MIODRAG DJORDJEVIĆZPP1. Postopek v gospodarskih sporih 480.-483.ZPPSUBJEKTIVNI KRITERIJ1-Spori v katerih je vsaka od strank gospod.družba, zavod, zadruga, država, občina, s.p.NE v sporih o stvarnih pravicah na nepr.in premič, motenje posesti2-v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami, družbami in člani organov družb3-spori med ustanovitelji zavodov4-spori med zadružniki, zadrugami in zadružnikiOBJEKTIVNI KRITERIJ1-plovbni spori (NE prevoz potnikov)2-spori iz vpisov v sodni register3-spori iz koncesijskih pogodb4-razveljavutev pog o arbitraži5-varstvo/uporaba izumov, znakov razlikovanja, pravica do uporabe firme, varstvo konkurence6-stečajni postopki

1. Napoved pritožbe v gospodarskih sporih496.čl ZPPV postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopku za izdajo plačilnega naloga je potrebno napovedati pritožbo. Stranka mora napovedati pritožbo v 8 dneh od prejema sodbe s skrajšano (sumarno) obrazložitvijo, saj vsebuje samo navedbe tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranka opira zahtevke, pr.pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba s popolno obrazložitvijo izdelana, če stranka napove pritožbo. Napoved pritožbe je procesna predpostavka. Pritožba ni dovoljena, če je stranka v predpisanem roku po prejemu sodbe s skrajšano obrazložitvijo ne napove. Če stranka napove pritožbo, mora sodišče sestaviti sodbo s polno obrazložitvijo. Sodba mora biti izdelana v roku 15 dni od plačila sodne takse za pritožbo. (četudi se ZPP sklicuje na črtani 497.člen, pa 105.a določa, da mora biti sodna taksa plačana tudi pri napovedi pritožbe).Če stranka ne plača sodne takse za pritožbo, čeprav je pritožbo napovedala, sodišče seveda ni treba izdelati sodbe s popolno obrazložitvijo.

2. Zakaj je pomembno razlikovanje med navadnim in gospodarskim sporom?Veljajo različne določbe, ali splošni del ZPP ali pa postopek v gospodarskih sporih. Različno tudi za pravna sredstva: meja za dovoljeno revizijo različna (pravdni 40.000 EUR/gospodarski 200.000 EUR)

3. Napoved pritožbe v gospodarskem postopku - na primeru, sodišče izda ugodilno sodbo, pritožbo napove tožeča stranka, sodišče pa napise dolgo sodbo z zavrnilnim izrekom. Kaj je s pritožbo? Sodišče je vezano na svojo sodbo od trenutka, ko se lahko z njeno vsebino seznanijo tretje osebe. Če sodišče sodbo ustno razglasi, je to trenutek, ko je bila sodba razglašena. V tem primeru predsednik senata javno prebere izrek sodbe in na kratko predstavi njene razloge. Vezanost sodišča na sodbo pomeni, da je sodišče ne sme več spremeniti ali razveljaviti. Vezanost se nanaša samo na izrek, tako da lahko sodišče v pisnem odpravku sodbe navede drugačne razloge, kot jih je navedlo ob ustni razglasitvi, oziroma lahko ustno navedene razloge dopolni. Če sodba ni ustno razglašena, je sodišče nanjo vezano od trenutka, ko je odpravljena. V tem primeru sodišče ne more naknadno spremeniti izreka sodbe, saj je na svojo odločitev vezano.

4. Ali je se kje urejena napoved pritožbe v ZPP?NE, zgolj v 496.ZPP

5. Sodišče izda ugodilno sodbo za 6 milijonov , kako je s pritožbo, napovedjo pritožbe? Ne gre za spor majhne vrednosti, zato ni potrebno napovedati pritožbe, temveč veljajo določbe ZPP, ki se ne nanašajo na gospodarske spore. Pritožbo bo potrebno podati v 15 dneh od vročitve sodbe.

6. Plovbni spor je gospodarski spor, kaj je za vas plovbni spor?483.člen ZPPČisti objektivni kriterij ( ne gre za to, kakšen je subjektivni status pravdnih stran)Plovbni spori= spori, ki se nanašajo na ladje, na plovbo po morju in v sporih za katere velja plovbo pravo, RAZEN (IZJEMA!) sporov o prevozu potnikov ( ki so pravdni in ne gospodarski).

7. Ali je prevoz ljudi z ladjo plovbni spor?NE.

8. Rok za odgovor na tožbo v gospodarskem sporu (novela ZPP)?276. ZPP: 30 dni, enako kot v rednem (prej je bilo 15),Je pa možno:487. členV nujnih primerih sme sodišče ne glede na določbo 276. člena tega zakona takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpisati glavno obravnavo.Sodišče ima v nujnih primerih pravico določiti narok po telefonu ali brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev. 488. člen Kadar po prejemu odgovora na tožbo sodišče ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.

ZIL-118.Pravice industrijske lastnine, kaj je širše intelektualna ali industrijska lastnina?Pravo intelektualne lastnine (intellectual property law) skupek pr.pravil, ki urejajo pravice na intelektualnih stvaritvah (nematerialne dobrine), sestavljena iz dveh delov:

1. Pravo industrijske lastnine (industrial property law) –pravice industrijske lastnine (ZIL-1, firma v ZGD-1)

2. Avtorsko pravo (Copyright)-avtorske in sorodne pravice Razlike: čas trajanja, vsebina, način pridobitve

Za pravice industrijske lastnine veljata dve načeli: teritorialnosti in časovne omejenosti. Pravice industrijske lastnine po tem zakonu so patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka in geografska označba.

8. Znak - znamka Znamka je registriran znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega.42.člen ZIL-1 (predmet varstva znamke)(1) Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov.(2) Pri presoji, ali se znak lahko registrira kot znamka, se upoštevajo vse dejanske okoliščine, zlasti trajanje uporabe znaka.(3) Narava blaga ali storitev, na katere se nanaša znamka, ne sme biti v nobenem primeru ovira za registracijo.Znamka je znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega podjetja, ter jih je mogoče grafično prikazati. Različni znaki so: slika, slikovni znak z vključeno besedno zvezo, kombinacija barv, kombinacija znakov. Ti znaki prispevajo k temu, da si lahko blago, ki je označeno z njimi ustvari svojo lastno trženjsko istost (identiteto).

9. Kaj je predmet zavarovanja/zaščite, znak ali znamka?Znamka je pravica, ki nastane na temelju ZIL-1; z njo pa se varuje znak. Razlika med znakom in znamko je smiselna in celo nujna zato, ker je uporabnik znaka v drugačnem pravnem položaju kot imetnik znamke.

