UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

DIPLOMSKO DELO

MANCA AHA ČIČ

Ljubljana, januar 2006

2

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Visokošolski strokovni študijski program VARSTVO PRI DELU IN

POŽARNA VARNOST

PRAKTIČNI PREIZKUS DELOVANJA TOČKOVNIH JAVLJALNIKOV PO SIST EN 54-7

DIPLOMSKO DELO

MANCA AHA ČIČ Mentor: mag. Aleš Jug, uni. dipl. oec., var. inž.

Ljubljana, januar 2006

3

ZAHVALAZAHVALAZAHVALAZAHVALA

Za mentorsko pomoč in strokovne nasvete pri nastajanju diplomske naloge se iskreno zahvaljujem g. Alešu

Jugu. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki so mi v času šolanja stali ob strani, še posebej fantu Jožetu za vso

moralno podporo pri nastajanju moje diplomske naloge. Za lektorsko pomoč se zahvaljujem prijateljici

Klavdiji in sošolcu Boštjanu. Za pomoč pri izvedbi diplomskega dela in raziskave se zahvaljujem vsem

podjetjem, ki so mi za preizkušanje odstopili točkovne javljalnike. Prav tako se za pomoč pri prostorski

izvedbi naloge zahvaljujem zaposlenim v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenija.

4

POVZETEK

V diplomski nalogi sem opravila preizkus točkovnih požarnih javljalnikov po standardu SIST

EN 54-7. Kar 60 % požarov se zgodi v bivalnem okolju, zato sem želela z diplomsko nalogo

podrobneje opisati vzroke za nastanek požara, dinamiko gorenja in požara, vrste in delovanje

požarnih javljalnikov. Posebno pozornost sem namenila preizkusu požarnih javljalnikov,

predvsem me je zanimala zanesljivost njihovega delovanja. Podrobneje sem opisala navodila

za uporabo in vzdrževanje požarnega javljalnika, saj bi lahko z večjo osveščenostjo ljudi o

rabi ter uporabi požarnih javljalnikov zmanjšali požare v bivalnem okolju ter stroške

materialne škode, poleg tega pa bi požarni javljalnik rešil tudi marsikatero človeško življenje.

KLJUČNE BESEDE

TOČKOVNI POŽARNI JAVLJALNIK : to je naprava, ki je pritrjena na stropu in ob

odkritju pojava gorenja (toplote, dima, svetlobe) opozori na začetek nevarnosti z utripajočo

lučko in z zvokom.

5

ABSTRACT

In the diploma thesis I conducted the testing of point smoke detectors according to SIST EN

54-7 standard. As much as 60 % of all fires happen in the living environment, therefore my

intention in this diploma thesis is to describe various causes of fires, their dynamics of

burning and the types and features of fire alarms in further detail. A special attention is

dedicated to the testing of fire alarms, and above all, their reliability. The instructions for use

and maintenance of a fire alarm are also described in detail, as people’s greater awareness of

the use of fire alarms could limit fires in their living environment, reduce the expenses due to

material damage, as well as save lives.

KEY TERMS

POINT SMOKE DETECTOR : this is a device mounted on the ceiling which in case of fire

(heat, smoke, light) signals the danger by intermittent light and sound.

6

KAZALO:

