, kako vlade komunicirajo z državljani in celo kako sode-lujemo v našem vsakdanjem življenju. »S svojimi inovaci-jami, s 36 tisoč patenti in z delom laboratorijev HP Labs smo v HP vodilni pri prizade-vanjih za preprostejše, var-nejše, bolj odzivne in ekono-mične informacijske tehnolo-gije,« je povedal Egger.

Futurolog, ki išče navdih po vsem svetuUdeležence je nagovoril tu-

di futurolog in ustvarjalec trendov Magnus Lindkvist, avtor treh knjižnih uspe-šnic ter eden izmed najbolj zaželenih govorcev, ki po-skuša s povezovanjem naj-pomembnejših in razburlji-vih aktualnih smernic napo-vedati, kako bodo jutri vide-ti vsakdanje življenje, poslo-vanje in celotna družba. Fu-turolog je povedal, da se da-nes preživlja tako, da potu-je po svetu, navdihuje dru-ge in išče navdihe zase. »V letu več kot 200 dni preži-vim na poti in živim po nače-lu 'genči genbutsu' (v japon-ščini to pomeni pojdi in pog-lej, op. ur.) podjetja Toyota, kar pravzaprav pomeni, da ne zaupaj sekundarnim vi-rom, temveč se prepričaj na lastne oči,« je dejal Lin-dkvist.

Razvoj novega sloga informacijskih tehnologijHP Horizont je letos pote-kal v znamenju 75. oble-

HP Horizont 2014 – pogled v prihodnost

Donacija Zavodu za spodbujanje podjetnosti mladih "V skladu z osrednjo tematiko konference je bila tudi donacija HP neprofitnemu in nevladnemu Zavo-

du za spodbujanje podjetnosti mladih JA Slovenija, ki povezuje gospodarstvo in izobraževanje z name-nom, da šolajoči mladini (od osnovnošolcev do študentov) omogoči izkušnje v glavnih procesih pod-jetništva in tako pripomore k njihovi ekonomski pismenosti. Zavod je član mednarodnega združenja JAYE Europe, največjega ponudnika podjetniških izobraževanj, ki je prisoten v 40 državah.

Media

speed.net

" »Informacijske tehnologije z izjemno hitrostjo spreminjajo potrošniške navade, to, kako se podjetja povezujejo s kupci, kako vlade komunicirajo z državljani in celo kako sodelujemo v našem vsakdanjem življenju,« je dejal Wolfgang Egger, podpredsednik HP za srednjo in vzhodno Evropo ter direktor skupine za indirektno prodajo.

O konferenci HP Horizont, vlogi družbe HP v Sloveniji in smerni-cah smo se pogovarjali z Iztokom Klančnikom, generalnim direktor-jem slovenske podružnice HP.

" Kako vidite pomen in vlogo kon-ference HP Horizont v preteklih sedmih letih?Poslovna konferenca HP Horizont je v sedmih letih dosegla pomembno mesto med dogodki v Sloveniji. Vese-li me, da naša konferenca raste, da se je vsako leto udeleži vse več obisko-valcev, letos rekordnih 550. To potr-juje, da ponujamo vsebine, ki jih lah-ko obiskovalci uporabijo pri svoji pri-hodnji rasti in razvoju. Trudimo se, da vsem obiskovalcem ponudimo vsebi-ne, ki so zanimive, aktualne in ki po-kažejo svež pogled na to, kako lahko IT-infrastruktura in naše celostne re-šitve podjetjem omogočajo učinkovi-tejše poslovanje. Poleg tega je pomem-ben vidik konference tudi neformalno druženje in utrjevanje poslovnih vezi.

" Kako ste zadovoljni z letošnjo konferenco in kaj bi radi še izbolj-šali?HP Horizont je že sedmič zapored us-pešno povezal poslovno in strokovno javnost, ki se je lahko na enem mestu seznanila z najpomembnejšimi smer-nicami. Zato smo z izvedbo, udeležbo in vsebino izjemno zadovoljni. Prepri-čan sem, da smo izpolnili pričakova-nja svojih gostov in jim ponudili govor-nike svetovnega kova, ki so predsta-vili optimistično napoved prihodno-sti poslovanja. Letošnji program smo posvetili prav pogledu v prihodnost,

saj smo predstavili številne inovacije - te so plod več kot treh milijard dolar-jev, ki jih vsako leto namenimo razi-skavam in razvoju. V prihodnjih le-tih si želimo nadaljevati dobro delo, privabiti še več obiskovalcev, pred-vsem pa zagotoviti vsebino, ki prep-riča in navduši.

" Kaj danes pomeni Hewlett-Pac-kard v svetu in kaj pri nas?Pomen družbe Hewlett-Packard je iz-jemen. Imamo trdno zasidrane vred-note, ponosni smo na svojo zgodovi-no, poleg tega pa izjemen delež svo-jih prihodkov vlagamo v razvoj. Naši izdelki in predvsem rešitve so del šte-vilnih vsakodnevnih opravil, na kate-re verjetno uporabnik niti ne pomisli. Naj povzamem besede Meg Whitman, ki zadnja leta uspešno vodi našo druž-bo - pravi, da verjetno niti nimate v mislih HP, ko pomislite na transport, pa vendar naša tehnologija poganja letala, vlake, avtomobile in celo veli-ke križarke. V Sloveniji smo ponosni na močno predstavništvo družbe, na naše odlične poslovne odnose s par-tnerji ter na dobre poslovne rezultate.

" Koliko se HP kot tradicionalno tehnološko podjetje uspešno pri-lagaja hitrim spremembam v IT--okolju?Družba HP ne spremlja trendov, tem-več jih ustvarja. V času vodenja Meg Whitman smo prešli iz tradicionalne-ga tehnološkega podjetja v družbo, ki narekuje novo podobo IT. Svojim upo-rabnikom zmoremo ponuditi rešitve, ki omogočajo optimizacijo stroškov uporabe, manjšo porabo energije, hi-

trejšo odzivnost, proaktivne storitve vzdrževanja in tako naprej. Nismo le ponudnik infrastrukture, temveč svo-jim uporabnikom ponujamo partner-stvo in rešitve po meri.

" Katera so glavna področja, na ka-tera se HP danes osredotoča v teh-nološkem in poslovnem pogledu?Glavna področja v poslovnem pogle-du ostajajo štirje dejavniki, ki obliku-jejo tako imenovani novi slog IT (New Style of IT). Osredotočeni smo na re-šitve s področja računalništva v ob-laku, mobilnosti, obdelave velike ko-ličine podatkov ter informacijske in internetne varnosti. V tehnološkem smislu pa v naših razvojnih oddelkih vsak dan iščejo zmogljivejše, hitrejše in do uporabnika ter okolja bolj pri-jazne naprave. S ponosom povem, da ima naša družba več kot 36 tisoč patentov.

" Kaj lahko poveste o glavnih na-logah, ki jih HP ima in načrtuje v Sloveniji?Pred kratkim smo objavili, da se bo družba HP razdelila na dve samos-tojni entiteti, HP Inc. in Hewlett-Pac-kard Enterprise, ki bosta močnejši in bolj osredotočeni na spreminjajoče se potrebe uporabnikov in tržne dinami-ke. Ta delitev družbe bo zagotovo pri-nesla spremembe tudi v Sloveniji. Na-ša glavna naloga v prihodnjem letu bo zagotovo uspešen prehod na novo or-ganizacijo, pri čemer še vedno ostaja-mo osredotočeni na svoje uporabnike in poslovne partnerje ter na ohranja-nje vodilnih tržnih deležev in dobrih poslovnih rezultatov.

