DRAMSKA IGRA - agrft.uni-lj.si · študenti programov gledališka režija, dramaturgija in scenske umetnosti ter filma in televizije. V še večji meri V še večji meri obstaja ta

Oddelek za gledališče in radio

PREDSTAVITVENI ZBORNIK

UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

PRVE STOPNJE

DRAMSKA IGRA

junij 2018

Predstavitveni zbornik

DRAMSKA IGRA, 1. stopnja

2

Podatki o študijskem programu

Ime študijskega programa: prvostopenjski univerzitetni študijski program Dramska igra

Trajanje štud. programa: 4 leta

Število ECTS: 240

Strokovni naslov: diplomirana dramska igralka (UN)

diplomirani dramski igralec (UN)

Okrajšava strok. naslova: dipl. dram. igr. (UN).

Študijski program Dramska igra na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je že od samih začetkov

izvajanja na naši ustanovi, torej že več kot šestdeset let, omogočal slovenskemu gledališču, kasneje filmu in

televiziji, v zadnjem času pa še drugim medijem, kakovostno enakopraven položaj v evropskem in svetovnem

merilu.

Na naši akademiji se je v času šestih desetletij izobraževala in na njej pedagoško delovala vrsta najvidnejših

ustvarjalcev z različnih področij gledališča, radia, filma in televizije. Množica dragocenih znanj, praks in izkušenj

ter medsebojne povezanosti pri izvajanju programov so kapital, ki ga nima in ga še dolgo ne bo mogla pridobiti

nobena novonastala konkurenčna ustanova.

Proces prenove po Bolonjski deklaraciji nam omogoča dodatno priložnost ustvariti še bolj domišljen, boljši in

sodobnim potrebam dela v kulturi in umetnosti ustrezen program. Pri tem smo natančno pregledali vse dobre

prakse dosedanjega izvajanja programa in jih vključili v novi program, kjer smo upoštevali spremembe,

umetniške in tehnične novosti, ki se dogajajo na področju različnih uprizoritvenih umetnosti. Ponovno smo

ocenili kvaliteto izvajanja in tematiko vsebin osnovnih predmetov v programu ter predvideli večje število

izbirnih predmetov v zadnjih dveh letnikih.

V obveznih predmetih smo uspeli še trdneje kot doslej povezati študente dramske igre in umetniške besede s

študenti programov gledališka režija, dramaturgija in scenske umetnosti ter filma in televizije. V še večji meri

obstaja ta možnost pri izbirnih predmetih, kjer se odpirajo tudi povezave z drugimi članicami Univerze v

Ljubljani, predvsem z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje in Akademijo za glasbo.

Poudariti moramo, da pri programu upoštevamo tudi specifičnost slovenskega prostora, ki od diplomantov

pričakuje izjemno visoko usposobljenost za samostojno gradnjo dramskih vlog, zato vztrajamo na visokih

strokovnih zahtevah in etičnih načelih. Vztrajamo tudi pri študiju v slovenščini, v domačem jeziku, kar je

osnovni pogoj sorodnih programov povsod po svetu.

S pridobitvijo takih kompetenc bodo naši diplomanti še bolj kot doslej zagotovo sposobni izpolnjevati vse

zahteve, ki jih čakajo v času umetniške kariere v gledališču in v drugih medijih.

Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Temeljni cilji študijskega programa, ki so hkrati izhodišče za preverjanje učnih izidov, so:

• razširjanje in poglabljanje študentovega znanja o fenomenu jezika in govora na sploh,



3

• prepoznavanje specifike umetnostnega jezika in govora,

• spoznavanje lastnega govora in njegovega funkcioniranja v odrskih okoliščinah,

• razumevanje fiziologije govora,

• poznavanje slovenskega glasovnega sistema in pravorečja,

• učinkovito in okoliščinam primerno pisno in govorno oblikovanje strokovnih besedil,

• raziskava vidnega /kaj gledam, kaj vidim/ - vizualna percepcija,

• raziskava odnosov med prostorom in figuro,

• prostor in figura, prostor in dogodek, prostor in čas,

• študent/ka spoznava lastnosti in možnosti, ki jih odpira »prostor igre«,

• odkriva zakonitosti različnih prostorov,

• spoznava različne značilnosti prostorov glede na lokacijo – funkcijo posameznega prostora, glede na

dispozicijo in predvsem raziskuje odnos med figuro, dogodkom in prostorom,

• raziskuje odnos med vizualno in verbalno – zvočno podobo.

• seznanjanje študentov in študentk z ritmično-melodičnimi parametri glasbe v povezavi z besedilom in

njegovim pomenom.

• spoznavanje ontološke in historične narave dramaturgije v širšem smislu ter delovanje dramaturgije kot

scenske prakse v ožjem smislu, seznanitev z njeno temeljno funkcijo v kontekstu uprizoritvenega procesa in

scenskega dogodka kot takega ter z vlogo pri njuni recepciji,

• funkcionalno ozaveščanje centra telesa, kar služi boljšemu poznavanju svojega gibalnega aparata, s tem pa se

možnost samostojne kreativnosti povečuje,

• s procesom vodene improvizacije študent razvija, utrjuje in poglablja stanje posebne pozornosti v odnosu do

sebe, partnerjev in prostora, poleg tega pa širi meje svojih specifičnih gibalnih zmožnosti,

• z uvedbo videa (snemanje posameznih stopenj improvizacije), si razvijajo kritičnost na vseh stopnjah

spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko interpretacije do vrednotenja

ustvarjalnega dela.

Diplomantke in diplomanti prvostopenjskega štud. programa Dramska igra:

razmišljajo logično, abstraktno, analitično in sintetično,

strokovno znanje izražajo v pisni in ustni obliki in ga kritično reflektirajo in vrednotijo,

usvojena znanja kompetentno in suvereno prenašajo v prakso,

informacije ustrezno kontekstualizirajo in samostojno nadgrajujejo,

sposobni so zaznati in inovativno reševati kompleksnejše probleme in konfliktne situacije ter se

kompetentno in suvereno odločati,

ustrezno se odzivajo na nove situacije ter ustvarjajo nove koncepte,

pristopajo k timskemu načinu reševanja problemov ter znajo sestaviti in voditi strokovne skupine,

sposobni so refleksije in samorefleksije, kritičnega in celostnega razmišljanja,

strokovno in učinkovito uporabljajo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju

informacij,

kompetentno sprejemajo mnenja drugih in se nanje suvereno ter argumentirano odzivajo,

sposobni so oceniti lastne in tuje zmožnosti in sposobnosti ter delovati učinkovito in ekonomično,

sposobni so pridobivati, koncipirati in voditi projekte,

razvijajo vodstvene sposobnosti in oblikujejo kvalitetne in učinkovite medčloveške odnose v strokovni

sferi in zunaj nje,



4

sposobni so ustvarjalnega osmišljanja podatkov in sintetiziranja informacij,

sposobni so razvijati medkulturno komunikacijo v formalnih in neformalnih položajih,

sposobni so uporabe znanja v praksi,

sposobni so načrtovanja in ravnanje s časom,

imajo govorne in pisne sposobnosti v slovenščini,

imajo kritične in samokritične sposobnosti,

sposobni so prilagajanja novim okoliščinam,

sposobni so razvoja novih idej (ustvarjalnost),

sposobni so reševanja problemov,

sposobni so dela v skupini,

sposobni so dela v interdisciplinarni skupini,

sposobni so avtonomnega delovanja,

imajo iniciativne in interpretativne sposobnosti,

zavezani so etiki,

skrbijo za kakovost,

imajo željo po uspehu.

Predmetnospecifične kompetence programa so:

• imajo osnovno splošno znanje na področju gledališča,

• imajo znanje angleškega jezika (usmerjeno na področje gledališča, radia, filma in televizije),

• sposobni komuniciranja z ne-strokovnjaki o področju gledališča, radia, filma in televizije,

• sposobni ceniti različnost in multikulturalnost,

• kritično in poglobljeno spremljajo aktualno dogajanje v medijih,

• sposobnost analitičnega ocenjevanja lastnega ustvarjalnega postopka,

• obvladovanje sodobnih igralskih metod in sistemov,

• prepoznavanje specifičnosti slovenske kulturne identite,

• primerjave profesionalnega pristopa različnih kultur,

• diplomantu se omogoči, da svoje znanje in talent dokazuje v rednem programu slovenskih gledališč,

• sodelovanje v tujih predstavah in projektih,

• prepoznavanje lastne kreativne specifike.

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P in Frascati

2 – Umetnost in humanistika

21 - Umetnost

2124 – Umetniška beseda in igra

Humanistične vede (6)

Razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij ter evropsko ogrodje kvalifikacij

SOK: 7 EOK: 6 EOVK: prva stopnja



5

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V študijski program Dramska igra se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta

umetnostna zgodovina; če je kandidat ta predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli

maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti in dokazati ustrezne psihofizične sposobnosti.

Navodila o načinu poteka in obveznih vsebinah preizkusa posebne nadarjenosti, ki jih morajo kandidati

pripraviti in posredovati v skladu z Navodili na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, so vsako leto od

dneva uradnega razpisa za vpis javno objavljena na spletni strani AGRFT. Informacije o Navodilih so dostopne

tudi v referatu za študijske in študentske zadeve AGRFT.

Opravljen preizkus posebne nadarjenosti velja za tekoče študijsko leto. Preizkus posebne nadarjenosti se lahko

ponavlja po enem letu.

Kandidati dokažejo psihofizične sposobnosti s splošnim zdravniškim spričevalom.

Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski

referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,

spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,

maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega

izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,

spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali

o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,

diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo

(izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Če bo poleg opravljene mature ali izpolnjenih obveznosti iz točk b) in c) preizkus posebne nadarjenosti in

ustrezne psihofizične sposobnosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati iz točk a) in c)

izbrani glede na:

- uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti 90% točk;

- splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu 5% točk;

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5% točk.



6

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

- uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti in psihofizičnih sposobnosti 90% točk;

- splošni uspeh pri poklicni maturi 4% točk;

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 3% točk;

- uspeh pri maturitetnem predmetu 3% točk.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

V skladu z 9. čl. Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov se lahko kandidatu priznajo

določena znanja, usposobljenost ali zmožnosti, ki jih je kandidat pridobil pred vpisom v program v različnih

oblikah formalnega ali neformalnega izobraževanja in ki po vsebini in zahtevnosti delno ali v celoti ustrezajo

splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim v študijskem programu.

