DIVICA ORLEANSKA Tragedija v 5. Dejanjih 1848

7/25/2019 DIVICA ORLEANSKA Tragedija v 5. Dejanjih 1848

1/144

DIV ICA ORLEANSKA

petih djanj s predigro.

N s ~

pisal

v

@99J 23Se

Prestavil iz nemkiga jezika

J O V A N K O S E K I V E S E L .

T I i j u b l j a n i .

Natisnil J o e f B la z n i k.

1 8 4 8 .


2/144

Na svitlo prila v letu 1803.

Poslovenjena v letu 1842.


3/144

lovetva blag izgled zasramovat i ,

Je vergla te v smet i posmeha s la .

Lept i zmir smehn pravico krat i ,

Ne verje ne v svetnika, ne v Boga;

Razru i t i zaklade sercu kani ,

Preganja dim in sveto vero rani .

A l j , kakor t i , p r ipros t iga i z kr i l a ,

Se lanka tud pobona , kakor t i ,

Mogono da t i roko pevska Vila ,

Na svi t l i t ron te v zvezde posad ,

Ovi je te z bl ieim' arki teno,

In, serca plod, ivela bo na veno!

erni t i scer je vajen svet , kar s i je ,

P o d r e t i v p r a h v i s o k o m u j e ' m a r ;

Pa se ne boj! e sere vel iko bi je ,

Ki vnete so za svit

in

is to s tvar ,

Zijavni terg ivljenje v kvantah gubi

Blageji duh podobe viji ljubi.


4/144

O s o b e .

Karol sedmi, kral j f rancozki .Kra l j i ca Izab , n jegova mat i .

Nea Sorelka, n jegova pri ja t l ica .

Fil ip dobri , vojvoda burgunski.

Graf Diinoa, bastard orleanski.

^ . . v ' . > franeoz ko -kra ljevi oficirji.

D u s a t e l , )

J J

V e r h e p i k o p r e m s k i .

at i l jon, burgunski v i tez.

R a u l , lorenski vitez.

T a l b o t , britanski vojsko vod.

L i o n e l ,

)

, ., . . J ., .

, , ; > britansk i vodniki.

Fastolf , )

Montgomery va l ik i v i tez .

S v e t o v a v c i o r l e a n s k i .

K l i c r b r i t a n s k i .

T ibo

d 'Ark,

bogat kmet francozki.

M e r j e t a , i

L u i z a , > njegove here.

J o v a n a , )

E t j n , 1

K l

o

d.M a r , / ovarji, njih snubci.

R e m o n , )

Bertran, drugi kmet francozki.

P r i k a z e n e r n i g a v i t e z a .

V o g l a r .

V o g l a r i c a .

V o g l a r i .

Vojaki in ljudstvo. Kraljevi kronosluabniki, ep isko pi, mnihi,

marali, korarji, dvorani in druge negovoree osobe.


5/144

redigra

DeeLski

k r a j .

Sp rede j na desn i kap e la s podobo m a te re bo je ,

na levi hrast visok,

Perv i na s t o p .

T i b o d' A r k , Tr i here njegove Trije mladi ova rji, njih snubci.

Tibo d! Ark.

Sosedje dragi! dans Francozi smo.

Slobodn kmetje e, in stare zemlje

Oetam nekdaj lastne gospodarji;

Bog v

5

kdo jutr o nam zapoveduje.

Zakaj povsod bandera premagljive

Prostr Anglican; njegovi konji

Razphavajo francozko polje cvetno,

Pariz ga je dobitnika spoznal

In s krono staro Dagobertovo

Ovenal roda tujiga mladiko.

Po lastnih mora bloditi deravah

Beljiv, obropan, naih kraljev sin;

Nasprot stoji v sovranih trumah njemu

Nar blinji stric in pervi pr; njegova

Brezduna mati clo jih napeljuje.

Vasi gr in mesta Krog. Viharno

Poiga, podertije dim se blia

Dolinam tim pokojno e iveim.

Tedaj sosedje, dans ko e zanioreni,

Sim here presKerbeti v bogu sklenil;

Potreba ibki enski varha je

V nadlogah bojnih, in ljubezen zvesta

Pomaga vsako breme dvignuti.

(Pervimu ovarju:)

Etjn! vi snubite Marjeto mojo;

Sosedno njive skup lee, enacih

So serca elj To vterdi dober zakon!


6/144

6

(drugimu:)

Vi tiho ste, o Klod Mar? Sramljivo

Luiza moja v tla oi pobesi?

Kaj boni razderal kar je zvezal Bog,

Kr nimate se z Magam ponositi?

Kdo ima Maga zdaj? Pohitvo, skedenj.

Sta vraga Minjiga alj ognja rop

Le zveste persi moa verliga

So bran krepak viharju tacih asov.

Luiza*

Moj oce!

Klod Man.

Draga moja!

Lutza

(Jovano objemi.)

Ljuba sestra!

Tibo d' Ark.

Njiv trideset oranja vsaki dam,

S pristavo hio, s edo dvor in kakor

Je mene, tak vas blagodari Bog!

Merjeta (Jovano objemi.)

Oeta razveseli, daj! Nej sklene

Dananji dan zakone s ren e tri !

Tibo i Ark

Vse zdaj omislite elim de jutro

Poroko z nami cela vas praznuje.

(Ramo v rami odideta oba para.)

D r u g i n a s t o p

T i b o ? A r k . J o v a n a , R e m o n .

Tibo d Ark

Jovana, tvoji sestri, glej ste vdani,

S te

sreni, moje starosti veselje;

Nar mlaji ti si skerb in alost za me*

Remon.

Kaj moti vas? Zakaj jo kregate?


7/144

7

Tibo

d Ark.

Gle j ,

verli ta mladen, nar pridnii.

Doline nae krog in krog nar jaki.Ti je namenil serce svoje zvesto.

In snubi te, e tece tretja jesen,

S poninim' eljami, s presercnim trudain;

Ledena, ojstra ti se ga ogiba,

In tako tudi druge vse ovarje,

Mldence vse ostrai in odene.

Ti si v obilnosti cveteih let,

Zdaj pomlad tvoja je, zdaj upa cas,

Razirjeno ivota tvga cvetje;

Alj de bi cvetlica ljubezni mile

Iz njega vdarla ino v persih tvojih

Rodila zlati sad, zastonj le cakam.

O j , po nikakim to mi ne dopade,

Natore zmoto to pomeni teko!

Mi ne dopade serce, ko ledno

In ojstro se zapr ob letih uta.

Remon.

Ne

dale j ,

oce d'Ark! Po njenim bodi!

Ljubezen moje pametne Jovane

Je lahtna, rahla cvetlica nebeka,

Le scasama zori enaki sad.

Zdaj rada e prebiva na viavah,

Iz slobodne dobrave preseliti

Pod nizko, mrano streho se boji,

Kjer stiskata loveka skerb in tuga.

Iz dola gledam s tihim jo zavzetjem

Velikokrat, ko na visocih tratah

Telesa lahtniga v kardelu cede

Stoji visokoravna, in poglede bistre

Pobea na sirotne kraje zemsk;

Tu viditi prikazen viji menim,

In druzih asov stvar jo v sercu cenim.

Tibo d Ark.

To ravno je moj strah, to alost moja!

Veselih drub se sesternih ogiba,

Samotne hribe ie, zapusti

Pred petelinskim petjem postijo svojo,Ob uri groze, ko zaupno lovek

loveku se pridrui, splazi se

V okroje temno polnoi samotne,

Kot siva sova, vjzapuene kraje.


8/144

8

Se sami vstopi na razpotje krino.

In nagovarja sapo pustih berdov.

Zakaj si to izvoli vedno mesto.

In goni edo svojo ravno sm?

Zamiljeno jo vidim cele ure

Sedeti pod druidskim dobam tam,

Kateriga se sreni vsak ogiba.

To je nevaren kraj

;

hudoben duh

Stanuje ob drevesu tim od nekdaj,

Od krivoverstva starodavnih asov.

Moaki stari te soseske grozne

Pripovedavajo o njemu zgodbe.

Neznanih glasov uden hrup in sum

Se slii sploh iz temnih vej njegovih;

Jez sam enkrat veerne pozne ure

Po potu mim gred sim tukaj vidil

Sedeti dolgo grozovitno eno.

Iz gub debelih beliga obleka

Mi je nasprot molela suho roko,

Ko de bi klicala . Je z urno mimo

Hitel sim Bogu duo izroivi.

Remon

(na sveto podobo v fcapeli kzaje :)

Podobe svete blagodarna blia.

Nebeki mir okolj prebivajo

Sm vodi vao her, ne moc peklenska.

Tibo

d'

Ark.

N e , ne! Kar kae se mi v stranih sanjah,

V obrazih britkih, brez pomembe ni.

Sedeti v Remi sim jo takrat vidil

Na zlatnimu prestolu naih kraljev,

Sedmerozvezden diadem bliee

Na njeni glavi, v rokah njenih eslo.

Iz kiga tri so bele lilje klile,

In jez nje oe, sestri nje obedve,

Starosti vsi in knezi, viji kofi,

Ter kralj clo sam, smo seji vklanjali.

Od kod svitlost mi pride taka v hio?

Pomemba to je pada straniga!

Svarivne sanje take pripodobnoRazkrijejo mi prazne elje njene.

Sram njene niznosti jo je, kr Bog

Ji ivot je obdal z lepoto mnogo,

Prigal j i v jasni glavi bister um.


9/144

9

ez tovarice vidno jo jjovikal,

Zato redi napuh pregreno v sercu.

Napuh pa bil je angelam poguba,

In za-nj peklenski duh loveka zgrabi.

Remon,

Kdo od pobone vase here je

Poninii? Ne slui ona vedno

Z veseljem rada starim sestram?

Nar imenitnii obdarovana

Pa tiho in pohlevno na-se vzame

Nar huji opravila vboge dekle,

In udno pod rokama njenim mnoi

Se vam oitno cd in njiv bogastvo ;

Na vsimu, kar stori, prebiva vidno

Nerazumljiva, preobilna srea.

Tibo d' Ark,

Nerazumljiva srea, res je! Groza

O ti obilnosti mi ude stresa.

Ne ve o tim. Molim. Molati hoem.

Kaj bom ernil predrago dete lastno?

Jez druziga ne morem ko svariti

In za -n jo moliti. Svariti pa

Jo moram D reva teg a se ogibaj !

Ne bodi sama, korenin ne kopaj

O polnoi, pija ne

meaj ,

in

Ne risaj erk na krinim potu v prah!

Hudobne duhe zbuditi je lahko,

Pod zagrinalam tanjkim akajo,

In planejo na klic iz tmine urno.

Ne bodi sama, Gospodarja clo

Nebs se je v puavi satan lotil.

Tre t j i i i a top

B e r t r a i i s ela do ( je k le n o v o ja k o k a p o ) . T i b o d ' A r k . R e m o n .

J o v a n a .

Remon.

Molite! Bertran gr iz mesta pride.

Poglejte kaj prinese!

Bertran,

Vaj je groza,

Se udita orodju mojih rok

Neznanimu ?


10/144

10

Tibo d' Ark.

In res se udiva.

Od kod je to? Zakaj prinesete

To hudo znaminje v nae mirne kraje?

(Jorana v prejnjih nastopih t iho in brez delenosti na strani stavsi se pribl ia.)

Bertran.

Sani komaj vem povedati kak ta

M eres mi v roke pride. eleznino

Kupval sim na somnji Vokulerskim;

Velika gnjeca bila jej beguni

Iz Orleana ravno prili bili

Z

novicami o vojsk i malopridnim' ;

Ostraeno je ljudstvo skup derhtelo,

In ko si prostor njem po tesnobi

Rujava me ciganka naglo vstavi

S elado to, in ojstro me pogleda

Reko: Tovar! elado iete,

Vem de jo iete: le urno, nate!

Pustim jo dober kup. T u! primite!

Ponudite vojakam jo, ji reem,

Jez kmet sim prost, mi treba ni elade.