1 UVOD ………………………………………………………………… 10

2 POŽARNI SCENARIJ ……………………………………...………. 10

2.1 MNENJE LJUDI O POŽARU ………………………………...… 13

3 DINAMIKA GORENJA ………………..…………………………… 15

3.1 OSNOVE GORENJA IN POŽARA ……….…………………..…. 15

3.2 ŠIRJENJE GORENJA IN POŽARA ………………………….… 16

3.2.1 GORENJE S PLAMENI / ZMESI PLINA ……………………….… 16

3.2.2 GORENJE S TENJEM / ŽARENJEM ………………………….….. 17

3.2.3 GORENJE S PRENOSOM TOPLOTE …………………………..... 18

3.3 GORENJE PLINOV, TEKOČIN IN TRDNIH SNOVI ………... 19

3.3.1 GORENJE PLINOV ………………………………………………… 19

3.3.2 GORENJE TEKOČIN ………………………………………………. 20

3.3.3 GORENJE TRDNIH SNOVI …………………………………….…. 20

3.3.4 GORENJE PRAHU ………………………………………………….. 21

3.3.5 SAMODEJNO SEGREVANJE IN

SAMOVŽIG TRDNIH IN TEKO ČIH SNOVI …………………………... 21

3.4 POŽAR V OBJEKTU …………………………………………….. 21

3.5 PRODUKTI GORENJA ……………………………………….…. 24

4 VRSTE POŽARNIH JAVLJALNIKOV …………………………... 25

4.1 AVTOMATSKI JAVLJALNKI ………………………………..…. 29

4.1.1 DIMNI JAVLJALNIKI ……………………………………………... 29

4.1.1.1 IONIZACIJSKI DIMNI JAVLJALNIK …………………………….. 29

4.1.1.2 OPTIČNI DIMNI JAVLJALNIK ………………………………….... 30

4.1.1.3 ŽARKOVNI DIMNI JAVLJALNIK ……………………………...… 31

4.1.1.4 VISOKO OBČUTKLJIVI ALI ASPIRACIJSKI DIMNI

JALVJALNIK ………………………………………………………….….… 31

4.1.2 TEMPERATURNI JAVLJALNIK ……… ……………………….… 31

4.1.2.1 STATIČNI ALI TREMOMAKSIMALNI JAVLJALNIK …………. 31

4.1.2.2 DINAMIČNI ALI TREMODIFERENCIALNI JALVJALNIK ……. 31

7

4.1.2.3 LINEARNI TERMIČNI JALVJALNIK …………………………….. 31

4.1.2.4 TEMPERATURNI KABEL …………………………………………. 31

4.1.3 PALMENSKI JAVLJALNIK …………………………………..…… 32

4.1.3.1 UV PLAMENSKI JALVJALNIK ………………………………..…. 32

4.1.3.2 IR PLAMENSKI JAVLJALNIK ……………………………………. 32

4.1.4 VEČSENZORSKI JAVLJALNIK ………………………………….. 33

4.1.5 SPECIALNI JAVLJALNIK …………………………………………. 33

4.1.5.1 PLINSKI POŽARNI JAVLJALNIK ……………………………….... 33

4.1.5.1 JAVLJALNIK ISKER ………………………………………………. 33

4.2 ROČNI JAVLJALNIK …………………………………………….. 33

5 ZAKONI, PRAVILNIKI, SMERNICE IN STANDARDI, KI

PREDPISUJEJO PREIZKUŠANJE, NAMESTITEV IN IZBOR

POŽARNIH JAVLJALNIKOV …………..………………………… 34

5.1 PRESKRITVENI DOKUMENTI ……….……………………….. 34

5.1.1 ZAKON O VARSTVU PRED POŽAROM ……………………..…. 34

5.1.2 PRAVILNIK O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU

VGRAJENIH SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE ……..…... 34

5.1.3 ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV …………………………….. 35

5.1.4 2004 0203 FIN EN – FINSKA SMERNICA O

POŽARNIH JAVLJALNIKIH ………………………………………….…. 35

5.1.5 TEHNIČNA SMERNICA …………………………………………….. 35

5.1.6 SEZNAM STANDARDOV, KATERIH UPORABA USTVARI

DOMNEVO O SKLADNOSTI GRADBENIH PROIZVODOV ZA

NAMERAVANO UPORABO ………………………………………….….. 35

6 VARNA UPORABA IN VZDRŽEVANJE POŽARNEGA

JAVLJALNIKA …..…………………………………………………. 36

8

6.1 PRAVILANA IZBIRA POŽARNEGA JAVALJALNIKA ……..... 36

6.2 TESTIRANJE IN VARNO VZDRŽEVANJE HIŠNEGA

POŽARNEGA JAVLJALNIKA …………………………………….... 37

6.3 ODZIV POŽARNIHZ JAVLJALNIKOV NA GORENJE ….… 38

6.3.1 TERMIČNI POŽARNI JAVLJALNIKI …………………………. 39

6.3.2 DIMNI POŽARNI JAVLJALNIKI ………………………………. 39

6.4 NAMESTITEV POŽARNIH JAVLJALNIKOV V

BIVALNEM OKOLJU …………………………………………..…. 41

6.5 NEUSTREZNA MESTA ZA NAMEŠČANJE POŽARNIH

JAVLJALNIKOV………………………..……………………………. 44

6.6 ORGANIZACIJSKI UKREPI OB ALARMU POŽARNEGA

JAVLJALNIKA ……………………………………………………..... 45

6.7 LAŽNI ALARM ……………………………………………...….... 46

