Embed Size (px)
Citation preview
© RIC 2015
*P151A10113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK
NAVODILA ZA OCENJEVANJE
Državni izpitni center
POKLICNA MATURA
2 P1
51-A
101-
1-3
IZP
ITN
A P
OLA
1
Spl
ošna
nav
odila
Kad
ar k
andi
dat d
opol
njuj
e po
ved,
mor
a bi
ti od
govo
r vse
bins
ko, s
lovn
ično
in p
ravo
pisn
o pr
avile
n, n
pr. n
al. 1
.
Pri
nalo
gah,
pri
kate
rih m
ora
kand
idat
podčr
tati,
prečr
tati
ali o
bkro
žiti
odgo
vor,
upoš
teva
mo
prav
ilnos
t odg
ovor
a, tu
di č
e je
ozn
aka
drug
ačna
, np
r. na
l. 6.
1.
K
adar
prič
akuj
emo
odgo
vor a
li re
šite
v v
pove
di, l
ahko
kan
dida
t dob
i toč
ko z
a je
ziko
vno
prav
ilnos
t le,
če
je p
oved
pom
ensk
o us
trezn
a, n
pr. n
al. 6
.2.
P
ri na
loga
h iz
birn
ega
tipa
lahk
o ka
ndid
at o
bkro
ži s
amo
eno čr
ko, č
e v
navo
dilih
ni d
oloč
eno
drug
ače.
Če
obkr
oži v
eč č
rk, s
e na
loga
točk
uje
z 0
točk
ami,
npr.
nal.
6.3.
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
1 2
S
ašo
Dol
enc
3
prav
ilne
reši
tve
= 2
2, 1
pra
viln
a re
šite
v =
1 K
vark
adab
ra
z
a to
lmač
enje
zna
nost
i po
sm
islu
, npr
., en
a od
: lj
ubite
ljem
zna
nost
i ti
stim
, ki j
ih z
anim
ajo
znan
stve
na o
dkrit
ja
b
ralc
em, k
i se
zani
maj
o za
zna
nost
lj
ubite
ljem
tolm
ačen
ja z
nano
sti
v
edož
eljn
im /
tistim
, ki b
i se
radi
na
učili
ali s
pozn
ali n
ekaj
nov
ega
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
2 1
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
(a
mer
iška
) stro
kovn
a m
edic
insk
a re
vija
(iz
leta
200
1)
č
lane
k, k
i je
izše
l v (a
mer
iški
) stro
kovn
i med
icin
ski r
eviji
č
lane
k o
»efe
ktu
oska
rjev«
s
tatis
tična
ana
liza
avto
rjev čl
anka
1 po
sm
islu
, npr
., en
a od
: k
njig
a (n
evro
znan
stve
nika
) Ian
a R
ober
tson
a (iz
leta
201
2) /
knjig
a ne
vroz
nans
tven
ika
u
goto
vitv
e ne
vroz
nans
tven
ika
Iana
Rob
erts
ona
(n
evro
znan
stve
nik)
Ian
Rob
erts
on
Sku
paj
2
3 P1
51-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
3 2
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
Z
nans
tven
iki s
o sk
ušal
i raz
vozl
ati u
gank
o, z
akaj
dob
itnik
i pr
estiž
nih
nagr
ad ž
ivijo
dlje
kot
njih
ovi k
oleg
i. T
ema
bese
dila
je s
kriv
nost
en v
pliv
pre
stiž
nih
nagr
ad n
a ži
vlje
njsk
o do
bo n
agra
jenc
a.
P
ovez
an je
s s
kriv
nost
jo o
skar
jev:
kak
o os
karji
nag
raje
ncem
sk
rivno
stno
pom
agaj
o ži
veti
dlje
. B
esed
ilo n
avaj
a de
jstv
a o
tem
, zak
aj n
aj b
i dob
itnik
i os
karje
v ži
veli
dlje
. V n
aslo
vu je
to p
reds
tavl
jeno
kot
ne
razu
mljiv
o.
E
nigm
a po
men
i uga
nko,
skr
ivno
st. T
ako
je a
vtor
že
v na
slov
u ho
tel p
ouda
riti,
da g
re z
a ne
kaj n
epoj
asnj
eneg
a,
skriv
nost
nega
. T
ema
bese
dila
še
ni p
ovse
m ra
zisk
ana
in je
še
vedn
o ug
anka
. Ne
mor
emo
je p
ovse
m ra
zlož
iti, z
ato
je v
nas
lovu
be
seda
eni
gma.
Č
lane
k po
skuš
a re
šiti
ugan
ko o
ef
ektu
osk
arje
v.
1 za
vse
bins
ko u
stre
znos
t pov
edi
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost p
oved
i
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
4 2
D
A
N
E
N
E
D
A
4,
3 p
ravi
lne
reši
tve
= 2
2, 1
pra
viln
a re
šite
v =
1
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
5.1
1 B
5.
2 2
po s
mis
lu, n
pr.:
»
Efe
kt o
skar
jev«
je p
ojav
, ki j
e zn
ačile
n za
dob
itnik
e os
karje
v in
ozn
ačuj
e uč
inek
nag
rade
na
nagr
ajen
ca/p
reje
mni
ka.
»
Efe
kt o
skar
jev«
je uči
nek
nagr
ade
na d
obitn
ike
oska
rjev,
da
pov
preč
no ž
ivijo
dlje
kot
njih
ovi n
enag
raje
ni k
oleg
i. B
esed
na z
veza
/Efe
kt o
skar
jev
poja
snju
je, k
ako
prej
em
oska
rja v
pliv
a na
igra
lca
in n
jego
vo ž
ivlje
nje.
D
obitn
iki o
skar
jev
živi
jo v
po
vprečj
u dl
je k
ot n
jihov
i igr
alsk
i ko
legi
, ki s
o bi
li za
nag
rado
le
nom
inira
ni.
1 za
vse
bins
ko u
stre
znos
t pov
edi
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost p
oved
i
Sku
paj
3
4 P1
51-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
6.1
1 ra
zlag
anje
6.
2 2
po
sm
islu
, npr
., en
a od
: D
obitn
iki p
rest
ižni
h na
grad
ne
pozn
ajo
stre
sa, k
er ji
m
nagr
ade
zago
tavl
jajo
vis
ok p
olož
aj v
dru
žbi.
Z
nans
tven
iki m
enijo
, da
dobi
tnik
i pre
stiž
nih
nagr
ad n
e po
znaj
o st
resa
, ker
se
jim n
i tre
ba v
eč b
ati z
a iz
gubo
st
atus
a v
druž
bi.
K
er n
agra
de tr
ajno
odp
ravi
jo s
tres,
pov
ezan
z
doka
zova
njem
in b
ojaz
nijo
pre
d iz
gubo
sta
tusa
ozi
rom
a ug
leda
v d
ružb
i.
K
er p
osta
nejo
imun
i za
izgu
bo
stat
usa
v dr
užbi
. K
er n
agra
da d
eluj
e ko
t elik
sir
mla
dost
i in
odpr
avlja
stre
s.
1 za
vse
bins
ko u
stre
znos
t pov
edi
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost p
oved
i
6.3
1 Č
6.
4 2
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
M
enim
, da
ne, k
er s
o z
viso
kim
pol
ožaj
em v
dru
žbi
pove
zana
tudi
vel
ika
prič
akov
anja
ljud
i in
odgo
vorn
ost.
V
isok
pol
ožaj
prin
ese
boljš
e fin
ančn
o st
anje
, kar
pa
ne
pom
eni,
da lj
udje
na
viso
kem
pol
ožaj
u ni
so p
od s
treso
m.
Skr
bijo
jih
drug
e st
vari
in ž
enej
o se
za
tem
, da
bi im
eli š
e več.
P
o m
ojem
mne
nju
viso
k po
loža
j v d
ružb
i člo
veku
prin
ese
ugle
d in
mat
eria
lno
blag
injo
, zat
o la
hko
živi
man
j stre
sno.
