DOBESEDNiK ČASOPIS UDELEŽENCEV

SPOMLADANSKE ŠOLE SLOVENSKEGA JEZIKA,

JUTRANJEGA TEČAJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN

POPOLDANSKEGA TEČAJA SLOVENSKEGA JEZIKA

DOBESEDNiK

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta

Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik

www.centerslo.net

Dobesednik: časopis udeležencev Spomladanske šole slovenskega jezika, Jutranjega tečaja slovenskega jezika in Popoldanskega tečaja slovenskega jezika

Časopis so pripravili udeleženci Spomladanske šole, Jutranjega tečaja in Popoldanskega tečaja slovenskega jezika ter njihove učiteljice in učitelji.

Uredila: Petra Likar

Fotografije: Branka Gradišar, Tanja Kotnik in Staša Pisek

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko

Za založbo: Valentin Bucik, dekan Filozofske fakultete

Naklada: 130 izvodov

Publikacija je brezplačna.

Ljubljana, 2010

DOBESEDNiK

3

KAZALO

SPOMLADANSKA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA ..............................................4

Skupina 1 ...............................................................................................................5

Skupina 2 ...............................................................................................................9

Skupina 3 .............................................................................................................16

Skupina 4 .............................................................................................................22

Skupina 5 .............................................................................................................27

JUTRANJI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA .....................................................43

Skupina A.............................................................................................................44

Skupina B .............................................................................................................47

Skupina C .............................................................................................................51

POPOLDANSKI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA...............................................54

Skupina 1 .............................................................................................................55

Skupina 2 .............................................................................................................58

Skupina 3 .............................................................................................................63

DOBESEDNiK

4

SPOMLADANSKA

SOLA

SLOVENSKEGA

JEZIKA

15. 2.–21. 5. 2010

i

DOBESEDNiK

5

SKUPINA 1

LEKTORICI:

TANJA JERMAN GITA VUGA

UDELEŽENCI:

ESTHER ARSEEN

MARIAN IANNICCA

TOMAS JUVANČIČ

GREGOR LAING

WEI DUAN NI

KE XU

DOBESEDNiK

6

ČE BI ŽIVELA PRED STO LETI

Če bi živela pred sto leti, bi imela veliko časa, govorila bi počasi, jedla bi počasi, šla bi na sprehod počasi, ponoči bi že zgodaj spala ...

Če bi živela pred sto leti, ne bi imela elektronskega pisma, pisala bi pismo na papir in bi čakala odgovore dolgo časa, ampak bi bila vesela, ker pred sto leti poštar bi bil golob.

Če bi živela pred sto leti, kadar bi šla v šolo, sošolke bi bile vse punce, druga šola bi imela samo fante.

Če bi živela pred sto leti, kadar bi šla v kino, film ne bi imel barve in dialogov.

Če bi živela pred sto leti in bi si oblekla kratko krilo, starši ne bi bili veseli.

XU KE

KO SEM BILA OTROK

Ko sem bila otrok, sem živela z mojo družino na vasi. Moji starši so delali na polju. Včasih sem pomagala. Kadar moja mama in sestre niso bile doma, sem kuhala riž in meso. Včasih sem kuhala čaj. Šla sem v šolo z brati in sestrami. Študirala sem v moji vasi. Šla sem v šolo z mojo prijateljico. Študirali sva skupaj, sva se igrali in sva šli na izlet. Imeli sva dober čas in vedno sva delali domačo nalogo skupaj. Pomagali sva čistiti hišo. Šli sva na sprehod in sva uživali in sva se smejali. Zato sem se spomnila na njo. Še vedno imava kontakt.

ESTHER ARSEEN

Petintrideset let nazaj smo šli otroci vsako poletje k babici domov. Delali smo na zelenjavnem vrtu ali nabirali lipovo listje in cvetove za čaj ali smo pospravljali hišo. Ko se je končalo poletje in se je začela jesen, je bil to čas za vkuhavati sadje in zelenjavo. Babica je imele veliko sliv. Pomagali smo ji pripraviti in kuhati slive in včasih tudi paradižnike vsak dan, štiri tedne. To je bilo veliko dela, ampak smo imeli konzervirano hrano pozimi in spomladi.

M. I.

TIPIČNA AMERIŠKA DRUŽINA

Tipična ameriška družina ima očeta ali mamo, ki oba sta ločena enkrat ali dvakrat. Včasih otroci živijo pri ločeni mami in grejo v hišo k očetu na obisk. Ponavadi ločeni starši imajo spore. Grejo na sodišče za denar ali obiske. To je utrujajoče za vse. Če je drago imeti družino, je predrago ločiti se.

Včasih oba starša imata tradicionalno delo, otroci grejo v šolo, potem se ukvarjajo s športom, potrebujejo asistenta za vse, kar delajo. Če imajo čas skupaj, ameriški starši in otroci igrajo računalniške igrice ali gledajo televizijo. Redko se pogovarjajo. Starši so nesrečni, ker kulturno sporočilo reče, da je pomembno biti bogat ali slaven, ampak ni pomembno biti odgovoren. Mladoletne nosečnosti in mladoletni zločini so običajni.

Ameriške družine želijo imeti velike hiše, drage avte in drago elektroniko. A so srečne? Ne vem. Mislim, da ne.

M. I.

TIPIČNA ŠKOTSKA DRUŽINA

Tipična škotska družina je "haggis" (jed iz ovčje drobovine in ovsene moke) vsak dan, igra dude in je oblečena v kilt. Tudi igra ali gleda nogomet in pije pivo in viski. Veliko viskija. Verjetno ima rdeče lase in bledo kožo.

GREGOR LAING

DOBESEDNiK

7

PAKISTAN

Jaz sem iz Pakistana. Moja država je zelo velika in relativno stara, 63 let. Glavno mesto je Islamabad. Islamabad je veliko in moderno mesto. Pakistan je republika in ima štiri province. Živim v provinci Panjab. To je velika provinca in všeč mi je, ker Panjab je ljubljena provinca. Prebivalcev je okrog 126 milijonov. Pakistan je kmetijska država. Narodni jezik je urdu.

Tipična pakistanska hrana je čapati, riž in meso. Tipična pakistanska pijača je čaj, sok in pivo. Tipično pakistanko sadje je magres, banana in datlji. Tipični pakistanski šport sta hokej in kriket.

Ljudje so zelo prijazni in gostoljubni. V družinah skrbijo za stare člane.

Všeč mi je Slovenija. Ljudje so prijazni, tudi vreme je lepo, ampak povsod je lepo, doma pa je najboljše in najlepše.

ESTHER ARSEEN

MOJE SANJSKO POTOVANJE

Moje sanjsko potovanje bi bilo zelo dolgo, tako bi jaz imel dovolj časa videti vse, kar si želim. Potoval bi večinoma z vlakom, včasih z ladjo, z letalom za velike razdalje in z avtom, kjer ni vlakov. Potoval bi s punco in tudi bi srečal prijatelje po poti.

Potovanje bi bilo večinoma na deželo in v divjino. Gledal bi naravo in divje živali in bi fotografiral. Včasih bi šel tudi v mesta, za kulturo in zabavo. Kadar bi šel na morje, bi šel na potapljanje.

V preveč krajev želim iti, pa imam premalo časa in denarja.

GREGOR LAING

Ne bi imel velike hiše, ne bi imel avta, ne bi imel veliko ljudi. Imel bi samo modro nebo, čisto morsko vodo, zelo mirno. Rad bi se vozil s kajakom po morju in veliko plaval s prijateljem. Če bi imel dovolj časa, nikoli ne bi počival. Vsak dan bi imel veliko svežega sadja, okusno hrano, zelo dobro sladko vino, sladek sok in vse to zastonj. Ponoči bi lahko ležal v postelji, gledal. Lepo in romantično. Ne bi bilo glasno. Všeč mi je pesem.

Potem bi se vozil z letalom. Šel bi v Hong Kong. Kupil bi veliko udobnih, dragih in popularnih stvari: kavbojke, kratke hlače, superge, očala, klobuk, srajco. Seveda vse to je prav tako zastonj.

Potem bi se spet vozil z letalom, šel bi v Los Angeles na tekmo. Sedel bi v VIP. Gledal bi NBA košarko, ker mi je všeč Kobe Bryant.

Zvečer jaz in moja punca bi šla na kitajsko cesto, jedla bi pekinško raco. Ponoči nikoli ne bi spal.

WEI DUAN NI

Moje sanjsko potovanje bi moralo biti romantično, torej bi povabila mojega fanta. Imela bi dovolj denarja, to je treba, da bi lahko potovala okrog sveta.

Takrat bi se igrala s pingvinom na Južnem tečaju in gledala bi avroro v arktičnem krogu.

Brala bi knjigo na Mrtvem morju v Izraelu.

Vozila bi se z ladjo po Egejskem morju in sprehajala bi se po majhnem otoku.

Potem bi se vozila z letalom, odpeljala bi se do Butana, plezala bi po Himalaji.

Takrat pa bi bila utrujena, vozila bi se z letalom, odpeljala bi se do Tajske. Dobra maserka bi naju masirala.

XU KE

DOBESEDNiK

8

Želel bi potovati v Benetke s prijatelji. Veliko bi se pogovarjali na potovanju. Tam bi hodili in fotografirali vse. Dobro kosilo ne sme manjkati, če smo v Italiji. Jedli bi pico ali nekatere testenine.

Z gondolo bi šli po kanalu. Tudi bi šli na Trg svetega Marka. In potem bi se izgubili, ker ne bi imeli zemljevida, poznam moje prijatelje in lahko potrdim, da bi bilo tako.

Popoldne, če bi bili utrujeni, bi jedli sladoled in počakali pri mostu.

TOMAS JUVANČIČ

26. februar 2010

ZORAN MUŠIČ V JAVNIH IN ZASEBNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI: OGLED RAZSTAVE

DOBESEDNiK

9

SKUPINA 2

LEKTORICE:

ANJA FIGELJ ANDREJKA MOČNIK ANJA STRAJNAR

UDELEŽENCI:

NATHALIE BERTHE

ADEL DAKO

MALLORY HUNTER

BRAD JENKINS

LAUREL JENKINS

JULIANA MENDES SVETE

LIU NAN

LAURA EVA SIPOS

LUO YING

DOBESEDNiK

10

KITAJSKA JUNAKINJA MU LAN

A poznate MuLan? Ta punca je pogumna junakinja iz kitajske, ki je nadomestila očeta v vojni in zaščitila svojo državo in družino.

Njena zgodba je iz kitajske pesmi. Ta pesem je bila napisana pred 1500 leti. MuLan je znana še danes.

Mulanin oče je star vojak, oče je vzgajal MuLan kot fanta. Ko je MuLan stara 10 let, ona je vedno trenirala kung fu, lahko jahala konja zelo dobro. V prostem času je rada brala knjige o vojni.

Ko je bila MuLan stara 17 let, vojna se je začela. Vsaka družina je morala dati enega moškega za vojno. Ampak žal - oče je prestar, vedno bolan, brat je premlad. MuLan je razmišljala dolgo časa. Potem ona se je odločila, da v vojni nadomesti očeta in je šla sama v vojno.

MuLan je ukradla očetov klobuk za vojno, oblekla se je kot moški. In ona je začela njeno vojno življenje. Problem je, da ženska ni smela iti v vojno. Strah jo je bilo, da bi izvedeli, da je ona ženska. Zato se je MuLan je učila delati kot moški. Zato niso izvedeli, da je ona punca.

Vojno življenje je težko, celo za moške. Vendar je MuLan vztrajala 12 let! Ona je končala uspešno in delala zelo dobro med vojno.

Vojna se je končala, ljudje so izvedeli, da je MuLan punca. Princ je bil zelo vesel za to, kaj je MuLan delala za državo, princ je rekel hvala MuLan, potem jo je vprašal, kaj si želiš. MuLan je rekla: »Ne potrebujem nič. Samo enega konja. Hitro se bom vrnila domov.«

Ljudje so si zapomnili Mulan za vedno!

LIU NAN

VESOLJSKA ZGODBA

En dan gre Brad na sprehod. V vesolje! Zapusti raketo, družino, kaktuse, ptice, rože in igračo dinozavra (s katero vsak dan spi). On se izgubi v vesolju in vidi drug planet. Plava skozi vesolje do tega planeta. Ko Brad pride na planet, vidi rake in oni rečejo: »Bah bah bah.« Brad želi teči, ampak je utrujen od plavanja po vesolju! Oni ga hočejo umoriti, vendar mu en prijazen marsovec pomaga. Marsovec Brada povabi v svojo vesoljsko ladjo. Naenkrat ga dva marsovca zgrabita in mu rečeta: »ZEMLJA JE UNIČENA! ZDAJ SMO MI TVOJI NAJBOLJŠI PRIJATELJI!« »Kako?!« vpraša Brad. »Ti pokažemo.«

Brad na televiziji vidi: Zemlja ima vulkane, veliko neviht in eksplozij bomb. Brad vidi, da je planet zdaj njegov novi dom in je žalosten. Vprašal bo marsovce, če mu lahko posodijo raketo, da bo lahko našel svojo staro raketo (ker on hoče iti domov, ker pogreša svojo igračo dinozavra).

MALLORY HUNTER

PRAVLJICA

Pred davnimi časi živi en princ, ki hoče princeso. Ampak princesa je v stolpu, daleč. Zato mora princ iti skozi gozd. Tam najde starega moškega, ki mu pove, kako rešiti princeso. Potem princ leti na preprogi kot orel. Gre skozi nevihto in pride do jezera. Blizu stolpa na otoku sta volk in čarovnica, ki zamenja princa v žabo. Ampak žaba je velika in močna in ima meč. Potem ona napade zmaja, volka in čarovnico z mečem, skoči v stolp in vidi princeso. Princesa ve, da je žaba zunaj ženska, ampak notri moški – princ. Nato princesa da poljubček žabi in »voila!«, tam je princ! Potem se poročita in gresta v kočijo ... In živita srečno do konca svojih dni.

BRAD JENKINS

DOBESEDNiK

11

BELGIJSKI VAFLJI IN VAFLI

Zakaj belgijski vaflji in vafli? Ker sem iz Belgije in jih rada jem.

Kakšna je razlika med vafljem in vaflom?

vafelj je debel, mehek in moker vafel je tanek, trd in suh

Je veliko receptov za vaflje ali vafle, ki jih poznamo.

Različnih vrste vaflji

Bruseljski vafelj (center)

vafelj iz Liega (sever)

Flamski vafelj (jug)

Namurski vafelj

Verviers vafelj

tanek vafelj iz Herva

Peronski Vafelj

Itd. (in tako dalje)

Beseda vafelj pomeni “torta iz čebeljega voska” – zaradi njegove oblike.

Dva recepta za vaflje:

1. Vafelj recept iz Liega (Vafelj iz Liega je debel in sladek!)

Sestavine za 15 do 25 vafljev:

1 kg moke

75 gr kvasa

5 dl mleka in vode (tople)

50 gr sladkorja (kristalni)

2 jajci

500 gr margarine

50 gr medu

10 gr soli

cimet

3 gr pecilnega praška

600 gr kristalnega sladkorja

Priprava:

Naprej naredite testo s 800 gr moke, kvasom, 5 dl mleka in vode, kristalnim sladkorjem in jajcema.

Vzhajate približno 15 minut, nato dodajte margarino ali maslo, med, 200 gr moke, sol, cimet in pecilni prašek.

Mešajte, da dobite homogeno testo in vzhajate 10 minut na toplem mestu.

Dodajte kristalni sladkor in razdelite kepo na dele od 90 do 140 gr in malo vzhajate.

Pripravite na vroči plošči.

2. Recept za Bruseljske vaflje

Sestavine:

125 gr moke

250 ml mleka

10 gr sladkorja

100 gr stopljenega masla

4 jajca

10 gr soli

¼ strok vanilije (četrtina)

50 gr sladkorja v prahu

NATHALIE BERTHE

Priprava:

*Kuhamo ¼ litra mleka z ¼ stroka vanilije in naj se ohladi.

*V skledo zmešamo 125 gr moke, 4 rumenjake, sol in sladkor.

*Potem zmešamo mleko in 100 gr stopljenega masla.

*Zmešamo v homogeno testo. Potem dodamo beljake in naredimo trd sneg.

*Kuhamo na vafelj na aparatu za vaflje.

*Potresemo s sladkorjem v prahu in postrežemo vroče.

*Bruseljski vafel lahko jemo tudi s sladoledom, smetano in jagodami!

DOBESEDNiK

12

MANGA IN ANIME

Manga

Manga je splošno ime japonskih stripov. Njeni ustvarjalci se imenujejo mangaka. Klasično japonsko ukiyo-e izvira iz slikarstva in zahodne umetnosti.

Formalne posebnosti: Japonski način pisanja je od desne proti levi, za manga tudi velja isto. To je zelo težko in je lahko nenavadno za zahodnjake. Manga je najpogostejša na Japonskem. Njihova velikost in njihova dolžina je lahko zelo različna.

Manga ima značilne poteze za izražanje čustev:

Kapljica: kapljica na čelu ali na sencih je znak za nerazumevanje.

Oko: oko najmočneje kaže čustva, na primer: žalosten ali vesel obraz.

Cross: križ na čelu ali na pesti izraža bes ali motnjo.

Temen madež: na vrhu slike, na primer slika je temna na zgornjem delu obraza, to je lahko znak motnje.

Vrste mange:

Kodomo (otrok): manga, ki je v prvi vrsti za otroke. Družina pogosto zaseda osrednje mesto v zgodbah, ima tudi vrsto domačih živali.

Shounen (fant): manga, ki je predvsem za fante. Njihova značilnost je akcijska zgodba, protagonist katere fant je. Močno prijateljstvo med osebami igra pomembno vlogo v zgodbi.

Shoujo (dekle): manga, ki je v prvi vrsti za dekleta. Romantične in dramatične zgodbe so pogoste.

Seinen: je manga, ki je v prvi vrsti za odrasle moške.

Josei: manga, ki je v prvi vrsti za odrasle ženske.

Hentai (perverzen, neobičajen): pornografska manga s spolno vsebino.

Anime

Anime: to izvira iz besede animacija – skrajšana oblika. Splošno ime risanke na Japonskem.

Je za več starostnih skupin, lahko je romantična, dramatična, komična, akcijska, podobna resničnemu življenju, celo z erotično, pornografsko vsebino.

Oblike in videz anime:

Celovečerni filmi: so večinoma predvideni za kinematografe. Imajo najvišjii proračun, zato lahko pripravijo najboljšo kakovost slike. Popularni anime v kinematografih sta na primer Akira ali Ghost in The Shell.

Anime TV serije: so sestavljeneiz krajših delov, posredovanih po televiziji. 23 minut so značilne dolžine epizod. Na primer: Inu-Yasha.

OVA (Original Video Animation): OVA pa so v glavnem sestavljene iz 2-20 epizod, obstajajo koščki, ki so splošno krajši, ki se ukvarjajo poleg serije dolžino filma.

AMV (Anime Music Video): ta je glasbeni video, ki je sestavljen iz posnetkov iz ene ali več anime serij ali filmov, zraven pa je glasba.

LAURA EVA SIPOS

DOBESEDNiK

13

SCHÖNBRUNN

Jaz vam bom predstavila Schönbrunn. Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in tudi glavna turistična znamenitost Dunaja.

Palača ima baročni stil in je bila cesarjeva rezidenca. Arhitekt je bil Johann Bernhard Fischer Von Erlach. V 19. stoletju, ko je bil prvi habsburški cesar Franz Josef mlad, je živel tam, kasneje je palačo izbral za poletno rezidenco.

Avstro-ogrska monarhija je padla leta 1918, po tem dogodku je bila palača lastnina Republike Avstrije. Danes je palača muzej.

Jaz in moja prijateljica sva obiskali to palačo. Z avdio vodnikom sva šli v vse sobe. Razgled je bil fantastičen.

Za palačo je park. V sredini parka je Neptunov vodnjak. Za palačo je hrib in tam je Gloriette. V parku stojijo drevesa simetrično.

Nikoli ne bom pozabila tega obiska. Lepo je bilo!