Alj ona ne odjenja in pristavi:

De bi elade treba mu ne bilo,

Ne more nihe rec i. Krov jekle n

Je glavi vec kot hia zidana.

Po vsih me tak preganja ulicah,

Jez se je branim, ona jo ponuja.

Potem kr lepa, svitla, vredna glave

Kneevske se mi zdi, jo primem zadnjic,

In ko jo tak dvome po rokah sucem,

Pomembo zgodbe cudne premiljujem,

Mi zgine baba. Ka kor trenil b i,

Napre j odrine jo valovje lju ds tva,

elada pak ostane v rokah mojih.

Jovana

(el jno in hi tro elado prime.)

Sem dajte jo!

Bertran.

Orodje tako! Ciniu?

To ni diviki glavi vene in kine.

Jovana (mu jo vzame.)

Za mene dana

5

moja je elada.


11/144

li

Tibo

d

Ark.

Kaj nek ji v glavo pade ?

Remon.

Dovolite !

Spodobi se ji res ta kine vojaki,

Kr moko serce bije v persih njenih.

Se spomnite, kak risovolka je

Premagala, zverino strano, grozo

Pastirjev vsili, in naih ed eruha.

Divica oroslanska cisto sama

Se je borila z njim, mu jagne vzela,

Ko e davil ga je v kervavim relu.elada ta zna kriti slavne glave,

Od njene vrednii ne more kriti.

Tlbo d' Ark (Bertranu:)

Povejte nam nesree nove vojsk;

Kaj govorili so beguni?

Bertran.

Bog

Derave vsmili se, pomagaj kralju!

Tepeni v dveh velicih bitvah smo.

Francozke zemlje sred stoji sovranik,

Zgubljena je deela do Loare.

Zd aj zdruil celo mo j e , vse a rm ad e,

In orleansko mesto z njim obsul je.

Tibo d' Ark.

Bog varuj kralja!

Bertran.

Sk pej znesli so

Iz krajev vsih strelatva neizmerno;

In kakor letne ure temni roji

Buel ulnjaka panj osipajo,

In kakor iz viave erna megla

Kobilic padi zemljo krog in krog

Pokrije z neprevidnim mergoljenjem,

Tak je stran oblak narodov bojnih

Izlil se na poljane orkanske,

In od jezikov tujih udne zmesi

Hrumi nerazumljivo krog leie.

Z a k a j , vojake svoje siloviti

Burgun, deravovladni, tudi sm


12/144

12

Pripel jal je , Anonce, Lutiane,

Iz Luk senbu rga , Namurane h rabre ,

In sreniga Brabanta prebivavce,

Boga te G enetane v ametu

In svili bahajoe ter Pomorce,

Kih mesta snano rasejo iz morja,

Holendarje umetne edomolzce.

In Utreane, Brize clo zahodne

Ki v sever gledajo Vsi ti, sledei

Burgunu ojstrovladajoimu

So zdrueni v razbitje Orleana.

Tibo d Ark.

O alostna nesrena svada ta,

Ki me francozki drega v drob francozki!

Bertran.

Kraljica stara tudi, Izabd,

Prevzetna parska kneginja v jeklenim

Jezdari oblailu po leziu,

Z besedami strupenim' jezo zbada

In serd narodov proti sinu svojim',

Ki ga nosila je pod lastnim sercam.

Tibo d Ark.

Prekleta bodi! Kakor Jesabelo

Prevzetno nekdaj Bog pogubi jo !

Bertran.

Prestran Salsburi , serdi t i r is ,

Divjaki stenolom, osedbo via,

Z njim brat ledna hrabri Lionel,

In Talbot grozni, ki z morivnim meem

Kardela v bitvah kupama kosi.

Poguma loterskiga zarotili

So se, oskruniti divice nae,

Kar nosi me pa z meem pokonati.

Sozidali so strae tir visoke

ez mesto, v zrak molee; Salsburi

Na njih s pogledam moreljeim pazi,

In teje urne potnike po cestah;

Sto liber tekih krogel netevilno

So vergli v mesto e; razrueneLeijo cerkve, noterdamski turn

Kraljevi slavno svojo glavo vklanja.

Podkope s praham strelnim so nasuli,

Trepee mesto na oboku bregdna


13/144

Peklenskiga stoj, de zdaj in zdaj

Se gromopocno vnelo bo si svesto.

(Jovana eljno posluaje si dene elado na

Tibo d' Ark.

Kje pa vojaki hrabri bili so,

Sentrl j , Lahir, in Francje sldt krepak,

Baslar jimakoserni, de sovranik

Tak daije je prisilil brez ovrka?

Kje kralj je sam, mu mar ni zgube take,

Deravnih muk, njegovih mest posipa?

Betran.

V inonu zdaj stanuje z dvorani svojim;

Vojakov manjka, stati v bran ni moc.

Kaj vodjev serce, hrabrih dlan pomaga,

Ko bleda groza trume vse mertudi?

Strah neki, kakor od Bog posln,

Je clo nar sercniih pogum omamil.

Zastonj se klic kneevski oznanuje,

Kot ovce plano skup se stiskajo,

Kjer zahrumi tulenje volje votlo.

Tak pozabjlivi stare svoje slave

Bei Francoz v ozidje varnih gradov.

En vitez samo, sliim govoriti,

Je zdruil nekaj inaliga vojakov,

estnajst bander, in kralju z njim se blia.

Jovana (naglo:)

Kak se imenuje vitez?

Ber t r

an.

Bodrikur.

Pa teko vhitel bo sovraniku,

Ki z dvema vojskama ga naslednje.

Jovana.

Kje je sedaj? Povejte mi, e veste.

Ber tran.

Od Vokulera komaj dan hod.

Tibo

d'Ark.

Kaj tebi mar, deklina? Po reeh

Ti gre, ki tebi ne spodobijo se!


14/144

14

Bertran.

Zatorej kr sovranik premoan je,

In kraij braniti ve nas ne zamore,

Jedinoglasno v Vokuleru so

Sklenili vdati se Burgunu. Ja rm a

Tak tujiga ne nosimo ostani

V zarodu svojih kraljev morde tudi

Pod staro krono pridemo nazaj ,

e spet se vmirite Burgun in Francja.

JOVana

(naduena . )

S pogodbo proc, z udatbo pro nesramno!

Beitel blia, spravlja se na boj.

Pod Orleanam vragu srea zgine,

Dognana mera, zrel za etvo je.

Divica prila z ojstrim serpam bode,

Oabnosti bo setvo pokosila,

Bo stergala njegovo ast iz neba,

Ko je visoko zvezdam jo pridruil.

Ne bojte se! Ne begati! Kr, preden

Be rumenila, luna polna bode,

Ni konja ve britanskiga, de pil bi

Iz bistrih vod Loare ponosite.

Bertran.

Ah, udei se ne godijo ve!

Jovana.

Se e godijo Bela golobica

Letela bode, z orloserdam zgrabia

Te jastrobe Francozko tergajoe,

Razdjala v ni prevzetniga Burguna,

Derave izdajavca, Talbota,

Storoniga nebes naskakovavca

5

Zasramovavca vere Salsbunja,

In te otokarje nesramne vse

Ko edo jagnet bo pred sabo gnala.

Gospod jo vial bode, bojev Bog.

On svojo stvar trepeo je izvolil,

Bo razodel se po divici ibki,

Kr on je Bog, on sam je vse premoen!

Tiho

d

Ark.

Duh kaki nek obsedel j e deklino !

Remon*

elada vnema ji pogum junaki.

Poglejte! Bliskajo se ji oi,

Kot dvojni plam se lici svetite!


15/144

Jovana*

De slavna ta derava padla bi?

Nar krasnii, kar veno sonce jihObsije, raj deel, katero Bog

Kot jedro lastniga oesa ljubi ,

De ta nosila bi verige tujca?

Tii spodletela je paganam sila,

Tii pervi kri je stal, svetie pervo,

Tii prah poiva svet'ga Ludo vika ,

Od les otet je bil Jeruzalem!

Bertran (osupnjen.)

Jo sliite? Od kod ji pride tako

Visoko razodetje? Oe d 'Ark!

Bog udovitno res vam dal je her!

Jovana.

De mi bi ne imeli kraljev svojih,

Ne prirojenih gospodarjev lastnih?

De kralj bi nevmerjo na svetu zginil,

Ki sveti plug in panik ohranuje,

Pustote preobraa v njive plodne,

Ki suniga oprosti, mesta stavi

Prijazno krog prestola svojima,

Ki slabimu pomaga, hudim zuga,

Ki sam nar vei ne pozn zavida.

Ki lovek je in angelj milosti

N a zemlji ti sovrani. Kraljev s ed e ,

Zlatovja bleskajo, je zapusenim

Zavetje varno, mo in milost se

Na njemu druita, zloin se trese,

Pravien blia se zaupno ino

V njegovi senci z levam se igr.Sin tuje zemlje, kralj vunanji, ki mu

Prededov svete ne poivajo

Kosti v deeli, alj jo ljubil bo?

Ki ivil mlad z mldeni naim' ni,

In nam ne zna po nae govoriti,

Alj more oe svojim sinam biti?

Tibo

d

Ark.

Bog vari kralja in francozko zemljo!

Mi mirni kmetje smo, ne znamo z meem

Peati se^ ne konja bojniga

Krotiti, akajmo vbogaje tiho

Nam koga dala zmaga bo za kralja.

Sej srea bojna je osocla boja.


16/144

16

Na gospodar, k krono dene si

Na glavo v Remi Dagobertovo.

Zdaj k delu! Vsak premisli kar ga tice!

Nej se prepirajo visoke glave

Za zemlje last, za krone in derave;

Ra zruen je obinsko nas ne s tra i ,

Stoje nam krepko pd in gojzdi nai.

Nej ognja ar popali nam stalie,

Sovrani konj nej ito potepta,

Prihodna pomlad novo cvetje d,

In dvignejo se urno nove hie.

(V&i odidejo razun Jovane.)

Cetert l nas top

Jovana (sama.)

Obvari Bog vas, hribji ljubeznivi!

Doln c vet e c , prijazno tini raj !

Vi paniki, vi logi, Bog vas ivi!

Slovo Jovana vzame vekomaj.

Jovana gr, ozr e jeden zadnji,

Zelene trate vam! Bog ivi vas!

In tebe drevje, vas studence hladne,

In tebe jek, doline sladki glas,

Ki zvesto se z napevam pesmi snide;

Jovana gr, in nikdar ve ne pride!

Zapustim vas na vedno vecne case,

O mesta moje tihe radosti!

Razkropite po berdih jagneta se,

Pastirja zdaj in varha vec vam ni!

e desna moja drugo cedo pase,

Kjer na kervavim polju boj gromi;

Od zgorej dano mi je to p ovelje,

Ne tirajo me prazne svetne elje.

Ki Mojzu na Horebovi viavi,

V goreim germu prikazuje se,

Stopiti jak pred Faraona pravi;

Ki Davida nekdaj pastirja e,Zmagljivo nad sovranika postavi;

Ki milost zmir pastirju skazal je,

Mi rece tak iz drevniga verica:

Ti moje bo na zemlji slave pria!"


17/144

Bo ude si z oklepi okovala.

Pokrila z jeklam rahlo ndro si.

Ljubezni moki nikdar serca vdala

Pregrenih elj posvetne sladnosti,

Nevesta nikdar pred oltarjem stala.

Na persih se ti dete ne redi.

Obdati pak ti hoem svitlo glavo

Nad enskami z visoko bojno slavo."

Kr, kadar bo junake groza zvila,

Se nagnil dan posledni Francije,

Mogono bo moj Oriplam nosila.

Kot urna nica zrelo stern podr,

Osabniga zmagavca v prah pobila,

Mu stergala iz rok dobike vse;

Z naduenjem francozki rod navdala,

In kronala v oteti Remi kralja."