M
enim
, da
viso
k po
loža
j v d
ružb
i lah
ko o
dpra
vi s
tres,
saj
te
vsi l
judj
e obču
duje
jo in
hva
lijo
ter t
ako
nim
aš ra
zlog
a za
sk
rbi.
D
a, k
er s
e čl
ovek
, pot
em k
o do
seže
vis
ok p
olož
aj v
dru
žbi,
poču
ti us
pešn
ega.
M
enim
, da
sam
o dr
užbe
ni p
olož
aj n
e m
ore
vpliv
ati n
a to
, ali
je č
love
k po
d st
reso
m a
li ne
, tem
več
na to
vpl
ivaj
o še
dru
gi
deja
vnik
i, ko
t so
zdra
vje,
odn
osi i
td.
T
o je
odv
isno
od
posa
mez
nika
. Ta
se la
hko
v dr
užbi
dob
ro
znaj
de, j
e us
peše
n in
živ
i bre
z st
resa
, lah
ko p
a za
radi
ra
znih
prit
isko
v za
pade
v d
epre
sijo
.
1
za v
sebi
nsko
ust
rezn
ost p
oved
i 1
za je
ziko
vno
prav
ilnos
t pov
edi
Sku
paj
6
5 P1
51-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
7 3
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
L
judj
e, k
i so
v hi
erar
hiji
višj
e, k
ot m
islij
o, d
a si
zas
luži
jo, s
e ve
s ča
s ču
tijo
ogro
žene
in ta
ko v
sta
lnem
stre
su p
osta
nejo
ag
resi
vni i
n av
torit
ativ
ni.
L
judj
e po
stan
ejo
agre
sivn
i zat
o, k
er n
iso
spos
obni
za
mes
to, k
i ga
zase
dajo
. Člo
vek,
ki j
e v
hier
arhi
ji vi
šje,
kot
m
isli,
da
si z
aslu
ži, s
e ču
ti ve
s ča
s og
rože
nega
. P
o m
nenj
u zn
anst
veni
kov
se to
zgo
di, č
e čl
ovek
zač
uti,
da
ni s
poso
ben
za m
esto
, ki g
a za
seda
, ali če
je n
a vi
šjem
po
loža
ju, k
ot s
i ga
zasl
uži.
2
za v
sebi
nsko
pop
oln
odgo
vor,
v ka
tere
m je
nav
eden
ust
reze
n ra
zlog
1
za p
omen
sko
nepo
poln
odg
ovor
, np
r.: Z
nans
tven
iki o
cenj
ujej
o, d
a po
stan
ejo
neka
teri
ljudj
e ag
resi
vni i
n av
torit
arni
, če
so v
sta
lnem
stre
su.
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost p
oved
i
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
8 1
Č
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
9 1
p
olju
dnoz
nans
tven
a
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
10
1 Č
1
C
S
kupa
j 2
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
11.1
2
4
3
2
8
7
6
6,
5 p
ravi
lnih
reši
tev
= 2
4, 3
pra
viln
e re
šitv
e =
1 Č
e je
pol
eg p
ravi
lne
reši
tve
napi
sana
še
napačn
a, je
reši
tev
nepr
aviln
a.
11.2
1
A
S
kupa
j 3
6 P1
51-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
12
2 n
adpo
men
ka –
pod
pom
enka
s
opom
enki
p
rotip
omen
ki
n
adpo
men
sko-
podp
omen
sko
razm
erje
s
opom
enka
/sop
omen
sko
razm
erje
p
rotip
omen
ka/p
rotip
omen
sko
razm
erje
3 pr
aviln
e re
šitv
e =
2 2,
1 p
ravi
lna
reši
tev
= 1
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
13.1
1
C
13
.2
2 a
ngle
škeg
a s
amos
taln
iške
bes
ede
p
rvem
/1.
s
amos
taln
ike
3 pr
aviln
e re
šitv
e =
2 2,
1 p
ravi
lna
reši
tev
= 1
13.3
2
po s
mis
lu, n
pr.,
ena
od:
O
skar
je p
oim
enov
anje
za
nagr
ado,
zat
o to
bes
edo
piše
mo
z m
alo
zače
tnic
o.
K
er je
ime/
vrst
a na
grad
e.
B
esed
o os
kar p
išem
o z
mal
o zače
tnic
o, k
er n
i (st
varn
o)
last
no im
e.
G
re z
a občn
o im
e, in
sic
er z
a im
e pr
izna
nja/
nagr
ade.
B
esed
a os
kar j
e up
orab
ljena
kot
po
imen
ovan
je z
a ki
pec/
kip/
zlat
o fig
uro/
pred
met
(in
ne z
a os
ebo)
. Ig
rale
c je
pre
jel p
redm
et, n
e pa
čl
ovek
a z
imen
om O
skar
.
1 za
vse
bins
ko u
stre
znos
t pov
edi
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost p
oved
i
Sku
paj
5
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
14
2 n
agra
jene
c n
obel
ovec
n
omin
irane
c
3
prav
ilne
reši
tve
= 2
2, 1
pra
viln
a re
šite
v =
1 O
dgov
ori,
zapi
sani
z v
elik
o zače
tnic
o, n
iso
prav
ilni;
izje
ma
so
odgo
vori,
zap
isan
i v o
blik
i pov
edi.
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
15
2 h
olly
woo
dske
m, h
iera
rhič
na, R
ober
tson
ovi
3
prav
ilne
reši
tve
= 2
2, 1
pra
viln
a re
šite
v =
1 N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Še
spre
jem
ljiva
reš
itev
D
odat
na n
avod
ila
16
2 m
ožga
nov,
mož
gani
h, m
ožga
nom
3 pr
aviln
e re
šitv
e =
2 2
prav
ilni r
ešitv
i = 1
7 P1
51-A
101-
1-3
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
17
2 P
reje
m o
skar
ja b
istv
eno
poda
ljša
prič
akov
ano
živl
jenj
sko
//
//////
//////
/////
do
bo.
4
prav
ilne
podč
rtave
= 2
3,
2 p
ravi
lni p
odčr
tavi
= 1
P
odčr
tave
del
ov s
tavč
nih čl
enov
pri
vred
note
nju
ne u
pošt
evam
o.
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
18.1
2
D
obitn
iki o
skar
jev
ne p
ozna
jo s
tresa
, zat
o ži
vijo
dlje
.
1 za
pra
viln
o pr
etvo
rbo
pove
di
1 za
jezi
kovn
o pr
aviln
ost p
oved
i 18
.2
2 D
obitn
iki o
skar
jev
živi
jo d
lje, k
er n
e po
znaj
o st
resa
. K
er d
obitn
iki o
skar
jev
ne p
ozna
jo s
tresa
, živ
ijo d
lje.
1
za p
ravi
lno
pret
vorb
o po
vedi
1
za je
ziko
vno
prav
ilnos
t pov
edi
Sku
paj
4
Nal
oga
Toč
ke
Reš
itev
Š
e sp
reje
mlji
va r
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
19
2 po
sm
islu
, npr
., en
a od
: L
eta
2001
je v
am
eriš
ki s
troko
vni m
edic
insk
i rev
iji iz
šel
član
ek o
poj
avu,
ki s
e im
enuj
e/ki
ga
imen
ujem
o »e
fekt
os
karje
v«.
L
eta
2001
je v
am
eriš
ki s
troko
vni m
edic
insk
i rev
iji iz
šel
član
ek o
poj
avu,
ki s
o ga
imen
oval
i/se
je im
enov
al »
efek
t os
karje
v«.
Č
lane
k o
poja
vu, k
i se
imen
uje
»efe
kt o
skar
jev«
, je
izše
l let
a 20
01 v
am
eriš
ki s
troko
vni m
edic
insk
i rev
iji.