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko prizna kot opravljena študijska obveznost. Postopek

priznanja se prične na predlog kandidata, ki mora vlogi predložiti ustrezno dokumentacijo. O priznanju znanja,

usposobljenosti ali zmožnosti odloča Senat Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.

Ti postopki so usklajeni s »Pravilnikom o postopkih in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja

in spretnosti«, ki ga je sprejel Senat Univerze v Ljubljani 29. maja 2007.

Pogoji za napredovanje po programu

Za napredovanje v drugi letnik univerzitetnega študijskega programa Dramska igra mora študent(-ka) v celoti

opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi letnik v skupnem obsegu 60 ECTS, in

pridobiti potrdilo o vrnjenih knjigah, periodiki, avdiovizualnih delih, rekvizitih, kostumih, tehniki in opremi.

Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega študijskega programa Dramska igra mora študent(-ka) v celoti

opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi in drugi letnik v skupnem obsegu 120

ECTS, in pridobiti potrdilo o vrnjenih knjigah, periodiki, avdiovizualnih delih, rekvizitih, kostumih, tehniki in

opremi.

Za napredovanje v četrti letnik univerzitetnega študijskega programa Dramska igra mora študent(-ka) v celoti

opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi, drugi in tretji letnik v skupnem obsegu

180 ECTS, in pridobiti potrdilo o vrnjenih knjigah, periodiki, avdiovizualnih delih, rekvizitih, kostumih, tehniki in

opremi.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Dramska igra mora študent(-ka)

opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov v skupnem obsegu 240 ECTS,

odigrati vse predpisane študijske produkcije in predložiti potrdilo o vrnjenih knjigah, periodiki, avdiovizualnih

delih, rekvizitih, kostumih, tehniki in opremi.

Prehodi med študijskimi programi

1. Študentje, ki so vpisani v druge študijske programe UL AGRFT, lahko preidejo v študijski program Dramska

igra, če to dopuščajo razpoložljiva študijska mesta ter če kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis in ostale pogoje,



7

določene v Merilih za prehode med študijskimi programi. O prehodu odloča Senat UL AGRFT.

2. Študentje, ki so vpisani v primerljive univerzitetne programe, lahko preidejo v študijski program Dramska

igra, če to dopuščajo razpoložljiva študijska mesta ter če kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis in ostale pogoje,

določene v Merilih za prehode med študijskimi programi. O prehodu odloča Senat UL AGRFT.

3. Študentje lahko prehajajo v študijski program Dramska igra tudi iz visokošolskih strokovnih programov, če to

dopuščajo razpoložljiva študijska mesta ter če kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis in ostale pogoje, določene v

Merilih za prehode med študijskimi programi. O prehodu odloča Senat UL AGRFT.

4. Prehod iz višješolskih študijskih programov v program Dramska igra ni mogoč.

Načini ocenjevanja

Načini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v učnih načrtih. Ocenjevalna

lestvica je od 6–10 (pozitivno) ter 1–5 (negativno):

10 – odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami,

9 – prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami,

8 – prav dobro: solidni rezultati,

7 – dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami,

6 – zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem,

5–1 – nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.

Predmetnik študijskega programa


LEGENDA: P – predavanja; V – vaje; S – seminar; DO – druge oblike dela; SŠD – samostojno študentovo delo;

ECTS – kreditne točke; ŠOŠ – študijska obremenitev na študenta (kontaktne ure + samostojno delo).

1. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1 Dramska igra I

doc. Matjaž Tribušon

red. prof. Branko Šturbej

izr. prof. Nataša Barbara

Gračner

120 60 30 30 30 270 9

2 Jezik in govor I izr. prof. dr. Katarina

Podbevšek 45

15

30 90 3

3 Scenografija: prostori

igre I izr. prof. mag. Jasna Vastl 15

15

30 60 2

4

Tehnika govora I (Dih,

glas in osnove

artikulacije)

red. prof. Tomaž Gubenšek 30

60

0 90 3



8

5 Sodobne plesne

tehnike I izr. prof. mag. Uršula Teržan 30

30

30 90 3

6 Gledališko petje I izr. prof. Aldo Kumar 30

30

30 90 3

7 Dramaturgija in

zgodovina drame I

doc. dr. Blaž Lukan

izr. prof. dr. Tomaž Toporišič 60

30 90 3

8 Zgodovina gledališča I izr. prof. dr. Aldo Milohnić 30

0 30 1

9 Splošni izbirni predmet

30

30

30 90 3

SKUPAJ 390 60 210 30 210 900 30

DELEŽ 43 7 23 4 23 100 100

2. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1 Dramska igra I




Gračner

120 60 30 30 30 270 9

2

Tehnika govora I (Dih,

glas in osnove

artikulacije)

red. prof. Tomaž Gubenšek

60 15 15 90 3

4 Gibalne tehnike in

veščine I izr. prof. mag. Uršula Teržan

75

15 90 3

5 Gledališko petje I izr. prof. Aldo Kumar 15

30 15 30 90 3

6 Dramaturgija in

zgodovina drame I



30 90 3

7 Zgodovina gledališča I izr. prof. dr. Aldo Milohnić 30

30 60 2

8 Jezik in govor I izr. prof. dr. Katarina

Podbevšek 45

15

30 90 3

9 Sodobne plesne

tehnike I izr. prof. mag. Uršula Teržan 30

30

30 90 3

10 Scenografija: prostori

igre I izr. prof. mag. Jasna Vastl

15 15

0 30 1

SKUPAJ 300 75 255 60 210 900 30

DELEŽ 33 8 28 8 23 100 100

3. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1 Dramska igra II




90 90 30 30 30 270 9



9

Gračner

2

Tehnika govora II

(Artikulacijske

spretnosti v besedilnih

strukturah)


30

15 60 2

3 Plesna kompozicija I red. prof. Tanja Zgonc 15 15 15

15 60 2

4 Gledališko petje II red. prof. Žarko Prinčič 15

15 15 15 60 2

5 Dramaturgija in

zgodovina drame II



30 90 3

6 Sodobne plesne

tehnike II izr. prof. mag. Uršula Teržan 45

15

60 120 4

7 Umetniška beseda I red. prof. Aleš Valič

red. prof. Saša Pavček 15

15

30 60 2

8 Kostum in maska red. prof. Janja Korun 15

15

0 30 1

9 Zgodovina gledališča II izr. prof. dr. Aldo Milohnić 30

0 30 1

10 Igra pred kamero I red. prof. Branko Šturbej

doc. Martin Srebotnjak 15

30 15 30 90 3

SKUPAJ 315 105 165 60 225 870 29

DELEŽ 36 12 19 7 26 100 100

4. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1 Dramska igra II




Gračner

90 90 30 30 30 270 9

2 Jezik in govor II izr. prof. dr. Katarina

Podbevšek 30

30

30 90 3

3 Umetniška beseda I red. prof. Aleš Valič

red. prof. Saša Pavček 15

15

0 30 1

4 Sodobne plesne

tehnike II izr. prof. mag. Uršula Teržan 15

45

0 60 2

5 Kostum in maska red. prof. Janja Korun

15 15 30 60 2

6 Igra pred kamero I red. prof. Branko Šturbej

doc. Martin Srebotnjak 15

30 30 15 90 3

7 Dramaturgija in

zgodovina drame II



30 90 3

8 Zgodovina gledališča II izr. prof. dr. Aldo Milohnić 30

30 60 2

9 Plesna kompozicija I red. prof. Tanja Zgonc 15 15 15

15 60 2

10 Gledališko petje II red. prof. Žarko Prinčič 15

15 15 15 60 2



10

11

Tehnika govora II

(Artikulacijske

spretnosti v besedilnih

strukturah)


30

15 60 2

SKUPAJ 300 105 225 90 210 930 31

DELEŽ 32 11 24 10 23 100 100

5. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1 Dramska igra III




Gračner

60 120 30 30 30 270 9

2 Jezik in govor III izr. prof. dr. Katarina

Podbevšek 30

30

30 90 3

3

Tehnika govora III

(Povezovanje in

apliciranje glasovnih in

artikulacijskih

spretnostih na

kompleksnih besedilih)


45 15 15 90 3


veščine II izr. prof. mag. Uršula Teržan

30

30 1

5 Gledališko petje III red. prof. Žarko Prinčič 15

15

30 1

6 Dramaturgija in

zgodovina drame III



30 90 3

7 Plesna kompozicija II red. prof. Tanja Zgonc 15 15 15

15 60 2

8 Umetniška beseda II red. prof. Saša Pavček 15

15

30 1

9 Odrski govor I doc. Alojz Svete 15

15 15 15 60 2

10 Lutkovna animacija I izr. prof. mag. Jasna Vastl

30

30 60 2

11 Strokovni izbirni

predmet 30

30

30 90 3

SKUPAJ 255 135 255 60 195 900 30

DELEŽ 28 15 28 7 22 100 100

6. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1 Dramska igra III doc. Matjaž Tribušon

red. prof. Branko Šturbej 60 120 30 30 30 270 9



11


Gračner

2 Umetniška beseda II red. prof. Saša Pavček 15

30

15 60 2

3 Odrski govor I doc. Alojz Svete 15

15 15 15 60 2

4 Plesna kompozicija II red. prof. Tanja Zgonc 15 15 15

15 60 2

5 Lutkovna animacija I izr. prof. mag. Jasna Vastl

30

30 60 2

6 Dramaturgija in

zgodovina drame III



30 90 3


veščine II izr. prof. mag. Uršula Teržan

30

30 60 2

8 Gledališko petje III red. prof. Žarko Prinčič

15 30 15 60 2


30 30

30 90 3

10 Strokovni izbirni

predmet 30

30

30 90 3

SKUPAJ 225 165 195 75 240 900 30

DELEŽ 25 18 22 8 27 100 100

7. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1 Dramska igra IV




Gračner

30 120 30 60 30 270 9

2 Umetniška beseda III red. prof. Aleš Valič 30

90

30 150 5

3 Odrski govor II doc. Alojz Svete 15

15 15 15 60 2

4 Plesna kompozicija III red. prof. Tanja Zgonc 15

15

0 30 1

5 Filozofija umetnosti red. prof. dr. Mladen Dolar 45 15

30 90 3

6 Gledališko petje IV red. prof. Žarko Prinčič 15

30

15 60 2

7 Strokovni izbirni

predmet 30

30

30 90 3


30

30

30 90 3


30

30

30 90 3

SKUPAJ 240 135 270 75 210 930 31

DELEŽ 26 14 29 8 23 100 100

8. semester

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1 Dramska igra IV doc. Matjaž Tribušon 30 120 30 60 30 270 9