ADEL DAKO

OTOK

Jaz sem živela na otoku 11 let. Otok se imenuje Herron, je v Washingtonu v Puget Sound. Zelo rada sem živela na otoku. Tam sem živela od rojstva do enajstega leta. Otok ima zelo lepo naravo. Na otoku je veliko dreves in rož in ena javna skalnata obala in ena peščena plaža.

Otok je majhen, dolg je samo 5 kilometrov. Je privaten otok. Na otok moraš potovati s trajektom. Samo domačini lahko uporabijo trajekt. Trajekt ima urnik od šeste ure zjutraj do šeste ure zvečer, vsak dan. Če ga potrebuješ pred šesto uro zjutraj ali po šesti uri zvečer, moraš uporabiti drug transport. Družina je imela kajak in kanu. Mi smo ju večkrat uporabili.

Otok nima bencinske črpalke, pošte, šole, normalne trgovine, frizerke itd. Otok ima samo park, gasilski dom in zelo zelo majhno trgovino. Trgovina je odprta samo med vikendom. Mama in oče sta bila prostovoljna gasilca. Včasih sem šla spat in potem sem se zbudila pri prijateljici doma, ker so morali starši večkrat gasiti požar tudi ponoči.

Otok ima veliko živali. Ima ptiče, jelene, ribe in rakune. Jeleni so zelo prijazni, jejo iz tvoje roke. Jaz sem rada nahranila jelene. Rakuni niso prijazni, zato sem morala biti previdna.

Na otoku je bilo približno 30 do 40 družin, ki živijo tam že celo življenje. Veliko ljudi je živelo na otoku samo med vikendom ali poleti. Jaz sem imela rada otok v vseh letnih časih. Moje izkušnje na otoku so bile odlične!

LAUREL JENKINS

TURISTIČNE INFORMACIJE ZA SLOVENIJO

To je Slovenija. Glavni mesto v Slovenije je Ljubljana. Ljubljana ima zelo lepe cerkve, okusno hrano in zanimive znamenitosti.

Največ ljudji obišče Zmajski most, cerkev sv. Nikolaja, zelenjavo tržnico in Prešernov trg. Ampak Ljubljana ima še več stvari kot samo te kraje.

Čokoladnica Cukrček ima najboljšo čokolado v Sloveniji. Cukrček je v družinski lasti in ima nekaj čokolad, ki so boljše kot švicarske.

Za mlade obiskovalce – lahko obiščete Metelkovo. Metelkova je center za glasbo, kulturo in umetnost. Metelkova ima najslavnejši hostel v Sloveniji. Hostel Celica je bil v preteklosti zapor. Zdaj imajo 20 celic z novimi umetnostmi.

DOBESEDNiK

14

Drugo mesto v Sloveniji je Ptuj. Ptuj je majhen, ampak imajo grad in veliko kurentov. Ptuj je najstarejše mesto v Sloveniji. Ptuj ima največje praznovanje za karneval v Sloveniji. V februarju imajo ogromno parado. Ljudje pjiejo kuhano vino, jejo krof in oblečejo kostume.

Če želite manj glasno lokacijo, lahko obiščete Bled. Bled je zelo miren. Lahko sedite blizu jezera ali jadrate s čolnom. Bled ima tudi specialno hrano. Vi morate jesti kremešnito na Bledu. Če želite edinstveno izkušnjo, lahko poizkusite jadralno padalstvo. Za 85 EUR lahko dobite 3 ure s strokovnjaki.

Če želite nekaj malo temnejšega, lahko obiščete Postojno. Postojna ima ogromno jamo. Za 20 EUR lahko greste z vlakom in dobite avdio informacije o jami.

V Postojni je tudi grad. Grad so zgradili iz gore. Če ga obiščete v juliju, imajo srednjeveški turnir. Lahko vidite, kako so ljudje takrat živeli.

Če imate radi živali, lahko obiščete Lipico. Lipica je najstarejša kmetija s konji v Sloveniji. Imajo specialne konje iz Lipice, iz srednjega veka. Konji niso samo lepi, ampak so tudi hrana za ljudi. Konjsko meso jejo v celi Sloveniji. Mislim – lahko jeste konjski zrezek v Lipici, pa tudi v drugih mestih.

Ljudje so rekli, da je najboljši turistični kraj v Sloveniji Sečoveljske soline. Tukaj imajo specialno kulturo in način življenja. Oni so delali sol že pred 700 leti. Tukaj imajo trgovino, muzej, solnarno in kraj za kolesariti ali sprehod. Sečoveljske soline so zelo lepe in zelo zanimive.

Za konec: Slovenija ima veliko aktivnosti za turiste. Zdaj tukaj še ni gneče - Slovenija je dobro varovana skrivnost! Več informacije prost na internetu: http://www.slovenia.info/en/Home.htm?home=0&lng=2

MALLORY HUNTER

KITAJSKA PISAVA

Različne države imajo različne jezike.

V ZDA govorijo angleško. V Sloveniji govorijo slovensko. A veste, kako pa govorijo v moji državi - na Kitajskem? Seveda kitajsko! Kitajski jezik ima posebno pisavo, kitajsko pisavo. Mislim, da je to zelo zanimivo, ampak naporno.

Kitajska pisava ima zelo dolgo zgodovino, ki traja 4000 let, od 1300 pred našim štetjem. 商 dinastija je

izumila pisavo, ki je zelo drugačna od te zdaj. Ime prve pisave je 甲骨文, to pomeni pisava na hrbet želve.

Življenje potrebuje komuniciranje, zato se pojavi pisava. Kitajska pisava izgleda kot slike živali ali ljudi.

V 汉 dinastiji se je kitajska pisava zelo spremenila. Zdaj ima kitajska 100000 pismenk, ponavadi govorimo in

pišemo 7000. Na Kitajskem se učimo pisati 6 let v osnovni šoli. Seveda potrebujemo veliko vaje. Pravzaprav

kitajska pisava ni zelo težka. Na primer 男: ta pismenka ima dva dela.田 pomeni polje in力 pomeni moč. Ker

je Kitajska tipična agrarna država, to skupaj pomeni moški!

Veliko pisave ima zgodovino. Spomnite se olimpijskih iger 2008. Beijing je glavno mesto, ki ima京 za

olimpijske igre, 京 izgleda kot človek. In 2010 shanghai expo ima 世: to pomeni svet in izgleda kot 3 ljudje,

to pomeni: vsi ljudje so iz ene družine.

Mislim, da je kitajska pisava umetnost, ker imamo kaligrafijo.

LUO YING

DOBESEDNiK

15

24. marec 2010

VELIKONOČNA DELAVNICA

DOBESEDNiK

16

SKUPINA 3

LEKTORICE:

SVETLANA JANDRIĆ MAGDA VOLK ANJA BUTALA

UDELEŽENCI:

KATERINA BLAŽEVSKA

BENCE BUGÁN

ANDREA DOLENC

YANA KOZLOVA

JOHN STELLING

BRYAN HONDO WYNN

TRISHA WYNN

DOBESEDNiK

17

Spoštovani!

Sem Javier Mendoza, novinar pri španskem časopisu El Pais, in pišem članek o Ljubljani.

V Ljubljano pridem v petek, 9. aprila, in ostanem do srede, 14. aprila. Zanima me, kaj se dogaja v Ljubljani v tem času, katere znamenitosti lahko obiščem in kakšno bo vreme. Vljudno bi vas prosil, da mi pri tem pomagate.

Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.

Lep pozdrav,

Javier Mendoza

Spoštovani Javier!

Veseli me vaš obisk v Ljubljani, rada vam pomagam. V petek, 9. aprila, je koncert srbske rock skupine Riblja čorba, in če vam je všeč rock, morate iti na koncert. V ponedeljek, 12. aprila, v Cankarjevem domu se dogaja Festival Armenija od blizu.

Če ste v Ljubljani, morate videti Prešernov trg, ki je glavni trg v Ljubljani, Potem tu sta Tromostovje in Zmajski most, ki sta pomembni znamenitosti. Blizu je turistično informacijski center Ljubljana in tam lahko vprašate, kar vas zanima. Če želite, se lahko vozite z ladjico po Ljubljani, kar vam priporočam. To obdobje vreme bo sončno do pretežno oblačno. V soboto, nedeljo in ponedeljek bo tudi malo deževalo, ampak temperature bodo do 17 °C.

Če vas zanima kaj več, mi lahko pišete ali me pokličete na mojo telefonsko številko: 030567890.

Lep pozdrav,

KATERINA BLAŽEVSKA

Pozdravljeni gospod Javier!

Veselim se, da vam bova pomagali pri vašem obisku v Ljubljani. Vreme bo deževno. To je škoda, ampak če dobite dežnik, bo vse v redu. Turistične znamenitosti so Ljubljanski grad, Zmajski most, veliko cerkva, lepa reka Ljubljanica, živalski vrt in Tržnica. Aprila se dogaja veliko stvari. Mogoče predlagava slovensko polko in valček v petek ob 20:00.

Ali se strinjate? Odgovorite mi, ker bova kupili karto za koncert.

Kmalu se vidimo.

Lep pozdrav,

JANA KOZLOVA IN TRISHA WYNN

Spoštovani gospod Javier,

aprila v Ljubljani je zelo lepo in tu se veliko dogaja. Na žalost vreme ne bo zelo dobro. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, najvišje dnevne od 11 do 17, ampak bo deževno približno vsak dan. Čeprav bo deževno, boste lahko videli veliko muzejev in galerij. Predlagava Mestni muzej in Narodno galerijo. Zvečer so koncerti in predstave. 9. aprila bo Delaj Eegol, slovenski funk glasbenik, v Orto klubu. 13. aprila bo Carmina Slovenica. V centru blizu Tromostovja je informacijski urad. Tam lahko dobiš »Kam? april 2010« z mnogimi aktivnostmi. Upava, da boste imeli zanimiv obisk!

Lep pozdrav,

JOHN STELLING IN ANDREA DOLENC

DOBESEDNiK

18

RAZGLEDNICE IZ SLOVENIJE

ZDRAVO ŽIVLJENJE

Všeč mi je zdravo življenje. V Rusiji sem šla v fitnes center trikrat na teden. Tam se sem ukvarjala s trenerjem. To je bilo zelo težko, ker moj trener je bil zelo zahteven.

Dvakrat na teden sem šla na tenis, igrala sem dve uri s mojimi prijateljicami. Trikrat na teden sem bila pri maserju.

Še rada jem zelenjavo in sadje, pijem veliko vode. Nikoli nisem kadila in ni mi všeč dim cigaret.

Ampak v Sloveniji se ne ukvarjam s športom. V Sloveniji je zelo dobro črno pivo in bela kava, zato ju rada pijem.

JANA KOZLOVA

Draga Svetlana!

Tukaj je vreme zelo lepo, ves dan smo na plaži in hodimo na sprehode. Ljudje so zelo prijazni. Spoznala sem veliko novih prijateljev in sem šla na veliko zanimivih krajev.

Lep pozdrav s Sicilije!

KATERINA BLAŽEVSKA

Dragi prijatelj!

Pred dvema tednoma sem potovala na Bled. To je bil lep dan, bilo je toplo, sončno. Veliko ljudi se je sprehajalo po nabrežju. Laboda in race so plavali po jezeru, otroci so jih hranili.

Hodila sem po bregu. Obkrožila sem jezero, gledala vodo, otok, grad in fotografirala.

Lep pozdrav z Bleda!

JANA KOZLOVA

Dragi Anton!

Lep pozdrav iz Slovenije! Pomlad je končno tukaj torej vreme postane zelo lepo. Prejšnji vikend sem šla na izlet na morje in sem ti kupila spominek. Upam, da si dobro. Pogrešam te in komaj čakam, da se vidiva!

Lep pozdrav,

ANDREA DOLENC

DOBESEDNiK

19

KUHARSKA KNJIGA SKUPINE 3

SADNO ZELENJAVNA TORTA

Sestavine:

¼ drobno naribanega zelja

1 pomaranča, narezana na kockice

1 jabolko, narezano na kockice

2 žlici rozin

3 žlice nasekljanih bučnih semen

1 žlica oljčnega olja ali kisle smetane

Priprava:

Vse sestavine zmešaš in ponudiš.

JOHN STELLING

BORŠČ

Sestavine:

Čista mesna juha,

zelje,

krompir,

korenje,

čebula,

lovorjev list,

poper.

Naribamo zelje in ga damo v vrelo juho. Korenje in čebulo narežemo in pražimo v olju. Narezan krompir, čebulo in korenje damo v juho. Na koncu dodamo še lovorjev list in poper.

JANA KOZLOVA

ČOKOLADNI ČIP PIŠKOTI

250 g moke

2 g sode bikarbone

170 g masla

220 g rjavega sladkorja

100 g belega sladkorja

15 ml vanilije

jajce

335 g čokolade – zelo majhni kosi

Zmešamo vse v skledi. Potem delamo majhne žoge in pečemo na pladnju od 9 – 11 minut.

TRISHA WYNN

ČEVAPČIČI

Sestavine:

ribica (ali drugo meso)

poper

olivno olje

rožmarin

Priprava:

Ribico zmeljemo in pripravimo maso za čevapčiče, potem

dodamo poper, olivno olje. Pečemo na žaru dokler ni pečeno, najprej, na koncu dodamo z rožmarinom.

Dober tek!:)

BENCE BUGÁN

DOBESEDNiK

20

LEČA

Sestavine:

čebula,

korenček,

olje,

leča,

vegeta,

koper,

poper,

peteršilj.

Narežemo korenček in čebulo in jih damo v lonec. Potem dodamo malo olja in popražimo. Nato dodamo liter vode in pol kile leče. Lečo kuhamo eno uro. Na koncu dodamo začimbe in postrežemo.

KATERINA BLAŽEVSKA

VEGETARIJANSKA LASAGNA

Paradižnikova omaka

2 žlici olja

4 korenčki (narezani)

3 bučke (narezane)

½ kg špinače

¼ čajne žličke soli

¼ čajne žličke popra

1 jajce

½ skodelice parmezana

3 skodelice ricotte

½ skodelice vode

testenine za lazanjo

Segrejemo olje v veliki ponvi. Dodamo korenje in ga pražimo 4 minute. Dodamo bučke in pražimo še 8 minut. Nato dodamo špinačo, sol in poper. V skledi zmešamo jajce, ricotto in parmezan. Namažemo pekač s paradižnikovo omako in na vrh 4 kose testenin za lazanjo, na to pa pol sirove mešanice in zelenjavo. To ponovimo trikrat.

ANDREA DOLENC

ZAJTRK BURRITOS (NAHRANI DVE OSEBI!)

4 jajca

125 g slanine

2 ocvrta krompirja

125 g cheddar sira

125 g fižola

125 g salse

125 g kisle smetane

1 avokado

2 veliki tortilji

Zavijte sestavine v tortiljo, potem prepražite na olju. Jesti s črno kavo in steklenico pekoče omake. Boste uživali!

HONDO WYNN

DOBESEDNiK

21

23. april 2010

OBISK ŽIVALSKEGA VRTA LJUBLJANA

DOBESEDNiK

22

SKUPINA 4

LEKTORICI:

PETRA PILKA STAŠA PISEK

UDELEŽENCI:

TOMISLAV BULJEVIĆ

BEATA DANCSECS

MATIAS ALEJANDRO JUHANT

SEBASTIAN ALEJANDRO MONTANEZ

EVA PUSZTAI

MARIE ROENELLE

VANASHREE SAMANT

WILLIBRORD STEENVOORDEN

DOBESEDNiK

23

IZZIVI KOT V ZGODBI KARAKTER

To je spis o življenju pogumnega fanta. Rodil se je leta 1970, zato je star štirideset let. Rodil se je iz ljubezenske afere med bogatim uradnikom in njegovo tajnico. Njuno razmerje ni trajalo dolgo časa, in sicer sta se ločila po treh mesecih.

Čeprav ni imela veliko denarja, mu je poskusila biti dobra mama. Pomagala mu je, da bi lahko imel vse. Njegov oče je bil uspešen, ampak ni skrbel za njega. Imel je redko čas. Zato je fant živel le z mamo. Ker družina ni imela več denarja, fant ni mogel povabiti veliko sošolcev domov.

V šoli se je včasih počutil osamljen, ker ni pripadel skupini. Ampak zdelo se mu je, da se je navadil na položaj. V šoli je bil zelo priden in je dobil dobre ocene. Zato je lahko študiral na univerzi. Hotel je postati pravnik ali sodnik.

Na koncu študija je našel zanimivo službo v pisarni pravnikov. Tukaj je bil zelo dober sodelavec. Po veliko let dela v pisarni, je zaslužil veliko denarja in je imel velik uspeh.

En dan, njegov šef ga je poklical in je vprašal: 'Bi lahko prišel v mojo sobo, mogoče mi lahko pomagaš'. V sobi, šef je rekel: 'potrebujem podpis računa, ampak račun je bil ponarejen'. Fant ga je zavrnil in kasneje je bil odpuščen.

Na koncu, lahko rečem, da ljudi imajo različne izzive. Izzivi so lahko glede na revščino, prijateljstvo, osamljenost, kariero, v ljubezni in ko se odločimo, kaj je pravilno ali napačno.

WILL STEENVOORDEN

ALI ŠE POTREBUJEMO 8. MAREC? (ALI 8. MAREC MOJEGA OTROŠTVA)

Če hočem iskreno povedati, sem se 8. marca takoj spomnil pomembnosti in simbolike tega datuma. Dan žena je pomembna obletnica boja žensk za enakopravnost. Če začnem razmišljati, ali sploh potrebujemo ta dan, se moram spomniti, kaj mi pomeni. Potapljam se v spomine, v otroštvo, v osnovno šolo. Kot če bi bilo včeraj se spomnim vseh priprav, risanja voščilnic za mamo, učiteljico in babico, izdelave ogrlic in drugih daril. Priprave so trajale nekaj dni. Tega dne se mi zdelo, da je vsa šola v slovesnem vzdušju. Mogoče je bil 8. marec 4. najbolj pomemben praznik po 29. novembru, 25. maju in 1. maju.

Na televiziji je bil tudi poseben program, vsaka minuta centralne informativne oddaje bila je polna cvetja, kot kakšen hipi dogodek ali rajski vrt, v katerem so hodile delavke sivih ampak nasmejanih obrazov s cvetjem v rokah. V kombinaciji z prihodom pomladi, je imelo celotno vzdušje optimističen vpliv. Kot kakšna uvertura za majske slovesnosti.

V tovarnah so tudi zgodaj končali delo in vabili delavke na kosilo ali večerjo. Pogosto so se tudi moški pridružili , napili in ...potem se vse končalo kot vedno: »Ti norec, spet si se ga napil!«

Potem je prišel čas sprememb. Tudi v šoli: Dedka Mraza so upokojili, a na njegovo mesto je prišel Božiček. Na mesto Titovih slik sta prišla križ in nov državni grb, učiteljica ni več bila tovarišica ampak učiteljica. Prišlo je tudi Valentinovo z orgijo bonbonier. Brez večjega uspeha so poskusili tudi spopularizirati Dan mame.

Zdi se mi, da je 8. marec deloma izginil v tistem zgodovinskem viharju. Vem, da so razlike med ženskami in moškimi mogoče večje, ali pa se o njih več govori. Ali sploh rabimo 8. marec? Da, ampak potrebuje ga tudi vsa družba, ne le lastniki cvetličarn.

TOMISLAV BULJEVIĆ

DOBESEDNiK

24

VPRAŠAJ. (ALI ŠE VEDNO NE RAZUMEMO)

Kaj čuti 5-letn stara punca, ki preživlja vso svojo družino? Ki neguje svojo bolno mamo? Kaj je tisto, kar reče punci, da to mora narediti?

Kako se je počutil tisti, ki so ga po 30 letih pustili iz zapora? In on je bil nedolžen.

Ali, ko so ga obvestili? In je imel prav.

In kadar te hočejo varovati in zato rečejo, da tega ne naredi? In tvoje življenje je v ruševinah.

Dve vrsti človeka obstajata. Enemu je všeč paradižnik, drugemu pa ne. Noben ni kriv, vendarle zmerjata drug drugega. Sem bi postavila vprašaj. Ampak je popolnoma vseeno.

Ko rečem, da mi je všeč zelena barva, tebi pa modra, me ne zanima, zakaj ti je ta všeč in tudi tega ne poskušaj razložiti. Meni je dovolj, da ti je všeč. Če izbereš to življenje, ga bom jaz spoštovala. In ko zaviješ s prave poti in čutiš, da se si izgubil, ti bom poskusila pomagati.

