Diplomsko delo Mojca Žgajnar - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/3910/1/Diplomsko_delo_Mojca_Žgajnar.pdf · 1.1 Definicija Idealno družino vedno opisujejo kot skupino

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

Mojca Žgajnar

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA

DELO SPECIALNEGA IN REHABILITACIJSKEGA PEDAGOGA IN VPLIV NA NJEGOVO DRUŽINO

Multipla študija primera, triangularnost vzorčenja DIPLOMSKO DELO

Mentor: izr. prof. dr. Janez Jerman Kandidatka: Mojca Žgajnar

Somentorica: asist. mag. Lidija Kastelic

Ljubljana, september, 2016

Zahvala

Zahvaljujem se svojemu mentorju dr. Janezu Jermanu in somentorici mag. Lidiji Kastelic za nasvete, strokovno pomoč in vzpodbudo ter čas in energijo, posvečeno diplomskemu delu.

Iskrena hvala vsem specialnim in rehabilitacijskim pedagoginjam, ki so sodelovale v raziskavi, prav tako tudi njihovim partnerjem in otrokom za pripravljenost in iskrene odgovore.

Hvala tudi moji družini za potrpežljivost in vzpodbudo.

Hvala Mateji Vovk za lektoriranje in prevod.

Izjave sodelujočih:

Vzpodbuja me, pa pomaga mi, če je kaj treba. (sin)

Sploh mož. On je res duša no. (žena)

Ma, ne vem, no, kaj ona ... ne vem, kaj dela, ma vem kakšne otroke pa uči. (6-letni sin)

Po mojem, da pozitivno je to, da vseeno vidiš, da ni tako zelo pomembno, da imajo otroci petke v šoli in da so ne vem kok pridni in vzorni in t'ko. Da vidiš, da je fajn, da so to eni zdravi povprečni mulci, ki lahko letajo naokrog in se veselijo življenja t'ko, a ne. (mati)

Tu imata naša otroka zelo veliko srečo, da je njuna mama pač taka, kakor je. In upam, da bosta tud' pač imela to skozi življenje, da bosta tudi karakterno to lahko tako sprejela vase, da bosta zaradi tega bolj bogata. (partner)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mojca Žgajnar; diplomsko delo

POVZETEK

V življenju posameznika je poleg družine in socialnih odnosov pomembno tudi delo, ki ga

opravlja. Harmonija v družini ima vpliv na delo, prav tako pa zadovoljstvo z delom in odnosi

na delovnem mestu vpliva na človeka in posredno na njegovo družino. V teoretičnem delu

diplome smo opisali družino, njen vpliv na posameznika, življenjski cikel družine, delo še

posebej delo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter povezavo med družino in delom.

V empiričnem delu smo kvalitativno obdelali in interpretirali podatke, pridobljene z intervjuji

štirih specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj, ki so zaposlene v različnih delovnih

organizacijah, ter njihovih partnerjev in otrok. Ugotavljali smo vpliv strokovnega znanja

specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj na spremljanje razvoja svojih otrok ter stopnjo

strahu v nosečnosti, vpliv napornejšega delovnega dne ali odsotnosti zaradi službenih

obveznosti na družinsko življenje ter različne stopnje izmenjave pedagogovih doživljanj

delovnega okolja s partnerjem.

Ključne besede: družina, delo, specialni in rehabilitacijski pedagog, partner, otrok,

ravnovesje delo – družina.


ABSTRACT In the life of an individual, in addition to family and social relationships work has also an

important role. The harmony in the family affects work; likewise the satisfaction with the

work and work relationships affects a person and indirectly their family. In the theoretical part

of this thesis we described a family, its influence on the individual, the family life cycle, work

particularly the work of Special Education Teachers – and the connection between family

and work. In the empirical part we made a qualitative processing and interpretation of the data

obtained through interviews with four Special Education Teachers, who are employed in

different organizations, and their partners and children. We were trying to establish what

impact has the Special Education Teachers' professional knowledge on their monitoring of

their own children's development and on the level of anxiety during their own pregnancy, how

a more strenuous working day or absence due to work commitments effect the family life, and

what are the different degrees of the teachers’ sharing their experience from the work

environment with their partners.

Key words: family, work, Special Education Teacher, partner, child, work – family balance.


I

KAZALO

UVOD.........................................................................................................................................1

I. TEORETIČNI DEL ................................................................................................................3

1 Družina.................................................................................................................................3

1.1 Definicija .......................................................................................................................3

1.2 Tipi družin .....................................................................................................................3

1.3 Vloga, pomen, vpliv družine .........................................................................................4

1.4 Uspešna družina ............................................................................................................5

1.5 Pravila v družini ............................................................................................................6

1.6 Življenjski krog (cikel) družine.....................................................................................6

2 Delo....................................................................................................................................10

2.1 Klima na delovnem mestu...........................................................................................11

2.2 Psihološka podpora zaposlenim ..................................................................................12

2.3 Poklici nudenja pomoči...............................................................................................13

2.4 Študij specialne in rehabilitacijske pedagogike ..........................................................14

2.5 Delo specialnega in rehabilitacijskega pedagoga........................................................15

3 Družina in delo...................................................................................................................19

II. EMPIRIČNI DEL ................................................................................................................25

1 Opredelitev problema.........................................................................................................25

2 Cilji raziskave ....................................................................................................................26

3 Raziskovalna vprašanja......................................................................................................26

4 Raziskovalna metoda .........................................................................................................26

4.1 Opis vzorca..................................................................................................................26

4.1.1 Družina 1 ..............................................................................................................27

4.1.2 Družina 2 ..............................................................................................................27

4.1.3 Družina 3 ..............................................................................................................27

4.1.4 Družina 4 ..............................................................................................................28

4.1.5 Specialne in rehabilitacijske pedagoginje ............................................................28

4.1.6 Partnerji ................................................................................................................29

4.1.7 Otroci ....................................................................................................................29

4.2 Potek intervjujev .........................................................................................................30

4.3 Obdelava podatkov......................................................................................................30

5 Rezultati in interpretacija...................................................................................................30

5.1 Izbira poklica in študij.................................................................................................30

5.2 Seznanjenost otrok z zaposlitvijo matere ....................................................................31

5.3 Klima na delovnem mestu...........................................................................................31


II

5.4 Vživljanje ....................................................................................................................32

5.5 Delitev službenih zadev s partnerjem..........................................................................34

5.6 Vpliv dela po napornejšem dnevu ter dodatnih obveznostih na družino ....................34

5.7 Službeno delo doma ....................................................................................................37

5.8 Nosečnost ....................................................................................................................38

5.9 Spremljanje razvoja v predšolskem in šolskem obdobju ............................................40

5.10 Mnenja intervjuvancev o vplivu dela SRP na družino ..............................................42

6 Odgovori na raziskovalna vprašanja ..................................................................................44

III. SKLEPNI DEL ...................................................................................................................51

IV. Literatura: ...........................................................................................................................55

V. Priloge..................................................................................................................................58

Intervjujska vprašanja .......................................................................................................58

Kodirna tabela ...................................................................................................................60

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Gersonov življenjski cikel družine .....................................................................8

Preglednica 2: Stopnje poklicnega razvoja po Donaldu Superju (modificirano po Zaccaria). 10

Preglednica 3: Odgovor na 1. raziskovalno vprašanje .............................................................44






KAZALO DIAGRAMOV

Diagram 1: Družbene vloge......................................................................................................21

Diagram 2: Štirikratna taksonomija ravnovesja delo družina ...............................................22


1

UVOD

"V življenju večine odraslih imajo partnerstvo, družina in otroci na eni strani in poklicno delo

ter zaposlitev izjemen pomen" (Musek, 1995, str. 19).

Musek pravi, da je ljubezen najvišja vrednota. "Izbira bodočnosti je izbira ljubezni,

alternativne izbire vodijo v sebičnost in sovraštvo, oboje pa v zanesljiv propad" (Musek,

1995, ix). Po njegovem so te odločitve najpomembnejše pri izbiri partnerja.

Po Rotu je vključevanje v skupino, skupnost zadovoljevanje številnih materialnih in

nematerialnih človekovih potreb. S pripadnostjo določeni skupini, v prvi vrsti je to družina,

nam je to zagotovljeno. Družina omogoča zadovoljevanje otrokovih potreb v času njegovega

otroštva in odraščanja, prav tako tudi potreb staršev. Člani družine so pristno, emocionalno

povezani, tesno sodelujejo in si vzajemno pomagajo (Rot, 1983).

V družini se posameznik razvija in oblikuje svojo osebnost, doživlja ljubezen, sprejemanje,

občutek varnosti in zaželjenosti (Musek, 1995).

Delo specialnega in rehabilitacijskega pedagoga spada med poklice nudenja pomoči, ki poleg

strokovnega znanja in vseživljenjskega izobraževanja ter s tem seznanjanja z vedno novimi

spoznanji zahteva tudi vsestransko razvito osebnost, ki je empatična, vešča komuniciranja in

sodelovanja s starši, sodelavci, učitelji in drugimi strokovnjaki.

Na okrogli mizi, kjer je tekla razprava o mestu in vlogi specialnega in rehabilitacijskega

pedagoga, so strokovnjaki podali naslednje ugotovitve: specialni in rehabilitacijski pedagog

(v nadaljevanju SRP), je uveljavljen in nepogrešljiv, tako na področju vzgoje in izobraževanja

otrok s posebnimi potrebami kot tudi v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, zavodih,

svetovalnih centrih, kjer v večini izvaja terapevtsko in klinično delo in je enakovreden član

tima z nedvoumnimi, nenadomestljivimi nalogami. Njegova naloga zajema pomoč in

svetovanje v zgodnjem otroštvu, učenje in poučevanje oseb s posebnimi potrebami v času

šolanja, rehabilitacijo odraslih oseb s posebnimi potrebami, dementnih oseb, otrok in odraslih

po poškodbah glave in drugo. Posledično se širijo tudi vsebine izobraževanja.

Povedali so tudi, da je SRP strokovnjak, ki s svojim celostnim pristopom sodeluje pri

izgradnji osebnosti in vključevanju oseb s posebnimi potrebami v socialno okolje (družina,


2

vrtec, šola, delo ...) ter tako zagotavlja kakovost njihovih življenj (Novljan, Kastelic, & Opara,

2003).

"SRP je strokovnjak, ki reeducira, kompenzira in rehabilitira osebe s posebnimi potrebami v

vseh življenjskih obdobjih, ter tudi učitelj/vzgojitelj, ki osebe s posebnimi potrebami uči

vzgaja in izobražuje" (Novljan, Kastelic & Opara, 2003).

Znanje, ki ga je pridobil med študijem, nadaljna izobraževanja, delo z otroki s posebnimi

potrebami ali učnimi težavami, sodelovanje z njihovimi starši, sodelavci in drugimi

strokovnjaki vpliva na SRP-ja in to prenaša naprej v odnose svoje družine.

Njegovo delo zahteva priprave, ki jih v večini opravlja doma, s tem neposredno poveže delo

in dom, tako fizično, kot tudi miselno, saj nenehno razmišlja o tem, kaj lahko iz vsakdanjih,

življenjskih situacij, sprehodov, izletov z družino uporabi pri svojem delu.

Doživljanje tako pozitivnega kot negativnega stresa je odvisno od samega SRP-ja, njegovega

zadovoljstva s samim delom, kot tudi odnosov med sodelavci in samega vodstva. Za

pozitivno klimo je pomembno, da so delavci vzpodbujani, opaženi in pohvaljeni pri svojem

delu.

Po Fronu (2003) je nepremišljena raba omejenih virov (časa, energije, pozornosti) na enem

področju življenja (delo – družina) vzrok za pomanjkanje na drugem življenjskem področju.

"Ko zaposleni dosežejo ravnovesje med svojim delom in osebnim življenjem, pridobijo tako

sami in njihove družine, kot tudi njihove organizacije. Posamezniki, ki izkusijo večje

ravnovesje med delom in osebnim življenjem, so bolj zdravi, organizirani, bolj predani,

zadovoljni, uspešni pri delu ter srečnejši v družini ter imajo stabilnejše, bolj povezane

odnose" (Poelmans, Caligiuri, 2008, str. 110).


3

I. TEORETIČNI DEL

1 Družina

1.1 Definicija Idealno družino vedno opisujejo kot skupino srečnih, zadovoljnih ljudi, med katerimi vlada

sloga in kjer ni prostora za konflikte. V realnosti je situacija malo drugačna. Zastaviti si

moramo vprašanje, ali struktura današnje družine koristi posameznikom in družini kot celoti.

Otroci do nekje desetega leta seveda idealizirajo svojo družino. Kasneje v dobi pubertete jo

začnejo gledati bolj realno in jo kritizirati (Cross, 2000).

Glede na Statistični urad Republike Slovenije (2011) je družina življenjska skupnost oseb v

okviru zasebnega gospodinjstva, to je:

življenjska skupnost staršev (obeh ali enega) in neporočenih otrok, ki živijo z njima

oziroma z enim od staršev. Starost otrok ni omejena, vendar pa le-ti nimajo svoje družine

oziroma ne živijo v zunajzakonski skupnosti;

življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo;

življenjska skupnost partnerjev, ki živita v zunajzakonski skupnosti

1.2 Tipi družin Statistični urad RS opredeljuje tudi tipe družin. Tip družine je značilnost družine glede na

razmerje med zakonci, zunajzakonskimi partnerji, starši in otroci. Osnovni tipi družine so:

zakonski par brez otrok,

zakonski par z otroki,

mati z otroki,

oče z otroki,

zunajzakonska partnerja brez otrok,

zunajzakonska partnerja z otroki.

Zakonska skupnost je tip družine, ki jo sestavlja zakonski par brez otrok in zakonski par z

otroki. Zunajzakonska skupnost je dlje časa trajajoča življenjska skupnost moškega in


4

ženske, ki nista sklenila medsebojne zakonske zveze. Zakonski stan zunajzakonskih

partnerjev ni pomemben. Enostarševska družina je tip družine, ki jo sestavlja mati z otroki

in oče z otroki. Dvostarševska družina je tip družine, ki jo sestavlja zakonski par z otroki in

zunajzakonska partnerja z otroki. Družina brez otrok je tip družine, ki jo sestavlja zakonski

par brez otrok ali zunajzakonska partnerja brez otrok. Družina z otroki je tip družine, ki jo

sestavlja enostarševska in dvostarševska družina (Statistični urad RS, 2011).

1.3 Vloga, pomen, vpliv družine Družina ima v vseh zgodovinskih obdobjih, družbah in kulturah izjemen pomen že od samega

obstoja človeštva. Poleg bioloških razlogov otrok potrebuje kar nekaj let nege, skrbi, da se

osamosvoji so tu še sociološki razlogi. Človek je socialno bitje in družina kot osnovna

celica družbe je tisti prvi prostor, kjer otroci spoznavajo socialne in moralne norme in veščine.

Spoznavajo razlike, vloge spolov in generacij. Vendar, kaj je tisto, kar par drži skupaj, so to

res samo družbene in moralne norme? Brez ljubezni bi bilo partnerstvo sila kratkotrajno.

Nobene norme ne bi prisilile dveh ljudi, da ostaneta skupaj in skrbita za svoje potomce, da se

le-ti osamosvojijo, kar je nekako bistveni pomen družine. Ljubezen, navezanost je tisto, kar

ohranja trdne vezi in s tem zadosti potrebam družinskih članov (Musek, 1995).

Tudi Rot (1983) pripisuje močan vpliv primarne skupine, kar družina je, na oblikovanje

osebnosti, moralnih vrednot, odnosa do družbenih vprašanj, socializacijo. To lahko

primerjamo z dognanji L. K. Kompan (2003), ki govori o skriti moči družine, kar imenuje

moč družinskega sistema ali skript. Skrita zato, ker se družinski člani ponavadi ne zavedajo

družinskega sistema, zgodovine, odnosov, ki vladajo med njimi. Od tega temeljnega

družinskega skripta je odvisno, kako bo družina dojemala okolje in se nanj odzivala.

Družina nudi posamezniku okrilje, kjer se čuti sprejetega, zaželjenega, varnega in ljubljenega.

V primeru motenih družinskih odnosov nastanejo negativne posledice, ki se kažejo s šolskim

neuspehom, agresivnostjo, nasiljem, kriminalom, uživanjem alkohola, drog, drugih odvisnosti

in vse do duševnih in osebnostnih motenj (Musek, 1995).


5

1.4 Uspešna družina Uspešna družina je po V. Satir (1995) tista, katerih člani lahko potrdijo, da živijo s prijatelji, to

je ljudmi, med katerimi vlada medsebojno zaupanje in ljubezen, da so srečni, ker živijo v

svoji družini, in se veselijo ter uživajo, ker pripadajo svoji družini. To lahko primerjamo tudi z

Rotom (1983), ki pravi, da se v skupini, ki ji pripadamo (družini), čutimo povezane, njene

člane doživljamo sebi sorodne in imamo z njimi skupne interese. V nadaljevanju bomo izraz

skupina zamenjali z družina, saj Rot (1983) med drugim smatra tudi družino za malo skupino.

Družina pomembno vpliva na življenja njenih članov, ki so medsebojno privrženi drug

drugemu. Družinski člani imajo poleg istih interesov in ciljev tudi podobne vrednote,

prepričanja in stališča. Z družino se identificirajo in jim služi kot referenčna skupina za vsa

nadaljnja stališča. Uspehe članov doživljajo kot svoje lastne in članom nadenejo pozitivne

lastnosti, prav tako pa tudi težave in neuspehe jemljejo za svoje.

V uspešnih družinah so njeni člani sposobni soočiti se tako s pozitivnimi kot negativnimi

platmi družinskega življenja. Zavedajo se, da niso popolni, delajo napake, vendar so se

pripravljeni soočiti z njimi in jih razrešiti, namesto da bi se jih sramovali in skrivali pred

drugimi (Satir, 1995).

Čačinovič - Vogrinčič (1998, str. 49) navaja nazorno Ackermannovo hipotezo zdrave družine:

"Družina je zdrava, če uresniči biološke potenciale odnosa roditelj otrok in mož žena:

zagotoviti mora zaščito pred nevarnostmi in materialni obstoj družine; pripadati mora

skupnosti in biti vanjo integrirana; navznoter mora biti enotna, sposobna, da se sama

stabilizira in raste; ohraniti mora sposobnost, da se prilagaja spremembam. Družina mora

imeti cilje in realistične, primerne, uresničljive vrednote. Družina mora zagotoviti vzdušje, v

katerem se bo psihološka identiteta njenih članov uskladila z identiteto družinske skupine,

tako da bo omogočala individualizacijo. Družinske vloge morajo biti v skladu s spolom,

dobro definirane in morajo omogočati zadovoljevanje temeljnih potreb njenih članov. Če

pride do konfliktov in do nezadovoljevanja osebnih potreb, mora imeti družina psihološka

sredstva za korektno percepcijo problema. Sposobna mora biti, da najde rešitev, ki pomeni

zadovoljevanje potreb in rast njenih članov. Sprejemanje identitete posameznika in družine

ustvarja možnosti za individualno avtonomijo in ustvarjalnost. Vzgoja mora upoštevati telesne

in duševne potrebe otroka in preprečiti tekmovanje (rivalstvo?) med potrebami staršev in


6

potrebami otrok." In še: "Pokazatelj zdravih družinskih odnosov je ustvarjalna

komplementarnost v vlogah mož žena, roditelj otrok, ne pa odsotnost konfliktov."

1.5 Pravila v družini Pravila postanejo pomembna, ko se par ali več oseb poveže v skupnost, in omogočajo skupno

življenje ter osebnostno rast. To je skupek neizrečenih ali izrečenih besed, po katerih se ljudje

v skupnosti, kar družina je, ravnajo. Poleg čisto oprijemljivih pravil, kot so tista, kako ravnati

z denarjem, o opravljanju in izpolnjevanju dolžnosti, obstajajo še nenapisana pravila, ki se

tičejo vseh članov in so povezana s svobodo komunikacije, izražanjem čustev in mnenj, tabu

temah, izražanju ljubezni in medsebojne naklonjenosti ter skrivnostih. Pogosto se dogaja, da

isto pravilo osebe v družini drugače razumejo in si jo razlagajo vsaka po svoje, kar privede do

neskladij. Razumevanje pravil je dobro in nujno preveriti, preden nekoga obtožimo, da se jih

ne drži, in tu ni dovolj le domneva, da so vsem jasna. Razjasniti je potrebno vsa neskladja in

nesporazume glede izpolnjevanja pravil. Vsake toliko časa je potrebno preveriti, ali niso že

zastarela, neprimerna, nepravična, ali se skladajo s časom, v katerem živimo. Podpirati morajo

osebnostno rast posameznika v družni in je ne ovirati (Satir, 1995).

1.6 Življenjski krog (cikel) družine Družine se spreminjajo skozi čas. Obstajajo neki splošni vzorci, ki se pojavljajo v večini

družin in s katerimi se morajo člani soočiti. Potekajo že od samega začetka zgodovine

človeštva. Znani so naravni ritmi teh procesov. Začne se s povezovanjem in partnerstvom,

nadaljuje s skupnim življenjem, načrtovanjem in rojstvom otrok, ki odraščajo, odhajajo v

šolo, sčasoma zapustijo primarno družino in si ustvarijo svojo. Prehodi med fazami so redko

strogo določeni in se večinoma razpotegnejo čez daljše časovno obdobje. Ponavadi se

združujejo eno v drugo in pogosto so to le različice podobnih izzivov in vprašanj. Poleg

očitnih sprememb lahko pride tudi do nepredvidljivih, kot je ločitev in ponovna poroka. Vse

te spremembe zahtevajo določeno reorganizacijo v družini (Gerson, 1995).


7

Različni avtorji navajajo podobne življenjske cikle družin. Tako Gerson (1995) omenja in

Musek (1995, str.135) navaja naslednjih osem Duvallovih stopenj družinskega življenjskega

cikla:

1. Medeno obdobje novoporočenci brez otrok.

2. Obdobje nege mali otroci (starejši otrok do 2 leti).

3. Obdobje avtoritete predšolski otroci (starejši otrok med 2 in 5 let).

4. Obdobje šolanja otroci v šoli (starejši otrok med 6 in 13 let).

5. Obdobje soodvisnosti družina z najstniki.

6. Obdobje lansiranja otroci zapuščajo dom.

7. Prazno gnezdo otrok ni več doma.

8. Obdobje upokojitve zreli in starejši zakonci.

Te stopnje se navezujejo na prihod prvega otroka v družino in s tem na spremembe, ki se

pojavijo v odnosih med družinskimi člani. Najzahtevnejša je druga stopnja, ki zahteva od

staršev, da se soočijo in sprejmejo mnoge nove naloge. Vsaka izmed faz zahteva nove

prilagoditve (Musek, 1995).

Gersonove družinske faze (Gerson, 1995, str. 96):


8

Preglednica 1: Gersonov življenjski cikel družine ŽIVLJENJSKI CIKEL DRUŽINE (ŽCD) – faze, obdobja in krize

FAZE OBDOBJA ŽCD

PRAKTIČNI IZZIVI

ČUSTVENI IZZIVI

IZZIVI ODNOSOV

MOŽNE KRIZE

Nevezani mladi odrasel

finančna neodvisnost

skrb zase

varen občutek jaza

občutek zmožnosti/sposobnosti

diferenciacija/razlikovanje od izvorne družine

nezmožnost odrasti

Partnerstvo najdenje potencialnega partnerja

ekonomsko partnerstvo

sodelovanje v gospodinjstvu

združljivost interesov

predanost ravnovesje

med svojimi in partnerjevimi potrebami in pričakovanji

oblikovanje trdne zakonske zveze

premik pripadnosti od izvorne družine k novi

nezmožnost poiskati partnerja

konec "medenih tednov"

spor s starši partnerja

Družina z mlajšimi otroki

finančne obveznosti

organizacija gospodinjstva za vzgajanje otrok

sprejemanje novih članov

nega starševske

odgovornosti

vzdrževanje zakonske zveze

vključevanje starih staršev in drugih sorodnikov

nezadovolj-stvo z zakonskim življenjem

šolske in vedenjske težave

Družina z adolescenti

manj predvidljiva rutina in urniki

nedostopnost adolescenta

prilagodlji-vost spremembam

občutek za nepomembno

izguba nadzora

vzdrževanje stika med starši in mladostnikom

skrb za ostarele starše

upiranje mladostnikov

Lansiranje otrok in nadaljevanje življenja

finančna bremena (fakulteta, poroka ...)

novi finančni viri

preusmeritev na delo

izguba družinskega življenja z otroki

staranje in smrt staršev

ponovna vzpostavitev primarnosti/prednosti zakona

odrasli odnosi z otroki

"prazno gnezdo"

vrnitev otrok

Povezo-vanje Širjenje Krčenje

Družina v poznejšem življenju

negotovost starejšega obdobja: ekonomske negotovosti

zdravstvena nega

soočanje z izgubo

vzdrževanje dostojanstva kljub upadlosti

vzdrževanje ustreznih podpornih sistemov

sprava/ pobotanje

upokojitev bolezen in

smrt


9

V prvi fazi, ki jo Gerson (1995) imenuje nevezani mladi odrasel, je naloga mladega človeka,

da se osamosvoji in postane finančno neodvisen in zmožen samostojnega življenja. Čustveno

mora dozoreti, zgraditi močan, varen občutek lastnega jaza.

V drugi fazi (partnerstvo) posameznika začneta skupno življenje. Pri tem je potrebno

sprejemati kompromise v dobro obeh (Gerson, 1995).

V času, ko se družina poveča (tretja faza), je njen največji izziv sprejeti novega člana.

Povečajo se finančni stroški, razmisliti in organizirati se je potrebno glede varstva, vzgoje.

Starša, ki podcenjujeta te vidike in nista pripravljena na nove obveznosti ter ekonomsko in

karierno odrekanje, se pogosto počutita preobremenjena. Zaradi številnih novih zahtev

ponavadi trpi njun odnos (Gerson, 1995). Tudi L. K. Kompan (2003) govori o tem, da prihod

otroka pomeni največji izziv strukturi družine, saj potrebuje ogromno pozornosti in nege.

Reorganizirati je potrebno čas za službo, dom, zase, za partnerja. V tej dobi se zopet vključijo

stari starši. Mlada starša tako lahko dobita nasvete o vzgoji.

Adolescenca vpliv staršev se v tej dobi zmanjšuje, medtem ko se mladostnikov svet širi. Za

starše je to lahko zastrašujoče, a morajo najti neko ravnovesje med svojimi pričakovanji,

mladostnikovim odgovornim ravnanjem in mu dopustiti neodvisnost, medtem ko se uči iz

lastnih napak. Družinska rutina se stalno spreminja in starši morajo malo zrahljati vezi, da se

mladostnik lažje giblje med družino, šolo in vrstniki. Pri starših se lahko pojavi strah, da bodo

izgubili vez s svojim najstnikom, ki se čustveno vse bolj obrača ven iz družine na vrstnike.

Išče svoj prostor v svetu, postaja vse bolj neodvisen. To je tudi obdobje, ko stari starši morda

že potrebujejo pomoč, in tako se starši znajdejo nekje vmes med pomočjo svojim staršem in

neodvisnostjo, ki jo iščejo, želijo in zahtevajo mladostniki (Gerson, 1995).

V peti fazi otroci počasi odidejo od doma. Sprva je to velik finančni zalogaj (fakulteta). Ko

otroci počasi odhajajo, imata zakonca po mnogih letih znova priložnost in čas samo zase, za

svoj odnos, ki sta ga morda zanemarjala. Čustveno je naporno, ker se starši poleg odhoda

otrok od doma soočajo tudi s starostjo in smrtjo svojih staršev.


10

V zadnji fazi se morajo soočiti s staranjem in težavami, povezanimi s tem (bolezen, smrt

zakonca, smrt vrstnikov). Otroci so staršem v pomoč tako fizično kot čustveno.

2 Delo

"Idealno je seveda, če se naša poklicna izbira povsem ujema z našimi sposobnostmi, talenti in

interesi. V tem primeru lahko govorimo o poklicu v izvornem pomenu besede, o poklicanosti,

svoje delo, zaposlitev in kariero lahko imamo tedaj res za svoje osebno poslanstvo" (Musek,

1995, str. 168).

Musek (1995, str.166) opisuje pet stopenj poklicnega razvoja, ki jih je razvil Donald Super:

Preglednica 2: Stopnje poklicnega razvoja po Donaldu Superju (modificirano po Zaccaria).

STOPNJA IN PODSTADIJ

PRIBLIŽNA STAROST

KLJUČNI DOGODKI IN PREHODI

stopnja rasti predpoklicni substadij fantazijski substadij interesni substadij sposobnostni substadij

014 03 410 1112 1314

obdobje splošne telesne in duševne rasti pojem poklica ni znan, ni zanimanja zanj domišljija je podlaga za ideje o poklicu ocenjevanje poklica na podlagi všečnosti razmišljanje o poklicu na podlagi sposobnosti

stopnja raziskovanja pogojni substadij prehodni substadij preskusni substadij

1524 1517 1821 2224

eksploracija poklicne dejavnosti prve pogojne, preliminarne odločitve za poklic na podlagi potreb, zanimanj, zmožnosti, vrednot in priložnosti realne možnosti postanejo vse bolj pomembne za odločanje o poklicu posameznik se loti prvega poklicnega dela

stopnja utrditve preskusni substadij substadij stabilizacije

2544 2530 3144

posameznik skuša obdržati prvo zaposlitev nekaj zaposlitvenih sprememb zaradi nezadovoljivih ali neuspešnih izbir ustalitev na delovnem področju

stopnja vzdrževanja ni jasnih substadijev

4565 nadaljevanje poklicnega dela odvisno od narave poklica in okoliščin

stopnja iztekanja* substadij pojemanja* substadij upokojitve*

65 6670 71

prilagajanje na prenehanje poklicne dejavnosti zmanjševanje poklicne aktivnosti zaključek poklicne aktivnosti

*starostne meje so odvisne od regulative upokojevanja (podatki iz razpredelnice veljajo za

ZDA).