12



Gračner

2 Umetniška beseda III red. prof. Aleš Valič 30

30

30 90 3

3 Radijska igra red. prof. Aleš Jan 15

30 15 30 90 3

4 Gledališko petje IV red. prof. Žarko Prinčič

15

15 30 1

5 Diplomska uprizoritev




Gračner

15 15

60 90 3

6 Plesna kompozicija III red. prof. Tanja Zgonc 15

15

30 60 2

7 Odrski govor II doc. Alojz Svete 15

15 15 15 60 2


30 30

30 90 3

9 Strokovni izbirni

predmet 30 30

30 90 3

SKUPAJ 180 195 135 90 270 870 29

DELEŽ 21 22 16 10 31 100 100

Strokovni izbirni predmeti

Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

SŠD

ŠOŠ

ECTS P S V DO

1. Angleški jezik lekt. Tina Mahkota

45

45 90 3

2. Antropologija

gledališča izr. prof. dr. Aldo Milohnić 30 30

30 90 3

3. Delavnica iz filmske

igre

red. prof. Brane Šturbej,

doc. Martin Srebotnjak 30 30

30 90 3

4. Dramsko pisanje I izr. prof. mag. Žanina

Mirčevska 15 30 15

30 90 3

5. Dramsko pisanje II izr. prof. mag. Žanina

Mirčevska 30 15 15

90 150 5

6. Dramsko pisanje III izr. prof. mag. Žanina

Mirčevska 30 15 15

60 120 4

7. Igra pred kamero II red. prof. Branko Šturbej

45 45 90 3

8. Igra pred kamero III red. prof. Branko Šturbej

45 45 90 3

9. Izvori in potenciali

igre

red. prof. mag. Tomislav

Janežič 30

30

30 90 3

10. Kostum: Projekt I red. prof. Janja Korun

15 30 15 30 90 3

11. Kostum: Projekt II red. prof. Janja Korun

15 30 15 30 90 3

12. Lutkovna animacija II izr. prof. mag. Jasna Vastl

60

30 90 3

13. Medijski študiji in izr. prof. dr. Barbara Orel

60

30 90 3



13

popularna kultura

14. Mjuzikel I red. prof. Žarko Prinčič 30

30

30 90 3

15. Mjuzikel II red. prof. Žarko Prinčič 30

30

30 90 3

16. Oblikovanje svetlobe

1 red. prof. Janja Korun 15

60 15 30 120 4

17. Oblikovanje svetlobe

2 red. prof. Janja Korun

10 60 10 10 90 3

18. Odprta katedra 1 izr. prof. mag. Sebastijan

Horvat 30 30

30 90 3

19. Odprta katedra 2 izr. prof. mag. Sebastijan

Horvat 30 30

30 90 3

20. Odprta katedra giba

in plesa izr. prof. mag. Uršula Teržan 30

30

30 90 3

21. Osnove dramskega

pisanja in scenaristike

izr. prof. mag. Žanina

Mirčevska 45

15

30 90 3

22. Psihodrama red. prof. mag. Tomislav

Janežič 30

30

30 90 3

23.

Relaksacija in

regeneracija

igralčevega glasu

izr. prof. mag. Alida Bevk 15

30

45 90 3

24. Scenografija: prostori

igre II izr. prof. mag. Jasna Vastl 30 15

45 90 3


igre III izr. prof. mag. Jasna Vastl 30 15

45 90 3


igre IV izr. prof. mag. Jasna Vastl

15

15 60 90 3

27. Slovenska dramatika

in gledališče I

izr. prof. dr. Aldo Milohnić,

izr. prof. dr. Tomaž Toporišič 45 15

30 90 3

28. Slovenska dramatika

in gledališče III

izr. prof. dr. Aldo Milohnić,

izr. prof. dr. Tomaž Toporišič 45 15

30 90 3

29. Študiji scenskih

umetnosti II izr. prof. dr. Barbara Orel 30 15

45 90 3

30. Zgodovina gledališča

III izr. prof. dr. Aldo Milohnić 60

30 90 3

Kratke predstavitve posameznega predmeta

OBVEZNE UČNE ENOTE PROGRAMA

Diplomska uprizoritev

Študent se skozi teoretične in praktične perspektive sreča s pojmom javne uprizoritve kot zaključene in celovite



14

enote. Na izbranem dramskem besedilu združuje in povezuje znanja predmetov: dramske igre, dramaturgije,

odrskega govora, plesne kompozicije, gledališkega petja, kostumografije in drugih, ki jih uporablja v procesu

samostojne igralske kreativnosti. V svojem ustvarjalnem postopku se povezuje z ostalimi ustvarjalci uprizoritve

in se vključuje v skupinsko ustvarjanje gledališkega akta. Z diplomsko uprizoritvijo študentje zaključijo štiriletni

študij in z njo, kot s kompleksnim umetniškim delom, skozi različne optike estetskega in poetičnega izražanja

odkrivajo in prezentirajo svoj odnos do temeljnih vprašanj biti, človeka in sveta.

Dramaturgija in zgodovina drame I

Študent spozna ontološko in historično naravo dramaturgije v širšem smislu ter delovanje dramaturgije kot

scenske prakse v ožjem smislu, seznani se z njeno temeljno funkcijo v kontekstu uprizoritvenega procesa in

scenskega dogodka kot takega ter z vlogo pri njuni recepciji. Definicija izvora, pojma in predmeta dramaturgije v

širšem in praktične dramaturgije v ožjem smislu, katalogizacija osnovnih dramaturških pojmov, definicija

specifične narave dramaturgije kot scenske prakse in njenih metodoloških izhodišč ter proizvodnih načel.

Kronološki pregled razvoja praktične dramaturgije od Lessinga oz. Levstika do danes.

V prvem koraku se študent spozna s pogoji, ki so omogočili nastanek evropske dramatike, predstavljene so

antična grška in rimska ter helenistična dramatika, dramatika v času srednjega veka in pogoji, ki pomenijo

prehod iz dramatike srednjega veka v renesančno dramatiko.

Študent se spozna s specifičnimi spremembami v stilskih formacijah v odvisnosti od zgodovinskih dogodkov in

estetskega razvoja dramatike; diskutirana so razmerja med evropsko dramatiko in sorodnimi pojavi (indijska,

japonska, kitajska dramatika).

Dramaturgija in zgodovina drame II

Študent dobi na predavanjih uvid v zakonitosti analitične razgradnje gledališke predstave oz. scenskega

dogodka s težnjo po re-konstrukciji njenega/njegovega dramaturškega modela. Vsebina predmeta je

semiološka in semantična analiza gledališke uprizoritve kot predstave oziroma scenskega dogodka ter

njena/njegova razstava na konstitutivne elemente (igralec-zvok-prostor-čas-drugi elementi). V ta namen

proizvede dramaturški analitični aparat kot pripomoček za praktično dramaturški, kritiški ali teatrološko-

teoretski pristop k scenskim pojavom in njihovi recepciji. V metodološkem smislu namenja hkratno pozornost

tako dramsko-teoretskim kot scensko-uprizoritvenim vidikom in v paradoksnem obratu vidi dramski tekst kot

virtualno uprizoritev oziroma gledališko uprizoritev bere kot tekst.

Pri predmetu so oblikuje razumevanje številnih medsebojno prepletenih pojavov, ki oblikujejo tok evropske in

ameriške dramatike v dvajsetem stoletju. Od stilno heterogene moderne, preko avantgard in ekspresionizma se

oblikujejo še drugi tokovi, kot so dramatika eksistencializma in nove stvarnosti, socialnega realizma, poetična

drama, dramatika absurda, pojavi v ameriški dramatiki, evropska dokumentarna drama ter sklop pojavov, ki

sodijo v postmoderno dramatiko. Študent se seznani z najpomembnejšimi dramatiki, njihovimi opusi in tudi s

povezavo sodobne dramatike z dramaturškimi, estetskimi,filozofskimi in tehnopoetičnimi teorijami, ki vzniknejo

v posameznih desetletjih dvajsetega stoletja. Študent dobi tudi vpogled v medbesedilne povezave, značilne za

razvoj literature v dvajsetem stoletju.

Dramaturgija in zgodovina drame III

Študent spozna historični razvoj dramskih/dramaturških teorij od antike do danes, posredovan kot sinhroni

presek in osrediščen okrog temeljnih dramaturških kategorij oziroma konceptov, v razponu od protodramskega

do postdramskega. Vsebina predmeta je razvoj dramskih/dramaturških teorij in v ta namen vzpostavlja štiri

temeljne dramaturške koncepte (dejanje, čas, oseba, dialog) ter jih po principu diahrono-sinhrone razgrnitve



15

pregleda v razponu od Aristotela do Brechta in poveže z dramsko oz. uprizoritveno prakso 20. stoletja. V

metodološkem smislu namenja hkratno pozornost tako dramsko-teoretskim kot gledališko-uprizoritvenim

vidikom in v paradoksnem obratu vidi dramski tekst kot virtualno uprizoritev oziroma gledališko uprizoritev

bere kot tekst. Pri predmetu so oblikuje razumevanje številnih medsebojno prepletenih pojavov, ki oblikujejo

tok evropske in ameriške dramatike v dvajsetem stoletju. Od stilno heterogene moderne, preko avantgard in

ekspresionizma se oblikujejo še drugi tokovi, kot so dramatika eksistencializma in nove stvarnosti, socialnega

realizma, poetična drama, dramatika absurda, pojavi v ameriški dramatiki, evropska dokumentarna drama ter

sklop pojavov, ki sodijo v postmoderno dramatiko. Študent se seznani z najpomembnejšimi dramatiki,

njihovimi opusi in tudi s povezavo sodobne dramatike z dramaturškimi, estetskimi,filozofskimi in

tehnopoetičnimi teorijami, ki vzniknejo v posameznih desetletjih dvajsetega stoletja. Študent dobi tudi vpogled

v medbesedilne povezave, značilne za razvoj literature v dvajsetem stoletju.