10. Kaj je pogoj, da pridobiš pravico do znamke?76. in 103. člena ZIL-1 ter pravilno ugotovila, da se pravice iz blagovne znamke pridobijo z dnem vpisa v ustrezen register, to je ko je znamka registrirana. Pravilna je zato razlaga sodišča prve stopnje, da je šteti kot zaščiteno blagovno znamko po določilu 11. člena ZOUTI blagovno znamko, ki je že registrirana in ne le prijavljena. Prijavljena znamka zagotavlja le prednostno pravico, to je izključno pravico do pridobitve pravice, ki jo je prijavitelj zahteval, to pa pomeni, da je postopek pridobitve pravice do blagovne znamke v teku.

11. Znamka, zahtevki, neuporaba znamke?Znamka je znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega podjetja, ter jih je mogoče grafično prikazati. Kot znamka se ne sme registrirati znak, če obstajajo:- absolutni zavrnitveni razlogi: generični, opisovalni in nemoralni pojmi, nasprotovanje javnemu redu, zavajajoči znaki, državna ali mednarodna znamenja ( razen z dovoljenjem pristojnih organov);- relativni zavrnitveni razlogi: enakost ali podobnost z drugo znamko, zaradi česar obstaja nevarnost zmede ali škode za ugled prejšnje znamke, nasprotovanje prej pridobljeni pravici industrijske lastnine ali avtorski pravici.Sodno varstvo in uveljavljanje pravic:1. Tožba za ugotovitev ničnosti znamke2. Tožba na izpodbijanje pravice do znamke3. Tožba za izbris znamke iz registra4. Tožba zaradi razveljavitev znamke zaradi neuporabe5. Tožba zaradi kršitve pravic

11. Katero sodišče je pristojno za industrijsko lastnino?Tožba v upravnem sporu pri Upravnem sodišču v LJ

12. Ali je možno izgubiti pravico do znamke?Ali blagovna znamka uživa neomejeno pravno varstvo?Omejena je z rokom (5 let neuporabe)120. člen ZIL-1 (tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe)(1) Zainteresirana oseba lahko s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva razveljavitev znamke, če imetnik brez upravičenega razloga neprekinjeno več kot pet let od datuma vpisa znamke v register oziroma od dneva, ko je bila zadnjič resno in dejansko uporabljena v Republiki Sloveniji, ne uporablja znamke za označevanje blaga ali storitev, za katere je znamka registrirana.(2) Razveljavitve znamke ni mogoče zahtevati, če je imetnik začel ali ponovno začel resno in dejansko uporabljati znamko v obdobju med iztekom neprekinjenega petletnega obdobja iz prvega odstavka tega člena in vložitvijo tožbe za razveljavitev znamke. Na to okoliščino se ne more sklicevati tisti imetnik znamke, ki je začel znamko uporabljati ali jo ponovno uporabljati v roku treh mesecev pred vložitvijo tožbe, šteto najprej od izteka roka iz prvega odstavka tega člena, če je začel s pripravami na uporabo znamke ali njeno ponovno uporabo šele, ko se je zavedal, da mu grozi vložitev tožbe za razveljavitev njegove znamke.(3) V postopku razveljavitve znamke imetnik dokazuje uporabo znamke.(4) Šteje se, da imetnik uporablja znamko, če se ta uporablja z njegovim soglasjem ali če jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaščena.(5) Pri kolektivni znamki se šteje, da jo nosilec uporablja, če kolektivno znamko uporablja vsaj ena oseba, ki ima pravico do njene uporabe.(6) Kot uporaba znamke se šteje tudi:a) uporaba znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke;

b) namestitev znamke na blago ali njegovo embalažo v Republiki Sloveniji izključno za potrebe izvoza.(7) Znamka se razveljavi za tisto blago ali storitve, za katere se ugotovi, da znamka ni bila uporabljena na območju Republike Slovenije, in sicer z dnem pravnomočnosti sodbe.

13. *Primer: podjetje ima znamko, organizirajo piknik, delavci pa na majicah nosijo znamko družbe. Ali to pomeni uporabo znamke? Kakšna mora biti uporaba znamke, da je upoštevna?*Primer = znana blagovna znamka se že dlje časa ni uporabljala; preden poteče rok gre par zaposlenih na Pivo in cvetje v službenih majicah – ali gre za uporabo blagovne znamke? Ne, ker uporaba mora biti dejanska in resna, pojmovati resno in dejansko rabo znamke v smislu drugega odstavka 120. člena ZIL-1, upravičeno sprejelo merila iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti (SES) z dne 11. marca 2003 v zadevi Ansul C-40/01. Enkratna prodaja sama po sebi še ne pomeni pristne uporabe znamke.Celokupnost okoliščin zadeve, treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, pomembne za ugotovitev, ali je gospodarsko izkoriščanje znamke pristno, še posebej, ali se takšna uporaba v zadevnem gospodarskem sektorju šteje za upravičeno za ohranitev ali ustvarjanje deleža na trgu za blago ali storitve, ki jih varuje znamka, naravo blaga ali storitve, značilnosti trga ter obseg in pogostost uporabe znamke

14.*Primer: nekdo drug bi rad imel znamko in predlaga izbris, ker je upravičenec 5 let ni uporabljal – brani se da dal neki firmi soglasje da jo uporablja pa je ta ni – kaj storite 120/(4) Šteje se, da imetnik uporablja znamko 1.če se ta uporablja z njegovim soglasjem (na temelju soglasja jo uporablja neka tretja oseba) ali 2.če jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaščena (npr. pridobitelj licence iz pravnega posla o odstopu izkoriščanja pravice do uporabe znamke, torej v okviru licenčne pogodbe, sklenjene med imetnikom znamke kot dajalcem licence in omenjenim pridobiteljem te)XIV. poglavje OZ: LICENČNA POGODBA704. členZ licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.705. člen: OblikaLicenčna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.706. člen: Trajanje licenceLicence za izkoriščanje patentiranega izuma, vzorca ali modela ni mogoče skleniti za daljši čas, kot traja zakonito varstvo teh pravic. 707. člen: Izključna licenca(1) Z licenčno pogodbo pridobi pridobitelj licence izključno pravico izkoriščanja predmeta licence le, če je to izrecno dogovorjeno (izključna licenca).(2) Druge možnosti za izkoriščanje predmeta licence obdrži dajalec licence.(3) Če v licenčni pogodbi ni navedeno, za kakšno licenco gre, se šteje, da je dana neizključna licenca. 708. člen: Izročitev predmeta licence(1) Dajalec licence je dolžan izročiti pridobitelju v določenem roku predmet licence.(2) Dajalec licence je dolžan izročiti pridobitelju licence tudi tehnično dokumentacijo, ki je potrebna za praktično uporabo predmeta licence. 709. člen: Dajanje navodil in obvestilDajalec licence je dolžan dajati pridobitelju licence vsa navodila in obvestila, ki so mu potrebna za uspešno izkoriščanje predmeta licence. 710. člen: Odgovornost za uporabnostDajalec licence odgovarja pridobitelju licence za tehnično izvedljivost in tehnično uporabnost predmeta licence. 711. člen: Odgovornost za pravne napake(1) Dajalec licence odgovarja za to, da pravica izkoriščanja, ki je predmet pogodbe, pripada njemu, da na njej ni bremen in da ni omejena v korist koga tretjega.(2) Če je predmet pogodbe izključna licenca, jamči dajalec licence, da pravice izkoriščanja ni odstopil drugemu, ne popolnoma ne delno.(3) Dajalec licence je dolžan varovati in braniti pravico, ki jo je odstopil pridobitelju, pred vsemi zahtevami tretjih. 712. člen: Obveznost dajalca izključne licenceČe je dogovorjena izključna licenca, ne sme dajalec licence v nobeni obliki sam izkoriščati predmeta licence in ne posameznih njegovih delov, in v mejah prostorske veljavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu.