11

Največji poudarek je na stopnji raziskovanja, ko mlad človek zaključi šolanje in si poišče prvo

zaposlitev, ki ni nujno, da je dokončna. Od te izkušnje bo odvisno njegovo nadaljnje poklicno

udejstvovanje. Pri pozitivni izkušnji obstaja večja verjetnost, da bo posameznik nadaljeval

izbrano poklicno pot. V primeru negativne izkušnje bo nadaljeval z iskanjem drugih možnosti,

preusmeril se bo na drugo področje. V naslednji fazi (stopnja utrditve) se človek ponavadi

ustali na delovnem področju in napreduje, kar ugodno vpliva tudi na ostala področja življenja.

Na stopnji vzdrževanja se ljudje ponavadi več ukvarjajo z družinskim življenjem in prostim

časom; kar se tiče dela, je pozornost na obdržanju statusa. Zadnja faza je priprava na

upokojitev (Musek, 1995).

2.1 Klima na delovnem mestu Dobri odnosi med sodelavci pozitivno vplivajo na posameznika, na njegovo zadovoljstvo,

angažiranost in s tem tudi na celotno organizacijo. V organizacijah, kjer si zaposleni

medsebojno pomagajo in zaupajo ter so odnosi prijetni in kreativni, vlada pozitivna

organizacijska klima. V nasprotnem primeru je klima negativna in tam so odnosi napeti,

konfliktni, zaznati je nezadovoljstvo med zaposlenimi. Na delovnem mestu so konflikti

pričakovani, v glavnem so povezani z delom in delovnimi zadolžitvami. Naloga vodij je, da

kontrolirajo razsežnost konfliktov. Zaposleni morajo biti dovolj zreli pri podajanju in

sprejemanju konstruktivnih kritik. Sprejeti in ceniti morajo dobre predloge sodelavcev

(Drozg, 2015).

Elemente medosebnih odnosov je opredelila Amarja Satish Nargunde (2014):

1. Dostojanstvo ne glede na kakšnem položaju je posameznik v delovni organizaciji, je

treba z vsakim ravnati dostojanstveno in spoštljivo.

2. Odnosi/vedenje vsak se mora malo prilagoditi skupini. Tu ni prostora za aroganco in

slabo vedenje, ki ga nekateri opravičujejo s tem, ko rečejo, da takšni pač so.

3. Komunikacija tako verbalna kot neverbalna, je ključ do dobrih odnosov. Iskrenost in

skromnost ustvarita dobro voljo in zaupanje med zaposlenimi.

4. Razumevanje empatija, razumevanje, kooperativno vedenje pripomore k pozitivnim

odnosom.

5. Meja med osebnim in službenim držati je treba neko mejo med osebnim in službenim


12

življenjem. Pomembno je, da zaposleni razumejo in upoštevajo, kaj je primerno na

delovnem mestu in kaj ne. Preveč sproščenosti in neformalnosti ni primerno in ne bo dobro

sprejeto med sodelavci.

6. Profesionalnost stvari, ki pripomorejo k temu so: nasmeh, ki pripomore k vtisu

dostopnejše in prijetnejše osebe, primerno oblačenje, sofisticirana pisna in besedna

komunikacija, urejen delovni prostor, vzdrževanje osebne higiene. Stvari, ki delujejo

negativno so: počasen odziv na telefonsko zvonjenje, moteč zvok na mobilnem telefonu,

veliko osebnih klicev, glasno pogovarjanje po telefonu, neurejen (nasmeten) delovni

prostor, glasno govorjenje, stalno govorjenje o domačih, osebnih stvareh, opravljanje,

uporaba sodelavčevih stvari brez dovoljenja.

2.2 Psihološka podpora zaposlenim "Psihološka podpora zaposlenim je sistemska intervencija na delovnem mestu, po navadi na

ravni posameznega zaposlenega, ki uporablja znanje in metode vedenjske znanosti pri

prepoznavi in obvladovanju določenih težav, povezanih s službo ali pa tudi ne, ki neposredno

ali posredno neugodno vplivajo na delovno uspešnost. Njen namen je usposobiti

posameznika, da bo spet polno prispeval organizaciji s svojim delom in obenem ohranjal

polno funkcioniranje v zasebnem življenju" (Janža, 2015, str. 153; povzeto po Berridge &

Cooper, 1993). Zaposleni imajo prostovoljno možnost dostopnega, zaupnega, hitrega in

brezplačnega svetovanja v okviru programa psihološke podpore zaposlenim (v nadaljevanju

PPZ). Svetovalec mora imeti znanje in izkušnje, mora se izpopolnjevati. Zaposlenemu

svetuje, ga podpira, z njegovim sodelovanjem izdelata načrt reševanja težav, najprej pa seveda

oceni težavo (Janža, 2015).

Programi PPZ se celostno lotevajo pojava stresa v delovni organizaciji. Zaposleni imajo

možnost pomoči tako pri težavah, ki se pojavijo na delovnem mestu, kot tudi izven nje in v

svoji družini. Stres je interakcija različnih vrst (poklicni stres, stres zaradi družinske in

profesionalne vloge, stres zaradi socialnih vlog) in je del poklicnega življenja. Reševanje

mora biti celostno. Zaposleni in delodajalec si delita odgovornost za reševanje težav, stresa.

Zaposleni mora zavzeto in odgovorno pristopiti k reševanju svojih težav. Delodajalec pa mu

mora zagotoviti podporo in se zavezati, da delavca ne bo odpustil, če bo pomoč imela učinek.

Delavca ne sme kriviti za vedenje, povezano s stresom. Soodvisnost in recipročnost pri

izvajanju PPZ ima pozitiven vpliv na reševanje težav. Vpeljava tega programa je tudi


13

poslovna odločitev delodajalca, ki od nje pričakuje tudi pozitiven poslovni učinek. Nekateri

programi PPZ obravnavajo tudi družine zaposlenih, drugi se ukvarjajo le s težavami,

povezanimi z delovnim mestom. Delovna organizacija lahko zaposli notranjega ali najame

zunanjega svetovalca (Janža, 2015; povzeto po Berridge & Cooper, 1993).

Glede na podatke raziskav Eurofounda iz leta 2010 o zadovoljstvu zaposlenih so slovenski

uslužbenci precej nezadovoljni z delovnimi razmerami, opazno je večje neravnovesje med

poklicnim in zasebnim ter visok nivo prezentizma (t. j. neučinkovite prisotnosti na delu).

Vzrok je verjetno tudi pomanjkanje programov psihološke pomoči. V Sloveniji tako ponudba

kot povpraševanje teh programov še ni uveljavljena (Janža, 2015).

Z uvedbo PPZ pridobijo vsi, tako delovna organizacija, zaposleni ter njihove družine. Z

odkrivanjem vzroka stresa in ukrepov zoper to se poveča zadovoljstvo pri delu, zviša se

njegova učinkovitost in motivacija, manj je odsotnosti z dela, izboljša se ravnovesje med

delom in družino (Janža, 2015).

2.3 Poklici nudenja pomoči Kot nam že ime pove, in tako definicijo ponujata tudi Ajduković M. in D. (1996), so to

poklici, ki so usmerjeni v pomoč ljudem in za katere je značilen osebni kontakt med

strokovnjaki in ljudmi v stiski. Med te poklice prištevamo: socialne delavce, psihologe,

zdravstvene delavce, pravnike, policiste, kriminaliste, socialne pedagoge, učitelje, vzgojitelje,

specialne in rehabilitacijske pedagoge. K Dougan (Kolenc idr., 1993) poudarja, da so še

posebej obremenjene osebe, ki delajo z otroki ali odraslimi z motnjami v duševnem ali

telesnem razvoju. Ajduković M. in D. (1996) nadaljujeta, da ti poklici sodijo med bolj stresne

zaradi neposredne komunikacije in odnosa z osebami, ki potrebujejo pomoč. Tu je prisotno

tudi vživljanje v emocionalna stanja teh oseb in njihovo trpljenje, prisotno je tudi neskladje

med pričakovanji in dejanskimi možnostmi pomoči oziroma izboljšanja.

Ljudje, ki delajo v teh poklicih, se pogosto identificirajo z osebami, ki potrebujejo pomoč,

poleg tega se pojavljajo občutki krivde in slaba vest zaradi boljše življenjske situacije njih

samih. Srečujejo se tudi z administrativnimi preprekami, pride lahko do neskladij med

pričakovanji delovne organizacije in njimi ter osebami, ki potrebujejo pomoč. Ajduković M.

in D. (1996) za sindrom izgorevanja poleg osebnih lastnosti človeka v poklicu pomoči (kot je

na primer idealiziranje svojega dela, nezmožnost odkloniti delo ali ga del odstopiti


14

sodelavcem, potreba po samodokazovanju) navajata tudi druge razloge, povzete po Van der

Veeru in sodelavcih, in sicer: slaba organizacija dela, nezadostna priprava za konkretno delo,

pomanjkanje podpore in profesionalna izolacija. K. Dougan (Kolenc idr., 1993) poudarja, da

se sindrom izgorelosti običajno pojavi kasneje z več leti delovne dobe in izkušenj in to pri

osebah, ki so vestne, zagnane in pretirano obremenjene. Poleg naštetega so še entuziastične,

se hitro identificirajo z drugimi, so tople, empatične osebe. Opozarja na previdnost pri

diagnosticiranju tega sindroma, saj bi ga lahko posamezniki, ki neodgovorno, nestrokovno in

neangažirano opravljajo svoje delo že od začetka svoje delovne dobe, zlorabili za

opravičevanje svoje lenobe in slabe delovne prakse.

2.4 Študij specialne in rehabilitacijske pedagogike "Kadrovska šola ima posodobljene vsebine študijskih programov za študij specialne in

rehabilitacijske pedagogike in diplomanti pridobijo široko interdisciplinarno znanje, ki ga

lahko nadgradijo oziroma poglobijo s specialističnim, magistrskim in doktorskim študijem.

Vse to jim omogoča široko poklicno usposobljenost za delo z osebami s posebnimi potrebami

v vseh starostnih obdobjih" (Novljan, Kastelic & Opara, 2003).

Že med samim študijem se študent v teoriji in kasneje tudi praksi spozna s populacijo oseb, s

katerimi bo imel kasneje opravka. Izve tudi o vzrokih za motnje v razvoju. Izpostavili bomo le

ključne vzroke, ki jih študentje podrobneje spoznajo. E. Novljan (1997) deli vzroke za motnje

v duševnem razvoju na notranje ali dedne in pogostejše zunanje, ki delujejo na že oplojeno

jajčno celico, embrio ali fetus. Poznamo prenatalne, perinatalne in postnatalne vzroke za

motnje v duševnem in telesnem razvoju.

Prenatalni vzroki škodljivo vplivajo na plod v času nosečnosti. Infekcija plodu nastane po

primarni infekciji matere, lahko pa že pred samo oploditvijo virus poškoduje spolne celice

staršev. Vpliv infekcije na plod je odvisen od moči virusa, starosti plodu in imunološke

sposobnosti plodu in matere. Med te vzroke spadajo naslednje stvari: virusne infekcije

(rdečke, mumps, virus gripe, ošpice, norice, pasasti herpes, citomegalija, cepljenje),

bakterijske infekcije, parazitna obolenja (toksoplazmoza, malarija), zastrupitve (s svinčenimi

hlapi, živim srebrom, manganom, arzenom, ogljikovim monoksidom, prekomerno pitje

alkohola, tudi pomanjkanje bakra in cinka ima nezaželjene posledice), kemične substance

(nekatera zdravila, mamila, kajenje), rentgenski žarki, neustrezna prehrana (pomanjkanje

vitaminov, proteinov in mineralov ali pretiravanje z vitamini), gestoza, mehanične poškodbe


15

nosečnice, psihični faktorji.

Perinatalni vzroki nastanejo v času poroda. Med te prištevamo: poškodbe osrednjega

živčnega sistema ob porodu (asfiksija, anoksija, ishemija), zlatenica, rhesusna nezdružljivost,

AB0 hemolitična bolezen matere, nedonošenost.

Postnatalni vzroki lahko nastopijo kadarkoli po porodu. Mednje sodijo: encefalitis,

meningitis, zastrupitve (svinec, živo srebro, mangan, talij, ogljikov monoksid, alkohol v

prevelikih količinah), pomanjkanje hrane (premalo maščob, proteinov, vitamina B), cepiva,

poškodbe glave.

2.5 Delo specialnega in rehabilitacijskega pedagoga Kot smo zapisali že uvodoma, se SRP zaposluje povsod tam, kjer se vključujejo osebe s

posebnimi potrebami v vzgojno-varstveno izobraževanje. Delujejo tudi v svetovalnih centrih

in zdravstvenih domovih.

Opisi del in nalog specialnega in rehabilitacijskega pedagoga

Našteli bomo vsebine, ki jih imajo SRP, sodelujoče v raziskavi, v opisu svojih delovnih

nalog. Vsebine smo zajeli iz dokumentacije, ki so nam jo posredovale intervjuvanke.

Delavec opravlja dela in naloge, določene s predpisi, letnim delovnim načrtom zavoda ter v

skladu s sklepi vodstva zavoda, zlasti pa naloge, ki so vezane na:

a) neposredno vzgojno-izobraževalno delo:

izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela po predpisanem predmetniku in letni pripravi,

izvajanje individualiziranega izobraževalnega dela.

b) priprave na vzgojno-izobraževalno delo:

oblikovanje letne priprave na vzgojno-izobraževalno delo,

pisanje dnevnih priprav na vzgojno-izobraževalno delo,

vodenje predpisane pedagoške dokumentacije,

vodenje zapiskov o opažanjih pri učencih,

oblikovanje, izdelava in evalvacija individualiziranega programa in predstavitev


16

strokovnemu timu in staršem,

zbiranje in pripravljanje didaktičnega materiala, oblikovanje in izdelovanje specifičnih

učnih pripomočkov.

c) opravljanje drugega dela:

sodelovanje pri delu strokovnih in drugih organov,

sodelovanje s starši (roditeljski sestanki, individualni pogovori),

sodelovanje na sestankih pedagoškega in strokovnega zbora,

sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci,

sodelovanje s krajevno skupnostjo, podjetji in društvi ter drugimi združenji v šolskem

okolišu,

opravljanje mentorstva študentom in učiteljem – pripravnikom,

sodelovanje v študijskih skupinah,

strokovno izpopolnjevanje na predavanjih in seminarjih ter internih izobraževanjih,

spremljanje strokovne literature,

sodelovanje v razširjenem programu šole,

posredovanje predlogov v letni delovni načrt.

opravljanje pedagoškega in drugega dela po navodilu vodstva,

v nujnih primerih opravljanje tudi nalog, ki sicer ne sodijo v celoti v opis delovnih nalog.

odgovornost za varstvo osebnih podatkov.

d) druge zahteve: znanje slovenskega jezika, obvladovanje dela z računalnikom, izpit iz

varstva pri delu, odgovornost pri vzgojno-izobraževalnem procesu, psihofizična obremenitev,

nekaznovanost za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost zoper mladino.

Naloge, značilne za posamezna delovna mesta

A. Center za vzgojo in izobraževanje in osnovna šola z nižjim izobrazbenim standardom

organiziranje in izvajanje aktivnosti na vzgojno-učnih ekskurzijah in dnevih dejavnosti,

organiziranje in izvajanje razširjenega programa šole,

oblikovanje priprav za dneve dejavnosti,

pisanje poročil o ekskurzijah in dnevih dejavnosti,

pripravljanje programa, priprav in poročil interesnih dejavnosti,


17

izvajanje interesnih dejavnosti (krožki in druge dejavnosti po delovnem programu),

organiziranje in sodelovanje pri organiziranju prireditev, akcij, tekmovanj in drugačnih

srečanj v zavodu ali zunaj njega ter spremljanje in varstvo učencev na prireditvah,

dežurstvo med odmori pri malici.

B. Center za vzgojo in izobraževanje

pisanje opisnih ocen učenca in letna poročila o uspehu in napredku učenca,

izvajanje vzgojno-varstvenega dela ob pouka prostih dnevih (nedeljah, praznikih in šolskih

počitnicah),

sodelovanje pri učenju plavanja po metodi Halliwick,

spremljanje odnosov med prostovoljci in učenci,

delo v izmenah ali samo dopoldansko delo.

C. Osnovna šola z nižjim izobrazbenim standardom

oblikovanje priprave za naravoslovne, kulturne in športne dneve,

oblikovanje priprave za delo z oddelčno skupnostjo in za sodelovanje s starši,

vodenje oddelčne skupnosti,

oblikovanje letne priprave za redni, dopolnilni in dodatni pouk,

izvajanje rednega, dopolnilnega in dodatnega pouka,

izvajanje varstva učencev v jutranjem in popoldanskem času,

izvajanje dežurstev,

popravljanje izdelkov (nalog) učencev,

oblikovanje programov za delo z organizacijami in društvi učencev,

vodenje organizacij in društev učencev,

urejanje kabinetov, učil, zbirk ipd.

D. Osnovna šola

izdelovanje in usklajevanje urnikov,

diagnosticiranje otrok s posebnimi potrebami,

razvijanje sposobnosti za samostojno in ustvarjalno delo.


18

Sodelovanje z učitelji:

seznanjanje učiteljev z naravo učenčevih težav,

svetovanje glede ravnanja z učencem, postavljanja zahteve, posredovanja in vrednotenja

izdelanih nalog,

stalno medsebojno informiranje in pomoč ter skupno vrednotenje uspeha,

ustvarjanje tolerantnejše klime v odnosu do učenca s težavami.

E. Predšolski oddelki s prilagojenim programom

program za predšolske otroke,

uporaba ortopedskih in ortotičnih pripomočkov po navodilu fizioterapevta,

zagotavljanje varnosti otrok,

uvajanje novih metod, oblik in tehnik dela,

izdelovanje dekoracije,

mentorstvo in strokovno vodenje pomočnice vzgojiteljice v razvojnem oddelku,

sodelovanje na aktivih delavcev predšolskih oddelkov s prilagojenim programom (v

nadaljevanju RO),

sodelovanje z Društvom SRP Slovenije,

pripravljanje poročil o otrokovem razvoju na zahtevo zdravstvenih služb, Zavoda RS za

šolstvo, organizacij za usposabljanje,

sodelovanje z institucijami, kamor gre otrok v nadaljnje usposabljanje,

populariziranje svoje dejavnosti navzven.

vodenje oddelka otrok z motnjami v razvoju,

vsakodnevno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela in usposabljanja na podlagi ustreznih

programov in v skladu z otrokovim psihofizičnim razvojem,

spremljanje otroka z vidika razvojnih zmožnosti posameznika.

Napori pri delu:

psihofizične obremenitve,

napor čutil,

fizični napor delo se opravlja pretežno stoje, s sklanjanjem, dvigovanjem in prenašanjem

otrok in opreme,

delo je raznoliko, terja iniciativnost, posluh za odzivanje otrok,

pogosta izpostavljenost infektom.


19

3 Družina in delo

Po Bonnetu (2009) obstaja tesna povezava med družino in delom, kar razloži s tem, ko pove

da je v svetu dela pomembna vzgoja, to je vzgoja volje, srca, inteligence ter moralna vzgoja.

Vse to se začne v družini, kjer starši iz ljubezni do lastnih otrok z vnemo opravljajo svoj

poklic v zagotovitvi dostojnega življenja in izobrazbe svojim potomcem. Motivacija staršev,

ki izhaja iz te ljubezni, je ena najmočnejših motivacij za delo. Družba mora dobro poplačati

delo, ki ga nekdo opravi, da ne bo trpela njegova družina, otroci in njihova vzgoja. V primeru,

da otroci opazujejo svoje starše, ki se utrujeni vračajo z dela in so prestrašeni ali v skrbeh

glede zmožnosti preskrbeti svojo družino, bo posledice trpela celotna družba. Ti otroci ne

bodo želeli svojih otrok ali jih bodo imeli malo, vse to zaradi strahu pred tem, da ne bi mogli

shajati. Ker družina vzgaja prihodnje delavce, je treba dobro poskrbeti zanjo. Posebno

pozornost je potrebno nameniti zaposlenim materam, ki morajo imeti možnost svobodne

izbire za delo, prilagajanje dela in urnika glede na starost otrok, možnost, da se kasneje

zaposlijo za polni delovni čas, možnost udeleževanja izobraževanj, da ostanejo v stiku s

poklicem. Vse to bi moralo biti pravno podkrepljeno. Pozitivne posledice bi bile tako za

družino kot celotno družbo. Bilo bi manj odsotnosti z dela, ker zaposlene ne bi bile pod

stresom. Tudi Musek (1995) izpostavi problem usklajevanja službenega dela in družinskega

življenja ter nalog, povezanih z obema področjema. Zdi se mu, da je to posebej pereče pri

ženskah. Navaja tri modele reševanja, od katerih je v današnji razviti družbi najbolj

sprejemljiv le tretji model, ki govori o tem, da je potrebno ženskam omogočiti, da bodo

nosečnost in nego otrok lažje povezale s poklicnim življenjem. Prva dva modela, ki govorita o

tem, da naj se ženska usmeri ali le v kariero ali le v družino, nekako ne sodita v današnji čas.

Sta težko sprejemljiva, saj odtujujeta žensko od pomembnih področij v življenju vsakega

posameznika. Tretji model je sicer zahtevnejši, a ob sodelovanju vseh v družini, kot tudi s

pomočjo prilagoditev na delovnem mestu (gibljiv delovni čas, krajši delovni čas, ustrezni

dopusti), je najbolj sprejemljiv.

Odkar so ženske bolj vključene v delovno okolje (sedemdeseta leta prejšnjega stoletja), je

postalo pomembno razmerje med delom in družino, in sicer zaradi posledic, ki ga ima na

družino. Na področju usklajevanja teh dveh okolij se v razvitem svetu kažejo spremembe.

Obstajajo družini prijazne delovne organizacije. Države imajo urejeno politiko zakonskih

prilagoditev delovnih mest, a odgovornost prepuščajo delodajalcem (Švab, 2003).


20

Delo oz. služba ima velik vpliv na družino, saj ljudje na delu preživijo precejšen del svojega

časa. V daljni preteklosti je bilo seveda vse drugače, preprosteje. Vloge so bile jasno začrtane:

moški je skrbel za finančno varnost družine, ženska za dom in vzgojo otrok. Dandanes je

precej drugače. Večina žensk je zaposlenih (Shellenberger & Hoffman, 1995). Hochschild

(1989, povzeto po; Shellenberger & Hoffman, 1995) je skoval izraz "drugo delo", ki se nanaša

na delo, ki ga opravijo ženske doma, potem ko se vrnejo iz službe.

Eno težjih obdobji v življenjskem ciklu družine je, ko par dobi naraščaj. Starša se morata

prilagoditi novi vlogi in nalogam, povezanim s tem (kar smo že opisali v poglavju 1.6 o

življenjskem ciklu družin) (Shellenberger & Hoffman, 1995). V obdobju, ko so v družini

mlajši otroci, imajo lahko ženske občutke krivde, ne glede na odločitev, ki jo sprejmejo

ostati doma in skrbeti za otroke ali oditi nazaj na delo (Shellenberger & Hoffman, 1995;

povzeto po Evans, 1992; Haris, L. & Associates, 1981)

Povezava med poklicnim in zasebnim po Fronu (2003)1

Michael R. Frone v svojem članku Work – Family Balance navaja več avtorjev (Ashforth,

Kreiner, & Fugate 2000; Clark, 2000), ki govorijo o pomembnem mestu družbenih vlog v

življenju vseh posameznikov. Te vloge določajo, kdo smo. Vplivajo na naše sodelovanje z

drugimi, našo samopodobo in organizacijo časa, ki ga imamo na razpolago. Poleg tega

določajo tudi našo fizično lokacijo uvajajo prostorske omejitve. Družbene vloge

zagotavljajo smisel in strukturo človeških življenj, zato različne raziskovalce zanima

ravnovesje med njimi. Neravnovesje med družbenimi vlogami bi lahko bil pomemben faktor

stresa, ki bi lahko vplival na področja življenja in na splošno zdravje ter počutje

posameznikov, izpostavljenim temu neravnovesju.

V diagramu, ki ga je Frone (2003) povzel po drugih avtorjih (Rice, McFarlin, Hunt, & Near,

1985), so predstavljene osnovne družbene vloge v življenju večine odraslih. Med zasebnimi

vlogami opazimo več podvrst družbenih vlog: družinske, verske, družbene. Prav tako je tudi

na poklicnem področju, kjer ima človek na svojem delovnem mestu več različnih vlog. V

diagramu je prikazana jasna razlika med poklicnim in zasebnim področjem življenja.

1 Ta del opisovanja povezave med delom in družino je večinoma povzet po internetnem članku z naslovom Work – Family Balance (2003) Michaela R. Frona.


21

Diagram 1: Družbene vloge

Kot navaja Frone (2003), večina avtorjev daje vtis, kot da je zanje izraz "ravnovesje delo

družina" samoumeven. Ravnovesje delo družina za njih predstavlja nejasen pojem, da sta

družinsko in poklicno življenje nekako povezana ali usklajena. Podrobnejši pregled

empiričnih raziskav pa kaže na dve bolj natančni opredelitvi pomena ravnovesja delo

družina. Prvi, najbolj razširjeni pomen ravnovesja med delom in družino je odsotnost

konflikta ali motenj med poklicnimi in družinskimi vlogami. Najpogosteje omenjana

definicija konflikta med delom družino navaja, "da je oblika konflikta med vlogami, kjer so

obremenitve z dela in obremenitve iz družinskega okolja v nekem pogledu vzajemno

neskladne. Pomeni, da je sodelovanje v poslovni oz. družinski vlogi težje zaradi sodelovanja v

družinski oz. poslovni vlogi" (Frone, 2003, str. 145; povzeto po Greenhaus & Beutell).

Raziskovalci s področja delo družina so tudi poudarili, da ta definicija pomeni dvostransko

naravo konflikta delo družina. Z drugimi besedami, delo lahko posega v družinsko življenje

(konflikt v smeri delo družina) in družinsko življenje lahko vpliva na delo (konflikt v smeri

družina delo). Toda, se sprašuje Frone, ali ravnovesje delo družina pomeni še kaj več kot

odsotnost konflikta med vlogami oz. motenj? Novejše raziskave kažejo na to, da bi

razbremenjevanje na relaciji delo družina (imenovano tudi izboljševanje ali prelivanje na

ravni delo družina) lahko bila naslednja komponenta ravnovesja med delom in družino.

Razbremenjevanje v razmerju delo – družina pomeni, da je sodelovanje pri delu (ali doma)

lažje zaradi izkušenj, spretnosti in priložnosti, pridobljenih ali razvitih doma (ali na delu).


22

Kakor konflikt delo družina ima tudi razbremenjevanje delo družina dvosmerno naravo,

kjer delo lahko razbremeni družinsko življenje (razbremenjevanje v smeri delo družina) in

kjer družina lahko razbremeni delovno življenje (razbremenjevanje v smeri družina – delo).

Vendarle pa je področje razbremenjevanja v odnosu delo družina veliko manj raziskano kot

področje konflikta v tem istem odnosu. Frone podaja tudi diagram, ki predstavlja vse te smeri

in načine vplivanja med delom in družino.

Diagram 2: Štirikratna taksonomija ravnovesja delo družina

Diagram predstavlja štirikratno taksonomijo ravnovesja delo družina. Dve osnovni

dimenziji sta smer vpliva med delovnimi in družinskimi vlogami (vpliv dela na družino proti

vplivu družine na delo) in vrsta vpliva (konflikt proti razbremenjevanju). Puščice v diagramu

nakazujejo, da nizka stopnja konflikta med vlogami in visoka stopnja razbremenjevanja med

vlogami predstavlja ravnovesje med delom in družino.

Zgodnji raziskovalci so uvedli več različnih modelov za razlago odnosov med delovnim in

družinskim življenjem. V osnovi gre za šest osnovnih modelov ali povezovalnih mehanizmov.

Morf (1989), ki ga navaja Frone (2003), jih je klasificiral na tri nevzročne in tri vzročne

modele.


23

Trije nevzročni modeli, kjer ni povezave med delom in družinskim življenjem so:

1. Segmentacijski model, ki pravi, da delo in družinsko življenje predstavljata dve različni

področji, ki nimata vpliva eno na drugo.

2. Model skladnosti pravi, da čeprav delo in družina izkazujeta bodisi pozitivno ali negativno

soodvisnost, je odnos med nima lažen, ker oba, tako delo kot družina, delita skupni vzrok.

Na primer, pozitiven odnos med delom in družino je lahko posledica stabilnih osebnostnih

lastnosti, kot je na primer negativno razpoloženje ali pozitivno razpoloženje.

3. Identitetni oz. integracijski model pravi, da so družinske in delovne vloge tako prepletene,

da so nerazločljive (primer družinska podjetja).