Dramska igra I

Spoznati in raziskati temeljne zakonitosti uprizarjanja. Od simulacije preko improvizacije do interpretacije in

umetniškega uprizarjanja. Odpiranje možnosti za posameznikovo in skupinsko raziskavo igralskih potencialov in

s tem vzpostavljanje področja za trasiranje umetniške vizije in zvez z njeno realizacijo. Analiza okoliščin in

sprememb v psihofizični strukturi igralca pri prehajanju iz stvarnega sveta v fiktivni prostor igre, odra in

uprizarjanja. Uprizarjanje kot dekonstrukcija stvarnosti in ustvarjanje nove konstrukcije dogodka na odru.

Oblikovanje prvih obrisov uprizoritvene osebnosti, posebne osebnostne strukture, ki jo igralec uporablja pri

svojem umetniškem delovanju.

Dramska igra II

Uvajanje modela, ki je program in osnutek določene dramske osebe oz. odrskega lika, v proces igralčevega

ustvarjanja. Skozi model slušatelj čuti in doživlja odrski lik, skozi model ga obvladuje in uprizarja. V postopnem

razkrivanju substance, eksistence in prezence lika, ko igralci in režiserji v letniku analizirajo prizor za prizorom,

nastajajo trije modeli, ki se med seboj stikajo in prepletajo ter se na koncu procesa združijo v izvedbeni model.

Ugotavljanje uprizoritvenih postopkov od raziskave substance dramske vloge do odrske zamisli analitičnega

modela lika.

Dramska igra III

Raziskovanje eksistence lika. Igralec začenja ustvarjalni proces od analize lika do eksistence lika tako, da s svojo

znotraj sebe vzpostavljeno uprizoritveno osebnostjo zdrsne v prostor ustvarjalne psihoze, ki se v času

prilagajanja psihičnemu prostoru lika stopnjuje v polje ekstatičnega zamaknjenja. Ustvarjalni zanos omogoča

slušatelju vstop v lik, se pravi penetracijo v fiktivno odrsko osebnost. Prag ontološke gotovosti ali identitete lika

je meja, ki jo mora igralec doseči in prestopiti, če hoče zares in prepričljivo uprizoriti svoj lik. Zamisel in izvedba

doživljajskega modela lika. Študijska obravnava in uprizoritev klasičnega dramskega besedila. Raziskovanje

problematike verza, metod in načinov odrskega govora in igralskih interpretacij.

Dramska igra IV

Igralec se v bistvu ne identificira z likom, ki ga uprizarja, temveč dogodke in dejstva igrane zgodbe izpričuje, jih s

svojo uprizoritveno osebnostjo sicer intenzivno doživlja, vendar ne kot svoje in ne kot sedanjost tega trenutka,

temveč kot tuje in pretekle. Iz tega razloga je gledalec v dvorani usmerjen predvsem na akt uprizarjanja, na

igralca, ki uprizarja, na tisto v njem ali na njem, kar je nekakšna notranja razsežnost igre, kar je globina in smisel

uprizarjanja. Gledališka predstava je postavljena v obzorje sveta, v strukturo gledalčevega čutenja in mišljenja, v



16

jedro njegovega samozavedanja. S tem je mišljeno odpiranje sveta, ki se v gledališkem aktu dogaja, smisel, ki se

v gledališkem aktu razpira, in doživljaj biti, ki se v gledališkem aktu utemeljuje.

Filozofija umetnosti

Cilj predmeta je podati odgovore na naslednja vprašanja: (1) ali je umetnost zgolj ilustracija filozofskih vprašanj

ali pa tudi prvobitni vir zastavljanja teh vprašanj?, (2) na kakšen način eksistirajo umetniška dela?, (3) kakšna je

vloga intenc pri interpretaciji literarnih del in kako ta dela doživljamo?, (4) ali obstaja »prava« interpretacija

umetniških del?, (5) ali lahko čutimo prava čustva v odzivu na umetniška dela?, (6) kakšne vrednote nam

ponujajo umetniška dela?, (7) kako lahko umetnost prispeva h kvaliteti življenja in samoizgrajevanju

človekovega značaja? Študenti/študentke bodo zmožni prepoznavati, analizirati in uporabljati različne

interpretacijske in doživljajske modele ob odzivanju na umetniška dela ter razumeti in prepoznati estetske,

etične in spoznavne vrednosti in vrednote umetniškega dela.

Gibalne tehnike in veščine I

Vadba akrobatskih elementov in spoznavanje osnov boksa, juda in samoobrambe ima pozitiven vpliv na

kognitivne in konativne lastnosti. Pozitivno deluje na uravnovešanje osebnosti, razvija se perceptivnost,

specialnost in fluidna inteligenca; izboljšujeta se vigilnost in koncentracija, vzpodbuja samozavest in borbeni

duh.

Preko vstopanja v spontano gibanje, ki ni odvisno od volje in je brez zunanje forme, študenti prepoznavajo

lastne napetosti in sposobnosti, dobijo orodja za ozaveščanje povezanost telesa in uma. To jim daje večje

zaupanje v lastno izražanje skozi gibanje brez forme, spoznavanje notranjega in zunanjega prostora, gibanje

skozi prostor in s tem razumevanje prezence na odru.

Gibalne tehnike in veščine II

Skozi spontano gibanje študenti dobijo orodja za lasten razvoj občutenja in zavedanja telesa/uma in sproščanja

napetosti, kot tudi orodja za lažje vstopanje in izstopanje iz določene vloge, razumevanje prostora, odra in

gledalca. Poleg tega razvijajo lastno gibanje in izražanje skozi gibanje in zaupanje v lastno telo in sposobnosti.

Razvijejo tudi sposobnost fizičnega kontakta s partnerjem, podpore partnerja, sodelovanje na več ravneh, tudi

na ravni skupinske gibalne improvizacije.

Sabljanje posebno pozornost posveča uskladitvi gibanja in koordinaciji telesa, ki se izraža v natančnih in

elegantnih gibih, eksplozivnosti in hitrosti, kar daje gledalcu občutek, da gre za resen in nevaren dvoboj. Vendar

cilj predmeta ni popolna imitacija pravega dvoboja, temveč interpretacija, ki bo zadovoljila gledalčevo željo po

atraktivni in napeti borbi.

Gledališko petje I

Gledališko petje I. je študijski predmet, ki bodoče igralce uvaja v svet enoglasnega, dvoglasnega, triglasnega in

štiriglasnega petja. Namen predmeta je postopno seznanjanje študentov in študentk z ritmično-melodičnimi

parametri glasbe v povezavi z besedilom in njegovim pomenom. Enoglasno, solo petje zahteva povsem

individualno interpretacijo, zato je pri študiju tovrstne literature študijska pozornost usmerjena predvsem v



17

oblikovanje in razvijanje osebnega odnosa do podajanja določene pesmi. Večglasno petje od študentov zahteva

razvijanje sposobnosti slišanja več melodičnih liniji hkrati. Cilj predmeta je torej dvojen: razvijanje študentove

sposobnosti individualnega pevskega izražanja in postopno usposabljanje za petje v dvoglasnih, troglasnih in

štiriglasnih postavitvah.

Gledališko petje II

Obvladovanje vokalne tehnike: preponski vdih in izdih, postavitev pevskega glasu, uporaba rezonatorjev,

relaksacija, artikulacija, vokali, konzonanti, registri, kopfton, vibrato, messa di voce; analiza, študij in izvedba

songov, šansonov, arij, pesmi, lied; duetov, tercetov, zborov idr. v slovenskem in/ali originalnem jeziku; prehod

iz dramskega govora v petje in vice versa; približevanje in obvladovanje stilnih zakonitosti glasbenega

gledališča; poglabljanje v interpretacijo glasbenoscenskih form ter iniciacija v razvoj študentovega lastnega

odnosa do interpretacije dramsko-glasbenih oblik; obvladovanje intonančnih, ritmičnih, agogičnih ter

dinamičnih problemov, cezura, fermata, appogiatura, portamento; obvladovanje stilne raznovrstnosti,

izvajalske suverenosti, psiho-fizične odrske prezence ter materializacija duhovnih vzgibov v smeri specifične

originalnosti interpretacije.

Gledališko petje III

Obvladovanje vokalne tehnike: preponski vdih in izdih, postavitev pevskega glasu, uporaba rezonatorjev,

relaksacija, artikulacija, vokali, konzonanti, registri, kopfton, vibrato, messa di voce; analiza,študij in izvedba

songov, šansonov, arij, pesmi, lied; duetov, tercetov, zborov idr. v slovenskem in /ali originalnem jeziku; prehod

iz dramskega govora v petje in vice versa; približevanje in obvladovanje stilnih zakonitosti glasbenega

gledališča; poglabljanje v interpretacijo glasbenoscenskih form ter iniciacija v razvoj študentovega lastnega

odnosa do interpretacije dramsko-glasbenih oblik; obvladovanje intonančnih, ritmičnih, agogičnih ter

dinamičnih problemov, cezura, fermata, appogiatura, portamento; obvladovanje stilne raznovrstnosti,

izvajalske suverenosti, psiho-fizične odrske prezence: materializacija duhovnih vzgibov v smeri specifične

interpretacije.

Gledališko petje IV

Študij in izvedba velikih glasbenoscenskih del – MUSICAL (Broadway, West-End), Les Miserables, Kiss of the

Spider women, A Chorus Line, The Phantom of the Opera, Grand Hotel, City of Angels, Zorba, Chicago, Sweeney

Todd, Sugar, Jesus Christ Superstar, Man of La Mancha, Porgy and Bess; študij in izvedba songov in pesmi: a)

stoletje ameriške popularne glasbe: gospel, blues, jazz, ragtime, swing, bebop, soul, R&B, fusion, rock, pop; b)

južnoameriška glasba: bossa nova, samba, tango; c) flamenco, fado, irska narodna pesem.

Avtorji in izvajalci: Bessie Smith, Duke Ellington, Ella Fitzgerald, Tony Bennett, Billie Holiday, Stevie Wonder,

Antonio Carlos Jobim, Whitney Houston, Irving Berlin, Piazzola.