Nebesa so mi znamnje obljubile,

V spomin gotov elada dojde mi;

Neznana mo iz nje mi tee v

iile^

Pogum kerubski v sercu mi budi;

Nevidne me v prepir enejo sile,

Viharno pro me bitve sl dervi;

Vojaki klic zadeva sluhe moje,

Se spenja

konj ,

in bojna tromba poje

(Urno odide.)


18/144


19/144

P e r v o ja

n j e .

Dvor kralja Karola v nonu.

P e r v i n a s t o p

D n o a . D s a t e l .

Dnoa.

N e ,

dalej tega ne prenesem! Kralju

Se odpovem, ki sebe samiga

Neslavno zap usti. Goree solze

Bi toil, skli me v persih serce hrabro,

De roparji kraljevo Francijo

Dele med sabo z meem ; lahtne mesta,

Od nekdaj ivo vraene vladrstvu,

Ruj ave kljue tujcu dajo v pest ;

Mi pa pod pazho roke tii neskerbno

Otetbe drage blagi as morimo.

Zvem, de v nevarnosti je Orlean,

Iz Normandije daljne pribitim,

V oroju clo do brade, mislim kralja

Pred vojsko najti, ino kje ga najdem?

Med pevci ino drugimi sleparji,

Prekanjene uganovaje vonke,

Gosti daj Sorelki imenitne,

Ko de bi se ivelo v miru terdim.

Verhvojvoda je sel, ne more dalej

Gnusobe zreti Jez enako grem,

In prepustim osodi ga protivn.

Dsatel.

Kralj blia se!

2


20/144

20

D r u g i n a s t o p

K r a l j K a r o l . P r e j n i.

Kar oh

Verhvojvoda mi pole me nazaj,

Se slube odpove. V imenu Bojim!

Znebili tako smo se godernjavca.

Ki nas je vedno hotel strahovati.

Dnoa,

Ob takim asu kaj velja junak.

Jez bi v nemar ne djal ga lahkoduno.

Kar oh

To ree

9

kr mi odgovarja rad.

Dokler pri nas je bil, ga nisi ljubil.

Bnoa.

Prevzetno siten termoglavec bilje,

Ni znal konati nikdar zdaj pa zna.

O pravim asu vogne se zmenjave,

Ko upanja koristi ni, ne slave.

Karol

Ti si, prijatel, dobre volje dans;

Kaliti ti je neem. Duatel!

Od kralja stariga Reneta^) so

Poslanci prili, slave vredni pevci.

Pogosti jih kraljevo; vsakiga

Z verigo zlato obdaruj prijazno

(Bastardu)

Zakaj se smeje?

Dnoa.

Kr iz praznih ust

Verige zlate siplje.

*) R e n d o b r i , kne z P rova ns k i iz A n us ke rodov ine . O e in b r a t s t a

mu nap olitansk a kra lja bila. On sam je po brato vi sm erti do te kro ne

pravico im el , tode je dosei ni zamogel . Trud i l se je s taro pro van sko

pesni tv o in sodia l jubezni Cour d 'a m ou r vnovi osn ov at i ; k

temu nam enu j e izvolil kne za l jubezni Pr inc e d' amo ur za n ar

vijiga sodnika ez oprav ila l jubezni in snu bstv a. V takim rom antik im

duhu je tudi sam s kneginjo, svojo eno, cede pas t i e l .


21/144

Duatel.

Sir! Zlat

Drobtince ni v zakladih tvojih ve.

Karol.

Pres kerb i ga . Pres tola lahtni pevci

Zapustiti ne smejo neeeni.

Neplodno krono nam oivi petje ,

In z vencam jo preplete rado sti ,

Na suho ezlo dihne krasno cvetje,

Vladarje pevc, on serca kral j s lovi .

Visoko nad prostorm njega svet je,

Iz lahkih elj osnuje trone si,Tedaj je s kraljem pevc enake slave.

Obema stan lovetva so viave.

Duatel.

Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim,

Dokler pomoc je bila in sovt,

Zdaj ustnice mi huda sila odpre.

Niesar nima darovati vec,

Previti se jutro s im ti nima!

Bogastva je pritok obilni zginul,

Globok odstop grozi zakladm tvojim.

Neplaani vojaki godernjajo,

In ugajo z odidam. Komaj b om ,

Po siromako le, ne po kneevsko,

Previdil e kraljevo tvojo hio.

Karol.

V zastavo daj pravice colne, vzemi

Naposodo denarja pri lombardih.

Duatel.

Pravice colne in dohodki krone

V zastavi so za cele leta tri.

Dno a.

O tim pa gr zastava in derava.

Karol.

Dovelj imamo e deel bogatih.

Dnoa.

Dokler je Bogu in Britancu ve!

Nej pa e Orlean, potem bo ovce

Z Eenetam, kraljem svojim, paseL


22/144

22

Karol.

O kralju tim ti vedno jezik brusi,

In vonder je ta brezdeelni knez

Me ravno dans obdaroval kraljevo.

Diinoa.

Le s krono ne napolitansko svojo,

Za Boga ne! Ta, sliim govoriti,

Je zmir na prodaj, kar ovice pase.

Karol.

To ale so, vesele igre, god,

Ki ga obhaja sercu svojimu,

De si v sirovim bitju tim barbarskim

Napravi svet nedolen, ist in jasen.

Namemba djanja takiga velja.

Ponoviti nam hoe as nekdanji,

Ko vladala ljubezen je, ljubezen

Junake serca dvigaa visoko,

In lahtne ene v sodnicah so bile,

Ravnaje rahlo, vse kar serce tie.

V tim asu se mudi prijazni sivek,

In kakor e iv v pravlicah starih,Tak preseliti ga nebeko mesto

V oblacih zlatih nam na zemljo hoe.

Ljubezni dvor je osnoval, kjer bodo

Se shajali junaki vitezi,

Slovele snane ene v diki veni,

In ista se vernila bo ljubezen;

Ljubezni kneza pak izvoli mene.

Dunoa.

Nu, tako clo prevergel nisim se,

De bi oblast ljubezni zaniaval.

Po njej se imenujem, sin sim ji,

V deravi njeni moje je bogastvo.

Knez Orleanski oe so mi bili,

Premagali so vsako ensko serce,

Pa tudi sterli grad sovrani vsak.

e hoe biti vreden knez ljubezni,

Naj verlii junak ti biti ima.

Ljubezen, tako v starih knjigah berem,

Se je z junakim djanjein druila,Junaki, ne ovarji, so sedeli

Pri mizokrogu, pesme govorijo.

Ki braniti ne zna lepote hrabro^

Daru ni vreden njeniga. Tii je


23/144

Borise! Bij za krono svojo se!

Z junakim meeni brani svojo last,

Nedolnih en pravico in slobodo,

In ko iz rek sovrane bo kervi

Otel si verlo prirojeno krono,

Takrat bo prav, in tebi ast knezevska,

Oviti senci z vencam si ljubezni.

Karol

(dvoranu perstopivimu :)

Kaj je?

Dvoran.

Poslanci orleanski prosijo.

Karol.

Pripelji jih

(Dvoran odide,)

Pomo prosili bodo;

Sam brez moi, kje najti jo za druge!

T r e t j i n a s t o p .

P r e j n i . T r i j e s v e t o v a v c i o r l e

KaroL

Bog ivi vas, o zvesti Orleanci!

Kak dobrimu godi se mestu mojim?

Se brani e s pogumam ponavadnim

Sovraniku, ki ljuto ga obsda?

Svetovavec.

Nadloga je velika. S ir ! Od ure

Do ure strah naraa in poguba.

Zunanje je ozidje vse razbito,

V napadu vsakim pridobi sovranik

Prostora, brez obrambe so gradia,

Vojatvo, zmir borivi se, izpada,

Le malokdo poverne se nazaj ,

In glada strah se tudi oznanuje.

Tedaj je poglavar, grof Ropijerski,

V prestran sili tej, sovraniku

Po stari egi v spravo se zavezal,

Udati z mestm se dvanajsti dan,

e prej ne dojde na borie mo

Dovoljna, de bi Orlean otela.

(Diinoa se strese od hude jeze.)


24/144

Karol.

Odlog je kratek,

Svetovavec.

Zdaj pod strao sino

Sovrano tukaj ; prosimo te milo,

De svojiga usmili mesta se,

V odlogu takim pole mu pomoc,

Ko ne se bo udalo dan dvanajsti.

Dnoa.

Y

nesramno tako spravo mogel je

Dovoliti Sentrelj!

Svetovavec,

Ne on5 gospod!

Dokler je hrabri ivel, od pogodbe

In mira ni se govoriti smelo.

Dnoa.

Tak merte v je ?

Svetovavec.

Na naimu ozidju

Dolnosti slube padel je junak.

Karo L

Sentrelj je mertev! Vojske moje

Je polovica padla v mou tim!

(Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam

5

ta se vstrai.)

Dnoa.

e tega manjka!

Karol.

Kaj je zopet, kaj?

Dnoa.

Grof Dugla pole. Kaledonske trume

Se puntajo in ugajo z odidam,

e ne dobijo, in e dans plaila.

Karol.

Nu, Dsatel!

Duatel (rame &tisne.)

So vt je dra g!


25/144

Karol.

Obljubi5

Zastavi kar iina, derave pol

Duatel.

Zastojn! ne gr! Obljub derali nismo.

Karol,

Nar bolji trume cele vojske so,

Ne smejo z d a j , ne zdaj me zapustiti!

Svetovavec*

(Na kolenu.)

Pomagaj

?

kralj!

Nadlog se naih spomni!

Karol.

(Obupno.)

Kaj morem zemlji trume izceptati?

A lj itnica je moje ro ke dlan ?

Delite me! Iztergajte mi serce

In kujte dnar iz njega! Kri za vas

Imm, vojakov nimam, srebra nimam!

Cete rAI nas top

N e a S o r

e

l k a z malo skrinjco v rei. P r e

Karol,

(Z razpetima rokama Sorelki nasprot:)

O Nea moja! Drago mi ivljenje!

Obupa me oteti prila si!

e tebe imam, tebi se pribliam,Ti moja si zgubljeno ni niesar.

(orelka.

Moj drag i k ralj !

(se plano in vedaeljno ozira.)

Dnoa, je res? Alj res

Je Duatel?

DiiateL

Je res!

Sorelka,

Je taka sila?

Denarja manjka? Trume ejo iti?


26/144

m

Dsatel.

Je tako Bog pomagaj!

Sorelka

(mu skrinjco vsil i . )

Tii biserje,

Zlatnina Moje srebro raztopite,

Zastavite5prodajte moje gra de

Na provencalsko moje premoenje

Denarja najdi, trume zadovoli!

Le urno

j

urno! asa ne gubiti!

(ga pro si l i . )

Kar o L

Nu, Dnoa! Dsatel! Sim e uboen,

Kr krona vsih visocih en je moja?

Po lahtnim rodu je enaka meni,

isteji ni kraljeva kri Valoaka,

Prestolu nar svitlejimu na svetu

Bi bila ast alj ona ga zavere,

Prijatlica mi samo biti hoe.

Mi kdaj dovoli viji cene dar

Od kake zgodne cvetlice pozimi,

Alj sadja kakiga podobe redke?

Od mene ni ne vzame, vse mi da!

Zaupa vse bogastvo, vse imetje,

Velikoduno t mni srei moji.

Dnoa.

D e ! Abota je kakor t i , zares!

Kar ima, vse v goreo hio verze,

Zajema v danaidni sod brez dna.

Otela te ne bo, le sama sebe

Bo s tabo pogubila

Sorelka.

Ne verjemi!

Desetkrat on ivljenje

za-te

tvega,

In se jezi, de jez ponudim blaga.

Alj nisim ti veselo darovala,

Kar bolji je od biserja in zlata,

In blago zdaj bi hranila za sebe?

Daj Pro verziva nepotrebni lip

ivljenja tega! Nej ti lahten bom

Odrcenja izgled in poterpljenja


27/144

Premeni dvorstvo svoje v bojne trume,

Zlato v elezo, vse karkolj je tvoje,

Za krono verzi brez premislika.