Trije vzročni modeli pa nasprotno predpostavljajo, da kar se zgodi na enem področju življenja

(na primer na delu), ima lahko vzročni učinek na to, kar se zgodi na drugem področju

življenja (npr. v družini).

1. Model prelivanja predvideva pozitiven odnos med delom in družino, npr. družinske

vrednote imajo lahko pozitivne učinke na delu in obratno.

2. Kompenzacijski model vzpostavlja negativen odnos med delom in družino. Povečano

nezadovoljstvo na enem področju življenja (npr. v družini) vodi k zmanjšanju časa in

energije za to vlogo, kar potem v poskusu kompenzacije primanjkljaja ali zaradi

nezaželenih izkušenj na prvem področju življenja (npr. družina) vodi k povečanju časa in

energije, posvečene drugemu področju življenja (npr. delu).

3. Model izčrpavanja virov ravno tako upošteva negativen odnos med delom in družino.

Uporaba omejenih virov (čas, energija, pozornost) na enem področju življenja povzroča

pomanjkanje teh istih virov za rabo na drugem področju.

Omejitev zgodnjih raziskovanj je bila v tem, da so vsi modeli želeli razkriti en sam

mehanizem, ki bi najbolje razložil odnos med delom in družino. Toda empirični dokazi

kažejo, da obstajajo vsi ti povezovalni mehanizmi in da lahko delujejo istočasno. Posamično

noben od teh modelov ne zagotavlja zadostne osnove za razumevanje dinamike ravnovesja

delo družina (Frone, 2003; povzeto po Lambert, 1990).

Musek (1995) pravi, da je več avtorjev (Holt, 1982; Warr, 1987 & Palmore, 1969) na podlagi

raziskav ugotovilo, da je zadovoljstvo z delom pomembno pri kakovosti življenja, kar se kaže

v boljšem duševnem in telesnem zdravju.


24

Glede na to, da ima ravnovesje družina delo tako pozitivne kot negativne vplive na

delovnem področju (nezadovoljstvo, zavračanje dela, slabo učinkovitost), na družinskem

področju (nezadovoljstvo v družini) in na osebnem področju (slabo duševno in fizično

zdravje, nezdrave navade), bi morali vsi, tako zaposleni, delodajalci, vlada in celotna družba,

ravnovesju delo družina posvetiti več pozornosti. Nekatere organizacije so že sprejele

družinam prijazne ukrepe (delo na domu, skrajšan delovni čas) in se trudijo olajšati odnos

med delom in družino (organizirano varstvo otrok) (Frone, 2003).

Poleg ukrepov za omilitev konflikta delo družina bi bilo prav tako potrebno razmisliti o

možnih pozitivnih učinkih soodvisnosti delo družina, kot je na primer prenos pozitivnih

vrednot iz družinskega v delovno okolje in obratno (Frone, 2003). Te teme se dotakne tudi

Musek (1995), ki pravi, da ima zadovoljstvo pri delu pozitiven vpliv tudi v družinskem

okolju. Človek, ki je s svojim delom zadovoljen, bo bolj samozavesten in ta občutek bo

prenesel tudi v domače okolje.

V primeru prevelike angažiranosti v poklicnem življenju se čutijo negativne posledice v

družini. To lahko še poveča odsotnost v družini, saj se oseba v izogib konfliktom vse bolj

posveča delu in čedalje manj časa in pozornosti namenja družini. Ena izmed rešitev, ki jih

Musek (1995) ponuja, je opraviti čim več službenega dela doma.


25

II. EMPIRIČNI DEL

1 Opredelitev problema

Človek je socialno bitje in v življenju vedno deluje v interakciji z drugimi ljudmi, pa naj bo to

v družini, svoji okolici ali na delovnem mestu. Skoraj nemogoče je, da ne bi en vidik življenja

vplival na ostale. Družina je tisto primarno okolje, kjer naj bi se vsak počutil varnega,

ljubljenega, kjer naj bi družinski člani drug drugemu nudili oporo, kjer naj bi bilo zadoščeno

vsem čustvenim in fizičnim potrebam tako otrok kot staršev. V družini se človek razvija,

preizkuša meje, osebnostno raste in se razvija. Prav tako pa človek gradi svojo osebnost tudi

na delovnem področju. Preizkuša svoje sposobnosti, nadgrajuje svoja znanja in izkušnje,

doživlja vzpone in padce.

Delo SRP-ja spada med poklice nudenja pomoči, kjer je prisotno vživljanje v osebe, s

katerimi je vsakodnevno v stiku, ki poleg strokovnega znanja in vseživljenjskega

izobraževanja ter s tem seznanjanja z vedno novimi spoznanji zahteva tudi vsestransko razvito

osebnost: empatično, veščo komuniciranja in sodelovanja s starši, sodelavci, učitelji in

drugimi strokovnjaki. Njegovo delo zahteva učne priprave, ki jih v večini opravlja doma, s

tem neposredno poveže delo in dom, tako fizično kot tudi miselno, saj vedno opreza za

morebitnimi učnimi pripomočki, ki jih lahko iz življenjskih situacij, narave, prenese v učno

situacijo.

Mnogo dejavnikov je, ki vplivajo na to, kako bo posameznik uspešen pri razmejevanju dela in

družine. V prvi vrsti je to že sam karakter. Sledi zadovoljstvo z delom, ki ga opravlja, in s

samo izbiro poklica. Nezanemarljivo je tudi, v kakšnem okolju opravlja delo, kakšni so

odnosi s sodelavci, kako razumevajoče je vodstvo, ali ima sogovornike, s katerimi lahko

izmenja mnenja in težave, ki se tičejo dela. Navsezadnje je pomembno tudi, kakšnega

partnerja si je izbral za sopotnika v življenju, kako se razumeta in rešujeta morebitne težave,

sprejemata kompromise.


26

2 Cilji raziskave

Cilj diplomske naloge je raziskati, kako se delo SRP-ja odraža v njegovi družini, in sicer:

1. Kolikšna je prisotnost strahu med nosečnostjo glede na večjo seznanjenost SRP-ja o

vzrokih za posamezna stanja, motnje v razvoju.

2. Kakšno je njegovo zaznavanje razvojnih in učnih težav pri lastnih otrocih.

3. Koliko s svojim partnerjem deli službene zadeve (zadovoljstvo, nezadovoljstvo, veselje in

skrbi).

4. Kako (koliko) njegovi družinski člani zaznavajo njegovo razpoloženje glede na različno

zadovoljive razmere ter dodatne obveznosti na delovnem mestu.

3 Raziskovalna vprašanja

Glede na postavljene cilje smo opredelili naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kakšna je klima na delovnem mestu?

2. Ali SRP deli svoje zadovoljstvo, veselje, prav tako tudi nezadovoljstvo in skrbi, s

partnerjem?

3. Ali je (bil) SRP med nosečnostjo obremenjen z vednostjo o prenatalnih, perinatalnih in

postnatalnih vzrokih za motnje v razvoju?

4. Kako spremlja razvoj svojih otrok v predšolski dobi in kasneje v šoli?

5. Na kakšen način se kaže njegovo vedenje doma, kadar ima na delovnem mestu posebej

naporen dan ali dodatne obveznosti (letovanje, športni dnevi, izleti ...)?

6. Kakšen je odziv družinskih članov na delo, ki ga SRP opravlja doma?

4 Raziskovalna metoda

Uporabili smo kvalitativno metodo, multiplo študijo primera s triangularnostjo vzorčenja.

4.1 Opis vzorca V vzorec smo vključili štiri družine, katerih matere so specialne in rehabilitacijske

pedagoginje, zaposlene v različnih delovnih organizacijah. Opravili smo dvanajst

polstrukturiranih intervjujev, in sicer s štirimi SRP-ji, njihovimi partnerji ter njunimi otroki.

Vprašanja smo sestavili samostojno, glede na potrebe raziskovanja.


27

4.1.1 Družina 1

Mati je že dvanajst let zaposlena kot SRP na večinski osnovni šoli (v nadaljevanju OŠ), pred

tem je bila že v času študija (izredni študij) od leta 1994 zaposlena na OŠ, kjer je nudila

spremstvo otroku z gibalnimi motnjami, kasneje je poleg jutranjega in popoldanskega varstva

opravljala tudi nekaj ur dodatne strokovne pomoči. S partnerjem se poznata od srednješolskih

let in imata dva otroka. Prvorojenec je star dvanajst let in je zaključil šesti razred, hči ima šest

let in je zaključila prvi razred. Živijo v manjšem kraju, v neposredni bližini starih staršev.

Mož je zaposlen v istem kraju in ima ugoden delovni čas, ona se vozi na delo v drug kraj.

Intervjuji so se odvijali 9. 6. 2016 na njihovem domu.

4.1.2 Družina 2

SRP je zaposlena v centru za vzgojo in izobraževanje (v nadaljevanju center) dvajset let.

Zaradi pomanjkanja kadra so jo povabili k sodelovanju že v začetku njenega študija (izredni

študij). S partnerjem sta se spoznala kasneje, ko je študij praktično že zaključila. V družini sta

dva otroka: šestletni sin, ki gre jeseni v prvi razred, ter novorojenka, ki je bila v času

intervjuja stara dva meseca. Živijo v manjšem kraju. V bližini so tudi stari starši ter ostali ožji

sorodniki. Ona je zaposlena v istem kraju, mož se vsak dan vozi v večje mesto na delo, za kar

porabi več kot uro časa v eno smer. Njegov delovnik ni ugoden, vsak dan se pozno vrača

domov.

Intervjuji so se odvijali 10. 6. 2016 delno na njihovem domu in delno na vrtu njenih staršev.

4.1.3 Družina 3

Mati je že šestnajst let in pol zaposlena v RO v večjem mestu. Z možem sta skupaj že

petindvajset let, še iz srednješolskih dni. Imata dva otroka, štirinajstletnega osmošolca in

štiriletno hči. Živijo v manjšem kraju, dvajset minut oddaljenem od mesta, kjer sta zaposlena

starša. Hči hodi v isti vrtec, kjer je zaposlena mama. Običajno se zjutraj vsi trije skupaj peljejo

na delo in popoldne vračajo nazaj, razen sina, ki obiskuje šolo v kraju bivanja. Sorodniki ne

živijo v bližini, a ima mož ugoden delovni čas, da lahko poskrbi za varstvo, ko je to potrebno.

Intervjuje smo opravili 13. 6. 2016 na njihovem domu.


28

4.1.4 Družina 4

SRP je petnajst let zaposlena v osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom (v

nadaljevanju OŠ z NIS), ki je v isti stavbi kot večinska populacija osnovnošolcev. Z možem

sta skupaj že od začetka njenega študija. V družini so trije otroci: najstarejši ima enaindvajset

let, srednji je zaključil šesti razred in ima enajst let, najmlajša, stara devet let, je zaključila

četrti razred. Živijo v manjšem kraju, kjer sta starša tudi zaposlena in otroci hodijo v šolo,

razen najstarejšega, ki je šolanje že zaključil. Mož ima izmensko delo in veliko dela. V bližini

nimajo nikogar od sorodnikov.

Intervju s SRP in najmlajšo družinsko članico smo opravili 16. 6. 2016 po končanem

delovnem času na šoli, kjer je zaposlena. Mož in srednji sin sta izpolnila pripravljen

vprašalnik in ga poslala po pošti. Najstarejši sin ni želel sodelovati.

4.1.5 Specialne in rehabilitacijske pedagoginje

Legenda:

modra SRP, zaposlena v OŠ; OŠ_M: mož zaposlene; OŠ_F: fant (sin); OŠ_P: punca (hči)

vijolična – SRP, zaposlena v centru; C_M: mož zaposlene; C_F: fant (sin)

rdeča – SRP, zaposlena v RO; RO_M: mož zaposlene; RO_F: fant (sin); RO_P: punca (hči)

zelena SRP, zaposlena v OŠ z NIS; NIS_M: mož zaposlene; NIS_F: fant (sin); NIS_P: punca (hči)

Vse štiri SRP so redno zaposlene v svojih delovnih organizacijah od dvanajst do dvajset let.

Že v času študija so bile dejavne v svoji stroki ali kot prostovoljke v društvu Sožitje in v

centru ali zaposlene preko javnih del v OŠ, ena celo redno zaposlena v centru. Brez izjeme

imajo vse rade svoj poklic in ga ne bi menjale za drugo delo, niti ne razmišljajo o tem, kar

izvemo iz intervjujev:

O, poklic se mi zdi lep, mislim, da bi se še enkrat za isto odločla, če bi morala izbirat'. /.../

ker mi ta, res tko tut verjetno paše. /.../ nudi velik' zadovoljstva, pa, e, pri delu z otroki, z'lo,

z'lo lepo.

Jaz sem zadovoljna z izbiro poklica. /.../ dosti lepega dobiš /.../ ti da tudi polno

zadovoljstva in veselja. /.../ po eni strani tudi ni sam' poklic, ampak je poklicanost /.../ sem

hvaležna za tak poklic in za to delo in da sem dosti lepih stvari doživela. Da te z'lo, z'lo

bogati.


29

Jaz mislim, da sem našla to, kar ... to, za kar sem bila poslana, al' kaj, ne vem, uživam.

Lepo mi je, dokler dobim nazaj toliko, kot dam, sploh ne razmišljam o drugi službi.

/.../ jaz sem zelo zadovoljna, jaz ne vem, če bi še kaj drugega delala kot to.

Vse suvereno in odgovorno opravljajo svoje delo, hodijo na dodatna izobraževanja, ki se jih

rade udeležujejo, če so le kolikor toliko zanimiva zanje in si jih lahko izbirajo same. Dve

izmed SRP, ki imata predšolske otroke, sicer težje obiskujeta seminarje.

4.1.6 Partnerji

Vsi so v paru s svojimi ženami že več kot dvajset let, od srednješolskih dni, le eden je

partnerko spoznal kasneje in sta skupaj preko deset let. Zaposleni so v gospodarstvu, dva

izmed njih veliko delata in pozno hodita iz služb, eden izmed njiju opravlja izmensko delo.

Ostala dva končata z delom prej in se vračata domov sočasno z ženo, eden celo prej, ker je

zaposlen v kraju bivanja, njo pa čaka še vožnja domov.

4.1.7 Otroci

Starost otrok je od štiri do enaindvajset let. Vsi so odgovarjali v paru, razen deklice, katere

starejši brat ni želel sodelovati, srednji brat pa je odgovore oddal pisno, ter šestletnega dečka,

ki ima novorojeno sestro. Pri nobenemu otroku ni bilo opaziti pretirane treme in strahu, edino

pri prvošolki je bilo zaznati malo negotovosti, govorila je malo tišje. Najstnik (8. razred) je bil

kljub temu, da je povedal tudi neugodne stvari, zaščitniški do mame, kar se vidi iz

razgovorov:

Mama je enkrat besna, pove njegova štiriletna sestra.

On jo popravi: Ne, ni b'la besna.

/.../ Ja, sitna je.

/.../ Vedno ne no, sam' /.../

Velik'rat.

In nadalje, ko sledi vprašanje: Ali mami dela tudi doma za službo?

Ja velik' (sin).

Ja velik', pa se nič z nama ne igra (hči).

To je laž (sin).


30

4.2 Potek intervjujev Vzpostavili smo stik s SRP-ji in jih prosili za njihovo sodelovanje ter sodelovanje njihovih

družinskih članov. Dve izmed strokovnjakinj smo poznali še iz časa študija, vendar nismo

imeli stika že več kot deset let, z eno smo vzpostavili stik na predlog somentorice, za

sodelovanje smo prosili tudi SRP, pri kateri smo opravili delovno prakso.

Otroke iz posamezne družine smo spraševali skupaj, da so lažje premagali tremo, strah in so

se sprostili. Vsi udeleženci so bili seznanjeni z namenom raziskave ter naprošeni za

dovoljenje snemanja, na kar so pristali. Eden udeleženec ni želel sodelovati (najstarejši otrok

v petčlanski družini), dva nista želela odgovarjati preko pogovorov (mož in srednji sin te iste

družine), pač pa sta odgovore napisala in jih poslala po pošti.

4.3 Obdelava podatkov Intervjuje smo dobesedno prepisali, za kar smo potrebovali dobrih 61 ur dela. Temu je sledilo

kodiranje, na podlagi katerega smo izvedli interpretacijo.

5 Rezultati in interpretacija

Pri analizi rezultatov smo upoštevali odgovore vseh udeležencev raziskave ter opisali skupne

značilnosti in razlike.

5.1 Izbira poklica in študij Brez izjeme so vse specialne in rehabilitacijske pedagoginje zadovoljne z izbiro poklica, še

enkrat bi se odločile za isto poklicno pot in ga ne bi menjale za drugega. Kljub zahtevnosti

jim nudi veliko lepega, veselja in užitkov pri delu, kar smo opisali že zgoraj v delu, kjer

primerjamo SRP.

Partnerja zaposlenih v RO in OŠ z NIS potrjujeta, da ju je študij zanimal in sta se že takrat

prostovoljno udejstvovali v svojem bodočem poklicu. Eden od njiju pove: Z'lo je bila pri

stvari takrat. V bistvu že od nekdaj živi za to. /.../ Saj pravim 110-procentno verjetno je v tem


31

poslu. /.../ velik' je b'la že takrat odsotna, /.../ Je na tiste kolonije hodila ( RO_M). Eden se ne

spomni, niti se ni poglabljal v njen študij: /.../ to je že dolgo nazaj, /.../ prav velik' se nisem

poglabljal v njen študij (OŠ_M), drugi je svojo partnerico spoznal kasneje in s tem ni

seznanjen.

5.2 Seznanjenost otrok z zaposlitvijo matere Vsi otroci so seznanjeni z materino zaposlitvijo, saj poleg tega, da vidijo, kako se za delo

pripravlja doma (kar bomo opisali kasneje), so jim matere povedale, kje delajo, se

pogovarjajo z njimi in vsi otroci, razen tistih, katerih mati je zaposlena v OŠ, so že bili v

njihovih službah. Takole pravi eden izmed otrok: Zato, ker sem že bil v njeni šoli in tam, kjer

ona dela. /.../ ne vem, kaj dela, ma vem kakšne otroke pa uči (C_F). Najmlajša (pred tem tudi

njen brat) obiskuje isti vrtec, v katerem je zaposlena mati, in gre večkrat v njeno skupino.

5.3 Klima na delovnem mestu Razen pri SRP, zaposleni v OŠ, vse potrjujejo zadovoljstvo v svojih delovnih organizacijah,

kot je povedala ena izmed njih: /.../ s svojimi sodelavci sem zadovoljna in sem vesela, da

delam v takem dobrem kolektivu, /.../.

Imajo dobre odnose s sodelavci in sodelovanje poteka v zadovoljstvo vseh:

/.../ so punce t'ko zelo pripravljene sodelovat' /.../.

/.../ ko moramo pa skupaj stopit', pa smo še zmeraj stopile skupaj pa nekaj naredile /.../.

Tudi kar se tiče vodstva, so v dobrih odnosih, imajo podporo, se lahko dogovarjajo,

ravnatelji/ce upoštevajo njihove ideje, želje in predloge.

/.../ kar sem jaz 'mela enih zamisli, /.../ se mi je zdelo da me niso nikoli zavrnili, da sem

imela podporo /.../,

/.../ imam zelo fajn ravnateljico in ima zelo posluh za vse, kar si izmislim.,

Vodstvo, /.../ jaz sem se še zmeraj z vsemi dogovorila, uspela dogovorit', kar sem

potrebovala.

Pri zaposleni v OŠ je stanje popolnoma drugačno, klimo opisuje kot naporno: /.../ nisem

pričakovala, da bo tako naporna /.../, in neugodno: /.../ ni najbolj ugodna za otroke s


32

posebnimi potrebami. Najbolj stresno, kar se tiče njenega dela, je ravno ta odnos s sodelavci,

njihovo nerazumevanje potreb otrok, ki so deležni dodatne strokovne pomoči. Nima

sogovornika, s katerim bi lahko delila naporne stvari, zato obremenjuje partnerja: /.../ njega

pa moje stvari obremenjujejo /.../.

Klima na delovnem mestu izredno vpliva na kvaliteto družinskega življenja. Tiste specialne in

rehabilitacijske pedagoginje, ki imajo dobre odnose s sodelavkami in se z njimi lahko

pogovarjajo o morebitnih težavah in stiskah ter tako že večino tega sprotno razrešijo v službi,

doma ne bodo toliko obremenjevale svojih partnerjev: /.../ če je kaj napornega, se po

končanem delu ... sem se dostikrat ustav'la pri kakšni sodelavki al' poklicala po telefonu /.../,

če sem rab'la pogovor al' pa mnenje, al' pa nasvet /.../.

Partnerji so v večini seznanjeni s klimo na delovnem mestu svojih življenjskih sopotnic.

5.4 Vživljanje Ta vidik dela SRP-ja vpliva na njeno družino. Odvisen je od tipa osebnosti. Na doživljanje,

sprejemanje ter predelavo in spoprijemanje s temi čustvi vpliva tudi okolje, v katerem je

oseba zaposlena. Pomembni so sogovorniki, s katerimi se lahko pogovori: /.../ če je kaj

napornega, se po končanem delu ... sem se dostikrat ustav'la pri kakšni sodelavki /.../. Če na

delovnem mestu nimaš dobrega sogovornika ali če je partner preveč obremenjen s

poslušanjem tega, se pojavi težava. SRP, ki nima dobrih odnosov v službi in katere moža

preveč obremenjujejo njene stvari, si je poiskala pomoč v obliki supervizije: /.../ tud' zato

rabiš eno podporo nekoga /.../. Pravi, da ji pomaga predelati ta čustva, ki se pojavijo pri delu z

učenci.

Tu se pri vseh pojavljajo določene stiske, težko ohranijo distanco, se včasih preveč navežejo

ali vživijo, vendar obstajajo med njimi razlike. Zaposlena v OŠ z NIS pravi takole: /.../ po

vseh teh letih, sem se že tol'k' naučila, da se znam malo distancirat' /.../. Ko smo jo vprašali,

kako ji je to uspelo, je odgovorila: /.../ te izkušnje nekak' pripeljejo do tega. Leta dela s tem

/.../. Čeprav je, kakor pravi, tudi ona v začetku veliko "domov nosila". Ravno obratno je pri

zaposlenih v OŠ in v centru, ki jima je sedaj težje, kot jima je bilo na začetku poklicne poti:

/.../ se mi je zdel', da v začetku nisem tol'k' nosila stvari domov in da /.../ me ni tolk

obremenjevalo, zdaj pa mislim /.../, da me vedno bolj obremenjuje /.../, ne vem, a je razlika v


33

tem, da je vse skupaj postalo večje, bolj naporno, al' je mogoče, da sem si zadala več nalog.

Zdaj trenutno je bolj naporno, kot je bilo na začetku. Mogoče so tud' zahteve, moje zahteve

višje, e, kot so b'le takrat.

Zaposlena v centru pravi, da so se stvari spremenile z materinstvom, ko je začela bolj osebno

doživljati starše in otroke s PP ter njihove stiske: /.../ bolj pogosto me zdaj prizadenejo te

težave otrok, težave staršev, /.../ kar težko je nar'dit' to mejo med tvojo osebno življenjsko

potjo in, e, to poklicno. Dodaja še: /.../ tekom let pa tud' začneš čutit t'ko eno izčrpanost /.../,

mogoče izgorelost, kakor se reče. Kakšna kriza pride vmes. /.../ meni se je precej spremenilo,

se mi zdi, tudi s tem, ko sem svoje lastne otroke dobila.

Zaposlena v RO je zelo optimistična in vedra oseba, ki pravi: /.../ Delo z otroki je meni

sanjsko. Delo s starši je pa čist' poglavje zase. Pove, da se je veliko ukvarjala z odnosom med

starši in strokovnjakom, ugotavlja, da je težko delati s starši, katerih otroci so v predšolskem

obdobju in v večini še niso sprejeli dejstva, da je njihov otrok drugačen. To je zelo

obremenjujoče zanjo. Najhuje doživlja pričakovanja staršev v primerjavi z dejanskim

napredkom otrok.

Kakšen je vpliv tega, da se SRP vživlja v situacije in odnose na delovnem mestu, na partnerja,

je odvisno od partnerjevega dojemanja in tudi tega, koliko je lahko SRP že sama predelala ta

čustva. SRP, ki je zaposlena v OŠ, pravi, da partner opazi, da je z mislimi pri službenih

zadevah, vendar se zadnje čase ne želi vpletati in želi biti distanciran. Včasih se je bolj

poglabljal, sedaj ga to preveč obremenjuje. Tudi ona se trudi to pustiti izven družine, vendar ji

ne uspeva vedno. Pri zaposleni v centru je bil v tem času (ob prihodu novorojenčka) prisoten

predvsem strah, ali bo vse v redu z otrokom, in meni, da je bilo za partnerja to obremenjujoče.

Zaposlena v OŠ z NIS pravi: Verjetno je b'lo to tud' naporno za njega, če sem jaz sitna prišla

domov /.../, vendar pove, da jo partner posluša in ga to ne obremenjuje. Enako izvemo od

zaposlene v RO, ki pove, da jo partner posluša in s tem nima težav.

Kar se tiče otrok, navajajo, da je bilo težje, ko so bili mlajši, in je sedaj mnogo lažje, ker jim

že lahko razložijo in otroci razumejo. Zaposleni v centru se zdi, da tega ne prenaša na otroke.


34

5.5 Delitev službenih zadev s partnerjem Prav vse se pogovarjajo o svojem delu s partnerji. Nekatere partnerju povejo vse, druge malo

manj in delijo z njimi le kakšne posebne ali bolj radostne, izjemne dogodke, ter iščejo

nasvete.

Zaposlena v OŠ pravi: /.../ jaz si pa želim pogovarjat' zato, ker on je pa čist' iz drugega sveta

in mi dá z'lo koristne nasvete. In doda, da partner ni najbolj navdušen, ker ga to obremenjuje

in v tem smislu ona ne čuti podpore. Verjetno je to povezano z neugodno klimo na njenem

delovnem mestu, ker enostavno nima sogovornika, s katerim bi lahko predelala sprotne

težave, ki se pojavijo.

Zaposleni v centru se zdi, da to njenega partnerja obremenjuje in ga ne zanima, zato z njim

deli malo stvari, večinoma kakšne radostne in zanimive, kar potrdi tudi partner: /.../ sva oba

precej zadržana, se ne neki prav pretirano odpirava, kar se službe tiče /.../ mi v bistvu tudi

pove o kakšnih projektih, če me vpraša za kakšno mnenje /.../ (C_M).

Tudi zaposlena v OŠ z NIS deli s partnerjem kakšne izjemne dogodke in pove, da jo posluša

in kaj pripomni, ga pa ne obremenjujejo njene službene stvari. Tudi sam pove, da ji prisluhne

in jo skuša razumeti.

Zaposlena v RO s svojim možem deli vse službene zadeve, kar potrdi tudi on: Saj pravim vse,

če jo kaj teži, pove, če je vesela, je vesela ... (RO_M).

5.6 Vpliv dela po napornejšem dnevu ter dodatnih obveznostih na družino Tu vse SRP poročajo o utrujenosti, kar zaznavajo tudi partnerji in otroci. Izjema je šestletni

otrok SRP, zaposlene v centru, vendar moramo upoštevati, da je bila mati v času intervjuja že

dobre tri mesece odsotna z dela zaradi porodniškega dopusta in v tem času ni bilo direktnega

vpliva njenega dela na družino. Poleg tega se je s prihodom novorojenke spremenila dinamika

v družini in so v ospredje prišle druge stvari. Obstaja še eno dejstvo, ki ni zanemarljivo:

dečkov oče je veliko odsoten zaradi dela in zato otrok dojema njegovo delo napornejše od

materinega, pove takole: Ne, nikol' ne pride utrujena domov. /.../ Vedno pride dobre volje. In

doda: Moj tata pride ... ker kdaj dela tud' do pol polnoči od jutra (C_F).


35

Zaposlena v OŠ pravi: /.../ pridem s polno glavo /.../ ne morem funkcionirat' /.../. Za družino

nisem tista jaz. Njen mož pove, da je takrat bolj vzkipljiva, da na njega to ne vpliva in da so

otroci prve žrtve tega. Otroka opazita njeno utrujenost, sin navaja še slabovoljnost, slabše

počutje in včasih glavobol. Materi se sicer ne zdi, da bi otroka karkoli opazila, ker zahtevata

isto pozornost, kot druge dni. Morda je vzrok, da ne opazi, v tem, da je resnično

preobremenjena, ker nima sogovornika med sodelavci, s katerim bi lahko delila težave, ki se

pojavijo na delovnem mestu. Sin pove, da mu ni ravno prijetno, ker takrat ne dobi njene

pomoči pri delu za šolo, hči pa pripomni, da se takrat ne more z njo igrati, zato to počne sama

ali gre k babici, ki živi v isti hiši. Zaznati je bilo žalost.

SRP, zaposlena v centru, se trudi svoje službene stiske razrešiti že v službi s pogovorom s

sodelavkami. Enkrat se je zgodilo, da je zakričala na sina, naj jo pusti malo pri miru; takrat se

ji je zdelo, da je bil šokiran, ker ponavadi mu je na razpolago. Ima občutek, da partner njene

službe ne dojema kot zahtevne in težke, in sicer zato, ker je tudi njegova izčrpujoča in se

utrujen vrača z dela ter se ne vživlja v njeno stanje. Partner pove, da je takrat bolj

melanholična in potrebna tolažbe, kar ji tudi nudi.