713. člen: Izkoriščanje predmeta licencePridobitelj licence mora izkoriščati predmet licence na dogovorjeni način, v dogovorjenem obsegu in v dogovorjenih mejah. 714. člen: Izkoriščanje poznejših izpopolnitevČe ni v zakonu ali v pogodbi drugače določeno, pridobitelj licence ni upravičen izkoriščati poznejših izpopolnitev predmeta licence. 715. člen: Varovanje zaupnosti predmeta licenceČe so predmet licence nepatentiran izum ali tajno tehnično znanje in izkušnje, jih mora pridobitelj licence varovati kot zaupne. 716. člen: Kakovost(1) Če je bila z licenco za proizvodnjo odstopljena tudi licenca za uporabo znamke, sme pridobitelj licence dajati v promet blago s to znamko samo, če je blago enake kakovosti, kot je blago, ki ga proizvaja dajalec licence.(2) Drugačno pogodbeno določilo je nično. 717. člen: ZaznamovanjePridobitelj licence je dolžan zaznamovati blago z označbo o proizvodnji po licenci.718. člen: PlačiloPridobitelj licence mora plačati dajalcu licence dogovorjeno plačilo tedaj in tako, kot je to določeno v pogodbi. 719. člen: PoročanjeČe je plačilo odvisno od obsega izkoriščanja predmeta licence, mora pridobitelj licence dajalcu licence poročati o tem, koliko jo izkorišča, in plačilo obračunati vsako leto, razen če ni v pogodbi za to določen krajši rok.720. člen: Sprememba dogovorjenega plačilaČe je dogovorjeno plačilo postalo očitno nesorazmerno v primerjavi s prihodkom, ki ga ima pridobitelj licence od izkoriščanja predmeta licence, lahko zainteresirana stranka zahteva njegovo spremembo.PRENEHANJE POGODBE725. člen: Pretek določenega časaLicenčna pogodba, ki je bila sklenjena za določen čas, preneha s samim pretekom časa, za katerega je bila sklenjena, in je torej ni treba odpovedati. 726. člen: Molče obnovljena licenca(1) Če pridobitelj licence po preteku časa, za katerega je bila licenčna pogodba sklenjena, še naprej izkorišča predmet licence, dajalec pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena nova licenčna pogodba za nedoločen čas, ob enakih pogojih kot prejšnja.(2) Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvo licenco, prenehajo s pretekom časa, za katerega so bila sklenjena. 727. člen: Odpoved(1) Licenčna pogodba, katere trajanje ni določeno, preneha z odpovedjo, ki jo lahko vsaka stranka da drugi, pri čemer pa mora spoštovati določeni odpovedni rok.(2) Če v pogodbi ni določen odpovedni rok, je ta rok šest mesecev, vendar pa dajalec licence ne more odpovedati pogodbe v prvem letu njene veljavnosti. 728. člen: Smrt, stečaj in likvidacija(1) Če umre dajalec licence in ni drugače dogovorjeno, se licenčna pogodba nadaljuje z njegovimi dediči.(2) Če umre pridobitelj licence, se licenčna pogodba nadaljuje z njegovimi dediči, ki podedujejo njegovo podjetje.(3) Če pride pridobitelj licence v stečaj ali likvidacijo, lahko dajalec licence odstopi od pogodbe.

15. Začasna odredba v postopku kršitve pravic IND. LASTNINE – ali možno brez zaslišanja stranke?123. člen(začasne odredbe)(1) Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, če predlagatelj izkaže za verjetno:a) da je imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona inb) da je bila njegova pravica kršena, ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena.(2) Predlagatelj mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:a) nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena;b) da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode alic) da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku pravice.(3) Predlagatelj, ki zahteva izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena, izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo imetniku pravice nastanek težko nadomestljive škode. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvršitvi odredb.(4) Imetnik pravice ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bi kršilec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bili zahtevki uveljavljeni v tujini, razen v primeru, če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.

(5) Sodišče sme za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po prvem odstavku tega člena izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti:a) da se domnevnemu kršilcu prepove domnevno kršenje in bodoče kršitve;b) da se zasežejo, izključijo iz prometa in shranijo predmeti kršitve ter sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev.(6) Sodišče mora odločiti o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v 30 dneh od dneva vložitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vložitev odgovora na ugovor. (7) V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače. Postopek je nujen.

16. Zastopanje pred Uradom RS za intelektualno lastnino? Pogoji za patentnega zastopnika?128. člen(zastopanje pred Uradom)(1) Za zastopanje pred Uradom se lahko pooblasti le zastopnika, ki je vpisan v ustrezni register zastopnikov pri Uradu. Zastopnika imenuje pooblastitelj s pisnim pooblastilom.(2) Pooblastitelj lahko pooblasti enega ali več zastopnikov za vsa ali le za določena dejanja v postopku pred Uradom. Če pooblasti več zastopnikov in pri tem ne navede, kateremu zastopniku naj Urad vroča pisanja, vroča Urad vse dopise zastopniku, ki je naveden prvi.(3) Pooblastitelj lahko z enim pooblastilom pooblasti zastopnika za zastopanje pri vseh njegovih prijavah, pravicah ali vlogah, vloženih pri Uradu (v nadaljnjem besedilu: generalno pooblastilo zastopniku). Če je generalno pooblastilo zastopniku deponirano pri Uradu, se ob vložitvi vloge Uradu navede številka deponiranega generalnega pooblastila in predloži njegova kopija.(4) Pooblastilo se predloži ob vložitvi vloge ali v treh mesecih od vročitve poziva Urada. Če pooblastilo ni pravočasno predloženo, se šteje, da zastopnik ni bil imenovan in da njegova dejanja niso bila opravljena. Vlogo, ki jo je vložil domnevni zastopnik, Urad s sklepom zavrže. Sklep o zavrženju se vroči domnevnemu zastopniku.