Igra pred kamero I

Študent/-ka spozna pripravo in izvedbo igranih filmskih in televizijskih oblik, ki zahtevajo sodelovanje z igralci, s

stališča kreativnega sodelovanja med posameznimi umetniškimi profili.

Študenti režije in dramske igre praktično spoznajo in obvladajo temeljne posebnosti in zahteve igranja pred

kamero.

Študenti kamere in montaže spoznajo ključna vprašanja oblikovanja filmske vloge ter praktično preizkusijo

kreativne metode, s katerimi lahko k temu pripomorejo s svojim delovanjem.

Predmetnospecifične kompetence:



18

- razumevanje procesa nastajanja filmske vloge v korelaciji z drugimi filmskimi izraznimi sredstvi,

- sposobnost sooblikovanja prepričljive in verodostojne podobe lika,

- obvladovanje posameznih elementov oblikovanja likov za področje filmske in televizijske produkcije.

Jezik in govor I

Predmet ima tri vsebinske sklope: Osnove sociolingvistike, Uvod v odrski govor in Fonetika.

Prvi sklop obravnava naslednje teme: soodvisnost jezika in družbenih razmer, slovenski jezik v EU, slovenščina

kot identitetni jezik, multilingvizem in multikulturnost, odsev jezikovnih interferenc v umetnostnem jeziku,

večjezičnost in jezikovna hibridizacija v gledališču in drugih medijih, zvrstnost slovenskega jezika (Toporišič),

sociolekti (Skubic), novi jeziki (internetni, sms).

Drugi sklop uvaja študente v odrski govor z ozaveščanjem njihovega lastnega govora in z analizo njihovega

govornega idiolekta v prostem govoru in v branju; sledi navajanje na usmerjeno poslušanje sebe in drugega ter

prepoznavanje razlik med javnim in zasebnim govorom. Vaje s kratkimi teoretičnimi uvodi se nadaljujejo s

pravorečjem v praktični rabi (narečne glasovne posebnosti in zborna izreka), razvijanjem govorne domišljije

(preizkušanje izraznosti glasu – govornega in negovornega) ter z usklajevanjem zvočnih in vidnih prvin govora v

specifičnih (odrskih) okoliščinah.

V tretjem sklopu se študenti najprej seznanijo z raziskovalnim poljem fonetike (zgodovinska, akustična,

artikulacijska, normativna fonetika itd.) in z njeno interdisciplinarnostjo (povezava z logopedijo, medicino,

fiziko, glasbo, računalništvom, dramsko igro itd.). Sledi obravnava osnovnih pojmov iz akustične fonetike

(govorni zvok, resonanca, računalniška analiza govornega zvoka, pevski in govorni zvok), podrobneje pa so

obravnavane naslednje teme: artikulacijska fonetika (fiziologija govora, govorila), osnove psiholingvistike

(razvoj govora, govorjenje in slišanje/poslušanje itd.), fonologija (sistem slovenskih fonemov, variante,

naglaševanje, glasovne premene, posebne glasovne zveze).

Jezik in govor II

Predmet s tematskim naslovom Besedilna fonetika seznanja študente dramske igre s teoretskimi temelji govora

(Škarić, Vuletić, Varošanec-Škarić, Berry) in se osredotoča na prozodična sredstva in nebesedna govorna izrazila.

Najprej je predstavljen govorjeni jezik v luči strukturalizma, poststrukturalizma, semiotike, teatrologije,

pojasnjene so razlike med govorom in pisavo ter prikazani načini odkrivanja zvočnosti v književnosti. Iz

definicije govora (Škarić) je izpeljana podrobnejša analiza govornih slojev (glas, besedilo) in prozodičnih

sredstev (premori, intonacija, poudarek, ritem, glasnost, modulacije glasu, hitrost govora, register, barva glasu)

ter nebesednih prvin govora (mimika, gestika, vedenje telesa, pogled, proksemika), upoštevajoč specifične

okoliščine govornega nastopanja.

Jezik in govor III

Študenti se seznanijo z nekaterimi poglavji iz stilistike in verzologije.

Od opredelitve pojma stil/slog v najširšem pomenu besede (stil oblačenja, stilni plesi, stilni kostumi, osebni stil,

arhitekturni, glasbeni stil itd.) se učna snov osredotoči na literarni stil v ožjem pomenu besede. Opozori se na

specifične lastnosti literarnega besedila (večpomenskost/ pomenska odprtost, estetskost, izvirnost), sklicujoč se

med drugim na Eca, Ingardna, Iserja. Sledi pregled jezikovnih stilnih sredstev - zvočnih (rima, aliteracija,

asonanca itd.), besednih (opazne besede, tropi), skladenjskih (figure), besedilnih (opisovanje, dialog, monolog

itd.) – in jezikovnostilna analiza literarnega besedila (v povezavi z Umetniško besedo in Dramsko igro).

Po predstavitvi različnih verznih sistemov (kvantitativni, silabični itd.) se študenti seznanijo s posebnostmi pri

govorni uresničitvi dramskega in nedramskega verza (npr. enjambement, metrum in ritem), spoznajo stalne



19

oblike verzov (heksameter, blankverz itd.), prosti verz, pesniške oblike (sonet, gazela, pesem v prozi itd.) in

ozaveščajo povezanost oblike in vsebine.

Kostum in maska

Spoznati načine oblačenja in obnašanja družbenih razredov v posameznih zgodovinskih obdobjih, ki so

posledica različnih družbeno-ekonomskih, političnih in geografskih pogojev. Spoznati zgodovinske in sodobne

stile in žanre gledališke in filmske kostumografije. Spoznati pomen vsebinskih in likovnih možnosti

kostumografije kot dela celostne vizualne podobe, razumeti funkcijo posameznega kostuma in odnose med

njimi.

Lutkovna animacija I

Spoznavanje zakonitosti animacije in uprizarjanja predstave z lutko. Odpiranje možnosti za posameznikovo ter

skupinsko raziskavo izraznih možnosti lutke. Spoznavanja pomena igre z lutko ter lutkovnega načina

razmišljanja in izražanja pri odrskih postavitvah. Analiza odnosa igralec – lutka ter prenos igralčeve vloge in

energije v predmet – lutko.

Odrski govor I

Ustrezna ekonomična, artikulacijska in harmonična glasovna produkcija v prostoru, sproščanje mišičevja

celotnega govorilnega instrumenta, analiza diha, spoznavanje različnih načinov dihanja, odpiranje, utrjevanje

dihalnih in govornih poti, preponski dih, resonančni toni, falset, večanje, smotrna izraba zračne kapacitete, vaje

za zavestno uporabo diha pri govorni artikulaciji, utrjevanje najbolj naravne govorne lege, pravilna in kvalitetna

artikulacija glasov, Inervacijski alfabet, glasovi slovenskega jezika, različne kvalitete in predvidljivost vokalov,

polglasnik, soglasniki, odpravljanje najpogostejših napak pri njihovi izreki, vprašalnice, vprašalni stavki,

pravorečno logično ustrezno naglaševanje in poudarki, smiselna členitev besedila, zaznavanje različnih ritmov

govora, zaznavanje različnih energijskih napetosti, dialog, različne govorne višine, lege, določitev pravilne,

smotrne uporabe diha v besedilu, besedna in stavčna intonacija, zavedanje, spodbujanje spontanega,

sproščenega, jasno artikuliranega govora, govorna artikulacija v prostoru, obvladovanje, ustrezna uporaba rok,

nog, glave in vsega telesa kot znaka, problem slišnosti, razumljivosti ter upoštevanje različne glasovne jakosti in

napetosti glede na pozicijo v prostoru (hrbtno, en face, leže, v profilu), smeri govora, t. i. govorni fokus.

Odrski govor II

Ustrezna ekonomična, artikulacijska in harmonična glasovna produkcija v prostoru, jasno artikulirane

posebnost, izjemnost, sporočilnost, obvladovano, sproščeno in ustrezno posredovanje najrazličnejših oblik

umetniških tekstov, sproščanje mišičevja celotnega govorilnega instrumenta, analiza diha, spoznavanje različnih

načinov dihanja, odpiranje, utrjevanje dihalnih in govornih poti, preponski dih, resonančni toni, večanje,

smotrna izraba zračne kapacitete, vaje za zavestno uporabo diha pri govorni artikulaciji, utrjevanje najbolj

naravne govorne lege, pravilna, kvalitetna artikulacija glasov, glasovi slovenskega jezika, različne kvalitete

vokalov, polglasnik, soglasniki, odpravljanje najpogostejših napak pri njihovi izreki, pravorečno logično ustrezno

naglaševanje, napačno, odvečno poudarjanje, smiselna členitev besedila, zaznavanje različnih energijskih

napetosti in ritmov govora upoštevaje značajske razlike, dialog, monolog, zastoji, premori, »cezure«, oblike

naštevanja v besedilu, različne govorne višine, lege, določitev pravilne, smotrne uporabe diha v besedilu,

besedna, stavčna intonacija, spodbujanje spontanega, sproščenega, jasno artikuliranega govora, govorna

artikulacija v prostoru, obvladovanje, ustrezna uporaba rok, nog, glave in vsega telesa kot znaka, spoznavanje,

analiza in odpravljanje raznih telesnih razvad pri govoru v prostoru (nagibanje, kimanje, nekontrolirana uporaba



20

rok, drža telesa), smeri govora, t. i. govorni fokus.

Plesna kompozicija I

Cilj predmeta je kontinuiran proces ozaveščanja telesa, delo s partnerjem in v skupini. Znanje vaj omogoča

študentu pravilno uporabo teže svojega in telesa partnerja. Vaje omogočajo funkcionalno ozaveščanje centra

telesa, kar služi boljšemu poznavanju svojega gibalnega aparata, s čimer se povečuje možnost samostojne

kreativnosti ter se razvijata lastna gibalna fantazija in ustvarjalnost. Poleg ustvarjalnega sodelovanja s

partnerjem in skupino je cilj predmeta predvsem komunikativen, samostojen, kreativen in odgovoren

gibalec/plesalec-igralec.

S procesom vodene improvizacije študent razvija, utrjuje in poglablja stanje posebne pozornosti v odnosu do

sebe, partnerjev in prostora, poleg tega pa širi meje svojih specifičnih gibalnih zmožnosti.