Zaposlena v RO pove, da je včasih res sitna, pravzaprav podrta. Taki dnevi so redki, ko pa

pridejo, je pa to skupek neke žalosti, nemoči, jeze na ne vem na koga sploh. /.../ Res, tista

nemoč pa strah /.../. Pove, da bi bila takrat najraje sama in si želi, da dan čim hitreje mine. Sin

pravi, da je zelo občutljiva na hrup. Mož takoj opazi njeno drugačno stanje, se neverbalno

začutita, ve, da je bolje pustiti jo pri miru. Tudi sin se je že tega navadil, hči samo pride do

nje, jo objame in se gre naprej igrati. Videti je, da jo doma vsi začutijo in ji dajo svoj čas,

SRP to potrdi: Ja, ja ja. Sploh mož. On je res duša, no.

Zaposlena v OŠ z NIS pravi, da takrat njeni družinski člani vejo, da jo morajo pustiti pri miru,

kar tudi potrdijo: /.../ ne bi jo najbolj motila pa ... ji kaj težila al' pa kaj ... /.../ Drugače pač

pri miru jo bi pustila (NIS_P).

Kar se tiče odsotnosti zaradi dodatnih obveznosti, pa naj so to sestanki, govorilne ure, ki

potekajo v popoldanskem času, dodatna izobraževanja med vikendi ali večdnevni tabori, je

največja težava usklajevanje s partnerjem glede varstva. Vsem je bilo težje, ko so bili otroci

mlajši, tudi če so bile to le popoldanske obveznosti. Tako SRP-ji kot njihovi partnerji in tudi


36

otroci, ki so že malo starejši, se zavedajo, da je to del službe in to tako sprejemajo, čeravno ne

brez pripomb.

Mož zaposlene v OŠ nima težav zaradi njene službene odsotnosti in jo podpira. Sinu ni vedno

všeč, da gre, in jo malo pogreša, prav tako tudi hči. Mati pravi: To v bistvu ni ovira, /.../ nista

več tol'k majhna in, ne vem, mož je zmeri doma /.../. Velik'rat vključ'mo stare starše.

SRP, ki je zaposlena v centru, je bilo udeleževanje na taborih vedno pozitivno, tudi zaradi

povezovanja s sodelavkami, možnosti dodatnih dogovorov, razbitja vsakodnevne delovne

rutine. Njen partner je podobnega mišljenja in zagovarja razne strokovne ekskurzije, poleg

tega pa doda, da bi raje videl, da tega ne bi bilo ali pa naj to organizirajo med tednom. Razlog

je njegovo pozno vračanje med tednom iz službe. Takole pravi: /.../ dežurstva veš, da to mora

bit /.../ vikendi so meni, ker sem že med tednom tol'k notri /.../, prav poseben del tedna, ne. To

je res in to smo sam' mi (C_M). Ona pove, da je obremenjujoče zaradi usklajevanja in iskanja

varstva in da je bilo težko, ko je bil sin mlajši zaradi navezanosti nanjo, in doda: /.../ zdej pa

t'ko, se mi zdi, da to sprejme kakor, e, neki, kar je v življenju, kar se zgodi, in pač izkoristi čas

za to, da je s tatem in se pa z njim t'ko bolj poveže, /.../. Otroku ni najbolj všeč, a se je

sprijaznil in izkoristi čas z očetom.

Zaposlena v RO se načeloma rada udeležuje izobraževanj in letovanj, včasih ji je odveč pozno

popoldansko delo. Z možem, ki se zaveda obveznosti in to sprejema, se dogovorita glede

varstva. Starša pravita, da je težje otrokoma, sploh najstniku, ki je trenutno v obdobju, ko mu

ni nič prav. Sin pove, da verjetno se ji ne dá glih neki ful na te sestanke popoldne, pa te

večerne hodit', in doda, da bi bil oče verjetno bolj vesel, če bi bila mama doma.

V družini zaposlene v OŠ z NIS je bilo v obdobju, ko so bili otroci majhni, usklajevanje kar

zahtevna naloga zaradi partnerjevega dvoizmenskega dela: /.../ je mož enkrat en teden dopusta

vzel (smeh), ko sem jaz šla, da je za otroke skrbel. Mož pove, da se prilagodi glede službe in

da mati ve, da poskrbi za vse, da otrokom ni hudega, le da jo malo pogrešajo. Hči pravi

takole: Ko sem bila majhna, sem bila žalostna /.../ zdaj pa se z drugimi rečmi zamotim /.../.


37

5.7 Službeno delo doma Kar se tiče priprav in administrativnih stvari, večino vse opravijo v poznih večernih urah, ena

včasih tudi zgodaj zjutraj, v glavnem takrat, ko otroci že spijo. Nekaj tega dela nekatere

opravijo tudi med vikendi predvidevamo, da je razlog v tem, da je takrat več časa prisoten

partner in so otroci lahko z njim. Pri pripravi materiala vse brez izjeme vključijo svoje otroke.

Kot izvemo od zaposlene v RO: /.../ da pomagata no, res sta ... pa tud' za nabirat' pa če rabim

pa vse. Mi prav živimo za mojo službo, zdaj ugotavljam. Že od malih nog dalje sodelujejo pri

iskanju plodov, rastlin v naravi, pripravljajo, izrezujejo, pomagajo po svojih zmožnostih, v

knjižnici ali na domačih policah iščejo primerne knjige, igrače. Zaposlena v OŠ preizkusi na

svojih otrocih, ali bodo določene stvari primerne za učence v šoli. Otroci radi sodelujejo pri

tem, saj se družijo z mamo, ji pomagajo, se čutijo upoštevane. Zaposlena v centru pravi: /.../ si

v tem najde tudi nekaj zase otrok /.../, saj so to tudi pač tematike in stvari, ki so tud' za njega

interesantne in to tud' njega bogati, /.../ je izkušnja tud' za njega. Otrokom ni vedno všeč

delo, ki ga mora mama opraviti sama, če se to dogaja med vikendi, kar nam pove sin

zaposlene v OŠ: /.../ se ne more družit' z nami. Pa dr'gač mene ne mot', sam ob vikendih ni

fajn, /.../ (OŠ_F). Prav tako izvemo od sina zaposlene v RO, ki ji rad pomaga: /.../ brez veze, a

ne, da ji še za doma nalagajo delo, ko že t'ko ima, se mi zdi, da je dosti težko delo že t'ko v

službi /.../ tudi zaradi nas, ker bi imela več časa za nas, pa pač tud' zaradi nje, ker ne bi b'la

to'k zmatrana in to'k pod stresom (RO_F).

Partnerji niso ravno navdušeni nad tem delom doma, a vedo, da brez tega ne gre in mož

zaposlene v RO ji pomaga (pridruži se tudi starejši otrok), ker ve, da bo delo tako hitreje

opravljeno in jim bo ostalo več časa za družinsko življenje. Kadar ima več administrativnega

dela, mož odpelje otroke ven, da SRP lahko v miru opravi delo.

Partnerja zaposlene v OŠ to domače delo za službo ne moti, ker takrat, ko se ga SRP loti,

ponavadi že vsi spijo, in doda: /.../ je kar dosledna, da pošlihta vse, pol pa služba (OŠ_M).

Razlog je verjetno tudi v tem, da so dokaj zgodaj vsi doma, imata ugoden delovni čas in velik

del popoldneva lahko preživijo skupaj. Mati pove, da medtem ko preizkuša, kaj bi bilo

primerno za njene učence, in če sta otroka vključena v to delo in se pri tem skupaj igrajo, je to

za vse sprejemljivo. Glede pisanje priprav in administrativnih stvari pravi: To pa ni okej. Do

tega pa ni toleranten. Mu gre pa na živce. Narava njenega dela je takšna, da mora vsaj del

priprav opraviti že v službi. Pri učiteljih se mora pozanimati, kaj bodo obravnavali naslednji


38

dan, tako da se lahko pripravi. In dodaja: Ker sem še na podružnic', moram tud' materiale s

sabo vzet', zato moram razmislit' takoj po teh urah iz določenega dne za naslednji dan, kaj

rabim, koga rabim vprašat /.../.

Stanje je drugačno pri zaposleni v centru, kjer partnerja moti to večerno delo za službo in

klicanje sodelavk pozno v noč. Takole pravi: /.../ In sem tud' njej rekel, zakaj vi tam nimate

kabinetov in se tam dobite vse, tam rešite, kar je za rešit' ... Drug dan se dobite in po'l', ko

prideš domov, that's it služba je služba, family, mislim družina pa družina. Tu tega ni. In to

je recimo en del, ki meni pri temu, pri tej službi, mi ni fajn (C_M). Njej to predstavlja stisko

in se trudi čim manj posegati v čas, ko so skupaj, zato dela pozno ponoči ali zgodaj zjutraj in

pravi: Ne znam rečt: »Zdaj jaz rabim svoj mir, svoj prostor, da naredim to za svojo službo«.

Drugače je pri SRP, zaposleni v OŠ z NIS, ki se zna postavit zase in pravi: /.../ moral se je v

bistvu navadit' tega, ker pri nas je t'ko, ne. On je zelo veliko v službi in mu po'l' jaz rečem, glej

to je pa moja služba. Jaz pridem pač tol'k' prej domov, da otroke zrihtam /.../, to je pa tist' del

službe, ko moram jaz pač kasneje oddelat', ker ga pač nisem, zdajle recimo od dveh do treh še

tukaj oddelala /.../. Mož pove: To je del njene službe in smo navajeni (NIS_M).

Marsikaj bi verjetno postorile v službi po končanem delavniku, vendar nimajo vse primernih

pogojev. Takole pravi zaposlena v RO: /.../ mi nimamo nekih kabinetov, kjer bi bil računalnik,

pa bi bila tišina. Tudi zaposlena v centru meni, da bi bilo včasih bolje ostati v službi in

narediti priprave za naslednji dan, vendar nimajo pogojev.

5.8 Nosečnost Zanimalo nas je, kakšen je vpliv strokovnega znanja, ki ga SRP pridobi tekom študija in dela,

na nosečnosti. Pri tem ne moremo vsega pripisati znanju in izkušnjam, pomemben je tudi

karakter, čeprav je zanimivo, da je tudi najbolj vedra, optimistična intervjuvanka izrazila

obremenjenost zaradi svojega znanja: Grozno je bilo /.../ res sem bila pod stresom /.../.

Predvidevamo, da je pri tem vprašanju pomembno, s kakšno populacijo otrok s posebnimi

potrebami SRP dela, ker je bilo zaznati največ strahu in obremenjenosti prav pri dveh, ki sta

zaposleni v RO in v centru, kjer so otroci s težjimi motnjami v razvoju.


39

Zaznati je stisko in obremenjenost zaposlene v centru: To mi je b'lo z'lo obremenjujoče. In sem

si na trenutke želela, da ne bi nikoli, mislim, v tem smislu, da ne bi imela takega poklica, da bi

lahko b'la bolj mirno noseča. Bolj v enem veselju, t'ko, pričakovala svoj'ga otroka. Am, t'ko pa

je b'lo nenehno pač prisotno to zavedanje, e, od vseh teh možnih, e, ja, možnih stvari /.../.

Kadar pridejo te poletne daljše počitnice, se prav tako nekako oddahnem, tako, ker vidim, al'

na morju, kamor grem, da kljub temu je več zdravih otrok /.../.

Zaposlena v RO je resda imela težko drugo nosečnost in jo je morala preležati, a kljub temu

pravi: /.../ verjetno tudi, če bi bilo vse okej, pa ne bi rabila ležat', bi me vseeno zelo skrbelo.

Je pa še eno dejstvo, ki je tu pomembno: ti dve strokovnjakinji imata obe še razmeroma

majhne otroke (ena ima štiriletno deklico in najstnika, druga pa dvomesečno deklico in

šestletnika) in je spomin na nosečnost še zelo svež.

Pri treh, ki so čutile strah, je ta poleg njihovih delovnih izkušenj prispevalo k temu tudi

znanje, ki so ga pridobile med študijem:

/.../ me je to zelo zanimalo že prej, že na faksu recimo genetika /.../. Ful me je zanimal' in

po'l' verjetno, da več kot veš, bolj si pod vplivom /.../. Ker, če ne veš, te ni strah /.../.

Je t'ko težko it' čez, ker imaš tako polno informacij o tem, kaj je lahko tudi narobe /.../.

/.../ zdel' se mi je, da več, ko vem, bolj me bremeni /.../.

Zaposlena v OŠ je sicer občutila strah, a se je skušala potolažiti z rezultati preiskav, ki jih je

opravila.

Še eno dejstvo je, ki ga je treba upoštevati, in sicer leta delovnih izkušenj, ki verjetno

povečajo strah. To nam lepo pove SRP, zaposlena v RO, ki pravi, da se v prvi nosečnosti ni

toliko obremenjevala s tem, ker je bila mlajša in je imela le malo delovne dobe: /.../ mogoče

tak krajši čas delovne dobe pri predšolskih je prinesel to, da se nisem tol'k' obremenjevala.

Po'l' se je pa deset let vmes zgodilo in so prišli taki otroci v skupino, pa taki, /.../.

Edina, ki se ni obremenjevala s svojim strokovnim znanjem, je mati, zaposlena v OŠ z NIS.

Rekla je namreč: /.../ da bi pa razmišljala o nekih motnjah, me pa nikoli ni skrbelo, in to kljub

eni rizični nosečnosti in možnosti splava, kjer je bila skrb namenjena temu.


40

Tudi partnerji so med pričakovanjem otroka zaznavali prisotnost obremenjenosti in strahu ter

jim stali ob strani:

/.../ to sva skozi imela, kaj pa če ne bo, kaj pa, /.../ to je recimo potem bilo nekaj, kar sva

redno pucala: »Da bo vse okej in dajva zaupat'« /.../ Ta strah je bil zelo, zelo, zelo močan

/.../. Mislim, da imamo zato pri naši hiši tako veliko razliko v letih (C_M).

/.../ je pa velik premlevala, pa kaj bi lahko bilo, pa kaj ne bo, pa ... ja ... Pa mal' jo je

panika grabila (RO_M).

/.../ morbit' jo je kakšna stvar več skrbela kot na primer nekoga, ki ni s temi stvarmi

seznanjen /.../ (OŠ_M).

5.9 Spremljanje razvoja v predšolskem in šolskem obdobju

Predšolsko obdobje

Na splošno lahko rečemo, da se specialne rehabiltacijske pedagoginje niso pretirano

strokovno ukvarjale s svojimi otroki, je pa zaznati vpliv strokovnega znanja v določenih

segmentih. Vse so spremljale mejnike v razvoju, zavedale so se pomena motoričnega razvoja

v najzgodnejšem obdobju, zaradi svojega znanja so opazile drobna odstopanja in poiskale

pomoč, če je bila potrebna, od nasvetov do obravnav pri drugih strokovnjakih (fizioterapevt,

logoped). Zavedale so se pomembnosti zgodnje obravnave in jo izkoristile, če je bila le-ta

potrebna.

Zaposleni v RO in v centru je skrbelo predvsem zaradi posledic poškodb. Takole pravi ena od

njiju: Kdaj pa tud' se prej v bistvu ustrašiš, al' ob kakšnem padcu spet pomisliš, kaj vse to

lahko prinese, ne, e, kakšne težave, kaj so lahko posledice /.../. K temu poleg strokovnega

znanja prispeva še njuno delovno mesto, kjer v praksi vidita veliko primerov oseb po

poškodbah.

Zaposlena v RO je bila zaradi zapletov med porodom (otroku se je za trenutek ustavilo srce)

pri hčeri bolj pozorna prvih nekaj mesecev. Takole je povedala: /.../ jaz sem mislila, da bo ona

ena izmed otrok v razvojnem, ne. Preizkušala je, ali deklica vidi, sliši in podobno, a je

prenehala s tem, ko je videla, da je vse v redu, le potiho je čakala mejo dveh let in pol, ko bi

se lahko še kaj pokazalo. Pri sinu je vedela, da je vse v redu in njegovega razvoja ni

spremljala s strokovnega stališča, pove pa tudi razlog: Pol se bi počutu, kot da je en otrok iz


41

moje skupine, no.

Zaposlena v centru pravi, da ima včasih slabo vest, ker teh idej, izkušenj, znanja ne ponudi

namensko tudi doma svojemu otroku. Navaja razloge, kot so: pomanjkanje časa, energije, ne

želi ponavljati tistega, kar je že delala v službi s svojimi učenci, /.../ ker se nekako želiš

odklopit' od tega, kar delaš pol dneva, in potem pol dneva pač bi delal neki drugega. Želi, da

doma življenje poteka normalno in ne pretirano vodeno, organizirano, načrtovano.

Šolsko obdobje

Otrok zaposlene v centru bo šele jeseni vstopil v prvi razred, ostalim se zdi pomembno

predvsem to, da otroci v šolskem obdobju usvojijo delovne navade, so samostojni in

organizirani.

Zaposlena v RO pričakuje od sina, da ji bo sam povedal, če bo imel težave v šoli in pove: /.../

ker jaz se s tem ne bom ubadala (smeh), res nimam energije /.../ jaz sem bolj t'ko narejena, da

se s problemi začnemo ukvarjat ponavadi takrat, ko pride do njih, /.../.

Prednost zaposlenih v OŠ in OŠ z NIS je v tem, da poznata učno snov in vesta. kaj je res

pomembno, da otrok zna, kot pravi zaposlena v OŠ z NIS: Važno pa je, da pa neke stvari veš,

da so eni temelji, tisto pa res spremljaš, da naredijo, a ne.

Zaposlena v OŠ pove, da so že v predšolskem obdobju dajali veliko poudarka na gibalne

aktivnosti, šport, kar vzpodbujajo še zdaj, saj se zavedajo pomena tega za nadaljnji razvoj.

Hodi na strokovna izobraževanja in znanje, ki ga tam pridobi, preizkusi tudi na svojih otrocih.

Sina sedaj vozijo na terapije taktilne integracije, ker je po izobraževanju opazila določene

težave pri njem.

Odziv partnerjev in otrok na spremljanje

Partnerji dobro sprejemajo materino spremljanje razvoja otrok in takole povejo: /.../ je bolj

senzibilna, /.../. Recimo zelo hitro vidi, zdaj rabi to /.../. Tu imata naša otroka zelo veliko

srečo, da je njuna mama pač taka, kakor je (C_M). Vsem se zdi pozitivno, kljub temu, da

imajo partnerice občutek, da se partnerjem zdi, da so one morda kdaj preveč natančne. To


42

izvemo od zaposlenih v OŠ in v centru, a njuna partnerja tega ne omenjata, razen mož

zaposlene v OŠ pravi, da je včasih (v predšolski dobi) malo komplicirala, ampak sta to nekako

uravnovesila. Zaposlena v centru pove še to, da ji partner zaupa in ve, da bo ona s tega vidika

poskrbela za otroka, kar deluje nanj pomirjajoče. Mož zaposlene v RO pove, da verjetno ne bi

bilo drugače, tudi če bi opravljala kakšno drugo delo in doda: /.../ ker taka pa je, no, saj

pravim, pripada družini (RO_M).

Otroci to različno sprejemajo. Zaposlena v OŠ pove, da gredo sinu določene stvari na živce,

vendar, ko ugotovi, da mu koristijo, je pa navdušen. Doda še: Ampak a priori, pa on ne bi

sprejel, zato, sam zato, ker sem mu jaz to rekla, kot specialni pedagog, recimo. Pove, da je pri

njegovi mlajši sestri podobno. Sinu se zdi ta njen vpliv v redu, jo pohvali in je zadovoljen, ker

mu pomaga. Pravi, da ga mama vzpodbuja in mu pokaže načine, da se lažje uči in tudi na

terapije taktilne integracije rad hodi.

Tudi sinu zaposlene v RO se zdi dobro, kako mama spremlja njegov razvoj, ker tako ve, da se

zanima zanj. Pove, kako ga je vedno opozarjala, naj ne divja preveč, in da je včasih bolj

panična zarad' službe, ker pozna pač posledice poškodb in tega (RO_F). Zaveda se, da mu

želi dobro, a ga vseeno malo živcira, in doda, da je sedaj, ko je starejši, bolje (ni več toliko

nadzora).

Zaposlena v OŠ z NIS pove, da njeni otroci to sprejemajo različno. Deklica nima nobenih

težav in upošteva vse, kar ji reče, srednji sin se pa upira, prav tako, kot se je najstarejši, ki je

vse želel opraviti sam, brez njenega vmešavanja. Sin pravi, da ga zelo nadzoruje. Hči pove, da

je edino proti koncu šolskega leta bolj zahtevna in doda, da brata spremlja bolj kot njo.

Zaposlena v centru pove, da je bil otrok še mlajši, ko jim je logopedinja svetovala par vaj, ki

jih je sin izvajal in rad sodeloval. Otrok pove: Ja, mi svetuje kdaj kaj. Kaj pa? E, reče, da ne

tega delat (C_F).

5.10 Mnenja intervjuvancev o vplivu dela SRP na družino Zaposlena v OŠ pove: /.../ z'lo težko se distanciram od svojega dela, tud' v popoldanskem

času. Se mi zdi, da na večino področij v mojem življenju vpliva moje delo. Od nje izvemo, da

povsod, tudi na družinskih srečanjih, opazuje in ocenjuje druge otroke. Njenemu možu se zdi,


43

da njeno delo dobro vpliva na družino in tudi sam dobi od nje zanimive informacije. Tudi

njun sin se strinja s tem in mu je všeč, da mu lahko mati bolje pomaga.

Zaposlena v centru navaja pozitivne učinke svojega dela: da si kot oseba sočutnejši in deluješ

bolj iz srca, ne toliko razumsko. Tudi njen partner izpostavlja čustveno inteligenco. Negativna

plat se mu zdi strah, ki se je pojavil med nosečnostjo, in visoka toleranca, ki jo ima partnerka

pri vzgoji njunega otroka: Ta toleranca, ki jo v bistvu oni pravzaprav rabijo za preživetje, ne,

tam, ker drugače ne bi zdržali, se potem aplicira doma (C_M). Pojasni, da sinu nič ne manjka

in bi bilo lahko malo več discipline pri vzgoji.

Zaposlena v RO pove, da bi vsakršno delo vplivalo nanjo in da je najpomembneje, kakšnega

partnerja imaš, da otroci s tem "gor rastejo", ter doda: /.../ nič ni zaradi moje službe, da bi kaj

družina trpela, sploh ne, tudi obratno ne, da bi jaz zdaj zaradi tega ... ker, ne vem, so bili pa

otroci bolni, pa ne bi imela priprav, al' pa prišla slabše pripravljena, sploh ne. Mož pove, da

je moteče edino to, da včasih prinese delo domov, drugače se mu ne zdi, da bi bil kakršen koli

vpliv, a doda: /.../ razen to, da smo vsi malo bolj seznanjeni, no, s tem področjem /.../ da

nimamo težav s tem, no, a ne, tud', če se znajdemo med njimi (RO_M).

Zaposlena v OŠ z NIS pove, da je negativno morda to, da včasih prideš utrujen in siten

domov, a doda, da je to v vseh poklicih enako. Doda, da so njuni otroci navajeni otrok s

posebnimi potrebami. Hči pride po končanem pouku k materi in se igra z otroki iz njene

skupine. Starejši sin je šel z njo v kolonijo in se mu je, takrat petletnemu, zdelo to čisto

normalno. Navaja še en razlog njihove navajenosti na otroke s posebnimi potrebami: Je pa

res, da v kraju je razvojni vrtec, so že od tam navajeni, že t'ko rastejo s tem, ne. Mogoče ne

tol'k zarad' mene, kot celotna družba, a ne. Možu se zdi, da je podobno, kot v drugih

družinah.


44

6 Odgovori na raziskovalna vprašanja

Preglednica 3: Odgovor na 1. raziskovalno vprašanje 1. Kakšna je klima na delovnem mestu?

SRP partner 1. družina: SRP, zaposlena v OŠ

naporna neugodna stresno glede sodelavcev

težavna

2. družina: SRP, zaposlena v centru

zadovoljstvo s sodelavci dober kolektiv dobri sodelavci sodelovanje velik kolektiv ni slabih izkušenj z vodstvom podpora vodstva

3. družina: SRP, zaposlena v RO

zelo v redu kolektiv ženski kolektiv pripravljenost k sodelovanju zadovoljstvo zadovoljstvo z ravnateljico

ni hujših zapletov sprotno reševanje

4. družina: SRP, zaposlena v OŠ z NIS

sodelovanje uspešno dogovarjanje z

vodstvom zadovoljstvo z vodstvom

Preglednica 4: Odgovor na 2. raziskovalno vprašanje 2. Ali SRP deli svoje zadovoljstvo, veselje, prav tako tudi

nezadovoljstvo in skrbi, s partnerjem?


partner ni navdušen ona se želi pogovarjati o službi dobi koristne nasvete ne čuti podpore

večkrat vpraša za nasvet


malo deli občasno večkrat lepe, radostne stvari izjemne stvari

zadržanost glede deljenja pove o projektih vpraša za mnenje, nasvet ne deli toliko frustracij


deli vse pove vse težave in veselje


ekstremne dogodke ne vsak dan deli posebne dogodke

včasih več, včasih manj


45

Preglednica 5: Odgovor na 3. raziskovalno vprašanje

3. Ali je (bil) SRP med nosečnostjo obremenjen z vednostjo o prenatalnih, perinatalnih in postnatalnih vzrokih za motnje v razvoju?


da večja zaskrbljenost kot pri drugih, ki nimajo tega znanja


da, zelo močan strah zelo močan strah


da zelo veliko premlevanja malo panike


ne bolj intenzivno spremljanje nosečnosti

Preglednica 6: Odgovor na 4. raziskovalno vprašanje 4. Kako spremlja razvoj svojih otrok v predšolski dobi in kasneje v šoli?

SRP partner otroci

1. družina: SRP, zaposlena v OŠ

predšolska doba: spremljanje mejnikov veliko športnih aktivnosti, grobe

motorike oba peljala na nevrofizioterapijo opazila drobna odstopanja pomagalo njeno strokovno znanje ukrepala zaradi znanja šolska doba: primerjala, ali zmore ni se zelo vpletala v primeru težav bi pomagala želi, da sta samostojna, organizirana vzpodbuja športne aktivnosti sina vozijo na taktilno integracijo

predšolska doba: pozitivno zaradi znanja

kakšne stvari bolj opazila

včasih komplicirala, a sta uravnovesila

šolska doba: ne komplicira ne vpleta

strokovnosti

sin: ga vzpodbuja mu pomaga pri

učenju, pokaže, kako si lažje zapomni

se mu zdi dobro se lažje uči rad hodi na

terapije hči: pregleda ji

nalogo in naroči, kaj naj popravi


pozna mejnike vidi otrokov napredek hitro zazna odstopanja pozornejša na razvoj razbremenjujoče in pomirjujoče zaradi znanja se prej ustraši zaradi poznavanja

bolj senzibilna hitro vidi, kaj je

za otroka primerno v razvoju

zelo zaznava

mu svetuje prepove

določene stvari


46

posledic preveri pri strokovnjakih se zaveda pomena zgodnje

obravnave v službi inovativna, ustvarjalna,

doma ji zmanjka časa, energije, ne želi delati s svojim otrokom isto kot je že v službi

omejen čas, gospodinjska opravila,

slaba vest, da svojega znanja ne ponudi doma namensko

zaradi pomanjkanja energije, časa, pogojev želi odklop od dela

doma želi normalno življenje, ne vodeno, ne organizirano in ne načrtovano


predšolska doba: pri sinu vedela, da je vse dobro zapleti pri hčerinem porodu, zato

je pomislila, da bo ena izmed otrok v RO

prve tri mesece delala teste, da je preverila, ali sliši, vidi

potiho čakala mejo dveh let in pol, ko se še kaj lahko pokaže

malo pozornejša za kakšne stvari v vrtcu je bila hči pred vrstniki,

kar je pomirilo mamo pri sinu ni nikoli gledala s

strokovnega stališča, da se ne bi počutil kot eden izmed otrok v njeni skupini

če bi opazila težave, bi pomagala nikogar ni posebej testirala opazila, da sin slabše sliši, odšli

na pregled na zavod za gluhe šolska doba: po nasvetu sodelavke je med

počitnicami (1., 2. r.) ponavljal matematiko in malo bral

pričakuje, da jima sin pove v primeru težav, da mu najdejo pomoč

nima energije za to težave rešujejo, ko se pojavijo, ne prej

ne bi bilo razlike tudi, če bi

opravljala drug poklic

pripada družini živi za otroke

sin: ve, da se zanima

zanj bolj zaskrbljena

zaradi svoje službe, ker pozna posledice

ve, da mu želi dobro

ga malo nervira zdaj je bolje, ko

je starejši (manj nadzira)


47


predšolska doba: ima več podatkov o razvoju otrokaposledično bolj spremlja, hitreje

opazi otroka peljali k logopedinji in

drugega k SRP za logopeda bi opazil vsak starš nezrelost pred šolo opazila zaradi

svojega dela ni natančno spremljala ni bilo časa podrobno spremljati

zaradi majhne razlike zadnjih dveh otrok

šolska doba: bolj opazi primanjkljaje ve, kaj je pomembno ne obremenjuje se z

nepomembnostmi pozna temelje in spremlja, da jih

dosežejo gradi na delovnih navadah

intenzivno

spremljanje usmerjanje tudi

popoldanskih aktivnosti

se mu zdi v redu

sin: čuti se

nadzorovan spremlja

njegovo učenje hči: proti koncu

šolskega leta je bolj zahtevna

brata spremlja bolj kot njo

Preglednica 7: Odgovor na 5. raziskovalno vprašanje 5. Na kakšen način se kaže njeno vedenje doma, kadar ima na delovnem

mestu posebej naporen dan ali dodatne obveznosti (letovanje, športni dnevi, izleti ...)?