131. člen (zastopnik)(1) V postopkih pred Uradom lahko stranke zastopajo patentni zastopniki in zastopniki za modele in znamke. Patentni zastopniki zastopajo stranke v postopkih, ki se nanašajo na pridobitev, vzdrževanje in druge zahteve v zvezi s katero koli pravico po tem zakonu. Zastopniki za modele in znamke lahko zastopajo stranke le v tistih postopkih, ki se nanašajo na pridobitev, vzdrževanje in druge zahteve v zvezi z modeli, znamkami in geografskimi označbami.(2) Patentni zastopnik je lahko:a) oseba z univerzitetno izobrazbo tehnične ali naravoslovne smeri, ki je opravila strokovni izpit za patentnega zastopnika pri Uradu;b) odvetnik ali odvetniška družba, ki zaposluje osebo, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnje točke, ali ima z njo sklenjeno pogodbo;c) pravna oseba, ki zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz točke a) tega odstavka.(3) Zastopnik za modele in znamke je lahko:a) oseba z univerzitetno izobrazbo, ki je opravila strokovni izpit za zastopnika za modele in znamke pri Uradu;b) odvetnik ali odvetniška družba;c) pravna oseba, ki zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz točke a) tega odstavka.(4) Patentni zastopniki, zastopniki za modele in znamke ter pooblaščeni delavci zastopnika lahko v postopkih, ki se nanašajo na pravice po tem zakonu, zastopajo stranke tudi pred sodišči in drugimi državnimi organi, če izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi, ki urejajo zastopanje pred sodišči in drugimi državnimi organi. V takih primerih je zastopnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po zastopniški tarifi. Zastopniško tarifo sprejme zastopnik ali združenje zastopnikov v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

Zahtevki imetnika znamke v primeru kršitve znamke = TOŽBA ZARADI KRŠITVE PRAVIC(tožba zaradi kršitve pravic)(1) Zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona, lahko imetnik pravice s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva:a) da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve;b) da se odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb;c) da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo;č) da se nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov;d) da se uničijo predmeti kršitve; e) da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca;f) da se tožniku prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov;g) da se sodba objavi.

Kršilec je dolžan plačati imetniku pravice odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjeni ali običajni licenčnini.

17. Kaj je homonimna znamka, kaj je sloveča znamka, kaj je notorna znamka - primeri za vse?-Homonimna znamka je znak, ki je nastal tako, da je podjetje svoje ime (firmo) posebej pravno zavarovalo tudi z znamko (npr. MURA, COCA-COLA, ELAN, ADIDAS)-sloveča znamka je znamka ugleda /ugled vključuje določen prag poznavanja, znamka ima ugled, če je znana znatnemu delu javnosti glede blaga in storitev, za katere se uporablja (bodisi v splošni javnosti ali v bolj specializiranih krogih)-zadostna stopnja poznavanja znamke (AUDI)sloveča znamka (famous trade-mark, marque renommee, berühmte Marke, marchio supernotorio): znamka, ki je široko znana in uveljavljena na svetovnem trgu in ki jo poznajo tudi tisti potrošniki, ki sicer ne kupujejo takih izdelkov in ki potemtakem učinkuje že na simbolni ravni, npr. COCA COLA, IBM, MCDONALD’S, NIKE, MICHELIN, ASPIRIN, SONY, BMW, NIVEA, DR. OETKER... Sloveča znamka je relativno znana: ni potrebno, da bi bila znana po celem svetu, odločilen je trg, na katerem je bila kršitev storjena.Izhodišče presoje predstavlja celotna podoba znaka. Ker povprečni potrošnik ne analizira posameznih elementov znaka, je pomembnejši vtis, ki ga pusti znak kot celota.Na slovečo naravo znamke se je mogoče sklicevati samo zoper znake, ki so s slovečo znamko istovetni oziroma so ji podobni na način, ki bi pri povprečnemu potrošniku, ne glede na to, ali je dejanski potrošnik blaga oziroma storitev, označenih s slovečo znamko, ustvarjal asociacijo, na podlagi katere bi ta potrošnik lahko povezoval blago oziroma storitve sloveče znamke in znaka.Posebna zaščita sloveče znamke v smislu 22. člena ZIL izhaja iz njene posebne narave, saj učinkuje na simbolni ravni in pri potrošniku ustvarja zavest o kakovosti blaga in storitev, ki jih označuje, zaradi česar se pravno varstvo razteza tudi na blago in storitve druge vrste. Vendar se je na slovečo naravo znamke mogoče sklicevati samo zoper znake, ki so s slovečo znamko istovetni oziroma so ji podobni na način, ki bi pri povprečnem potrošniku, ne glede na to ali je dejanski potrošnik blaga oziroma storitev označenih s slovečo znamko, ustvarjal asociacijo, na podlagi katere bi ta potrošnik lahko povezoval blago oziroma storitve sloveče znamke in znaka.

-notorna znamka (well-known trade-marks) je nedvomno znana znamka. Je ena od relativnih razlogov za zavrnitev znamke po 44.členu 1.odstavka točke d (njena znanost vsaj v enem relavantnem sektorju javnosti, ne pa v celotni javnosti. Relavantni dejavniki: prepoznavnost, čas, obseg in geografsko območje uporabe znamke Varstvo notorne znamke ne izhaja iz njene registracije, temveč iz njenega ugleda. Notorna znamka vsebuje dobro ime, rednost, ki jo je družba pridobila s svojim nastopanjem na trgu. Je nosilec zunanje podobe (image) in ne predstavlja le proizvodov in storitev, ampak družbo kot celoto. Varstvo notorne znamke obstaja zgolj tam, kjer sta konfliktna znaka prijavljena, registrirana ali se uporabljata za identično ali podobno blago, ne pa tudi za različno blago (kot pri sloveči)

19. Patent, vrste patentov10.člen ZIL-1Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv.(20 let)16. člen(predmet varstva patenta s skrajšanim trajanjem) (10 let)(1) Razen izuma za postopek, rastlinsko vrsto in živalsko pasmo se patent s skrajšanim trajanjem lahko podeli za izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in dosežen z ustvarjalnim delom.(2) Šteje se da je izum dosežen z ustvarjalnim delom, če izkazuje določeno učinkovitost ali praktično prednost pri gospodarski uporabi.(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na patent, veljajo smiselno za patent s skrajšanim trajanjem, razen če ta zakon določa drugače.

ZFPPIPP

17. Kateri predpisi regulirajo podočje insolvenčnega prava? Ali se uporablja za vse subjekte?Zakon o finančnem posliovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Ta zakon ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.