6.8 SLABOSTI POŽARNIH JALVALNIKOV ……………………… 46

6.9 STROŠKI IN KORISTI POŽARNIH JAVLJALNIKOV V

BIVALNEM OKOLJU ……………………………………………….. 47

6.9.1 STROŠKI …………………………………………………………...… 47

6.9.2 KORIST ………………………………………………………………. 48

6.9.3 ZAKLJUČEK ……………………………………………………..….. 49

7 TESTNE METODE ZA POŽARNE JAVLJALNIKE ……………. 50

8 PREIZKUS POŽARNIH JAVLJALNIKOV………………….…… 51

8.1 MATERIALI ZA PREIZKUS…………………………………...... 53

8.1.1 LES ……………………………………………………………………. 53

8.1.2 BOMBAŽ ……………………………………………………………… 54

8.1.3 PV PENA ……………………………………………………………… 55

8.1.4 OLJE ………………………………………………………………….. 57

8.2 REZULTATI PREIZKUSA ……………………………………… 58

8.3 ANALIZA PREIZKUSA ………………………………………… 62

9 ZAKLJU ČEK ……………………………………………………….. 65

10 VIRI IN LITERATURA ………………… …………………………. 67

9

10.1 ZAKONI, PRAVILNIKI, STANDARDI, SMERNICE ……...… 67

10.2 KNJIŽNI VIRI ……………………………………….…………. 68

10.3 ČLANKI IN ZBORNIKI ………………………………..………. 68

10.4 MEDMREŽJE ………………………………………………….. 69

10

1 UVOD

Z diplomskim delom in praktičnem preizkusu točkovnih hišnih javljalnikih požara z

baterijskim napajanjem sem želela raziskati slovensko tržišče, preizkusiti njihovo delovanje in

popularizirati njihovo uporabo na domovih, saj je iz statistike razvidno, da se vsako leto v

stanovanjskih objektih pripeti okoli dvesto požarov več kot v predhodnih letih.

V diplomskem delu bom opisala najpogostejše vrste požarov v stanovanjskih objektih,

predstavila kje se skrivajo vzroki zanje oz. zakaj do le-teh prihaja, poleg tega bom ob tem

napisala tudi nekaj besed o tem, kako zmotno je mišljenje ljudi o požarih v stanovanjskih

objektih.

Za večje poznavanje o gorenju in požaru bom opisala osnove za nastanek gorenja in požara,

kako vse se lahko širi gorenje in požar, kako gorijo gorljivi materiali, po kakšnih fazah se

požar razvija v objektih in kakšni so produkti gorenja.

Na tržišču se prodaja veliko požarnih javljalnikov, zato bom v diplomski nalogi opisala vrste

požarnih javljalnikov in njihovo delovanje. Po katerih zakonih, standardih in predpisih morajo

biti izdelani in preizkušeni požarni javljalniki. Podrobno bom opisala navodila za varno

uporabo in vzdrževanje požarnih javljalnikov.

Predstavila bom testne metode, ki se uporabljajo za testiranje požarnih javljalnikov. Opravila

bom tudi preizkus požarnih javljalnikov, ki mi jih je uspelo dobiti, in analizirala rezultate.

2 POŽARNI SCENARIJI

Požari v bivalnem okolju so posledica številnih okoliščin. Najpogostejši načini požara v

bivalnem okolju so človekova neprevidnost, malomarnost in nestrokovno ravnanje pri raznih

opravilih.1 Iz slovenske statistike o načinu povzročitve požarov v obdobju med letoma 2000

1 Boris Stekanovič, Kemija v gasilstvu.

11

in 2004 je razvidno, da je kar v 50 % primerov prišlo do požarov zaradi malomarnosti,

neprevidnosti in nevednosti posameznikov.2

Najpogostejši požari se zgodijo v bivalnem okolju, kar je tudi razumljivo, saj v njem človek

preživi največ časa. Poleg tega so ti prostori najbolj izpostavljeni požarni nevarnosti, ki se v

mrzlem zimskem času le še stopnjuje, predvsem zaradi večje uporabe grelnih naprav.3

Analize najpogostejših vzrokov požarov v bivalnem prostoru opozarjajo na to, da le-ti

najpogosteje nastanejo takrat, ko človek pri delu doma uporablja nevarne snovi, razne pline,

vnetljive tekočine ali aparate pod električno napetostjo. Iz statistike o vzrokih požarov v