Tudi po reorganizaciji smo osredotočeni na uporabnike

Imamo trdno zasidrane vrednote, ponosni smo na svojo zgodovino, poleg tega pa izjemen delež svojih pri-hodkov vlagamo v razvoj.

" Iztok Klančnik, generalni direktor slovenske podružnice Hewlett-Packard

Iztok Klančnik, generalni direktor slovenske podružnice Hewlett-Packardi n T E rVJ U

Perftech na slovenskem in tujih trgih že 25 let ponuja učinkovite rešitve za infor-macijsko podporo poslo-vanju. Rešitve za upravlja-nje proizvodnje so bile v ospredju že pri prvih po-stavitvah informacijskega sistema Largo leta 1992 in so v ospredju tudi pri da-našnjih največjih posta-vitvah v uglednih sloven-skih družbah.

Perftechovo do naročnikov prijazno uvajanje informacij-skih rešitev temelji na učin-kovitem dopolnjevanju stan-dardnih funkcionalnosti z novimi, ki pokrivajo speci-fične potrebe panoge oziro-ma naročnika. »Ne domišlja-mo si, da proizvodne proce-se poznamo bolje kot naši na-ročniki, zato vsakemu izmed njih omogočamo, da si za ra-

zumno ceno zgradi informa-cijski sistem, ki mu bo poma-gal uveljavljati njegove kon-kurenčne prednosti. Tudi za-to so naše rešitve primerne tu-di za manjše, a inovativne pro-izvodne dejavnosti,« poudar-ja Tilen Rebec, direktor pod-jetja Perftech.

Učinkovita rešitev za različne industrijske panogeInformacijski sistem Largo, v katerega so vgrajene izkušnje iz več kot 200 postavitev, je učinkovita rešitev za različne industrijske panoge (orodjar-stvo, kovine in kovinski izdel-ki, strojegradnja, konstrukci-je, proizvodnja za motorna vo-zila, kemična industrija, izdel-ki iz gume in plastičnih mas, električna in optična oprema, nekovinski mineralni izdelki, pohištvo in predelovalna de-

javnost, gozdno gospodarstvo, prehrambna industrija, tekstil in oblačila, transport, servis) v unikatni, maloserijski, veliko-serijski ter kontinuirani proi-zvodnji.

Rešitev Largo za proizvo-dnjo vsebujejo vse klasične ele-mente sistema ERP, pri tem pa je uporabniku dopuščeno, da si sam izbere raven uporabe, ki jo dopušča njegova organi-zacija dela.

Primer dobre prakse v podjetju TinexInformacijski sistem Lar-go že od leta 2003 pri vode-nju poslovanja pomaga tudi podjetju Tinex. Gre za vodil-no trgovsko podjetje na po-dročju ležajne, linearne, te-snilne in pogonske tehnike na trgih jugovzhodne Evro-pe. Primarno trgovsko de-javnost so pred dvema leto-

ma dopolnili tudi z lastno proizvodnjo tesnil in tudi to informacijsko podprli z re-šitvijo Largo. Z informacij-skim sistemom Largo učin-kovito nadzirajo materialne tokove v proizvodnji in te-

koče izračunavajo dejansko lastno ceno izdelkov.

Kot pravi Uroš Frantar, tehnični svetovalec v Tinexu, so uporabili prilagojene funk-cionalnosti Larga, ki jim omo-gočajo preprosto in hitro upo-

rabo informacijskega siste-ma. Na podlagi prejetih naro-čil delavci v prodaji prepros-to razpišejo delovne naloge in s tem generirajo ustrezne re-zervacije materialov in poliz-delkov, kar je potem tudi pod-laga za proženje nabavnih ak-tivnosti. Po končanem proi-zvodnem procesu pa delavec preprosto na enem mestu v informacijskem sistemu pok-njiži prejem gotovega izdelka, porabo materiala (potrdi ozi-roma korigira na podlagi ko-sovnic načrtovano porabo) in porabo delovnega časa. Ta-koj lahko tudi zaključi delov-ni nalog in izračuna lastno ce-no izdelka.

»Koristi informacijskega sis-tema Largo vsekakor odtehta-jo vloženi čas v njegovo uvedbo in čas, ki ga uporabimo za vsa-kodnevno beleženje operacij,« poudarjajo v Tinexu.

Upravljanje proizvodnje tudi za manjša in mikro podjetja

" Po končanem proizvodnem procesu delavec preprosto na enem mestu v informacijskem sistemu poknjiži prejem gotovega izdelka, porabo materiala (potrdi oziroma korigira na podlagi kosovnic načrtovano porabo) in porabo delovnega časa. Takoj lahko tudi zaključi delovni nalog in izračuna lastno ceno izdelka.

tnice družbe, ki sta ji leta 1939 v Silicijevi dolini pos-tavila temelje Bill Hewlett in Dave Packard, danes pa

zaznamuje življenja mili-jonov ljudi in podjetij po vsem svetu. Ob jubileju se HP, kot pravijo, »posveča

predvsem snovanju nasled-njih 75 let in razvoju nove-ga sloga informacijskih teh-nologij«.

ERP v oblaku je dosegljiv že za 15 evrov na mesecNe glede na to, ali gre za mi-kro podjetje ali za veliko or-ganizacijo, so točne infor-macije temelj uspešnega po-slovanja. Kakovostne infor-macije v pravem času lah-ko zagotovi le uspešno inte-griran informacijski sistem ERP. Takšen je na primer AirLargo podjetja Perftech, ki gostuje v oblaku in ga je mogoče najeti kot storitev.

Sistem ERP je integriran v različne procese podjetja, ki jih medsebojno povezuje in skrbi za mirno plovbo po posamičnem procesnem po-dročju. »Cilj integracije siste-ma ERP je pokritje vseh pro-cesov, ki jih podjetje upo-rablja. Tako zagotovimo, da so vse potrebne informaci-je skoncentrirane na enem mestu, kar zagotavlja bolj-ši pregled nad poslovanjem

ter bolj točne in bolj napre-dne analize tako poslovanja kot tudi celotnega proizvo-dnega procesa,« pravi Bo-štjan Ocepek, odgovoren za prodajo rešitve AirLargo. Do-daja, da sistem ERP omogoča popoln nadzor nad tehnolo-gijo proizvodnje in tudi nad delovnimi postopki, ki po-tekajo v proizvodnji. Rezul-tat strokovne uvedbe in upo-rabe pa je bolj optimizirana proizvodnja ter s tem večja razlika med posrednimi in neposrednimi stroški in pri-hodki od prodaje.

»Ob dodatnem dejstvu, da se sistem ERP integrira z zdajšnjimi sistemi, celot-no podjetje povezuje v lo-gično celoto in tako pove-čuje učinkovitost celotnega podjetja in posameznih za-poslenih v podjetju,« pravi sogovornik.

Cenovna učinkovitost selitve v oblak in najemni modelZaradi ponujanja sistema ERP kot storitve (SaaS) je ta postal dosegljiv tudi srednjim in ma-lim podjetjem. Najemni model in stroškovna učinkovitost, ki je posledica premišljene integra-cije AirLarga v oblak, omogoča-ta, da si poslovni sistem zagoto-vite že za dobrih 15 evrov na me-sec. Poslovni sistemi višje kako-vostne ravni so bili še do pred kratkim nedosegljivi za srednja in manjša podjetja, zdaj pa se vse to spreminja.