Z uvedbo videa (snemanje posameznih stopenj improvizacije) si slušatelji razvijajo kritičnost na vseh stopnjah

spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko interpretacije do vrednotenja

ustvarjalnega dela.

Plesna kompozicija II

Študent tretjega letnika zna že bolj funkcionalno in kontrolirano uporabljati svoje telo. Naslednja stopnja oz.

drug pogled na delo s telesom, predstavlja »metodologija butoh«, katere cilj je razširitev in poglobitev

študentove ustvarjalnosti. Namen vaj je voditi študenta skozi proces, ki gradi na popolnem miru – pozornosti in

na presenečenju – eksplozivnosti, energičnosti, akciji. Cilj metodologije butoh, ki vse od svojih začetkov temelji

na ozaveščanju telesa in njegovi standardizaciji, je študentu omogočiti poglobljeno delo na lastni pozornosti,

popolni koncentraciji na detajlu ter razumevanju, da fizična resničnost determinira notranjo resničnost telesa

plesalca/igralca.

Plesna kompozicija III

Študent četrtega letnika se že zaveda, da je v telesu skritih vsaj toliko izraznih možnosti kot v razumu in da je

dinamika geste ena od osnov gledališke izpovedi.

Cilj predmeta je povezovanje plesno tehničnih znanj, ki jih je študent pridobil v času študija, nadgraditi

ustvarjalni pristop, ki vključuje improvizacijo, iskanje in izdelavo plesno-gledališkega materiala ter kompozicije,

in samostojna razčlemba gledališkega teksta ter hkrati njegove avtorske gibalne artikulacije. Izključena je torej

šablonska obravnava študenta/igralca in je omogočeno razvijanje njegovih osebnih karakteristik.

Radijska igra

Predmet združuje predavanja iz teorije uprizoritvenih umetnosti v radijskem mediju s praktičnim izvajanjem

študijskih projektov v radijskem studiu. Spoznati in raziskati temeljne zakonitosti radijskega uprizarjanja.

Teoretično spoznati zgodovino in zakonitosti medija, praktično usposobiti režiserja in igralca za samostojno delo

v vseh zvrsteh medija. Naučiti se slišati svet zunaj sebe in v sebi, razčlenjevati življenjske pojave, njihovo

strukturo in globino, razumevati povezave in razmerja med njimi ter dojemati njihovo bistvo. Naučiti se čutiti in

izražati prirojeno občutljivost. Naučiti se spraševati in svoja stališča utemeljevati. Naučiti se biti slišan, razumeti,

da je igralec utemeljen v komunikaciji, ki se dogaja med njim in poslušalcem. Igralci: spoznanje tehničnih

naprav, specifičnosti interpretacije, uporaba jezika, vloga partnerja, igranje z zvokom na javnih prireditvah,

možnost komunikacije s poslušalcem, promocija in izvajalske pravice. Sodelovanje v produkciji dveh zvočnih

projektov.



21

Scenografija: prostori igre I

Osnove likovne kompozicije. 2D in 3D. Prostor in dimenzija. Videz in dotik. Figura in prostor, dogodek in prostor.

Oblikovanje prostora za posamezen dialog, prizor, akcijo. Raziskava danega prostora in umestitev dogodka vanj.

Raziskava in analiza lastne izkušnje s prostorom. Prostori igre in igra prostorov. Simulacija.

Sodobne plesne tehnike I

Predmet odpira in razširja polje gibanja; dotik, skupno gibanje, kultivacija in zavedanje slednjega. Je

spoznavanje in prvo soočenje bodočega igralca z odrskim gibom in prostorom. Ozaveščanje diha, logična

interakcija sproščenega diha in gibanja, odrska prezenca; celota (telo, dih, fokus: samozavedanje, namera,

vsebina) se predstavlja gledalcu. Vodene improvizacije na osnovi odkrivanja lastnih oblik gibanja. Sklop gibno

tehničnih vaj: koordinacija telesa, psihična koncentracija in tonus mišičnega tkiva.

Kot del raziskovanja in kultiviranja telesa in duha je pomembno spoznati tudi osnove Baleta; pozicije telesa, stil

in klasično eleganco gibanja, vključujoč posebno mehkobo rok in definiranost nog, pravilno postavitev kolčnega

sklepa, hrbtenice itn.

Balet postavi osnovo za razumevanje in obvladovanje osnovnih - klasičnih ritmičnih obrazcev, ki jih nato

celostno vključimo v diapazon gledališke odrske akcije.

Vaje se nadgradi v koreografske miniature, ki jih predstavimo na produkciji.

Sodobne plesne tehnike II

Predmet seznani študente z osnovnimi plesnimi tehnikami v sodobnem plesu, ki študentu bistveno izboljšajo

telesno motoriko, jasnost "misli giba" in mu nudijo skokovit razvoj v pojmovanju in razumevanju svojega telesa.

Študent igre se spoprime z zahtevnejšimi in zapletenejšimi gibalnimi oblikami, ki sledijo določenim principom

in zakonitostim, se sooči z oblikovanjem in dojemanjem prostora – orientacijo; s postavitvijo telesa in giba v

prostor, prejemanjem in podajanjem osebne energije na odru (prezenca), s plesom v skupini (skupinska

energija – prilagajanje – skupni dih), samostojnim in skupnim ustvarjanjem, kompromisi in najboljšimi

rešitvami.

Balet študente seznani s specifično estetiko in klasičnim stilom gibanja - nošenja oz. drže telesa. Vzpostavi kod,

ki ga je študent sposoben usvojiti do te mere, da osnove klasičnega baleta na tej stopnji niso več zgolj

informacija, temveč jih je študent sposoben samostojno procesirati in uporabljati za potrebe gledališča.

Tehnika govora I (Dih, glas in osnove artikulacije)

Predmet Tehnika govora I je v prvem letniku posvečen raziskovanju konstitutivnih elementov odrskega govora.

Po vertikali je vsebinsko v navezavi s predmetom Tehnika govora II (priprava na predmet) in kasneje Odrski

govor I in II ter Umetniška beseda I in II, horizontalno pa je ves čas tesno povezan s predmetom Dramska igra.

Cilj predmeta je spoznavanje osnovnih zakonitosti govornega izraza, ki segajo od bazičnih (dih, impostacija

glasu, govor v prostoru …) do teoretičnega in praktičnega spoznavanja slovenskega samoglasniškega sistema.

Tehnika govora II (Artikulacijske spretnosti v besedilnih strukturah)

Predmet Tehnika govora II nadaljuje in razširja znanja, ki so jih študenti pridobili v prvem letniku. Še vedno je v

tesni povezavi z Dramsko igro II (horizontala) in predpriprava na Umetniško besedo in Odrski govor (vertikala).

Cilj predmeta je spoznavanje slovenskega soglasniškega sistema, spoznavanje razlik med slovenskim

pravorečjem in odrsko realizacijo jezikovnega nivoja, razvijanje občutka za prostor (fonacija v prostoru),

sposobnost študentove analize literarnega dela na nivoju izreke.



22

Tehnika govora III (Povezovanje in apliciranje glasovnih in artikulacijskih spretnostih na kompleksnih

besedilih)

Predmet Tehnika govora III predstavlja natančno obdelovanje tem s področja praktične fonetike. Poleg tega

predmet pripravlja študenta na spoznavanje različnih govorniških pozicij. Spoznavanje napovedovanja in

povezovanja kot dve pomembni obliki profesionalnega govornega komuniciranja. Nadgrajevanje znanj iz

pravorečja in utrjevanje študentove sposobnosti analize in govorne realizacije besedila na nivoju izreke. Razvija

in vzpostavlja celosten, oblikovan glasovno-govorni izraz.

Umetniška beseda I

Predmet Umetniška beseda I je v drugem letniku namenjen pripravi za govorno interpretacijo besedil različnih

zvrstni. Cilj predmeta je ozaveščanje študentov o moči in pomenu izgovorjene besede brez uporabe drugih

igralskih sredstev in usposabljanje študentov za govorjenje različnih pesniških in proznih del predvsem

slovenskih avtorjev.

Umetniška beseda II

Cilj predmeta je usposabljanje študentov za govorjenje različnih pesniških in proznih zvrsti slovenskih avtorjev.

Analitični pristop h govorjenju besedil, raziskava avtorja, literarnega dela, raziskava piščevega sveta skozi

besedilo, iskanje igralčevega osebnega odnosa do besedila skozi govor, govorna interpretacija besedil,

harmonično kultiviranje govorne interpretacije besedil.

Umetniška beseda III

Predmet Umetniška beseda III je v četrtem letniku namenjen govorni interpretaciji besedil iz slovenske in

svetovne klasične in sodobne literature. Obravnava avtorja in njegovih del s pomočjo dostopne literature,

analiza besedil, interpretacija besedil.

Zgodovina gledališča I

Predmet uvaja v terminologijo, problematiko in metode gledališkega zgodovinopisja, posreduje znanja o

pomembnih zgodovinskih procesih v razvoju starejše evropske gledališke kulture od antike do okrog leta 1600.

Kompetence, ki jih razvija, so razumevanje geneze evropskega gledališča in vloge, ki jo ima kot umetnostna in

družbena institucija v zahodni kulturi in civilizaciji, sposobnost zgodovinske analize gledaliških pojavov v dobi

oralne in zgodnje pisne kulture v Evropi od antike do okrog leta 1600 in razumevanje pomena tradicije v

uprizoritveni praksi.

Zgodovina gledališča II

Predmet seznanja študenta z evropsko in delno tudi svetovno zgodovino gledališča. Podrobno predstavi

značilnosti uprizoritvenih praks, spreminjanje umetnostnih norm in družbene funkcije gledališča v Evropi od 16.

do 19. stoletja, zlasti v povezavi s sočasno uveljavitvijo pisne kulture, meščanstva in nacionalizmov. Vsebinski

sklopi v 1. semestru so:

1) elizabetinsko gledališče; 2) španski zlati vek; 3) klasicistično gledališče v Franciji 17. stoletja: baročni model

gledališke arhitekture, scenografije in igre; 4) občinstvo in družbena vloga gledališča v baročni dobi; 5) igra in

igralske teorije 18. stoletja; 6) vzpon meščanstva in gledališče; 7) razvoj nacionalnih gledališč v Evropi 19.

stoletja.