Potem, ko pa se jaz usedem in nočem vstati, bi rada, da bi prišel tja in se usedel, da bi vstala skupaj.

Tako veliko vrst življenja obstaja, samo odločiti se moraš. Tako veliko prostorov je na svetu. Če si zamisliš, da je vedno nekaj, zaradi česar si lahko vesel/-a. Če čutiš, da ne bi bilo lahko še slabše, je vedno še nekdo, ki mu/ji je trenutno slabše.

To ne pomeni, da je slabo, če si želiš druge stvari, če si drugačen/-na ali imaš drugače misli, drugačno življenje...

...ampak ko sebe ne poslušaš, ko najdeš rešitev v tabletah, ko hočeš moriti, ko se smejiš z uklonjenim hrbtom.

Pravijo, da ni nasprotje življenja smrt, ampak omrtvičenost/otopelost.

Ali si že razmišljal/-a o tem, kar imaš? Moral/-a bi, da bi se znal/-a ceniti.

EVA PUSZTAI

MOJE PRVO POTOVANJE IN PTICE

Ko sem bil star 17 let, sem začel svoje prvo potovanje o pticah na različnih mestih v Argentini. Vedno potujem sam s svojim nahrbtnikom in šotorom. Včasih, ko naredim raziskavo, zelo dolgo časa ne vidim nobenih ljudi. In ko se vrnem, imam težave pri govorjenju z ljudmi. Ko potujem pozimi, se dolgo časa ne tuširam, ker je voda preveč mrzla. Včasih sem zelo umazan in ne dišim zelo lepo. Kuham hrano na ognju, ampak včasih kuham z majhnim kuhalnikom. Če bom dolgo časa v naravi, vzamem hrano iz mesta, ki jo bom jedel v tem času. Včasih traja takšno potovanje dva meseca. Vedno jem isto hrano: testenine ali riž z omako. Med vožnjo tudi učim ljudi o ekologiji ptic. Najbolj pomembna stvar, ki se jo učim, ko potujem, je, kako človek onesnažuje Zemljo. včasih vidim zelo žalostne stvari. Všeč mi je tudi slikanje ptic in pokrajine. Na teh potovanjih se učim veliko o življenju in učim se tudi veliko stvari, ki jih potem vključim v svoje življenje.

MATIAS ALEJANDRO JUHANT

ZDRAVO ŽIVLJENJE

Pomembno je, da se ukvarjamo s športom. Lahko izbiramo med različnimi plesi, tekom, jogo ali pilatesom in različnimi vadbami, lahko plavamo ali gremo na fitnes. Moramo jesti raznovrstno hrano, veliko sadja in zelenjave, piti vsak dan dva litra vode. Zeleni čaj, črna čokolada, ribe in žita so tudi zelo zdravi. Boljše je, če se izogibamo hitri hrani, preveč začimbam in sladkorju. Pomembno je, da spimo vsak dan dovolj časa, ponavadi 7-9 ur. Če se počutimo malo živčno, je boljše, če gremo na jogo, v savno, na masažo ali na sprehod v naravi. Glasba in šport tudi lahko pomagata. Jaz se vedno počutim boljše, če grem na sprehod v naravo. Lahko izberemo med različnimi možnostmi, da bi obvarovali svoje zdravje. Samo moramo najti metodo, ki nam ustreza.

BEA DANCSECS

DOBESEDNiK

25

VELIKE APERITIV ZABAVE ZARADI FACEBOOKA: OBLASTI SE BOJIJO

Zdaj je v Franciji zelo popularno pošiljanje vabil preko Facebooka, ki predlagajo ljudem velike aperitiv zabave v nekem mestu. Problem je količina ljudi, ki pride v te prostore in tudi možnost, da mladi naredijo neumnosti, ker ta zbiranja pomenijo žur z alkoholnimi pijačami.

V Rennesu je bilo 25. marca 5.000 ljudi na popularnem mestu. Ti fenomeni se bodo več in več dogajali zaradi lepega vremena in zdaj velika mesta ne vejo, kako reagirati : bodo poskusili prepovedati ali pa bodo zagotovili varnost.

V Brestu je bilo zadnji vikend 7.000 udeležencev v glavnem prostoru in dogodek se je končal z okrog 20 ljudmi v bolnici zaradi preveč alkohola in malo več zaradi različnih poškodb.

Če mesto želi preprečiti osebi, ki organizira apreritiv zabavo, da ljudje ne bodo šli tja, je že prepozno. In če prekliče na Facebooku vabilo, bodo šli vsi prijatelji na protest proti tistim ljudem, ki so želeli prekiniti dogodek.

MARIE ROENELLE

DOŽIVETJE NA TEČAJU SLOVENŠČINE

V mojem osebnem primeru sem se vpisal na tečaj, ker želim nadaljevati svoj študij tukaj v Sloveniji. Zaradi tega pa moram izboljšati svojo slovenščino. Ampak presenetilo me je, da na tečaju nisem dobil samo znanja slovenščine, ampak tudi eno zelo dobro skupino, prijazno, itd.

Prvi dan je bilo seveda vse malo bolj čudno, ker se nismo poznali, nekateri si niso upali niti govoriti, s časom pa se je to spremenilo. Lepo je bilo tudi spoznati ljudi iz drugih krajev sveta, njihove jezike (francoščina, angleščina, madžarščina, nizozemščina, ...). Zelo zanimivo je bilo tudi spoznati njihove zgodbe, kako in zakaj so prišli v Slovenijo. Zanimale so me različne kulture in vsi skupaj smo eden drugemu povedali malo o svoji državi. To je bilo tako v razredu kot tudi med odmorom, med katerim smo se lahko pogovarjali z ljudmi iz različnih skupin in se učili o njih. Tudi zelo spoštujem trud učiteljic, da smo vsi vse razumeli.

Vem, da če bo kakšen prijatelj želel priti sem v Slovenijo, mu/ji bom priporočil, naj se udeleži tečaja, ker je tečaj krasno doživetje.

SEBASTIAN ALEJANDRO MONTANEZ

DOBESEDNiK

26

7. maj 2010

EKSKURZIJA NA DOLENJSKO

DOBESEDNiK

27

SKUPINA 5

LEKTORICI:

ANDREJA MARKOVIČ MELITA VEŠNER

UDELEŽENCI:

ILARIA BANCHIG

ANNAMARIA BEDICS

SYBIL ANN ENGLAND-MARKUN

SVETLANA KOVAČIĆ

ANASTASIYA ALEXANDROVNA KOZJAK

TOMISLAV MIKIĆ

LIDIJA PETROVIĆ

JOSHUA ROCCHIO

MARTA SZATKOWSKA

NATALI VIBA

DOBESEDNiK

28

DEJAVNOSTI OB POUKU

POROČILO O EKSKURZIJI

V petek, 7. maja 2010, so nas naše učiteljice in organizatorji iz Centra za slovenščino peljali na ekskurzijo na Dolenjsko. Ne spomnim se, če sem tam že kdaj bila.

Naš program se je začel že zjutraj, ko je smo morali še bolj zgodaj vstati in priti v šolo 15 minut prej. Takrat še nisem vedela, da so nam pripravili tak zanimiv program. Ko sem najprej slišala, da gremo na obisk v farmacevtsko firmo Krka, me to ni zanimalo, vendar ko smo prišli tja in sem videla to monumentalno in moderno zgradbo, se je to spremenilo.

Najprej smo se spoznali s svojo vodnico, ki nam je napovedala program. Preden smo se naučili nekaj o proizvajanju zdravil, smo imeli malico. Glavni program se je začel z gledanjem filma o podjetju. Izvedeli smo, da ima Krka več centrov v Evropi, npr. na Hrvaškem, na Poljskem, v Rusiji in pred nekaj časa so tudi kupili in ustanovili novo firmo v severni Nemčiji. Poleg tega izvažajo svoje izdelke v še več držav. Kot smo slišali, Krka proizvaja različna zdravila od tablet za bolezni srca do pilul za glavobol. Imajo 4 glavne vrste izdelkov.

V drugem delu filma smo dobili informacije o Notolu, delu tovarne, ki ga smo po filmu tudi lahko videli. S pomočjo naše vodnice smo spoznali

proces proizvodnje trdnih zdravil. V Notolu, tako kot v vseh obratih tovarne, veljajo stroga pravila glede čistoče. V zgradbi Notola so tako imenovane cone, kjer so dovoljeni različni tipi oblek. Mi smo se sprehajali po črni coni, kjer ni nobenega zakona. Produkcija poteka v beli coni, kjer so najbolj strogi predpisi. Obiskali smo etaže tabletiranja, pakirnice, granuliranja, mešanja in tehtanja. Mislim, da nam je bila najbolj zanimiva razvitost tehnologije za transport znotraj Notola, in sicer roboti, ki prevažajo različne stvari. Samo en človek jih kontrolira cel dan in delajo, kot da bi bili ljudje. Če jih kje potrebujejo, grejo. Prvi roboti še imajo imena, kot so Samo, Vanja itn. Po ogledu smo vsi rekli,

da smo pričakovali bolj dolgočasne stvari, kot smo jih dobili.

Po Notolu smo vsi stopili na avtobus in šli na kosilo, ki je tudi bilo nad pričakovanji. Skoraj vse jedi, ki smo jih poskusili, od gobove juhe do kanelonov, so bile odlične. Ampak nas je še čakal Otočec, kjer smo se malo sprehajali. Ta utrdba stoji na umetnem otoku na reki Krki. Zdaj ne funkcionira več kot utrdba, ampak kot hotel s petimi zvezdicami in potrebujemo več kot 200 evrov na noč, če bi želeli tam spati. Ampak ogled parka in reke Krke je brezplačen in čudovit.

V lepem vremenu, z lepimi spomini in s polnim trebuhom smo se napotili domov, v Ljubljano. Hvala za vse učiteljicam in organizatorjem.

ANNAMARIA BEDICS

RAZMIŠLJANJE OB OGLEDU STAVBE DRŽAVNEGA ZBORA

Naša ekskurzija je bila zame zelo zanimiva, ne samo zato, ker se ukvarjam s politiko, ampak tudi zaradi tega, ker je slovenski parlament del kulturne dediščine Slovenije. Naša vodička je bila zelo prijetna ženska in se mi zdi, da ji je bila naša skupina tudi všeč.

DOBESEDNiK

29

Na začetku ekskurzije smo obiskali sobo Državnega sveta. Imela sem občutek, kot da bi bil čas Sovjetske zveze. Kot izhodišče ogleda, je bil to zelo dober izbor. V Belorusiji imamo bolj razkošno stavbo, vendar je težje dostopna za turiste.

Drugačen občutek sem imela, ko smo bili v veliki dvorani z zgodovinskimi slikami. Zame je ta ideja izražanja zgodovine države v freskah zelo zanimiva. Edina škoda je, da se zgodbe s fresk končajo v času nastanka Jugoslavije. Če bi se zdaj kdo odločil, da bi jih še nadaljeval naprej, kaj naj bi naslikal? Prepričana sem, da so ustvarjalni ljudje med seboj podobni. Avtor fresk je narisal samega sebe v eni od fresk. Enako velja, da je eden izmed znanih ruskih filmskih režiserjev, v vseh svojih filmih igral kakšno vlogo.

Glavna dvorana Državnega zbora mi je bila všeč, še posebej oblikovanost miz in prostora za razpravljanje. V primerjavi z Belorusijo je v Sloveniji malo manj političnih strank. Politiko vidim kot gledališče, kjer so vse vloge pobarvane in se lahko napove, kaj se bo zgodilo naslednje. Tudi v slovenskem parlamentu je, kot je povedala vodička, celoten postopek znan vnaprej. Prej je jasno, kdo kaj reče in kaj naj reče.

Zelo interesantna je izvedba koridorja z darili predstavnikov različnih držav. To zgleda zelo lepo in demokratično. Rusi, kot običajno, so izbrali za darilo čudno stvar oziroma kipec človeka, ki ima danes dvojni pomen. Podpis se glasi: "Za zajcem pojdeš – medveda najdeš!" Odkar je Dmitrij Medvedjev postal predsednik Rusije, se to darilo lahko šteje za resnično politično darilo! V tej sobi sem iskala darilo iz Belorusije, vendar ga na žalost ni bilo. Res sem žalostna, da v EU še vedno obstaja sovražni odnos do moje države. Mnogi Slovenci, ki so jih mediji tako prepričali, mislijo, da imamo diktaturo, umore in da tam nadlegujejo ljudi, da nihče ne more kritizirati predsednika ter da je gospodarstvo v groznem stanju. Ko sem fotografirala govorniški oder, namenjen izjavam za javnost na novinarskih konferencah, sem si želela, da bi lahko povedala resnico o svoji državi, še posebej o tem, kakšne dobre, odprte in sočutne ljudi imamo! To so bile moje asociacije ob obisku slovenskega parlamenta.

ANASTASIYA A. KOZJAK

O FILMU ESTERLITA – PESEM ZA DOMOV

Dora, osrednji lik v filmu, je starejša gospa. Na začetku filma umre njen mož, sicer zelo znan violinist, ki je po rodu iz Bosne. Njegovo igranje violine je bilo tako strastno in čutno, da je zlahka osvojil srca vseh, ki lahko razumejo glasbo, in so ljudje na njegove nastope prihajali kot muhe na med. Na videz se ga je že od daleč dalo okarakterizirati kot stereotipnega umetnika. Imel je lase kot kislo repo in je bil precej zaraščen.

Do njegove smrti se je v Dorinem življenju zdelo, da vse gre kot po maslu. Ohranila sta iskreno medsebojno ljubezen še v starih dneh, imela sta otroka, postavnega fanta, in oba sta negovala globoko ljubezen do glasbe. Sorodni duši, bi se reklo.

Ampak kmalu se bodo stvari začele drugače razpletati. Dorin odnos s sinom Julijanom je daleč od idealnega. Začenja tudi odkrivati skrivnosti svojega moža, na katere ne bi nikoli prej posumila. Veliko časa je imel zasebne ure in se je v skrivnostni sobi »za pouk« ukvarjal s še marsikaterimi drugimi dejavnostmi. Dora odkriva, da jo je pokojni mož že pet let varal z eno od učenk. Naenkrat se zdi, da se njeno življenje začne podirati kot hišica iz kart.

Sam Julijan pa je precej hladen fant v zgodnjih letih adolescence in ne gre v smeri, ki so jo začrtali njegovi starši. Čeprav ponavadi jabolko ne pade daleč od drevesa, so njegovi interesi daleč od nadaljevanja družinske glasbene tradicije. Njegovi starši so ga kljub temu poskušali usmerjati na glasbeno pot, ampak fant enostavno ni bil dovolj nadarjen.

Ne dolgo po pogrebu se je Dora spoznala z nekim dečkom, Amirjem. Opazila ga je že na pogrebu in si ga je zapomnila zato, ker je od vseh ljudi na pogrebu jokal edino on. Takoj po njunem srečanju je Dora spoznala, da je

DOBESEDNiK

30

Amir briljanten violinist, ki je občasno igral violino z njenim možem v neki bosanski kavarni. Kot njen mož je bil tudi deček po rodu Bošnjak. Ampak njegova družina, ki je iz Bosne pobegnila zaradi vojne (ali pa je mogoče odšla trebuhom za kruhom), je zelo revna in mu ne more privoščiti pouka v glasbeni šoli. Dora se nato odloča, da bo nastopala kot njegova pokroviteljica in mu začne plačevati glasbeni pouk. Poklonila mu je celo violino neprecenljive vrednosti, ki je pripadala njenemu pokojnemu možu. Vse bolj čuti posebno navezanost na dečka. Zdi se, da v njem najde življenjsko uteho po smrti svojega nezvestega moža.

Kmalu se bojo življenjske usode vseh akterjev začele zapletati na način, ki jemlje dah ...

TOMISLAV MIKIĆ

RAZMIŠLJANJA O RESNIH TEMAH

PROSTOVOLJNOST – UNICEF

Zakaj delajo ljudje za druge? Zakaj ne skrbijo le za svoje težave in za probleme svojih držav? Ali je potrebno, da obstajajo prostovoljne in dobrodelne organizacije?

Takšne stvari se lahko vpraša človek, ki skrbi samo zase. Ne gleda okoli sebe, živi tako, kot da bi bile samo njegove težave na svetu najpomembnejše. Na žalost so taki ljudje. Ampak smo večinoma drugačni. Če gledamo televizijo, poslušamo radio ali smo samo odprti svetu, vemo, da ni vse v redu in smo lahko hvaležni, da imamo vse, kar potrebujemo. Ni nam treba iti v Afriko ali Azijo, da bi videli reveže, otroke, ki beračijo za vsakdanji kruh, niso v šoli, kjer bi morali biti. Na primer, za pomoč tem otrokom je tukaj organizacija Unicef.

Unicef pomeni United Nations International Children's Fund in je del OZN, ki so ga ustanovili leta 1946. Vemo, kaj zagotavlja ta organizacija za otroke. Predvsem zdravstveno oskrbo, čisto pitno vodo, pomembno prehrano, izobrazbo in posebno zaščito v okoljih, kjer ni dovolj varnosti za otroke. Unicef ima dobre rezultate tudi v boju proti širjenju HIV in AIDS.

Na svetu umre približno 10 milijonov otrok vsako leto, čeprav bi njihovo smrt lahko preprečili. Živijo v razmerah, ki jih bi lahko izboljšali samo z osnovnimi in bolj učinkovitimi ukrepi. Ti otroci so nedolžni v mednarodnih konfliktih, v defektih politike in v tekmovanjih internacionalnih firm zaradi denarja. Potrebujejo pomoč, da bi živeli boljše življenje kot svoji starši. In če imamo dovolj hrane, možnosti za šolanje, zakaj jim ne bi pomagali? Ne moremo biti egoistični in se samo brigati za svoje življenje.

Zaradi teh razlogov obstaja Unicef. Člani organizacije verjamejo, da imajo tudi otroci pravice, zahtevajo glas, ki jih obvaruje, govori njim v prid. Znižanje revščine se tudi začne z otroki in ti otroci ne bi smeli umreti zaradi razvitih družb.

V organizaciji delujejo tudi znane osebnosti, igralci, športniki in glasbeniki. Vsi poznamo Orlanda Blooma, Rickyja Martina, Whoopi Goldberg, Susan Sarandon ali Sir Rogera Moora. Ampak mogoče nismo vsi vedeli, da ti znani ljudje tudi delajo, da bi pomagali revnim otrokom in s svojim slovesom pokazali ljudem, da se vedno lahko združimo zaradi nekega cilja. Kar ne smemo pozabiti, da je vedno možno, da bi enkrat mi potrebovali pomoč in tega ne smemo pričakovati od ljudi, če mi osebno ne pomagamo nikomur.

ANNAMARIA BEDICS

PREOBLEČENE BESEDE

KISLA JABOLKA

Danes nič ni šlo kot po maslu. Bil je sončen dan in ko sem vstala iz postelje, ne vem zakaj, sem bila prepričana, da bom danes imela krompir. Bila sem res dobre volje! Po pouku sem hotela takoj iti domov, ker sem imela delo, ampak sem zamudila avtobus. Morala sem čakati več kot eno uro, ker je bila cesta zaprta zaradi prometne nesreče. Ko sem prišla končno domov, sem bila lačna kot volk in sem se odločila, da bom imela kosilo, preden bom začela delati. Hotela sem si skuhati testenine, ampak po nekaj minutah, je zmanjkalo plina. Poklicala sem lastnika stanovanja, da bi ga vprašala, kaj bi morala storiti, ampak se ni javil. Počutila sem se revna kot cerkvena miš ... kaj naj bi naredila zdaj? Bi morala živeti cel dan ob kruhu in vodi? Ne, nikoli! Bila sem lačna, nisem hotela vreči puške v koruzo! Tako sem se odločila, da bom pogrela juho v peči. Na koncu sem uspela pojesti juho in sem

DOBESEDNiK

31

se lotila dela. Danes je bil moj računalnik počasen kot polž in sem morala čakati več kot deset minut, da bi lahko začela delati. Morala sem prevajati zgodovinske raziskave o prvi svetovni vojni iz slovenščine v italijanščino. Tematika bi bila zanimiva, če ni bi bilo besedilo tako dolgočasno. Bala sem se, da iz te moke ne bo kruha, ker nisem imela dovolj časa in sem se težko osredotočila na to delo.