Število uporabniških licenc in drugih virov lahko dinamič-no spreminjate, kar prinaša pro-žnost, ki je v teh časih zelo po-membna, da podjetje ostane kon-kurenčno. Rešitve v oblaku po-menijo za podjetje razbremeni-tev, saj ne prinašajo visokih za-gonskih stroškov, ki smo jih na-

vadno vajeni pri nakupu licenčne programske opreme. Prednosti sta gotovo tudi skalabilnost in vir-tualizirano okolje, v katerem de-lujejo rešitve v oblaku. To omogo-ča prožnost pri uporabi vseh vi-rov, kar pomeni, da stranka pla-ča ceno, ki je skladna z dejansko porabo najetih virov.

»Po naših izkušnjah so z naje-mnim modelom poslovne rešit-ve ERP AirLargo zadovoljni tako končni uporabniki kot tudi inter-ni informatiki,« pove Ocepek. Iz-kušnje namreč kažejo, da konč-ni uporabniki sploh ne vedo, da uporabljajo rešitev v oblaku, in-formatiki pa navajajo, da zaradi visoke zanesljivosti in razpolo-žljivosti sistema lahko več časa namenijo drugim nalogam. Pri srednjih in velikih podjetjih po-ročajo tudi o kadrovski optimi-zaciji oddelka za informatiko, saj so za zanesljivo delovanje sistema izbrali pravo podjetje.

Zanesljivost in razpoložljivostRazlika med uporabo rešitev v oblaku v Sloveniji in drugje po Evropi postaja vse manj-ša. Razloga sta pristop ponu-dnikov in zavedanje uporab-nikov, da so rešitve v oblaku zanesljive, dostopne in var-ne. Strežniška oprema v po-datkovnem centru ponudni-ka je namreč zaradi stalnega nadzora in vzdrževanja veli-ko bolj zanesljiva od opreme pri uporabniku, internetno omrežje pa je v Sloveniji po hitrosti in zanesljivosti daleč nad evropskim povprečjem. Če torej še vedno plačujete visoke zneske za vzdrževa-nje poslovnega sistema ERP in strežniške opreme, je mor-da res že čas, da razmislite o prehodu na AirLargo ERP po-slovni sistem v oblaku, pou-darja Ocepek.

Boštjan Ocepek, odgovoren za prodajo rešitve AirLargo v podjetju Perftech:Po naših izkušnjah so z najemnim modelom poslovne rešitve ERP AirLargo zadovoljni tako končni uporabniki kot tudi interni informatiki.

www.finance.si Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 201

www.finance.si Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 20120 OGLASNA PRILOGA IKT-INFORMATOR 21

ZMOGLJIVA IN VARČNAECOSYS TEHNOLOGIJA

Z novo serijo naprav ECOSYS smo uspeli vpliv na okolje in skupne stroške lastništva obdržati na zavidljivo nizki ravni. Pričakujete lahko ne le manj odpadka in nizke stroške vzdrževanja, temveč tudi manj sitnosti za vas in vaše sodelavce. Navdušile vas bodo tudi številne možnosti za prilagoditev naprav, ki so opremljene s Kyocerino odprto programsko platformo HyPAS™. Ta bo poskrbela, da boste napravo prilagodili svojim potrebam. Res je, ponosni smo na našo novo serijo večopravilnih naprav in veselimo se, da bomo njihove številne koristi lahko delili z vami!

Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.eu KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

SLO_KYO_AZ_Polaris_129x179_Finance_Type_B.indd 1 13.8.2014 10:07:18

WAREHOUSE

• Ali lahko na enostaven način analizirate stroške v vaši logistiki?• Označujete izdelke po GS1 standardu?• Imate kvalitetno informacijsko podporo SSCC?• Imate ažurne in točne podatke in informacije o stanju zalog, roku uporabnosti, datumu proizvodnje, saržah.....?• Zaposleni v skladišču opravljajo svoje delo enostavno, hitro in učinkovito?• Izmenjujete logistične podatke s svojimi kupci in dobavitelji?

– logistični informacijski sistemKo logistika postane konkurenčna prednost.

Z uvedbo Trace.Warehouse lahko prihranite. Investirajte. Optimizirajte poslovanje.

www.trace.si, www.kvint.simail:info@trace.si, tel: 041 711 095

Trace.Warehouse

www.spica.si/panoge/proizvodnja

upravljanje zalog

upravljanje človeških virov

spremljanje ter sledenje izdelkov in materialov

upravljanje delovnih ter osnovnih sredstev

označevanje in sledenje

RFID

VGRAJUJEMO AGILNOST INUČINKOVITOST V VAŠE

KLJUČNE PROCESE

Domači uporabniki ima-mo več možnosti postavi-tve zasebnega oblaka. Ena izmed najbolj preprostih je nakup strežnika NAS. Gre za omrežno napravo, v ka-teri je vgrajen en disk ali več, upravljamo pa jo kar iz spletnega brskalnika. Tovrstne naprave večina uporabnikov uporablja za hrambo varnostnih kopij podatkov, a so v zadnjih le-tih postale tako zmogljive, da brez težav prevzamejo tudi vlogo spletnih ali da-totečnih strežnikov, siste-ma videonadzora in celo portala za skupno delo.

Proizvajalec Synology je šel še korak dlje in je v svoj sistem Disk Manager 5.1 vgradil tu-di aplikacijo Cloud Station, ki skrbi za zaščito zasebnosti upo-rabnikov (uporablja Windows ACL za bolj natančno dodelje-vanje pravic uporabnikom) in podpira sinhronizacijo podat-kov v kriptiranih mapah. Clo-ud Station je združljiv z veči-no javnih storitev v oblaku, na primer z OneDrive, Box, hubiC in številnimi drugimi. Funkci-ja Cloud Sync podpira selektiv-no sinhronizacijo podatkov v oblačnih storitvah (uporabnik lahko določi, katere vrste, tipi ali velikosti datotek naj se med-sebojno posodabljajo). Aplika-cija Cloud backup pa skrbi za zavarovanje v primeru nepred-videnih dogodkov, omogoča iz-delavo varnostne kopije arhiva

s podporo za Microsoft Azure, SFR in hicloud.

Preprostejše delo z večpredstavnimi vsebinamiAplikacija Video Station pre-more novo pametno metodo iskanja, ki samodejno poišče podnapise videovsebin v sple-tu. Označevanje že ogledanih vsebin omogoča uporabni-ku takojšen vpogled v posnet-ke, ki jih še ni pogledal do kon-ca. Za profesionalno izvede-no predstavitev program Pho-to Station omogoča dodajanje glasbe v ozadje in tudi učinke različnih prehodov med posa-meznimi posnetki. Shranjene fotografije, glasbo ali video je možno deliti prek javne pove-zave. V Synologyu so nadgra-dili tudi vse mobilne aplikaci-je, ki delujejo še hitreje in so na splošno uporabnejše.

Prilagodljiva in varna orodja za skupinsko deloSynology DSM 5.1 omogoča iz-delavo, deljenje in sinhroniza-cijo na tisoče digitalnih (za)be-ležk. Uporabniki operacijskih sistemov Android in iOS prek svojih mobilnih naprav dosto-pajo do Note Stationa. Poleg obogatenega zapisa besedila je možen tudi takojšen predogled vsebine medijev. V načinu za skupinsko delo aplikaciji No-te Station in DS note podpirata sledenje popravkom, pregled zgodovine različic dokumen-tov in njihovo obnavljanje. Ob-čutljive opombe in komentar-je je mogoče tudi kodirati in za-ščititi z geslom.