18. Namen prisilne poravnave? Ali upniki dobijo 100% poplačilo? Ali je določen minimumNamen: da se z ukrepi finančnega prestrukturiranja (U zmanjšati svoje terjatve, da se odloži rok za plačilo le-teh, da se pretvori terjatve v lastniške deleže) odpravi insolventnost družbe. Bistvo je da dolžnik preživi. 136: 1)da se dolžniku, ki je postal insolventen, omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilo sposoben,2) da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopekUpravičeni predlagatelj: dolžnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnikaPredlog PP je ponudba dolžnika upnikom, da 1)pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oz. 2)odložitev rokov za njihovo plačilo. S predlogom PP mora dolžnik upnikom ponuditi najmanj 50% poplačilo v obdobju, ki ne sme biti daljše od 4 let.

19. Posledice začetka stečaja Če sodišče presodi, da so podane predpostavke za začetek stečajnega postopka (upnik aktivno legitimiran za vložitev predloga, da so izpolnjene druge procesne predpostavke ter da je dolžnik insolventen), izda sklep o začetku stečajnega postopka. Pravne posledice začetka stečajnega postopka učinkujejo na druge postopke, ki so v teku, npr. na pravdni, ali zemljiškoknjižni, zlasti pa izvršilni. Pravne posledice nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Delijo se na materialno- ter procesnopravne. Procesne posledice:* proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, razne nekaterih izjem;* postopki izvršbe in zavarovanje se prekinejo;* položaj upnikov je potrebno izenačiti in onemogočiti, da bi posamezni upnik prišel do poplačila svoje terjatve v večjem delu kot drugi upniki oziroma da bi prišel do poplačila časovno pred drugimi upniki. Materialne posledice:So tiste, ki vplivajo na obstoj in vsebino pravnih razmerij med dolžnikom in njegovimi upniki. Skupna značilnost materialnih posledic začetka stečajnega postopka je še v tem, da učinkujejo izključno le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ne pa tudi na terjatve stečajnega dolžnika do upnikov.So naslednje:* oblikovanje stečajne mase,* prenos pooblastil na (stečajnega) upravitelja,* dolžnikovi računi – nehajo veljati nalogi za izvedbo pravnega posla ali drugega pravnega dejanja za račun dolžnika, ki jih je dolžnik izdal pred začetkom stečajnega postopka,* ni dovoljeno izdati sklepa o začetku izvršbe in zavarovanja, ter vsi postopki se prekinejo,* vpliv na terjatve upnikov: pretvorba nedenarnih terjatev, pretrganje zastaranja, pobotanje terjatev, odpoved najemnih in zakupnih pogodb,…* izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju,* ločitvene in izločitvene pravice,* dokončanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja insolventnega dolžnika.

20. Začetek stečajnega post-ali vse premoženje namenjeno poplačilu stečaj.upnikov?Premoženje stečajnega dolžnika (stečajna masa) se v stečajnem postopku vnovči v za 1.kritje stroškov postopka

2.plačilo terjatev upnikov (razdelitvena masa)

NAROK ZA PREIZKUS TERJATEV – ali rabi soglasje predsednika stečajnega senata stečajni upravitelj, ko se odloča o potrditvi terjatev NE

OSNUTEK GLAVNE RAZDELITVE STEČAJNE MASE – najde se novo premoženje – ali potreben nov načrt *

KAJ ČE SE NAJDE PREMOŽENJE, KO JE STEČAJNI POSTOPEK KONČAN IN STEČAJNI DOLŽNIK NEHAL OBSTAJATI 380: na predlog upnika/družbenika stečajnega dolžnika začne stečajni post nad tem premoženjem. Upoštevajo se samo terjatve, ki so bile priznane v prejš.stečajnem postopku

3. Zamuda roka za prijavo terjatve v PP in stečaju, posledice?V stečajnem postopku morajo upniki, če želijo doseči poplačilo svojih terjatev iz stečajne mase, terjatve pravočasno prijaviti. Rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku, ki je prekluziven, znaša 3 mesece po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev preneha in sodišče prepozno prijavo terjatve zavrže. V postopku prisilne poravnave si upniki s prijavo terjatve zagotovijo pogoje za glasovanje o sklenitvi prisilne poravnave. Terjatve morajo prijaviti v 1 mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka. Zamuda roka ne povzroči prenehanja terjatve, ampak pomeni, da upnik ne more glasovati o prisilni poravnavi.

6. Kaj je boljše - izbris iz registra po stečaju ali po ZFFPod?????Za družbenike je boljši izbris po stečaju, saj po ZFFPod še vedno odgovarjajo za dolgove, če se ugotovi, da obstajajo.

14. Kaj so ločitvene pravice, kako se jih prijavi v stečajnem postopku, kaj so izločitvene pravice - kako se oblikuje zahtevek za prijavo. Povej primer ene in druge!Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov iz tega premoženja. Temelj nastanka ločitvene pravice je bodisi 1.pravni posel, 2.zakon, v določenih primerih pa nastane tudi iz posameznih 3.procesnih dejanj, opravljenih v izvršilnem postopku. Praviloma je pravni posel za nastanek ločitvene pravice zastavna pogodba- hipoteka, ki je le pravni naslov, pridobitni način pa je odvisen od tega, kaj je predmet zastave. Za veljaven nastanek ločitvene pravice je potrebno, da sta obe pravni dejanji opravljeni pred začetkom stečajnega postopka. Ločitvena pravica se lahko pridobi tudi na podlagi zakona (zakonita zastavna pravica): pogodba o delu, skladiščna pogodba, pogodba o naročilu, komisijska pogodba, špedicijska pogodba,…Izločitvena pravica je: (pr.zahtevati, da se iz stečaj.mase izloči stvar, ki ne pripada steč.D)(Izločitveno pravico ima predvsem LASTNIK stvari posebna oblika lastninske tožbe)1)pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v njegovi posesti,2)pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od njega zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini, in3)pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahteva, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe.

4) pr.lastnika blaga drž.rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago drž.blagovnih rezerv, ki je v posesti/hrambi/uporabi insolv.dolžnika

Osnovna razlika med ločitveno in izločitveno pravico je, da lahko nosilec ločitvene pravice zahteva ločeno poplačilo iz tistih delov dolžnikovega premoženja, na katerih ločitvena pravica obstaja, nosilec izločitvene pravice pa lahko zahteva, da se iz stečajne mase izloči stvar, na kateri ima on izločitveno pravico in da se mu izroči.Praviloma izločitvena pravica temelji na stvarni (lastninski) pravici izločitvenega upnika.

4. Izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju Izpodbojna so tista dejanja, zaradi kateri se dolžnikovo premoženje zmanjša, kar posledično pomeni, da so upniki poplačani v deležu, ki je manjši, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno. Izpodbojna so tudi tista dejanja, ki povzročijo, da tisti, v čigar korist je tako dejanje bilo opravljeno, pridobi ugodnejše pogoje za plačilo.Subjektivna predpostavka pa je vedenje o insolventnosti dolžnika, ki pa je določena kot pogoj le pri odplačnih razpolaganjih dolžnika.Rok za vložitev izpodbojne tožbe je 6 mesecev (prekluzivni rok) po objavi oklica o začetku stečajnega postopka, uveljavljanje ugovora izpodbojnosti pa na rok ni vezano.Splošne predpostavke pri izpodbijanju:1) nad dolžnikom začet stečajni post 2)pr.dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati 3)z uspešnim izpodbijanjem doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo stečajnih upnikov

15. Izpodbijanje dolžnikovih dejanj - kaj lahko prijavi upnik, če mu je izpodbito dejanje pravnega posla z asignacijo, kaj pa če je stečajni dolžnik podaril upniku 2 meseca pred stečajem avto?Z asignacijo ena oseba (asignant) pooblašča drugo osebo (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu to izpolnitev sprejme. Pri asignaciji se s plačilom enega dolga poplačata kar dva dolga. Gre za dvoje razmerij:* kritno razmerje: med asignantom in asignatom, ker ima asignant terjatev do asignata;* valutno razmerje: med asignantom in asignatarjem (prejemnikom nakazila).Asignat tako namesto asignantu izpolni asignatarju. V tem »tristranskem« razmerju je torej dolžnikov dolžnik (asignat) tisti, ki izpolni namesto svojemu upniku (asignantu) asignantovemu upniku (asignatarju).Pri stečaju gre v stečajno maso vso dolžnikovo premoženje. Vanj spadajo tudi terjatve. S tem, da asignat sprejme asignacijo in namesto asignantu plača asignatarju, je bila asignatarjeva terjatev do asignanta poravnana iz sredstev asignata. Toda glede na kritno razmerje je s tem prenehala tudi obveznost asignata poravnati svoj dolg asignantu. Posledica tega je, da je asignatar dobil svojo terjatev do asignanta poravnano v celoti, kar se ne bi zgodilo, če bi bila poplačana iz razdelilne mase tako kot ostali upniki stečajnega dolžnika. Iz stečajne mase je izpadla terjatev asignanta do asignata v celoti. Asignatar je tako prišel v ugodnejši položaj od ostalih upnikov, razdelila masa za poplačilo njihovih terjatev pa se je zmanjšala, ker asignat svoje obveznosti do asignanta ne bo poravnal. Če je stečajni dolžnik podaril upniku avto v zadnjih 2 mesecih pred stečajem, se šteje, da je izpolnjena subjektivna predpostavka za izpodbijanje, saj zakon določa, da se lahko izpodbijajo dejanja, ki so bila storjena v zadnjih 3 mesecih pred uvedbo stečajnega postopka.

20. Domneve glede pogojev izpodbojnosti?ZFPPIPP je dokazovanje subjektivno – objektivnih predpostavk oprl na (izpodbojne) domneve.Šteje se, da je OBJEKTIVNA predpostavka izpodbojnosti podana, če je: (PRAVNE domneve)

1) dolžnik dejanje opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo dolžnika (ni sočasne izpolnitve obveznosti);2) če je upnik zaradi pravnega dejanja dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje, ali3) bilo dejanje opravljeno med postopkom PP v nasprotju s prepovedmi iz 151. člena zakona (da lahko dolžnik opravlja samo redne posle).Glede SUBJEKTIVNA predp. izpodb. pa velja, da je nasprotnik izpodbijanja vedel, da je dolžnik insolventen, če:1) je prejel izpolnitev svoje terjatve pred zapadlostjo ali izpolnitev v obliki in na način, ki ni običajna (PRAVNA domneva) ali2) je bilo dejanje opravljeno v zadnjih 3 mesecih pred uvedbo stečajnega postopka (DEJANSKA)

21. Zahtevek za izpodbijanje v stečaju? (dovoljenje preds.senata NI več proc.predpost.za vložitev t)Z izpodbojnim zahtevkom se zahteva razveljavitev pravnih učinkov (izpodbojnega) pravnega dejanja v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je dejanje bilo storjeno. Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati s (izpodbojno) tožbo, ki jo je treba vložiti v 6 mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Tožba je oblikovalna. Kadar pa se bo zahteval še povračilni zahtevek – to je zahtevek na vrnitev tistega, kar je nasprotnik izpodbijanja na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejel oziroma plačilo denarnega nadomestila – je treba z izpodbojno tožbo zahtevati tudi ta povračilni (dajatveni) zahtevek. Izpodbojni zahtevek se lahko, razen s tožbo, uveljavlja tudi z ugovorom izpodbojnosti, ki na rok ni vezan. Tak način je predpisan za primer, ko bi oseba, v korist katere je bilo opravljeno pravno dejanje, ki izpolnjuje merila izpodbojnosti, s tožbo (ali drugo vlogo v postopku) pred pristojnim organom proti dolžniku uveljavljala ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve. V takem primeru je ugovor izpodbojnosti potrebno uveljaviti v postopku, ki teče na podlagi tožbe.S sodbo sodišče razveljavi pravne učinke pravnega dejanja, ne pa dejanja samega.

15. V izpodb.obdobju je stečajni dolžnik nnekaj daroval, kako se glasi tožbeni zahtevek? Na vrnitev16. Ali z vrnitvijo kakšna terjatev oživi?Povračilni zahtevek: prvenstveno-vrniti to,kar je napodlagi dejanja prejela, podredno plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodbe. Terjatev nasprotnika izpodbijanja do stečajnega dolžnika, ki je zaradi izpodbitega pr.dejanja prenehala, znova nastane (oživi) in se jo plača iz razdelitvene mase po pravilih insolvenčnega zakona o plačilu terjatev upnikom, če je bila prijavljena v 1mesecu po dnevu, ko je bila nasprotniku izpodbijanja vročena izpodbojna tožba. Prijava terjatve je procesna predpostavka za sodelovanje upnika oživele terjatve pri plačilu iz splošne razdelitvene mase.

16. Ali imamo izpodbijanje pri prisilni poravnavi? Ne nimamo, so pa dejanja, ki bi se lahko izpodbijala v stečaju, v postopku PP prepovedana. Prav tako kot v stečaju, se ne sme upnikov spravljati v neenakopraven položaj.