Rada bi dala to besedilo tisti kolegici, ki mi je hotela hoditi v zelje pred enim mesecem, ker je želela to delo. Trmasta kot osel mi je na vsak način poskusila speljati delo, ampak sem imela krompir in ji to ni uspelo. Ona je morala iti s trebuhom za kruhom. Bila sem tako jezna nanjo, da sem želela, da bi jo kdo usekal po buči. Tako ni šlo ...

Sekira pa je tej kolegici padla v med, ker so jo čez nekaj časa zaposlili kot manekenko. Ko sem izvedela novico sem si rekla: „Res je, da najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir!“ Takrat, ko je delodajalec izbral mene za prevode namesto nje, je ona morala ugrizniti v kislo jabolko, ampak ona ne ve, da zdaj v kislo jabolko grizem jaz!

ILARIA BANCHIG

LITERARNA DELAVNICA

DEŽ

Zebe me. Toliko dežuje, kot da je konec sveta. Potopilo nas bo. Moji škornji so kot spužva in vse vpijajo. Prepotene noge imam.

-Gospa, prosim vas, malo drobiža, če imate?

-Nimam, umakni se!

Prekleta baba! Polno košaro ima, ampak mi nič ne da.

-Gospod, imate en evro, samo en evro?

-Pojdi delat!

Delal sem. Preveč sem delal. Bilo je to dobro in veliko podjetje. Zaslužek je bil dober. Dovolj za normalno življenje. Uničila ga je velika živina. Zdaj več ne obstaja.

-Dekle, a mi lahko daš petdeset centov?

-Prosim vas, pustite me na miru!

Lačen sem, vendar sem tudi žejen. Potrebujem vino, ki naj bo črno kot njeni lasje. Tako je bila čedna. Kdo ve, kje je zdaj! Prevarala me je z najboljšim prijateljem … Tako me je prizadela …

-Fant, pomagaj mi, prosim te za nekaj centov!

Molče je odšel. Morda zares nima. Usedel se bom na to klop. Utrujen sem. Ljubljanica me vsakič sprosti. Tako je zelena, lepa, mirna. Teče, čeprav okoli nje teče nevarno in nepričakovano življenje. Samo, da izprosim nekaj evrov za vino.

-Jožica, pridi sem!

Lepa deklica. Podobna je moji hčerki Ani. Bog ve, da jo pogrešam. Slišal sem, da je v Ameriki. Pravijo, da je končala študij prava, da je odvetnica. Upam, da ne ve, da je njen oče brezdomec, klošar. Pomembno je samo, da je ona srečna. Oh, potrebujem pijačo! Grem poiskat kakšen cent.

-Gospa, prosim vas, lačen sem …

-Izgini stran, ničvrednež!

Oh, boli me v prsih. Kako me boli, peče, tišči …

Padel je pod žleb neke hiše, iz katerega je tekla voda kot iz škafa. Nihče ne ve ali se je zadušil od dežja ali je umrl od kapi. Nihče ni videl njegovih solz, ki so neustavljivo tekle in tekle … Kar naprej je deževalo in deževalo nad Ljubljano in Ljubljanico.

SVETLANA KOVAČIĆ

ČASOVNI STROJ ME JE PRESTAVIL V OBDOBJE PRED NAŠIM ŠTETJEM

Bilo je temno. Bala sem se in zeblo me je. Nisem vedela, kje sem. Najbrž sem bila v kakšni pečini. Stopala sem počasi in varno. Naenkrat sem v tej temi zaznala luč oziroma pramen sonca. Sledila sem mu pozorno. Svetloba je bila vse močnejša in sem se kmalu znašla v nekem kamnitem prostoru. Iz luknje je prihajalo dnevno sonce. Videla sem ljudi in se ustrašila. Bili so strašni in grdega videza. Nekaj sem jim poskušala reči, ampak me nihče ni slišal in opazil, kot da ne obstajam. Vsak je počel nekaj po svoje. Jasno sem jih videla. Bili so kosmati in oblečeni v živalska krzna. Počepnili so vse povsod in jedli surovo meso. Pravzaprav ga niso jedli, trgali so ga. Bili so umazani in so govorili, kot da se kregajo. Kričali so in vpili eden na drugega. Usedla sem se na kamen in jih opazovala. Vse

DOBESEDNiK

32

je bilo tako nevarno in hkrati zanimivo. Naenkrat je silovito zagrmelo in počilo. Vsi so se glasno kričeč razbežali kot živali in so stekli ven. Sledila sem jim. Zunaj je bilo čudežno. Nedotaknjena narava je dišala in neko drevo je gorelo. Najbrž je vanj udrl grom. Presenečeno so ga gledali in občudovali ta naravni čudež. Plesali so okoli ognja, peli in se veselili. Zagledala sem fanta, ki je pogumno stopil ognju in zakuril vejo. Šel je z njo na drugo stran in zakuril drugi ogenj. Ali je bil to morda ta mali korak za človeka, ampak velik za človeštvo? Morda je bil to prelomen trenutek za zgodovino ljudi. Nisem počakala odgovora, saj sem morala nazaj v 21. stoletje. Vrnila sem se domov, vžgala štedilnik in skuhala kavo. Odprla sem knjigo in začela brati zgodbo, ki pravi, da je Prometej ukradel ogenj od Bogov in ga je podaril ljudem.

SVETLANA KOVAČIĆ

VODJA

Nekoč so v nekem kraju živeli neki ljudje. Bili so zelo revni, ker je bila zemlja suha in ni več obrodila. Živali so crkavale in otroci so bili bolni. Morali so najti kakšen nov kraj, ''obljubljeno deželo'', kjer bi jim bilo boljše, kjer bi bila tla plodnejša. Sestali so se in razkladali o selitvi in na koncu so ugotovili, da potrebujejo vodjo za tako dolgo pot. Začeli so se prepirati in govoriti hkrati in na glas. Vpili so drug na drugega in se niso mogli dogovoriti. Takrat se je oglasil neki mož.

-Bratje in sestre, nihče izmed nas ni dovolj dober! Nihče izmed nas ne zna dobre poti! Prosim vas umirite se, imamo otroke! Potrebujemo izkušenega in modrega človeka! Ali kdo od vas pozna tistega tujca, popotnika, ki tam sedi? Videti je moder in inteligenten mož. Lahko ga vprašamo, ali bi on bil naš vodja.

Množica je prišla starejšemu človeku z dolgo brado in sivimi dolgimi lasmi. Gledal je zamišljeno. Isti mož se je spet oglasil:

-Poglejte ljudje, kako je moder samo molči in o nečem razmišlja. Vedno je poglobljen vase. Gotovo je zelo izkušen in se mu na obrazu vidi, da je mož beseda.

Potem je ogovoril starcu v imenu vseh prisotnih:

-Prosimo vas gospod, a nas lahko odpeljete, nekam, v kakšne druge kraje? Sledili vam bomo dobesedno. Prosimo vas tujec, rešite nas slabega življenja. Bodite naš vodja!

-Bom, je tiho rekel starec.

-To pomeni, da lahko gremo z vami, so vprašali.

-Lahko, je rekel starec sproščeno.

Bila je to trnova pot. Šli so čez ograje, po kamnitih poteh, skozi jame in soteske. Šli so po nevarnih gozdovih in mrzlih hribih. Bili so utrujeni, lačni in poškodovani. Ves čas je starec molčal in je zamišljeno gledal nekam v daljavo. Na koncu so prišli do nekega globokega in nevarnega prepada. Vodja se je molče ustavil. Potem je stopil v prepad in so mu vsi sledili brez besed. Tisti, ki so na koncu preživeli, so imeli zlomljene roke, noge, poškodovana in ranjena telesa. Neki mož je takrat pogumno rekel skozi zobe:

-Moj Bog! Ali veš, kam nas pelješ? Mar ne vidiš, kje smo? Koliko nas je bilo na začetku in koliko nas je zdaj? Dvesto družin je bilo, preštej nas zdaj!

-Mar niste vsi tukaj z mano, je starec presenečeno vprašal.

-Kaj to sprašuješ? Dvigni glavo, poglej, preštej! Veliko nas je padlo na tej nevarni poti, je kričal mož.

-Ne morem pogledati, kajti slep sem, je rekel žalostno starec.

-Ali si na poti zgubil vid? je vprašal mož.

-Ne, rodil sem se slep, je rekel starec in se spet poglobil vase gledajoč nekam v daljavo.

Sonce je stalo visoko in vročina je pripekala. Bilo je tiho.

-Kaj bomo zdaj?

-Ne vemo.

Tako so molče obsedeli. Ubogi ljudje. Slepo so slepemu sledili. Marsičesa se lahko naučimo iz tega. Veliko je takih ljudi in veliko je takih narodov.

SVETLANA KOVAČIĆ

DOBESEDNiK

33

SPOZNAJTE NAŠE DRŽAVE

POLJSKA, MOJA DRŽAVA

Poljska oziroma ''Rzeczpospolita Polska'' si je izbrala zelo udoben položaj na evropskem zemljevidu. Nahaja se na sredini, med večjimi in manjšimi državami. Meri približno 312.000 km², kar je v primerjavi s Slovenijo kar veliko. Današnje meje niso enake kot pred drugo svetovno vojno. Zaradi žalostnih zgodovinskih sprememb smo podarili drugim državam 20 % svoje zemlje. Zares smo zelo gostoljubni.

Velika površina pomeni tudi več prebivalcev. Zdaj jih imamo okoli 38 milijonov. Ampak to ne pomeni, da vsi živijo v naši lepi državi. Poljsko kulturo, običaje in navade radi izvozimo tudi v tujino, npr. na Irsko in v Anglijo. Na srečo za Slovence – le malo Poljakov živi tukaj. Imamo zelo radi krompir. Če bi se ljudje samo iz mojega mesta (ki šteje okoli 130 tisoč državljanov) preselili v Slovenijo, bi nastala krompirjeva vojna. In kdo bi razsodil, kako se pripravlja pravi krompir? Kakšen krompir je boljši, pražen po slovensko ali skuhan po poljsko? Tudi Evropska unija se ne bi mogla odločiti, saj sta obe državi enakovredni članici.

1 % dežele so jezera. Imamo jih okoli 9.000. Poljska je tudi precej gozdnata, vendar je prvi vtis, ko potuješ po različnih pokrajinah, da si se znašel na ogromni ravnini. Poljske gore, ki jih vsi radi občudujejo, mi se zdijo velike. Za Slovence izgledajo kot hribčki. In kadar jaz razlagam, kako lepo je v Tatrah in kako je težka pot na najvišji vrh, ki se imenuje ''Rysy'', se moji slovenski prijatelji smejijo. Ker meri samo 2499 m … Ena od največjih zanimivosti poljske narave je majhna puščava, nahajajoča se na jugu. Turistom bi priporočila tudi ogled nacionalnih parkov in morja. Kljub temu da Baltiško morje ni najbolj toplo morje v Evropi, lahko na morski obali najdeš lepa, majhna mesta in očarljive metropole, kot na primer Gdansk. Najbolj zahtevni popotniki se tudi dobro znajdejo, če so jim všeč terme, elegantni hoteli ali zdravilišča. Na severu, kjer se nahaja morje, je vsega na voljo. Enako je na jugu, vzhodu in zahodu moje države – vedno najdeš kaj, kar je unikatno.

Precej unikatna in okusna (ne samo po mojem mnenju, ampak tudi po mnenju tujih turistov) je poljska hrana. Pripravljamo dobro meso in sladice ter žganje. Predlagam, da poskusite ''kotlet schabowy'' (jed iz svinjskega mesa) in sladico, ki se imenuje ''sernik'' (vrsta testa, narejenega iz skute). Poljaki nikoli ne dovolijo, da bi gostje odšli domov lačni. Lahko poskusite, kaj pomeni slavna poljska gostoljubnost. Ne boste razočarani. Všeč vam bodo tudi cene hotelov in hrane. Prihranili boste kar precej denarja. Na Poljskem imamo še poljski zlot, ki je manj vreden kot evro.

Kadar hočete biti vljudni, se lahko naučite tri poljske besede: ''proszę'', ''dziękuję'' in ''przepraszam''. To pomeni: izvolite, hvala in oprostite. Uporabljamo je zelo pogosto in povsod. Boljše, da ne sprašujete ljudi, koliki denarja zaslužijo in tudi žensk, starejših kot trideset let, koliko so stare, in sicer, če želite katero povabiti na zmenek. Ne bo vam uspelo. Ženske na Poljskem so vedno mlade in lepe. Ljudje pogosto niso zadovoljni z zaslužkom. Toda vi boste zadovoljni s potovanjem po poljski državi. Lepo povabljeni!

MARTA SZATKOWSKA

RUSIJA

Rusija je največja država na svetu. Površina je 17 075 400 km2. In to je 1/9 površine Zemlje. Rusija meji na 18 držav in leži na severni polobli, na severu Evrazije. Njena obala na odprtem morju je dolga 37.653 km.

Površje je izredno enolično, spreminja se zelo počasi. Kljub temu pa velika površina omogoča raznolike geografske enote. Več kot 70 % ozemlja Rusije so ravnine in nižine. Staro gorovje Ural, kjer naj bi potekala meja evropskim in azijskim delom države, je nizko (večinoma pod 1000 m). Južni in vzhodni del države pa sta pretežno gorata. Polotok Kamčatka je znan po delujočih ognjenikih. Tam je 200 vulkanov, več kot 50 jih je še aktivnih. V Rusiji je več kot 120.000 rek in 2.000.000 jezer. Reke so zelo dolge, saj se počasi vijugajo čez velikansko nižavje. Marsikdaj so jih med seboj povezali s plovnimi kanali. Ruska prestolnica Moskva je edinstveno rečno pristanišče, saj lahko iz njega plujemo kar v pet morij. Najdaljša reka je Volga. Vloga številnih rek je prav posebna, saj so v neizmernih prostranstvih Sibirije, kjer ni ne cest ne železnic, edina prometnica. Med jezeri omenimo Bajkalsko jezero, ki je “sibirski biser”, in je najgloblje na svetu (globina 1600 m) ter obsega kar petino vse sladke vode na svetu.

Podnebje je večinoma celinsko, na severu arktično in subarktično, na jugu – subtropsko. Povprečne temperature januarja so od –6 °C do –62 °C, julja pa od 1 °C do 30 °C. V severovzhodni Sibiriji je območje najbolj skrajnega

DOBESEDNiK

34

celinskega podnebja na svetu. V kratkem poletju se temperature sicer povzpnejo nad 15 °C, januarja pa v povprečju padejo pod –50 °C. To območje zato imenujemo svetovni “tečaj mraza”.

Zaradi celinskega podnebja so se izoblikovali različni rastlinski pasovi (od severa proti jugu): arktična puščava, tundra, gozdna tundra, tajga (iglasti gozd), mešani gozd, gozdna stepa, stepa, polpuščava. Permafrost (ali trajno zmrznjena tla) zavzema 65 % ozemlja Rusije (Sibirija in Daljni vzhod). Vendar je več kot 70 % ozemlja območje za kmetijstvo. Kmetijska sezona je dolga le 2–3 mesece (v ZDA 8–9 mesecev). Gozdovi pokrivajo 40 % površine Rusije. To je petino vseh svetovnih gozdov in polovico vseh iglastih gozdov sveta. Tudi favna je raznolika – polarni medvedi, mroži, tigri, leopardi, risi, lisice, kune, bobri in itd. V Rusiji je 35 nacionalnih parkov in 84 rezervatov.

Rusija ima veliko naravnih bogastev. Po načrpanem zemeljskem plinu je na prvem, po nafti pa na drugem mestu na svetu. Težava je v tem, da je večina naravnih virov v azijskem delu države, večina prebivalstva pa v evropskem delu.

Rusija je večnacionalna država, kjer živi več kot 180 narodov, od katerih je 80 % Rusov. Obstaja kar 11 mest, kjer je več kot milijon prebivalcev, tri največja so: Moskva (10,508.971), Sankt Peterburg (4,581.854), Novosibirsk (1,397.191). Ljudje govorijo več kot 100 jezikov, ampak je ruščina državni jezik. Leta 2009 je UNESCO prepoznal 136 jezikov na območju Rusije, ki so postali ogroženi.

Rusija je bogata, raznolika in pestra. Ampak je tudi neurejena, onesnažena, nevarna in brez jamstva za pravice svojih prebivalcev. Tukaj je nekaj statistike. “Rusija v skladu z ustavo (člen 1) je demokratična, zvezna in pravna urejena država z republiško obliko vladavine”. Toda, po podatkih “Freedom House” – Rusija spada h kategoriji “non-free” držav, skupaj s Pakistanom, Azerbajdžanom in Egiptom. Zavzema 141 mesto od 173 možnih po svobodi tiska in govora. V letu 2009 je bilo storjenih 4.583 milijonov zločinov, 26,2 tisoč izmed njih umorov.

Po tako žalostni statistiki sem zelo želela iti v majhno in mirno državo, ki pa bo lahko imela drugo, bolj pomembno vrednosti zame in za mojo družino: mir, varnost, resnično jamstvo za človekove pravice in svoboščine, garancijo nedotakljivosti lastnine in zasebnosti depozitov, ekološko okolje.

NATALI VIBA

MOJA DRŽAVA JE TA, V KATERI ŽIVIM

Težko mi je razumeti idejo "moje države", ker smo z družino v času mojega otroštva živeli veliko časa v treh državah: najprej 9 let v ZDA, potem 3 leta v Franciji in potem v Mehiki, in nikoli nisem razmišljala o državah, ampak vsakokrat sem rekla, "jaz sem od tukaj". Zame je tako: kjer sem, je moja država. Zdaj je moja država Slovenija, ker delam, študiram in živim tukaj. Tudi poskušam dobiti državljanstvo. In če govorimo o državljanstvu, imam dve: en potni list je iz Mehike in drugi iz Amerike.

Prva država je torej Washington. Washington se nahaja na severozahodu Združenih držav Amerike in meji na Kanado, Oregon, Idaho in Tihi ocean. Washington je velik 184.827 km2, tako da je 18. največja država v Uniji (in je 9-krat večja kot Slovenija). Politično glavno mesto Washingtona je Olympia, ampak največje mesto je Seattle, kjer živi približno 3 milijone prebivalcev. Največja gora je visoka 4.395 m in se imenuje Mount Rainer ali Mount Tacoma v indianskom jeziku. Ljudje evropskih korenin so prvič prišli v Seattle leta 1851. To se pravi, da je pred 160 leti obstajalo v Seattlu 13 plemen Indijancev, ki so se imenovali Duwamash. Vodnik enega plemena se je imenoval Seattle, in zato se tako imenuje mesto. Ko so prišli beli ljudje, so seveda ubili skoraj vse in so preživele poslali na drugo stran, tako da lahko danes v Seattlu najdeš domačine le kot revne na ulici. Zaradi pionirjev (ali teroristov) evropskih korenin je zgodovina ZDA zelo žalostna.

V Mehiki je zgodovina podobna, samo da na srečo Evropejci niso uspeli ubiti toliko Indiancev kot v Ameriki. Država, kjer sem živela v Mehiki, se imenuje "Jalisco". Jalisco je velik 79.085 km2, torej skoraj 4-krat večji kot Slovenija, in je na obali Tihega oceana. Meji na veliko držav Mehike: Nayarit, Zacatecas, Aguascalientes, Guanajuato, Colima in Michoacán. Glavno mesto, kjer sem jaz študirala na univerzi, pa je Guadalajara, kjer živi več kot 4 milijone ljudi. Prebivalec Guadalajara se imenuje Tapatio. Mesto je mnogo starejše od Seattla, saj so Španci prišli v Jalisco že leta 1531 . Guadalajara se imenuje tako zaradi mesta z istim imenom v Španiji, ki izvira iz arabskega jezika in se imenuje "področje kamna" (valley of stones). Po mestu Mexico je Guadalajara najbolj pomembno mesto v Mehiki glede na ekonomijo. Tequila, mesto, kjer se proizvaja alkohol "tequila", je tudi v državi Jalisco in je zelo zanimivo, tudi če ne piješ alkohola. Indijanci v Jaliscu se imenujejo "Huichol" in jih lahko

DOBESEDNiK

35

najdeš v mestih na hribih, kjer živijo kot nekoč in govorijo samo svoje jezike. Nekateri pa so tudi v Guadalajari, kjer živijo na ulicah.