Programska nadgradnja Synology DiskStation Mana-ger 5.1 je že na voljo za veči-no Synologyjevih strežnikov NAS z letnico izdelave 2011 ali novejšo.

Domači oblak

" Synology je v svoj sistem Disk Manager 5.1 vgradil tudi aplikacijo Cloud Station, ki je združljiva z večino javnih storitev v oblaku.

V Špici podjetjem poma-gajo pri uvajanju vitkos-ti na štirih glavnih področ-jih: pri zalogah, strojih, lju-deh in materialu ter konč-nih izdelkih.

Znižati stroške proizvodnje, ne da bi vplivali na kakovost samih izdelkov in podpor-nih procesov ter ne nazad-nje na zadovoljstvo kupcev, je zahtevna naloga. Z upora-bo konceptov in rešitev za vit-ko proizvodnjo, ki jih razvija podjetje Špica, njihovi upo-rabniki povečujejo učinkovi-tost in ustvarjajo razmere za učinkovitejše delo. S tem sta jim omogočena rast in razvoj ob večji donosnosti in zado-voljstvu kupcev.

Zaloge pod nadzoromBrez sodobne informacijske podpore si ni več mogoče predstavljati pravočasne do-bave pravega materiala na pra-vo mesto (just in time). V Špici zagotavljajo celostne logistične informacijske rešitve, ki proi-zvodnim podjetjem omogo-čajo popoln nadzor nad mate-rialnim poslovanjem v skladi-ščih in proizvodnji, v nasled-nji fazi pa tudi nadzor nad na-črtovanjem transporta, prevo-zom blaga in voznim parkom.

Špicine rešitve ob tem odliku-je vgrajena možnost merjenja uspešnosti logističnega poslo-vanja, ki je eden glavnih kazal-cev vitkosti.

Upravljanje delovnih strojevZ izboljšanjem vzdrževanja, ki temelji na kakovostnem upravljanju sredstev, proizva-jalci povečajo razpoložljivost ter s tem učinkovitost strojev in naprav v proizvodnji. V Špici zagotavljajo podporo obvlado-vanju učinkovitosti sredstev z uvedbo sledenja lokacije, oseb, ki dolžijo posamezno sredstvo, in stanja delovnih sredstev na podlagi črtne kode in/ali radio-frekvenčnih tehnologij, kot sta RFID in NFC.

Človeški viriZ informacijsko podprtim na-črtovanjem in spremljanjem delovnega časa proizvodna podjetja optimizirajo svoj dru-gi največji strošek – delo. Špi-cine prepoznavne rešitve Ti-me & Space podjetjem zagota-vljajo hiter vpogled v gibanje, smernice in pojave, povezane z delovnim časom, ki so pod-laga za sprejemanje poslov-nih odločitev. Poleg avtomati-zacije, s tem pa pospešitve in večje točnosti evidentiranja

ter priprave podatkov za ob-račun plač te rešitve omogo-čajo lažje ugotavljanje delov-ne učinkovitosti in optimalno razporejanje dela. Hkrati se jih lahko izkoristi še za omejeva-nje dostopa nepooblaščenim osebam do proizvodnih objek-tov in proizvodnih linij ter ta-ko okrepi varnostna kompo-nenta upravljanja poslovnih tveganj in odličnosti.

Označevanje in sledenje izdelkomSistemi za sledenje nam omo-gočajo pravočasno odkrivanje in odpravo napak na izdelkih. To pa je eden izmed glavnih de-javnikov zagotavljanja vitkosti, saj se tako ne izvajajo nepotreb-ne obdelave, po drugi strani pa se hitro ukrepa – ko je izdelek še v razmeroma zgodnji fazi iz-delave. Prek spremljanja proi-zvodnih procesov in izdelkov v Špici omogočajo znižanje pro-izvodnih in administrativnih stroškov, boljšo izkoriščenost delovnega časa zaposlenih na proizvodnih linijah ter posle-dično višjo dodano vrednost izdelkov. Podjetje ponuja tu-di standardne rešitve za ozna-čevanje, na primer GS1, VDA, ODETTE in varnostne etikete, s katerimi podjetja okrepijo svoj člen v oskrbovalni verigi.

Preverjene rešitve za vitko proizvodnjo

Eden glavnih izzivov in-formacijske podpore vit-ki proizvodnji je, da poleg terminiranja materialnih, časovnih in človeških vi-rov zagotavlja takšno pre-glednost, da podjetje vse-lej ve, kateri izdelek v proi-zvodnji je končan in katere vire potrebuje za izvedbo.

Proizvodna podjetja so pod naj-večjimi cenovnimi pritiski, zato stalno iščejo poti za nižanje stro-škov. Ne samo zaradi cenovne konkurence z vzhoda, tudi za-radi razvrednotenja visokoteh-noloških izdelkov se je spreme-nil pogled porabnika na cene iz-delkov na trgu. Poleg nestabilne-ga gospodarskega okolja in valo-vanja naročil se izdelki naroča-jo v manjših količinah, čeprav pogosteje.

Z izzivi se je treba spopadati bolje»Očitno je, da se slovenska proi-zvodna podjetja z izzivi ne spopa-dajo dovolj dobro. Lani so proda-la za odstotek manj kot predlan-skim in kar tri odstotke manj kot leta 2011. Kljub temu je v Sloveni-ji kar nekaj proizvodnih podjetij,

ki uspešno in dobro delajo. Odgo-vore na izzive so večinoma našli v konceptu vitke proizvodnje,« je dejal Urban Brodnik, vodja pro-daje rešitev za proizvodnjo v pod-jetju Špica International.

Pri vitki proizvodnji gre preprosto za takšno izvedbo pro-izvodnih in podpornih procesov, da se porabi čim manj virov. Vit-ka proizvodnja se vzpostavi z raz-ličnimi metodami, ki jih je treba smiselno povezati v celoto. To je v vsakem podjetju druga zgodba in jo mora podjetje napisati samo, ponavadi z zunanjimi svetovalci, če nima dovolj znanja.

Temelj vitke proizvodnje je natančno terminiranjePraksa kaže, da je podlaga za do-seganje čim vitkejše proizvodnje natančno terminiranje proizvo-dnje in s tem povezanih podpor-nih služb, kot sta nabava surovin in repromateriala ter upravljanje delovne sile, strojev in naprav. Eden glavnih izzivov informacij-ske podpore vitki proizvodnji je, da poleg terminiranja material-nih, časovnih in človeških virov zagotavlja takšno preglednost, da podjetje v vsakem trenutku ve, kateri izdelek v proizvodnji

je končan in katere vire potre-buje za izvedbo.

Kot pravi Brodnik, se z uva-janjem sistema vitke proizvo-dnje doseže vrsta učinkov, na primer boljše upravljanje de-lovne sile, povečanje produk-tivnosti z manjšim številom za-poslenih, dvig ROI osnovnih sredstev, zmanjšanje kapital-skih obremenitev, ter zmanjša

IT-dieta za proizvodnjoZ uvedbo informacijskih rešitev podjetja optimizirajo glavne vire in procese za doseganje vitke proizvodnje

odpad in skrajša čas proizvo-dnje izdelka.