1
za p
ravi
lno
pret
vorb
o po
vedi
1
za je
ziko
vno
prav
ilnos
t pov
edi
N
alog
a T
očke
R
ešit
ev
Dod
atna
nav
odila
20
Zgradba
1 z
unan
ja z
grad
ba:
na
slov
(sam
o Po
roči
lo n
i ust
reze
n na
slov
, poi
men
ovan
a m
ora
biti
tem
a)
po
dpis
oz.
ime
in p
riim
ek s
poroče
valc
a
1 za
obe
prv
ini
Zapi
sa (k
raja
in) d
atum
a sp
oroč
anja
des
no z
gora
j ali
levo
spo
daj n
e št
ejem
o za
nap
ako.
1 s
mis
elna
čle
nite
v be
sedi
la n
a od
stav
ke (n
pr. k
do, k
aj, k
daj,
kje
= 1.
ods
tave
k; v
sebi
na in
pot
ek p
rired
itve
= 2.
ods
tave
k;
pom
en o
bisk
a pr
iredi
tve
= 3.
ods
tave
k)
Čle
nite
v je
lahk
o dr
ugač
na o
d pr
edla
gane
.
1 o
bseg
bes
edila
M
anj k
ot 1
00 b
esed
= 0
Č
e je
kan
dida
t opr
emil
bese
dilo
s p
rvin
ami u
radn
ega
pism
a, b
esed
v te
h de
lih n
e št
ejem
o.
8 P1
51-A
101-
1-3
Vsebina 2
p
odat
ki o
prir
editv
i
KD
O s
e je
je u
dele
žil (
npr.
dija
ki 4
. let
nika
)
Pod
atek
o te
m, k
do je
bil
udel
ežen
, je
lahk
o iz
raže
n tu
di
sam
o z
oseb
no g
lago
lsko
obl
iko
(v 1
. ose
bi).
K
ATE
RE
prir
editv
e so
se
udel
ežili
(Ted
en m
ožga
nov)
KD
AJ
so s
e je
ude
leži
li (1
2. m
arec
201
4)
K
JE je
bila
prir
edite
v (M
estn
i muz
ej L
jubl
jana
, Slo
vens
ka
kino
teka
)
4 po
datk
i = 2
3,
2 p
odat
ka =
1
2 v
sebi
na in
pot
ek p
rired
itve,
3 p
odat
ki o
d:
ud
elež
ba n
a pr
edav
anju
(npr
. pre
dava
nje
Voj
ka K
avčiča
Ka
ko u
poča
sniti
um
sko
star
anje
) oz.
om
emba
pre
dava
nj
vp
raša
nja
in d
isku
sija
po
pred
avan
jih
od
mor
za
kosi
lo
so
delo
vanj
e na
izob
raže
valn
i del
avni
ci (n
pr.
Spo
razu
mev
anje
v z
drav
stvu
) oz.
om
emba
del
avni
c
ogle
d fil
ma
Kra
ljev
govo
r v S
love
nski
kin
otek
i
3 po
datk
i = 2
2
poda
tka
= 1
1 p
omen
obi
ska
prire
ditv
e (n
pr. s
pozn
avan
je d
elov
anja
m
ožga
nov)
Jezikovna pravilnost in slogovna ustreznost
2 je
ziko
vna
prav
ilnos
t 3
napa
ke =
– 1
točk
a, d
o 0
točk
2
s
logo
vna
ustre
znos
t
prip
oved
oval
no b
esed
ilo (g
lago
li v
pret
eklik
u)
en
ogov
orno
bes
edilo
bre
z pr
vin
urad
nega
pis
ma
pr
evla
dujoča
obj
ektiv
nost
bes
edila
(por
očilo
je la
hko
napi
sano
v 1
. ali
3. o
sebi
edn
ine
ali m
noži
ne)
na
tanč
nost
pri
nava
janj
u po
datk
ov
up
ošte
vanj
e na
vodi
l
brez
pon
avlja
nja
brez
pre
dsta
vlja
nja
spor
očev
alca
v u
vodu
bes
edila
(p
rimer
neu
stre
znos
ti: S
em M
atej
Nov
ak.)
Za v
sako
vrs
to s
logo
vne
neus
trezn
osti
odšt
ejem
o 1
točk
o, d
o 0
točk
. Č
e je
por
očilo
nap
isan
o v
oblik
i ura
dneg
a pi
sma,
se
za v
sako
prv
ino
urad
nega
bes
edila
(npr
. spo
roče
valč
ev n
aslo
v, n
aslo
vnik
ov n
aslo
v,
nago
vor n
aslo
vnik
a, p
ozdr
av, o
b po
dpis
u še
last
noročn
i pod
pis)
odš
teje
1
točk
a, d
o 0
točk
. Je
ziko
vno
prav
ilnos
t in
slog
ovno
ust
rezn
ost v
redn
otim
o sa
mo,
če
je
kand
idat
za
vseb
ino
dobi
l vsa
j 2 točk
i.
Sku
paj
12
Če
je k
andi
dat n
apis
al b
esed
ilo d
ruge
bes
ediln
e vr
ste,
npr
. vab
ilo, z
ahva
lo, s
e na
loga
ovr
edno
ti z
0 točk
ami.
9 P151-A101-1-3
1. primer poročila
KOMUNIKACIJA V MOŽGANIH – MOŽGANI V KOMUNIKACIJI Dijaki 4. letnika Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo smo se v projektnem tednu udeležili prireditve Teden možganov, ki je bila od 12. do 18. marca 2014 v Ljubljani in je potekala pod naslovom Komunikacija v možganih – možgani v komunikaciji.
V sredo, 12. marca 2014, smo šli v Mestni muzej Ljubljana. Dopoldne so bila na programu različna predavanja. S sošolci in z razredničarko smo poslušali prispevek Vojka Kavčiča Kako upočasniti umsko staranje. Sledila je diskusija. Po kosilu smo lahko izbirali med različnimi izobraževalnimi delavnicami. Udeležili smo se delavnice Sporazumevanje v zdravstvu, na kateri smo izpopolnili svoje znanje in imeli priložnost za aktivno sodelovanje. Zvečer smo si v Slovenski kinoteki ogledali film Kraljev govor.
Z udeležbo na prireditvi Teden možganov smo dobili nov vpogled v delovanje možganov in spodbudo za spoznavanje novih pojavov.
Matej Novak
2. primer poročila
POROČILO O OBISKU PRIREDITVE TEDEN MOŽGANOV V sklopu projektnega tedna smo dijaki Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo 12. marca 2014 obiskali prireditev Teden možganov v Mestnem muzeju Ljubljana. Med 10. in 12. uro smo poslušali zanimiva in poučna predavanja. Predavatelji so bili: Vojko Kavčič, Gregor Majdič, Blaž Koritnik in Leja Dolenc. Seznanili smo se s pomembnimi podatki o delovanju možganov. Ob koncu predavanj smo lahko postavljali vprašanja.
V popoldanskem delu programa smo sodelovali v različnih delavnicah o sporazumevanju in prepoznavanju govornih motenj. Zvečer smo si v Slovenski kinoteki ogledali film Kraljev govor.
Na prireditvi smo se veliko naučili o delovanju in staranju možganov, branju misli in o uspešnem sporazumevanju.
Mateja Novak
10
P151
-A10
1-1-
3
IZP
ITN
A P
OLA
2
1. V
oden
a in
terp
reta
cija
: Bog
dan
Nov
ak, B
abje
leto
(odl
omek
), Za
upan
je
Prim
eri v
mod
erira
nem
točk
ovni
ku s
o ilu
stra
tivni
– v
kan
dida
tovi
inte
rpre
taci
ji oc
enim
o ko
t ust
rezn
e vs
e za
pise
, ki n
aved
enim
prim
erom
ust
reza
jo p
o ta
kson
omsk
i sto
pnji
zaht
evno
sti.
Opr
edel
itev
odlo
mka
gle
de n
a kn
jižev
no z
vrst
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Ni o
pred
elitv
e.
Opr
edel
itev
je n
apač
na.