Sloveniji v letu 2004 je razvidno, da je od 1671 požarov v objektih kar 1065 v stanovanjskih

objektih (stanovanjske hiše in stanovanjski ter drugi prostori v stanovanjskih blokih in

stolpnicah), kar je 62 % vseh požarov v objektih Statistika prav tako dokazuje, da je v 26 %

primerov vzrok vžiga saj v ognjiščih in dimnikih, v 8 % kuhinje ter v 7 % primerov

nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav ter aparatov.4

Rezultati statistike se vsako leto spreminjajo, vendar se vsa leta pojavljajo vedno isti

najpogostejši vzroki za nastanek požara: samovžig saj v dimnikih, odprti ogenj, kuhanje,

okvare (nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav in aparatov) in neprevidno kajenje,

cigaretni ogorki.5

Več požarov se zgodi v hladnejših mesecih, kot so december, januar in februar. Vzroka za

požar v objektih v mrzlem zimskem času sta največkrat samovžig saj v dimnikih in požari

zaradi električnih in grelnih naprav. Največkrat zagori ob vikendih (petek, sobota in nedelja),

v popoldanskih in večernih urah od 15. do 24. ure.6

V požarih, ki so se zgodili v Sloveniji, v objektih je lansko leto umrlo 13 ljudi, kar je 0,8 % od

približno 1700 prijavljenih požarov, poškodovalo pa 103 ljudi. Pri tem vedno nastane tudi

ogromno, kar za 420 milijonov tolarjev,7 materialne škode.

2 Rebolj, Plamenski javljalniki požara, Požar 3/96 (1996). 3 Ivo Korošec, Osnove varstva pred požarom. 4 Rebolj, Plamenski javljalniki požara, Požar 3/96 (1996). 5 Prav tam. 6 Prav tam. 7 Prav tam.

12

Iz nemške požarne statistike za leto 2002 je razvidno, da vsako leto v Nemčiji umre približno

600 ljudi pri približno 200.000 prijavljenih požarih. To je 0,3 %. Skoraj vsaka tretja žrtev je

otrok. Približno 6.000 ljudi na leto utrpi težke telesne poškodbe, ki pogosto ostanejo tudi

trajne. 95 % vseh žrtev požara ne umre zaradi plamenov, ampak zaradi zastrupitve z dimom.

Štiri petine požarov nastane v stanovanjskih objektih in ne v industriji.8

Najpogostejši vzroki požarov v bivalnem okolju so :

- zapuščanje prostora v času, ko imamo vklopljen likalnik, plinski štedilnik ali drugo

toplotno napravo,

- čiščenje in pranje oblačil z lahko vnetljivimi ter celo eksplozivnimi snovmi v zaprtem,

prostoru ali ob toplotnem viru, ko že drobna iskra lahko povzroči vžig ali eksplozijo,

- slabe ali dotrajane električne in plinske instalacije in naprave,

- ponovna uporaba doma obnovljenih varovalnih vložkov,

- nepravilno ravnanje s pečmi na kurilno olje in trdo gorivo,

- nestrokovno priključevanje plinskih jeklenk v gospodinjstvu,

- nepravilno hranjenje nevarnih in lahkovnetljivih tekočin in materialov, ki so poleg

električnih aparatov, ki se močno segrevajo (likalnik, friteza, toaster itd.),

- uporaba raznih svetil z odprtim plamenom, kot so petrolejke, sveče in čajne lučke,

- zaprašena, s pajčevino ali papirjem prekrita svetilna telesa, predvsem žarnice z žarečo

nitko, ki pri gorenju oddajajo veliko toplote,

- nestrokovno izdelani dimniki,

- nepravilno postavljene peči in drugi toplotni viri, ki sevajo toploto ali odprti ogenj v

okolje ter lahko povzročijo vžig gorljivih snovi: lesenih oblog, pregrinjal, okenskih zaves

itd.,

- malomarnost kadilcev, ki nepazljivo odlagajo žareče ogorke in kajenje v postelji in na

kavču,

- preobremenitev in napačna uporaba električnih vtičnic v električnih podaljških,

- napačna uporaba in pregrevanje aparatov in naprav,

- zamaščena kuhinjska napa,

- vžigalice oziroma vžigalniki v rokah otrok,

8 Slavko Šipec, Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji.

13

- nestrokovna izdelava raznovrstnih začasnih električnih, plinskih in drugih instalacij,

raznih kurišč in podobno.9

Najpomembnejši viri nevarnosti požarov v bivalnem okolju so:

- gospodinjski plin, zemeljski plin (propan – butan),

- vnetljive tekočine (alkohol), razni razpršilci, laki, aceton, nitro laki, razna topila, kurilno

olje,

- lahkovnetljive snovi (papirnate brisače, leseni gospodinjski pripomočki, tekstil),

- električni tok.10

2.1 MNENJE LJUDI O POŽARU

Vsak dan lahko v medijih preberemo, gledamo in poslušamo grozljive novice o požarih, kjer

nastaja veliko materialne škode, poleg tega so tu prisotne še smrtne žrtve ali veliko število

težko poškodovanih. Zmotno mišljenje ljudi, ki se ob tem pojavi je: ''Meni se to ne more

zgoditi!'' Vsakdo izmed nas se lahko znajde ta trenutek v taki situaciji. Zato bom opisala pet

najpogostejših zmotnih mnenj ljudi o požaru.11

1. Ko zagori, imam več kot 10 minut časa, da zapustim stanovanje!

Mnenje: NE DRŽI!