Informatika igra pomembno vlogoZa preverjanje rezultatov, ki jih podjetje potrebuje za stalno op-timizacijo virov in so predvide-ni s kombinacijo metod, je pot-rebno zbiranje podatkov. »Če to delamo ročno, na papir, potem

ta del ni več vitek, ker po nepo-trebnem porabljamo čas. Torej je treba zbiranje in analizo po-datkov čim bolj avtomatizirati,« je povedal Marjan Kralj, direktor podjetja Kvint.

Ko v podjetju dojamejo, da je treba optimizacijske metode in-formacijsko podpreti, z uvedbo vitke proizvodnje ni večjih težav, vendar se je treba zavedati, da je uvedba informacijskega podsis-tema za vitko proizvodnjo lah-ko tako kompleksna kot uvedba sistema ERP. »Pri uvedbi takšne-ga sistema je treba postaviti pro-jektni tim s kompetentnimi po-samezniki, ki bodo potem infor-macijsko rešitev uvedli s končni-mi uporabniki,« je poudaril Kralj.

Korenite organizacijske spremembePri vzpostavitvi vitke proizvo-dnje se ponavadi organizacijska sestava podjetja povsem preme-ša. »V tradicionalnem proizvod-nem podjetju so na primer teh-nologi pod tehničnim direktor-jem, ob reorganizaciji pa jih lah-ko damo pod logistiko, ki vklju-čuje zunanjo logistiko, notranjo logistiko, načrtovanje in oskr-bovanje proizvodnje, operativ-

no reševanje tehnoloških težav v proizvodnji (tehnologi), stra-teško načrtovanje širitve proi-zvodne in podobno,« je razlo-žil Kralj. Organizacijske spre-membe so tako podrejene op-timizaciji virov, kar obsega tu-di čim manj ravni odločanja. Iz sestave najvišje, srednje, nižje vodstvo tako hitro izpade sred-nji menedžment.

Cilj so nižji stroškiVes namen vitke proizvodnje je, da se izdelki proizvajajo po čim nižji ceni, s čimer podjetje po eni strani ohrani konkurenčnost, ob nespremenjeni prodajni ceni pa več ostane za dolgoročni razvoj. Ob uvedbi vitke proizvodnje je tako smiselno obravnavati vse vidike ustvarjanja prihrankov. »Poleg dobrega sistema ERP je nujna še uvedba specialnih pro-izvodnih in skladiščno-logistič-nih informacijskih sistemov,« je poudaril Kralj. Ena od metod, ki praviloma tudi pripomore k vit-ki proizvodnji, je elektronsko po-slovanje med podjetji in v inter-nih procesih, ki omogoča, da se informacije in dokumentacija pretakajo hitreje, z manj zamu-dami in napakami.

V Sloveniji kar nekaj proizvodnih

podjetij uspešno in dobro dela. Odgovore na izzive so večinoma našla v konceptu vitke proizvodnje.

" Urban Brodnik, vodja prodaje rešitev za proizvodnjo v podjetju Špica International

Ko v podjetju dojamejo, da je treba

optimizacijske metode informacijsko podpreti, z uvedbo vitke proizvodnje ni večjih težav.

" Marjan Kralj, direktor podjetja Kvint

Zanesljive odločitve s praktičnimi izkušnjami

Mednarodna delavnica MoneyTalks

Novosti z dveh sejmov

Galaxy Note 4 in druge novosti

Na že 5. konferenci Zanesljive odločitve, ki jo je organiziral Marmis skupaj s poslovnimi partner-ji, so se odločevalci iz slovenskih podjetij seznanili s prihodnostjo poslovnega obveščanja ter pri-ložnostmi najpomembnejših poslovnih in tehnoloških smernic, kot sta internet stvari in upravlja-nje množičnih podatkov. Konferenco sta s predavanjema odprla Oliver Oursin, eden največjih strokovnjakov za napovedno analitiko in poslovno poročanje, ter Julij Božič, izvršni direktor IBM Slovenija. Udeleženci so se v tematskih sklopih Modre odločitve in Poslovne odločitve seznani-li še s praktičnimi izkušnjami z uporabo sodobnih poslovnih rešitev v organizacijah Abanka Vipa, Baby Center, Impol, Kemofarmacija, ministrstvo za zunanje zadeve, Plutal 2000 in UKC Ljubljana.

Podjetje Halcom je skupaj z društvom EESTEC LC Ljubljana organiziralo mednarodno delavni-co Money Talks, ki so se je poleg slovenskih udeležili tudi študenti iz Srbije, Bosne in Hercego-vine, Makedonije, Nemčije in Turčije. Študenti so v sodelovanju s strokovnjaki iz Halcoma svo-je znanje nadgradili na področjih igrifikacije (gamification), spoznavanja platform e-banke in m-banke, varnosti in inovacijskih procesovin spletnih storitev, hkrati pa jim je bilo omogočeno tudi spoznavanje delovnega procesa v Halcomu. Strokovna komisija je kot najboljši prototip, ki so ga razvijali med delavnico, razglasila ekipo Friends with benefits. Ekipa (Mehmet Sencer Ka-radayi iz Turčije, Darko Stošić iz Srbije, Amna Šukrija iz BiH ter Matic Cvenkel in Nejc Radež iz Slovenije) je zmagala s prototipom uporabe igralnih izkušenj v mobilni banki.

Nikon je slovenskim medijem predstavil svoje glavne novosti z dveh velikih sejmov, IFA v Ber-linu in Photokina v Kölnu. Novi fotoaparat D-SLR Nikon D750 prinaša zmogljivo profesionalno fotografsko tehnologijo polnega formata FX v optimiziranem kompaktnem ohišju, z novoraz-vitim slikovnim tipalom s 24,3 milijona slikovnih točk in nagibnim osemcentimetrskim zaslo-nom LCD RGBW. Kompaktni fotoaparat Coolpix S6900 se ponaša s tipalom CMOS z osvetlitvi-jo od zadaj s 16 milijoni točk, kotno premičnim 7,5-centimetrskim zaslonom LCD za ustvarjalno kadriranje, vgrajenim stojalom ter vmesnikoma Wi-Fi in NFC za povezavo s pametnim telefo-nom ali tablico. Novi objektiv AF-S Nikkor 20 mm f/1.8G ED pa je opremljen s svetlejšo zaslonko, hitrejšim in tišjim samodejnim ostrenjem ter izboljšanimi optičnimi lastnostmi.

Samsung je tudi pri nas predstavil novosti, ki prihajajo v prodajo – vrhunski telefon Galaxy Note 4 ter nosljivi napravi Gear S in Gear Circle. Galaxy Note 4 se lahko pohvali z izboljšano funkci-jo pisala S Pen, izjemnim zaslonom Quad HD (14,5 centimetra) in vrhunskim kovinskim ohiš-jem, ki se neopazno spaja z zaslonom. Nova generacija nosljive naprave Gear S ima 3G-povezlji-vost in optimizirane funkcije, eleganten ukrivljeni zaslon Super AMOLED (pet centimetrov) ter izjemne gradnike in funkcije, kot so navigacija za pešce HERE, 24-urne novice »fastFT« ter zmo-žnost uporabe sporočil v Facebooku. Naprava Gear Circle, ki jo z bluetoothom povežemo s pa-metnim telefonom, omogoča sprejem klicev, poslušanje glasbe in glasovne ukaze.