Bes
edilo
je iz
sod
obne
knj
ižev
nost
i. / O
dlom
ek je
dra
msk
o be
sedi
lo, s
aj v
idim
dvo
govo
r. 1
Zvrs
t je
poim
enov
ana.
O
dlom
ek je
eps
ki.
2 Zv
rst j
e po
imen
ovan
a, n
aved
ena
je tu
di z
nači
lnos
t zv
rsti
v od
lom
ku.
Odl
omek
je e
pski
, ose
bi p
ripov
eduj
eta
o sv
oji i
zkuš
nji.
Dra
mat
ska
prvi
na je
dia
log,
lirs
ka p
a iz
pove
d m
isli
in o
bčut
ij.
Povz
etek
odl
omka
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
4 0
Ni p
ovze
tka,
ni o
bnov
e.
1
Obn
ova
odlo
mka
z v
sebi
nsko
nap
ako.
2 O
bnov
a od
lom
ka b
rez
vseb
insk
e na
pake
. P
ovze
tek
odlo
mka
z v
sebi
nsko
nap
ako.
To
ne in
sog
ovor
nica
si p
ripov
eduj
eta
o do
godk
ih, k
i so
ju p
rizad
eli.
Gov
orita
o n
ezau
panj
u si
nov,
o n
juni
h od
hodi
h. P
ogov
arja
ta s
e tu
di o
tem
, kak
šni n
aj b
i bili
odno
si v
dru
žini
. 3
V p
ovze
tek
niso
vkl
juče
ni v
si g
lavn
i mot
ivi o
dlom
ka.
Gos
pa, k
ater
e si
n je
bil
parti
zan,
prip
oved
uje
o te
m, k
ako
je d
oživ
ela
njeg
ov s
kriv
ni o
dhod
. P
ravi
, da
je v
edel
a, z
akaj
ji n
jen
otro
k ni
pov
edal
, kaj
nam
erav
a st
oriti
, in
da je
čut
ila
pove
zano
st z
njim
ne
gled
e na
oko
lišči
ne. G
ovor
i o z
aupa
nju
in v
logi
sta
ršev
v ž
ivlje
nju
otro
k.
4 P
ovze
tek
odlo
mka
bre
z vs
ebin
ske
napa
ke.
Tine
izra
zi s
vojo
bol
ečin
o za
radi
sin
oveg
a ne
zaup
anja
, sog
ovor
nica
pa
ga s
kuša
odv
rniti
od
nje.
Pov
e m
u, k
akšn
o je
nje
no s
tališče
o v
logi
sta
ršev
v ž
ivlje
nju
otro
k in
kak
o je
spr
ejel
a de
jstv
o, d
a je
nje
n si
n ne
koč
izgi
nil b
rez
poja
snila
. Ko
Tine
dvo
mi o
svo
ji oč
etov
ski v
logi
, ga
želi
prep
ričat
i, da
jo je
dob
ro o
prav
il.
11
P151
-A10
1-1-
3
Raz
laga
Tin
etov
ega
spre
jem
anja
nez
aupa
nja
(Razčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. S
inov
o ne
zaup
anje
vid
i kot
pos
ledi
co o
dnos
a z
ženo
. Ker
je T
erez
ija u
mrla
, sta
se
oče
in o
trok
umak
nila
vsa
k v
svoj
sve
t. 1
Raz
laga
je s
kopa
/pov
ršna
/nej
asna
. Pa
rafra
zira
n je
ust
reze
n de
l odl
omka
.
Tine
zel
o te
žko
spre
jem
a si
novo
nez
aupa
nje,
poč
uti s
e ko
t sla
b oč
e, z
ato
so n
jego
vi o
bčut
ki
zelo
bol
eči.
R
azm
išlja
l je,
kak
šen
zavr
t člo
vek
je, s
aj m
u si
n ni
pov
edal
, da
je v
stop
il v
parti
jo. T
o, d
a je
re
snic
o zv
edel
od
drug
ih, j
e za
nj n
ekaj
naj
bolj
boleče
ga.
2 R
azla
ga je
jasn
a, n
atančn
a.
Tine
mis
li, d
a m
u si
n ne
zau
pa in
da
mu
zato
ni p
oved
al z
a sv
oj v
stop
v s
trank
o. Š
e zl
asti
ga to
bo
li, k
er je
za
njeg
ov k
orak
zve
del o
d dr
ugih
ljud
i. V
zrok
nez
aupa
nja
najd
e v
sebi
– m
eni,
da je
ta
ko z
avrt,
da
sin
svoj
ih o
dloč
itev
noče
del
iti z
njim
. Pom
anjk
anje
zau
panj
a m
ed s
eboj
in s
inom
po
vezu
je tu
di z
žen
ino
smrtj
o.
Raz
laga
mne
nja
sogo
vorn
ice
o za
upan
ju (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
.Že
na b
i rad
a pr
eprič
ala
Tine
ta, d
a no
ben
oče
ni k
riv n
ezau
panj
a sv
ojih
otro
k.1
Raz
laga
je s
kopa
/pov
ršna
/nej
asna
. P
araf
razi
ran
je u
stre
zen
del o
dlom
ka.
Mis
li, d
a je
zau
panj
e po
trebn
o, a
mpa
k ne
ved
no, k
er im
ajo
star
ši in
otro
ci p
ravi
co d
o sv
ojih
sk
rivno
sti.
Nez
aupa
nje
se ji
ne
zdi t
ako
hudo
. Za
upan
je z
anjo
ni v
edno
nuj
no. P
ravi
, da
ni tr
eba,
da
očet
je in
mat
ere
vedo
vse
, ker
imaj
o ot
roci
pra
vico
obd
ržat
i svo
je s
kriv
nost
i bre
z vp
leta
nja
očet
ov in
mat
er.
2 R
azla
ga je
jasn
a, n
atančn
a.
Tine
tova
sog
ovor
nica
men
i, da
ni t
reba
, da
otro
ci s
tarš
em v
edno
zau
pajo
vse
o s
ebi,
ker i
maj
o pr
avic
o do
svo
jih s
kriv
nost
i in
živl
jenj
a sp
loh.
Pre
prič
ana
je tu
di, d
a st
arši
, ki s
o do
bri v
zgoj
itelji,
la
hko
zaup
ajo
svoj
im o
troko
m. V
edo,
da
ne b
odo
zgre
šili
prav
e po
ti in
da
bodo
živ
eli p
ošte
no
ter č
astn
o. S
voje
pre
prič
anje
ute
mel
ji s
prim
erom
iz la
stni
h iz
kuše
nj.
Raz
laga
sta
lišča
sog
ovor
nice
o v
logi
sta
ršev
(Razčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
. P
o nj
enem
mne
nju
star
ši n
e ig
rajo
tako
pom
embn
e vl
oge,
kot
si m
islijo
, ker
se
njih
ov v
pliv
ne
koč
konč
a.
12
P151
-A10
1-1-
3
1 R
azla
ga je
sko
pa/p
ovrš
na/n
ejas
na.
Par
afra
zira
n je
ust
reze
n de
l odl
omka
.
Mis
li, d
a st
arši
nim
ajo
prav
ice,
da
bi s
svo
jimi o
dloč
itvam
i pre
več
vpliv
ali n
a ži
vlje
nje
otro
k.
Lahk
o jim
pom
agaj
o in
daj
ejo
zgle
d, v
eč p
a ne
.
Otro
ci s
e m
oraj
o od
loča
ti po
svo
je, s
tarš
i pa
so ji
m p
ri te
m s
vetil
nik,
so
kapi
tani
dru
žine
, na
kate
re s
e la
hko
zane
sejo
. 2
Raz
laga
je ja
sna,
nat
ančn
a.
Gos
pa iz
razi
svo
je s
tališče
s p
odob
o sv
etiln
ika.
Tak
o ko
t ta
usm
erja
mor
narje
, lah
ko s
tarš
i po
mag
ajo
otro
kom
dos
eči n
jihov
e ci
lje, n
e m
orej
o in
ne
smej
o pa
se
odloča
ti na
mes
to n
jih.