Nadloge in nevarnosti deliva,

Na bojne konje vsediva se derzno

Prepustiva areim arkam sonnim

Telesi rahle, za blazino kamen

Izvoliva, oblake za odejo.

Vojak sirovi bo nadloge lastne

Veselo terpel, ko bo vidil kralja

V pomanjkanju kot zadne siromake.

Karol

(smehljaje se.)

Zdaj spolni se prerokovanja stara

Beseda, ktero mi v Klermontu nekdaj

Izrekla nuna je naduena.

P r e m a g a t i s o v r a n i k e b o d a l a

Tak rek la j e mi im en i tna e n sk a ,

O t e v i m i p r e d e d o v m o j i h k r o n o .

Iskal sim jo v sovranimu leiu,

Serd materni vtolaiti sim mislil.

Tii je junakinja, ta v Remo me popelje,Nje serce bo premagati mi dalo.

iorelka.

To storil bo prijatlov tvojih me!

Karol.

V sovranikov razpor zaupam tudi

Kr za gotovo zvedil sim, de med

Oabnim tim britanskim lordi, in

Med stricam mojim, vojvodam burgunskim,

Ne tee gladko kakor prej . Zatorej

Sim s poroili mu poslal Lahira,

e bo mogoe, pera jezniga

Dolnosti in zvestobi pridobiti.

Lahir bi vtegnil kmalo se verniti.

Duatel

(pri oknu.)

Zdaj ravno dirja vitez na dvorie.

Karo L

Bog sprimi te poslane! Alj zmaga bo,

Alj bo bezanje, zvedli bomo zdajci.


28/144

88

Pet i nastop*

L ah

i

r . P r e j s n i .

Karol

(mu gr nasproti.)

Mi upanjej alj mi obip donese,

Laliir! Povej na kratko, kaj me caka?

Lahir.

Zanaaj se na me, na drugo ne!

Kar oh

Se ne vtolai vojvoda serdit?

Govori! Kak prejel je poroenje?

Lahir.

Prej ko poslua te, in predi vsim

Postavi ta nedgibljiv pogoj,

De izroi mu Duatela, ki

Morivca ga oetoviga klie.

Karol.

In e nesramen ta pogoj zaverem?

Lahir.

Razderta pred zaetkam je zaveza.

Karol.

Alj si potem na Monteroki most

Povabil ga , kjer oe mu je pa de l,

De bijeva na smert se in ivljenje?

Lahir.

Pred noge vergel sim mu rokovico

Reko: de hoe se poniati,

Po viteko za krono z njim se biti.

Na to pristavi, de mu treba ni

Boriti se za nekaj kar e ima.

e pa te tako silno bitve mika,

Ga bo na polju orleanskim nael,

Na kteriga je jutrodan namenjen;

S tim plea mi oberne hrohotaje.

Karol

Se v parlamentu mojimu pravice

Beseda ni za mene dvignula?


29/144

Lahir.

J e vmolknula v prepiru puntarskiin ;

Obsojen si po sklepu parlamenta

Zgubiti krono ti in pleme svoje.

Dnoa.

Nesramni puh oprostenih meanov!

Karol.

Pri materi si moji kaj poskusil?

Lahir.

Pri materi

Karol.

Dej kaj so mati

Lahir

(nekoliko pomisli.)

Bil ravno god je kraljovenan ja,

Ko v Sendeni sim priel. Pa rizan i

So bili kot za praznik lipani,

Na vsaki cesti, kjer britanski kralj

Je peljal se, so astni loki stali,

Potresen pot je s cvetlicami bil,

Vriskaje je, ko de bi bile trume

Francozke sveta pol premagale,

Okolj koije skakala derhal

Sorelka.

So vriskali se veselijo, de

So serce sterli kralja miliga.

Lahir.

Fant ia mladiga , Har i -Lankast ra ,

Sim vi dil na kraljevimu presto lu

Sedeti Ludovika svetiga;

Oabna ujca, Betford ino Gloster,

O njemu, in pred tronam na kolenih

Je prisegaval Filip vojvoda,

Tvoj stric, za sebe in deele svoje.

KaroL

O, nepoteni per, Nevredni stric!

Lahir.

Fantina prime strah in se spodtakne,


30/144

3

Ko po visocih stopnjah gr na tron,

Poineinba slaba!" Mnoica ept

In straen smeh se dvigne krog in krog.Kraljica stara, tvoja mati, zdaj

Pristopi Jeza vzame mi besedo!

Karol

Tedaj !

Lahir.

Ga dvigne z lastnima rokama,

In posadi ga na prestol francozki.

Karol.

O mati , mati!

Lahir.

Divji clo Burgund,

Moritve vajen trop, so ostermeli

O djanju tim sramote ino studa.

To vidsi ona k ljudstvu se oberne

In glasno rece: Meni hvala gr

Francozje, de trohljivim steblu vcepim

Mladiko isto; tak popaenca

Iz noriga oeta vas obvarjem,

(Kralj pokrije obraz, Sorelka urno k njemu stopi in ga objame, vsi pricijoi

dajo stud in grozo na znanje.

Dno a.

Volkinja! Serda vpaljena Megra!

Karol

(po kratkim oddihu svetovavcam:)

Vi culi ste, kaj tuki se godi.

Brez mude se vernite v Orlean,

In oznanite mestu mojim vernim:

Odveem ga priseg, slobodno je,

Na tanjko naj korist prevdari svojo,

Burgunu v milost nej se izroi,

Usmiljen b o , on Do b r i g a se klie.

Dnoa.

Sir! Orlean zapustiti bi hotel!

Svetovavec

(poklekne.)

Gospod kraljevi! Ne jzaverzi nas!


31/144

Ne sun mesta svojiga v nemilo

Oblast in slast britanskiga bahanja.

Prelahtni je v francozki kroni kamen.

Nobeno kraljain svm, preddedam tvojim

isteji ni zvestobe ohranilo.

Dnoa,

Kaj smo tepeni? Se spodobi beg,

Prj ko se bijemo za mesto svoje?

Z besedo eno ti nemarno vere

Nar bolji grad iz serca Francije,

Prej ko kervi je kaplica prelita?

Kar oh

Kervi dovolj prelite je zastojn!

Nasprot je meni teta roka Boja,

Premagane so v bitvah moje trume,

Zaverze me moj parlament, z veseljem

Protivnka pozdravi glavno mesto,

Nar blinii me lahtniki izdajo,

M e zpu ste N a persih svojih mati

Redijo lastna moja plod sovrani.

Unkraj Loare iti hoemo,

Se vmaknemo nebeki roki silni,

Katera vidno je z britanskim meem.

Sorelka.

Bog varuj tega, de bi samobsebi

Obupaje zapustili deravo!

To ni beseda hrabre tvoje due,

Nevredno djanje materno je sterlo

Junako serce kralja mojiga.

Po moko dvignul, nael spet se bode,

Premagal hrabro bo osodo, ktera

S er dit o zdaj te stiska.

Karol

(v alostne spomine zamiljen.

Kaj ni res?

Osoda strano t inna je v plemenu

Kraljevimu Valoake hie; Bog

Jo je zavergel, materne pregrehe

So divje Furje pripeljale noter.

Norost oeta dvajset let je terla,

Tri stari brate nagla smert pred mano


32/144

32

Je pokosila; sklep nebeki je,

De hia Karla estiga pogine,

Sorelka.

Omlajena po tebi dvigne se!

lie sam zaupaj si. Previdnost Boja

Te ni, nar mlajiga iz bratov tvojih.

Ohranila zastojn, in dala ti

Nepan tron preddedov tvojih slavnih.

Nebesa v krotkim sercu tvojim so

Pripravile zdravilo ranam, ktere

Deravi serd protivnih je zasekal.

Ti puntanja bo plamena ogasil,

To v sercu utim, mir bos prigotovil,

Francozke slave novi stvarnik bo.

Kar oh

Ne jez! Viharno divja doba hoe

Imeti vodja gromovladniga.

Osreil res pokojni ljud bi bil,

Puntarskiga ne morem ukrotiti.

Jez ne zamorem z meem sere odpreti.

Ki v serdu se zaprd ljubezni moji.

Sorelka.

Oslepljen ljud je, zmota mami ga,

Pa vertoglavje to minulo bode.

Ni dalje dan, ko se zbudila bo

Do kralja prirojeniga ljubezen,

Globoko vraena francozkim sercu;

Zavist in stari ert se vnela bosta,

Ki loita ob naroda vedno,

Britanca vjela lastne sree past,Tedaj prenaglo se ne vmakni boju^

Junako bij za vsako ped se zemlje.

Kot lastne persi brani Orlean.

Daj raji vse brodov potopiti,

Bervi podreti, moste razkopati,

Ki peljejo te ez predel derave.

ez t mni tok Loare pomenljive.

Karol

K ar sm zam ogel, storil sim. PonudilSim se v dvabor po viteko za krono,

Zaveren je! Dovoljen bil mi ni!

Zastonj preliva se francozka kri,

Gradia moje padajo v posip.


33/144

Alj hoem kakor tista divja ena

Razdeliti otroka dati z meem ?

N e ! Odpovem se ga, de ivel bode.

Dnoa.

Kaj? Sir! Je to kraljevo govorenje?

Se v erze tako krona pro f Nar slabi

Naroda tvga da in kri in blago

Za ert, za mnenje, za ljubezen svojo.

Razpre se vse, ko znamenje kervavo

Se puntanja zabliska pred omi.

Rataj drev pust, kolovrat ena,

Z orojem se previdi star in mlad,Mean zapali mesto svoje, kmet

Z rokama lastnima cvetee setve.

De ti nakloni kodo alj korist,

In voljo serca svojiga dopolni.

Ne prizanese sam, in prizanabe

Ne upa, ko ga klie ast, ko bije

Se za bogove, alj malike svoje.

Na stran tedaj usmiljenje to babje,

K i p ersim se kraljevim ne spodobi!

Daj tei vojsko kakor je zaela,

Ti nisi je nespametno zagal.

Za kralja ljud se mora v smert podati,

To je osoda, zakon tak na svetu,

Francoz ne v, in nee druziga.

Nevreden narod je, ki z radostjo

Ne da za ast in slavo vse kar ima.

Karol

(svetovavcam:)

Ne akati mi sklepa druziga

Jez ne zamorem ; Bog tedaj vas brani !

Dnoa.

Na vekomaj oberni bojna srea

Ti herbet, kakor ti deravi svoji,

Kot sam si se, tak zapustim te jez.

Ne skupna mo britanska in burgunska,

Nesernost pahne lastna te iz trona.

Rojeni vi tezi so Francje kral j i ,

Ti pa plan si rojen brez poguma.

(Svetovavcam :)

V nemar pust vas kralj. Je z pa podam


34/144

34

Se v Orlean, v oetovo doinovje,

V njegoviinu posipu pasti hoem,

(Hoe iti, Sorelka ga vstavi,)

Sorelka

(kralju:)

Ne pusti v serdu ga od sebe! Ojsire

Besede ima, serce zvesto je

Ko goli zlat; on ivo ljubi te

5

Za tebe kri prelil je tolikrt.

Daj

9

Diinoa! Recite de je naglost

Pravine jeze gnala vas predalje.

Ti pa zanesi zvestimu prijatiu

Besede britke! Urno sklenem spet

Nej serei vajne, preden nagla jeza

V pogubo vsili se vpali

nevgasjivo.

(Diinoa gleda kra lja odgovor r akaje ,)

Karol

(Dsatelu:)

Mi gremo cez Lo aro. Daj orodje

Na ladje znesti, vse in rono!

Dno a

(naglo Borelki :)

Z Bogam!

(Se urno oberne in gr-j za njim svetovavci,)

Sorelka

(obupno roke vije.)

e on odide

?

clo smo zapueni!

Za njim

5

L ah ir! utolaite ga .

(Lahir odide,)

eMi

nastop*

K r a l j , S o r e l k a , D s a t e l .

Karol

Tak je tedaj edino dobro krona?