Ta sta dve državi mojih uradnih državljanstev, in rada vam jih predstavljam, ampak že davno ne živim v njih, ker sem bila lani v Nemčiji, pred tem eno leto v Braziliji in še prej eno leto v Rusiji, tako da, kot sem rekla, je moja država ta, v kateri živim. Zdaj je to Slovenija in ponosna sem na to!

SYBIL A. ENGLAND-MARKUN

ESEJ

SLENG

Vsi uporabljamo sleng in vsi se tega zavedamo. To je pravzaprav zanimivo, glede na to, da se jezikoslovci ne strinjajo, kako bi ga definirali. Vsi se sicer strinjajo, da je sleng zvrst pogovornega jezika, ampak ločnice v tej kategoriji, na primer med žargonom in slengom, slengom in dialektom itn. so zelo zamegljene. Tudi čas briše te meje; kar je bil sleng pred 50 leti, ni nujno tudi današnji sleng.

Kljub težavam je mnogo jezikoslovcev in književnih urednikov poskusilo izraziti svoje mnenje o slengu in njegovi uporabi. Večina teh mnenj so opisi, ne definicije. Vseeno pomagajo osvetliti naš predmet. Nekatera teh mnenj so: Sleng je del besednega zaklada, ki se najhitreje in najbolj svobodno spreminja.1 Je velik korpus besed, ki so večini ljudi razumljive, ampak so jim tudi nesprejemljive. Subkulture ga uporabljajo, da bi se identificirale med sabo in druge ljudi odtujile. Te subkulture so lahko zelo majhne, kot navdušenci posebne vrste glasbe, ali kar velike, kot vsi, ki so odrasli v devetdesetih letih. Ista oseba je lahko tudi član več kot ene subkulture.

Pogosta napačna predstava je, da je sleng večinoma last te subkulture, ki je najnižji družbeni razred. Na primer, imamo mnenje Jamesa Fernalda, ameriškega pisatelja in urednika iz začetka 20. stoletja. Napisal je precej uničujočo definicijo slenga:

"Sleng večinoma prihaja od grobega in bolj neumnega dela družbe, ki je prebral le par knjig, predvsem tiste brez vse literarne vrednosti. Torej (ti ljudje) nimajo nič, kar bi od njih zahtevalo višji nivo govorjenja. Sleng jih rešuje pred težavo – in slavo – mišljenja."

Ali je v tem kaj resnice? Ali je treba pogledati globlje v vprašanje, in sicer kaj je to najnižji razred? Na primer, v zgodovini angleščine so bile nekoč besede kot shit in fuck normalne vsakdanje besede. Ko so leta 1066 Normani osvojili Anglijo in se nastanili kot najvišji družbeni razred, so govorcem anglosaščine vsilili svoj besedni zaklad, tako da so francoske besede postale višji del novega angleškega jezika, anglosaške besede pa slabši, grobi del. Podoben pojav lahko opazujemo pri angleških besedah krava in prašič: ker je kravo drago rediti in si jo lahko privoščijo samo bogatejši ljudi, nasprotno pa je reja prašičev cenejša, je sprejela angleščina normansko besedo bœuf (angl. beef) za govedino, in anglosaško pork (angl. enako) za svinjino.

Še en nesporazum je, da je sleng nujno kratkega življenja; Bethany K. Dumas in Jonathan Lighter sta leta 1978 napisala v svojem članku Ali je "sleng" beseda za jezikoslovce?:

"Na kratko: domneva, da lahko samo določen ekspresiven slengovski termin dolgo ostane v jeziku, ni bila nikoli dokazana. Kako se dajo primerjati OK s starejšo bang-up in mlajšo cool? OK ne izgleda preveč dinamična."

Po mojem mnenju, bi bila Dumas in Lighter šokirana, da danes skoraj vsi, ki imajo internet ali kakšno drugo obliko množičnega medija, uporabljajo OK in cool do stokrat na dan. Tudi bang-up je prišla nazaj v ameriški sleng v obliki bangin(g)2. Vendarle pa pravilo, da ima sleng kratko življenje, pogosto velja, tako da nam je včasih nerodno, ko uporabljamo včerajšnji sleng.

Zanimivo je, kakšne razlike pri slengu lahko imajo različne kulture. Včasih obstaja konkreten razlog, zakaj določena kultura izbire določeno besedo v svojem slengu. Na primer, v slovenskem šolskem sistemu je najnižja ocena 1, tako da v slengu temu rečemo razumljivo cvek, ker imata žebelj in 1 enako obliko. Po drugi strani je v Ameriki najnižja ocena 0, tako da Američani ne bi razumeli, kakšno zvezo naj bi imela najnižja ocena z žebljem. Tej oceni se reče jajce, ker ima obliko po jajcu.3 Včasih pa ni nobenega konkretnega razloga za takšne kulturne razlike. Na primer, v Sloveniji rečemo prijatelju stari, ampak v nekaterih ameriških dialektih se reče temu young,

DOBESEDNiK

36

kar pomeni mladi in je čisto nasprotje od stari. Prav tako rečejo v francoščini mon vieux (moj stari). Zakaj so Američani izbrali mladi ampak Francozi in Slovenci stari? Nikoli ne bomo vedeli, ker, v nasprotju z normalnimi deli govorjenja, sleng nima omejitev niti regularnih oziroma napovedljivih pravil razvoja.

Zaradi vsega omenjenega je nedvomno res, da je na splošno zelo težko prevajati sleng iz enega jezika v drugega. Nekatere razlike so majhne; na primer, mesto grde besede pizda je v stavkih v slovenščini lahko postpozitivno, to se pravi, da ponavadi pride na konec stavka.4 V angleščini ne obstaja niti ena grda beseda, ki bi lahko prišla na konec stavka, vse pa se pokažejo ali kot ekslamacije ali v mestu določilnika. Takšne razlike je lahko prevajati. Tudi razlik kot na primer med omejenima egg in cvek ni težko prevajati, če vsaj poznaš obe kulturi. Stokrat težje so razlike, ki jih lahko opazimo v naslednjem primeru. Pred nekaj leti sem začel prevajati Štoparski vodnik po galaksiji v latinščino in sem našel stavek, ki se res ni dal prevesti: You guys are so un-hip, it's a wonder your bums don't fall off. Tukaj je šala, da hip pomeni bok v knjižnem jeziku in kul po slengu, tako da v slovenščini, nimata dela stavka zveze med sabo. To bi zvenelo kot: Vi ste tako ???, da je čudno, da vam ne pade rit, ampak ta beseda, ki pomeni hkrati kul in bok, ki bi povezala apodozo skupaj s protazo, popolnoma manjka latinskemu (in seveda tudi slovenskemu) jeziku. Zaradi tega sem to prevedel čisto drugače, in sicer Vi ste tako hladni, da je čudno, da vam rit ne zmrzne, kar bi šlo, ampak nikakor ni tako kulsko, kot je v originalni angleščini.

Določena kultura je lahko tudi bolj ali manj receptivna do novega oziroma tujega slenga kot druga kultura. Ko sem se začel družiti s Slovenci, sem bil presenečen nad tem, da tako pogosto preklinjajo z angleškimi besedami. Povedal sem to svojemu ruskemu prijatelju, in je rekel, da Rusi ne bi nikoli preklinjali s tujimi besedami: ''Imamo svoje, ane . . . ?''5 Tudi v Ameriki se upiramo tujemu slengu, kljub temu da imamo ogromno priseljencev. Pogosto se tujci prilagodijo ameriškemu slengu. Zanimivo je, da je edina izjema te tendence jidiš; imamo kar nekaj židovskih besed, na primer putz ali schmuck za debil in kvetch za tarnati.6 Uporaba fraz, kot španska adios ali hasta luego, ustreza delu definicije slenga, ki naj bi bil uporabljen, zato, da bi se med sabo identificirala neka subkultura. Kljub temu je težko vključiti takšne besede oziroma fraze v sleng, ker jih ima ta subkultura v svojem maternem jeziku. Če bi oseba izven špansko govoreče subkulture uporabila takšno frazo, bi se zdelo zelo afektirano. Vedno pa obstaja možnost, da bi postale takšne fraze pravi sleng v ameriški angleščini, če se spomnimo primerov anglosaških besed v angleščini po normanski osvojitvi. To bo pokazal le čas.

Včasih sem presenečen, kaj jemljejo drugi jeziki iz angleščine. Na primer, ko sem študiral ruščino, sem se smejal, ko sem slišal, da rečejo kavbojkam bljudžinsi. Ko sem slišal, da Slovenci rečejo bljudžinsom kavbojke, sem se še bolj smejal. Ko pa sem raziskoval za članek o kavbojkah za latinsko Wikipedijo in sem videl, da kavbojkam rečejo Estonci teksad in Srbi farmerke, skoraj sem od smeha padel s stola. Včasih pa ima tudi to konkreten razlog. Ogromen del pogovornega besednega zaklada za avtomobile prihaja iz nemškega jezika, ker je bil prvi vpliv na tem področju na slovenskem nemški. Preden so si trdi in hladni gramatiki kot že omenjen James Fernald izmislili prave slovenske besede za avtomobilske dele, so normali ljudje že brez težav posvojili nemške. Težje je najti razlog, zakaj naj jemlje slovenščina besede iz angleškega jezika kot na primer friend/friendica in nemški Zeit, angleški life, ampak ne nemški Leben.

Ni nujno, da primerjamo številne jezike oziroma kulture, ker imamo smešne in zanimive primere že v enem samem jeziku. V ameriški angleščini nekatere besede, ki so v bistvu antonimi v knjižnem jeziku, postanejo sinonimi pri slengu. Torej imata cool in hot v slengu enak pomen: dober. Tudi v slengu bad je lahko nekako good. Slovenski jezik tudi pozna ta pojav, ker je hudo v slengu itak dobro. Zelo pogosto je izvir slenga tudi deformacija zaradi tabuja. Tabujska deformacija je kar pogost jezikosloven pojav. Primitivni lovci si v starih časih niso upali dati imen nevarnim živalim zaradi strahu, da bi užalili duše. Tako ima ime veverica korenine v časih indoevropskega prajezika7 in oblika tega imena obstaja v večini današnjih indoevropskih jezikovnih družin. V nasprotju ima ime za medveda drugačne korenine v vsaki jezikovni družini in vsa imena se izogibajo klicanju živali s pravimi imeni. V slovanskih jezikih ime prihaja iz korenin medu in jed-.8 V nemških jezikih ime prihaja iz besede za rjav9, v latinščini in grščini iz besede za sever10. Po podobnem pojavu dobimo deformirano besedo pismo namesto pizda. Ta majhna sprememba v fonetični realizaciji omehča moč besede, ki bi bila sicer nesprejemljiva. S še manjše spremembe prihaja beseda biotch11 kot deformacija besede bitch, ki je postala zelo popularna beseda v ameriškem slengu na koncu 90. let. Ljudje so čisto normalno klicali ljudi biotch, čeprav jih ne bi nikoli klical bitch.

Kako potem sploh lahko definiramo sleng? Lahko je kratkega življenja, pa tudi vztrajajočega. Lahko prihaja iz tujega jezika ali se razvaja v okviru enega jezika. Uporaba slenga se dogaja pri vseh družbenih razredih in

DOBESEDNiK

37

subkulturah, tako da so razlike med slengom različnih kultur zelo povezane s političnim ter etičnim kontekstom. Sleng lahko naredi sinonime iz antonimov ter navadne besede iz grdih.

Ker je sleng tako težko definirati, bi bilo mogoče bolj koristno, če ne bi upoštevali nasveta strokovnjakov niti iskali sistematičnih razlogov za uporabo slenga, temveč naj poslušamo poetični nasvet zelo znanega ameriškega pisatelja Walta Whitmana:

Sleng je proces, s katerim se poskušamo znebiti gole dobesednosti in se izražati brez omejitev, je prav tak proces kot tisti, ki na najvišji ravni ustvarja pesnike in pesmi in ki je nedvomno v predzgodovinskih časih povzročil in izoblikoval celoten zamotan splet starih mitologij … Ti večno delujoči procesi v jeziku so kot vretje ali bruhanje in sleng je vržen ven kot kipeča pena ali izpljunjen delček, največkrat zato, da bi minil; kljub vsemu pa tudi, da bi se od njega tu in tam obdržal in kristaliziral trajen drobec v jeziku.

JOSH ROCCHIO

1 Glej spodaj v 4. odstavku diskusijo o resničnosti te trditve. 2 Oseba 1: Wow, did you see that guy's car? Oseba 2: Yeah man, it was bangin', wasn't it? 3 Oseba 1: Hey dude, how'd you do on your test? Oseba 2: Oh, man, I really laid an egg. 4 Ej, kaj so mi zajebali, pizda. Fuck, they really screwed me over. They really fucking screwed me over. They really screwed me the fuck over. *They really screwed me over, (*fuck). 5 Vseeno je takrat uporabil odličen ameriški sleng: ''Dude, we got our own, y'know?'' Pravilno bi bilo: ''we have...''

oziroma ''we have got...'', ne da bi sploh komentiral na dude ali y'know?. V angleščini je velika zmešnjava med besedama za dobiti in imeti.

6 K temu je veliko pripomogel židovski vpliv v Hollywoodu. 7 *werwer- 8 Nekateri mislijo da je bolj med-in ved-, vendar je težko braniti to mnenje. 9 *bher- od koder seveda dve angleški besedi bear in brown. 10 *hərktos- ki lahko pomeni medved in sever, kot pri besedi arktika. 11 Who you lookin' at, biotch?

VAJE V SLOGU … SLENGU

Viri:

http://quintus.blog.siol.net/2007/12/29/vaje-v-slogu-sodelovanje-dobrodoslo/

http://www.sp-studio.de/sp-studio.swf

Dogodek:

Na križišču v centru mesta sta se popoldne zaletela dva avtomobila. Črni BMW je speljal čez rdečo luč in se zaletel v bok prav tako črnemu mercedesu, ki je speljeval čez zeleno. Oba lastnika vozil sta kljub trku ostala nepoškodovana. 40-letni lastnik mercedesa je stopil iz vozila in takoj poklical policijo ter nato od 35-letnega lastnika BMW-ja zahteval zavarovalniške kupone. Ko lastnik BMW-ja ni hotel izročiti kuponov, je nastal prepir, ki pa se je polegel, ko je prišla policija.

DOBESEDNiK

38

Kako o dogodku pripovedujejo mimoidoči, in sicer …

1. … najstnik, ki si lase barva na črno in ki se prišteva k skupini Emo. Čeprav vedno hodi po svetu kot mesečnik, je opazil nesrečo, se pogovarja sam s sabo.

2. … sveže zaljubljeni par, ki se je ravno poljubljal, ko je zaslišal močan BUM, dogodek komentirata drug drugemu.

3. … mlada, na modo in modne znamke nora punca, ki je v tem času nakupovala v bližnjih trgovinah, ko se sreča s prijateljico.

4. … upokojena gospodinja, ki se je ravno vračala od zdravnika in zdaj pripoveduje o tem svoji sosedi.

ZALJUBLJENI PAR

Fant in punca se močno poljubljata, medtem ko čakata, da bi prečkala cesto.

Fant: Ej, punči, moram ti nekaj povedat.

Punca: Kaj pa? A ne more počakat? Zdej je tak romantičen trenutek.

F: Mmm …, pravzaprav bi ti moral to rečt že včeri ... Densal sem z drugo punco v diskaču.

P: Kva???

F : Čaki, bil sem skoraj v komi, spil sem 11jegrov, nisem vedel, s kom sem. Mislil sem, da si to ti!

P: Kva nakladaš! Ti, kreten, kako … sem jaz tok podobna vsem na svetu, da si mislil, da sem bila jaz??? Nočem te več videti.

F: Čaki, bejbi, nisem kriv, veš kaj ...

P: Ne, ni šans! Pejd, daleč od mene ... nikoli več ne bom govorila s tabo …

BOOOOOOM!

F: Fak, kva je blo pa to?

P: Joj, ljubi, kaj se dogaja? (Skoči fantu v objem.) Drži me. Nikoli me ne zapusti!

F: Hmm …, nisi glih rekla, da me nočeš nikoli v življenju več videt?

P: Ti bumbar, nisi glih videl, kako kratek je lajf? En avto naju lahko ubije kadarkoli. Ta dva voznika sta bla ful blizu smrti. Morava ceniti svoj cajt!

F: Mhm, okej. Tako da nisi več jezna na mene?

P: Ah, vem, da si beden, ampak ljubezen je ljubezen, in jaz te imam rada.

(Začneta se ponovno poljubljati.)

F: Kul! Upam, da bo prometna nesreča vsakič, ko boš tako nora, kot si bla zdejle ...

P: Kva si rekel???

(Se zopet začeta kregati.)

SYBIL A. ENGLAND-MARKUN

NAJSTNIK

»Fak! Lutal sem malo sem, malo tja, osamljen in žalosten. Že sem imel idejo prekinit svoje butasto življenje, polno frk. Na svetu nič ni gut. Vsi so guze ... Dobil sem kou na kontri. Fak! Prfoks je odbit!

Medtem ko sem iskal gandžo na cesti, sem slišal BUM. Oh, fak, pizda! Tako sem prestrašil, folk! Kere makine! Črni BMW in črni mercedes sta se krešnla. Iz BMW je prišel ven – ta mona – prfoks. Oh, preklet smrduh! Drugi pa je bil velika živina, čudno oblečen, morda kak buzi. So se začeli fajtat. Keri papki! Imajo tolk baksa, pa se fajtajo za kupone. Jast s tolk keša bi se dal dol s kakšno hudo bejbo in padel v komo. Kretena! Končno sem se prepričal, da je prfoks majmun. Vidim lepo luč na koncu tunela. Ful mi je dobro... Kok sem zadet...«

ILARIA BANCHIG, ANNAMARIA BEDICS, MARTA SZATKOWSKA

DOBESEDNiK

39

KREŠ PO SLENGU LJUBLJANČANK

Mojca: Allo!

Manca: Jooooj, Mojca, na'oš vrjela, kaj sm lih vidla.

Mojca: Kva? Kva s'dugaja?

Manca: Fak stara, sm bla lih v šopingu pa sm šla ven, kr sm hotla it v solarij mal barve dobit, a veš, pa sm s'pogovarjala z matko na mobiju, k sm slišla BUM! Sm gledla gor in sm vidla kreš na cesti! Kere dve makine tut, stara.

Mojca: A res, al kva?

Manca: Ja. En je pa imel bemflna, ta drug pa merdžota.

Mojca: O hudooo. Kva in sta krešnla?

Manca: Ful. Ne morš vrjet. Pa to ni vse, no.

Mojca: Pol pa dej, no, povej!

Manca: Voznik BMW-ja je biu kriu, a veš, ampak ni hotu dat kuponov, a ne? In ta drugi se je razburju pa kriču ''A sploh znaš furat, debil?'' Pa ta prvi tip je reku ''fak off'', a veš? Ni reku sori al nič, a me razumeš?

Mojca: Ja, ja, razumem. Mislim, tok baksa za bemflna, ampak model nima za kupone?

Manca: Ej, recesija, stara, kva pa vem? No, v glavnem, pol pa sta se začela fajtat!

Mojca: Ka-vvaa? Temle na cesti?

Manca: Ja, stara, čist na cesti.

Mojca: Ooo groza, šit, keri luzerji. Ej, a sta normalna?

Manca: A ne, da? Mislm, halooo?

Mojca: Ful.

Manca: V glavnem, a veš, vatever. No, k sm rekla, grem jst v solarij. Če maš cajt, a bi šla z mano?

Mojca: Joooj, Manca, ful bi šla, ampak nimam keša.

Manca: Ne skrbi, mam kartice za džabe.

Mojca: Ooo zakon! Pol pa ja valda, pejva! Zato si d'best frendica, k jo mam!

Manca: No, kul, zmenjen. Se vidmo čist kmau, ane? Men se mal mudi, kr se bom mogla še mal dons za faks učit.

Mojca: Aja. Ja prihajam takoj.