V povprečju imamo štiri minute časa za beg, saj smo lahko zaradi strupenih plinov ob gorenju

že po dveh minutah mrtvi.12 Najprej zagori stanovanjska oprema (plastične mase, tekstil in

tapete), ki ob gorenju proizvajajo strupene pline. Žrtev omedli in se zaduši, še preden ogenj

doseže gradbene dele stanovanja.13

2. Moj sosed ali moja domača žival me bosta opozorila na požar!

Mnenje: NE DRŽI!

Če imamo samo dve minuti časa, je to skoraj neizvedljivo. Še posebej ponoči, ko naš sosed

spi oziroma naša domača žival spi v sosednji sobi.14 Kdor se zanaša na domače živali in

sosede, živi skrajno tvegano. Živali prav tako kot ljudje ne gredo skozi dim. Dim je neslišen

9 Prav tam. 10 Ivo Korošec, Osnove varstva pred požarom. 11 Slavko Šipec, Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji. 12 Svetovni splet: www.stifung-warentest.de/newsletter.html. 13 Slavko Šipec, Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji. 14 Svetovni splet: www.stifung-warentest.de/newsletter.html.

14

in se širi hitreje kot ogenj. Čeprav drži, da je največkrat sosed prvi, ki opazi ogenj, zavoha

smrad in zasliši hrup, je kljub vsemu takrat največkrat že prepozno in je požar že razširjen.15

3. Če pazimo na požarno varnost, zagotovo ne more priti do požara!

Mnenje: NE DRŽI!

Kljub temu da smo zelo previdni in pazimo na požarno varnost, nismo nikoli povsem

zaščiteni pred izbruhom požara. Najpogostejši vzrok za požar je slaba električna napeljava in

napačna uporaba električnih aparatov. Pri tem najprej nastaja nevarno tlenje, ki se na žalost

pogosto prepozno odkrije.16 Požar v kleti ali v veži, celo požar pri sosedu lahko ogrozi naše

stanovanje.17

4. Kamnite hiše ne gorijo!

Mnenje: NE DRŽI!

Že okenske zavese, tapete ali 100 g snovi v kuhinji je zadosti, da pride do zastrupitve z

dimom. Plameni v ponvi z vročim oljem so lahko že po 30 sekundah tako visoki, da se jih ne

da več pogasiti in se lahko zaradi visoke temperature vžge kuhinjska napa, ki je polno oljnih

ostankov.18

5. Požarni javljalniki so predragi!

Mnenje: NE DRŽI!

Požarni javljalnik je najboljši pripomoček v gospodinjstvu za opozorilo pred požarom. V

Sloveniji dober hišni požarni javljalnik lahko kupimo že za nekaj več kot 1.000 sit. In ker po

statistiki v Nemčiji dnevno umreta v požaru dva človeka, se na tem mestu sprašujem, koliko

je potem vredno njihovo življenje?19

15 Slavko Šipec, Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji. 16 Prav tam. 17 Svetovni splet: www.stifung-warentest.de/newsletter.html. 18 Prav tam. 19 Slavko Šipec, Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji.

15

3 DINAMIKA GORENJA

Vsako leto število požarov v bivalnih objektih narašča tudi zaradi pomanjkanja znanja ljudi o

gorenju, požaru in razvoju požara v bivalnem okolju. Tako požari po nepotrebnem vsako leto

naredijo za okoli pol milijarde tolarjev materialne škode, poleg tega pa terjajo tudi vse več

smrtnih žrtev.

3.1 OSNOVE GORENJA IN POŽARA

Najprej bom razložila kaj je gorenje, kaj vse je potrebno za potek gorenja, kakšni so produkti

gorenja in kako se razvija gorenje oziroma požar.

Vsakodnevno se v bivalnem okolju srečamo z veliko lahkogorljivimi materiali, kot so na

primer: lesene obloge, tapete, zavese, olje, lahkovnetljive tekočine, kurilno olje, plastika itd.

Ti gorljivi materiali lahko ob zadostni količini toplote sprožijo reakcijo gorenja.