Je tako grenko, se od nje loiti?O5 je z p ozna m , kar teji se prenese.

Se vklanjati zapovedljivim duam,

Ob milosti iveti terdovratnili

Vazalov in prevzetnih samoglavcov.


35/144

To je britkost za lahtno serce

,

to

Britkeji od omage pod nainembo.

(Duatelu cakajoimu: )

Kar sini ukazal, stori!

Duatel

(pade na kolena.)

O moj

kralj!

Karol.

J e sklenjeno. Z da j ne govori

dalej.

Duatel.

Umiri se z burgunskim vojvodam,

Otetbe scer za tebe vec ne upam.

Karol.

Ti mir svetuje, ino tvoja kri,

ivljenje tvoje je njegova cena.

Duatel.

Glej glavo mojo

Tvegal sim jo v bitvah

Velikokrat za tebe; zdaj za tebe

Z veseljem jo na panj kervavi denem.

Dovolji vojvodu! Prepusti me

Njegovim serdu celimu; nej moja

Tekoa kri pogasi vratvo staro.

Karol

(ga nekaj asa mole in globoko ganjen

Tedaj je res! Tak slabo je o meni,

De mi prijatli v serce gledajoi

Sramote pot k otetbi kaejo?

D e! Zdaj previdim, kako sim ponian,

Zaupa ni v potenje moje ve,

Duatel.

Poglej

Karol.

Ne dalej vec! Ne ali me!

e zgubiti bi kron imel deset,

S kervj prijatia neem jih oteti.

Kar rekel sim, oskrbi! Znesti daj

Orodje na brodov.


36/144

36

DsateL

Km alo bo

Storjeno

(Diatel odde. Sorelka silno jo ka .)

Sedmi nastop*

Karol . Sore lka .

Karol

(Sorelko za roko primi.)

Draga moja, ne

aluj!

Tud unkraj reke je francozka zemlja.

V deelo gremo srenii; tam je

Obnebje mili, brez oblaka vedno,

Blageji sapa veje, lepi vade

N as prejm ejo, tam je domovje pe tja ,

Tam slaji sta ivljenje in ljubezen.

Sorelka.

O, de doakam alosti ta dan!Seliti mora se v pregnanstvo

kralj ,

Iz hie sin oetove beati,

Od zibelke loiti svoje se.

O, sladki dom, ki te zapustimo,

Nikdar ne bomo vidli te veselo.

Osini nastop

P re j sni . Lah ir ,

Sorelka.

Vi sami ste? Pripeljali ga niste?

(Tanji pogledaje ga.)

Lahir! kaj je? V oesu kaj vam berem?

Nesrea nova se godi!

Lahir.

Je konc

Nesree

zda j ,

in sonce sije zopet!

Sorelka.

Kaj je? Vas prosim!


37/144

Bt

Lahir

(kralju:)

Klici Orleaiice

Naza j ,

o, Sir!

Karol.

emu? Kaj noviga?

Lahir.

Poklici jih! Vernila se je srea.

Je bi tva bila in premagal si!

Iorelka.

Premagal! O nebeki glas besede!

Karol

Lahir! Pravliea zmiljena te moti.

Premagal! Kak? Premage ve ne upam.

Lahir.

e veji uda kmalo slial bo.

Glej

Verhepikop blia se, Bastarda

Pripelje ti nazaj

Iorelka.

O 5

lepo cvetje

Premage sladke! Mira in pogodbe

Rodi ti naglo lahtni sad nebeki.

creti

nastop*

R e m s k i v e r h e p i k o p (viji k of). D n o a . D s a t e l . R a u l ,

oroen vitez v oklepu. P r e j

ni.

Verhepikop

(pelje Bastarda h kralju in jima roke klene.)

Objemita se kneza! Kreg na stran.

Zdaj ko sodile so za nas nebesa.

(D n o a objame kra lja .)

Karol

Izvite me iz dvombe in zavzetja!

Kaj rei e to udno djanje vae?

Od kod prememba taka?


38/144

38

Verhepikop

(postavi Radia pred kralja.)

Govorite !

Raul.

estnajst bander lorenskih spravi skup

Sino z vojsko tvojo zdruiti se hotli,

In vitez Bodrikur iz Vokulera

Nam je voditel bil. Ko spustimo

Iz Verm antonskih berdo v se v dolino ,

Kjer Jona tee, ugledamo pred sabo

Sovranika na polju netevilno,

In ravno tud oroje zad zabliska.

Od dveh armad se vidimo obdani,

Nam upa ni ne zmage ne bezanja.

To serce vzame vsakimu, e hoe

Obupno vse oroje vrei pro,

Z d a j , ko med sabo svet imajo vodji

In ni ne sklenejo, se pred oi

Postavi nam nerazumljivo udo.

Nakrat iz t mne globine gojzda

Divica stopi , lepa in strana,

Kot bojna boginja s elado krita.

L s t mni kodri" kinijo j i rame

O svitlim tilniku. De j e obdana

Z nebekim bleskam, zdelo se nam je,

Ko s krepkim glasam te besede ree:

Francozje hrabri! Vraniku nasprot!

De bi ga bilo ve ko peska v morju,

Divica sveta via vas in Bog!"

Izreki to zastavniku iz roke

Bandero zmkne, in pred rajdo celoDostojno tje mogonica korai.

Brez volje mi, mole, zavzetja plen,

Se dvignemo za njo in za bandero.

In udrimo v sovranika naravnost.

Osupnjen ta stoji in se ne gane,

O udeu, ki se godi, stermevi

Brezduno v nas oi debelo vpira

Potem kot od nebeke groze stisnjen

Oberne in se v beg pod obupno,

Oroje in orodje zapustiviSe trume po planjavi razkropijo.

Zdaj vodjev klic, ukaza zdaj je prazna.

Od straha slepo, brez ozira vse

V slapovje reke plane, mo in konj,


39/144

In se pusti brez brambe pomorili;

Poboj je bi l, ne boj - ne bi tva , klan je!

Dva tisua Britancov je konanih,

Brez tistih, ki jih reka je poerla,

In nain mo le eniga ne manjka.

Kar oh

To udno je, za Boga! grozno udno!

forelka.

In to divica doprinesla je?

Kdo je? Od kod je prila?

Rauh

Ona hoe,

Od kod in kaj, le kralju razodeti.

Prerokinjo, navdano z Bojim duham

Poslanko se imenuje; Orlean

Obljubi reit' prej ko luna mrakne.

Ljud verje vse in bojev hrepeni.

Zdaj trumam sledi, kmalo utegne dojti.

(Roljanje oroja zvonenje)

Derhali kri, in klenkanje zvonov!

J e ona. Ljud prerokinjo pozd ravlja,

Karol

(Diisatelu:)

Vpelite jo!

(Verhepiskopu :)

Kaj mislite o temu?

Po deklici dobim pomo, in

zdaj;

Ko samo Bog oteti me zamore!

To po natornim teku ne godi se,

In udee alj smem verjeti jih?

Mnotvo glasov

(za igravnico :)

Divici blagor! Blagor resnici!

Kar oh

Se blia!

(Dnoatu :)

Sedite na moje mesto!

Divico udno dajmo skusiti.

e je naduena poslanka B oja,

Bo najti znala kralja svojiga.

(Diinoa se vsede, kralj stoji na njegovi desni, zraven kralja Sorelka

leyi Yerhepiskop in drugi, tako de v sredi prostor ostane,)


40/144

4

Deseti nastop

P r e j n i . J o v a n a . Z a njo s v e t o v a v c i o r l e a n s k i in m nogo v i t e z o v ,

k i zadni s t an ig ravn ice napoln ijo . J o v a n a dos tojno napre j kora i in po -

gleda okol i s tojee zaporedama.

Dnoa

(po globokim slovesnim potihnjenju :)

O, udno dekle, ti

tedaj !

Jovana

(g a bis tro in imenitno pogleda te r mu v besedo s ee :)

Skuavati , Bastard! t i Boga hoe!

Zapusti sede, ki ne vda se tebi!

Poslana sim do tega vijiga.

(S e b l ia k ra l ju z r az lon im k ora ka m , p r ipogne p red n jim ko len o , p o-

tem ur no vs tan e ino naza j stopi . Vsi prici joci se zavzam ejo. Diinoa

zapus t i sede , in p ros to r j e p red k ra l j em. )

Karol.

Dans pervikrat obraz ti vidi moj;

Od kod poznanje mojih lic ti pride?

Jovana,

Jez

vidila sim te, ko razun Boga

Te vidil nihe ni.

(Se kral ju bl ia in t iho pr is tavi : )

Pomisli kralj !

Ko vse je spalo preteeno no.

Si ti zapustil svojo posteljo,

In molil si do Boga z britkim sercam.

Odidejo nej prie, zapopadek

Molitve ti povem.

Karol.

Kar sim nebesam

Zaupal, skrivati ljudem ni treba.

Povej mi proenj mojih zapopadek.

In ve ne dvomim, de te Bog navdaje.

Jovana.

Molitve tvoje tri so bile pronje,

L e dobro pa zi e jih vm. Dofn!Za pervo prosil Boga si : e krone

Deri se tvoje nepravino blago,

e druga, e nespokorjena, teka

Krivica kakona preddedov tvojih


41/144

To solzobilno vojsko vgala je,

De v dar te prejme za podlono ljudstvo ,

In le na tvojo glavo jeze svoje

Torilo polnoma izprazni.

Karol

(z grozo nazaj stopi.)

Mogona stvar! Kdo si? Od kod si prila?

(Vsi razodevajo zavzetje.)

Jovana.

Molitve tvoje drugi del je bil:

e Boja volja je in sklep nebeki,

Izviti ezlo rodu tvojimu,

Ti vzeti vse, kar so v deelah tih

Oetje tvoji, nai kralji, zmogli,

De ti prihrani tri dar si prosil,

Prijatia serce, zadovoljne persi,

In tvoje Ne ljubljene ljubezen.

(Kralj si solzno lice pokrije, um zavzetja med

potihnjenja.)

e tretjo pronjo sliati eli?

Karol.

Dovelj! Ti verjem! Tega ne zamore

loveki um! am veni Bog te pole!

Verhepikop*

Kdo si, o, sveta udotvorna diva?

Rodila ktera te je srena zemlja?

Kaj stari so, de tako Bog jih ljubi?

Jovana.

astitljivi! Ime mi je Jovana,

Nevredna hi sim prostiga pastirja,

Kraljeviga iz terga Dom-Remia,

Leeiga v okroju Tulsk cerkve.

In jagneta oetove sim pasla

Od mladih let. Veliko govoriti

Sim sliala od otoanov tujih,

Ki prili so po morju, vsuiti nas,

In gospodarja dati nam po sili,

Ki tujorojen tujce nas ne ljubi,Ter de Pariz, veliko mesto, so

Podjarmili, premagali deravo.

Tedaj prosila mater Bojo sim,

De bi od nas verig sramoto vzevi


42/144

42

Doniaiga nam kralja ohranila.

Pred selam pa, kjer sim rojena, je

Podoba stara Boje matere,

Od romarjev obiskana pogosto,

In poleg nje se iri sveti hrast.

Po udeih od nekdaj imeniten.

In rada v senci hrasta, ced uvaje,

Sedela sim, kr serce me j e gna lo,

In ce se kako jagnje je zgubilo,

So mi ga vselej sanje pok aza le ,

Ko sim zaspala v senci tega dreva.

Enkrat ko celo dolgo noc sedela

V pobonimu premilovanju sim

Pod hrastam, ino varvala se spanja.

Pred mene stopi porodnica sveta,

Mec in bandero v rokah; po pastirsko

Scer kakor jez obleena, in pravi:

Sim j e z , Jov an a! Vstni! Pusti edo !

Gospod te klice k drugim opravilu.

Bandero prejmi in opai mec,

Derave moje vranika pogubi.