Manca: No super, ajde, čauči!

Mojca: Čauči!

JOSH ROCCHIO

GOSPA JOŽICA IN GOSPA MOJCA

Jožica: Draga moja Mojca, ne moreš verjeti, kaj se je danes zgodilo!

Mojca: Draga, torej, kaj se je zgodilo?

Jožica: Vračala sem se od zdravnika in sem bila na tržnici. Kupovala sem za nedeljsko kosilo, ker bo hčerka prišla z možem na obisk. Potem sem srečala staro prijateljico iz srednje šole. Veš, da je ona zdaj branjevka? Vedno sem govorila, da ima prazno glavo, ampak ni tako slaba oseba …

Mojca: Jožica, v redu, ampak kaj se je zgodilo? Prosim te, ne nakladaj toliko. Jaz imam samo dve ušesi!

Jožica: V redu, v redu! Čakala sem na semaforju, ko sem zaslišala močen hrup. Bum in sem se zelo ustrašila. Takrat sem videla, kakor se je neki človek prijel

DOBESEDNiK

40

za glavo, medtem ko je drugi vpil na njega. Tako je kričal in govoril grde besede na p … in na j …

Mojca: Joj! 30 let nazaj tega sploh ni bilo na slovenskih ulicah. Ni več gospodov! To je sramota! Kaj delajo v našem parlamentu?

Jožica: Ampak, Mojca poslušaj me, zgodbe ni konec. Potem je nastal prepir, sta se kregala in mislim, da sta se pretepala. Prišla je policija, je takoj nastala gneča in sem šla proč.

Mojca: Veš kaj, draga moja, v moji državi govorijo tako: »Za vse so odgovorni Židje in kolesarji. Ampak v tem primeru lahko govorimo o nedeljskih voznikih, seveda. Skoraj vsaka žaba ima svoj avto. Mogoče nista opravila vozniškega izpita!

Jožica: Ko sem bila profesorica, ljudje so bili bolj previdni in prijazni. Danes te lahko povozi vsak. Pisala bom svojemu vnuku, naj bo viden in previden na cesti. Komaj čakam pokojnino, vendar oni vozijo drage avte …

Mojca: Hm ... nekaj smrdi!

Jožica in Mojca: Mleko na štedilniku! Moje kosilo!

SVETLANA KOVAČIĆ, ANASTASIYA A. KOZJAK

ENA PUNCA TELEFONIRA SVOJI PRIJATELJICI

PUNCA: Živjo stara! Ej, veš kwa se je lih kr zgodil, dva avta sta se butnla drug v druzga, fak, veš kok se slišl! Čist usrala sem se! Sem kr v luft skočila!

PRIJATELJICA: A ne ga srat, kje pa?

PUNCA: Tukaj na Bavarcu, na Dunajski.

PRIJATELJICA: Ja, kaj pa je bilo pol?

PUNCA: En tip je šou skozi rdečo, in se butnu v enega merdžota. Pa kr z bemvejem. Hudo, ej! Veš kok je to enga denarja. Seveda je ta iz merdžota čist znoru. Takoj je zletel iz avta in je hotu nabutat tega iz bemveja.

PRIJATELJICA: In, ga je pol vžgal?

PUNCA: Ne, ta iz bemveja je pa en ful ogromen tip. Mislim, da se je pol ta drug mal usral. Pol pa sta se kr drla en na druzga. Vsi okoli pa smo samo zijal, kwa bo zdej. Ta iz merdžota je hotu zavarovalniške kupone, pa ta drug model mu jih ni hotu dat. Šit, sam jaz bi ga ubila, ej, da se mi en butne v meržota.

PRIJATELJICA: Ja, ok, in kwa zdej, ga je samo nadru, al pa kjeri kurc se je zgodil?

PUNCA: V bistvu je ta pru takoj poklicu policijo, pa sta kar hitr prletela dva murjaka. Ej pizda, sam če ne bi takrat pršla, mislim da bi se že stepla ta dva tukaj na cesti.

PRIJATELJICA: Ja kwa?! Hudooo. A si zdej še zmeri tm?

PUNCA: Ja, kle zraven stojim še. Sam nč zanimivga se zdej ne dogaja. Kle sta ta dva murjaka, en neki bluzi okoli, drug pa že neki piše, kwa pa vem kaj.

PRIJATELJICA: Ja, bo jeba za tega iz bemveja. A je zdej gužva v mestu ratala? Lih kar sem hotla it šopat v mest.

PUNCA: ja, čist zabasan je, sploh ne mor'š it mim.

PRIJATELJICA: A šit, pol n'om šla. Ful cajta bi zgubila.

PUNCA: Boljš, da ostaneš doma, ja. Ej, grem jst zdej, bom zamudila na randi.

PRIJATELJICA: A res, maš randi, zakaj pa mi nč nisi povedala??!

PUNCA: Ha, ha, a veš, s kom grem...

TOMISLAV MIKIĆ

DOBESEDNiK

41

MARTIN KRPAN IZ 5. SKUPINE

PRVI PRIZOR: Po ozki zimski gazi pelje Martin Krpan svojo kobilico, ko naenkrat zagleda cesarja, ki se pripelje nasproti v svoji kočiji.

Cesar: Kdo pa si ti?

Krpan: Martin Krpan, z Vrha. A me ne poznate? Zelo sem znan tukaj na Notranjskem.

Cesar: Ne, na žalost. Prihajam z Dunaja. Ne poznam tako dobro Notranjske. Kaj pa si po poklicu?

Krpan: Tihot …….. hmmmmmm. Potihoma vam to povem. Oprostite, sramežljiv sem. Nosim suhe kobile na svojem hrbtu … Zelo sem močen in nosim ljudem kobile za denar.

Cesar: Aha! Hm? Kaj pa potem imaš v vrečah?

Krpan: (nekaj časa pomišlja) V vrečah nosim slamo za kobilo, ker – kot vidite – je kobila zelo suha in je vedno zelo lačna.

Cesar: OK. Saj ti verjamem. No, je zelo mrzlo in mi moramo naprej proti Trstu. Še se te bom spomnil, Martin Krpan!

Krpan: Upam, gospod. Res sem zelo znan tukaj na Notranjskem. Adijo, gospod cesar!

Cesar: Dajmo, konji, dajmo! (tleskne z jezikom) ihahaaaa …. gremo proti Trstu.

DRUGI PRIZOR: Dunaj ima težave, zato se spomnijo na Krpana, da bi jim prišel pomagat.

Cesar: Ljubi Bog, moj sin nima glave!

Minister Gregor: Saj še ima glavo, ampak na tleh.

Cesar: Komu pomaga njegova glava, če ni na vratu?

Minister Gregor: Dunaju nič ne pomaga, to je jasno.

Cesar: V boj smo poslali že vse svoje junake. Nimamo več upanja. Kaj naj naredimo?

Minister Gregor: Mogoče potrebujemo pomoč teh močnih Slovencev.

Cesar: Aaa … Mislim, da poznam pravega moža. A se spomniš, ko sem ti pripovedoval o tem močnem človeku, ki je dvignil svojo kobilo s poti?

Minister Gregor: Ja. Če on lahko dvigne svojo kobilo, lahko tudi odseka glavo Brdavsu.

Cesar: Kaj še čakaš? Pojdi ga iskat!

Minister Gregor: In kaj, če noče priti?

Cesar: Ponudi mu, karkoli želi.

TRETJI PRIZOR: Srečanje cesarja in Krpana na Dunaju

Cesar: Oh, dragi moj prijatelj! Tako sem vesel, da te vidim. Veš, kako sem nesrečen.

Krpan: Že dolgo se nisva videla. Ali vam gre slabo v tem bogatem razkošnem gradu? Nimate kaj jesti ali so vse ženske izginile? Najbrž je minister tudi prepovedal uporabo žganja …

Cesar: Ah, Martin, zakaj se hecaš z mano. Ne spim že deset dni. Moje nočne more so se uresničile. Ali veš, da sem izgubil sina?

Krpan: Kaj se dogaja? Ali so Turki že prišli do Dunaja? Kdo vas brani? Grki ali Vikingi ali reveži Bosanci?

Cesar: Nič od tega. Muči nas samo en turški razbojnik – Brdavs. Naredil je stolp iz dunajskih lobanj. Ne najdemo rešitve in nihče iz moje bele armade ga ne more premagati. Zaupam v tvoj smisel za reševanje nepredvidljivih situacij.

DOBESEDNiK

42

Krpan: Ampak, kako me boš nagradil, če ga premagam?

Cesar: Karkoli želiš.

ČETRTI PRIZOR: Krpan se opremi za dvoboj.

Cesar: Pridi, Krpan! Poglej, kakšno dobro orožje imajo moji vojaki. Lahko ga uporabiš za dvoboj.

Krpan: Bomo videli, ali je res močno.

Cesar: Pridi in preizkusi! To je najboljše orožje na svetu.

Krpan: (preizkuša orožje in vsak kos po vrsti zlomi) Treba je še dobro premisliti, kaj bom uporabil za dvoboj, ker so tvoje sablje prešibke zame. Sam si bom izdelal sekiro in iz lipe si bom naredil kij.

Cesar: In katerega od mojih konj boš vzel s sabo?

Krpan: Naredil bom preizkus, da bom videl, če so tvoji konji dovolj dobri zame.Tako: povlekel bom konja za rep in …. horuk … ga potegnem iz hleva …

Cesar: Kaj pa delaš?!?

Krpan: Dokazujem, da ne obstaja boljša kobilica kot je moja, ki je ne dam za vse tvoje. Vem, da ima dosti kosti, ampak je mnogo močnejša kot tvoji konji.

Cesar: Dobro, dobro … Pošljem po tvojo kobilico. Misliš, da boš imel dovolj stvari za dvoboj?

Krpan: Ja, seveda. Tudi brez konja in brez orožja in brez vseh sekir bi jaz premagal Brdavsa … pa naj mi Bog pomaga!

PETI PRIZOR: Dvoboj se je začel. Martin Krpan je na svoji suhi kobilici, s sekiro in lipovim kijem. Brdavs je na močnem žrebcu in s sabljo v roki.

Brdavs: Pridi sem, strahopetec! Da te razsekam!

Krpan: Držiš se kot petelin na gnoju! Zdaj ti bom pokazal, kdo je strahopetec. Pohodil te bom kot muho. (Martin Krpan je ujel Brdavsa in ga potegnil na tla.) Izpovej svoje grehe, ker te čaka smrt.

Brdavs: Prosim te, prosim te, usmili se me.

Krpan: Nikakor. Mogoče si se pokesal za vse svoje grehe, ampak boš vseeno umrl.

Krpan je močno zamahnil s sekiro in Brdavsu odsekal glavo.

ŠESTI PRIZOR: Po dvoboju so bili vsi navdušeni nad Krpanom.

Cesar: Za nagrado ti bom dal roko svoje hčerke.

Cesarica: Nikoli ne bom dala svoje hčerke takemu kmetu, ki mi je posekal lipo.

Minister Gregor: Predlagam, da postane dvorni norec.

Krpan: Hvala za vse, ampak najboljša nagrada bi bila dovoljenje, s katerim bi lahko prenašal angleško sol.

Minister Gregor (jezno): To je proti zakonu! Ne strinjam se!

Cesar: Krpan je naš junak, zato bomo uresničili njegove želje.

DOBESEDNiK

43

JUTRANJI

TECAJ

SLOVENSKEGA

JEZIKA

16. 2.–27. 5. 2010

i

DOBESEDNiK

44

SKUPINA A

LEKTORICI:

TANJA JERMAN NINA SKUBIC

UDELEŽENCI:

MARINA AFANASIEVA

CAROLINA ANTONY GOMES DE MATOS DA FONSECA

LISA BOTSHON

CRISTIAN CAMPLONE

SUSAN KAHN

TAKUYA KANEKO

SAEKO KATO

EVA KRANJC

HANNAH MANCINI

CAMILLA TORDRUP

MEGUMI YOSHIDA

DOBESEDNiK

45

MOJE NAJLEPŠE POTOVANJE

KITAJSKA

Moje najlepše potovanje je bilo na Kitajsko. Jaz sem potovala tri leta nazaj za dva tedna. Šla sem s šolskim orkestrom in smo nastopali na deset koncertih. Zraven sem odnesla svoj inštrument 'oboa.' Kupila sem kitajsko hrano, palčke, uhane in make-up.

EVA KRANJC

REKA SOČA V SLOVENIJI

Moje najlepše potovanje je bilo na Sočo prejšnje poletje, za tri tedne. Prišla sem z mojim možem in s prijatelji. Prišli smo z avtom.

Kampirali smo, kolesarili, šli smo na rafting, hodili v gore, jedli, pili, zakurili smo ogenj in plavali. Bili smo veseli.

Suvenir so lepi kamni iz narave.

MEGUMI YOSHIDA

AMERIKA IN KANADA

Šla sem v Ameriko in Kanado skoraj dve leti nazaj. Sama sem potovala iz Japonske do Kanade, ampak iz Kanade sem potovala s prijateljicama. Z letalom sem potovala. Ostala sem skoraj dva tedna tam.

Obiskala sem prijatelje v Torontu, New Yorku in na Floridi. Ogledovala sem si muzeje, morje, park, pogovarjala sem se, plesala sem, kuhala sem s prijatelji. Kupila sem darilo, suvenirje.

Imela sem se odlično!

SAEKO KATO

EKVADOR

Moje najlepše potovanje je Ekvador. Bila sem tam prejšnjo zimo. Bila sem en mesec. Potovala sem s prijateljico in z možem. Potovala sem z letalom.

Šli smo na slap, v džunglo, na ekvator. Potovali smo na Tihi ocean, plavali smo, počivali, šli smo v bar, plesali smo. Kupili smo veliko suvenirjev.

Bilo je zelo zanimivo.

MARINA AFANASIEVA

JAMAJKA

Februarja 2009 sem s prijatelji odpotovala na Jamajko. Prišla sem z letalom in se bila tam en teden. Na Jamajki sem se veliko potapljala in se sončila. Kupila sem CD Boba Marleya. Rada bi šla spet na Jamajko.

CAROLINA ANTONY GOMES DE MATOS DA FONSECA

DOBESEDNiK

46

SLOVENIJA

V Slovenijo sem šel dve leti nazaj. Šel sem na izlet za en mesec. Vozil sem se z letalom ali z vlakom. Ven sem šel z ženo veliko. Midva sva šla v Postojnsko jamo, na Bled, v Bohinj ... Kupil sem knjigo in darila.

CRISTIAN CAMPLONE

DUBROVNIK

Aprila sva šla z mojim sinom v Dubrovnik. Dva tedna sva šla vsak dan na sprehod v star Dubrovnik. Gledala sva ladje na morju. Igrala sva se veliko in sva jedla sladoled. Za kosilo sva jedla ribe in pico.

Za vikend je prišel na obisk moj mož. Šli smo peš na obzidje v staro mesto. Spoznali smo družino iz Finske. Moj sin Oliver se je igral na igrišču s prijateljem iz Finske. Ponoči smo šli v hotel na hribu. Poslušali smo morje in valove in potem smo zaspali.

SUSAN KAHN

EGIPT

Moje najlepše potovanje je bilo v Egipt v marcu 2002. Šla sem s prijateljem z letalom do Sharm el Sheikha. Tam sem bila dva tedna.

Prvi teden sva šla vsak dan na morje, učiti se potapljati. Podnevi sva se tako potapljala, snorkljala in uživala na tečaju na plaži in na ladji. Zvečer pa sva se učila teorijo.

Drugi teden sva šla z avtom in avtobusom na obisk v Dahab in Kairo. V Dahabu sva jahala kamele, se kopala in kadila shisha. V Kairu sva šla do piramid, obiskala muzej in Staro tržnico.

CAMILLA TORDRUP

DOBESEDNiK

47

SKUPINA B

LEKTORICI:

ANJA FIGELJ ANDREJKA MOČNIK

UDELEŽENCI:

VERICA FILIPOVA

MARIA HENS

TAKAMUNE KAWASHIMA

ANDREAS SCHIESTL

MARIA SHILKINA

MUJALIN SUANGSIN

IVAN TREGNBENKOV

SHOSHANNA UTCHENIK

DOBESEDNiK

48

PROSTI ČAS V SLOVENIJI

Sem iz Rusije, ampak živim v Sloveniji. V Sloveniji sem zaradi službe. Lahko bi izbral katero koli državo za svojo službo, ampak izbral sem Slovenijo, saj mi je tukaj zelo všeč. Skoraj za vsakega človeka je prosti čas zelo pomemben v življenju, tudi za mene. Kaj mi pomeni prosti čas? Prosti čas je zame sprehod, deskanje, jahanje, sončenje, branje knjig, izleti ali potovanja. V Sloveniji se lahko sprehajate kjer koli – vsa Slovenija je odlična za sprehode, povsod je čisto, zanimivo in lepo. Živim v Ljubljani, tako da se v bistvu sprehajam po Ljubljani ali okolici. Kadar grem na sprehod v drug kraj, je to zame že izlet ali potovanje. Izbor krajev, kjer lahko preživljaš prosti čas, je širok: Primorska, kobilarna Lipica, jezeri Bled in Bohinj, jame, hribi. Če bi šel vsak vikend v nov kraj, bi potreboval več kot pet let, da bi si vse ogledal. Iz Slovenije lahko gremo tudi v Italijo, Avstrijo ali na Hrvaško. Za smučanje in deskanje je Slovenija ena od najboljših držav. Ima visoke gore, veliko snega, infrastrukturo in najnižje cene za smučarske karte v zahodni Evropi. Slovenija je primerna tudi za jahanje, lahko se udeležite tečaja jahanja. Polovico leta lahko plavate v morju, polovico pa smučate. Tako da, ko imam prosti čas, v bistvu nimam prostega časa ☺.

IVAN TREGNBENKOV

V ŽIVALSKEM VRTU

Pred dvema dnevoma smo bili v živalskem vrtu. Jaz, moj mož, naša prijateljica Marina in njena hčerka Alisa smo se srečali pred vrati živalskega vrta. Kupili smo vstopnice na blagajni in odšli noter. Najprej smo srečali vola z velikimi rogovi. Alisi je bil všeč. Potem smo šli k tjulnu, on je plaval v vodi in izgledal je zelo zadovoljen. Pri kletki z opicami smo bili zelo dolgo. One so zelo smešne in vesele. Potem smo videli dva leva. Onadva sta spala na veliki mizi. Alisa si je želela videti slona in dolgo smo ga iskali. Na koncu smo ga našli, ampak Alisa ga sploh ni pogledala. Ona je videla otroško igrišče in tekla tja! Mi smo šli v kavarno, ampak čaja niso imeli, kave pa nismo želeli. Vreme je bilo lepo. Alisa je bila utrujena in zato smo šli domov.

MARIA SHILKINA

ZAČETEK NOVEGA ŽIVLJENJA

Pogosto me moji prijatelji vprašajo, zakaj sem se odločil živeti v Sloveniji. Veliko ljudi v Avstriji ne pozna lepot južne sosede. Samo gredo mimo Maribora, mimo Ljubljane na Hrvaško, ampak Slovenije niso nikoli obiskali, čeprav imata državi veliko skupnih kulturnih značilnosti, celo več kot jih imata Avstrija in Nemčija ali Slovenija in Hrvaška.

Zakaj odločitev za Slovenijo? Študiral sem v Gradcu, jezike. Veliko mojih prijateljev je iz naše slovenske manjšine na Koroškem. Skupaj smo delali veliko kulturnih dejavnosti na KSŠŠG (Klub Slovenskih Študentk in Študentov Gradec).

Velikokrat sem obiskal Maribor. To lepo mesto je blizu Gradca, imam tudi prijatelje tam. Historična regija Štajerska je danes razdeljena med Avstrijo (Steiermark) in Slovenijo. Kot Štajerc se čutim tudi v Mariboru doma. Tam sem prvič odkril, da ima Slovenija zelo veliko dialektov, več kot 40. Kot lingvist je to zame itak zanimivo in sem mislil, da bo zelo težko, če se bom učil ta jezik.

Ko sem prvič obiskal Ljubljano − mislim, da je bilo to pred tremi leti − sem se zaljubil v mesto. Tako lepo mesto! Pomislil sem: tukaj hočem živeti. Ampak v Gradcu sem imel še veliko dela na univerzi, zato sem moral še malo čakati.