SRP partner otroci 1. družina: SRP, zaposlena v OŠ

napornejši dan polna glava nezmožnost funkcioniranja ni prava za družino drugačno počutje kot ob

sproščenih dneh dodatne obveznosti ni ovira otroka sta že večja mož vedno doma vključenost starih staršev

vzkipljivost otroci so žrtve

v redu ni stresno

slabovoljnost utrujenost včasih v redu včasih glavobolslabše počutje

pogrešanje pomoč pri

učenju skrb zanju

prevzameta oče in stara mama

2. družina: SRP,

napornejši dan se trudi ne obremenjevati

melanholičnost

dobre volje


48

zaposlena v centru

pogovor s sodelavko po končanem delu

včasih pogovor doma večinoma se trudi predelati že v

službi redko (enkrat) zakričala na

otroka dodatne obveznosti pozitivno povezava s sodelavci težko usklajevanje iskanje varstva dodatna obremenitev pomanjkanje razpoložljivega časa

napetosti

potreba po tolažbi

nikoli utrujena vedno dobre

volje ostane z očetomustvarjata


napornejši dan včasih tečna pride izžeta, podrta redki taki dnevi skupek žalosti, nemoči, jeze,

strahu takrat bi bila najraje sama ne kuha želi, da je čim prej konec dneva

dodatne obveznosti včasih ji je odveč, težko, če

trajajo obveznosti do večera dogovor z možem zaradi varstva rada gre na letovanja in

izobraževanja mož poskrbi za vse, če nje ni

nič posebnega utrujena sitna

včasih gre z

veseljem družina prioriteta uredi vse dan poteka malo

drugače, kot sicer

občutljiva na

hrup utrujena sitna zaspana

verjetno ji ni do

popoldanskih in večernih sestankov

verjetno bi bil oče bolj vesel, če bi bila doma

včasih dlje v vrtcu

gre z očetom domov

oče bi bil vesel, če bi mami kuhala


napornejši dan utrujena

dodatne obveznosti težko, ko so bili mlajši vedno je potrebna organizacija,

mož dela v turnusih iskanje varstva

utrujena so sami usklajevanje s

službo

utrujena malo tečna živčna v mlajših letih,

je bila žalostna (hči)

zdaj se zamoti


49

mož vzel dopust, ko je šla na tabor

nimajo babic, so sami

sama starejši brat ali

oče skrbita zanjomati jih verjetno

ne pogreša, a bi raje videla, da bi ostala doma

oče malo nejevoljen, če mora na tabor, ker tudi sam veliko dela

Preglednica 8: Odgovor na 6. raziskovalno vprašanje 6. Kakšen je odziv družinskih članov na delo, ki ga SRP opravlja doma?

SRP partner otroci

1. družina: SRP, zaposlena v OŠ

niso tolerantni želijo njeno prisotnost če otrokom koristi, mož

dopušča, ker se igrajo, so skupaj drugače ni toleranten mu gre na živce

pusti jo pri miru, da dela

ga ne moti

moti ga delo ob vikendih, ker se ne morejo družiti

želita, da bi imela več časa, da bi drugič pisala ali imela manj tega dela

pogrešata mamo ji pomagata zdi se jima v

redu


otrok poišče kaj zase tematike, ki tudi njega zanimajo

in ga bogatijo izkušnja zanj sodeluje partnerja moti poskuša delati tako, da ga ne bi

motilo težko najde čas za svoje delo v

miru se ji zdi, da ni razumljena glede

opravljanja službenih zadev doma

pogreša čas, da bi to v miru naredila doma

ni mu prav, da se zvečer dogovarjajo

da se delo ne konča, ko pride domov

predlaga kabinete v službi, kjer bi se vse zmenile in opravile

želi ločiti med delom in družino


50

bilo bi bolje storiti v službi, a ni primernega prostora

če bi imela kabinet, bi občasno to opravila v službi


otroka pomagata vsi živijo za njeno službo partner nima težav s tem zelo redko se pritoži ji pomaga in je hitreje končano imajo srečo, ker je mož

pripraven

razumevanje včasih vpraša, če ne

more kdo drug opraviti tega ali v službi dokončati

ji pomagata s sinom

otroka v redu sprejemata

živita s tem po potrebi ju

odpelje ven, da ona v miru dela

včasih se počuti kot samohranilec

so vzeli v zakup

veliko dela se ne igra z

njima (4-letna punčka)

ji nagajata (hči) sinu se zdi, da

ima že tako težko delo in ji ne bi bilo treba še doma delati

da bi imela več časa zanje in da ne bi bila tako utrujena in pod stresom

pomagata ji


moral se je navaditi on veliko dela ona pride prej domov, vse

postori, zato jo potem zvečer čaka delo za službo

otroci se nikoli niso pritoževali je vedno za njih najprej

poskrbela ko prerasejo igračke, jih podarijos tem rastejo je njihov način življenja

sprejemajo, so navajeni

otroke ne moti

zdi se jima dobro, normalno

pomaga


51

III. SKLEPNI DEL

Med samo raziskavo so se odprla še mnoga dejstva, mnenja, dileme in vprašanja izbranih

SRP, njihovih partnerjev in otrok, ki bi jih bilo dobro nadalje raziskati.

Partner zaposlene v centru omenja, da bi pedagoginjam morali zagotoviti kabinete, da bi delo

opravile v službi in bi jim ostalo več časa za domače, kar je v nasprotju s predlogom Muska

(1995), ki vidi možnost, da človeku ne bi bilo treba izbirati med delom in družino, v tem, da

lahko uslužbenec prinese službene zadeve domov in jih tam dela. Vendar je to partnerjem bolj

ali manj moteče, prav vsi to povejo, v enem primeru to izvemo od partnerke. Razlika je le v

tem, da so se nekateri s tem sprijaznili in/ali gledajo na to kot del vsakdana, drugim je pa to

zelo moteče. Verjetno je, da večina SRP-jev dela doma za službo (vsaj naše štiri

intervjuvanke) in to posega v družino. Ko imajo majhne otroke, se tega dela lotijo zvečer,

medtem ko otroci že spijo. S tem je okrnjen čas, ki bi ga drugače partnerja preživela skupaj v

miru. Res je, da so zaradi tega, ker si delo pustijo za kasneje, prej doma in preživijo lahko

kvaliteten čas z otroki ter opravijo gospodinjska opravila, a zvečer, ko bi bil čas počitka, jih

čaka še delo za službo. Mnogo lažje je, ko so otroci malo starejši in imajo svoje zadolžitve

(šolske naloge), takrat lahko hkrati delajo vsak svoje delo. Kot meni SRP, zaposlena v OŠ, da

delo, ki ga prinese domov, negativno vpliva na odnos. Govori tudi o tistem, kar nosi v sebi in

ji ne uspe vedno pustiti zunaj doma: /.../ ker recimo, če jaz v popoldanskem času nisem z dušo

in telesom pr'... doma, ah, sem nekje v eni drugi družini, a ne, to sigurno vpliva na odnos.

Morda bi bilo dobro, če bi delodajalci razmislili in omogočili svojim zaposlenim prostor, kjer

bi lahko v miru napisali priprave in opravili administrativno delo pred odhodom domov. Če

pogledamo še z druge plati, je to, da relativno hitro končajo z delom, tudi pozitivno za

družinske člane, saj lahko poskrbijo za gospodinjstvo in otroke in lahko kasneje skupaj

preživijo prosti čas. Vendar se lahko vprašamo, kako to ustreza ženski.

Več avtorjev (Shellenberger & Hoffman, 1995; Gerson, 1995; Kompan, 2003) opisuje, kako je

eno najtežjih obdobij v družini čas, ko se rodi prvi otrok. Zaposlena v centru govori o tem, da


52

se je vse spremenilo z rojstvom otroka: začela je drugače gledati na starše otrok s posebnimi

potrebami, postalo ji je težje, saj si vse bolj jemlje k srcu in se ne zna distancirati vse to pa

ima gotovo vpliv na njeno družino.

Dve intervjuvanki sta omenili, da jima je sedaj po več letih delovne dobe težje. Ena omenja

kot možni vzrok iztrošenost ali morda njene večje zahteve pri delu. K Dougan (1993) govori

ravno o tem sindromu izgorelosti, ki se pojavi pri prizadevnih ljudeh. Druga intervjuvanka

omenja kot možen vzrok rojstvo otrok. Dobro bi bilo razmisliti in ukrepati glede

preobremenjenosti, saj poleg specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj občutijo to

obremenjenost tudi družinski člani. Tista izmed zaposlenih, ki ima tudi v službi slabo,

nezadovoljivo klimo ter partnerja, ki mu je obremenjujoče poslušati o partnerkinih službenih

zadevah, se je odločila ukrepati in si je poiskala pomoč supervizorke. Izredno ji pomaga pri

premagovanju slabe komunikacije v krogu sodelavk, prav tako tudi v družinskem življenju.

Predlog o superviziji je pred tem večkrat izpostavila na delovnem mestu, vendar vodstvo ni

imelo posluha za to.

Partner zaposlene v centru izpostavi še en problem, takole pravi: /.../ jaz bi rekel za zavod in

za s kakšnimi otroki delajo, da mora ravnatelj poskrbet', da se čim večkrat zamenjajo. Da nisi

v eni skupini preveč časa, ker je lahko zelo težko in tako naprej, a ne, ampak da je tega

mešanja notri čimveč zaradi tega, ker mislim, da ti vsaj za nekaj časa omogočijo neke vrste

zamenjavo tud' miselnih procesov, prijemov nekih, e, in da se vsaj lahko mal' sprostiš. Ker, če

ne, mislim, da rata zelo naporno lahko (C_M). Tudi zaposlena v RO omeni, da ne bi mogla

delati v centru, edino pod pogojem, da bi se redno menjavali v skupinah. Njen pomislek, med

smehom sicer, pa vendarle, je tudi to: Jaz mislim, da sem si izbrala taprav' poklic in upam, da

ga bom do penzije sposobna opravlja't, se pa sprašujem, kakšna bom, ko bom stara 65 let, če

mi bo sploh še kdo otroka zaupal. Nadaljujemo lahko z mislijo partnerja zaposlene v centru,

ki pravi, da bi morali ravnatelji poskrbeti za svoje delavke, da se ne bi iztrošile. Da bi tudi na

starost ostale v dobri psiho-fizični kondiciji, ker imajo ogromno izkušenj, znanja, le da bi jim

zdravje služilo. Tako pove: In tu mislim, da bi bilo prav, da pač zavod za svoje /.../ v bistvu

nekaj narediš in rečeš okej, jaz moram te ljudi še zmerom imet' take, ne, zdrave, lepo

razpoložene, t'ko, da bi v bistvu, bi z veseljem prišli sem (C_M).

Ena izmed ugotovitev vpliva dela SRP-ja na njegovo družino, na katero v začetku nismo


53

pomislili, a se je hitro izpostavila, je doživljanje in sprejemanje oseb s posebnimi potrebami.

Posebej nazorno je bilo to iz pogovorov z najmlajšima otrokoma. Brez zadržkov sta govorila

o svojem druženju s temi osebami, s katerimi prideta v stik v službah svojih mater. Šestletnik

jih sprejema kot vse ostale ljudi, se z njimi igra in občuduje njihove sposobnosti v stvareh, ki

so mu pomembne. Štiriletnica pozna vse iz mamine skupine, ve, kakšne težave imajo in za

njih skrbi, kot je možno za njena leta. Podobno je pri četrtošolki, ki pride po pouku k svoji

mami in se igra z njenimi učenci. Mati pove, da njeni otroci nimajo težav z osebami s

posebnimi potrebami in jih nikoli niso kakorkoli komentirali. Otroci iz družin intervjuvank so

posledično tudi radodarnejši, vsaj tako ugotavljajo matere. Ko prerasejo igrače, jih podarijo in

matere jih odnesejo v vrtec, šolo, kjerkoli so že zaposlene. Tu se čuti vpliv ravnanja mater, ki

so predane svojemu delu in, kot same opisujejo, vedno gledajo in razmišljajo, kaj bi bilo

dobro iz narave, sprehodov, dóma, prenesti na svoje delovno mesto. Otroci že od malega, kot

same pravijo, živijo s tem njenim poklicem.

Kljub temu, da smo opravili le multiplo študijo primera, je zaznati vpliv dela SRP na družino,

čeprav dve zaposleni pravita, da bi vpliv bil prisoten ne glede na to, kakšen poklic bi

opravljali. Tu se vendarle zazna vpliv njihovega strokovnega znanja, že pri spremljanju

razvoja svojih otrok. Ne glede na to, ali so temu posvečale veliko pozornosti ali niso želele

preveč posegati v to, so vse štiri, brez izjeme, poznale mejnike razvoja, opazile drobna

odstopanja in tudi ukrepale v primeru, da je bilo to potrebno.

Izpostavil se je še en vidik vpliva dela na družino, in sicer pri zaposleni v RO. Ker je na

svojem delovnem mestu izpostavljena vsakodnevnemu hrupu, ki ga povzročajo njeni

varovanci, je zelo občutljiva na hrup in doma od svojih otrok pričakuje tišje vedenje. Tudi

letni dopust planirajo v času, ko je najmanj ljudi na plažah.

Vsi ti vplivi so povezani z več medsebojno delujočimi dejavniki. Odvisno je od karakterja

SRP-ja, izbire partnerja, njune komunikacije in povezanosti, od delovnega mesta tako SRP-ja,

(populacija, s katero dela, klima na delovnem mestu) kot tudi partnerja (predvsem delovni

čas, zahtevnost dela). Pomembni so še drugi dejavniki, kot je bližina starih staršev oz. drugih

bližjih sorodnikov (če je potrebno varstvo, podpora).

Zanimivo bi bilo izvesti raziskavo še med SRP-ji, zaposlenimi v organizacijah, ki jih v tej


54

raziskavi nismo zajeli, in pa zajeti v raziskavo tudi moške SRP-je in ugotoviti, ali obstajajo

bistvene razlike, kar se tiče dela SRP-ja in vpliva tega na njegovo družino. Pri tej nalogi se je

v pogovorih pokazala še ena tema, ki bi bila zanimiva in so jo tudi že raziskovali, in sicer

odnos učiteljev v večinskih OŠ do otrok s specifičnimi učnimi težavami, njihova

komunikacija s SRP-ji, upoštevanje navodil. Objektivnejše odgovore bi dobili od SRP-jev.

Tisto, kar se pojavlja pri vseh SRP-jih, posega v njihovo družinsko življenje in je bolj ali manj

moteče, je delo, ki ga opravljajo doma za službo. Rešitev bi bila ureditev primernega prostora

v delovni organizaciji, kjer bi po končanem delu v miru lahko naredile priprave za naslednji

dan. To je res poklic, pri katerem vedno iščeš in oprezaš za idejami, ki bi jih lahko uporabil

pri svojem delu. Pri tem lahko pride do pozitivnih učinkov prelivanja zasebnih izkušenj.

Glede na obremenitve, ki so jim specialne in rehabilitacijske pedagoginje izpostavljene pri

svojem delu, se pozna vpliv v družini. Poleg tega, da želijo to deliti s partnerjem, se pri dveh,

ki delata z otroki s težjimi motnjami v razvoju, opazi, kot sami omenjata, pomanjkanje

energije, da bi tudi doma otroke animirali na podoben način kot v službi. V primeru, da SRP

ne želi obremenjevati drugih oziroma partner nima posluha za to, se lahko pogovori s

sodelavkami. Če pa tudi tam nima primernega sogovornika in je klima na delovnem mestu

slaba, lahko stori kot ena izmed sodelujočih v raziskavi in si poišče zunanjo pomoč (npr.

supervizorja). Dobro bi bilo, da bi imeli v delovnih organizacijah zaposlenega strokovnjaka

ali zunanjega izvajalca, ki bi nudil zaposlenim psihološko podporo (kot je bilo opisano v

teoretičnem delu v poglavju 2.2). Tako bi zaposleni dobili možnost sprotnega razreševanja

težav in stresa, ki se pojavi pri delu z otroki, stikih s starši, ter morebitnih nesoglasjih s

sodelavci. Prav tako bi bila koristna podpora za lajšanje strahov in dilem, s katerimi se

soočajo specialne in rehabilitacijske pedagoginje v svojem poklicnem in družinskem

življenju.


55

IV. Literatura:

Ajduković M. & Ajduković D. (1996). Prevzeto iz Pomoć i samopomoć u skrbi za mentalno

zdravlje pomagača. Zagreb: Društvo za psihološku pomoć (str. 310).

Bonnet, Y. (2009). Srečni pri delu. Celje: Društvo Mohorjeva družba.

Cross, B. L. (2000). Basic Concepts in Family Therapy An Introductory Text. New York:

The Haworth Press.

Čačinovič - Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče.

Drozg, I. (2015). Dobri medosebni odnosi na delovnem mestu povečujejo produktivnost.

Ogled 14. 7. 2016. Dostopno na: http://www.racunovodski-servis-zeus.si/aktualne-

informacije/dobri-medosebni-odnosi-na-delovnem-mestu-povecujejo-produktivnost.

Frone, M. R. (2003). Work – family balance. Pridobljeno 11. 5. 2016. Dostopno na:

https://www.researchgate.net/publication/259177003.

Gerson, R. (1995). The Family Life Cycle: Phases, Stages, and Crises. V Mikesell, R. H.,

Lusterman, D. D., & McDaniel, S. H. (Ur.), Integrating Family Therapy - handbook of family

psychology and systems theory (str. 91111). Washington: American Psychological

Association.

Janža, N. (2015). Programi psihološke podpore zaposlenim. V Boštjančič, E., Potočnik, A. &

Šavrič, K. (Ur.). Organizacijska psihologija danes in jutri (str.153167). Ljubljana: Narodna

in univerzitetna knjižnica.

Kolenc, M. F. Škoflek, I., Kobolt, A., Dekleva, B., & Dougan, K. (1993). Psihohigiena.

(Referati s seminarja). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.

Kompan, E. L. K. (2003). Skrita moč družine. Ljubljana: Založba Brat Frančišek in


56

Frančiškanski družinski inštitut.

Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

Novljan, E., Kastelic, L.& Opara, D. (2003). Mesto in vloga defektologa. Okrogla miza.

Ogled 11. 5. 2016. Dostopno na: http://www.drustvo-srp.si/arhiv/21-arhiv/2003/67-mesto-in-

vloga-defektologa-2003.

Novljan, E. (1997). Specialna pedagogika oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju.

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Opisi del in nalog. Specialni pedagog v osnovni šoli. Pridobljeno od intervjuvanke junija

2016.

Opisi del in nalog. Defektolog – učitelj, specialni pedagog – učitelj v prilagojenem programu

in posebnem programu. Pridobljeno od intervjuvanke junija 2016.

Opisi del in nalog. Vzgojitelj v posebnem oddelku. Pridobljeno od intervjuvanke junija 2016.

Opisi del in nalog. Specialni in rehabilitacijski pedagog v osnovni šoli z nižjim izobrazbenim

standardom. Pridobljeno junija 2016.

Poelmans, S. & Caligiuri P. (2008). Harmonizing work, family and personal life. New York:

Cambridge university press.

Rot, N. (1983). Psihologija grupa. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.

Satir, V. (1995). Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Satish, N. A. (2013). Importance of Interpersonal Relations at the Workplace.

Ogled 14. 7. 2016. Dostopno na:

http://www.iaeme.com/MasterAdmin/UploadFolder/IMPORTANCE%20OF%20INTERP

ERSONAL%20RELATIONS%20AT%20THE%20WORKPLACE/IMPORTANCE%20O


57

F%20INTERPERSONAL%20RELATIONS%20AT%20THE%20WORKPLACE.pdf.

Shellenberger, S. & Hoffman, S.S. (1995). The Changing Family-Work Sistem. V Mikesell,

R. H., Lusterman, D. D., & McDaniel, S. H. (Ur.), Integrating Family Therapy handbook of

family psychology and systems theory (str. 461479). Washington: American Psychological

Association.

Statistični urad RS (2011). Registrski popis. Ogled 30. 6. 2016. Dostopno na:

http://www.stat.si/popis2011/DefDruzine.aspx.

Švab, A. (2003). Skrb med delom in družino Koncept usklajevanja dela in družinskih

obveznosti v družinski politiki: Teorija in praksa, 40/6, 11121126.


58

V. Priloge

Za diplomsko nalogo raziskujem vpliv dela specialnega in rehabilitacijskega pedagoga na njegovo

družino. Prosim vas za čim iskrenejše odgovore, saj bodo informacije uporabljene le v diplomski

nalogi in vaši osebni podatki v nalogi ne bodo vidni. Najlepše se vam zahvaljujem za sodelovanje.

Intervjujska vprašanja

Vprašanja za SRP: 1. Koliko časa že opravljate delo SRP-ja?

2. Koliko časa ste zaposleni na tem delovnem mestu?

3. Kako ste zadovoljni z izbiro poklica?

4. Kako bi opisali trenutno klimo na vašem delovnem mestu (odnosi med sodelavci, vodstvo)?

5. Kako bi opisali spremembe v odnosu s partnerjem, z začetkom vaše poklicne poti?

6. Kako in koliko delite svoje zadovoljstvo, veselje ter nezadovoljstvo in skrbi glede službenih

zadev s partnerjem? Kako to sprejema partner?

7. Ali poleg partnerja še komu lahko zaupate glede napornih ali radostnih zadev, ki se tičejo vašega

dela?

8. Kakšen je vpliv vživljanja v emocionalna stanja oseb (učencev, staršev), s katerimi ste v stiku

med delovnim časom, na vas? Kako to vpliva na partnerja? Kako vpliva na otroke?

9. Kako se odraža vaše počutje (razpoloženje) v vaši družini po posebej napornem dnevu na

delovnem mestu? Kako na to reagira partner? Kako otroci?

10. Kako na vas vpliva odsotnost zaradi dodatnih obveznosti (zimovanja, letovanja, športni dnevi,

seminarji, sestanki ...) in usklajevanje tega s partnerjem in otroki? Kako se to odraža v vaši

družini? Kako to sprejemajo?

11. Na kakšen način se izven delovnega časa pripravljate za delo? Kdaj to delate? Kako to

sprejema partner? Kako otroci?

12. Kako se spominjate svoje nosečnosti? Kako bi opisali vpliv vašega strokovnega znanja o vzrokih

za razvojne motnje?

13. Kako ste spremljali razvoj svojih otrok v predšolski dobi? Kako kasneje v času šolanja? Kako

(so) se na vaš način spremljanja odzivali/jo otroci? Kako se (je) odziva(l) partner?

14. Ali obstaja kakšna odločitev glede vaše družine, ki ste jo sprejeli ali zavrnili prav zaradi vašega

dela?

15. Kakšen je po vašem mnenju vpliv vašega dela na vašo družino?

16. Bi želeli še kaj sporočiti?


59

Vprašanja za partnerja: 1. Ali sta bila partnerja že v času ženinega študija?

2. Kakšni so bili vaši vtisi o njenem dojemanju študija? Kako ste to doživljali?

3. Kako bi opisali spremembe v vajinem odnosu z začetkom njene poklicne poti?

4. Kako (koliko) ste seznanjeni s klimo na njenem delovnem mestu?

5. Kako in koliko deli svoje zadovoljstvo, veselje ter nezadovoljstvo in skrbi glede službenih zadev

z vami? Kako to sprejemate?

6. Kako se v vaši družini odraža ženino (partnerkino) razpoloženje po posebej napornem dnevu na

njenem delovnem mestu? Kako to vpliva na vas? Kako vpliva na otroke?

7. Kako nanjo vpliva odsotnost zaradi njenih dodatnih obveznosti (zimovanja, letovanja, športni

dnevi, seminarji, sestanki ...)? Kako se to odraža v vaši družini? Kako vpliva na vas? Kako

vpliva na otroke?

8. Kako sprejemate njeno pripravljanje za delo, ki ga opravi izven delovnega časa (doma)? Kaj

menite, kako to sprejemajo otroci?

9. Kako se spominjate obdobja nosečnosti? Kako je bilo čutiti vpliv njenega strokovnega znanja o

vzrokih za razvojne motnje?

10. Kako bi opisali njeno spremljanje razvoja vajinih otrok v predšolski dobi (zaradi njene strokovne

usmeritve)? Kako kasneje v času šolanja? Kako ste se vi odzivali na to? Kako so se otroci

odzvali na to?

11. Ali obstaja kakšna odločitev glede vaše družine, ki ste jo sprejeli ali zavrnili prav zaradi ženinega

dela?

12. Kakšen je po vašem mnenju vpliv ženinega dela na vašo družino?

13. Bi želeli še kaj sporočiti, dodati?

Vprašanja za otroke: 1. Kaj dela tvoja mami v službi? Kako to veš?

2. Kako je razpoložena, kakšne volje je, ko pride domov iz službe? Ali je vedno tako (enako)?

Kako se ti ob tem počutiš?

3. Kako opaziš, kadar ima v službi napornejši, težji dan?

4. Ali mami dela tudi doma za službo? Kako se ti to zdi? Ali ji kdaj pomagaš? Kako ji

pomagaš?

5. Ali se ti zdi, da mami tudi doma misli na svojo službo? Kako se ti to zdi?

6. Ali se pogovarjata o njenem delu? Rad poslušaš, kar ti pove?


60

7. Kako se počutiš, ko je dlje časa odsotna zaradi službe (zimovanje, letovanje, športni dnevi

sestanki)? Ali veš, kako se počuti mami? Ali veš, kako se počuti oči?