Vsebinski sklopi v 2. semestru so: 1) uvod v zgodovino azijskega gledališča; 2) indijsko gledališče: kathakali,

kutijatam; 3) japonsko gledališče: no, kyogen, kabuki; 4) japonsko lutkovno gledališče: bunraku; 5) kitajsko



23

gledališče; 6) vplivi azijskih gledaliških kultur na evropsko gledališče; 7) izbrana poglavja iz zgodovine afriškega

gledališča.

IZBIRNI PREDMETI

Angleški jezik

Ustrezne jezikovne kompetence za angleški jezik. Spretnosti branja, poslušanja in pisnega ter ustnega izražanja.

Kompetence za iskanje jezikovnih virov. Slovnične strukture angleškega jezika kot osnova za jezikovno delo.

Uzaveščanje pomembnih razlik med slovenskim in angleškim jezikom. Uzaveščanje relevantnih razlik med

slovensko kulturo in kulturo angleško govorečega sveta. Obravnava tem iz filma, televizije in dramatike in z

njimi povezana besedišče in idiomatika. S samostojnim in skupinskim delom študentje razvijajo štiri osnovne

spretnosti: branje, poslušanje in pisno ter ustno izražanje. Poudarek je na branju besedil, povezanih s filmom,

televizijo in gledališčem, in na pisanju uporabnih besedil, kot na primer sinopsisov, življenjepisa, povzetkov in

pisem v zvezi z zaposlitvijo. Utrjevanje slovničnih struktur v sklopu različnih besedil in obravnava najpogostejših

napak pri učenju jezika. Glavne razlike v zgradbi angleškega in slovenskega jezika in razlike med slovensko

kulturo in kulturo angleško govorečega sveta.

Antropologija gledališča

Predmet je zasnovan kot uvod v zgodovino in teorijo gledališča z antropološke perspektive. Študenta seznanja s

teorijami o nastanku gledališča in kritično refleksijo teh teorij ter analizira razmerja med gledališčem in

ritualnimi oblikami izvedbe. Vključuje tudi pregled antropoloških teorij, ki preučujejo performativne prakse v

evropskih in neevropskih kulturah. Kritično obravnava vplivne koncepte kot npr. »družbena drama« (Turner),

»igranja družbenih vlog« (Goffman), »homo ludens« (Huizinga), »kulturni performans« (Singer),

»karnevalizacija« (Bahtin) itn. Posebno pozornost posveča antropološkim teorijam gledališča, ki so jih v 20.

stoletju razvili zlasti Grotowski, Schechner in Barba ter spodbuja kritično branje programa Mednarodne šole

gledališke antropologije (ISTA). Študente seznanja tudi z najnovejšimi dognanji in razpravami s področja

antropologije gledališča.

Delavnica iz filmske igre

Študenti se pod mentorstvom izbranih specialistov – ustvarjalcev in pedagogov – soočajo s ključnimi vprašanji s

področja filmske igre. Poudarek je na kritičnem pristopu ter na preseganju in nadgradnji uveljavljenih

konceptov, principov in norm.

Dramsko pisanje I

Posebna naloga je, kako napisati učinkovit dramski dialog in kako dozirati informacije pri pisanju dramskega

besedila. Študent se poglablja v osnovno tehniko dramskega pisanja in se seznani z metodami: selekcija,

redukcija, postopnost, »prevajanje« informacij v dramska dejanja, ravnovesje med dialoškim in nedialoškim

dejanjem, efektivni scenski napotki, izraznost/originalnost dialoga, preverjanje dialoga. Postopek, ki omogoča

dramaturško uvajanje v pisanje originalnega dramskega besedila, je tudi dramatizacija nedramskega dela v

dialoško/dramsko/uprizoritveno obliko.

Dramsko pisanje II

Osnovni namen predmeta je, da pri posamezniku razvija tehniko dramskega pisanja in da spodbuja njegovo



24

kreativnost. Cilj predmeta je, da posameznik ustvari originalno, celovito dramsko besedilo (enodejanka ali

celovečerna igra) s poglobljeno karakterizacijo in z izvirnim dialogom. Pri predmetu študent odkriva in razvija

svoj lastni stil in rokopis. Študent se tudi seznani z metodami evalvacije dramskih besedil. Predmet razvija tudi

samostojnost in kreativnost pri predelavi/adaptaciji obstoječih dramskih struktur.

Dramsko pisanje III

Predmet se ukvarja s proučevanjem različnih pristopov in tehnik dramskega pisanja, ki jih lahko uporabimo, kot

orodje ali izrazno sredstvo pri pripravi avtorskih projektov. Osnovni namen predmeta je seznaniti se s

fenomenologijo avtorskega projekta. Predmetnospecifične kompetence:

- razvijanje oz. pisanje scenarijev ali konceptov za performanse ali libreta za avtorski projekt ali druge umetniške dogodke,

- razvijanje oz. pisanje originalnega dramskega besedila (celovečerna igra) na temo po lastnem izboru.

Igra pred kamero II, III

Praktično delo - vloge v igranih filmskih in televizijskih delih. Sama vsebina je individualno prilagojena

posameznim vlogam in pripravam nanjo.

Izvori in potenciali igre

Starodobne in novodobne ustvarjalne tehnike igre. Študent se skozi različne teoretične in praktične perspektive

sreča s fenomenom igre ter spoznava psihološke in druge karakteristike tega procesa. Razume osnovne pojme

igralskega vokabularja. Uzavešča – tako teoretično kot praktično – univerzalne kvalitete igralske ekspresivnosti.

Seznani se z oblikami igre po svetu ter različnimi pristopi do igralske umetnosti. Poglobi znanje o igri skozi

zgodovino, v gledališču in na filmu. Seznani se z izvornimi in obrednimi vidiki in oblikami igre. Študent se uči

prepoznati in v določeni meri analizirati igralčevo delo in lastnosti vrhunskih igralskih kreacij. Seznani se – tako

teoretično kot praktično – z bistvenimi postavkami različnih igralskih tehnik. Sreča se z igro zunaj gledališča ter z

oblikami terapij z igro. Spozna načine aplikacij igre na druga umetniška in neumetniška področja. Na lastni koži

izkusi izzive in potenciale igralskega ustvarjalnega procesa.

Kostum: Projekt 1

Ideja in kostum: zamisel kostuma, ki ga je spodbudilo doživljanje nekega umetniškega dela npr.: literarno

besedilo, poezija, glasba, umetniška slika, skulptura, narava itd.

Tehnična zasnova in realizacija kostuma-projekta, ki ga študent/ka izdela sam/a ali skupaj s študenti

kostumografije.

Predstavitev v obliki kratkega scenskega dogodka (performans).

Kostum: Projekt 2

Kostum in prostor: Raziskovanje specifičnega odnosa med kostumom (oz. dve ali tri dimenzionalnim objektom)

in ozadjem.

Zamisel in razvoj kostuma oz. kostumske instalacije v odnosu do prostora v katerem se nahaja, giblje ali ga

ustvarja.

Tehnična zasnova in realizacija kostuma-projekta, ki ga študent/ka izdela sam/a ali skupaj s študenti

kostumografije.

Predstavitev v obliki kratkega scenskega dogodka (performans), video posnetka, fotografske razstave in/ali kako

drugače.



25

Lutkovna animacija II

Nadaljevanje, poglobitev in razširitev raziskav zakonitosti in mnogoterih možnosti animacije in uprizarjanja

predstave z "lutko" različnih zvrsti. Odpiranje možnosti za posameznikovo ter skupinsko raziskavo izraznih

možnosti lutke. Spoznavanje pomena igre z lutko ter lutkovnega načina razmišljanja in izražanja pri odrskih

postavitvah. Analiza odnosa igralec – lutka ter prenos igralčeve vloge in energije v predmet – lutko. Naučiti se:

izražati preko lutke, animirati lutke v različnih tehnikah in likovnosti, prenesti igralčevo vlogo, energijo in

impulze v lutko, sposobnosti ustvarjalnega izražanja z lutko, razumeti dominantnost lutke v odrskem

uprizarjanju ter razviti odnos igralca do lutke in obratno. Lutkovna animacija (delov telesa, predmetov,

marionete, ročne lutke, javajke, mimične lutke, bunraku – namizno gledališče, soigra igralca in lutke).

Medijski študiji in popularna kultura

Predmet je namenjen preučevanju medijev in njihove ključne vloge pri oblikovanju družbenih formacij in

človekovega vsakdanjega življenja. Mediji so obravnavani z vidika sociologije komunikacij in antropologije

uporabe tehnologij, pri čemer je pozornost usmerjena v umetnostne rabe tehnologij. Študentje in študentke se

na predavanjih seznanijo s povezavami med mediji, umetnostjo, družbo in percepcijo občinstva, na delavnicah

pa pod mentorstvom intermedijskih umetnikov preiskujejo izrazne možnosti umetniškega ustvarjanja v jeziku

novih medijev. Mediji so obravnavani kot mesta prepletanj filozofskih, estetskih in družbenih diskurzov, v

ospredju pa je njihova vloga pri oblikovanju popularne kulture. Predmet ne sledi družboslovni tradiciji

preučevanja medijev kot posedovalcev moči in posredovalcev pomenov, temveč prestopa na področje

antropologije uporabljanja tehnologij.

Mjuzikel I

Študij , priprava in scenska izvedba celotnih glasbeno-scenskih del : The Baker’s Wife, Cats, My Fair Lady, City

of Angels, The Threepenny Opera, Porgy and Bess, Les Miserables, Kiss of the Spider Woman, A Chorus Line,

The Phantom of the Opera, Grand Hotel, I Love my Wife, Zorba, Sugar (Some Like it Hot), Jesus Christ Superstar,

The Sound of Music, Man of La Mancha, Nunsense, Happy End, Mahagonny, Kiss me, Kate, The Witches of

Eastwick, Street Scene, Into the Woods, Kismet, Company, Rent.