Sedaj živim v Ljubljani. Bolj in bolj se zavedam, da so bili zadnji štirje meseci najboljši čas mojega življenja. Niti enkrat nisem obžaloval, da sem prišel sem. Študiram in delam tukaj. Našel sem delo na Avstrijskem institutu kot lektor nemškega jezika. Srečal sem veliko zelo prijaznih ljudi. Obiskal sem veliko mest na Balkanu. Imam občutek, da sem tukaj lahko srečen.

ANDREAS SCHIESTL

DOBESEDNiK

49

ZIMA V SLOVENIJI

Prvo nedeljo decembra je bilo sončno. Ampak prejšnjo soboto, cel dan, je snežilo. Torej nedelja je bila zelo lep dan. Jaz nikoli nisem drsala in zjutraj sem šla s prijateljicami v Tivoli. Tam so me one učile drsati. Veliko smo se smejale.Vse ni bilo najboljše, ker je Neža padla in zelo jo je bolel hrbet. Potem smo šle okoli drsališča, v Tivoliju. Park je bil zelo lep, vse je bilo belo in čisto.Popoldne sem se srečala z drugimi prijatelji blizu Ljubljane in skupaj smo naredili sneženega moža. Kuhali smo tudi kuhano vino in se pogovarjali o zimi v moji državi.

Naslednje tedne je veliko snežilo. Moja hiša ima parkirišče in vrt in skoraj vsak dan smo morali kidati sneg. Imeli smo dve lopati, ampak kupili smo še dve. Vsi prijatelji so mi rekli, da je to zimo preveč snežilo, ampak jaz sem jim odgovorila, da mi je to zelo všeč. Mislim, da ker je bila zima dolga, je pomlad prišla zelo hitro. V enem tednu je bilo vse zeleno in na vrtu smo imeli velike rože.

Ker sem v Ljubljani od junija lani do zdaj, lahko rečem, da vem, kakšni so letni časi v Sloveniji. In vsem, ki me vprašajo, kdaj je boljše obiskati Slovenijo, bom rekla, da je vseeno, če pridejo jeseni, pozimi, spomladi ali poleti. Vsak letni čas v Sloveniji je poseben.

MARIA HENS

POČITNICE

Pred dvema letoma sem bila na počitnicah v Grčiji. To so bile moje najbolj avanturistične počitnice od vseh. Bila sem s prijatelji, potovali smo s turistično agencijo. Ko smo prišli v Hanioti, smo šli na plažo, da bi se sončili. Bili smo zelo utrujeni in smo zaspali na plaži. Zbudili smo se po 3 urah in smo bili rdeči kot rak, opekli smo se.

Naslednji dan se nismo sončili. Videla sem, da je na bregu ena ladja. To je bila ladja našega vodje agencije. Vprašala sem ga, ali lahko vzamemo ladjo, in on nam je dovolil.Vzeli smo jo in začeli z veslanjem. Bilo je zanimivo, zabavali smo se in peli. Nenadoma se je nekaj zgodilo in ladja se je začela potapljati. Bili smo prestrašeni. Skočili smo v vodo. Nismo vedeli, kje smo, vendar se nismo ustavili plavati. Po 4 urah plavanja smo prišli na breg. Bili smo zelo utrujeni, ampak smo bili zadovoljni, ker vsi smo bili živi. Šla sem do vodje naše agencije in mu vse povedala. On je znorel, ampak potem mi je rekel: "Ne skrbite, ladja je bila stara. Najbolj pomembno je, da ste vsi živi." Bila sem presenečena nad njegovo reakcijo, vendar sem se počutila slabo zaradi tega, predvsem ker je bila to moja ideja.

Naslednji dan smo šli v Litokhronom, to je zelo zanimivo mesto. Nad Litokhrononom je gora Olimp. Moj prijatelj nam je povedal, da je poleti tam tabor in da bi bilo zelo zanimivo, če bi tam ostali eno noč. Strinjali smo se z njim in smo šli v tabor. Tam smo srečali in spoznali veliko mladih. Povedali so nam, da bodo danes zvečer šli na nočni sprehod po gorskih stezah. Tudi mi smo bili povabljeni. Bili smo prestrašeni, ampak želeli smo poskusiti. Pripravili smo nahrbtnike, vzeli hrano in pivo in šli na sprehod. Bilo je prelepo. Pogovarjali smo se in se hecali. Spoznala sem veliko ljudi.

Naslednje jutro smo se vrnili v Hanioti. Na cesti so bili policisti in so nas ustavili. Razložili smo jim, da smo turisti. Oni so želeli, da jim pokažemo svoje potne liste. Moja najboljša prijateljica je videla, da nima potnega lista, in jim je razložila, da smo bili na sprehodu in da ga je mogoče tam izgubila. Policisti so mislili, da smo jim lagali, ker niso razumeli zelo dobro angleško, in so nas odpeljali v zapor. Klicali so šefa policije. On je prišel in nas začel spraševati, od kod smo, kje stanujemo, kje je naš vodja. Razložili smo mu, kaj se je zgodilo in zakaj smo tukaj. On je klical v hotel, kjer smo stanovali, in povabil našega vodjo,da bi prišel in nas odpeljal v hotel.

Do koncu našega dopusta smo morali ostati v hotelu oz. na njegovem območju, ampak to ni bilo pomembno, saj je bilo prvih pet dni čudovito.

VERICA FILIPOVA

DOBESEDNiK

50

ZADNJE POČITNICE

Lani poleti smo šli v Španijo za 8 dni, ker je imela moja žena konferenco v Santiagu de Compostela. Moj sin je bil star 3 mesece. Šli smo z letalom. Moj sin je bil majhen, ampak ni imel problema z ušesi. Bilo je v redu. Imeli smo letalo iz Dunaja do Santiaga de Compostela. Santiago de Compostela je zelo lepo mesto. Šli smo v cerkev. Tam je bilo veliko ljudi. Čez par dni smo šli v Madrid z vlakom. V Santiagu de Compostela je bilo mrzlo, v Madridu pa je bilo zelo vroče. Šli smo v galerijo Prado. Jedli smo (jedla sva ☺) paello, to je španska rižota. Ko smo prišli nazaj na Dunaj, smo srečali mojega prijatelja in njegovo ženo ter njunega sina na letališču. Njun sin je bil star 8 mesecev. Pili smo kavo in se pogovarjali o dojenčku.

TAKAMUNE KAWASHIMA

A ŽIVITE ZDRAVO?

Ko se zbudim zjutraj, pijem en kozarček vode vsak dan, ker mi voda pomaga prebaviti. Potem jem pečen kruh in pijem kavo brez kofeina. Za kosilo pripravim največkrat zelenjavo in ribo s pečenim rižem. Jaz ponavadi kuham tajsko hrano, ker mislim, da je bolj zdrava kot evropska hrana. Posadila sem solato in drugo zelenjavo na vrtu, da bom dobila zelenjavo, ki je sveža in brez kemikalij. Ko sem bila študentka, sem včasih kadila s prijateljicami, danes sem se odvadila. Včasih pijem vino ali pivo po hrani, mislim, da ni tako nezdravo. Poskušam tudi piti več vode. Za večerjo jem malo, juho ali sadje. Vem, da se moram ukvarjati s športom ali telovaditi. Na obrazu nimam rada preveč kozmetike. Vedno se grem masirati v masažni salon vsak mesec, ker imam rada sproščanje. Po masaži se počutim čudovito. Mislim, da živim zmerno zdravo, vendar jaz se ne dovolj ukvarjam s športom.

MUJALIN SUANGSIN

DOBESEDNiK

51

SKUPINA C

LEKTORICA:

MOJCA STRITAR

UDELEŽENCI:

INNA DEMCHENKO

MARIEKE HAENEBALCKE

JELICA KOSTADINOVA

JOAN MCINTYRE

NIKOLAJ MIDASCH

TANJA SUDAR

SILVIA JOSEPHINE ŽELE

DOBESEDNiK

52

JOANINA ZGODBA

Joan sem spoznala na tečaju slovenskega jezika. Med poukom smo imeli nalogo narediti intervju z ostalimi osebami. Cilj intervjuja je bil pobliže spoznati osebe iz skupine C – v katero tudi jaz spadam.

Rodila se je na Irskem v Dublinu. Izhaja iz zelo velike družine, ki ima tri sestre in tri brate. Ne glede na veliko družino pravi da je živela zelo dobro, ki je imela zelo veliko prijateljev.

Zaradi plačljivosti šolnine se je morala zaposliti in ob delu se šolati. Zaposlila se je v banki, ki je delala v administraciji. Študirala je upravno šolo.

Joan zelo rada potuje, zato je obiskala Anglijo, Avstralijo in Francijo. V Angliji se je zaposlila v zavarovalnici in je delala dve leti. Potovanje v Avstralijo in Francijo za Joan je bil izziv, ni delala, je pa raziskovala posamezne kraje. V Franciji je spoznala svojega moža. Leto za tem sta prišla v Slovenijo in sta se poročila, rodila je hčerko.

Danes živi v Sloveniji v Ljubljani in poučuje irski ples. Pravi, da Slovenijo ima rada, najbolj ji je všeč narava, ker je podobna njenim rojstnim krajem. Pogreša pa svojo domovino, zato vsako leto z družino obišče svojce in prijatelje v Dublinu.

Starša sta še vedno v delovnem razmerju, zato je tudi nista obiskala.

Joan je pozitivna oseba, ki rada pleše, komunicira in ima ambicije za prihodnost.

JELICA KOSTADINOVA

SAMA MED SLOVENCI

Tanja ima rada svoj študijski predmet. Študira medicinsko radiologijo. V tem področju vidi svojo prihodnost. Zato si želi ga zaključiti z magisterijem. Ker pa ni to mogoče na Hrvaškem, od koder prihaja, se je preselila v Slovenijo, bolj natančno: v Ljubljano. Sama. Zaslužila si je to s tem, da je leto dni delala na oddelku za radiologijo v bolnišnici doma na Hrvaškem, kjer je ostala vsa njena družina, ki jo marsikdaj malo pogreša. Ravno tako kot svojega fanta, ki živi v Zagrebu.

O Sloveniji ni preveč vedela, o jeziku pravzaprav skoraj nič. In ravno tule se začnejo ovire: za Tanjo je natančen jezik zelo pomemben. "Rada izrazim svoje misli," reče. To pa ni preprosto, ker se odziva večina ljudi alergično na hrvaške besede. "Seveda ne vsak," zagotovi, "ampak jih je veliko." Zato je zanjo težko odpreti pogovore, ki jih zelo nujno potrebuje, da bi se naučila pravilno slovensko. Začarani krog.

Seveda ni sama Hrvatica v Sloveniji. Drugih pa pravzaprav noče spoznati. "Saj se hočem naučiti ta jezik," ponavlja. Prav, to ni izhoda iz začaranega kroga.

Kaj si največ želi? "Da ne tu obupam," pove ironično smehljaje. Njen fant ji pomaga, da ne bo. Vsak vikend ga vidi, običajno na Hrvaškem.

NIKOLAJ MIDASCH

UKRAJINA

Geografske značilnosti: Ukrajina je največja evropska država. Leži v Vzhodni Evropi in na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.

Glavno mesto: Glavno mesto Ukrajine je Kijev. Tam živijo okoli trije milijoni ljudi.

Podnebje: Klimo ima kontinentalno in samo na jugu Krima ima subtropsko klimo.

Prebivalstvo: Ukrajina ima 46 milijonov prebivalcev, kljub temu ima veliko demografsko krizo.

Nacionalni karakter in stereotipi: Ukrajinci so gospodarni, gostoljubni, potrpežljivi, veseli, radi dobro jejo, radi pojejo. Ampak so tudi varčni, pesimistični, včasih zelo potrpežljivi in omejeni. V Evropi, na žalost, imajo Ukrajinci prej negativen stereotip kot pozitiven, posebno ženske.

Znane osebe: Od znanih oseb mogoče poznate Julijo Timošenko, boksarska brata Kličkov in nogometaša Andrija Ševčenka. Tudi seveda športnika Sergija Bubko.

DOBESEDNiK

53

Tipične živali: Živali in rastline imamo podobne kot v Sloveniji. Pogosto srečamo v narodnih pesmih takšne simbole kot rdeča kalina in vrba.

Tipična hrana in pijača: Kot sem že rekla, Ukrajinci radi dobro jejo in znajo dobro kuhati. Tipični jedi so: boršč (juha iz rdeče pese), vareniki (veliki ravioli, nadevani s pirejem s kislim zeljem in jetri), tudi mogoče uporabljamo kot sladice in jih torej kuhamo z jagodami in višnjami. Golubci je ime za sarmo, ampak uporabljamo sveže zelje. In še veliko drugih stvari. Pijača je vodka, ki jo kličemo gorilka, in tudi pred kratkim časom pivo. Ukrajinci pijejo veliko alkohola.

Naravne in kulturne znamenitosti: Naša največja znamenitost je na žalost Černobil. V centru Kijeva stoji slavna cerkev Sveta Sofija, ki je bila zgrajena v 11. stoletju.

Najbolj znano podjetje ali izdelek: V državah bivše Sovjetske zveze vsi vejo za avtomobil ZAPOROŽEC, ampak to je bil vedno samo izgovor za šale, ker je strašen. Drugo znano podjetje je Antonov, ki proizvaja največje letalo na svetu AN 225.

Predsednik in drugi politiki: Predsednik je zdaj Viktor Yanukovitch, proti kateremu je bila organizirana oranžna revolucija leta 2004. To je paradoks Ukrajincev, na to nisem ponosna.

Gospodarski položaj: Ukrajina je na žalost najbolj revna država v Evropi.

Najzanimivejši dogodek v zgodovini: Zgodovinskih dogodkov imamo veliko, ampak niso tako pozitivni za Ukrajince. Imeli smo lakoto v letih 32-33 XX. stoletja, potem stalinsko represijo, vojno in zdaj imamo korupcijo in pomanjkanje zakona.

Najboljša zabava: Najboljša zabava za Ukrajince je novo leto, božič, 8. marec in 1. in 9. maj.

INNA DEMCHENKO

AVSTRALIJA

Avstralija je velika država, ki je razdeljena v sedem držav in dve ozemlji. Glavno mesto je Canberra v Avstralskem Glavnem Ozemlju (Australian Capital Territory).

Avstralija ima več podnebij in na severu imajo samo dva letna časa – mokro (the wet) ali suho (the dry).

Približno enaindvajset milijonov ljudi živi tam in šestdeset procentov je bilo rojenih v drugih državah.

Najbolj znana od vseh naravnih znamenitosti je Uluru. Marsikateri ljudje ga občudujejo kot naravni fenomen, drugi ga občudujejo kot čarobno točko. Avstralski domorodci, Aboridžini, so zdaj lastniki Uluruja, in zato ker ga občudujejo kot sveto prizorišče, hočejo prepovedati hojo na Uluru. Ne morejo stoprocentno ustaviti ljudi, ki hočejo hoditi na kamen, ampak povejo turistom, da kršijo njihovo vero, in zato največ turistov ne hodi nanj. Šla sem na Uluru več kot petindvajset let nazaj, preden so prepovedali vzpon nanj.

Najbolj znana hrana je Vegemite Krafta in je simbol Avstralije, ampak so zdaj lastniki firme Kraft Američani. Vegemite ima poseben, slan okus in je zelo črn. Namažeš zelo tanko plast Vegemite na kruh ali popečeno kruhovo rezino.

Najbolj pomemben praznik temelji na zgodbi o zgodovinski tragediji v prvi svetovni vojni, boju za Gallipoli. Ta bitka se je začela 25. aprila 1915 in imamo praznik na ta dan v spomin na vse ljudi, ki so umrli v katerikoli vojni. Ime praznika je ANZAC dan (Avstralski in novozelandski vojaški zbor – Australian and New Zealand Army Corps).

Mnoge avstralske živali so znane po celem svetu: kenguruji (kangaroos), koale (koalas), krokodili (crocodiles), emuji (emus), valabiji (wallabies), platapusi (platapuses), quolli (quolls), vombati (wombats), numbati (numbats), kakaduji (cockatoos), srake (magpies), netopirji (bats) and jabbiji (yabbies).

Avstralija je res lepa, čudovita država z veliko naravnimi in kulturnimi znamenitostmi.

SILVIA JOSEPHINE ŽELE

DOBESEDNiK

54

POPOLDANSKI

TECAJ

SLOVENSKEGA

JEZIKA

15. 2.–27. 5. 2010

i

DOBESEDNiK

55

SKUPINA 1

LEKTORICI:

PETRA PILKA PETRA PUČNIK

UDELEŽENCI:

VIKTOR BUSHUIEV

JUAN ANTONIO CONTRERAS

GRACIELA KALIN

JONATHAN PODBORSEK

COLIN SUTTON

GERALD TECHT

YOKO TSUGE

NATSUKO YUASA

DOBESEDNiK

56

Dragi Victor,

Kako si? Jaz sem dobro. Zdaj sem v Libanono in pišem kartico za tebe. Jaz sem se vozila z letalom, ker je hitro, zanimivo in udobno. Jaz sem imela dobro vreme in sem pila libanonsko vino. Zdaj grem v trgovino in kupim spominek.

Lepo se imej.

Lep pozdrav,

NATSUKO YUASA

Victor Bushuiev

Celestinova ulica 8

1000 Ljubljana

Slovenija

Draga prijateljica,

kako si? Jaz sem na Japonskem. Tvoja država je zelo lepa in zanimiva. Hrana je super in vreme je dobro, sončno. Včeraj sem šel na Fujijamo. Drevesa imajo veliko cvetov! Jutri zjutraj bom šel v Tokio in bom kupil veliko spominkov!

Lep pozdrav,

JUAN ANTONIO CONTRERAS

Yoko Tsuge

Mestni trg 12

1000 Ljubljana

Slovenija

Draga Natsuko,

kako si? Greva zvečer v kino? Jaz imam čas. Karta stane 5 evro. Mi bomo gledali 3d kino.

VICTOR BUSHUIEV

Natsuko Yuasa

Slovenska cesta 50

1000 Ljubljana

Slovenija

DOBESEDNiK

57

KAJ BOM DELAL ČEZ ENO LETO?

Naslednje leto bom kupil nov avto, ker moj avto je star. Bomo šli na potovanje v Egipt in bomo fotografirali piramide. Jaz bom šel na Havaje tudi in bom plaval, bom plesal eksotični ples in bom jedel dobro hrano. Jaz se ne bom poročil in ne bom imel še otrok. Naslednje leto ne bom kupil novo stanovanje.

JUAN ANTONIO CONTRERAS

Bom v službi za Sadar+Vugi arhitekti in bom živel v moje stanovanje v Argentinski park v Ljubljani. Bom delal manj. Poleti bom plaval v Bled in jadral na hrvaškem morju. Bom kuhal slovensko hrano, bom pil dobro slovensko vino in pivo z prijateljem. V oktober grem v Ameriko z letalom za poroko prijatelja. V oktober 2011 grem v Pariz za finance tečaj in bom živel z mojim prijateljem.

JONATHAN PODBORŠEK

KAJ BOM DELAL ČEZ 20 LET?

Čez 20 let bom končal delati. Bom upokojil se in bom potoval veliko. Bom užival prosti čas: bom poslušal dobro glasbo, bom bral dobro knjigo … Čez 20 let bom užival življenje kot zdaj … Če bom še živ! ☺

JUAN ANTONIO CONTRERAS

Čez dvajset let bom stara 58 let ampak bom izgledala zelo mlado. Moj mož bo star 62 let. Mi bomo delali na japonski ambasadi v tujini. Mi bomo imeli 3 otroke in mnogo prijateljev. Na počitnice bom šla na morje, jezero, v hribe in gore z mojo z družino. Mi bomo zelo srečni.

YOKO TSUGE

Dragi Juan,

kako si? Jaz sem na Hrvaškem. Včeraj sem šla v Zagreb z avtom. Zagreb ni lepo mesto. Danes je jasno. Jaz bom pila hrvaško vino in jedla ribo, ker sem na morju. Kakšne počitnice imaš na Japonskem?