17. Osebni stečaj zoper potrošnika? Katero sodišče odloča o tem?1-fizična os: stalno/začasno prebivališče2-potrošnik (če nima stalnega/začasnega v RS) če prejema plačo na območju sodišča, kjer je sedež osebe, ki izplačuje plačo/prejemke3-podjetnik/zasebnik - sedež

17. Uredba o insolvenčnih postopkih - razlika med teritorialnim in sekundarnim postopkom, kaj je enota poslovalnice, katere izjeme od lex fori concursus ureja uredba?

-Za uporabo Uredbe zadostuje, da je SDGI v državi članici (pazi: Švica, Linhenštajn, Danska)-Če dolžnik nima središča glavnih interesov v drž.članici se uporabijo pravila MZP vsake drž.-Namen uredbe je obseči vse dolžnikovo premoženje, ki je v Evr.skupnosti ali zunaj nje.-Uredba se uporablja za postopke likvidacije in reorganizacije, ki so za posam.drž.članico našteti v Prilogi. Ne uporablja se za določene dolžnike(kreditne ustanove, zavarovalnice, nalož.podj)-Uredba se uporablja za post. v primeru insolventnosti, ki so se začeli po začetku njene veljavnosti Prvi postopek zoper določ.dožnika se mora začeti po uveljaviti Uredbe.(29.maj 2000, za SLO: z vstopom v EU 1.maj 2004)-GLAVNI insolvenčni post.: SDGI –kraj rednega poslovanja dolžnikaDomneva: SDGI je registriran sedež družbe.V dvomu: kraj vodenja poslov, kraj od koder dolžnik vodi dejavnost, administrativna vez!, kraj upravljanja in nadzora-kje se nahaja glava družbe-vodstvo, uprava!!!! Kjer sprejema odločitve in je osredotočeno vodenje njegovih poslov. (pri 1)gospod.družbah: kraj, kjer je vodstvo podjetja-kjer se sprejemajo končne poslovne odločitve na najvišji ravni, 2)fizične os: poslovno/poklicno središče, drugače stalno prebivačišče)NE mišice: premoženje, proizvodni dejavniki, trg, kraj poslovanja, obratovanja)-Če nacionalni sodnik ugotovi, da SDGI ni v njegovi državi in ugotovi zvezo v obliki poslovne enote, lahko začne teritorialni postopek. Če SDGI ni v Evr.skupnosti , se nac.sodnik ravna po pravilih domačega prava o medn.pristojnosti. Ne more pa odkloniti pristojnosti (ker da bi bilo primerneje da se insolvenčni post.začne v drugo državi). Trenutke vložitve predloga in ustalitev pristojnosti!-V Evr.skupnosti je zoper istega dolžnika mogoče začeti samo 1 glavni post. Gleda se ČAS! Nato so vsa druga sodišča zavezana priznati to odločitev. Naslednji predlog je treba ZAVREČI.-Velja pravo države, v kateri je bil začet insolvenčni postopek-lex fori concursus in velja za vse faze in pr.posledice insolvenčnega postopka. Izjeme po Uredbi:- stvarne pravice- pobot- pridržek lastninske pravice- pogodbe glede nepremičnin-plačilni sistemi in finančni trgi- pogodbe o zaposlitvi- škodljiva dejanja- posledice insolvenčnih postopkov v teku.Izjeme po 488.ZFPPIPP:- veljavnost in učinki pravnih poslov, sklenjenih ali izvedenih po začetku veljavnosti insolvenčnega postopka, če so podlaga za odplačno odtujitev nepremičnine, ladje, letala- pogodbe glede prenosa vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov ali pravic na tem instrumentu.-SEKUNDARNI IN TERITORIALNI POST.:Za začetek glavnega insolvenčnega postopka je pristojno sodišče v tisti državi članici, kjer je središče dolžnikovih glavnih interesov – nacionalno sodišče samo presodi, ali je pristojno; sodišča drugih držav članic so na takšno odločitev vezana in lahko začnejo le sekundarne postopke, a le če ima dolžnik “poslovno enoto-poslovalnico” na ozemlju te države članice. (Lokalni omogoča namreč lažje upravljanje in unovčenje dolžnikovega premoženja)

Uvedba teritorialnih postopkov je mogoča le pred uvedbo glavnih postopkov, kadar v državi članici, kjer je središče glavnih interesov, 1)niso izpolnjeni pogoji za uvedbo glavnega postopka ali če 2)postopek predlaga lokalni upnik.Poslovna enota-katerikoli kraj poslovanja, v katerem dolžnik opravlja stalno gospodarsko dejavnost, ki predpostavlja udeležbo ljudi in blaga (kraj poslovanja, obratovanja, st.organiziranosti, časov.ustaljenost)

ZPre-15. Prevzemi - prag, prospekt, vloga ATVP, pravna sredstva zoper odločitev ATVP (upravni spor, odloča Vrhovno sodišče že na 1. st) Prevzemni prag v ciljni družbi je 25 – odstotni delež glasovalnih pravic v tej družbi.Ponudnik mora hkrati s ponudbo za odkup objaviti ponudbeni dokument , ki ga zakon imenuje tudi prospekt za odkup. To je najpomembnejši dokument v postopku prevzema, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni, da omogočijo imetnikom VP, na katere se nanaša ponudba za odkup, da oblikujejo ustrezno odločitev glede sprejema ponudbe. Prospekt za odkup mora biti sočasno z objavo poslan 1)upravi ciljne družbe, 2)organu za varstvo konkurence, 3)borzi ter 4)KDD in tudi vsem pooblaščenim udeležencem trga VP v RS. V ponudbi za odkup je poleg opredelitve VP, na katere se ponudba nanaša, ter ponujene cene treba še natančno opredeliti rok za plačilo VP ter datum začetka in konca roka za sprejem ponudbe za odkup. Zakon določa zgornjo in spodnjo mejo, 28 in 60 dni od dneva prve objave ponudbe.ATVP opravlja nadzor nad potekom prevzemne ponudbe in uporabo prava, ter izvajanjem zakona. Pooblaščena je, da izda odločbo v zvezi s spremembo ponudbe o odpravi nepravilnosti pri izvajanju ponudbe, soglasje za odstop od namere za ponudbo in drugo. ATVP sprejema odločitve hitro, v dveh stopnjah, zoper njene odločitve pa so v skrajni instanci možne pritožbe na Vrhovno sodišče RS.Kaj je potrebno storiti, ko se doseže prag 10% delnic?12/2: Prevzemno ponudbo mora ponovno dati prevzemnik, ki je po končanem postopku uspešne prevzemne ponudbe pridobil 10% delež glasovalnih pravic (dodatni prevzemni prag)

Prevzemni prag (25%) je povezan z obvezno prevzemno ponudbo, pri kateri gre za prvo pridobitev kontrole. Dodaten prevzemni prag in končni prevzemni prag pa sta povezana s prevzemno ponudbo pri utrjevanju kontrole, torej pri nadaljnjem pridobivanju delnic po uspešni prevzemni ponudbi.Dodaten (10%) prevzemni prag je tisti delež delnic, od višine katerega je odvisno, ali je prevzemnik po uspešno izvedenem prevzemu pri nadaljnjem pridobivanju delnic zavezan znova dati prevzemno ponudbo ali ne. Končni (75%) prevzemni prag je delež delnic ciljne družbe, ki omogoča povsem prosto pridobivanje nadaljnjih delnic ciljne družbe.