Oče
tje in
mat
ere,
ki s
o od
govo
rno
vzga
jali
svoj
e ot
roke
in ji
m n
udili
opo
ro te
r obč
utek
var
nost
i, vs
i tis
ti, k
i so
sam
i trd
ne o
sebn
osti,
naj
bi v
edel
i, da
njih
ovim
otro
kom
v p
reiz
kušn
jah
pom
agaj
o vr
edno
te in
zgl
edi,
ki s
o jih
dob
ili v
druž
ini.
C
itira
na p
oved
(Pre
dsta
vite
v de
jste
v in
sta
lišč)
T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 C
itata
ni.
Cita
t ni s
mis
elno
pov
ezan
z ra
zlag
o.
»Otro
ci h
očej
o ob
drža
ti sv
oje
skriv
nost
i.«
1 C
itat n
i nat
ančn
o v
skla
du z
razl
ago,
a je
sm
isel
no
pove
zan
z nj
o.
Nam
esto
cita
ta je
opi
san
prim
er.
»Če
pa je
bil
kapi
tan
druž
ine,
na
kate
rega
so
se la
hko
zane
sli,
bo s
in s
vojo
bar
ko v
edno
pr
ipel
jal n
a va
rno.
« / »
Kak
o bi
pa
to re
šil m
oj oče
?« /
»Kaj
bi r
ekla
moj
a m
ama
na to
?«
2 C
itat j
e na
tanč
no v
skl
adu
z ra
zlag
o.
»Ti s
i jim
lahk
o sa
mo
svet
ilnik
v te
mi.«
U
pošt
evam
o tu
di: »
Otro
ci s
e m
oraj
o od
loča
ti po
svo
je. T
i si j
im la
hko
sam
o sv
etiln
ik v
tem
i.«
Povz
etek
ugo
tovi
tev
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Pov
zetk
a ni
. P
ovze
tek
se n
e na
naša
na
razl
ago,
am
pak
npr.
na
zuna
nje
doga
janj
e v
odlo
mku
(pon
ovlje
n je
zač
etni
po
vzet
ek).
2 P
ovze
tek
se n
anaš
a na
razl
ago.
K
njiž
evni
ose
bi to
rej n
ezau
panj
e do
živl
jata
in ra
zum
eta
razl
ično
– T
ine
kot p
osle
dico
svo
je
napa
ke, n
jego
va s
ogov
orni
ca k
ot p
ravi
co o
trok
in c
elo
kot z
nak
njih
ove
skrb
i za
star
še.
(0 točk
ali
2 točk
i, vm
esni
h točk
ni.)
13
P151
-A10
1-1-
3
Mne
nje
o po
gled
ih k
njiž
evni
h os
eb (S
inte
za in
vre
dnot
enje
) T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 M
nenj
e ni
izra
ženo
. M
nenj
e je
izra
ženo
kot
sko
pa tr
dite
v/ni
pov
ezan
o z
odlo
mko
m.
Stri
njam
se
z ob
ema,
saj
se
trudi
ta iz
boljš
ati d
ruži
nske
odn
ose.
1 M
nenj
e je
nej
asno
, ner
azlo
ženo
. M
islim
, da
si m
oški
pre
več
očita
, žen
ska
pa je
oči
tno
dobr
a m
ati,
ki n
ikol
i ne
izgu
bi z
aupa
nja
v si
na. O
ba s
e tru
dita
, ven
dar u
speh
ni e
nak.
2
Mne
nje
je ja
sno,
razl
ožen
o.
Tine
tov
pogl
ed n
a od
nos
s si
nom
se
mi z
di p
ošte
n. Z
a ne
zaup
anje
nam
reč
ne k
rivi l
e si
na,
ampa
k tu
di s
ebe.
Sam
okrit
ično
st je
last
nost
, ki j
o nu
jno
potre
buje
mo,
če
želim
o po
prav
iti
napa
ke in
spe
t prid
obiti
izgu
blje
no z
aupa
nje.
Tin
etov
a so
govo
rnic
a pa
je tu
di v
men
i vzb
udila
za
veda
nje,
da
neza
upan
je vča
sih
ni to
, kar
se
zdi. Č
e si
vse
ga n
e po
vem
o, š
e ne
pom
eni,
da s
i ne
zau
pam
o, m
orda
hoč
emo
drug
dru
gem
u le
prih
rani
ti bo
leči
no a
li sk
rb. P
redv
sem
pa
mi j
e vš
eč n
jena
mis
el, d
a so
sta
rši l
e sv
etiln
iki,
ko s
e ot
roci
odl
očaj
o po
svo
je. Č
e bi
to s
prej
elo
več
star
šev,
bi b
ilo v
dru
žina
h več
zaup
anja
. Pr
esoj
a po
men
a za
upan
ja v
dru
gih
medčl
oveš
kih
odno
sih
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Pre
soja
ni i
zraž
ena.
P
reso
ja je
izra
žena
kot
sko
pa tr
dite
v/ni
pov
ezan
a z
odlo
mko
m.
Zaup
ati v
svo
je s
poso
bnos
ti je
zel
o po
mem
bno,
ker
bre
z sa
moz
aves
ti ni
mam
o m
oči,
da b
i us
peli,
in p
ustim
o, d
a dr
ugi o
dloč
ajo
nam
esto
nas
. Ohr
aniti
mor
amo
svoj
jaz
in o
ptim
izem
. 1
Pre
soja
je n
ejas
na, n
eraz
lože
na/n
akaz
ana
v pr
imer
u iz
živ
ljenj
a.
Pre
soja
je ja
sna,
razl
ožen
a, v
enda
r se
nana
ša n
a is
ti m
edčl
oveš
ki o
dnos
(sta
rši –
otro
ci).
Bre
z za
upan
ja n
e m
ore
biti
sreč
e v
druž
inah
, pa
tudi
ne
v dr
užbi
. V d
ruži
nah
je p
omem
bno,
da
se p
ogov
arja
mo
in s
i pom
agam
o, z
a to
je p
otre
bno
zaup
anje
, v d
ružb
i pa
mor
amo
zaup
ati
vodi
telje
m. T
ega
je v
edno
man
j, ke
r vod
itelji
ne
zaup
ajo
ljude
m.
2 P
reso
ja je
jasn
a, ra
zlož
ena.
Za
upan
je je
pom
embn
o v
vsak
em o
dnos
u. B
rez
njeg
a ni
ljub
ezni
in ra
zum
evan
ja m
ed
zako
ncem
a oz
. par
tner
jem
a, n
ezau
panj
e po
ruši
vse
, kar
sta
zgr
adila
. Zau
panj
e na
j bi n
as
pove
zova
lo tu
di v
šol
i. S
ošol
ci, k
i si z
aupa
mo,
nis
mo
sam
o sk
upin
a po
sam
ezni
kov,
am
pak
skup
nost
, v k
ater
i se
dobr
o poču
timo.
Dob
ro je
tudi
, da
zaup
amo
učite
ljem
, saj
nam
ti, p
odob
no
kot s
tarš
i, po
mag
ajo
reše
vati
teža
ve. I
z la
stne
izku
šnje
pa
tudi
dob
ro v
em, k
ako
pom
embn
o je
za
upan
je m
ed p
rijat
elji.
Prij
atel
j je
nekd
o, k
i te
spre
jem
a ta
kšne
ga, k
ot s
i, in
del
i s te
boj d
obro
te
r sla
bo. T
ega
pa s
eved
a ne
mor
e, č
e m
u ne
zau
paš.
14
P151
-A10
1-1-
3
Ute
mel
jitev
pre
soje
s p
rimer
om iz
živ
ljenj
a (P
reds
tavi
tev
dejs
tev
in s
tališč)
T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 N
aved
en n
i nob
en p
rimer
. N
aved
en je
prim
er, k
i ne
utem
elju
je p
reso
je.
Dan
ašnj
e ge
nera
cije
imaj
o tu
di s
voje
skr
ivno
sti.