MARMIS IN PARTNERJI

HALCOM

NIKON

SAMSUNG

NA K R AT K O

www.finance.si Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 201

www.finance.si Četrtek, 16. oktobra 2014, št. 20122 OGLASNA PRILOGA IKT-INFORMATOR 23

Izbral sem paket Neomejeni D, ki ima storitev SIM 2 vključeno brezplačno in je zato prava izbira za vse, ki poleg mobitela uporabljamo tudi tablico. Eno SIM-kartico imam v mobitelu, drugo pa v tablici, všeč mi je, da se vključene količine paketa porabljajo na obeh karticah hkrati. Paket vključuje neomejeno količino minut za klice v vsa slovenska omrežja ter neomejeno količino SMS-/MMS-ov in prenosa podatkov, kjer velja princip pravične uporabe storitev prenosa podatkov - po preseženi vključeni količini podatkov (15 GB) se hitrost podatkov zmanjša. Paket vključuje resnično vse, kar potrebujem - tudi brskanje po spletu v najhitrejšem mobilnem omrežju LTE/4G.

TViN SHRAMBA SNaročniki storitev Mobitel in SiOL imamo na voljo brezplačen paket TViN Shramba S s 5 GB prostora v oblaku, sam pa sem raje izbral paket TViN Shramba L, ki mi za 3 EUR na mesec omogoča kar 50 GB prostora v oblaku. Zame je ta storitev praktična, saj mi omogoča hiter dostop do svojih fotografij in posnetkov prek tablice, prenosnika, mobitela in televizije (BOX). Pri tem je prenos podatkov prek mobilnega omrežja Telekoma Slovenije brezplačen, dokumenti pa so varno shranjeni na strežnikih v Sloveniji. Za naročilo sem obiskal www.tvin.si.

TopTrio 1G Izkoristil sem akcijsko ponudbo in izbral paket TopTrio 1G, ki mi zagotavlja najboljšo ponudbo televizije, telefonije in še hitrejšega interneta. Paket vključuje tudi storitev Varen splet in spletno televizijo TViN. Ker sem hkrati naročnik storitev Mobitel in SiOL imam prenos podatkov za spremljanje več kot 80 TV-programov prek TViN-a v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije brezplačen. Kot nov naročnik storitev SiOL sem izkoristil ugodnost in izbral nov televizor na obroke in brez obresti.

V PAKETU NEOMJENI D IMAM SIM 2VKLJUČENBREZPLAČNO

Tele

kom

Slo

veni

je, d

. d.,

Ljub

ljana

Za več informacij o storitvah Telekoma Slovenije obiščite Telekomov center, www.telekom.si ali pokličite brezplačni številki041 700 700 (za uporabnike storitev Mobitel) ali 080 8000.

Cisco UCS Mini Inovativni Cisco UCS strežniki sedaj prav za vsakogar. Zagotovite si vse pred-nosti, ki jih prinašajo Cisco UCS strežniki, kot so enostavna uporaba, napredno upravljanje in tehnološko inovativne ter dovršene rešitve.Rešitev vključuje od 2 do 8 strežniških rezin, po potrebi pa vključite tudi dodatnih 7 rack strežnikov. Zadovoljive komunikacijske poti zagotavlja 10 Gbit vmesnik v enovito celoto, ki jo je moč enostavno upravljati s programsko opremo Cisco UCS Manager.

Več informacij o Cisco UCS Mini rešitvi dobite na 01 6002 580 ali preko e-pošte na naslovu ciscoteam@rrc-bt.com. Veselimo se vašega klica in z veseljem vam predstavi-mo prednosti in prihranke, ki jih boste deležni, če se odločite za prehod na Cisco UCS Manager Mini rešitev.

Microsoft uporabnike, predvsem pa razvijalce, že draži z nasle-dnjo različico operacijskega sis-tema Windows. V dveh tednih si je različico za osebne računal-nike, ki so jo najprej ponudili na ogled, s spleta preneslo več kot deset milijonov uporabnikov. Nova okna bodo nosila oznako 10, saj so devetko zaradi različ-nih tehničnih izzivov preskoči-li. Windows 10 bo po videzu in funkcionalnosti nekakšna meša-nica Windowsov 7, Windowsov

8.1 in kopice inovacij. Gre za za-res vseobsežen operacijski sis-tem, ki ga bomo našli namešče-nega na računalnikih, tablicah, telefonih, igralnih konzolah in tudi drugih napravah. Ena glav-nih novosti je podpora več na-mizjem. Namesto preveč aplika-cij in datotek na enem namizju bo lahko uporabnik ustvaril več namizij za različne namene in projekte – tako za poslovno kot domačo uporabo – ter preskako-val med njimi.

Windowsi 10 že zbujajo skomineMICROSOFT POSTAVIL NA OGLED NOVA OKNA

KOLEDAR IKT-DOGODKOV

OD 16. OKTOBRA DO 30. NOVEMBRA

Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in mesto dogodka ter sple-tna stran za dodatne in-formacije.

6. konferenca Mikrografije, poslovna konferenca na temo brezpapirnega poslovanja, s poudarkom na uvedbi e-raču-na, Mikrografija, Ljubljana, 16. oktober, Austria Trend hotel (www.mikrografija.si)Infosek Expo 2014, 9. sodob-ni B2B-sejem informacijske var-nosti, Ljubljana, 16. oktober, Gospodarsko razstavišče (www.palsit.com)Sinergija 2014, poslovno-teh-nološka konferenca uporabni-kov Microsoftove programske opreme, največji IKT-dogodek v Srbiji, Microsoft Srbija, Beograd,

20.–23. oktober, Hotel Crown Plaza (www.mssinergija.net)SharePoint dnevi, največ-ja konferenca na temo Micro-softove tehnologije SharePoint pri nasKompas Xnet, Portorož, 21. in 22. oktober, Grand Hotel Metro-pol (www.sharepoint-dnevi.si)Smau 2014, 51. mednarodni se-jem opreme, rešitev in storitev IKT, Smau Servici, Milano, 22.–24. oktober, Fieramilano City (www.fieramilano.it)Mikrocop konferenca, z brez-papirnim poslovanjem do po-slovne odličnosti, Brdo pri Kra-nju, 23. oktober, Kongresni cen-ter Brdo (www.mikrocop.si)2nd International TTT Confe-rence: One Step Ahead – Tran-slating the Future, 2. medna-rodna konferenca o prevaja-

nju, tehnologiji in terminologiji (Translation Technology Termi-nology, TTT), Bled, 23.–24. ok-tober, Hotel Kompas (www.ttt--conference.com)Ključ do rešitev, poslovna IT- konferenca na temo rešitev, ki pomagajo do boljših poslovnih rezultatov in večje učinkovito-sti, IBM Slovenija, Portorož, 23. oktober, Grand hotel Bernardin (www.ibm.com/si/sl)IBM Insight 2014 (nekdanja konferenca IBM On Demand), dogodek o tem, kako podatki spreminjajo poslovno analiti-ko ter upravljanje informacij in podjetniških vsebin, ter o najno-vejšem razvoju oblaka, mobilno-sti, družbenih omrežij, IBM, Las Vegas, 26.–30. oktober, Manda-lay Bay (www.ibm.com/si/sl)Microsoft TechEd Europe