8. Kako mama spremlja tvoje igranje?

9. Kako mama spremlja tvoje učenje in delo za šolo?

10. Bi želel še kaj povedati?

Kodirna tabela

Legenda: OŠ_Ž: SRP (ženska), zaposlena v OŠ; OŠ_M: mož zaposlene; OŠ_F: fant (sin); OŠ_P: punca (hči). C_Ž: SRP (ženska), zaposlena v centru; C_M: mož zaposlene; C_F: fant (sin). RO_Ž: SRP (ženska), zaposlena v RO; RO_M: mož zaposlene, RO_F: fant (sin); RO_P: punca

(hči). NIS_Ž: SRP (ženska), zaposlena V OŠ z NIS; NIS_M: mož zaposlene; NIS_F: fant (sin);

NIS_P:punca (hči). SKLOPI POJMI KATEGORIJE 1. SKLOP: Seznanjenost s klimo na delovnem mestu

KLIMA

OŠ_M: Ja, nekaj sem. To sem seznanjen. seznanjenost s klimo C_M: Direktno prav zelo malo. slaba seznanjenost s klimo RO_M: Ja mislim, da kar. seznanjenost s klimo NIS_M: Vem za njene sodelavke in kaj počnejo. seznanjenost s klimo 2. SKLOP: Klima na delovnem mestu OŠ_Ž: /.../ nisem pričakovala, da bo tako naporna /.../ ni najbolj ugodna za otroke s posebnimi potrebami. /.../ mi delamo kot nekdo, ki jih sili v to, da izvajajo te prilagoditve in delajo spremembe na svojem delovnem mestu. Se pravi, vam je, če prav razumem, težko, kar se tiče sodelavcev? Ja, v bistvu je to najbolj stresno od vsega tega dela, ki ga opravljam, /.../ .

naporna neugodna stresno glede sodelavcev

OŠ_M: /.../ sem pa seznanjen s težavam', ki jih ima,/.../.

težavna

C_Ž: /.../ jaz sem t'ko s svojimi sodelavci sem zadovoljna in sem vesela, da delam v takem dobrem kolektivu, /.../ s kakšnimi dobrimi sodelavci si, in kako tudi lahko dobre stvari skupaj nar'diš, /.../ smo kar velik kolektiv, /.../ jaz z vodstvom nimam t'ko slabih izkušenj. /.../ kar sem jaz 'mela enih zamisli, /.../ se mi je zdelo, da me niso nikoli zavrnili, da sem imela podporo, no.

zadovoljstvo s sodelavci veselje do dela dober kolektiv dobri sodelavci sodelovanje velik kolektiv ni slabih izkušenj z

vodstvom podpora vodstva

RO_Ž: Mislim, da je zelo v redu. /.../ Pač ženski kolektiv je /.../ naš oddelek je eden od oddelkov in so punce t'ko zelo pripravljene sodelovat' in

zelo v redu kolektiv ženski kolektiv pripravljenost za


61

t'ko, da men' je super, no. /.../ imam zelo fajn ravnateljico in ima zelo posluh za vse, kar si izmislim.

sodelovanje zadovoljstvo zadovoljstvo z ravnateljico

RO_M: /.../ ima sodelavke, s katerimi se zelo dobro zastopi, ima sodelavke, s katerimi se ne zastopi, ampak glede na to, kakšna oseba je, proba vse mal' poglihat /.../ Po moje, da ni hujših zapletov, no. Tist', kar jih pa imajo, pa mislim, da sprot' rešujejo.

dobro razumevanje s sodelavkami

z nekaterimi slabše sprotno urejanje nesoglasij ni hujših zapletov sprotno reševanje

NIS_Ž: /.../ ko moramo pa skupaj stopit', pa smo še zmeraj stopile skupaj pa nekaj naredile /.../. Vodstvo, /.../ jaz sem se še zmeraj z vsemi dogovorila, uspela dogovorit, kar sem potrebovala. /.../ Jaz sem zadovoljna.

sodelovanje uspešno dogovarjanje z

vodstvom zadovoljstvo z vodstvom

3. SKLOP: Zadovoljstvo z izbiro poklica POKLIC OŠ_Ž: /.../ poklic se mi zdi lep, mislim, da bi se še enkrat za isto odloč'la, če bi morala izbirat'. /.../ nud' velik' zadovoljstva, pa, e, pri delu z otroki, z'lo, z'lo lepo. /.../ Klub temu, da je težko, marsikdaj, e, je pa to z'lo lep poklic.

zadovoljstvo z izbiro, ponovno bi izbrala to zadovoljstvo pri delu kljub težavnosti je lep

poklic

C_Ž: Jaz sem zadovoljna z izbiro poklica. Sploh t'ko, v začetnem obdobju, t'ko sem čut'la polhno, am, t'ko, prov en'ga entuziazma in veselja in, e, zadovoljstva. T'ko pol tekom let pa tud' začneš čutit' t'ko eno izčrpanost in t'ko, mogoče izgorelost, kakor se reče. Kakšna kriza pride vmes. /.../ meni se je precej spremenilo, se mi zdi tudi s tem, ko sem svoje lastne otroke dobila. /.../ zelo dosti lepega dobiš v temu poklicu, /.../ ti da tudi polno zadovoljstva in veselja. /.../ lahko te tudi prizadene, ker si t'ko v stiku, pač s populacijo, ki ima neke določene probleme. In, e, in t'ko je lahko zarad' tega tud' z'lo zahtevno, al' pa težko poklicno.

zadovoljstvo z izbiro entuziazem, veselje,

zadovoljstvo v začetku kasneje izčrpanost morda izgorelost kakšna kriza sprememba pride z

materinstvom poklic nudi veliko lepega,

zadovoljstva, veselja lahko te prizadene zahtevno, poklicno težko

zaradi populacije

RO_Ž: Ne bi mogla bit' bolj. Jaz mislim, da sem našla to, kar, to, za kar sem bila poslana /.../ uživam. Lepo mi je, dokler dobim nazaj toliko, kot dam, sploh ne razmišljam o drugi službi, ker mi je ... v redu mi je. /.../ Res, rada grem v službo, ful mi je dobro in ko vidim, da otroci napredujejo, to je meni, to je meni to, no.

zadovoljstvo našla pravi poklic užitek pri delu ne razmišlja o menjavi rada gre v službo vesela, ko vidi napredek

NIS_Ž: Pa jaz sem zelo zadovoljna, jaz ne vem, če bi še kaj drugega delala kot to.

zadovoljstvo ostala bi pri tem delu

4. SKLOP: Dojemanje njenega študija ŠTUDIJ OŠ_M: /.../ to je že dolgo nazaj, /.../ pojma nimam, prav velik' se nisem poglabljal v njen študij.

se ne spomni se ni poglabljal

C_M: /.../ če po pravici povem, se od študija niti nisva ne vem kako poglobljeno pogovarjala v smislu, da bi mi posebej razlagala, ne vem, kako je študij potekal in to, ker je že delala tudi.

se nista pogovarjala je bila že zaposlena

RO_M: Z'lo je bila pri stvari takrat. V bistvu že resno je jemala študij


62

od nekdaj živi za to. Mh ... Saj pravim 110-procentno verjetno je v tem poslu. /.../ Velik' sem ji pomagal, že takrat. /.../ velik' je b'la že takrat odsotna, /.../. Je na tiste kolonije hodila.

pomagal ji je hodila je na kolonije

NIS_M: Da jo študij zanima. Meni se je zdelo v redu.

študij jo je zanimal njemu se je zdelo v redu

5. SKLOP: Vpliv vživljanja na SRP VŽIVLJANJE OŠ_Ž: /... / nekak se vživiš v učenca, /.../ mu želiš pomagat' in velik'rat se zgodi, da preveč čustveno jemlješ vse, kar se z njim dogaja ... Mhm. /.../ in osebno mogoče preveč. E, težko je ohran't' eno distanco, a ne, če se nekak' navežeš /.../ tud' zato rabiš eno podporo nekoga /.../ to ni tvoj otrok, /.../on ne bo šel s tabo domov, za njega v popoldanskem času ne skrbiš ti, ampak ima svoje starše, ima svojega skrbnika, am, in včasih, se zgodi, no, da, da se preveč, preveč poistovetiš s temi vlogami. /.../ te tud' še v popoldanskem času skrbi, a bo vse tko, kot je treba. A se bo učil otrok, recimo, a bo nar'dil svoje dolžnosti. In razmišljaš recimo o tem /.../, al' bojo starši izpolnil, kar smo se dogovoril' ...

vživljanje v učence velikokrat preveč čustveno,

osebno dojemanje težko ohranit distanco, če

se preveč navežeš potreba po podpori včasih preveliko

poistovetenje še popoldne skrb glede

učenca in njegovih zadolžitev

skrb glede izpolnjevanja dogovorov s starši

C_Ž: /.../ se je zgodila, se mi zdi prav ena prelomnica, ko sem svoje lastne otroke tud' dobila. /.../ do tega trenutka sem nekako gledala te osebe in starše in otroke /.../, da je to pač njihova življenjska pot /.../ nisem b'la t'ko prizadeta. S tem, ko sem pa svoje otroke dobila, pa sem mogoče to t'ko bolj osebno začela doživljat' /.../, bolj pogosto me zdaj prizadenejo te težave otrok, težave staršev, /.../ kar težko je nardit' to mejo med tvojo osebno življenjsko potjo in, e, to poklicno.

sprememba z materinstvom pred materinstvom lažje,

drugače gledala na te starše in otroke

z materinstvom bolj osebno doživljanje

pogosteje jo prizadenejo težave otrok in staršev

težko postavit mejo med osebnim in poklicnim

RO_Ž: /.../ Delo z otroki je meni sanjsko. Delo s starši je pa čist' poglavje zase. /... /jaz sem se s tem odnosom zelo ukvarjala, /.../ odnos med strokovnjakom in starši otroka s posebnimi potrebami /.../ je zelo težko v predšolskem obdobju delat' s temi staršo zato, ker so vsi še v fazi žalovanja /.../ še zdaleč niso blizu sprejetja dejstva, da je njihov otrok drugačen. In mene to, mene to zelo obremenjuje /.../. To mi je v bistvu najhuje /.../, da vsi starši pričakujejo, da bom govorila samo o tem, kako zelo je otrok napredoval. /.../ kako bom jaz iz enega majhnega napredka, tam eno uro /.../ me zelo moti to, da se eni starši naši /.../ zelo izpostavljajo v medijih, pa naj se. To nimam jaz nič proti. /.../ nihče nikoli niti z besedo ne omeni, da ta otrok kam v vrtec hodi /.../ že zaradi seznanjenja ostalih staršev, ki se jim je rodil tak otrok, je mogoče fajn slišat besedo razvojni oddelek v vrtcu. /.../. So pa tud kakšni, ki pač grozijo pa vse, no. Vse sorte. Delo s starši je res težko. /.../ z otroki mi je

delo z otroki sanjsko delo s starši poglavje zase ukvarjanje z odnosom

strokovnjak starši otrok s PP

težavno delo s starši v predšolskem obdobju teh otrok zaradi še nesprejetega dejstva, da je otrok drugačen

obremenjujoče najhuje krmiliti med

pričakovanji staršev in dejanskim napredkom otrok

izpostavljanje v medijih ni omembe o razvojnem

oddelku bilo bi dobro zaradi

seznanjanja ostalih staršev


63

pa super, no. Saj so tud kakšni starši, ki so zelo v redu, ki so zelo hvaležni, samo niso hvaležni vsi takrat, ko gre otrok iz vrtca, ampak pol čez par let, ko ugotovijo, da pa res smo bili na istem bregu, da smo govorili, kako bo, pa nas niso slišali, ker nas pač niso mogli. /.../ mame se ene blazno angažirajo /.../ poveš, da naj bo mama mama popoldne, da se mi fajn matramo dopoldne /.../. Samo je pa težko zato, ker te ne slišijo. /.../ jaz o starših res vse dobro, pa da zdržijo, to pa, da pol po takih preizkušnjah še skupaj ostanejo.

grožnje staršev težko delo s starši so starši, ki so v redu hvaležnost hvaležnost pride kasneje angažiranost mam nasvet, naj bodo zgolj

mame, da oni delajo z otroki

starši ne zmorejo slišati vse dobro o starših veliko zdržijo po takih

preizkušnjah NIS_Ž: /.../ po vseh teh letih, sem se že tol'k' naučila, da se znam malo distancirat'. Zdaj, ja, razumem, zakaj, al' pa vsaj poskušam razumet', zakaj nek starš t'ko razmišlja al' pa t'ko reagira /.../ do neke mere lahko tud' tukaj pustim, da ne gre vedno čisto vse z mano domov /.../. Ker v začetku /.../ sem pa kar velik s sabo domov nosila. No, mislim velik razmišljala, velik razgrabljala, kaj, zakaj, kako je /.../. Kako ste pa prišli zdaj do te faze. /.../ mislim, kaj vam je pomagalo? /.../ vseeno te izkušnje nekak pripeljejo do tega. Leta dela s tem /.../, da pridobiš tol'k' izkušenj, da vidiš da pri določenih stvareh pa res ne moreš posega't, da ne boš nič spremenil /.../. Ker v neko družinsko življenje ne moreš poseč' in otrok reagira t'ko zato, ker je iz družine tega navajen. Da ga moraš ti tukaj al' sprejet' al' pa vsaj nekak omilit', da tukaj deluje drugače, a ne, ampak neko funkcioniranje pa iz družine izhaja, a ne, in po mojem se to, pač te izkušnje, pa leta nalagajo, nalagajo, da potem lahko to nekako vseeno neke stvari tu pustiš.

po letih dela se zna malo distancirat

razumevanje, poskušanje razumevanja starševskih razmišljanj in reakcij

v začetku veliko domov nosila

razmišljala z izkušnjami in leti dela

prišla do uvida, da: ne moreš posegati v

družinsko življenje, ne moreš nič spremeniti, so reakcije otroka odvisne

od družine, moraš otroka sprejeti ali le

malo omiliti njegovo funkcioniranje

6. SKLOP: Vpliv vživljanja na partnerja VPLIV NA PARTNERJA

OŠ_Ž: /.../ v bistvu negativno, no. V bistvu to vpliva na najin odnos. /.../ če jaz v popoldanskem času nisem z dušo in telesom /.../ doma /.../, sem nekje v eni drugi družini, to sigurno vpliva na odnos. /.../ opazi, da to ni to, al' pa tud' jaz moram povedat' /.../ se ne želi, no, vpletat' v te stvari, želi bit' distanciran od tega. /.../ lahko ustaviš to misel na druge? /.../ ne vedno, se pa trudim, da bi. /.../ trenutno sem /.../ užaljena, ker pač ne dobim te podpore. /.../ včasih se je poglabljal, al' pa se tud' še zdaj, ampak je ugotovil, da pač njega to obremenjuje /.../ on misli, on ima svoje stvari in on tud' mene ne obremenjuje /.../, jaz imam svoje in naj tud' njega ne bi obremenjevala / / Men' se pa zdi

negativen vpliv vpliv na odnos mož opazi, da misli na

službene stvari on se ne želi vpletati želi biti distanciran ona se trudi pustiti

vživljanje izven doma včasih se je poglabljal zdaj ga to obremenjuje ona meni, da je to del

partnerstva


64

njega ne bi obremenjevala /.../. Men' se pa zdi, da to je tud' nekak' del naju, /.../ je zapleteno /.../ zaenkrat ne znam tega čist' dobr' rešit' /.../ tud' zato rabim supervizijo.

ne zna dobro rešiti pomoč supervizije

C_Ž: /.../ s tem obdobjem t'ko, kakor en'ga strahu tud' v meni /.../ se mi zdi, da ta strah je obremenjujoč, zame osebno, ja, pa tud t'ko za partnerja /.../ strah, mogoče tega, da se tebi lahko podobna zgodba zgodi /.../.

obremenjujoč strah zanjo in za partnerja

strah pred tem, da bi se ti rodil otrok s PP (imata novorojenčka)

RO_Ž: Jaz mislim, da v redu. On to zelo dobro predela. /.../ sem že v srednji šoli z njim hodila in on je vedel, kam mene nese /.../ me je skoz' podpiral /.../ Jaz mislim, da nima nobenih težav.

v redu vpliv dobro predela poznanstvo še iz srednje

šole podpora od začetka misli, da nima težav

NIS_Ž: Verjetno je b'lo to tud' naporno za njega, če sem jaz sitna prišla domov /.../ jaz sem povedala in njega ni obremenjevalo, jaz sem bila sitna, on pa ni bil siten zaradi tega /.../.

naporno zanj, če pride ona slabe volje iz službe

njega ne obremenjuje, če mu pove, ne vzame nase

7. SKLOP: Vpliv vživljanja na otroke VPLIV NA OTROKE

OŠ_Ž: /.../ otroci ne vem, ko'k' zastop'jo, te stvari, ampak, ja, včasih pridem bolj tečna kot kakšen drug dan, /.../ je rekla, ta supervizorka, da naj kar povem otrokom /.../, da bosta tud' lažje razumela, zakaj, pa ne vem, don's kričim in učeri pa nisem za isto stvar. /.../ ja, vpliva"

nima občutka, da bi otroci to razumeli

včasih bolj tečna pove otrokoma, da bosta

razumela, zakaj je nerazpoložena

je vpliv

C_Ž: /.../ Mislim t'ko, da na otroka tega ne prenašam. T'ko, vsaj jaz nimam tega občutka

misli, da ne prenaša na otroka

nima tega občutka

RO_Ž: /.../ moje delo zelo dobro vpliva na njih zato, ker sta v primerjavi z enako starimi vrstniki /.../ veliko bolj sočutna. Čist drugač' gledata na stvari, recimo ne vem, kadar je treba kaj podariti /.../. Onadva imata res tako, ne vem, široko srce /.../ mislim, da nič slabega, da zelo dobro.

dober vpliv na otroke sta sočutnejša od vrstnikov,

radodarnejša nič slabega, zelo dober

vpliv

NIS_Ž: /.../ zdaj, ko so veliki, je to drugače, lahko rečeš: »Glej, zdajle mi pa daj 10 minut miru«. /.../ Ko so bili manjši, je pa dejansko bilo težko /.../. Ti si prišel domov, otroci so tebe potrebovali. Jaz sem pol to t'ko reševala, da mi smo šli velik' ven, pa sem se in jaz prezračila in predihala, otroc' so lahko svojo energijo sprostili ...

lažje sedaj, ko so starejši razumejo njeno potrebo po

miru težko, ko so bili mlajši reševanje s sprehodi

8. SKLOP: Delitev službenih zadev s partnerjem

DELITEV S PARTNERJEM

OŠ_Ž: /.../ jaz si pa želim pogovarjat' zato, ker on je pa čist iz drugega sveta in mi da z'lo koristne nasvete. /.../ v tem smislu mogoče ne čutim podpore doma.

dobi koristne nasvete ne čuti podpore

OŠ_M: Velik'rat me vpraša, kakšna vprašanja večkrat vpraša za nasvet


65

mi postavi, kaj bi jaz naredil na njenem mestu na primer. C_Ž: Zelo malo to delim, /.../ prav občasno /.../ zdaj, večkrat povem kaj lepega al' pa kaj radostnega pa delim to s partnerjem in ne nekih konfliktov al' pa kakšnih težav, al' pa kaj takega izjemnega, kar se mi zdi fajn, to tud' povem.

malo deli občasno večkrat lepe, radostne

stvari izjemne stvari

C_M: /.../ sva oba precej zadržana, se ne neki prav pretirano odpirava, kar se službe tiče /.../ mi v bistvu tudi pove o kakšnih projektih, če me vpraša za kakšno mnenje /.../. Se pravi, večinoma se ona z vami posvetuje, nasvete išče? Ja, ja nasvete. /.../ ja bolj nasveti, kako bi jaz kaj naredil /.../ ne tol'k same frustracije ...

zadržanost glede deljenja pove o projektih vpraša za mnenje, nasvet ne deli toliko frustracij

RO_Ž: Vse. Delim vse. deli vse RO_M: Saj pravim, vse, če jo kaj teži, pove, če je vesela, je vesela, /.../.

pove vse težave in veselje

NIS_Ž: /.../ ponavadi kakšne take zelo ekstremne stvari /.../. Ne pripovedujem mu vsak dan, kaj se je zgodilo v šoli, ampak kadar je nekaj posebnega /.../.

ekstremne dogodke ne vsak dan deli posebne dogodke

NIS_M: Odvisno, enkrat več in drugič manj. včasih več, včasih manj 9. SKLOP: Njegovo sprejemanje tega SPREJEMANJEOŠ_Ž: /.../ partner ni prav navdušen, da bi delila te stvari /.../ njega pa moje stvari obremenjujejo /.../.

ni navdušen ga obremenjuje

OŠ_M: /.../ jaz ne morem reševat' njenih težav /.../ lahko ji kaj svetujem. /.../ mor'bit samo povem, kaj mislim.

ne more reševati njenih težav

lahko svetuje pove mnenje

C_Ž: /.../ se mi zdi, da ga niti ne zanima /.../ dostikrat se mi je zdelo, da bolj obremenjujem, /.../ on dela v gospodarstvu /.../ dost'krat mi reče, da je naše delo t'ko z'lo zavito v vato, t'ko, da smo z'lo izolirani od trdega, realnega življenja /.../.

misli, da ga ne zanima da ga obremenjuje on zaposlen v gospodarstvu ji reče, da je njihovo delo

izolirano od trdega, realnega življenja

C_M: /.../ sem ponavadi tak bolj kritičen, mislim t'ko vse objektivno in t'ko, samo povem pač, kaj bi jaz mislil.

objektivno kritičen pove svoje mnenje

RO_Ž: Mislim, da nima nobenih težav. On je res zelo dober poslušalec, /.../ včasih kaj pokomentira, ko jaz rabim v bistvu eno tako povratno informacijo od nekoga, ki ni čustveno vpleten v eno stvar. /.../ po moje se je že čisto navadil.

nima težav je dober poslušalec pokomentira je navajen

RO_M: V redu. Poslušam. Jaz sem zelo dober poslušalec.

dobro sprejema je dober poslušalec

NIS_Ž: /.../ saj v bistvu posluša, ne, kaj pokomentira, kaj dosti več pa ne, no v bistvu on je tud' tak, da ga nekak' ne prizadanejo te stvari, kar se je meni zgodilo /.../.

posluša pokomentira njega to ne obremenjuje

NIS_M: Poskušam jo razumeti in ji prisluhnem. poskuša razumeti


66

prisluhne 10. SKLOP: Odraz razpoloženja SRP po napornejšem dnevu

VPLIV DELA NA DRUŽINO

OŠ_Ž: /.../ pridem s polno glavo /.../ ne morem funkcionirat' /.../. Za družino nisem tista jaz. Je čist' drugo počutje, kot recimo en dan, ko je kot vikend, ko nimam teh misli v glavi.

polna glava nezmožnost funkcioniranja ni prava za družino drugačno počutje kot ob

sproščenih dneh

OŠ_M: /.../ vzkipljiva je bolj. /.../ Ta prvo otroc fašejo kaj.

vzkipljivost otroci so žrtve

OŠ_F: Ja, velik'rat mal' slabe volje, kdaj je z'lo zmatrana, kdaj pa tud' v redu /.../ po kosilu se zmeraj na kavč uleže pa zaspi. Mhm ... Pa glava jo boli, mislim, slabš' se počut' /.../.

slabovoljnost utrujenost včasih v redu včasih glavobol slabše počutje

OŠ_P: Je zelo zmatrana. utrujenost C_Ž: /.../ se trudim, da nekako ne bi obremenjevala /.../, če je kaj napornega, se po končanem delu, sem se dostikrat ustav'la pri kakšni sodelavki al' poklicala po telefonu /.../, če sem rab'la pogovor al' pa mnenje, al' pa nasvet /.../. Doma tudi kdaj, /.../ se mi zdi, da ne prav zlivam v domače okolje. /.../ enkrat en trenutek je bil, da sem bila utrujena, da je otrok nekaj želel od mene, sem prav zakričala nan'ga, da naj me pusti pri miru pet minut, da se skalmiram, da se ohladim, al' da premislem /.../ .

se trudi ne obremenjevati pogovor s sodelavko po

končanem delu ali pogovor po telefonu včasih doma večinoma se trudi predelati

že v službi redko (enkrat) zakričala na

otroka

C_M: /.../ je taka, bolj melanholična, ona je t'ko bolj recimo ... rabi malo tolažbe /.../.

melanholičnost potreba po tolažbi

C_F: Dobre. Zdaj ne glih hodi v službo (je na porodniški, dojenček ima 2 meseca) /.../. Ne, nikol' ne pride utrujena domov. Ne? Vedno pride dobre volje.

dobre volje nikoli utrujena vedno dobre volje

RO_Ž: Včasih sem res tečna. /.../ kadar pridem izžeta, no lani je bilo t'ko no (navede izjemno težek primer iz službe). /.../ ne vem, če je tečna taprav' izraz. Po moje bolj t'ko podrta. /.../ mi je bilo čisto vseeno, a je kdo doma al' ni nobenega. Najraje bi šla nekam v en vzporeden svet, pa se sploh z nobenim ne pogovarjala. V bistvu nisem, prav spomnim se, to je bil en skupek enih čustev in res nimam veliko takih dni, no t'ko v letu no, nisem neki pesimistična al' t'ko zelo tečna /.../ je pa to skupek neke žalosti, nemoči, jeze na ne vem na koga sploh. /.../ Res tista nemoč pa strah, ne. Strah v bistvu prvič za te otroke, ki jih imaš v skupini, drugič pa pred to odgovornostjo /.../ takrat bi res najraje videla, da bi bila sama. /.../ Ni velik takih dni, no /.../. Takrat pol ponavadi tud nič ne kuham. Ne morem. Taka sem. Takoj za otroki pod tuš pa spat, da je čim prej dneva konec.

včasih tečna pride izžeta primernejši izraz: podrta redki taki dnevi skupek žalosti, nemoči,

jeze nemoč, strah takrat bi bila najraje sama takrat ne kuha želi, da je čim prej konec

dneva

RO_M: /.../ mislim, da ni nič posebnega /.../ nič posebnega


67

velik'rat pride utrujena domov /.../ je tud' sitna, /.../.

utrujena sitna

RO_F: Občutljiva na hrup. Zelo. /.../ Ja, utrujena, zmatrana, sitna /.../ .

občutljiva na hrup utrujena sitna

RO:P: /.../ pa utrujena je, drugač pa zaspana /.../. Vesela /.../. Ja sitna je /.../.

utrujena zaspana vesela sitna

NIS_Ž: /.../ sem utrujena, /.../. utrujena NIS_M: Vidi se, da je utrujena /.../. utrujena NIS_F: /.../ bolj utrujena. utrujena NIS_P: /.../ pride zmatrana, pa mal je tečna, živčna /.../.

utrujena malo tečna živčna

11.SKLOP: Reagiranje družinskih članov na to

OŠ_Ž: /.../ se odmakne (partner). Mislim, da otroci pa nič ne opaz'jo, da je t'ko kej drugač', so pa isti. Isto, pristop'jo, želijo, zahtevajo, kar pač bi zahteval' tud' v enih drugih okoliščinah /.../.

odmik partnerja otroci ne opazijo

spremembe imajo iste zahteve

OŠ_M: Na mene niti ne. ne vpliva nanj OŠ_F: /.../ kdaj, ko delam jaz kaj za šolo, pa ne vem, pa želim, da bi mi pomagala, ne more, ker je zmatrana, al' pa neče, pol ni glih fajn /.../.

če potrebuje pomoč, je zaradi njene utrujenosti ni deležen

ni mu dobro

OŠ_P: /.../ ko se hočem igrat, ne morem se. /.../ Se pa sama igram. /.../ Al' pa grem k moji mami (t. j. stari mami, ki živi v isti hiši) /.../ .

ne more se igrati igra se sama gre k babici

C_Ž: Jaz imam občutek, da moj partner ne dojema moje službe kakor zahtevne al' pa težke. Ne vem to, al' zarad' tega, ker je njegova t'ko, ga tudi polno izčrpa in je z'lo utrujen in se ne neki vživlja zdaj v moje stanje po službi. /.../ Ja v tem primeru, ki sem ga zdaj povedala, je bil t'ko z'lo šokiran (otrok), ker ponavadi sem mu na razpolago. Tistikrat sem ga tud' t'ko prizadela /.../ ni da bi se to vsakodnevno dogajalo.

ima občutek, da partner njene službe ne dojema kot zahtevne, težke

sklepa, da se zaradi njegove izčrplujoče službe in posledično utrujenosti ne vživlja v njeno

otrok bil zelo šokiran (ko je zakričala nanj), ker ponavadi mu je na razpolago, bil prizadet

se ne dogaja vsakodnevno

C_M: /.../ »Ne, saj bo, razumeš, saj ni t'ko hudo, boš vid'la, vse bo okej« in v bistvu na tak način, če zdaj prvo s par besedami rečem. Se pravi neke vrste vzpodbuda, kar v bistvu rabiš, /.../.

tolažba vzpodbuda

RO_Ž: /.../ mi na obrazu vidijo, da sem tečna. Mož me vid' takoj. Ko se vid'va, reče: »Sam že vem,« pa pokimam, pa je v redu. Nič ne sprašuje. Aljoša se je zdaj že tud' navadil, no, da je bolje, da. Tamala pa v bistvu brez da vpraša, mislim ona ne rabi nič spraševat', ona me

že na obrazu ji vidijo mož opazi takoj tudi sin se je navadil hči brez vprašanj jo stisne

in se igra dalje


68

ponavadi samo stisne pa se gre igrat', zdaj že vejo ... /.../ kakor vidim, v bistvu začutijo in vam dajo svoj čas. Ja, ja ja. Sploh mož. On je res duša, no. /.../ mož je moja joga, ne, jaz pa govorim (smeh) in on posluša in pol je meni lažje /.../ .

začutijo in ji dajo čas mož posluša, ona govori ji je lažje

RO_M: /.../ glede na to, da sva si mal' različna, no, se jaz moram zapret' (ženin smeh), ja lahko bi pa prišlo tud' do krega, no včasih /.../.

se zadrži lahko bi se sprla

RO_P: Kdaj, če je sitna, ji jaz rečem, da naj da mir. Aha, kar ti ji rečeš in te uboga? Ne. Pa jaz jo požgečkam za vratom. In kaj se potem zgodi? Po'l' pa ona mene l'ubčka po vratu.