Gorenje je eksotermna reakcija med gorljivo snovjo in kisikom, pri čemer se sprošča toplota,

svetloba, neizgoreli in izgoreli produkti ter toksični plini. Do začetka gorenja lahko pride

zaradi samodejnega vžiga gorljivega materiala ali pa zaradi zunanjega vira vžiga. Za gorenje

so potrebni trije elementi, ki tvorijo trikotnik gorenja., to so gorivo, toplota in zrak. Da pride

do gorenja, morajo biti vsi trije elementi prisotni v zadostnih količinah oziroma

koncentracijah.20

Kot gorivo nastopajo materiali, ki lahko zaradi svoje kemijske sestave oksidirajo. To so

predvsem materiali, ki vsebujejo visok odstotek ogljika in vodika. Kot oksidacijsko sredstvo

pri gorenju v večini primerov nastopa kisik iz zraka. Toplota pa je potrebna za zagotovitev

poteka reakcije oksidacije in sicer za segrevanje do vžigne temperature, pri trdnih in tekočih

snoveh za nastanek hlapov (izparevanje) in nastanek plinastih razkrojnih produktov (piroliza)

in za cepljenje vezi pri molekularnih gorljivih snovi in kisika (aktivacijska energija). Gorenje

poteka dokler ne odstranimo enega izmed elementov trikotnika.21

20 Bojan Grm, Kemija v gasilstvu: Požar, eksplozija in nevarne snovi. 21 Prav tam.

16

Gorenje se nadaljuje dokler ves gorljivi material ne pogori ali dokler ga ne odstranimo, dokler

koncentracija oksidacijskega sredstva ne pade pod koncentracijo, ki je še potrebna za

vzdrževanje gorenja in dokler ne ohladimo gorljivega materiala pod vžigno temperaturo in ne

ihibiramo plamenov s kemijskimi sredstvi.22

Požar predstavlja proces nekontroliranega gorenja, pri katerem v večini primerov prevladujejo

procesi nepopolnega zgorevanja.23)

Glede na lokacijo delimo požare v bivalnem okolju, požare v industrijskih in obrtnih objektih

in požare v naravnem okolju. Glede ne velikost oziroma na obseg delimo požare na majhne,

srednje, velike in katastrofalne. Glede na vrsto gorljivega materiala pa v razrede. V razredu A

so požari gorljivih trdnih snovi, ki so pretežno organskega izvora in v normalnih razmerah

zgorijo tako, da tvorijo žerjavico (les, papir). V razredu B so požari gorljivih tekočih snovi ali

snovi, ki lahko postanejo tekoče (bencin, olja, maščobe, voski). V razredu C so požari kovin

(magnezij, aluminij v prahu).24

3.2 ŠIRJENJE GORENJA IN POŽARA

Gorenje oziroma požar se lahko širi na dva načina, in sicer s plameni ter s prenosom toplote.

3.2.1 GORENJE S PLAMENI / ZMES PLINOV

Pogost vzrok za nastanek požara v bivalnem okolju je izhajanje gospodinjskega plina iz

plinskih jeklenk, zaradi nestrokovne priključitve. Nepravilno skladiščenje in nepravilna

uporaba lahkovnetljivih tekočin, ki pri sobni temperaturi izhlapevajo v zaprt prostor, lahko ob

drobni iskri (vklop stikala) povzroči vžig ali eksplozijo. Nepravilna uporaba raznih svetil z

odprtim plamenom, kot so petrolejke, svečke in čajne lučke, ob lahkogorljivih materialih.

Vžigalniki oziroma vžigalice v rokah otroka. Vsi te vzroki imajo značilnost, da gorijo s

plamenom, s katerim lahko povzročijo požar.25

Gorenje s plamenom poteka v plinasti fazi in ga imenujemo tudi homogeno gorenje. Za tako

gorenje so značilni plameni. S plameni gorijo gorljivi plini in hlapi tekočine, pri trdnih snoveh

pa gorijo gorljivi hlapi in plinasti produkti termičnega razkroja. Plameni so lahko:

22 Prav tam. 23 Prav tam. 24 Prav tam. 25 Ivo Korošec, Osnove varstva pred požarom.

17

- Predhodno premešani plameni, za katere je značilno, da so gorljivi hlapi / plin in zrak /

oksidantom pred vstopom v reakcijsko cono že pomešani v ustrezni koncentraciji med

spodnjo in zgornjo mejo vnetljivosti. Pri takem gorenju pride do popolnega izgorevanja,

plameni gorijo modro (gorilci).

- Difuzijski plameni, za katere je značilno, da gorljivi hlapi / plini in zrak / oksidant niso

predhodno pomešani, ampak se mešajo postopno z vrtinčasto ali molekularno difuzijo.