Ljud
je s
e ve
dno
man
j dru
žijo
. 1
Prim
er je
sam
o im
enov
an/n
akaz
an.
Prim
er je
opi
san,
ven
dar s
e na
naša
na
isti
medčl
oveš
ki o
dnos
(sta
rši –
otro
ci).
Naj
več
zako
nski
h pa
rov
se ra
zide
zar
adi i
zgub
ljene
ga z
aupa
nja.
Mož
pre
vara
žen
o al
i obr
atno
, ne
mor
eta
si v
eč z
aupa
ti. P
ojav
ljajo
se
sum
niče
nja,
oči
tanj
a, p
repi
ri …
Tak
ih p
rimer
ov je
tudi
v
moj
em o
kolju
zel
o ve
liko.
2
Prim
er je
opi
san.
P
red ča
som
sem
se
razš
la s
svo
jim fa
ntom
in to
me
je p
rece
j pot
rlo. S
tarš
i so
opaz
ili, d
a ne
kaj
ni v
redu
, ven
dar j
im o
svo
jih o
bčut
kih
nise
m m
ogla
gov
oriti
, saj
za
moj
o zv
ezo
splo
h ni
so
vede
li. Č
e bi
, bi j
i got
ovo
nasp
roto
vala
tako
mat
i kot
oče
. A b
olj k
ot s
em s
e za
pira
la v
ase,
bol
j se
m č
utila
, da
bi s
e m
oral
a ne
kom
u iz
pove
dati.
To
se je
k s
reči
tudi
zgo
dilo
. Moj
e st
iske
nam
reč
nist
a op
azila
le oče
in m
ati,
začu
tila
jo je
tudi
moj
a pr
ijate
ljica.
Nek
ega
dne
me
je v
praš
ala,
kaj
se
dog
aja
z m
enoj
. Naj
prej
sem
razm
išlja
la, a
li na
j ji p
ovem
resn
ico,
ki s
eved
a ni
bila
nič
kaj
pr
ijetn
a, p
rijat
eljic
a pa
je d
o ta
krat
z m
enoj
del
ila v
gla
vnem
ves
ele
in z
abav
ne tr
enut
ke. P
otre
ba
po iz
pove
di je
bila
moč
nejš
a ko
t pom
isle
ki. D
olgo
sva
se
pogo
varja
li. Č
utila
sem
razu
mev
anje
, ki
ga
pri s
tarš
ih v
erje
tno
ne b
i, sl
išal
a se
m b
esed
e to
lažb
e in
spo
dbud
e. Z
a vs
e to
je b
ilo
potre
bno
moj
e za
upan
je. Z
daj š
e bo
lj ve
m, k
ako
drag
ocen
o je
. Č
leni
tev
bese
dila
(Pre
dsta
vite
v de
jste
v in
sta
lišč)
T
očke
M
erila
2 0
Bes
edilo
ni l
ogič
no č
lenj
eno,
ni k
oher
entn
o.
1 B
esed
ilo je
logičn
o čl
enje
no, n
i koh
eren
tno.
B
esed
ilo je
koh
eren
tno,
ni l
ogič
no č
lenj
eno.
2
Bes
edilo
je lo
gičn
o čl
enje
no in
koh
eren
tno.
Je
ziko
vna
prav
ilnos
t, sl
ogov
na u
stre
znos
t T
očke
M
erila
Toč
ke
Mer
ila
2 Sl
ovničn
a pr
aviln
ost
Za v
se v
elja
: 0
Vel
iko
razn
ovrs
tnih
nap
ak, k
i se
pona
vlja
jo.
2 Pr
avop
isna
pra
viln
ost
1 V
eč ra
znov
rstn
ih n
apak
, ki s
e v
glav
nem
ne
pona
vlja
jo.
2 Sl
ogov
na u
stre
znos
t
2 Le
nek
ater
e vr
ste
napa
k, k
i se
prav
ilom
a ne
pon
avlja
jo.
15
P151
-A10
1-1-
3
Dod
atna
nav
odila
: Č
e ka
ndid
at p
iše
obe
inte
rpre
taci
ji, o
ceni
mo
prvo
. Č
e pi
še in
terp
reta
cijo
na
konc
eptn
i lis
t, pr
i vre
dnot
enju
ne
odbi
jem
o točk
. Č
e na
piše
man
j kot
400
bes
ed, l
ahko
pri
zgra
dbi d
osež
e na
jveč
eno
točk
o; č
e na
piše
man
j kot
200
bes
ed, l
ahko
pri
JPS
U d
osež
e na
jveč
tri t
očke
.
16
P151
-A10
1-1-
3
2. S
amos
tojn
a in
terp
reta
cija
: Mar
inka
Frit
z K
unc,
Zbo
gom
, prij
atel
j moj
(odl
omek
)
Prim
eri v
mod
erira
nem
točk
ovni
ku s
o ilu
stra
tivni
– v
kan
dida
tovi
inte
rpre
taci
ji oc
enim
o ko
t ust
rezn
e vs
e za
pise
, ki n
aved
enim
prim
erom
ust
reza
jo p
o ta
kson
omsk
i sto
pnji
zaht
evno
sti.
Opr
edel
itev
odlo
mka
gle
de n
a kn
jižev
no z
vrst
(Zna
nje
in ra
zum
evan
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Ni o
pred
elitv
e.
Opr
edel
itev
je n
apač
na.
Bes
edilo
spa
da v
lirik
o.
1 Zv
rst j
e po
imen
ovan
a.
Odl
omek
je e
psko
-lirs
ki.
2 Zv
rst j
e po
imen
ovan
a, n
aved
ena
je tu
di z
nači
lnos
t zv
rsti
v od
lom
ku.
Odl
omek
je e
pski
. Avt
oric
a pr
ipov
eduj
e, v
prip
oved
pa
vključu
je tu
di iz
pove
dova
nje
mis
li in
obču
tij, k
ar je
znači
lno
za li
riko.
Po
vzet
ek o
dlom
ka (Z
nanj
e in
razu
mev
anje
) T
očke
M
erila
P
rim
er
4 0 N
i pov
zetk
a, n
i obn
ove.
1 O
bnov
a od
lom
ka z
vse
bins
ko n
apak
o.
2
Obn
ova
odlo
mka
bre
z vs
ebin
ske
napa
ke.
Pov
zete
k od
lom
ka z
vse
bins
ko n
apak
o.
Pis
atel
jica
govo
ri o
ljude
h, k
i jih
je a
ids
poko
pal,
in o
tist
ih, k
i so
jim s
kuša
li po
mag
ati.
Izpo
ve
svoj
stra
h pr
ed to
bol
ezni
jo in
se
odloči
, da
jo b
o pr
emag
ala.
3
V p
ovze
tek
niso
vkl
juče
ni v
si g
lavn
i mot
ivi o
dlom
ka.
Mar
inka
Frit
z K
unc
prip
oved
uje
o bo
lnik
ih z
aid
som
. Nav
aja
znan
e lju
di, k
i so
tragičn
o pr
emin
ili za
radi
te b
olez
ni, i
n tis
te s
lavn
e os
ebe,
ki s
o ob
olel
im p
omag
ale
na ra
zlič
ne n
ačin
e.
4 P
ovze
tek
odlo
mka
bre
z vs
ebin
ske
napa
ke.
Prip
oved
oval
ka ra
zmiš
lja o
aid
su, o
tem
, kar
so
ji o
njem
pov
edal
i dru
gi a
li je
zas
ledi
la v
sr
edst
vih
javn
ega
obve
ščan
ja, p
a tu
di o
svo
jem
pre
prič
anju
, da
je v
arna
pre
d nj
im. S
pom
inja
se
vest
i o te
j bol
ezni
in o
sla
vnih
ljud
eh, k
i so
zara
di a
idsa
um
rli, t
er o
dru
gih,
ki s
o ob
olel
im
pom
agal
i. S
ledn
jič p
omis
li, d
a m
ora
ugot
oviti
, ali
ni tu
di s
ama
okuž
ena
s te
m s
mrto
nosn
im
viru
som
.