Ko doseže prevzemni prag (posledica) mora dati prevzemno ponudbo. Prevzemna ponudba je javno objavljen predlog za sklenitev pogodbe, ki je naslovljen na vse imetnike VP in s sprejemom katerega je sklenjena pogodba o prodaji teh VP med prevzemnikom kot kupcem in akceptantom kot prodajalcem.

Pri ugotavljanju ali so osebe, ki delujejo usklajeno, dosegle prevzemni prag, se za vsako od njih ugotovi delež glasovalnih pravic, nato pa se njihovi členi seštejejo.

64.členAvtentična razlaga ZPre-1,

ZSReg10.člen: Procesne predpostavke:1) predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba2) če so priložene predpisane listne3) če je zahtevek v skladu z zakonom

23. Udeleženci registrskega postopka Udeleženci postopka vpisa v sodni register (17. člen ZSReg):* predlagatelj postopka,* subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj in* oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, ter* osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležijo postopka.

Postopek se začne z vložitvijo predloga sklepHitro, po vrsti, ni mirovanja, ni vrnitve v prejš.stanje, zoper pravnm.sklep je dovoljena pritožba, ni dovoljena revizija, ne obnova. Pristojnost: na območju katerega je sedež tega subjekta vpisaSmiselno: ZNPPritožba; če reg.sodišče ugotovi, da je utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, lahko odloči drugače in nadomesti izpodbijani sklep z novim sklepom. Če ne odstopi sodišču 2.stopnje

ZPomK, ZVK1.Veljavni zakon v zvezi s z varstvom konkurence? Kdaj je koncentracija prepovedana? Katere so možne sankcije v primeru kršitve prepovedi konkurence? Tožbeni zahtevkiPodročje konkurenčnega prava pri nas urejata dva zakona; Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence-ZPomK in Zakon o varstvu konkurence-ZVK. Konkurenčno pravo ima dvojno nalogo: obvladovanje (preprečevanje) nedovoljene konkurence in zagotavljanje svobodne konkurence. Varovani objekti: konkurenti med seboj, tržni udeleženci (zlasti potrošniki) in splošna skupnost.Prepovedne norme;1) Konkurenčne prepovedi: najbolj znana-delavnopravna konkurenčna prepoved, določa, da zaposleni, zastopnik, član uprave, praviloma tudi družbenik, ne sme neposredno niti posredno, sodelovati s konkurenčno firmo v času obstoja razmerja s družbo in še pogodbeno dogovorjeni čas po prenehanju razmerja. (odškodn.odg)2) Konkurenčne omejitve: -prepoved koncentracije –prepoved nedovoljenih kartelovKoncentracije podjetij

trajnejša sprememba kontrole nad podjetjem – z združitvijo dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij, pridobitvijo kontrole nad podjetjem ali z ustanovitvijo skupnega podjetja;

prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju RS ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

Varstvo konkurence (smiselno se uporablja zakon, ki ureja UPRAVNI SPOR- odloča VS v senatu 3)

tožba na prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, uničenje predmetov, s katerimi je bilo storjeno dejanje nelojalne konkurence, in vzpostavitev prejšnjega stanja;

odškodnina po pravilih obligacijskega prava;

inšpekcijski nadzor.ZVK: Prepovedano so dejanja: 1)v nasprotju z Z omejujejo konkurenco 2)nasprotujejo dobrim poslovnim običajem 3)pomenijo nedovoljeno špekulacijoNelojalna konkurenca je prepovedana. (dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali se utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu; npr. lažna/neresnična reklama, zavajajoča reklama)***Urad RS za varstvo konkurence; sklep o uvedbi postopka po UD, raziskava sektorja ali določenih vrst sporazumov, zahteva za posredovanje podatkov, sklep o preiskavi

ZGD-118. Lastna delnica ZGD-1 načeloma prepoveduje tako originarno pridobivanje (na primarnem trgu bodisi ob ustanovitvi d.d. bodisi ob povečanju osnovnega kapitala tako, da družba vpisuje lastne delnice) kot tudi derivativno pridobivanje (na sekundarnem trgu od drugega delničarja) lastnih delnic, vendar s to razliko, da je prepoved originarne pridobitve absolutna, prepoved derivativne pridobitve pa relativna, saj zakon taksativno določa 8 izjem:* nujna pridobitev: da se prepreči nujna, neposredna škoda;* ponudba zaposlenim – delavske delnice: družba mora ponuditi v odkup delnice delavcem najpozneje v roku 1 leta po pridobitvi;* odpravnina;* neodplačna pridobitev;* nakupna komisija;* univerzalno nasledstvo;* umik delnic;* pooblastilo skupščine. Dodatni pogoji za pridobitev lastnih delnic pa so:- oblikovanje rezerv za lastne delnice;- d.d. ne sme imeti trajno v posesti več kot 10 % lastnih delnic;- delnice, ki jih je pridobila na nedopusten način, mora odtujiti v roku 1 leta po pridobitvi;- v 3 letih po pridobitvi mora odtujiti tiste delnice, ki so sicer zakonito pridobljene, njihova vrednost pa presega 10 % OK družbe.

19.Evropska delniška družba (societas europea - SE) 430.ZGDMožnost ustanovitve ene SE (namesto hčerinskih/podružnic), ki bi lahko poslovala v vseh državah članicah z uporabo enotnih pravil.Sedež SE mora biti v tisti državi, v kateri ima sedež njena uprava (SE lahko prosto prenaša svoj sedež iz ene drž članice v drugo, ne da bi bila potrebna likvidacija v eni in ponovna ustanovitev v drugi).Za upravljanje SE se uporabljajo določbe ZGD-1Razhajanju kraja sedeža in glavnega poslovodstva: reg.organ pozove SE, naj ponovno vzpostavi svoje glavno poslovodstvo v državi sedeža ali da prenese sedež. Če ne, reg.organ, po UD, ugotovi pomanjkljivost statuta (prenehanje SE pri razhajanju kraja sedeža in glavnega poslovodstva)

Oddelitev se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na: -nove družbe, ki se ustanovijo zaradi oddelitve (oddelitev z ustanovitvijo novih družb) ali prevzemne družbe (oddelitev s prevzemom)