Hitrost gorenja je določena s hitrostjo mešanja med gorljivimi hlapi / plini in zrakom /

oksidantom. Pot, zaradi vzgona dvigajoče plinaste zmesi do mesta, kjer bo dosežena

spodnja meja vnetljivosti, bo povzročila , da bo v tem primeru plamen višji (sveča). Zrak

vstopa v reakcijsko cono iz okolice plamena, kar povzroči, da kisika ni dovolj, tako da

ima plamen nižjo temperaturo in je rumene barve.26

Požar se s plameni lahko širi s širjenjem plamenske fronte v plinastih zmeseh vnetljivih

plinov / hlapov z zrakom in ob površini gorljivih materialov.27

3.2.2 GORENJE S TLENJEM / ŽARJENJEM

Malomarnost kadilcev, ki nepazljivo odlagajo žareče ogorke in kajenje v postelji ali na kavču.

Neprevidnost pri odlaganju delno pogašenih gorljivih materialov (les, oglje za žar, briketi za

kurjenje v kaminu) v smeti. Pri teh vzrokih gre za gorenje s tlenjem oziroma žarenjem.

Cigaretni ogorek lahko tli na kavču tri ure, preden se zaneti požar.28

Gorenje s tlenjem / žarenjem imenujemo piroliza in poteka na površini gorljivih trdnih

materialov in se imenuje heterogeno gorenje. Piroliza je kemijski razkroj snovi pod vplivom

toplote. Gorenje s tlenjem / žarenjem srečamo pri gorenju trdih materialov, ki so sestavljeni

pretežno iz ogljika in kisika. Za tako gorenje je značilno, da gorijo kemijski elementi (ogljik)

in da ni plamena. Pri pirolizi nastajajo poleg plinastih in tekočih produktov tudi trdi produkti

– oglje. Hitrost gorenja je odvisna predvsem od prenosa kisika iz glavne mase okoliškega

zraka do površine trdega kemijskega elementa ali do molekularne difuzije kisika. Kisik

difundira proti površini, produkti izgorevanja pa difundirajo stran od površine.29

26 Bojan Grm, Kemija v gasilstvu: Požar, eksplozija in nevarne snovi. 27 Prav tam. 28 Ivo Korošec, Osnove varstva pred požarom. 29 Bojan Grm, Kemija v gasilstvu: Požar, eksplozija in nevarne snovi.

18

Pri gorenju materialov pride do velikih temperaturnih in energetskih sprememb in jih

predstavljajo različni procesi, kot so segrevanje, spremembe agregatnega stanja (taljenje,

izparevanje, sublimacija), kemijske reakcije, oksidacije in termični razkroj, ohlajanje.

Pri tekočih in trdnih materialih se požar širi s plamenom po oziroma ob površini.30

Zaradi prenosa toplote s cone napredujočega plamena, pride do segrevanja še negoreče

površine materialov v okolici požara. Ta toplota omogoča potek pirolize ali izparevanja, ko se

ob površini nabere toliko hlapov, da je presežena spodnja meja vnetljivosti.31

Na smer in hitrost širjenja požara vplivajo poleg toplotnih in požarnih lastnosti materialov

tudi jakost in smer zraka zaradi vzgona ali prisilne ventilacije. Proces širjenja plamena je pri

trdnih snoveh in tekočinah odvisen tako od kinetične reakcije oksidacije v plamenu, hitrosti

prenosa toplote z gorečega območja na negorečo okolico ter hitrosti pirolize ali izparevanja.32

3.2.3 GORENJE S PRENOSOM TOPLOTE

Največ požarov se začne ravno z gorenjem s prenosom toplote. Zapuščanje prostora v času

vklopljenih toplotnih naprav, nepravilna uporaba naprav, slabe, dotrajane, doma in

nestrokovno narejene električne instalacije in naprave, ki vodijo do pregrevanja naprav,

nepravilno postavljeni toplotni viri, ki močno sevajo toploto preblizu lahko gorljivih snovi.33

Poleg ogromne količine energije, ki se pri posameznem procesu sprosti ali porabi, predstavlja

prenos toplote pomemben dejavnik, ki določa samovžig in gorenje. Toplota se vedno prenaša

iz toplejšega na hladnejše območje na več načinov:

- KONDUKCIJA ali PREVODNOST

Je prenos toplote skozi telo ali z direktnim stikom med telesi. Toplotna prevodnost je odvisna

od koeficienta toplotne prevodnosti snovi, površine prečnega preseka in debeline materiala.