2014, izobraževalni tehnološki dogodek, namenjen celostnemu usposabljanju za uporabo Mi-crosoftovih izdelkov, tehnologij, rešitev in storitev, Microsoft, Ma-drid, 27.–31. oktober, Fira Bar-celona (www.microsoft.com)eChallenges e-2014, konferen-ca in razstava o praktičnih IKT- raziskavah na temo družbenih in ekonomskih izzivov, Interna-tional Information Management Corporation (IIMC), Belfast, 29.–31. oktober, Hilton Templepa-trick (www.eChallenges.org)SAP d-code 2014 (nekdanji SAP TechEd), tehnološka konferenca o najnovejših trendih tehnolo-gije, rešitev in aplikacij SAP, SAP, Berlin, 11.–13. november, Mes-se Berlin (www.sapteched.com/europe)2014 Coinvest Venture Days

2014, visokotehnološka investi-cijska konferenca, COBIK, Nova Gorica, 11.–13. november, Ca-sino & Hotel Perla (www.coin-vest.si)9. Slovenski forum inovacij, forum inovativnih podjetniških idej, tehničnih izboljšav, predlo-gov, inovacij, izumov in inova-tivnih izdelkov, SPIRIT Sloveni-ja, Ljubljana, 12. in 13. novem-ber, Cankarjev dom (www.foru-minovacij.si)Productronica 2014, 21. med-narodni sejem inovativne proi-zvodnje, Messe München Inter-national, München, 11.–14. no-vember, Neue Messe München (productronica.com)Telekomunikacije 2014, 15. mednarodna strokovna konfe-renca s področja telekomunika-cij, Mobinet, Ljubljana, 12. no-

vember, Plaza Hotel (www.tele-komunikacije.org)NIDays 2014, konferenca o naj-novejših trendih, izdelkih in re-šitvah na področju preizkušanja, merjenja in vgrajenega krmilje-nja, Ljubljana, 12. november, Hotel Mons (slovenia.ni.com)Zadar DigIT 2014, 2. konferen-ca na temo digitalnega turizma oziroma marketinga, medijev in tehnologij v turizmu, Zadar Di-gIT, Zadar, 13. november, Arse-nal (digitzadar.com)PIES 2014, 7. posvetovanje o in-formatiki v energetiki Sloveni-je, Društvo PIES, Portorož, 17. in 18. november, Kongresni cen-ter Bernardin (www.pies.si)DigiWorld Summit 2014, 36. mednarodna konferenca na temo širokopasovnosti, mobil-nosti, medijev, zelenega IKT in

video iger, IDATE, Montpelli-er, 18.–20. november, Le Corum (www.digiworldsummit.com)Infosek 2014, osrednji dogodek na temo informacijske varnos-ti plus sekcija CIO forum 2014, Palsit, Nova Gorica, 19.–21. no-vember, Hotel Perla (www.palsit.com/)CIO Summit Europe 2014, evropska konferenca direktor-jev IT o aktualnih vprašanjih IT in poslovanja, GDS International, Turnberry, 21.–23. november, Trump Turnberry Resort (www.ciosummiteurope.com)NIDays 2014, konferenca za in-ženirje, znanstvenike in aka-demske učitelje, ki delajo z meril-nimi in nadzornimi sistemi, Nati-onal Instruments Slovenija, Lju-bljana, 22. oktober, Kongresni center Mons (slovenia.ni.com)

Ponudnik telekomunika-cijskih storitev Amis je slo-venski trg poslovne tele-fonije pred nedavnim pre-senetil s ponudbo pake-ta Total. Glavna lastnost in hkrati konkurenčna pred-nost omenjenega pake-ta so v mesečno naročni-no vključeni neskončni pogovori v slovenska tele-fonska omrežja in telefon-ska omrežja držav članic Evropske unije. O tem za-nimivem tržnem pristopu smo se pogovarjali s Katjo Šajnovič, direktorico pro-daje in trženja v Amisu.

" Amisov novi paket Total je resnično nekaj novega na področju poslovne telefoni-je. Kje ste dobili idejo zanj?Ideja je prišla s trga. Ob vsako-dnevnem stiku z našimi po-slovnimi naročniki prek oseb-nih skrbnikov smo ugotovi-li, da so obkroženi z neštetimi možnostmi komuniciranja, ki pa od uporabnika, tako poslov-nega kot zasebnega, vedno zah-tevajo neke omejitve. Šele pred kratkim so vsaj pri govornem prometu te meje začele pada-ti v svetu mobilne telefonije, zato smo želeli preveriti, ali je kaj podobnega izvedljivo tudi v svetu fiksne poslovne telefoni-je. Rezultat je pred nami, Amis Total je prvi povsem neomejen paket IP-telefonije v Sloveniji.

" Po branju opisa ne gre le za Slovenijo, temveč kar vse države Evropske unije. Kako vam je to uspelo?Drži, vsi klici po Sloveniji in v druge države Evropske unije

Amis Total za popolno komunikacijsko svobodo

I N T E RVJ U

MA

TJA

Z W

EN

ZE

L

Katja Šajnovič o inovativni ponudbi na področju poslovne telefonije

so že všteti v mesečno naročni-no, skritih stroškov in nepred-vidljivih omejitev ni. Ne glede na to, koliko klicev v slovenska in EU-omrežja podjetje opravi, bo mesečni račun vedno enak in predvidljiv. Ponudbo nam je uspelo oblikovati na podlagi natančne stroškovne analize, učinkovitega poslovnega mo-dela ter bogatih izkušenj iz po-slovnega segmenta.

" Katere cilje ste še zasledo-vali pri oblikovanju pake-ta Total?Amisov paket Total smo obli-kovali s ciljem, da bi poslovne-mu naročniku zagotovili obču-ten prihranek in predvidljivost mesečnih stroškov telefonije. V sodobnem in dinamičnem po-slovnem okolju podjetja težko načrtujejo stroške stacionar-ne telefonije, pri tistih, ki veli-ko pogovorov opravijo s tujino, pa je ta strošek še bolj nepred-vidljiv, posebno če so vmes kli-ci v mobilna omrežja.

" Vaša ponudba fiksne me-sečne naročnine vsebuje tu-di klice v mobilna omrežja?Vsekakor. Mobilna komuni-kacija je pravzaprav že pos-tala temeljna komunikaci-ja, tako rekoč vsak zaposleni ima vsaj eno mobilno napra-vo in številko. Prav zato smo se še toliko bolj potrudili, da v paket Total vključimo tudi vse klice iz fiksnega v mobil-na omrežja in tako resnično upravičimo njegovo ime. Ver-jamem, da bodo številna pod-jetja to možnost sprejela odpr-tih rok, saj so marsikateri ra-čuni za pogovore v tujini do-

segali ne prav majhne trime-stne številke.

" Kaj menite o ponudbi tele-komunikacijskih storitev za poslovne uporabnike na Slo-venskem?Napredek pri telekomunikaci-jah v poslovnih okoljih je v zad-njem desetletju temeljil pred-vsem na uvajanju sistemov IP-telefonije, ki nadomešča-jo klasično telefonijo – govori-mo predvsem o tehnološkem napredku. Razvoj tehnologije pa je narekoval tudi razvoj no-vih poslovnih modelov. Danes podjetja na področju komuni-kacij iščejo predvsem celostne rešitve in storitve, ki jim poma-gajo obvladovati stroške in po-večati učinkovitost zaposlenih. Temu pa se očitno prilagajamo tudi ponudniki, nekateri nove poslovne usmeritve poskuša-mo celo narekovati. Skupaj s podjetjem pripravimo skrbno analizo razmer in potreb, ki je temelj za pripravo kakovostne rešitve in prilagojene ponud-be, s katero lahko pomembno vplivamo na optimizacijo in predvidljivost mesečnih stro-škov podjetja.

