Determinante debelosti

Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš Inštitut za varovanje zdravja RS 2. kongres klinične prehrane in presnovne podpore Portorož, 16. november 2013

Determinante  debelos/  

COI. (2008). Healthy weight, healthy lives: a cross-government strategy for England. Cross-government obesity unit, London (www.dh.gov.uk/publications)

JEŽI IN LISICE

Socialni vplivi Individualna psihologija

Genetika in biologijaija

Okolje za telesno dejavnosti

Individualna telesna dejavnost Uživanje hrane/

prehranjevanje Proizvodnja hrane

7 glavnih podsistemov

COI. (2008). Healthy weight, healthy lives: a cross-government strategy for England. Cross-government obesity unit, London (www.dh.gov.uk/publications)

KOMPLICIRANO kOMPLEKSNO

Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.

INDIVIDUALNO    STRUKTURNO  

Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.

Individualni dejavniki debelosti

Vir: Prentice A, Jebb S. Nutr Rev 2004

Nesimetričnost kontrole vnosa hrane

Presežek energije

Pomanjkanje energije

Nizkoenergijska prehrana

Telesna dejavnost Učinkoviti

signali lakote

Energijsko ravnotežje

Energijsko gosta hrana Nedejavnost

Nezadostni signali sitosti

Debelost  in  duševno  zdravje  -­‐  samopodoba;  -­‐  zadovoljstvo  z  življenjem;  -­‐  konkurenčnost  na    

 maritalnem  trgu;  -­‐  konkurenčnost  na  trgu    

 delovne  sile;  …  

HIPOTEZE:  POVEZAVA  SPANJA  IN    DEBELOSTI  

1.  Behavioris/čna  hipoteza  (najpreprostejša):    -­‐  manj  spanja  –  več  časa  za  hranjenje  

 

2.  Inzulinska  hipoteza:  pomanjkanje  spanja  znižuje  sekrecijo  inzulina  -­‐  motena    glukozna  toleranca  

 

3.  Kor/zolna  hipoteza:  izloča  se  pod  vplivom  cirkadianih  ritmov,  na  katere  vplivajo  spremembe  v  trajanju  spanja;  vpliv  na  presnovo  OH  in  energijski  metabolizem    

4.  Lep/nska  (CrP)  hipoteza:  hormon  lepVn,  ki  znižuje  apeVt,  se  manj  izloča  ob  prikrajšanosV  spanja  (vezava  na  CRP  protein,  ki  se  povečano  izloča  ob  prikrajšanosV  spanja)    

5.  Gherin  –  povečano  izločanje  ob  hotenem  skrajšanem  spanju  v  24  urah    Vir:  Bornhorst  et  all.  2012.  From  sleep  duraVon  to  childhood  obesity—what  are  the  pathways?  Eur  J  Pediatr  

ALKOHOL  je  energijsko  hranilo,  ki  se  ne  shranjuje  v  telesu,  zato  se  ob  vnosu  v  telo  takoj  razgrajuje  in  porabi  za  energijske  potrebe  telesa,  druga  makrohranila  imajo  s  tem“več  možnos/”,  da  se  shranjujejo  v  telesne  zaloge;  

Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.

Družina in lokalno okolje

DEBELILNO  OKOLJE  

Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.

Agroživilska veriga

Brigita Bukovec o McDonaldsu: KLIK

Ali brez Coca Cole ne moremo imeti popolnega obroka ali je Coca Cola nadomestek za popolni obrok?

Prepoved avtomatov v šolskem prostoru

Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.

Šolski sektor

Z zdravo in uravnoteženo prehrano in gibanjem za zdravje otrok – učna ura za učitelje gospodinjstva v osnovnih šolah

Zelena - Malo

Oranžna - Srednje

Rdeča - Veliko

Maščoba

manj kot 3g/100g

od 3 do 20g/100g

več kot 20g/100g

Sladkor

manj kot 5g/100g

od 5 do 15g/100g

več kot 15g/100g

Sol manj kot 0.3g/100g

od 0.3 do 1.5g/100g

več kot 1.5g/100g

www.veskajjes

Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.

Transportno gibanje, gibanje na delovnem mestu in v šoli, telesna dejavnost v prostem času

Transportno gibanje, gibanje ob delu, v šoli Gibanje v prostem času

Vir:  Strel  in  drugi,  Fakulteta  za  šport  UL  2011  

Gibalna  učinkovitost  otrok  in  mladostnikov,  merjena  z  vrednostjo  XT,  glede  na  njihov  prehranski  status  v  šolskem  letu  2010/2011  vrednost  XT  =  50  pomeni  mejo  med  gibalno  učinkoviVmi  in  neučinkoviVmi  posamezniki  

Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ. Povzeto po Dahlgren G., Whitehead M. 1991.

Socialno ekonomski pogoji

12

19

11

18

10

16

9

15

7

12

7

12

7

10

5

9

5

7

45

0

5

10

15

20

Per

cent

age

(%)

<900 900-1200 1200-1500 1500-1900 1900-2300 2300-2700 2700-3000 3000-3800 > 3800- >5300

Houselhold income (€/month)

19972006

ADAPTED  BY  N.  DARMON  FROM  THE  FOLLOWING  REPORTS:  NATIONAL  DATA  1997:  Charles  MA,  Basdevant  A  &  Eschwege  E  (2002):  Prévalence  de  l'obésité  de  l'adulte  en  France.  La  situaVon  en  2000.  A  parVr  des  résultats  des  études  OBEPI.  Ann  Endocrinol  63,  154-­‐158.  NATIONAL  DATA  2006  :  INSERM,  TNS  Sofres  &  Roche  (2006):  Obépi:  enquête  épidémiologique  naVonale  sur  le  surpoids  et  l'obésité.  h,p://www.  roche.  fr/portal/eipf/france/rochefr/ins7tu7onnel/lesurpoidsenfrance  .  

Evolucija  socialnega  gradienta  pri  debelos/  pri  odraslih  v  Franciji    

DELEŽ PREKOMERNO TELESNO TEŽKIH IN ODRASLIH PREBIVALCEV SLOVENIJE, 1997 IN 2009, GLEDE NA SOCIALNO EKONOMSKI STATUS (KOCH, 1997; GABRIJELČIČ BLENKUŠ IN DRUGI, 2009).

Vir: Buzeti in drugi. 2011. Neenakosti v v zdravju v Sloveniji. Ljubljana, IVZ.

ZAKLJUČEK Debelilno  okolje  je  naša  današnja  realnost,  ki  ni  usklajena  s  

fiziološkimi  lastnostmi  človeškega  telesa    

Strukturne  determinante  pomembno  vplivnejše  od  individualnih,    

še  posebej  pri  VsVh  z  nižjim  socialno  ekonomskim  statusom    

Kompleksnost  problemaVke  –  zahteva  kompleksne  rešitve