če je sitna, ji reče, naj se umiri

požgečka jo mama jo nato poljublja

NIS_Ž: /.../ ko jim povem, največkrat otroc' moji vejo, da me takrat pri miru pustijo, no, da ne drezajo še vame. /.../ Ve, da me je treba pri miru pustit' (partner).

otroci jo pustijo pri miru ne drezajo vanjo mož ve, da jo mora pustiti

pri miru

NIS_M: /.../ jo pustimo, da se odpočije. /.../ Občutijo, vendar razumejo(otroci).

jo pustijo, da si odpočije otroci občutijo in razumejo

NIS_P: Pač, ne bi jo najbolj motila pa ji kaj težila al' pa kaj ... Mhm. Drugače pač, pri miru jo bi pustila. Aha, ti že sama potem opaziš, kadar je slabše volje? Ja. In, če prav razumem, jo pustiš, da se malo spočije. Ja.

je ne moti ne sitnari jo pusti pri miru opazi, da je slabše volje in

jo pusti pri miru

12. SKLOP: Vpliv odsotnosti ODSOTNOST OŠ_Ž: /.../ To v bistvu ni ovira, /.../ nista več tol'k' majhna in, ne vem, mož je zmeri doma /.../. Velik'rat vključ'mo stare starše.

ni ovira otroka sta že večja mož vedno doma vključenost starih staršev

OŠ_M: /.../ To je še kar v redu, se mi zdi, da ji nič kaj ni prav stres, /.../.

v redu ni stresno

OŠ_F: /.../, jaz jo kdaj mal' pogrešam, kdaj tud za šolo rabim /.../. Ko nje ni, kdo poskrbi za vaju? Ati pa mama.

pogrešanje pomoč pri učenju zanju skrbi oče in stara

mama

OŠ_P: Jaz jo tud' pogrešam. /.../ Ko nje ni, kdo poskrbi za vaju? Ati pa mama.

pogrešanje zanju skrbi oče in stara

mama

C_Ž: /.../ zame osebno je b'lo to lahko dostikrat to kakor eno pozitivno, da se pač neki dodatnega zgodi, da se neki dodatno povežeš, da se neki pomeniš /.../, ko si pa manj doma in se težko usklajuješ in iščeš varstvo in t'ko, to pa, ja, obremenjuje pol dodatno, pač ta čas, ki ga imaš na razpolago. /.../ dostikrat tud' pripelje do enih napetosti /.../ so to občasno neke stvari, ker so pa mogoče več časa trajajoče in so izven nekega urnika, ki ga imaš običajno.

pozitivno dodatni dogodek povezava s sodelavci težko usklajevanje iskanje varstva dodatna obremenitev pomanjkanje

razpoložljivega časa napetosti izven običajnega urnika

C_M: /.../ dežurstva veš, da to mora bit /.../ vikendi so meni, ker sem že med tednom tol'k notri /.../ prav poseben del tedna ne. To je res in

vikendi posebni del tedna (ker med tednom veliko dela)


69

to smo sam' mi. C_F: /.../ Kakšen dan sva gledala film. /.../ S tatijem zmeraj kaj ustvarjava.

ostane z očetom ustvarjata

RO_Ž: /.../ Včasih mi je res odveč, hm, zdaj ponavadi se midva kar šihtava, da se mož lahko tud' v službi zmeni, da, če ve, da jaz ne bom, da pač ne iščeva varstva drugje, /.../ če imamo še popoldne kaj do večera, mi je pa res muka /.../, kar se letovanj pa tega tiče, grem pa načeloma zelo rada. /.../ Na izobraževanja kakšna grem zelo rada, sploh na tista, ki si jih sama izberem. /.../ jaz mislim, da on to kar hendla, vse je narejeno, /.../.

včasih ji je odveč dogovor z možem se on zmeni v službi

zaradi varstva težko, če trajajo obveznosti

do večera rada gre na letovanja in

izobraževanja mož poskrbi za vse, če nje

ni

RO_M: /.../ včasih gre z veseljem na kakšno stvar tako, če se oni družijo, ampak drugače pa mislim, da kar je družina prioriteta /.../. Moramo se rihtat t'ko, kakor če je doma, no, saj ni kaj. Malo drugače dan poteka, kakor če smo vsi skupaj, /.../ .

včasih gre z veseljem družina prioriteta uredi vse dan poteka malo drugače

kot sicer

RO_F: /.../ včasih, ko gre na tabore, pa včasih je dlje v službi zaradi teh sestankov /.../ verjetno se ji ne da glih neki ful na te sestanke popoldne, pa te večerne hodit'. /.../ Verjetno bi bil bolj vesel, če bi b'la še mami pač doma.

dlje v službi verjetno ji ni do

popoldanskih in večernih sestankov

verjetno bi bil oče bolj vesel, če bi bila doma

RO_P: Včasih je pa lahko tud' čist dlje v vrtcu (zaradi sestankov) pa me oči pride iskat'. /.../ da bi kuhala, bi bil vesel /.../.

včasih dlje v vrtcu gre z očetom domov bi bil vesel, če bi mami

kuhala

NIS_Ž: /.../ zdaj, ko so otroci že tol'k' veliki, to ni težava, ko so b'li majhni, je bilo pa res težko mi jit od doma. /.../ Tukaj je bila vedno neka organizacija, mož dela v turnusih /.../ iščeš nekoga, ki bo čuval otroke. /.../ je mož enkrat en teden dopusta vzel (smeh), ko sem jaz šla, da je za otroke skrbel. /.../ nobene babice ni ... Ne, v bistvu smo sami.

so večji, ni težav težje, ko so bili mlajši vedno organizacija mož dela v turnusih iskanje varstva mož vzel dopust, ko je šla

na tabor nimajo babic, so sami

NIS_M: Takrat smo z otroki sami. /.../ Moram se prilagoditi z zadevami v službi.

so sami usklajevanje s službo

NIS_P: Ko sem bila majhna, sem bila žalostna ... Mhm ... zdaj pa se z drugimi rečmi zamotim /.../ Kdo pa poskrbi potem zate? Jaz sama, kdaj pa moj starejši brat al' pa oči. /.../ Glih, da bi nas pogrešala ne, po mojem bi pa rajš vid'la, da ji ne bi bilo treba tol'k' hodit /.../. Oči je tud' večino časa v službi. /.../ če grejo na kakšen tabor? Pol je pa po mojem mal' živčen.

ko je bila mlajša, je bila žalostna

zdaj se zamoti sama, starejši brat ali oče

skrbi zanjo jih verjetno ne pogreša, a bi

raje videla, da bi ostala doma

oče malo nejevoljen, če mora na tabor, ker tudi sam veliko dela

13. SKLOP: Sprejemanje odsotnosti s strani družinskih članov

SPREJEMANJE ODSOTNOSTI S


70

STRANI DRUŽINSKIH ČLANOV

OŠ_Ž: /.../ to je pač služba, oba razumeva, da to pač spada zraven. /.../ sprejemajo.

razumevanje sprejemanje

OŠ_M: V redu. Korektno. Podpiram. Ni problema.

podpiranje brez težav

OŠ_F: /.../ mi kdaj ni všeč, da 'lih gre /.../. mu ni vedno všeč, da gre

Z_Ž: /.../ mislim, da je njemu to obremenjujoče /.../ ko je bil manjši, se mi zdi, da je b'lo kar težko tud' za njega, ker je bil z'lo navezan, name ... Mhm ... zdej pa t'ko, se mi zdi, da to sprejme kakor, e, neki, kar je v življenju, kar se zgodi, in pač izkoristi čas za to, da je s tatem in se pa z njim t'ko bolj poveže, /.../.

obremenjujoče ko je bil otrok mlajši, težko

zanj zaradi navezanosti na

mamo sedaj sprejme, kot del

življenja izkoristi čas z očetom

C_M: /.../ ko recimo padejo kakšna dežurstva notri, al' pa recimo strokovne ekskurzije tudi, kar je seveda tud' fajn, ne, jaz to zagovarjam, da se v bistvu skozi učijo in da spoznavajo nove tehnike in metode in principe in vse te stvari, kakor jih pač morajo v svoji stroki, /.../ če mene vprašaš, jaz bi rajš' videl, da tega ne bi bilo, ne. Okej naredi ekskurzijo v četrtek /.../.

zagovarja dežurstva in strokovne ekskurzije

raje, da ne bi bilo ali da bi bilo med tednom

C_F: Kako si se pa ti počutil takrat? Ma, tako tako. /.../ Lepo. Ja, še zmeri. S tatijem /.../.

ni mu najbolj všeč, a se je sprijaznil

se imel lepo z očetom

RO_Ž: /.../ mogoče sin najbolj pogundža, samo on je zdaj itak v tem obdobju, da mu nič ni prav /.../ mislim, da je čist' okej. Ja. Ni nič posebnega.

najbolj se pritožuje sin je v obdobju pubertete v redu sprejemajo

RO_M: /.../ dela in naloge vemo, kaj so, ne. Čez to se ne da. /.../ Problem sta onadva, ki imata svoje zahteve, štirinožna prijateljica /.../. Nič posebnega.

se zavedajo obveznosti sprejema težje za otroka brez posebnih težav

NIS_Ž: /.../ vedel so, da pač jaz moram it' in vedel so, da bo tud' oči takrat doma in da bo oči pač za vse poskrbel nekak'. T'ko, da ja, seveda so pogrešali, ko me ni bilo, ne, ampak neke take vel'ke travme pa tud' ni bilo.

vedeli so, da tako mora biti, da bo oče poskrbel za vse

so jo pogrešali ni jim bilo hudega

NIS_M: Se prilagodimo. se prilagodijo

NIS_F: Dobro. sprejema

14. SKLOP: Priprave za službo SLUŽBENO DELO DOMA

OŠ_Ž: /.../ jaz v glavnem bolj po pouku probam nar'dit', al' pa pol v večernem času /.../ sem odvisna od tiste snovi, ki jo jemljejo učitelji naprej, zato se moram v bistvu že prej pozanimat' in si pol nekak' nar'dim en plan za naslednji dan. Ker sem še na podružnic', moram tud' materiale s sabo vzet', zato moram razmislit' takoj po teh urah iz določenega dne, za naslednji

takoj po pouku ali v večernem času odvisna od snovi, ki jo

jemljejo pri pouku pozanimanje pri učiteljih delo na podružnici razmisliti in pripraviti

material takoj po pouku


71

dan, kaj rabim, koga rabim vprašat /.../ otroka /.../ uporabim za to, da (kratek smeh), da vidim, a ona to zmore, a bodo tud' oni to zmogli /.../.

material takoj po pouku preizkusi na svojih otrocih

OŠ_M: /.../ vsi spimo, samo ona je sposobna tako delat', /.../ je kar dosledna, da pošlihta vse, pol pa služba.

dela zvečer prej opravi vse družinske

obveznosti

OŠ_F: Ob večerih, pa med vikendi. zvečer med vikendi

OŠ_P: Piše . Piše? Kdaj pa piše? Zvečer. zvečer

C_Ž: /.../ Odkar imam jaz otroka /.../, sem se skozi trud'la to počet', kadar on spi, se pravi al' zvečer al' pa, da sem zjutraj prej vstajala /...,/da bi to čim manj vplivalo na čas, ki ga jaz lahko aktivno preživim z njim. /.../ je šel tud' z mano v knjižnico po kakšne knjige. /.../ če, ne vem, iščeš recimo kakšne poti v naravi, da boš peljal učence svoje neki pokazat', sem vzela svoj'ga otroka s sabo, recimo, in je šel on z mano pogledat', /.../ kadar smo imeli kakšne projekte, kakšne priprave, ko pripravljaš kakšen prostor, /.../. Sem ga tudi vzela s sabo v popoldanskem času, /.../ včasih pol pridejo koristne kakšne proste ure, ki jih imaš v urniku, in, e, si takrat tud' kej poiščeš, kaj nar'diš, /.../ .

zjutraj ali zvečer, medtem ko otrok spi

da čim manj vpliva na

skupni čas ga vzame s sabo v

knjižnico, na potí, ki jih bo pokazala

svojim učencem gre popoldne z njo v zavod,

kadar kaj pripravljajo je njen pomočnik včasih izkoristi proste ure v

službi za priprave

C_M: /.../ pridem pozno domov. Ko se moj delovnik konča, je pa končan /.../. Njena služba je mal' drugačna, recimo: »Imam priprave«, ne, »Zdaj moram še priprave delat'«, ne. In to je recimo 10 ura zvečer, /.../.

pozno zvečer

C_F: Recimo kakšne papirje je pr'štimala za risanje, al pa kej poslala po računalniku.

priprava slikovnega materiala

pošiljanje po računalniku

RO_Ž: /.../ V službi ponavadi nič kaj dosti ne delam za službo razen zjutraj, ko še ni otrok, da kaj pripravim za tekoči dan al' pa, če ostanem pol, recimo, če čakam, da bomo imeli kakšno stvar /.../ mi nimamo nekih kabinetov, kjer bi bil računalnik, pa bi bila tišina. /.../ glavnino doma no. Res zato, ker zvečer, ko gre'ta otroka spat, imam mir. /.../ kar se tiče priprave materiala, am, malo v službi, malo doma, če je kaj za barvat doma, če je kaj za plastificirat doma, kar je gozdnih sadežev pa teh jesenskih plodov smo nabirali doma pač skupaj.

redko v službi kadar še ni otrok ko čaka na popoldanske

obveznosti (govorilne ure, sestanki)

v službi ni kabinetov, ni miru

zvečer v miru, ko otroka spita

skupaj nabirajo, pomagajo

RO_M: Saj največkrat zvečer dela. največkrat zvečer

NIS_Ž: /.../ to so te priprave, kar je pisnega dela /.../ velik tega nabiralništva /.../ Se učimo o gozdu, alo gremo pa naberemo, aha, skoz' v bistvu ne, ne vem, delaš na vrtu: aha, to bomo pa v šoli delali, ne vem, tale šopek bo za v šolo. V bistvu skoz' imaš nekje zadaj to, a ne. U, tole vidim, ne, na eni stojnici, to bi pa mi lahko tud'

priprave 'nabiralništvo' glede na snov, ki jo

jemljejo, gredo v gozd, na vrt, sprehod in naberejo skupaj z otroki

vedno išče ideje, kamorkoli


72

imeli. V bistvu ideje iščeš /.../ ponavadi si v nedeljo nekak' čas vzamem, da si okvirno naredim za cel teden, zamislim kaj bi ta teden delal', pol' pa vsak dan pripravo za naslednji dan napišem. a ne. al' zvečer al' zdaj zjutraj, kakor je. Se pravi, te stvari delate, ko otroci spijo. Ja, al' pa zdaj lahko tud' kdaj popoldne in t'ko. Prej, ko sem delala: najprej so otroci šli spat, jaz pa za računalnik (smeh).

gredo ponavadi v nedeljo naredi

okvirno pripravo za cel teden

vsak dan sproti zvečer ali zjutraj zdaj, ko so otroci že večji,

tudi popoldne prej vedno, ko so šli spat

NIS_P: /.../ po računalniku kaj brska /.../. delo na računalniku

15. SKLOP: Sprejemanje SRP-jevega dela doma s strani družinskih članov

OŠ_Ž: /.../ niso tolerantni do tega. /.../ takrat res želijo, da sem z njimi /.../ če mi prej probamo, katere igre bojo jutri ustrezne, je v redu, ker se pač igramo, smo skupaj. Če bom pa jaz zdaj pripravo pisala, pa tam rekla Eli: »Pejt ti zdej risanke gledat«,/.../. To pa ni okej. Do tega pa ni toleranten, mu gre pa na živce.

niso tolerantni želijo njeno prisotnost če otrokom koristi,

dopušča, ker se igrajo, so skupaj

drugače ni toleranten mu gre na živce

OŠ_M: /.../ pustim jo pri miru, pa naj dela /.../. Je kdaj kaj takega, sam' ni, ni moteče.

pusti jo pri miru, da dela izjemoma kdaj, a ga ne

moti

OŠ_F: /.../ se ne more družit' z nami, pa, dr'gač mene ne mot', sam ob vikendih ni fajn, kadar mora skoz' za pisat. /.../ Mal jo pogrešava /.../ da bi imela še več časa, pa da bi enkrat drugič to napisala. Al', da bi malo manj imela za napisat' /.../ jaz ji pa pomagam, kadar za računalnikom kaj dela al' pa če je treba kaj kam nalepit. Mhm. In kako se počutiš pri tem? Še kar u redu.

moti ga delo ob vikendih, ker se ne morejo družiti

pogrešata jo želita, da bi imela več časa,

da bi drugič pisala ali imela manj tega dela

ji pomaga zdi se mu v redu

OŠ_P: Jaz tudi ... Pogrešaš mamo /.../. Da ji jaz kaj narišem. Pa kaj povem, kaj naj nar'di. In kako se ti to zdi? Fajn.

pogreša mamo pomaga ji dobro se ji zdi

C_Ž: /.../ si v tem najde tudi nekaj zase otrok /.../ saj so to tudi pač tematike in stvari, ki so tud' za njega interesantne in to tud' njega bogati, /.../ je izkušnja tud' za njega /.../. Rad sodeluje pri tem? Ja, pač sodeluje, zdaj jaz ne vem, kol'k je to t'ko mu v neko dodatno veselje /.../ njega (partnerja) v bistvu moti. /.../ nekako skušam nardit' to t'ko, da ne moti njega. Al' pa ne jemljem tega časa družini /.../ zmer' se mi zdi, da bi to mogla nekako v enem čarobnem času nardit', ki ne bi motil nobenega, al' t'ko. Čeprav ga težko dobiš. No, to je res po'l' sam' sred' noči al' pa zgodaj zjutraj. Ne znam rečt: »Zdaj jaz rabim svoj mir, svoj prostor, da naredim to za svojo službo«. Ker, ja, nekako težko se mi zdi, da razumejo, da jaz moram svojo službo tudi doma opravljat'. /.../ ni mi t'ko fajn, da nimam recimo vsak dan dve uri časa, določenega, in vem, da tist'krat bom lahko to naredila, ne. Včasih bi b'lo

otrok poišče kaj zase tematike, ki tudi njega

zanimajo in ga bogatijo izkušnja zanj sodeluje partnerja moti poskuša delati tako, da ga

ne bi motilo težko najde čas za svoje

delo v miru se ji zdi, da ni razumljena

glede opravljanja službenih zadev doma

pogreša čas, da bi to v miru naredila doma


73

res boljše, da nekako, da bi ostal po končanem delu v službi in si pripravil stvari. Ampak tam spet 'lih nimaš nekega prav prostora, ki bi bil primeren, /.../. Če bi bil primeren prostor, da bi imeli svoj kabinet, bi to ...? Občasno najbrž bi, ja.

bilo bi bolje to storiti v službi, a ni primernega prostora

v primeru, da bi imela kabinet, bi občasno to opravila v službi

C_M: /.../ Ne moreš zdaj ob deseti uri zvečer človeka klicat, /.../ je drugačen urnik, bolj blizu služba in to, ma ko prideš domov, je pa še kar neverending love, ne: »Pa dajmo, se mor'mo še ono zmenit ... Grem k njej, da mi bo še ono naredila ... Delamo projekt, se moramo še nekaj glede tiskanja se zmenit ... Poglej to, kako se ti zdi, kako bi b'lo to vabilo ... Ja zdaj, čaki, jo pokličem ... Ja veš, to mogoče bi, ne ...« In, e, to recimo mi ni fajn. In sem tud' njej rekel, zakaj vi tam nimate kabinetov in se tam dobite vse, tam rešite, kar je za rešit, drug dan se dobite in pol, ko prideš domov, that's it služba je služba, family, mislim družina pa družina. Tu tega ni. In to je recimo en del, ki meni pri temu, pri tej službi, mi ni fajn.

ni mu prav, da se zvečer dogovarjajo

da se delo ne konča, ko

pride domov predlaga kabinete v službi,

kjer bi se vse zmenile in opravile

želi ločiti med delom in družino

to mu ni v redu

RO_Ž: /.../, da pomagata no, res sta, pa tud za nabirat pa če rabim pa vse. Mi prav živimo za mojo službo zdaj ugotavljam (smeh), vsi, a ne res. Nisem še nikoli o tem razmišljala, ampak ja /.../. Partner? V redu. Nima težav /.../ on včasih res tako reče, ampak res na redke čase: »A ne bi to lahko v službi naredila /.../«, ker vidi, da če skupaj narediva, sem jaz res enkrat prej fertik /.../. Mi imamo srečo, ker imamo očita bolj pripravnega.

otroka pomagata vsi živijo za njeno službo partner nima težav s tem zelo redko se pritoži ji pomaga in prej končajo imajo srečo, ker je mož

pripraven

RO_M: /.../ če je treba narest', je treba narest', no, včasih ji sicer rečem, no, da bi lahko to tudi nekdo drug, no, al' pa, da bi tud' kakšna stvar b'la v službi narejena /.../ 'časih ji še vsi trije, mislim, al' pa s sinom ji pomagava, če je kaj takega, /.../. Kako to sprejemajo otroci?Ja v redu no, saj pravim. Nič posebnega. Ja pa saj živita s tem. Saj sta od nekdaj, /.../če ima kaj takega, zdej, če je to čez dan, gremo mi ven, t'ko, da ima ona mir /.../ včasih je človek mal' samohranilca, ne /.../ saj, konec koncev pač, to smo vzel' v zakup.

razumevanje včasih vpraša, če ne more

kdo drug opraviti tega ali v službi dokončati

ji pomagata s sinom otroka v redu sprejemata živita s tem po potrebi ju odpelje ven,

da ona v miru dela včasih se počuti kot

samohranilec so vzeli v zakup

RO_F, P: Dela tudi doma za službo? Ja velik' (F). Ja velik, pa se nič z nama ne igra (P). To je laž (F). /.../ včasih pa lahko tud' kej midva ji nagajava (P) /.../ brez veze a ne, da ji še za doma nalagajo delo, ko že t'ko ima, se mi zdi, da je dosti težko delo že t'ko v službi. /.../ tudi zaradi nas, ker bi imela več časa za nas, pa pač tud' zaradi nje, ker ne bi b'la to'k' zmatrana in to'k' pod stresom (F). /.../ Pomagata ji

i lj i i? J di i č

veliko dela se ne igra z njima (4-

letnica) ji nagajata sinu se zdi, da ima že tako

težko delo in ji ne bi bilo treba še doma delati

da bi imela več časa zanje in da ne bi bila tako


74

pripravljati stvari? Ja, gradivo, pa igrače dajeva tudi (F) /.../.

utrujena in pod stresom pomagata ji

NIS_Ž: /.../ moral se je v bistvu navadit' tega, ker pri nas je t'ko, ne. On je zelo veliko v službi in mu pol jaz rečem: »Glej to je pa moja služba«. Jaz pridem pač tol'k' prej domov, da otroke zrihtam /.../ to je pa tist' del službe, ko moram jaz pač kasneje oddelat', ker ga pač nisem, zdajle recimo od dveh do treh, še tukaj oddelala /.../ Nikol niso nič rekli (otroci) /.../. Je pa res, da sem največkrat najprej za njih poskrbela /.../ doma igračke prerasejo pa rečejo: »Ja, boš to v šolo nesla« /.../. S tem rastejo ja, ja ne. To je v bistvu način življenja, ne. Njihov, naš. "

moral se je navaditi on veliko dela ona pride prej domov, vse

postori, zato jo potem zvečer čaka delo za službo

otroci se nikoli niso

pritoževali je vedno za njih najprej

poskrbela ko prerasejo igračke, jih

podarijo s tem rastejo je njihov način življenja

NIS_M: To je del njene službe in smo navajeni. /.../ Mislim, da jih to ne moti.

sprejemajo, so navajeni otroke ne moti

NIS_F, P: Okej.(F) Normalno (P). /.../ Pomagaš? Mogoče s kakšnimi zvezki. Ji kaj pokažem (P).

zdi se jim dobro, normalno pomaga

16. SKLOP: Vpliv strokovnega znanja v nosečnosti

NOSEČNOST

OŠ_Ž: /.../ mene je blo zmeri z'lo strah /.../ nar'dila sem vse preiskave, /.../ zdel' se mi je, da več ko vem, bolj me bremeni /.../. Sem se pa poskušala distancirat' od tega, kar pač vem, in se potolažit' s preiskavo, ki pač je bila v redu /.../.

strah opravljene preiskave občutek, da jo znanje

bremeni poskušala se distancirati od

znanja potolaženje z dobrimi

rezultati preiskav

OŠ_M: /.../ mor'bit' jo je kakšna stvar več skrbela kot naprimer nekoga, ki ni s temi stvarmi seznanjen, tak občutek sem dobil.

večja zaskrbljenost kot pri drugih, ki nimajo tega znanja

C_Ž: /.../ To mi je b'lo z'lo obremenjujoče. In sem si na trenutke želela, da ne bi nikoli, mislim, v tem smislu, da ne bi imela takega poklica, da bi lahko b'la bolj mirno noseča. Bolj v enem veselju, t'ko, pričakovala svoj'ga otroka. Am, t'ko pa je b'lo nenehno pač prisotno to zavedanje, e, od vseh teh možnih, e, ja, možnih stvari /.../ bojiš se same nosečnosti, mislim t'ko, kaj se odvija med nosečnostjo. Bojiš se samega poroda, ker veš, da so lahko posledice tudi pri zapletu poroda, t'ko da moraš kar dosti energije zbirat', da greš čez te strahove in da iščeš svoje lastno zaupanje v svoje lastno življenje, /.../. Je t'ko težko jit čez, ker imaš tako polno informacij o tem, kaj je lahko tudi narobe. In se t'ko no prav čudiš, da se lahko rodi tud' tak otrok /.../ kadar pridejo te poletne daljše počitnice, se prav tako nekako oddahnem, tako, ker vidim, al' na morju, kamor grem, da kljub temu je več zdravih

obremenjujoče na trenutke želja, da ne bi

imela takega poklica in da bi bila bolj mirno

noseča, v veselem pričakovanju

nenehna prisotnost zavedanja vseh možnih stvari

strah nosečnosti, poroda, v smislu tega, kaj gre lahko narobe

potrebno veliko energije, da greš čez strahove

iskanje samozaupanja težko zaradi številnih

informacij o tem, kaj gre lahko narobe


75

otrok /.../. si oddahne, ko nastopijo daljše počitnice in vidi, da je le več zdravih otrok

C_M: /.../ ko smo pač Emo (dvomesečno dojenčico) čakali, to je bilo kar skozi, ne, to sva skozi imela: kaj pa, če ne bo, kaj pa, če ne bo to ... Ne moreš zdaj gledat', da prav sam' tebe ta muka in trpljenje čaka, a ne. T'ko, da to je recimo potem bilo nekaj, kar sva redno pucala. Da bo vse okej in dajva zaupat in t'ko, če zaupamo, bo v redu. /.../ Ta strah je bil zelo, zelo, zelo močan /.../. Mislim, da imamo zato pri naši hiši tako veliko razliko v letih. Pravzaprav veva oba, da je to to. /.../ Ja in to je en del, ki je bil meni (razmislek), mi je hudo.

nenehno premlevanje o

možnih zapletih redno razčiščevanje vlivanje zaupanja zelo močan strah zaradi tega taka razlika v

letih med otrokoma hudo

RO_Ž: Grozno je bilo. Pri Aljošu še ne tol'k', saj sem rekla pre,. zato ker sem bila tol'k' mlajša, verjetno pa tud manj delovne dobe, pa nisem videla tol'k' predšolskih otrok še s posebnimi potrebami. /.../ Pri Neli sem pa res krvavela skos, /.../ sem šla na vse možne preiskave in sem še bolj krvavela. Res je bilo stresno in pol ti dajo pač tam, ti povejo, da je zelo majhna opcija, da bo vse okej, in pol tuhtaš, kaj bi lahko bilo narobe, ne. /.../ jaz tudi ene ne poznam, ki bi rekla, da je šla čez nosečnost okej, pa da ni pomislila. Pa veš, kaj se razvije v enemu mesecu, pa študiraš, da ne bo kaj narobe, pa veš, kdaj bo to /.../ to je pa res pri meni zelo vplivalo, no. Res, res sem bila pod stresom. To mi je bilo pa najlepša, ampak v bistvu pa čustveno najbolj naporna obdobja mojega življenja, res. /.../ Jaz sem bila res obremenjena s tem, da ne bo šlo kaj narobe, ker sem ugotovila tekom študija že, kolkim vsem stvarem se mora ženska izognit', da ima zdrave otroke. /.../ me je to zelo zanimalo že prej, že na faksu, recimo genetika /.../. Ful me je zanimal' in pol verjetno, da več kot veš, bolj si pod vplivom, ne. Sem prepričana, da kakšna, ki dela čist nekaj drugega, da se sploh ne obremenjuje s tem. Ker, če ne veš, te ni strah /.../ mogoče tak krajši čas delovne dobe pri predšolskih je prinesel to, da se nisem tol'k' obremenjevala. Pol se je pa 10 let vmes zgodilo ... Mhm ... in so prišli taki otroci v skupino, pa taki, pa taki, pa to se ne vid' na ultrazvoku, pa to se ne vid', pa to se ne vid', in pol sem bila pri Neli ... verjetno tud', če bi bilo vse okej, pa ne bi rabila ležat', bi me vseeno zelo skrbelo.

grozno pri sinu še ne tako, zaradi

mladosti in krajše delovne dobe ter manj videnih otrok s PP

pri hčeri težave v nosečnosti

opravljene vse preiskave stresno razmišljanje o možnih

zapletih vse, ki jih pozna, so

pomislile na razvojne motnje

vpliv znanja stres najlepša in hkrati najbolj

naporna obdobja v življenju

obremenjenost zaradi znanja, ki ga je pridobila med študijem

se je zanimala za genetiko več veš, bolj si pod

vplivom če ne veš, te ni strah po desetih letih dela

spoznala veliko otrok s PP zaradi tega jo je pri hčeri

bolj skrbelo

RO_M: Ja, tukaj je imela pa veliko dela, iz vsem. /.../ sploh pri Neli, ker je bilo toliko težav. Ampak ja, tud' to smo oddelali. Se pravi, je pa velik premlevala, pa kaj bi lahko bilo, pa kaj ne bo, pa ... ja. Pa mal jo je panika grabila.

veliko dela posebej pri hčeri, zaradi

težav so prestali veliko premlevanja


76

panika

NIS_Ž: /.../ kar se tega tiče, nikol ni skrbelo, čeprav sem eno zelo rizično imela /.../ v bistvu me je skrbelo tega, ker je bila možnost splava /.../ da bi pa razmišljala o nekih motnjah, me pa nikoli ni skrbelo. /.../ Ni me pa, res ne, nikol skrbel'.

nikoli ni skrbela kljub eni rizični nosečnosti tu je bila skrb zaradi možnega splava

ni razmišljala o motnjah nikoli je ni skrbelo

NIS_M: Nosečnost je spremljala bolj intenzivno. bolj intenzivno spremljanje nosečnosti

17. SKLOP: Spremljanje razvoja otrok v predšolski dobi

SPREMLJANJE RAZVOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

OŠ_Ž: /.../ gledala sem mejnike, če jih dosegajo. Oba sem peljala na nevrofizioterapijo. Pri obeh sem kaj vid'la, pač te stvari, ki niso b'le, am, mogoče čist' t'ko prav. In v bistvu sem imela čist prav (kratek smeh). Zdej, če pač razvoj ni šel po tej poti, kot bi moral it', sem to opaz'la. In pol sem pač probala nardit', kar sem ved'la v tistem trenutku in znala, da bi to sprav'la na pravo pot, /.../. Se prav', na nek način mi je pomagalo to, da vem več, kot nekdo, ki pač tega ni študiral. /.../ Če tega ne bi študirala, bi bilo drugače? Ja, verjetno bi rekla, ah, saj ni nič, /.../ sem pa mogoče ukrepala iz tega naslova. Ker sem ved'la, da če v določenem obdobju se neke stvari ne uredijo, da pol te vplivajo za naprej /.../ .