Vladarjev svojih sina v Remo plji,

Ovenaj ga s kraljevo krono tam."Jez pa sim rekla: Kako podstopiti

Bi smela tega se, deklina slaba,

Neznana z boji pogubljivimiI

Na to pristavi: Vse divica ista

Na zemlji doprinese, kar je slavno,

Obrani e posvetne se ljubezni;

Glej mene! isto dekle, kakor ti,

Rodila sim nebekiga Gospoda,

In sveta sama sim!" Zdaj mojih se

Oi dotakne, in ko gor pogledam,

Razmotrim polne angelcov nebesa,

Ki bele lilje v rokah so imeli,

In sladek glas po zraku je doniL

Tak tri noi se zaporedama

Prikae mi reko: Jovana vstni!

Gospod te klie k drugim opravilu,"

In ko prikae se mi v tretje, bila

Je nejevoljna in me tak okrega:

Pokornost enski je namemba jaka

?

Terpetje teko njene cene znam,

Oistiti jo mora ojstra tlaka,

De suna tu visoka bode tam."

Izreki to pastirske oblaila

Razgerne in kraljica venosti


43/144

43

V svitlosti sonni pred menoj stoji,

In zlat oblak, dvigaje se poasno,

Odnese jo v deelo mira krasno.

(V si so ganjeni , Sor elka si lno jok aje sk ri je lica na kral jevih pers ib . )

Verhepiskop

(po dolgim omolknjenju :)

O poterdenju Bojim dvomba vsaka

loveke umnosti molati mora.

Nje djanje pria, de resnico pravi,

Kr samo Bog le take uda dela.

Biinoa.

Ne udeam, oesu njenim verjem,

Nedolnosti obraza njeniga.

Karol.

T milosti alj sim je vreden, grenik?

Nedvomno vsigavedna pameti, ti

Poninost serca mojiga pozna!

Jovana.

Visocih je poninost Bogu draga,

Ti vdal si se, zato ti on pomaga,

Karol

Tedaj Britancu stal bi sreno v bran?

Jovana.

Oteta tebi Francija bo

5

sim rekla.

Karol.

Ne bo posiljen, pravi, Orlean?

Jovana.

Lora prej navkreber bode tekla.

Karol

Premagal bom do Reme vranike?

Jovana.

Skoz tmo protivnih te popeljem tje.

(Vitezi zaroljajo z orojem in dajo znamnja &er6no&tij

Bitnoa.

Za vojvoda nam daj divico blago,

In brez ozira sledimo povsod.


44/144

44

Nej via nas oko preroko njeno.

Juna ki me pa branil bo jo moj !

Lahir

Ne strai nas vesolni svet v oroju.

e ona pred armado v bitvo gr.

Nam vojvoda mogona diva bodi,

In zmage Bog oitno z nami hodi.

(Naprej stop e ci vitezi z orejem zaum ijo.)

Kar oh

De sveto dekle! vodi vojsko mojo

5

Podloni vsi ti bodo knezi njeni.

Ta me v oblasti perve, ki v togoti

Verhvojvoda gaje nazaj poslal.

Je nael bolji roka od njegove.

Prejemi ga, prerokinja ti sveta.

In bodi nam

Jovana.

Dofn prelahtni, ne!

Gospodu mojim po orodju zemsk

Oblasti zm aga dana ni. Je z vem

Za drugi me, ki zmagati mi dal bo.

Oznamnjala ga bodem, kakor duh

Me je nauil; daj mi ga prinesti!

Karol.

In kje je?

Jovana,

Poli v stari grad Fjerboaj.

N a miro dvoru svete Katarin e

Je poln oblok elezniga orodja,

Nekdanjih vojsk obilne soderge.

Med njo je me, ki meni sluil bode.

Po limbarjih je treh spoznati zlatih.

Ki vtisnjeni njegovi dardi so.

S tim meem, poli

po-n j ,

premagal bode.

Karol.

Polite tje, storite kar ukae.

Jovana,

In belo daj bandero mi nositi,

kerlatno krog in krog zarobljeno.


45/144

Na njej obraena nebes kraljica

Nej vidi se s prelepim Jezusam

Nad zem lje k roglo v injevo plvaje ,

Kr tako mi ukae sveta mati,

Karol.

Se zgodi tak!

Jovana

(verhepikopu :)

Gospod visokovredni

Duhovno roko poloite na~me,

In, svVjo her5 me blagoslovite!

(Poklekne.)

Verhepikop.

Ti blagoslov deliti prila si,

Prejeti ne. S krepostjo hodi Bojo!

Mi pa nevredni smo in greniki.

(Jovana vstane,)

Dvoran.

Klicr britanski hoe pristopiti.

Jovana,

Pripelji ga kr njega pole B og !

(Kralj kimne dvoranu, ia odide,)

Enajsti nastop

K l i c r ,

P

r e j

s

ni.

Karol.

Klicr govori! Kaj je naroilo?

Klicr.

Za Karola Valoa, Pontjeskiga

Starosta, kdo odgovor daje tukaj?

Dnoa.

Klicr nevredni! Zavalh nesramni!

Ti se podstopi, kralja zatajiti

Francozkiga v njegovi lastni zemlji?

Poslanstva znak te varje, scer bi te


46/144

46

Klicr.

Froncozka ima eiiiga le kralja,

In ta iv v britanskimi! leiu.

Karol.

M ir

5

stric! Kaj je naroeno, klicr?

Klicr.

Moj lahtni vojvoda, kervi prelite,

In druge, ki e tei ima, usmiljen,

Ovra e vojakov svojih me;

On ti ponudi dobrovoljno sp ravo, "

Prej ko v naskoku stare Orlean.

KaroL

Daj uti!

Jovana

(pr is topi . )

Sir! Za tebe govoriti

Dovoli mi s klicarjem tim,

,

Karol

Govri,

In sodi ti, alj boj alj mir e biti.

Jovana

(k l i ca r ju : )

Kdo pole te kdo govori po tebi?

Klicr.

Grof Salsburi, britanski vojvoda.

Jovana.

Klicr, t i lae? Lord ne govori.

Le ivi govorijo, mertvi ne.

Klicr.

V obilnosti kreposti ino zdravja

Moj vojvoda ivi v pogubo vam,

Jovana.

J e ive l, ko si el. Ubila davi

Iz Orleana ga je strelna krogla,

Ko je iz Laturnela gledal dol.

Ti smeje se, kr daljno ti razkrijem?

Oesu svojim, meni ne, verjemi!


47/144

Ti sreal bos pogrebino njegovo.

Ko te nazaj ponese noga tvoja.

Govori zdaj5 povej nam naroila!

Klicr.

e razodeti skrite ves reci.

Pozna jih dobro preden govorim.

Jovana,,

Ji h neem uti. Ti pa zda j besede

Si moje dobro vtisni, in oznani

Jih knezam svojim, ki so te poslali.

Britanski

kra l j ,

in vojvoda oabna,

Betfort in Gloster, vodnika derave,

Raun nebes in zemlje kralju dajte

Zavolj kervi prelite po krivici!

Nazaj mi dajte kljue mest in gradov

Posiljenih nasprot namembi Boji!

Divica pride od Boga poslana,

In vam ponuja mir, alj ert in smert.

Izvolite! Oznanim vam de veste:

Namenjena vam ni Francozka zemlja

Od sina Bojiga. Moj gospodar

In moj Dofn, kr Bog mu jo je dal,

Kraljevi vhod obhajal bo v Parizu,

Obdan z deravnim velikani svojim.

Zd aj hodi urn o, spra vi se na tla k,

Kr, preden ti dospes okroje stana,

J e tam divica in prem age znak

Postavi na ozidje Orleana.

(Jovana gr, vse se k oddu dvigne, zagrinalo pade.)


48/144

Drugo l ja i i j e .

S peovjem obdana planjava.

Pervi nastop*

T a l b o t in L i o n e l , br it a n sk a v o js ko v od ja . F i l i p , b u r gu n sk i v ojv od a.

V i te z F a s t o l f in a t i l j on z voj a k i in ba nderami .

Talbot.

V skalovju tim ustanovimo se,

In zagradimo taborie terdno;

Morde bezece trume zdruimo,

Ki so se v pervim strahu razkropile.

Viin uvarjev, stra ne zabite!

Preganjbe scer nas varje t mna no,

In e perutnic nima clo protivnk,

Se ne bojm napa da. Vendar treba

Nam je previdnosti. S prederznim jo

Imamo vranikam, in smo tepeni.

(Fas tol f odde z vojaki . )

Lionel,

Tepeni! Vodja, s to besedo pro!

Ne smem se spom niti, de v h erbet j e

Francoz Britanca vidil dans ta dan.

O h, O rlean ! Ti nae slave gr ob !

Britanska ast lei na polju tvojim,

Nesramna, smeha vredna vojskoguba!

Kdo bo verjel nekda j prihQdnih asov !

Poatjeske, Azenkurske in Krekiske

Zmagavce v beg je enska zapodila!

Burgun.

To me tolai. Od ljudi mi nismo,

Od satana premagani smo bili.


49/144

talbot

Od satana budalosti Burgun!

Bo ta poast mar kneze clo straila?

Te kvante plaj plahte vae slab so

Zbeali pervi so vojaki vai.

Burgun.

Sta l nihe ni. Povso ten bil j e beg .

Talbot.

Ne tak! Zael se je na vaim krilu.

Vi vpili ste v leie telebaje:

Odpert je pekel, satan je s Francozam!Tak zmeali ste trume, vse zmotili.

Lionel.

Omahnula je vaa stran se perva.

Gotovo !

Burgun.

Kr je pervi tam napad bil.

Talbot.

ibkost armade je poznalo dekle;

Je vedlo, kje plahta najde se.

Burgun.

Tedaj Burgun je vse napake kriv?

Lionel.

Ce bili bi Britanci sami bili,

Ne bil bi, Bog me! Orlean zgubljen!

Burgun.

Vi bi ga nikdar vidili ne bili!

Kdo vam je v to deravo tiril pot,

Kdo vam podal prijatelsko je roko,

Ko ste na ta sovrani breg stopili?

Kdo kronal je Enrika vaiga,

Kdo pridobii mu je francozke se rc a?

Ko bi ne bila krepka roka moja

Vodila vas, nikdar bi gledali

Ne bili dima dimnikov francozkih.

Lionel.

Ko bi z bahanjem se storilo, celo

Bi sami vi premagali Francozko.


50/144

50

Burgun.

Va s pec e, de je Orlean zgubljen,

In jeze ol napenjate v prijatia.

Kaj uzrok je, de nam je spodletela?

Pozrenost vaa! Meni se udati

Je bilo mesto e namenjeno,

Zavidnost vaa spaila je vse,

Talbot.

Obsedovali nismo ga za vas.

Burgun.

In kako lo bi vam brez mojih trum?

Lionel.

Ne huji, znajte! kot pri Azenkurtu,

Kjer tepli smo in vas in celo Francjo.

Burgun.

Vam vendar mar je bilo nae drube,

In drago kupil jo je varh deravni.

Talbot.

D e , drago, drago smo jo plaali,

S astjo britansko dano pod Orleanam.

Burgun.

Ne

da le j ,

Lord! Scer bi se ksati znali.

Alj sim zat nezvest gospodu svojim,

Oskruni se z imenam izdajavca,

De bi po tujcu te besede terpel?

Kaj delam tukej in Francoze bijem?

e nehvaleniku sluiti imam,

Bom raji kralju prirojenimu.

Talbot.

TJ

Dofnam ste v pogovoru, mi vemo;

Pa se bo sredstvo nalo, tim ni dvombe,

Oteti se izdajstva.

Bufgiin.

Smert in cert!Se tako vede z mano? atiljon!

K oddu zdrui urno nae trume,

Domu se vernemo.

(atiljon odide.)


51/144

Lionel

Veselo pot!

Britanska slava naj isteji sveti,

Ko v lastni m ec Britn zaupaj e

Brez pomagavca sami se vojskuje.

Nej vsak se sam obnaa v boju svojim,

Resnino je in bo

:

Poteno nikdar

Ne zdrui se francozka kri z britansko.