Lepo se imej,

YOKO TSUGE

Juan Antonio Contreras

Mesarska 18

1000 Ljubljana

Slovenija

DOBESEDNiK

58

SKUPINA 2

LEKTORICI:

KATJA KRALJ GITA VUGA

UDELEŽENCI:

MERI DODEVSKA

TEA GRGIĆ

VLADISLAV IVANOV HRISTOV

MARISSA JENKO

MELANIE EDITH KOGLER

EVELINA MELNYCHUK

NAZANIN MIR DERIKVANDI

DAVID OLDMEADOW

NADJA ORAZE

THOMAS SCHMIDTMEIER

PING SU

ANDREA VERSACE

DOBESEDNiK

59

DIALOGI Z URADNIMI OSEBAMI

Policist: Zakaj vozite tako hitro?

Voznik: Oprostite, moj števec za hitrost je pokvarjen in mudi se mi, ker je moja mami bolna.

P.: Naslednjič vas bom kaznoval s pikami in denarjem.

V.: hvala lepa.

PING SU, VLADISLAV IVANOV

HRISTOV

Redar: Žal mi je, ampak ne morete naprej, ker je polno.

Jaz: Oprostite, ampak moram iti naprej, ker sem danes zelo dolgo čakala.

Redar: Gospodična, sem vam povedal, da ne morete naprej, ker je polno in niste edina, ki je danes čakala.

Jaz: Pojdi vprašat DJ-ja, on ti bo potrdil, da sem njegova prijateljica.

Redar: V redu, grem vprašat.

Medtem ko gre redar vprašat DJ-ja, če sem res njegova prijateljica, grem jaz hitro mimo.

TEA GRGIĆ, NADJA ORAZE

Policist: Zakaj ste tako hitro vozili?

Melanie: Oprostite, moja sestra je noseča in dobi otroka. Morava se peljati v bolnišnico.

Policist: Seveda, ampak vozite bolj počasi.

Melanie: V redu, v redu, hvala lepa, nasvidenje.

……

Melanie: Zdaj lahko vzameš blazino ven!

MARISSA JENKO, MELANIE EDITH KOGLER

P.: 10 evrov, prosim.

A.: Oprostite, ampak imam majhen problem!

P.: Kaj?

A.: Joj, nimam denarnice tukaj, zato ne morem plačati.

P.: To je velik problem!

A.: Mogoče lahko vzamem denar doma. A lahko počakate 5 minut?

P.: Seveda, ampak želim, da pustite tukaj vaš potni list kot garancijo.

A.: A je v redu indeks?

P.: Ne, res bi rajši potni list. In tudi želim, da plačate za čas, ko čakam tukaj.

EVELINA MELNYCHUK, THOMAS SCHMIDTMEIER, ANDREA VERSACE

URADNA OSEBA ZA EN DAN

Če bi moral postati uradna oseba za en dan, verjetno ne bi želel biti politik. Upam, da bi prišel čas, ko ti pokvarjeni politiki, ki jih zdaj imamo, bodo se vdrli v tla: ne bi želel politik točno ta dan, seveda.

Torej, mogoče bi bil carinik, ampak samo za potnike, ki potujejo z vlakom, ker so mi všeč vlaki in železniške postaje tudi, in bi imel dobro uniformo. Še bolje, bi želel biti policist tukaj v Ljubljani, ki izgleda, da je zelo varno mesto v Evropi. Mislim, da biti policist tukaj pomeni predvsem kontrolirati, da pijani študenti nimajo nič problemov. Tudi pa bi imel uniformo.

Drugače, v Italiji, bi lahko bil policist tudi, pač ne kjerkoli, ker to lahko je zelo nevarno. Verjetno bi želel biti policist, ki dela blizu spomenikov, v Rimu na primer, in govori s turisti, ker tako svoje življenje je zanimivo in ni težko: samo pije odlične brezplačne kratke kave v kavarnah, in se pogovarja z lepimi turistkami.

ANDREA VERSACE

DOBESEDNiK

60

Če bi bila uradna oseba za en, bi želela biti pilot, zato ker mi je to zelo všeč. Izbrala sam ga zaradi tega, ker zelo rada potujem in obiskujem nove države, ampak tudi zaradi tega, ker ko sem bila majhna, sem si želela to postati. Vsako delo ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, tako tudi to. Seveda da je lepo leteti nad oblaki in gledati države kako so majhne, a ti kako si visoko. Vse je to lepo, ampak pilot ima zelo težko delo, on mora paziti na potnike, zato ker če on ne vozi pravilno se lahko zgodi nesreča.

TEA GRGIĆ

ČE BI ME PRIJATELJI IZ SKUPINE OBISKALI

Če bi me obiskali v mojem kraju, bi peljala prijatelje iz skupine na morje. Živim pri morju in v mojem kraju je morje z lepo plažo. pesek na plaži je bel in mehek. Lahko ležimo mirno na plaži in raki hodijo okoli nas. Na plaži prodajajo veliko biserov, ki so lepi, pravi in poceni. Plaža iz zraka izgleda kot tigrova glava. kako zanimivo!

PING SU

Če bi me prijatelji iz skupine obiskali v mojem kraju, bi morali najprej na sprehod ob Dravi. To je najdaljša reka na Koroškem in veliko ljudi gre rado tja na sprehod. Če bi bilo dobro vreme, bi lahko šli popotovat. Na Koroškem imamo veliko gor, ki niso zelo visoke. Iti bi morali tudi na Vrbsko jezero, kjer se veliko ljudi kopa in hodi na izlet z ladjo. tam imamo dober sladoled in če ti je vroče, lahko skočiš v jezero.

v Borovljah, kjer živim, lahko greste v muzej Historama, ker je zelo zanimivo. Ne bom izdala, kaj boste videli tam. To je presenečenje.

NADJA ORAZE

NEDELJA NA HRVAŠKEM: ŽAL PRAVA ZGODBA.

Včasih rad planiram načrte naenkrat. Tako, na primer, se je rodilo moje najbolj stresno potovanje. Pred dvema tednoma, v soboto, prebral sem v časopisu, da sta dve stvari v nedeljo v Zagrebu, ki sta zelo zanimivi zame. Prva je koncert angleške skupine, ki se imenuje Editors in mi je všeč; druga je znana razstava Bodies Revealed, v kateri lahko gledamo človeška telesa razkosana, kot če bi bili kirurgi, in ki jo je že nekaj prijateljev priporočalo.

Tako, sem odločil da bi šel na Hrvaško naslednji dan. Sam, ker nisem imel časa za odličen načrt, in nekateri prijatelj niso hoteli iti v Zagreb brez avta.

Prišel sem zjutraj v Zagreb, z vlakom, pa potem sem šel na sprehod po centru, v katedralo, v muzej za razstavo. Po kratkem kosilu, čeprav sem bil malo utrujen, sem šel k jezeru parka, blizu lokacije koncerta, ker vreme je bilo boljše kot napoved. Moj načrt je bil, da bi se vrnil v Ljubljano z zadnjim vlakom opolnoči, ker koncert bi bil ob deveti uri. Ampak žal, res koncert se je začel po polnoči, zaradi žalosti na Poljskem (letalska nesreča); kar pomeni, da se ne bi vrnil z zadnjim vlakom ...

Končno, koncert je bil zelo dober, ampak moral sem čakajte do petih za prvi vlak, v ponedeljek zjutraj. Seveda, nisem spal nič, in sem bil zelo zelo utrujen in zaspan. Ampak to ni vse.

Vlak je imel veliko zamudo, ker so srbski huligani razbili štiri okna, ne vem zakaj, v Beogradu na železniški postaji. Torej, na zagrebški postaji, delavci so morali vzeti dva vagona iz vlaka, in zato na krajšem vlaku smo morali potovati stati ... Ne morem se spomniti vsega: zgleda, da spal sem pokonci (za) nekaj minut ... Mislim, da druge osebe so mislile, da jaz sem pijan, ali da do mi všeč slabe substance. Ampak, to ni res.

Prišel sem v Ljubljano ob devetih, ki je ista ura, ob kateri moram biti v službi. Samo sem imel čas za kratek tuš, pa potem moral iti v službo, z zamudo in brez spanja, in popoldne tudi na tečaj slovenščine. Zelo profesionalno.

ANDREA VERSACE

DOBESEDNiK

61

PIKTOGRAMI

Dobila sam pošto od prijateljice da pridem na obisk v Koper. Prišla sem s taksijem hitro do železniške postaje. In taksi je parkiral na parkirišču. Vzela sem svoje kovčke in čakala na vlak. Sem iskala kje je WC, ampak mi je ena gospa povedala, da moram iti z dvigalom gor. Ko sem šla iz dvigala sem videla piktogram WC in puščico, ki pomeni, da je WC na levo. Čakala sem še pol ure na vlak, ampak ni prišel in potem sem šla v restavracijo, ker sem bila zelo lačna. Potem sem šla vprašat zakaj tako dolgo čakam vlak za Koper in so mi povedali, da se opravičujejo, ampak da so nekatera dela na železniški progi in da moram iti z avtobusom do Pivke in potem z vlakom iz Pivke do Kopra.

TEA GRGIĆ

MOJA PRVA IZKUŠNJA KUHANJA PARKLJEV

Na Kitajskem pogosto jemo parklje in imamo veliko receptov, kako jih lahko skuhamo. Ko sem bila v Sloveniji, nisem videla, da bi ljudje jedli parklje in jih redko prodajajo. Tudi v kitajski restavraciji jih ne morem dobiti.

Ampak zares sem pogrešala parklje in jih velikokrat sanjala. V sanjah so izgledali zelo privlačni in so zelo okusni. Nato sem si rekla, da moram dobiti parklje.

Naenkrat sem jih zagledala, ko sem bila v Mercatorju. Bila sem zelo navdušena in želela sem jih kupiti, vendar takrat nisem vedela kako jih skuhati. Zato jih nisem kupila. Res je bilo škoda.

In kasneje sem jih spet sanjala. Potem, ko sem vstala, sem poiskala recept kuhanja parkljev po internetu. Po receptu sem spet šla v Mercator, ampak nisem imela sreče, saj jih ta dan niso prodajali. Bila sem zelo žalostna in čakala sem, da jih spet začnejo prodajati.

Čakam, čakam....... Čas mi je šel počasi.

Končno sem jih videla in takoj kupila dva. Ko sem bila doma, sem ju takoj kuhala. Vonj je šel ven in se mi je cedila slina. Čez 40 minut sem ju končno skuhala. Poklicala sem svojega moža, da je fotografiral skuhane parklje za spomin. Po fotografiranju sem takoj vzela paličice in jedla.

Woo.......kako so bili okusni! Najokusnejši so na svetu!

Moja prva izkušnja kuhanja parkeljev je bila zelo uspešna in še vedno je vonj parkeljev okoli mene.

PING SU

DOBESEDNiK

62

KAKŠEN MORA BITI ŠTUDENT DRUGE SKUPINE POPOLDANSKEGA TEČAJA?

Mora biti kreativen.

Ne sme biti zaspan.

Mora uporabljati slovenščino.

Sme veliko študirati.

Mora znati sklone.

Mora imeti knjigo vsak dan in jo mora uporabljati.

Ne sme govoriti v drugih jezikih.

Želi imeti počitnice.

Ni mu treba narediti domače naloge, ampak je pomembno.

Mora poiskati vedno novega partnerja za delo v paru.

Hoče imeti odmor.

Mora poslušati lektorico.

Ne sme uporabljati telefona.

Mora priti točno na tečaj.

Želi se učiti slovensko.

Želi več govoriti po slovensko.

Mora imeti zanimive vikende za pogovore v ponedeljek.

KAKŠNA MORA BITI LEKTORICA DRUGE SKUPINE POPOLDANSKEGA TEČAJA?

Mora razložiti slovnico.

Mora imeti odmor, da gre lahko na stranišče.

Lahko govori veliko jezikov.

Hoče dati več domačih nalog.

Ne sme se smejati našim napakam.

Želi imeti komunikativne študente.

Želimo zabavno lektorico.

Ne sme dati preveč domačih nalog.

Mora imeti lepe obleke.

Vedno mora biti potrpežljiva in radostna.

Mora imeti veliko flomastrov z različnimi barvami.

MARISSA JENKO, VLADISLAV IVANOV HRISTOV, ANDREA VERSACE, PING SU, NAZI MIR DERIKVANDI, NADJA ORAZE, MELANIE EDITH KOGLER

DOBESEDNiK

63

SKUPINA 3

LEKTORJA:

SVETLANA JANDRIĆ BORIS KERN

UDELEŽENCI:

NATALIA BELOVA

DOMAGOJ DENAČIĆ

ILINA HRISTOVA

JUTA KRASOVSKA

MAJA KRSTIĆ

MARKO MALIĆ

MILIJANA MILOŠEV

MAŠA PLEŠKOVIĆ

GORDANA REMOVIĆ

JAKOB SCHNEIDER

DOBESEDNiK

64

TV-DNEVNIK SKUPINE 3

NOVICE IZ NOTRANJE POLITIKE (ČAKAJOČ NA REFERENDUME)

Slovenski parlament je danes na izrednem sestanku odločil, da bodo dvignili minimalne plače vsem delavcem.

Javnost se sprašuje od kod denar za te plače? Naša novinarska ekipa je raziskovala vso zadevo in smo ugotovili, da so se slovenski bogatuni odpovedali polovici svojega premoženja.

Zdaj mi se javlja naša novinarka s terena. Lep pozdrav Gordana, a se slišiva?

(Gordana poroča s terena, ima intervju s gospo Gates, ki jo je pred kratkim zapustil mož, zato se odpoveduje premoženju).

To zadevo bomo še raziskali, ali je to res ali ni res! Ali je to mogoče prvoaprilska potegavščina?

Dragi gledalci, to bi bilo vse za danes, lep dan vam želim.

Marko Malić, notranja politika.

NOVICE IZ NOTRANJE POLITIKE

Top tema dnevne zunanje politike je ustanovitev nove države na Balkanu. Vsi čefurji, ki so živeli v Sloveniji, so se izselili iz Slovenije in so danes ustanovili Republiko Čefurijo. Republika je že danes vložila vlogo za članstvo v EU in predvideva se da bo postala članica čez en teden. Vse nekdanje jugoslovanske republike, ki že deset let čakajo na članstvo v EU, so se danes uradno pritožile in prosile Slovenijo, naj čefurje vrne domov.

Ilina Hristova, zunanja politika.

NOVICE IZ SVETA ŠPORTA

Naslednji teden Barcelona gre v Slovenijo obiskat Olimpijo. Bodite pozorni navijači Olimpije do svojih kolegov iz Španije! Kupite jim Union pivo!

Danes se je začela Formula I v centru Ljubljane. Policija in mladi Slovenec sta tekmovala, da bi plačala denarno kazen.

Na tekmi Olimpija / Maribor, so bili Mariborčani zelo srečni in imeli žogo dvakrat v rokah.

Za TV-Dnevnik … Juta Krasovska.

VREMENSKA NAPOVED

Dobili smo veliko pritožb, da je vremenska napoved vedno netočna. In zdaj boste na našem teveju poslušali najbolj resnično vremensko napoved.

In sicer: sploh ne vemo, kakšno bo jutri vreme. Mogoče bo 10 stopinj, mogoče bo 20.

Verjetnost dežja bo petdesetodstotna: ali bo deževalo ali ne bo. Če ne boste vzeli dežnika in boste šli v službo s kolesom, verjetnost dežja bo višja, recimo devedesetodstotna.

Stoodstotno resnično vremensko napoved za jutri boste poslušali pojutrišnjem.

Za TV-dnevnik vremenoslovka Natalia Belova.

FFOOTTOO:: BBOORRUUTT PPEETTEERRLLIINN

DOBESEDNiK

65

NOVICE IZ SVETA KULTURE

Spoštovane gledalke in gledalci,

najpomembnejša novica iz kulture danes je izjemen uspeh, ki so ga imeli študentje izpopolnjevalnega tečaja slovenščine kot tujega jezika na zaključnem testu 17. maja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dobili so tudi nagrado – tritedensko smučanje v Kranjski gori.

Čeprav sta lektorja Svetlana Jandrić in Boris Kern sestavila zelo težek test, vseh deset študentov ga je naredilo.

Gordana, če imamo čas, lahko vprašamo Svetlano Jandrič kaj misli o tem?

Z mano je Svetlana Jandrič, lektorica Centra za slovenščino kot drugega ali tujega jezika.

Svetlana, kaj mislite, ali so študentje iz Hrvaške, Srbije, Rusije, Belorusije, Nemčije in Makedonije res geniji, ali so vajine vaje bile preveč lahke?

(Svetlana zgroženo pove, da ne ve, kaj je šlo narobe, saj sta se z Borisom zelo trudila, da bi bil test zelo težek …).

Hvala Svetlana. Jaz upam da bodo vsi študentje Centra tako pridni in uspešni še naprej.

Za TV- Dnevnik, Maša Plešković. Vračamo se v studio. Gordana...?

PREVAJALSKA DELAVNICA

MMAARRKKOO KKRRAAVVOOSS:: PPRRAAVVZZAAPPRRAAVV

((MMaarrkkoo KKrraavvooss:: TTrreettjjee ookkoo..

SSaammoozzaalloožžbbaa,, 11997799..))

PPooll ssvvoojjeeggaa žžiivvlljjeennjjaa ssppiimm

ppooll ssvvoojjeeggaa žžiivvlljjeennjjaa ssaannjjaamm::

ppooll mmoojjiihh ssaannjj jjee vv bbaarrvvaahh,,

ppoolloovviiccaa ppaa vv bbeelleemm nnaa ččrrnnii

ppooddllaaggii..

NNaappooll vveerrjjaammeemm,, nnaappooll sseemm

žžaalloosstteenn..

PPrraavvzzaapprraavv nnii pprreehhuuddoo,,

pprraavvzzaapprraavv nniittii pprreeddoobbrroo,,

pprraavvzzaapprraavv jjee zzoopprrnnoo ssaammoo ttoo,,

ddaa nniikkoollii nnee vveešš,, ččee jjee tteemmaa

ssaammoo ooddmmoorr aallii žžee kkoonneecc ffiillmmaa..

ZAPRAVO (SRBSKO)

Pola svog života spavam

pola svoga sna odsanjam

pola mojih snova je obojeno

pola pak u crno-bjeloj boji.

Polovično se nadam, polovično sam tužan.

Ustvari nije preteško

ustvari nije ni predobro,

ustvari je najteže samo to,

da nikada ne znaš,

da li je tama samo odmor,

ili je več kraj filma.

GORDANA REMOVIĆ

U STVARI (SRBSKO)

Pola svoga života spavam

pola svoga života sanjam

pola mojih snova je u bojama

polovina je u belom na crnoj podlazi

napola verujem, napola sam tužan.

U stvari nije preteko

u stvari nije ni predobro.

U stvari je iritirajuče samo to,

da nikad ne znaš, da li je tama

samo pauza ili je več kraj filma.

MILIJANA MILOŠEV

DOBESEDNiK

66

ZAPRAVO (HRVAŠKO)

Pola svojega života spavam,

pola svojih snova sanjam,

pola mojih sanja je u boji,

polovica u bjeloj na crni podlazi.

Napola vjerujem, napol sam žalostan.

Zapravo nije preloše,

zapravo nije ni predobro,

zapravo je užasno samo to,

što nikada ne znaš, je li tama

samo odmor ili več kraj filma.

MAŠA PLEŠKOVIĆ

SOBSTVENNO GOVORJA (RUSKO)

Polovinu žizni splju,

Polovinu noči vižu sni,

Polovina snov cvetnie,

Polovina- čjorno-belie,

Napolovinu verju,

Napolovinu žaleju.

Sobstvenno govorja, ne sliškom ploho,

Sobstvenno govorja, ne sliškom horošo,

Sobstvenno govorja, razdražaet to,

Čto nikogda ne znaešj,

Eta temnota- pereriv

Ili uže konec filjma.

СОБСТВЕННО ГОВОРЯ

Половину жизни сплю,

Половину ночи вижу сны,

Половина снов цветные,

Половина- чёрно-белые,

Наполовину верю,

Наполовину жалею.

Собственно говоря, не слишкои плохо,

Собственно говоря, не слишком хорошо,

Собственно говоря, раздражает то,

Что никогда не знаешь,

Эта темнота- перерыв

Или уже конец фильма.

JUTA KRASOVSKA IN NATALIA BELOVA

DOBESEDNiK

67