spremljanje mejnikov oba peljala na

nevrofizioterapijo opazila drobna odstopanja poskušala s svojim

znanjem urediti, spraviti na pravo pot

pomagalo njeno strokovno znanje

ukrepala zaradi znanja

C_Ž: /.../ vesel si, ker poznaš ene te mejnike razvoja in ko vidiš, da tvoj otrok napreduje dobro /.../ je pa tud' res, da, ko neki ni, se ti ne zdi prav prav, hitro skočiš /.../ si bolj pozoren na vse te znake, na, na začetku predvsem ta motorični razvoj, /.../ je razbremenjujoče, ker pa vidiš svoj'ga otroka, da je okej /.../ sem imela eno tako izkušnjo, da so v bolnici preverjali velikost glave otroka. /.../ me ni zmedlo, ker sem ved'la, da je vse v redu, da je on normalno v svojem razvoju. /.../ Se pravi, ste glede tega, /.../ znanja, dostikrat pomirjeni? Ja. Ja pomirjena. Kdaj pa tud' se prej v bistvu ustrašiš, al' ob kakšnem padcu spet pomisliš, kaj vse to lahko prinese, ne. E, kakšne težave, kaj so lahko posledice /.../, sem se obrnila kdaj na pediatrinjo /.../ na fizioterapevtko, t'ko no, prav v tem še zgodnjem razvoju, ko je ta motorični razvoj bolj en tak pokazatelj /.../ s tem zavedanjem, da je zgodnja obravnava, al' pa zgodnja pomoč, pač pomembna, da lahko dosti pripomoreš al' pa rešiš že v nekih teh prvih fazah, al' t'ko. Se pravi ste vseeno svoje znanje nekak' izkoristila, ne? Da so potrdili, da je pač vse v redu. Ja, /.../ na neformalen način /.../dostikrat pomislim, koliko nekih idej zbiraš in iščeš in se trudiš jih izvajat'

poznavanje mejnikov vidiš, da otrok dobro

napreduje hitro zaznaš, če kaj ni

dobro pozornejši na razvoj razbremenjujoče pomirjujoče zaradi znanja se kdaj prej ustrašiš, ker

poznaš posledice preveriš pri strokovnjakih motorični razvoj v

zgodnjem obdobju se zavedaš pomena zgodnje

obravnave izkoristila znanje v službi si inovativen,

ustvarjalen


77

nekih idej zbiraš in iščeš in se trudiš jih izvajat', /.../ v službi, in zato pol doma: al' ti zmanjka časa, al' nimaš energije, /.../ si misliš, saj to sem že delal in se ti ne ljubi več, ne. Plus tega, doma si okupiran tud' s temi, z gospodinjskimi deli in si spet časovno omejen in, am, in ne tega pol počneš, /.../. In ti je dostikrat t'ko mal' žal, al' pa imaš slabo vest, am, da ne ponudiš en'ga znanja, ki ga imaš, al' pa enih izkušenj, t'ko prav namensko in načrtno tud' svojim otrokom al' tko. Zaradi energije, ki jo zmanjka včasih? Tudi, tudi energije. Ali? Al' pa mogoče enih časa, pogojev. Mogoče prav t'ko, ja, ker se nekako želiš odklopit' od tega, kar delaš pol dneva in pol pol dneva pač bi delal neki drugega, /.../. Se pravi, kakor jaz razumem, je, želite ravno s tem, da s svojim otrokom ne delate strokovno, tako kot z onimi v zavodu, ravno s tem postavit' mejo med delom in družino? Ali sem prav razumela? Nekako tako se je meni zazdelo? Ja. Mogoče to niti ne tako zavestno, bolj spontano /.../, čeprav, sem si zmerom mislila, kako pa bom vse poskusla ponudit' mu, ne ... t'ko al' neke ideje. Zakaj se vam to zdi? Ja, ne vem, zdaj t'ko mal razmišljam, da če bi mogoče delala en drug poklic, da če bi pa pol to počela, a ne, s svojim otrokom. Sam ne vem, če bi. Mogoče niti ne bi poznala pol teh stvari verjetno. Ker men' se t'ko zdi, kot da želite, da je doma normalno. Ja. Tud', če ni vse. Ja, ja. Če veš, da ni vse po ... Ja, ne vem ... ampak, da želiš vzpostavit, kot da je ... normalno življenje ja ... ja ... ni nekaj vodeno, organizirano in načrtovano tol'ko.

doma ti zmanjka časa, energije, ne želiš še enkrat delati s svojim otrokom isto, kot si že v službi

omejen čas, gospodinjska opravila

slaba vest, da svojega znanja ne ponudiš doma namensko

zaradi pomanjkanja energije, časa, pogojev želiš odklop od dela

meja med delom in družino nezavedna, spontana meja prej je mislila, da bo vse

poskusila še doma če bi imela drug poklic, bi

doma delala vse to s svojim otrokom, če bi seveda znala

normalno življenje doma ne vodeno, ne organizirano

in nenačrtovano

RO_Ž: /.../ ko sem rodila Neli, mislim pri Aljošu je bilo vse okej, sem takoj vedela, da je vse v redu. Pri Neli je bilo pa tako, da ji je med porodom nehal srček bit' /.../ jaz sem mislila, da bo ona ena izmed otrok v razvojnem, ne. In sem potem v tistih prvih treh mesecih kar neke take teste delala, ki bi jih verjetno tudi vsaka druga, ker je obstajala možnost, da ne bo vid'la, da ne bo slišala, take stvari. Pol sem jaz v bistvu se skrila, pa sem jo klicala, /.../ sem pa nehala, ko sem videla, da je okej. /.../ sem pa na potihem samo čakala uno mejo 2, 2 pa pol, ampak ne to neki na glas al' pa da bi gledala, kako se igra. Ne, ampak t'ko kot veš, da dve do tri leta se lahko še kaj pokaže, kar se prej ni, pa si mogoče ne da bi paniko naganjala, saj takrat je že bilo, kar je bilo ampak mogoče si za kakšne stvari malo bolj pozoren. Sam' pol so me itak v vrtcu opozarjal', da je ful pred vsemi, /.../. Pol pa se nisem več. Pri Aljošu /.../ da bi kaj gledala tako s strokovnega stališča, nikol nisem. Ker se mi di bre ve e Pol se bi počutu kot da je en

pri sinu vedela, da je vse dobro

zapleti pri hčerinem porodu pomislila, da bo hči ena

izmed otrok v razvojnem oddelku

prve tri mesece delala teste, da je preverila, ali sliši, vidi

potiho čakala mejo dveh let

in pol, ko se še kaj lahko pokaže

malo pozornejša za kakšne

stvari v vrtcu je bila pred vrstniki jo je pomirilo pri sinu ni nikoli gledala s

strokovnega stališča da se ne bi počutil kot eden

izmed otrok v njeni skupini


78

mi zdi brez veze. Pol se bi počutu, kot da je en otrok iz moje skupine, no /.../. Pač razvoj gre svojo pot, ne. Jaz, /.../ al' pa midva, če bi videla, da ima težave, bi mu pomagala olajšat' al' pa razrešit' al' pa kakorkoli, da bi pa prav neki ga testirala, ne enega, ne drugega nisem nikoli.

če bi opazila težave, bi pomagala

nikogar ni posebej testirala

NIS_Ž: /.../ imaš malo več podatkov o tem, kako poteka razvoj otroka, a ne, pa to spremljaš pa mogoče malo bolj kakšne stvari opaziš /.../ ko so otroc' rabili logopeda, smo šli k logopedu /.../ Ko smo sumili, al' je moj otrok zrel za šolo al' ne, smo šli k specialnemu pedagogu, zato ker jaz sem mama. Ampak šli ste verjetno zaradi ... ste sama opazila, da rabi ... Ja, ja. Pri logopedu bi opazil vsak starš, /.../ večina staršev. Ta strah pred šolo oziroma pred zrelostjo za šolo pa mogoče zaradi tega, ker sem sama v tem poklicu, da me je malo bolj zaradi tega skrbelo, no tam ja, /.../. Se pravi niste bila pa tako: vsak korak spremljat' in vsako minimalno /.../ Ne. Tol'k' ne. Ne, pač sploh ta druga dva sta bila tol'k' skup, da jaz nisem vedela k'erga futram, pa k'erga previjam (smeh), kaj šele, da bi tol'k' natančno gledala vse te premike in te stvari. Ne.

imaš več podatkov o razvoju otroka

posledično bolj spremljaš, hitreje opaziš

otroka peljali k logopedinji in drugega k SRP

za logopeda bi opazil vsak starš

nezrelost pred šolo opazila zaradi svojega dela

ni natančno spremljala majhna razlika med

zadnjima dvema otrokoma ni bilo časa podrobno

spremljati

18. SKLOP: Spremljanje razvoja v šolskem obdobju

SPREMLJANJE V ŠOLSKEM OBDOBJU

OŠ_Ž: /.../ primerjanje, a zmore al' ne zmore /.../ nisem se tol'k' vpletala, ampak sem želela da če bi b'le težave, da bi pomagala, ampak, v bistvu pri obeh sem želela to, da sta samostojna, da sta organizirana, am, in sem v bistvu vse nar'dila, da se ti pogoji ustvarjo. /.../ že v predšolskem obdobju je b'lo zlo velik športa, z'lo velik aktivnosti, z'lo velik grobe motorike, zato ker sem ved'la, da to je ful pomembno za nadaljni razvoj. In tud' še v tem času šolanja tud' z'lo vzpodbujamo to. /.../ hod'mo na, am, tole taktilno integracijo, /.../. Se pravi, za tole terapijo ste se odločila zaradi vašega znanja. Ja, v bistvu sem se res odločla čist' iz tega, ker sem šla sama se izobraževat'. Potem sem spoznala, da pač te težave zaznavam pri sinu /.../.

primerjala, ali zmore ni se zelo vpletala če bi bile težave, bi

pomagala želela, da sta samostojna,

organizirana veliko športnih aktivnosti,

grobe motorike zaradi znanja o

pomembnosti tega za nadaljnji razvoj

vzpodbujanje tudi sedaj sina vozijo na taktilno

integracijo, zato ker je bila na izobraževanju

spoznala, da te težave zaznava pri sinu

RO_Ž: /.../ edino, kar sem naredila po njenih nasvetih(sodelavka ima par let starejšega otroka), je bilo to, da je tud' med počitnicami 1. in 2. razred malo številke ponovil, pa malo bral. Drugače pa ne, ne. Jaz sem mu rekla, da pričakujem, glede na to, da mu čist nič ne fali, da je čist okej, da bo povedal, ko bo imel težave, da najdemo nekoga, ki mu jih bo pomagal razložit', ker jaz se s tem ne bom ubadala (smeh), res nimam energije /.../ jaz sem bolj t'ko

po nasvetu sodelavke je med počitnicami ponavljal matematiko in malo bral

pričakuje, da jim pove, če

bo imel težave, da mu poiščejo pomoč

nima energije za to


79

narejena, da se s problemi začnemo ukvarjat' ponavadi takrat, ko pride do njih, ne že kar nekaj vnaprej.

težave rešujejo, ko se pojavijo, in ne vnaprej

NIS_Ž: /.../ mogoče kakšne stvari bolj opaziš, no, kje so tisti primanjkljaji, pa kaj se ti zdi, da pa res otrok se nauči, ne. Al' je važno, da zna poštevanko, al' je važno, da zna letnico, /.../. Te stvari bolj mogoče spremljaš, a ne t'ko. Ne vem, včasih si mislim: »Glej, če pa morate to znat', pa tud', če ne znate, se ne bom nič sekirala, a ne«. /.../ Važno pa je, da pa neke stvari veš, da so eni temelji, tisto pa res spremljaš, da naredijo, a ne. Pa t'ko bolj skozi te delovne navade, na tem bolj poudarjam, bi jaz rekla, kot na čem drugem.

bolj opaziš primanjkljaje veš, kaj je pomembno ne obremenjuje se z

nepomembnostmi poznaš temelje in

spremljaš, da jih dosežejo gradi na delovnih navadah

19. SKLOP: Odziv partnerja na spremljanje razvoja otrok

ODZIV PARTNERJA NA SPREMLJANJE

OŠ_Ž: Ja njemu se mogoče zdi, da mal' preveč vidim, napak. In da sem preveč natančna, ampak recimo zdaj, ko je, je tud' on opazu, da Nejc ima določene težave in jih opaža tud' pri sebi (kratek smeh). V bistvu sem vplivala na celo družino. T'ko da sem vse okuž'la. Se pravi, da so nazadnje vseeno sprejeli ... Ja. ...kar se jim je najprej zdelo nadležno. Ja.

meni, da se njemu zdi, da preveč vidi napak, je preveč natančna

ob sinovih težavah je postal

pozornejši

OŠ_M: /.../ je šlo v pozitivno smer. Da je kaj več, kakšen poudarek dala na primer, ker ji je stvar bolj poznana. Mor'bit' je kdaj kaj bolj komplicirala, pa sva pol nekak uravnovesla. /.../ v času šolanja? /.../ Jaz mislim, da ne komplicira, da je nek' normalno, kot bi moral' bit'. Nič prav strokovno. Tak 'mam jaz občutek.

pozitivno zaradi znanja kakšne stvari

bolj opazila včasih komplicirala, a sta

uravnovesila ne komplicira ne vpleta strokovnosti

C_Ž: So bili tud' trenutki, ker njemu t'ko, mogoče kot pretiravanja, prehitra skrb /.../ po drugi strani pa nekako tud' zaupa al' pa t'ko ve, da bom jaz s tega vidika poskrbela, al' pa se pozanimala, al' pa poiskala informacije. In je najbrž to tud' po eni strani pomirjajoče lahko za njega, al' t'ko. Am, mal' pomeni eno varnost, v tem smislu.

včasih se mu je zdelo, da morda pretirava

zaupa, ker ve, da bo ona poskrbela

pomirjujoče zanj varnost

C_M: /.../ je bolj senzibilna, /.../. Recimo zelo hitro vidi, zdaj rabi to, ne, zdaj rabi to, zdaj bi b'lo to za njega primerno /.../ da zelo zaznava.Tu ima Vihec srečo in mislim, da bo Ema tudi imela. Tu imata naša otroka zelo veliko srečo, da je njuna mama pač taka, kakor je.

bolj senzibilna hitro vidi, kaj je za otroka

primerno v razvoju zelo zaznava otroka imata srečo, ker

imata tako mamo

RO_M: /.../ mislim, da ne bi bilo nič kaj drugače, kakor bi pa, tud' če bi imela kakšen drug poklic no ... Mhm. ... ker taka pa je no, saj pravim, pripada družini. Ja t'ko, da živi za otroke, /.../.

ne bi bilo razlike, tudi če bi opravljala drug poklic

pripada družini živi za otroke

NIS_M: Spremljala je zelo intenzivno ves čas. /.../ usmerja jih tudi v popoldanske aktivnosti.

intenzivno spremljanje usmerjanje tudi


80

/.../ Meni se je zdelo v redu. popoldanskih aktivnosti se mu zdi v redu

20. SKLOP: Odziv otrok na spremljanje ODZIV OTROK NA SPREMLJANJE

OŠ_Ž: Določene stvari mu grejo z'lo na živce. Če pa ugotovi, da mu pomagajo, je pa z'lo navdušen in sprejme. Ampak a priori pa on ne bi sprejel, zato, sam zato, ker sem mu jaz to rekla, kot specialni pedagog recimo. /.../ Ela, /.../ po moje podobno, sam' ona je še pač komaj začela v šolo hodit'. Am, je pa zlo svojeglava tud' in se ne pusti to'k' z'lo vodit' /.../.

določene stvari sina živcirajo

če ugotovi, da mu pomaga, to sprejme in je navdušen

vnaprej pa ne bi sprejel, prav zaradi njenega poklica

hči podobno je svojeglava

OŠ_M: Ja, v redu sprejemajo. Po moje v redu. dobro sprejemajo

OŠ_F: Vzpodbuja me, pa pomaga mi, če je kaj treba. /.../ kdaj tud' reče, da se moram še mal' bolj učit'. /.../ če je z'lo zahtevna snov, mi pomaga pri učenju, mi pokaže /.../, kako si lažje zapomnim. Kako se tebi to zdi? Ja v redu, fajn, všeč mi je. Pol se tud lažje učim. /.../ mi je z'lo fajn na te terapije hodit' /.../ .

ga vzpodbuja mu pomaga pomaga pri učenju pokaže

kako si lažje zapomni se mu zdi dobro se lažje uči rad hodi na terapije

OŠ_P: /.../ ko naredim nalogo, pol mi pa pregleda, pa če kej ni prov, mi pa reče, da naj še tisto, da naj naredim.

pregleda nalogo naroči, kaj naj popravi,

dokonča

C_Ž: /.../, mislim, da je bilo to v prav mlajšem obdobju, t'ko, da nisem jaz tudi otroka seznanjala s tem /.../ mogoče dve vaji, ki ti jih da logoped in je to b'lo, t'ko mislim, da učinkovito. Ne, saj otrok je pol sodeloval pri tem, je sprejemal te reči.

težave v mlajšem obdobju in ga ni seznanjala

par logopedskih vaj je sodeloval, sprejemal

C_M: /.../ ta najslabši del, kar sem ga jaz v bistvu v vseh teh letih prinesel s sabo iz moje službe, je to, da sem res pretirano, pretirano delal. /.../, da sem bil recimo glede tega prikrajšan za dosti stvari. Ker sem prišel pozno domov.

zaradi dela bil prikrajšan pozno prihajal domov

C_F: /.../ Ja mi svetuje, kdaj kaj. Kaj pa? E, reče, da ne tega delat' /.../. Ko kuham. A res? Al' pa, ko gremo v hribe ...

mu svetuje prepove določene stvari

RO_Ž: /.../ no dobro /.../. Ne, nič posebnega, ne delamo neki pompa iz tega, no.

dobro sprejemajo ni neke večje pozornosti,

kot je potrebno

RO_F: Ja fajn pač, da vem, da se zanima zame /.../ vedno je govorila, da naj ne divjam preveč /.../. Bolj panična zarad službe, ker pozna pač posledice poškodb in tega ... /.../ bolj panična, da ne bi ti počel kakšne ... Ja neumnosti, pa da ne bi kam padel pa se pač v glavo pač. In ti to čutiš, mislim, veš, da ... Aja, ja, da pač hoče dobro men'. Kako se pa tebi to zdi? Mal' me živcira. /.../ Zdej je mal' boljš', no.

dobro ve, da se zanima zanj bolj zaskrbljena zaradi

svoje službe, ker pozna posledice

ve, da mu želi dobro ga malo nervira zdaj je bolje

NIS_Ž: /.../ zelo različno. Recimo Anji ni nič težko / / ona bo naredila tisto kar jaz rečem

različno


81

težko. /.../ ona bo naredila tisto, kar jaz rečem, kar učiteljica reče, /.../. Aleš je pa zdaj, prihaja v najstniška leta, a ne, 6. razred, in z njim imava pa to šolsko leto vojno leto ne. Zato ker vse, kar mama reče je: »Oooh!«, a ne. T'ko, da to mu je pa t'ko težko, a ne. Uroš je pa že tako velik /.../ ni maral tega poseganja, a ne, in se je upiral.

hčeri ni težko sin se upira mu je težko starejši sin ni maral in se je

upiral

NIS_F: Zelo me nadzoruje. Kako mama spremlja tvoje učenje in delo za šolo? Tudi zelo.

čuti se nadzorovan spremlja njegovo učenje

NIS_P: Na začetku četrtega razreda mi ... me je pustila pri miru, zdaj na koncu me pa mal' gnjavi k učenju. /.../ spremljala tako bolj, kar se tiče njene službe, njenega dela, ne tako kot mama ampak tako kot učiteljica. Se ti je zdelo kdaj, da je bila tako zelo natančna? Pri meni ne, pri bratu pa.

proti koncu šolskega leta je bolj zahtevna

brata spremlja bolj kot njo

21. SKLOP: Mnenja družinskih članov o vplivu dela SRP na družino

VPLIV DELA SRP NA DRUŽINO

OŠ_Ž: /.../ nekak' je tudi naša družina pol del tega. Nekak', z'lo težko se distanciram od svojega dela, tud' v popoldanskem času. Se mi zdi, da na večino področij v mojem življenju vpliva moje delo. Mogoče tud', če so družinska srečanja, opazujem, ne vem, druge otroke. /.../ jih gledam in mogoče ocenjujem, a so zmožni določenih stvari /.../.

družina je del tega težko se distancira od

svojega dela vpliva na večino področij v

njenem življenju vedno opazuje druge otroke jih ocenjuje

OŠ_M: /.../ Men' se zdi v redu vpliv. Kdaj mi kakšno take stvari pove, ki mene tud' mor'bit' zanimajo /.../.

dober vpliv izve zanimive stvari

OŠ_F: /.../ fajn, če je učiteljica in pa, da ima tako izobrazbo, da nama pomaga lahko še bolj /.../.

dobro, da ima takšen poklic lahko jima bolj pomaga

C_Ž: /.../ da je lahko pozitivno, ker, ker moraš imet' pač neke, se mi zdi, druge lastnosti kakor človek, da si sočuten, da imaš mal' ... tudi se trudiš več z enimi občutki delovat', ne tol'k z razumom in t'ko. Sam to se zdej meni zdi, pozitivno. Lahko nekomu je pa to ovira.

pozitiven sočutje delovanje z občutkom njej se zdi pozitivno

C_M: /.../ ima svoje pluse in ima svoje minuse. Kakor sem ti rekel, pač to zaznavanje, ta čustven element in ta čustvena inteligenca, sposobnost vživljanja /.../ strah, ko smo ga prej res opisali, /.../. In pa to visoko tolerančno polje, ko vidiš, da v bistvu meni neki ne sede /.../. Ta toleranca, ki jo v bistvu oni pravzaprav rabijo za preživetje, ne, tam, ker drugače ne bi zdržali, se potem aplicira doma /.../ saj mu (sinu) nič ne manjka, ima streho nad glavo, je sit, lahko teka, kakor hoče ( kratek smeh) ... naj se malo ukroti /.../.

pozitiven in negativen vpliv

čustvena inteligenca, sposobnost vživljanja

strah visoka toleranca, ki se kaže

doma pri vzgoji

RO_Ž: /.../ mislim, da kjerkoli bi delala, da bi to vplivalo name. /.../ najbolj pomembno je, kakšen je partner, no. Otroc' itak s tem gor rastejo /.../ nič ni zaradi moje službe, da bi kaj družina

vpliv ne glede na vrsto dela pomembno, kakšen je

partner otroci rastejo s tem


82

trpela, sploh ne, tudi obratno ne, da bi jaz zdaj zaradi tega, ker, ne vem, so bili pa otroci bolni, pa ne bi imela priprav, al' pa prišla slabše pripravljena, sploh ne.

družina ne trpi zaradi dela niti služba zaradi družine

RO_M: /.../ da prinese delo domov, včasih pa, da dela, ampak drugač' pa, da bi kakorkoli vplival pa, saj pravim, razen to, da smo vsi malo bolj seznanjeni, no, s tem področjem /.../ da nimamo težav s tem, no, a ne, tud', če se znajdemo med njimi.

včasih prinese delo domov ni posebnega vpliva razen seznanjenosti

družinskih članov s tem področjem

nimajo težav, tudi če se znajdejo med njimi

NIS_Ž: /.../ pozitivno je to, da vseeno vidiš, da ni tako zelo pomembno, da imajo otroci petke v šoli in da so ne vem kok pridni in vzorni in t'ko. Da vidiš, da je fajn, da so to eni zdravi povprečni mulci, ki lahko letajo naokrog in se veselijo življenja. /.../ prideš kdaj siten, prideš kdaj utrujen, a ne. Te stvari, da so pa mogoče negativne. Ampak to je pri vseh poklicih, da bi prav ta moj poklic nekak negativno vplival, mislim, da ne. /.../ Anja pride sem, pa se igra z njimi včasih, ko pač pride iz šole in to ji ni nič težkega /.../ ta velik Uroš, sem šla kot prostovoljka v šolo v naravi /.../, nič mu ni bilo hudega in je bil takrat 5 let star. Pa je čist, njemu se je zdelo čist normalno, da mi t'ko gremo /.../. Nikoli niso nič komentirali /.../. Je pa res, da v kraju je razvojni vrtec, so že od tam navajeni, že t'ko rastejo s tem, ne. Mogoče ne tol'k zarad' mene, kot celotna družba, a ne. Se pravi kraj je manjši in jih tudi več vidijo. Ja, ja. V vrtec grejo, skupaj so bili v istem /.../.

pozitivno, da vidiš, da je pomembneje, da so otroci zdravi kot pa, da imajo same petice v šoli

da se veselijo življenja včasih utrujenost kot pri

vseh drugih poklicih otroci so navajeni otrok s

posebnimi potrebami zdi se jim normalno nikoli niso komentirali navajeni so teh otrok že iz

vrtca rastejo s tem manjši kraj in jih bolj

srečujejo

NIS_M: Mislim , da je podobno kot v drugih družinah.

podobno kot v drugih družinah

22. SKLOP: Seznanjenost otrok z mamino službo

SEZNANJE-NOST OTROK

OŠ_F,P: Ja, ja (oba). Pomaga otrokom, ki se ne morejo normalno učit (N). Ti (E) tudi veš? Ja. Kako to vesta? Ker mami pove (N). Ja (E). Ali se pogovarja o svojem delu z vama? Z nama ne, bolj z atijem (N). Ja (E). Aha, bolj z atijem. Ja (E). /.../ Ja, pove kdaj o kakšnem učencu, al' pa če kam grejo, al' pa če imajo kakšno delavnico, pa pove, kaj so delal' pa če kaj nov'ga izve (N). /.../ rada poslušata kar vama pove? Ja (oba).

seznanjenost z delom pomaga otrokom, ki se ne

morejo učiti pove jima o svojem delu se pogovarja

z možem včasih jima kaj pove, kaj so

delali, o delavnicah, o novih spoznanjih

rada poslušata

C_F: Ja, a varva otroke. Res? Kako pa to veš? Zato, ker sem že bil v njeni šoli in tam, kjer ona dela. /.../ ne vem, kaj dela, ma vem, kakšne otroke pa uči. Kako pa to veš? Tako, ker so na vozičku. A to si jih ti vidu ... Ja. ... ko si bil tam? Sem jih vidu. Ja kakšni ... (opiše otroke in kako so skupaj tekli)

varuje otroke je bil v njeni službi ne ve, kaj dela, ve pa,

kakšne otroke uči so na vozičku jih je videl opiše otroke in pove, kako


83

so se skupaj igrali

RO_F,P: Ja, ja (oba). Ja? Kaj pa dela? Hm, hm ...(N) /.../ V ribicah. V ribicah? Kaj so ribice, /.../? Am, skupina. /.../ Kakšni otroci pa so notri? Am ... (našteje jih po imenih). A pa so kaj drugačni? Ja. Kako so drugačni? Hmm ... (N). Ja posebne potrebe imajo (A). Kaj to pomeni Neli? Am, da so drugi. Drugačni.(Neli našteje za vsakega izmed njih, kakšne posebne potrebe ima). Kako pa ti to veš? Ker si z mamo v istem vrtcu?Ker ... zato, ja, ker hodim k njej (N). Kako pa ti veš? Ja, ker sem tud' hodil pač en' let' v vrtec isti, kjer mami dela. Včasih sem med šolo k njej prišel t'ko in me je s sabo vzela (A). /.../ ja , ker tud' velikokrat omenja svojo skupino, te otroke v skupini. Kako so se obnašali pa kaj je narobe, pa kaj ni /.../(A). Kako se ti pa to zdi? To njeno pripovedovanje o službi? Ja, da jo pač ta služba zanima, pa da rada hodi v službo ... da je vesela, da to dela.

oba sta seznanjena dela v skupini v vrtcu našteje jih po imenih pove, da imajo posebne

potrebe da so drugačni za vsakega pove, kakšne

posebne potrebe ima ve, ker je hodil k mami v

skupino tudi sin je hodil v isti vrtec še zdaj kdaj pride pogledat dostikrat omenja svojo

skupino sin sklepa, da jo služba

zanima in rada hodi na delo da jo veseli to delo

NIS_F: Uči otroke. Ker mi je povedala. povedala mu je, da uči otroke

NIS_P: Ja uči, am. učence s posebnimi potrebami, neki takega. /.../ Povedala mi je. Pač vidim, ko pridem k njej. /.../ Mogoče bi bilo boljš, da bi se kdaj malo začela zabavat' pa da ne bi skoz' bila, da ne bi skoz' mislila sam' na službo, drugač pa ... Se ti zdi, da veliko misli na službo? To'k' velik ne. /.../ ti karkoli pove? Mogoče kdaj kaj malega. Rada poslušaš? Glih zabava me ne. Mhm. Rajš' bi kaj drugega delala.

ve, da uči učence s posebnimi potrebami

povedala ji je pride k njej po pouku se ji zdi, da bi bilo bolje, da

bi se več zabavala in manj mislila na službo

ne misli veliko na službo kdaj ji kaj pove ne posluša najraje raje bi kaj drugega delala

Documents

Diplomsko delo Mojca Žgajnar - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/3910/1/Diplomsko_delo_Mojca_Žgajnar.pdf · 1.1 Definicija Idealno družino vedno opisujejo kot skupino