17
P151
-A10
1-1-
3
Prep
ozna
va –
izbi
ra p
robl
ema/
prvi
ne (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
3 0
Pro
blem
ni i
zbra
n.
Lite
rarn
a pr
vina
ni i
zbra
na.
1 Iz
bran
je p
robl
em, k
i je
v od
lom
ku s
amo
naka
zan.
Izbr
ana
je p
rvin
a, k
i ni b
istv
eno
pove
zana
z
osre
dnjo
prv
ino.
tragičn
o pr
opad
anje
bol
niko
v z
aids
om
2 Iz
bran
je p
robl
em, k
i je
smis
elno
pov
ezan
z
osre
dnjim
pro
blem
om.
Izbr
ana
je p
rvin
a, k
i je
smis
elno
pov
ezan
a z
osre
dnjo
prv
ino.
neod
ločn
ost/n
egot
ovos
t/člo
vek
na ra
zpot
ju
3 Iz
bran
je o
sred
nji p
robl
em o
dlom
ka.
Izbr
ana
je o
sred
nja
prvi
na o
dlom
ka.
(Upo
štev
amo
tudi
poi
men
ovan
je v
nas
lovu
. Pro
blem
, iz
bran
za
ta v
zore
c sa
mos
tojn
e in
terp
reta
cije
, je
natis
njen
kre
pko.
)
odno
s do
bol
niko
v z
aids
om/s
trah
in o
dgov
orno
st b
olni
kov
z ai
dsom
Raz
laga
izbr
aneg
a pr
oble
ma/
izbr
ane
prvi
ne (R
azčl
emba
in ra
zlag
a)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
3 0
Raz
lage
ni.
Raz
laga
je n
apač
na, n
e us
treza
odl
omku
.V
odlo
mku
vid
imo,
da
na o
dnos
do
boln
ikov
z a
idso
m v
pliv
a pr
edvs
em ž
elja
po
zdra
vju.
1 R
azla
ga je
sko
pa/p
ovrš
na/n
ejas
na.
Odn
os d
o bo
lnik
ov z
aid
som
je p
rikaz
an k
ot p
oman
jkan
je h
uman
osti,
hkr
ati p
a ko
t pos
ledi
ca
neod
govo
rnos
ti te
h bo
lnik
ov. T
o je
pro
blem
, ki š
e ve
dno
ni re
šen,
čep
rav
so s
e m
nogi
trud
ili.
2 P
araf
razi
ran
je u
stre
zen
del o
dlom
ka.
Aids
imen
ujej
o ku
ga s
odob
nega
čas
a. K
dor z
boli
za to
bol
ezni
jo, j
e za
znam
ovan
. Osa
mlje
no
umira
v o
sam
ljeni
pos
telji.
Zbo
leti
za a
idso
m je
nek
aj n
ajhu
jšeg
a, je
naj
hujš
i gre
h. B
olni
ke b
i na
jraje
zap
rli v
kle
tke
brez
oke
n in
vra
t, ke
r so
kužn
i in
lahk
o ra
zširi
jo v
irus
na d
ruge
.3
Raz
laga
je ja
sna,
nat
ančn
a.
Osr
ednj
i pro
blem
odl
omka
je o
dnos
do
boln
ikov
z a
idso
m. P
ripov
edov
alka
nam
pre
dsta
vi s
voj
pogl
ed n
anj.
Dok
ler s
e je
ni o
sebn
o do
takn
il, g
a je
spo
znav
ala
sam
o pr
eko
med
ijev
in
govo
rjenj
a zn
ance
v te
r prij
atel
jev.
Jas
no ji
je b
ilo, d
a sp
adaj
o ob
olel
i za
to n
evar
no b
olez
nijo
m
ed n
ajhu
jše
izobče
nce,
obs
ojen
e na
osa
mlje
no u
mira
nje,
ker
se
ljudj
e bo
jijo,
da
bi s
e ok
užili.
Iz
vede
la je
, da
ta s
trah
povz
roča
jo tu
di b
olni
ki s
ami,
ker s
e ne
sooči
jo s
svo
jo b
olez
nijo
in jo
ne
vede
pre
naša
jo n
a dr
uge.
Zda
j je
sam
a v
muč
nem
pol
ožaj
u, k
o se
odl
oča,
ali
naj g
re n
a pr
egle
d, s
aj s
umi,
da je
oku
žena
.
18
P151
-A10
1-1-
3
Ute
mel
jitev
razl
age
z op
isan
im a
li s
citir
anim
prim
erom
iz o
dlom
ka (P
reds
tavi
tev
dejs
tev
in s
tališč)
T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 P
rimer
ni o
pisa
n.
Cita
ta n
i.
Cita
t ni s
mis
elno
pov
ezan
z ra
zlag
o.
»Zat
o se
odl
očim
in k
rene
m n
apre
j.«
1 O
pisa
ni p
rimer
/cita
t ni n
atančn
o v
skla
du z
razl
ago,
a
je s
mis
elno
pov
ezan
z n
jo.
»Bol
ezni
, ki j
e ok
užila
sve
t, se
nis
em p
osve
tila
dovo
lj.«
2 O
pisa
ni p
rimer
/cita
t je
nata
nčno
v s
klad
u z
razl
ago.
»Osa
mlje
no u
mira
jo v
osa
mlje
nih
post
elja
h.«
(in
/ali
kate
ra o
d na
sled
njih
pov
edi i
steg
a od
stav
ka)
Povz
etek
ugo
tovi
tev
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Pov
zetk
a ni
. P
ovze
tek
se n
e na
naša
na
razl
ago,
am
pak
npr.
na
zuna
nje
doga
janj
e v
odlo
mku
(pon
ovlje
n je
zač
etni
po
vzet
ek).
2 P
ovze
tek
se n
anaš
a na
razl
ago.
O
dnos
do
boln
ikov
z a
idso
m to
rej i
zhaj
a iz
stra
hu p
red
okuž
bo, k
nje
mu
pa p
rispe
vajo
svo
je tu
di
neod
govo
rni b
olni
ki. M
ed s
ledn
jimi p
ripov
edov
alka
ne
bi ž
elel
a bi
ti, z
ato
se o
dloč
i, da
izve
re
snic
o.
(0 točk
ali
2 točk
i, vm
esni
h točk
ni.)
Mne
nje
o pr
oble
mu/
prvi
ni v
odl
omku
(Sin
teza
in v
redn
oten
je)
Toč
ke
Mer
ila
Pri
mer
2 0
Mne
nje
ni iz
raže
no.
Mne
nje
je iz
raže
no k
ot s
kopa
trdi
tev/
ni p
ovez
ano
z od
lom
kom
.
Ob
bran
ju o
dlom
ka s
em p
rišel
do
spoz
nanj
a, d
a pr
emal
o ve
mo.
Zdi
se
mi p
a do
bro,
da
obst
ajaj
o tu
di iz
jem
e, k
ot s
o zv
ezdn
iki.
1 M
nenj
e je
nej
asno
, ner
azlo
ženo
. O
dnos
do
boln
ikov
z a
idso
m je
zel
o sl
ab. P
o en
i stra
ni je
to ra
zum
ljivo,
ker
se
vsak
boj
i zas
e, p
o dr
ugi p
a ne
, ker
ta v
irus
lahk
o do
biš
tudi
nev
ede.
Mis
lim, d
a pi
sate
ljica
zato
tako
resn
o ra
zmiš
lja
o bo
lezn
i, ke
r se
zdaj
tudi
ona
poč
uti o
grož
eno,
in d
a tu
di p
rej n
i obs
ojal
a iz
loče
nih
ljudi
.
19
P151
-A10
1-1-
3
2 M
nenj
e je
jasn
o, ra
zlož
eno.