Mjuzikel II

Študij , priprava in scenska izvedba celotnih glasbeno-scenskih del : West Side Story, The Baker’s Wife, Cats,

My Fair Lady, City of Angels, The Threepenny Opera, Porgy and Bess, Les Miserables, Kiss of the Spider Woman,

A Chorus Line, The Phantom of the Opera, Grand Hotel, I Love my Wife, Zorba, Sugar (Some Like it Hot), Jesus

Christ Superstar, The Sound of Music, Man of La Mancha, Nunsense, Happy End, Mahagonny, Kiss me, Kate,

The Witches of Eastwick, Street Scene, Into the Woods, Kismet, Company, Rent.

Oblikovanje svetlobe 1

Kaj je svetloba – različne osvetlitve v vsakodnevnem življenju. Zgodovinski razvoj gledališke luči. Spoznavanje

različnih reflektorjev in njihovih lastnosti. Oblika, smer, jakost, barva in gibanje luči. Terminologija v

osvetljevanju in zaporedne faze. Pozicije luči in osvetljevanje igralca. Metoda splošnega oblikovanja luči.

Praktično seznanjanje z reflektorji in svetlobnim pultom s poudarkom na varnosti. Načrt svetlobne postavitve

v tlorisu. Izvedba svetlobnega načrta v praksi.

Oblikovanje svetlobe 2



26

Različne metode osvetljevanja. Svetlobni načrt in scena. Ustvarjanje atmosfere s pomočjo svetlobe. Svetloba in

njen vpliv na kostume. Dramaturgija svetlobnih sprememb. Posebni svetlobni efekti. Zasnova in realizacija

svetlobnega projekta po lastnem konceptu.

Odprta katedra 1, 2

Širjenje študentovega splošnega in specifičnega znanja s predavanji, delavnicami, workshopi, obiski predstav,

ekskurzijami itd., ki jih izvajajo uveljavljeni domači in tuji umetniki oz. strokovnjaki z različnih umetniških ali

znanstvenih področij.

Poglobljena splošna in specifična umetniška razgledanost, ki se širi skozi različne prakse in večdisciplinarne

pristope do sodobnega gledališkega uprizarjanja. Študij pri predmetu Odprta katedra se bo izvajal v obliki serije

predavanj, predstavitev, praktičnih delavnic ali organiziranih diskusij na določeno temo. Teme in povabljeni

umetniki oz. predavatelji se izbirajo glede na trenutno dogajanje v gledališču, družbi in umetnosti. Obsegajo

lahko ozko specifična gledališka področja kot tudi širša, različna področja (npr. sodobno plesno gledališče,

praksa in teorija performansa, internet art, video art, likovna instalacija ali: psihologija percepcije, nove teorije

medijev, sodobna politična filozofija, teme iz kulturnih študij ipd.).

Odprta katedra giba in plesa

Je poligon, kjer se srečata teorija in praksa giba in plesa. Odvijajo se predavanja teorije ter zgodovine giba in

plesa pa praktične delavnice, ki študentom razširijo znanja še na specifična področja in se skozi razvoj praks

povezujejo z gledališko.

Znotraj Odprte katedre se odvijejo predavanja Družabnih in Starinskih plesov (teoretična in praktična

predavanja iz konkretnih plesov, ki so del zgodovinske socialno družbeno-umetniške zakladnice zahodne

civilizacije); Teoretične vsebine zajemajo osnovne pojme in definicije, zgodovinski razvoj družabnih plesnih

zvrsti v svetu in pri nas, pregled najpomembnejših historičnih virov (plesnih priročnikov) in literature za

rekonstrukcijo evropskih dvorskih in družabnih plesov.

Predavanja povabljenih gostov; priznanih umetnikov teorije in prakse s področja giba in plesa iz slovenskega

prostora in širše, kjer študenti spoznavajo in vrednotijo sodobne in zgodovinske, teoretske in praktične diskurze

umetnosti giba in plesa.

Osnove dramskega pisanja in scenaristike

Cilj predmeta je spoznati se z osnovami dramske strukture skozi preučevanje dramskih elementov:

- zaplet (definicije in sestavni deli) , - karakter (definicije, vrste, karakterizacija, sestavni deli), - dikcija/jezik (definicije), - misel (definicije, sestavni deli), - glasba in spektakel/scenski aparat (definicije, sestavni deli). Ob spoznavanju osnovnih postopkov dramskega pisanja dobi študent temeljno poznavanje anatomije drame

ter usvoji tehnike pisanja kratke forme in uporabe osnovnih orodij dramskega pisanja. Predmetnospecifične

kompetence so: poznavanje osnovnih pristopov dramskega pisanja in scenaristike, obvladovanje temeljnih

elementov dramske strukture.

Psihodrama

Študent se skozi različne teoretične in praktične perspektive – predvsem pa kot aktivni udeleženec v

psihodramski edukacijski skupini – sreča z Morenovo psihodramo in oblikami psihodrame, ki so se razvile po

njem. Razume ključne pojme psihodramskega vokabularja. Teoretično in praktično uzavešča specifičnosti in



27

kvalitete akcijske oblike skupinske psihoterapije. Seznani se z elementi in tokom (procesom) psihodrame, s

ključnimi psihodramskimi tehnikami (orodji), teorijskimi osnovami in zgodovino psihodrame, z vlogami,

funkcijami, veščinami in ideali voditelja psihodrame itd. Poglobi znanje o sebi, o igri, o dinamiki v skupini itd. Na

lastni koži izkusi izzive in potenciale psihodramske tehnike v vlogi protagonista ter kasneje voditelja

psihodrame. Spozna načine aplikacij psihodramske tehnike na druga umetniška in neumetniška področja.

Relaksacija in regeneracija igralčevega glasu

Predmet temelji na strogo individualnem pristopu in je na voljo študentu, ki potrebuje poglobljen vpogled v

njegove dihalne vzorce, glasovni in govorni sistem.

Po preteklih 3 let študija je študent sposoben pri sebi opaziti stvari, ki jih želi na svojem glasu še posebej

izboljšati in opraviti.

Predmet je tudi na voljo kot strokovna pomoč, ko se pojavi izguba ali poškodba glasu ob naporih.

Scenografija: prostori igre II

Krono topos: čas - prostor

Diagram predstave: prepoznavnost, informacija, simbol, sporočilo;

scenski prostor, kot likovni naboj;

odnosi: prostor – igralec, prostor – zvok, prostor – predmet;

scenski prostor in vzdušje;

dramaturgija prostora.

Vizura, perspektiva, stili, scenografija in slikarstvo, scenografija in arhitektura, scenografija v ambientu.

Scenski prostor kot poligon igre, kategorija identifikacije, kategorija informacije, kot simbol, kot metafora.

Scenografija: prostori igre III

Gledališka režija: individualno delo na konkretnem tekstu; analiza besedila s stališča prostora; analiza avtorjevih

napotkov; koncept prostora (v odnosu do uprizoritve); skice, načrti; model.

Zakonitosti odrskega prostora, zakonitosti ambienta. Simulacija gledališke uprizoritve v oblikovanem prostoru.

Scenografija: prostori igre IV

Samostojen ustvarjalni proces na, posebej za študenta, izbrano temo. Individualno strokovno delo s študentom

prilagojeno vsebini, ki jo obravnava.

Slovenska dramatika in gledališče I

Pri predmetu dobijo študentje celovito podobo slovenske dramatike in gledališča od začetkov (Škofjeloški

pasijon, Linhart) do konca 1. svetovne vojne. Spoznajo se s pomembnimi avtorji in njihovimi deli, znajo

oblikovati razmerje med besedilom in uprizoritvijo ter ugotoviti povezave med starejšo slovensko dramatiko,

gledališko prakso in sočasnimi evropskimi pojavi. Znanja se razširjajo tudi na manj znane dramatike in njihova

dela ter na odnos med uprizarjanjem "stare" in "nove" dramatike v slovenskih in tujih gledališčih. Spoznajo tudi

medkulturne zgodovinske povezave z nemškim, italijanskim in južnoslovanskim gledališčem. S seminarskim

delom razvijejo osnovne sposobnosti zgodovinske analize uprizoritve na podlagi primarnih in sekundarnih

virov.



28

Slovenska dramatika in gledališče III

Pri predmetu dobijo študentje vpogled v najnovejšo slovensko dramatiko (čas zadnjega pol stoletja), v njena

nevarna razmerja z gledališko prakso tega časa. Seznanijo se s premiki znotraj slovenske dramatike in gledališča

od preloma s socialnim realizmom do performativnega obrata in njegovih posledic. Pridobljena znanja jim

omogočajo razumevanje in kritično vrednotenje pojavov v sodobnem slovenskem gledališču, njihovo

analiziranje in umeščanje v širše zgodovinske in umetnostne kontekste.

Študiji scenskih umetnosti II

Predmet na primerih zgodovinskih avantgard (kubizma, futurizma, ekspresionizma, konstruktivizma, dadaizma,

nadrealizma) prikaže radikalne premike v pojmovanju umetnosti v prvi polovici 20. stoletja: prekinitev z idejo o

avtonomnosti in organski enotnosti umetniškega dela, odpoved esteticizmu, težnjo po povezavi umetnosti z

življenjem in njeni združitvi s popularno kulturo. Heterogeni diskurzi scenskih umetnosti so preučevani kot

intermedialni dialog med konstitutivnimi prvinami raznorodnih umetnosti in obravnavani z vidika

avantgardističnih teženj po inovaciji, nasprotovanju normam klasične umetnosti, kritike dominantnih diskurzov

v kulturi in praznin v družbenem spominu.

Zgodovina gledališča III

Pri predmetu študent spozna poglavitne gledališke tokove, umetnostne smeri in sloge, dosežke in ustvarjalce

20. stoletja. Cilj predmeta je razumevanje gledaliških pojavov tega obdobja in družbene vloge gledališča v

moderni medijski kulturi in dobi globalnih komunikacij.

Kompetence, ki jih predmet razvija, so:

- sposobnost zgodovinske analize gledaliških pojavov 20. Stoletja,

- razumevanje zgodovinskih procesov, ki zaznamujejo razvoj gledališke umetnosti v tem obdobju,

- poznavanje ključnih dosežkov, ustvarjalcev in usmeritev v gledališki umetnosti 20. stoletja ter

- razumevanje povezav gledališča z drugimi umetnostmi in novimi mediji.

Documents

DRAMSKA IGRA - agrft.uni-lj.si · študenti programov gledališka režija, dramaturgija in scenske umetnosti ter filma in televizije. V še večji meri V še večji meri obstaja ta