Drugi nastop*

K r a l j i c a I z a b z d v o r a n i c a m . P

Izab.

Kaj cuti moram, vodji! Jenjajte!

Kater planet, mogane meajo,

Vam um kali in moti zdravo pamet?

Z d a j , ko edinost vas ohrani samo,

Razdruiti se ete in med sabo

V prepiru si nakloniti pogubo?

D aj , lahtni vojv oda , nazaj uzmite

Prenagljene uka ze. Slavni Ta lbot,Potolaite jezniga prijatia!

Da j ,

Lionel! Pomognite mi serca

Ponosne v spravi zadovoliti.

Lionel.

Ne jez, Miladi! Meni je vse jedno.

Jez mislim tak: Kar skup ne more biti,

Po pameti ravna, e loi se.

Izab.

K aj? Tak peklenska sle parija, v bit vi

Nam pogubljiva bivi toliko,

Nas tudi tukaj um kalivi mami?

Povejte, kdo zael je kreg? Lord lahtni!

(Talbotu:)

Ste vi koristi pozabivi lastne

Ranili tak prijatia vredniga?

Brez dlana tega vi kaj morete?

On kralju vaim je sozidal tron;

Opira ga podere ga, e hoe,

Ime njegovo mo je vaa . Cela

Britanja, ko bi ljudstvo vse

Na brege nae vergla, ne zamore


52/144

52

Podjarmiti Fr an co zk e, ce j e zlona ,

Francoza le Francoz premaga, znaj te!

Talbot.

Prijatia vemo zvestiga astiti,

Nesvestimu braniti je dolnost.

Burgun.

Ki vanati hvalenosti se hoe,

Lanivca merd prederznih mu ne manjka.

Izab

(Burgunu O

Kak, vojvoda! Bi mogli vi odreci

Se tako srama in asti kneevske,

De v roko segli bi, katera vam

Ubila je oeta? Nor bi bili

Dovolj ,

de bi z Dofenam serene sprave

Zanesli se, potem ko ste ga sami

Na sterini breg pripahnuli pogube?

Opirati ga pada tik bi hotli

Nespametno razdjaje delo svoje?

Tu so prijatli vai. V terdni zvezi

Z britansdm rodam klije vaa srea.

Burgun.

Z Dofnam mir je moja zadna misel,

Prevzetnosti in zanievanja

Bahaev pak britanskih ne prenesem.

Izab.

Prenagljeno besedo pozabite.

Velika alost vojskovoda tare,Nesrea pa krivine dela nas.

Objemita se, daj! Zacelimo

To rano urno, preden smertna bode.

Talbot.

Kaj se vam zdi, Burgun? Premagati

Se rado da od uma lahtno serce.

Kraljica so besedo modro rekli;

Ta rokostisk ozdravi rano nej,

Ki jo prenaglo vsekal je moj jezik.

Burgun.

Po pameti Madama govorijo,

Moj serd pravien vogne se potrebi.


53/144

Izab.

Prav! Bratovsko se sercno poljubivi

Ponovljeno zdaj zvez uterdita.

In zgine v sapi nej beseda britka.

(Burgun in Talbot se objameta.)

Lionel

(gledaje j u , z a - se : )

Pokoju blagor, ki ga Furja snuje!

Izab.

Prem aga ni smo v bit vi, vojskovodje!

Protivn nam je srea bila v

njej,

Ne zgubite za voljo tega serca;

Dofn obupa Boje brambe, vra

Peklenskih ie si pomoc; pa nej

Za stonj se z vern e v pogubljenje veno ,

In satan clo ne otmi ga pogina.

Zmagavno dekle njemu trume via,

Jez viala bom vae, jez vam bodem

Namst divce in prerokinje,

Lionel.

V P a ri z, M ad am , vernte se. Mi emo

Z orojem zmagati, ne z enskami.

Talbot

D e

?

de! Vernte se! Kar ste v leiu,

Gre vse narobe, sree ni v oroju.

Burgun.

Vernte se! Ni k dobrim vaa pria.

Vojak, Madam, spotika se ob vas.

Izab

( j ih osupnjeno zaporedama gleda. )

Burgun, vi tudi? Vi potegnete

S tim nehvalenim lordi proti meni?

Burgun.

Odite, daj! Vojaku serce vpade,

Ko misli, de za vae se vojskuje.

Izab.

Jez komaj mir med vami sim storila,

In e se vsi obernete nad mene?


54/144

54

Talbot

Odte z Bogam! De le vi ste proc,

Nas groza tudi satana ne bode.

Izab.

Alj nisim zve sta tova rica vam ?

Kaj ni namemba v a a moja tud i?

Talbot

Pa vaa naa ne! Mi imamo

Z Dofnam dober boj,, poten prepir.

Burgun.

Oeta smert kervavo jez maujein,

Dolnost otroja me posveti moj.

Talbot

In brez ovinkov! Vae zaderanje

Z Dofnam ni ne dobro, ne poteno,

Izab.

V deseto bodi rodovino klet!

Pregreil se nad materno je glavo.

Burgun.

Vam plaal je za moa in oeta.

Izab.

Prederzne se soditi moje ege.

Lionel.

Gotovo, to od sina ni spotljivo!

Izab.

Preganja me, in pole me na tuje.

Talbot

Le splohne elje s tim dopolnil je.

Izab.

Ubij me strela, e mu kdaj odpustim!Prej ko v oetovi deravi vlada.

Talbot

Se odpoveste svojiga potenja.


55/144

Izab.

Mehkune due! V ne veste kaj

Zainore v serdu serce materno.

Jez ljubim ga, ki dobro nri stor,

ertim ga, ki me rani ce je sin,

Tini vec je vreden certa mojiga.

ivljenje vzamem, komur sim ga dala.

Nesramno ce prevzetnosti prederzne

V naroje grei, ki ga je spoelo.

Vi z mojim sinam se vojskujete.

In nimate ne uzroka ne pravde.

Kaj je Dofn pregreil zoper vas?

Kate rih vam dolnosti ni dopolnil ?

Vas astoglad, sirov zavid vas tira,

Jez mati sim, tedaj ga smem ertiti.

Talbot.

D e , v maovanju uti mater svojo.

Izab.

Hinavci votli! Kak vas zaniujem,

Ki golufate svet in sami sebe.

Vi Angliani roke roparske

Stegujete po Francji, kjer pravice

Na toliko prostora nimate,

Kar bi kopito konjske noge krilo.

Ta vojvoda, ki dobriga se slini,

Izda domovje lastno, dedov svojih

Deravo tujcu, vraniku deravnim;

In vonder vam je tretja re pravica!

Jez hlimbo zaniujem! Kakor sim.

Tak hoem, de me vidi svet.

Burgun.

To slavo

Ste s krepko duo naklonili si!

Izab.

Jez imam elje, gorko kri, ko druge,

Kraljica de ivim, ne de se zdim,

Sim prila v to der a vo . Ka j sim hotla

Veselja se odrei, kr je kletbaOsode moje radoeljno mladost

Pridruila zaroniku neumnim?

Slobodo cenim viji od ivljenja,

In kdor mi to prikrati Tod kaj


56/144

56

Prepirati se z vami svojih pravd?

Debela kri vam tee leno v ilah,

Vi samo serd, veselja ne poznate!

Ta vojvoda, ki svoje ive dni

Med zlim in dobrim omahuje se,

Ne zna ljubiti, ne ertiti sercno

V Meluno grem. Z a kratek cas in drubo

Mi tega dajte

(pokae Lionela.)

Ve mi je Storite

Potem kar se vam zdi! Ne menim se

Ne za Burgunce ve, ne za Britance.

(Migne dvoranica in gr.)

Lionel.

Ne dvomite! Naj krasnii jetnike

Francozkih trum vam polemo v Meluno.

Izab

(se poverne.)

Vi dobri ste po glavah z meem biti,

Francoz le zna prijazno govoriti.

(Odide.)

Tretji nastop

T a l b o t . B u r g u n . L i o n e l .

Talbot.

Oh, kaka ena!

Lionel.

Vae mnenje, vodja!

Alj dalej beimo, alj se nazaj

Obernemo in z derznim maham naglo

Danane zgube zbriemo sramoto?

Burgun.

Preibki smo in trume razkajene,

Prenova e v armadi groza je.

Talbot.

Premagala nas je le slepa groza.

Mamljivi vtisk trenutja eniga,

Strailo to oplaeniga zde tj a

Se v blijimu pregledu staja v ni.


57/144

Tedaj sovt je moj, de peljemo

Nazaj ez reko jutro zgodej trume

Sovraniku nasprot.

Burgun.

Pomislite

Lionel.

O tim ni dvombe, z vaim dovoljenjem!

Dobiti urno zgubljeno se mora,.

Sramota seer nam je na vekomaj.

Talbot.

Je sklenjeno in bijemo se jutro,

Strahote de razdenemo poast,

Katera trume slepi in obabi.

S tim satanam divikim dajmo se

V minosebu poskusiti prepiru.

e se nasprot postavi meu hrabrim,

Tak je posledno kodo nam storila;

e ne in de se vogne je gotova

Tedaj armadi coper je razjasnjen .

Lionel.

Velj! In meni, vodja, lahki bor

Brez rane in kervi prepustite.

Ujeti ivo upam si poast,

In nesti jo na lastnih svojih rokah,

Bastarda prio, njeniga hotivca,

V britanski tabor k radosti armade.

Burgun.

Preve obljubite!

Talbot.

e jo dohitim,

Prerahlo jo objemati ne mislim.

Zdaj pojdimo, de v kratkimu poitku

Okrepamo utrudeno natoro,

Potem na noge, ko se dan zazori!

(Odidejo.)


58/144

5 8

ei evti

n a s t o p .

J o v a n a z bandero in elado na gla vi , oklep na per s ih , scer po ensk o

o b le e na . D i i n o a . L a h i r , v i t e z i in v o j a k i s e n a p otu m ed & k a lo \ -

jern prik aejo in urno zaporedam a na igralie dohajajo.

Jovana

(ob t im , ko po potu med skalovjem nepren eham a vo jaki n a igralie priha jajo,

vitezam okoli s tojeim:)

V leiu smo, nasip je prekoraen!

Pokojnih tmin molanje zdaj na stran.

Ki vhodu vaim je potrebno bilo.

Sovraniku z vojakim kriem strano

Bog in divica se na znanje dajte!

Vsi

(zagromijo s t rano z orojem rol ja je . )

Bog in divica!

(Bobni in trobente.)

Strae

(za igravnico :)

Vragi Vragi Vragi

Jovana.

Zdaj bakle v pest! Zaplite otore!

Nej grozo jim pomnoi ognja serd,

In jih obd poguba krog in krog!

(Vojaki odidejo Jovana hoe sledit i . )

Dnoa

(jo vstavi.)

Jovana! Ti dopolnila si svoje!

Si v sredo nas leia pripeljala,

In dala nam sovranika v oblast.

Zdaj a ogibaj bitve se, in nam

Doversenje kervave sodbe pusti.

Lahir

Armadi samo pot pokai zmage,

Pred njo bandero s cisto roko nosi,

Morivniga ne vzemi mea v dlan;

Ne skuaj vojsk laniviga malika,

Kr brez obzira slepo vlada on.

Jovana,

Motiti me, in duhu, ki me via,

Veljevati kdo sm? Puica mora


59/144

Leteti, kamor zaderv jo strelie;

Jez biti moram, kjer nevarnost je.

Poginula ne bom, ne t, ne dans^

Prej krono bom na glavo kralju djala.

Ne vzame mi ivljenja dua iva,

Dokler

konan nebeki klic ne biva.

(Odide.)

Lahir.

Daj! Urno za junakinjo, Dimoa!

De najne persi skit ji boste varni.

(Odideta.)

Peti nastop*

B r i t a n s k i v o j a k i v b e g u p o t e m T

Pervi vojak.

Oj! oj! Divica sred Ieia, oj!

Drugi.

Kaj e? Nikdar! Kak prila bi v leie?