M
islim
, da
nam
odl
omek
prik
azuj
e dv
a bi
stve
no ra
zlič
na o
dnos
a do
bol
niko
v z
aids
om. N
e zd
i se
mi p
rav,
da
jih v
ečin
a lju
di o
bsoj
a ko
t izp
rijen
ce in
jih
izloči
iz d
ružb
e. T
isti
posa
mez
niki
, ki s
e te
m »
greš
niko
m«
odloči
jo p
omag
ati i
n se
tudi
roku
jejo
z n
jimi,
nam
reč
doka
zuje
jo, d
a vs
ak s
tik z
ok
užen
imi l
e ni
sm
rtono
sen.
Elto
n Jo
hn š
e ve
dno
živi
, prin
cesa
Dia
na n
i um
rla z
arad
i aid
sa,
ampa
k za
radi
poš
kodb
, dob
ljeni
h v
prom
etni
nes
reči
…
Mne
nje
o pr
oble
mu/
prvi
ni n
a sp
lošn
o (S
inte
za in
vre
dnot
enje
) T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 M
nenj
e ni
izra
ženo
. M
nenj
e je
izra
ženo
kot
sko
pa tr
dite
v/ni
pov
ezan
o z
odlo
mko
m.
Vsi
bi l
ahko
ta o
dnos
izbo
ljšal
i, da
bi d
okaz
ali s
vojo
hum
anos
t.
1 M
nenj
e je
nej
asno
, ner
azlo
ženo
/nak
azan
o v
prim
eru
iz ž
ivlje
nja.
Zd
i se
mi,
da je
gle
de a
idsa
pre
več
pani
ke. D
ovol
j je
info
rmac
ij, k
i nam
pom
agaj
o pr
i zašči
ti,
prem
alo
pa je
soč
utja
, pa
ne le
do
boln
ikov
, am
pak
tudi
do
revn
ih a
li ka
ko d
rugače
priz
adet
ih.
2 M
nenj
e je
jasn
o, ra
zlož
eno.
N
ajbr
ž vs
i dob
ro v
emo,
kak
o se
lahk
o na
leze
mo
aids
a in
kak
o se
pre
d nj
im z
avar
ujem
o.
Obs
ojan
je g
otov
o ni
vrs
ta z
ašči
te. P
o m
ojem
mne
nju
bi m
oral
i lju
dje
poka
zati
več
strp
nost
i do
tistih
, ki t
rpijo
za
to s
trašn
o bo
lezn
ijo. P
redv
sem
to v
elja
za
posa
mez
nike
, ki n
imaj
o ra
zlog
a, d
a bi
se
poču
tili o
grož
ene,
saj
ved
o, d
a ni
so n
ared
ili »
greh
a«, k
i je
znač
ilen
za b
olni
ke z
aid
som
. C
elo
roke
jim
nis
o da
li, c
elo
v nj
ihov
i bliž
ini n
iso
bili.
Edi
ni, k
i lah
ko te
m b
olni
kom
kaj
zam
erijo
, so
ljud
je, k
i so
se b
olez
ni n
alez
li od
njih
. Upa
m, d
a ni
koli
ne b
om m
ed iz
obče
nci,
pa tu
di n
e m
ed
tistim
i, ki
jih
zasr
amuj
ejo.
U
tem
eljit
ev m
nenj
a s
prim
erom
iz la
stni
h iz
kuše
nj a
li iz
kak
ega
drug
ega
knjiž
evne
ga b
esed
ila (P
reds
tavi
tev
dejs
tev
in s
tališč)
T
očke
M
erila
P
rim
er
2 0 N
aved
en n
i nob
en p
rimer
. N
aved
en je
prim
er, k
i ne
utem
elju
je m
nenj
a.
Bol
nišn
ice
so p
olne
razl
ični
h bo
lnik
ov. N
ekat
erim
bliž
nji s
tojijo
ob
stra
ni, d
rugi
m n
e. O
sam
ljeni
pa
so
tudi
zdr
avi l
judj
e.
1 P
rimer
je s
amo
imen
ovan
/nak
azan
. A
ids
je b
il na
jpre
j pro
blem
tujih
dež
el, z
daj p
a se
poj
avlja
tudi
pri
nas.
Jaz
ne
pozn
am n
ikog
ar s
to
bol
ezni
jo, v
em p
a, d
a je
zel
o ne
varn
a. N
ekaj
sem
pre
bral
, nek
aj s
em s
lišal
od
drug
ih.
20
P151
-A10
1-1-
3
2 P
rimer
je n
a kr
atko
opi
san.
S
am š
e ni
sem
sreča
l bol
nika
z a
idso
m, s
em p
a že
bra
l o te
j bol
ezni
, pos
luša
l raz
prav
e o
njej
in
gled
al fi
lme
z om
enje
no te
mo.
V s
pom
inu
mi j
e os
tal f
ilm (n
aslo
v se
m p
ozab
il), k
i prik
azuj
e od
nos
sose
dov
do m
oške
ga, k
i je
bil o
kuže
n s
smrto
nosn
im v
iruso
m. O
bsoj
ali s
o nj
egov
o ne
mor
alno
st. Č
epra
v ga
s k
akšn
im p
artn
erje
m n
iso
niko
li vi
deli,
so
skle
pali,
da
je
hom
osek
sual
ec, i
n go
voril
i, da
so
prav
isto
spol
no u
smer
jeni
moš
ki n
ajpo
gost
ejši
pre
naša
lci
pogu
bneg
a vi
rusa
. Ko
se je
v b
lok,
kje
r je
nesr
ečne
ž st
anov
al, p
risel
il ne
ki g
ospo
d iz
dru
gega
kr
aja
in s
ta s
e zače
la d
ruži
ti, s
o ob
soja
li ob
a. N
ekdo
je d
ejal
, da
bi ju
pre
tepl
i do
smrti
, če
bi s
e ju
up
ali d
otak
niti.
Ta
izja
va je
nam
e na
redi
la n
ajvečj
i vtis
. Pov
e, k
do je
v re
snic
i nem
oral
en.
Čle
nite
v be
sedi
la (P
reds
tavi
tev
dejs
tev
in s
tališč)
T
očke
M
erila
2 0
Bes
edilo
ni l
ogič
no č
lenj
eno,
ni k
oher
entn
o.
1 B
esed
ilo je
logičn
o čl
enje
no, n
i koh
eren
tno.
B
esed
ilo je
koh
eren
tno,
ni l
ogič
no č
lenj
eno.
2
Bes
edilo
je lo
gičn
o čl
enje
no in
koh
eren
tno.
Je
ziko
vna
prav
ilnos
t, sl
ogov
na u
stre
znos
t T
očke
M
erila
Toč
ke
Mer
ila
2 Sl
ovničn
a pr
aviln
ost
Za v
se v
elja
: 0
Vel
iko
razn
ovrs
tnih
nap
ak, k
i se
pona
vlja
jo.
2 Pr
avop
isna
pra
viln
ost
1 V
eč ra
znov
rstn
ih n
apak
, ki s
e v
glav
nem
ne
pona
vlja
jo.
2 Sl
ogov
na u
stre
znos
t
2 Le
nek
ater
e vr
ste
napa
k, k
i se
prav
ilom
a ne
pon
avlja
jo.
Dod
atna
nav
odila
: Č
e ka
ndid
at p
iše
obe
inte
rpre
taci
ji, o
ceni
mo
prvo
. Č
e pi
še in
terp
reta
cijo
na
konc
eptn
i lis
t, pr
i vre
dnot
enju
ne
odbi
jem
o točk
. Č
e na
piše
man
j kot
400
bes
ed, l
ahko
pri
zgra
dbi d
osež
e na
jveč
eno
točk
o; č
e na
piše
man
j kot
200
bes
ed, l
ahko
pri
JPS
U d
osež
e na
jveč
tri t
očke
.
Za iz
vire
n na
slov
sam
osto
jne
inte
rpre
taci
je p
rište
jem
o sk
upne
mu
sešt
evku
točk
eno
točk
o do
naj
večj
ega
mož
nega
šte
vila
(30)
.