" Katere storitve se zdijo pi-sane na kožo poslovnim upo-rabnikom?Med storitvami, ki jih upora-bljajo poslovni uporabniki, so v ospredju širokopasovni dosto-pi do interneta po najrazličnej-ših povezavah (xDSL, optika), storitve poslovne IP-telefonije in široka paleta varnostnih reši-tev, kot so zaščita pred spletni-mi grožnjami, zaščita z nadzo-rom v oblaku pred vdori v po-

slovnem brezžičnem omrežju, varnostno shranjevanje ključ-nih podatkov in požarni zido-vi. Vrsta storitev in priprava rešitve sta odvisni od velikos-ti podjetja, njegovih potreb in zahtev. Amisove storitve v Slo-veniji danes uporabljajo raz-lični poslovni subjekti – od sa-mostojnih podjetnikov in ma-lih podjetij do največjih podje-tij ter različnih mednarodnih korporacij, ki poslujejo na slo-venskem trgu.

" Kakšen odziv trga oziroma podjetij pričakujete?Amis je v nasprotju z vsemi drugimi tovrstnimi storitva-mi stacionarne telefonije na tr-gu svoj paket Total zasnoval kot resnično neomejen. Seveda os-tajata kakovost storitev ter od-zivnost naših skrbnikov in ser-visnih služb še vedno na zelo vi-soki ravni. Stranke so paket To-tal sprejele zelo pozitivno, prvi odzivi s trga so odlični.

" Gre za nove ali stare upo-rabnike? Kakšni so prodaj-ni cilji?Paket Total naročajo tako novi kot stari poslovni uporabniki. Prehod opravimo brez težav in prekinitev poslovanja, vsak po-slovni uporabnik pa ima v Ami-su tudi svojega osebnega skrb-nika. Začetno zanimanje ka-že, da bi utegnili preseči celo lastne napovedi, kar je vseka-kor zelo dober podatek.

Ne glede na to, koliko klicev v slovenska in EU-omrežja podjetje opravi, bo mesečni račun vedno enak in predvidljiv.

"Katja Šajnovič, direktorica prodaje in trženja v Amisu

Podjetja doživljajo kopi-ranje svojih izdelkov in rešitev zelo različ-no. Manjšim se morebi-ti zdi celo zanimivo in odlična priložnost za dodaten nepričakova-ni zaslužek, medtem ko večja podjetja proti krši-teljem nastopajo ostreje. Vsekakor pa obojim osta-ja vsaj ena tolažba – tisti, ki kopirajo, navadno ko-pirajo najboljše na posa-meznem področju.

Medtem ko je praksa, da neka-tera podjetja uporabljajo neli-cenčno programsko opremo, v slovenskem prostoru skoraj stalna, to manj velja za stroj-no opremo. Okenski opera-cijski sistemi in bolj razširjeni programski paketi so vseka-kor med tistimi, ki jih poslov-na okolja najpogosteje upora-bljajo »na črno«. Med manj ko-piranimi programskimi izdel-ki pa najdemo predvsem bolj nišne in ozko usmerjene rešit-ve in programe, ki za svoje de-lovanje potrebujejo tudi strojni vmesnik kot obliko zaščite ozi-roma avtorizacije.

Ponarejeni usmerjevalniki in stikalaPonarejena strojna oprema se zdi še precej večja težava od ko-pirane programske opreme, saj le redko deluje primerljivo z originalom, čeprav nanj po zu-nanji podobi vsekakor spomi-nja. Družba KPMG je objavila raziskavo, v kateri predpostav-lja, da je vsak deseti tehnični iz-delek v svetu ponarejen. Delež je na področju IT-industrije za-radi večje kompleksnosti izdel-kov pričakovano manjši, a ni-kakor ne zanemarljiv. Poseb-no za uporabnike ponaredka.

V zadnjih letih so med naj-bolj priljubljenimi ponarejeni-mi izdelki prav usmerjevalni-ki in stikala proizvajalca Cisco Systems. Navadno gre za nad-

povprečne izdelke, ki tudi do-segajo razmeroma visoke ce-ne, zato so med ponarejevalci toliko bolj priljubljeni. A takšni izdelki pomenijo resno nevar-nost za vsako podjetje, saj de-lujejo v omrežju podjetja in ta-ko mimogrede poznajo vse nje-gove skrivnosti. Pri ponareje-nem usmerjevalniku ali stikalu namreč ne vemo, ali omogoča napadalcem dostop od zunaj ali pa morebiti kar sam pošilja določene informacije na pred-nastavljene strežnike.

Ponaredki s področja mre-žne opreme so v želji po večjem zaslužku tudi precej manj ka-kovostno izdelani, zato ne do-segajo zmogljivosti originala in so lahko celo za uporabnike in podatke nevarni, saj ne presta-nejo prenapetostnih in drugih preizkusov (odpovedo in lah-ko poškodujejo ali uničijo po-datke). Varčevanje pri tako re-koč vseh komponentah pa ima za posledico tudi precej krajšo življenjsko dobo ponarejene-ga izdelka.

Ponaredki brez garancije in podporeCisco kupce strojne in pro-gramske opreme blagovne znamke Cisco že opozarja, naj bodo pozorni na avtentičnost izdelka. Originalni Ciscov iz-delek namreč premore ustre-zno garancijo in podporo pro-izvajalca, medtem ko je nakup ponaredka precej večje tvega-

nje ob odpovedi delovanja naprave.

V Ciscu podjetjem, ki v svojih okoljih uporabljajo

njegovo omrežno opremo, predlagajo obisk spletne stra-ni (www.cisco.com/go/brand--protection), kjer je podrobneje razložen postopek preverjanja avtentičnosti opreme. Proble-matični so predvsem dobavite-lji opreme, ki namenoma pro-dajajo ponarejeno strojno in programsko opremo v želji po večjem zaslužku. Po uradnem prodajnem kanalu dobavljena Ciscova mrežna oprema je na-mreč zavedena pri Ciscu tudi s podatki stranke. Cisco stran-kam v vseh državah ponuja možnost brezplačnega pregle-da omrežja in naprav v njem. Ta preprosti postopek se zač-ne s seznamom serijskih številk nameščene Ciscove opreme.

Kako se zavarovatiPodjetja se pred škodo, ki jo povzroči ponarejena strojna in programska oprema, lahko različno zavarujejo, ena naju-činkovitejših in univerzalnih možnosti pa je vključitev kla-vzule o zaščiti blagovne znam-ke v nabavne pogoje. Dobavi-telj mora v tem primeru podje-tju zagotoviti, da bo dobavljena oprema prišla od pooblaščene-ga proizvajalca, da bo upraviče-na do proizvajalčeve garanci-je, podpore in servisnih stori-tev, ima vse veljavne licence za uporabo in je v skladu z evrop-skimi pravili o vzporedni trgovi-ni. Zelo učinkovit je tudi ta nas-vet: še pred prevzemom blaga in poravnavo računa zanj lah-ko prek spleta preverite serijske številke Ciscove opreme.

Tudi strojno in programsko opremo ponarejajo in kopirajo

" Cisco kupce strojne in programske opreme blagovne znamke Cisco opozarja, naj bodo pozorni na avtentičnost izdelka.