Tretji.

Po zraku! Satan jo je nesel not!

Ceterti in peti.

Gorje! Gorje! Beite! Vse je mertvo!

(Odidejo.)

Talbot

(pride.)

Ne ujejo Mi stati ne ejo!

Raztergane pokornosti so vezi!

Ko de bi satan svoje legione

Prekletih duhov bil iz pekla spustil,

Omamljenje neumno s planim hrabre

Naprej podi; ni mo sovraniku,

Ki kaKor divji tok leie polni,

Postaviti nasprot nar manji trume.

Sim samo je z jedini t re z e n , ino

V bolezni vse vroinski blede krog?Beati pred mehkai tim francozkim,

Ki v bitvah smo jih dvajseterih tepli!

Kdo je tedaj nepremaglivka ta,

Ta boginja strahu, ki sreo vojske


60/144

60

Na enkrat preoberne, plasen trop

Bojeih sern premeni v oroslane ?

Sleparka, ki junakinjo se slini,

Preskuene junake bo slrai la?

Vso slavo mojo enska vzame mi?

Vojak

(pr ibei . )

Divica, oj! Pobegni vojvoda!

Talbot

(ga prebode. )

Pobegni v pekel ti! Presunem ga,

Ki govori od strah a mi in bega !

(Odide . )

esti n a s t o p .

P reg led se odpre . Br i t ansko t abor i se v p lemenu kr og in k ro g . Bob nar j e ,

be g, prega njba. ez nekaj casa pr ide

Montgomery

Kam beal b i? Vse kro g sovraniki in sm ert!

Z grozivnim meem tuk aj vojvoda ser dit,

Branivi nam pobeg, derv v pogubo nas;

Divica grozna tam divja na vse strani,

Kot ognja silni ar.-De varno skril bi se,

Ni germa krog in krog, berloga, rova ni.

O, de preplaval nikdar morja bi ne bil,

Nesrenik j e z ! Obnoril me j e pra zen

sanj,

Dobiti v boju slavo doberkup in ast;

In

glej,

osoda trei me v ta strani

boj .

O, de bi dalje pro na bregu cvetnimu

Saverne e dom v pohitvu varnim bil,

Kjer so ostali mati mila v alosti,

In sladko mi nevesto za-me stiska skerb.

(Jovana se v del j i pr ikae . )

Gorj! Kaj vidim tam? Prestran blia se!

Med plameni poara mi ble nasprot,

Ko t iz peklenskih tmin o polnoi poa st.

Utei kam! Z goreim gledi me deri,

Nebrojno zanjk os, motivi nikdar se,

Na mene verze sem, de noga zamota

e dalej bolj in bolj mi v coperski se klon.

In kakor zvezana mi v begu odpove.

Tje moram gledati, v moriven ta obraz.

e ravno se jiasprot natora cela vpr.


61/144

(Jovona se nekoliko blia, ter postoj.)

Se blia! Neem akati, de strana prej

Na mene plane, grem kolena ji objet,Usmiljenja prosit; sej vonder enska je,

Mord jo gane reka mojih britkih solz!

(Ko se ji bliati hoe, ona naglo pred njega stopi.)

Jedrn i nas top*

Jovana . Montgomer i .

Jovana.

Britanka ti je m ati! U m ri! Si zgub ljen!

Montgomeri

(pred njo na kolena pade.)

Nikar moriti ga, ki se ne bran i vec !

Od sebe vergel sim branivni skit in me,

Pred tabo tu kleim in prosim golorok,

ivljenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup!

V obilnosti ivijo oe mi dom

V

prelepi zemlji vlaki, kjer med lokami

Zelenim tje Saverna vije tok srebern,Spozn jih gospodarja petdeset vasi.

Za sina dajo mnogo istiga zlat,

Ko zvejo de v francozkim taboru je iv,

Jovana,

Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strani dlan

Si pogubljivo priel, iz kateriga

Ni upati odkupa, ne otetbe ve.

e bi v oblast osoda krokodilovo,

Alj pisanimu risu v nohte tresla te,

e bil bi mladi zarod oroslanki vzel,

Sprositi znal bi milost alj zanaanje;

Divico srea ti je pa gotova sme rt.

Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu,

Zavezana po spravi nezlomljivi je,

Vse z meem pokonati, kar je iviga

Postavi pomenljivo vojske bog nasprot.

Montgomeri.

Govor je straen

tvoj,

prijazen je pogled,

Od blizo viditi ti nisi grozna mar,

In licu milimu se odpre serca ut.

O, po krotkosti rahli spola tvojiga,

Usmili mladosti se moje, prosim te!


62/144

62

Jovana.

Na spol ne upaj moj

Ne klii enske me !

Kot netelesni duhi, ki ne snubijo

Po zemsko, tak lovekih spolov nisim jez,

Pod jeklam tim neutnim serca v persih ni.

Montgomeri.

Po zakonu ljubezni svetodelniniu,

Katerimu je vsak podloen, te rotim,

Nevesto ljubeznivo pustil sim dom,

Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti,

In britke solze plaka, de bi vernil se.

Oj, ce ljubiti upa, in ce upa kdaj,

Ljubezni srena biti, tak ne loi sere,

Ki sveta vz ljubezni ju sklenila je.

Jovana.

Malike tuje klie in posvetne

zgolj,

Ki meni sveti niso, ne astitlivi.

Ni od vezi ljubezni klicane ne vem,

In nikdar znati neem njenih praznih slub.

ivljenje brani svoje, tebe klice smert!

Montgomeri.

Usmili mojih starev tunih se tedaj,

Ki sim dom zapustil jih . Gotovo ti

Zapustila si stare v skerbi britki tud.

Jovana.

Ti opominja me, nesrenik, koliko

So matere francozke zgubile otrok

Po vas, oete skerbne koliko druin,

Moove koliko nevest obljubljenih!

Nej matere britanske tudi skusijo

Obupanje in britke solze, kakor so

Francozke tune ene lile jih do zdaj.

Montgomeri.

Nealovan umreti v tujim grenko je!

Jovana.

Kdo klical vas je v tuje, plodni prid n trud

Poljan zatret naih, od ognia nas

Domaiga poditi, bojnih bakel ar

M eta vati v sve tie miroljubnih m est?

Vi mislili ste v praznim zdetju svojih sere,


63/144

6 3

Slobodne Franke v sram podreti sunosti,

In to veliko zemljo, kakor olniek,

Oabnimu pripeti brodu svojimu.

Bedaki! Na prestolu visi Bojimu

Francozki gerb kraljevi; prej iztergate

Nebekim vozu zvezdo, ko aeravi tej,

Nerazdertljivi ved no, eno samo va s.

Osvete dan je priel; nikdar ve nazaj

Ne boste ivi morja mrli svetiga,

Ki ga v mejnik namenil Bog je nam in vam,

In kteriga prederzno ste preplavali.

Montgomeri

(spust i njeno roko. )

Umreti imam, oj! objema smert me .

Jovana.

Prijatel umri! Bati smerti se, zakaj?

Nepremenljive vsim osode bati se?

Glej!

Jez le ibka enska, pastarica sim,

Pastirske palice nedolne vajena

Je roka ta, ne mea pogubljiviga.

In vonder, tirana iz trat domaih, iz

Oetoviga Iona, sesternih od pers,

Tu moram, moram sili me nebeki klic,

Ne lastni mik davivi biti groze duh.

Ne v radost meni, v strah in britko alost vam,

Sejati smert, na zadnje snierti pasti v plen!

Zakaj vernjenja dan mi ne zaije ve;

Mnogterim e iz vas po meni pride smert,

Mnogtera vdova bo po meni; zadnic pak,

Namembo spolniti, umerla sama bom.

Zd aj spolni svojo ti. Potegn i krepko me ,

Velja za sladki dar ivljenja biti se.

Montgomeri

(vs tane . )

e umerjoa si, in jeklo rani te,

Namenjeno zna biti tudi roki tej,

Poslavi v pekel te, konati na obup.

Osodo svojo v roke Boje poloimo

Ti pa, prekleta, duhe klii na pomo

Peklenske svoje, in ivljenje varuj si!

(Montgomeri dvigne skit in me, in se je loti za igravnico se oglasi

bojna godbaj po kratkim boru pade Montgomeri . )


64/144

4

Osmi nastop.

Jovan a sama,

Jovana.

Poivaj! Noga tvoja nesla te je v smert!

(Od njega stopivi stoj zamiljena.)

Visoka diva! V meni ti mogona si!

V nejako mi desnico dihnes silno mo,

Obda mi krepko duo z nesprosljivostjo.

Protivnka tel cvetee raniti,

Mi serce oinaguje, roka trepeta,Ko de bi vlomila v cerkovni sveti hram;

e svitle nonice me groza je in strah.

Alj kadar treba je, mi naglo pride mo

Motivi nikdar se v trepeci roki me

Se sam od sebe via, kakor ivi duh.

Devet i nastop

J o v a n a , V i te z z viziram zapertim.

Vitez.

Preklenka! Ura tvoja vdarla je!

Iskal sim te po celiinu boriu,

Sleparstvo pogubljivo! Zgini v brezdno,

Iz kteriga si prila na svitlobo.

Jovana

Kdo si, ki te nesrea tvoja zdaj

Mi d v oblast? Dostojnost ti je kneka.

Podoben pa Britancu nisi, kr

Burgunska te preveza razlouje,

K ate ri vklanj me se moj spotljivo.

Vite .

Zaverena! Ti vredna nisi pasti

Po roki knez a lahtniga. Prekleto

Odsekati bi mogla glavo tebi

Sekira rabeljna, ne me junaki

Burguna, vojvoda kraljeviga.

Jovana.

In ti si sm ta lahtni vojvoda?


65/144

Vite%

(odpr vizir.)

Ta sim

Nevredna , tresi se

,*

ob paj !

Ne rei vec te vraa satanska,

Premagala si dosihmal inehk ne,

Zdaj je junak pred tabo.

Deset i nas top .

D u oa. Lahir , Pr ej ni.

Dnoa,

S t o j ,

Burg n!

Z momi bojuj se, ne z divicami.

Lahir.

Prerokinje jez branim sveto glavo;

Pr ed reti p rej ti moje per si mora .

Burgun.

Se ne bojim, ne te vasvavne Circe,

Ne vas po njej premenjenih neslavno.Sramuj se, Dnoa! Stidi se, Laliir!

Junatvo staro k satanskim sleparstvu

Poniata, zaverene oprode

Se delata vlacuge ertove.

Napre j !

Premalo vas je vsili! Ki zlodju

Pridrui se, obupa Boje brambe.

(Se pripravljajo v bor Jovana med-nje stopi.)

Jovana.

Nehajte

Burgn.

Se boji za svojiga

Hotivca? Prio tebe nej

(Sili z meem Bastardu nasprot.)

Jovana.

Nehajte!

Loite ju, Lahir! Francozka kriPr elita nima biti. M ee pr oc !

Nad zvezdami je drugo sklenjeno

Saksebi, pravim! ujte in astite

Iz mene duha govoreiga!


66/144

6G

Dnoa.

Zakaj ustavi dvignjeno mi roko,

Mudi kervavo sodbo meev ojstrih?

Gotov je mah, elezo bliska se,

Ki Francijo mauje in umiri.

Jovana

(v sredo stopivi na i roko prot ivnike loc i Bastardu: )

Ti stopi v stran!

(Lahiru : )

In ti ne gani se!

S tim vojvodam govoriti imm.

(Vse u t ihne . )

Kam kani, o Burgun! kje je sovranik,

Ki moreljevno tvoj pogled ga ie?

Ta lahtni knez je Francje sin ko t,

Ta hrabri tvoj zemljak, v oroju brat,

Jez tudi hci sim tvoje domovine.

Mi v si , ki nas pogubili e l ,

Smo tvoji. Roke, za objeti te,

Razirjene, kolena v tvojo cast

Pripognjene i

Documents

DIVICA ORLEANSKA Tragedija v 5. Dejanjih 1848