Toplota se prenaša vedno z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo. Materiali,

ki imajo nizek koeficient toplotne prevodnosti so poznani kot toplotni izolatorji. Najboljši

30 Prav tam. 31 Prav tam. 32 Prav tam. 33 Ivo Korošec, Osnove varstva pred požarom.

19

toplotni izolatorji so plini. Kondukcijska toplota lahko potuje skozi stene, pode in strope v

sosednje prostore.34

- KONVEKCIJA ali VZGON

Je prenos toplote med gibajočim medijem, ki je lahko tekočina ali plin. Poznamo:

- NARAVNO KONVEKCIJO, kjer prihaja do gibanja toplejšega in

redkejšega plina skozi hladnejši in gostejši okoliški plin, zaradi

termičnega vzgona (razlika v temperaturi in gostoti) in se giblje

samo v vertikalni smeri (segret se dviga, ohlajen se spušča) ter

- PRISILJENO KONVEKCIJO, kjer z uporabo ventilatorjev pride

do gibanja plinov v vseh smereh.35

- RADIACIJA ali SEVANJE

Predstavlja prenos energije po prostoru s pomočjo elektromagnetnega valovanja (toplotni

valovi, svetloba itd.). Ko elektrovalovi zadanejo ob trdo telo, se absorbirajo, odbijejo ali

prenesejo naprej. Pri procesu gorenja poteka oddajanje elektromagnetnega valovanja

predvsem v infrardečem območju (IR). Naše oko zazna le majhen del spektra svetlobe, ki se

sprošča pri gorenju. Toplota se s sevanjem prenaša s toplejšega telesa na hladnejše telo,

dokler se temperaturi ne izenačita. Sposobnost absorbcije toplote sevanja je odvisna od vrste

in narave površine hladnejšega telesa in od velikosti površine toplejšega telesa.36

3.3 GORENJE PLINOV, TEKOČIN IN TRDNIH SNOVI

3.3.1 GORENJE PLINOV

Molekule gorljivih plinov in kisika se gibljejo po prostoru. Pri tem prihaja do medsebojnih

trkov. Do začetka reakcije pride, če so izpolnjeni pogoji glede aktivacijske energije za cepitev

vezi v molekulah gorljivih plinov in kisika in koncentracije reaktantov. Ko pride do vžiga,

poteka gorenje plinov po mehanizmu gorenja s plamenom in že na začetku zagorijo z

največjo močjo. V požarih prevladuje gorenje s difuzijskim plamenom. Za gorenje plinov so

najpomembnejše lastnosti, kot so temperatura vžiga, spodnja in zgornja meja vnetljivosti,

gostota hlapov in temperatura samovžiga.37

34 Bojan Grm, Kemija v gasilstvu: Požar, eksplozija in nevarne snovi. 35 Prav tam. 36 Prav tam. 37 Prav tam.

20

3.3.2 GORENJE TEKOČIN

Za gorenje tekočin je najpomembnejša lastnost njihov parni tlak. Parni tlak je merilo za

stopnjo prehajanja molekul iz tekočine v zrak (izhlapevanje), s čimer je določena tudi količina

molekul snovi, ki je na voljo za reakcijo oksidacije s kisikom v zraku. Čim višji je parni tlak,

večja je hitrost izparevanja. S segrevanjem pospešimo izhlapevanje. Hitrost sproščanja hlapov

je povezana tudi z velikostjo površine tekočine.38

Gorljive tekočine izgorevajo v začetku razmeroma počasi, zatem pa se gorenje povečuje do

stopnje, ko postane enakomernejše, dokler ne izhlapi vsa gorljiva tekočina. Hlapi nekaterih

tekočin lahko celo eksplodirajo, če so v ustreznem razmerju pomešani z zrakom.39

3.3.3 GORENJE TRDNIH SNOVI

Sam potek gorenja in spremembe snovi, ki spremljajo potek gorenja, so odvisne od sestavine

trdne snovi in njihovih lastnosti. Trdne snovi z večjo specifično površino pod vplivom toplote

in v prisotnosti kisika se lažje vžgejo in lažje gorijo, kot pa snovi z manjšo specifično

površino. Glede na potek gorenja oziroma spremembe, ki spremljajo potek gorenja trdnih

snovi, ločimo na tri mehanizme:

- Direktno gorenje: poteka pri trdnih snoveh, ki pri segrevanju ne razpadejo ali izhlapijo,

ampak pride pri določeni temperaturi na površini trdne snovi do reakcije s kisikom

oziroma do gorenja s tlenjem / žarenjem (trdi kemijski elementi C, Mg, Ti, …),

- gorenje s spreminjanjem agregatnega stanja: za ta način gorenja je značilno, da v prvi fazi

v procesu segrevanja pride do prehoda materiala iz trdnega v tekoče stanje (taljenje) in

nato do prehoda iz tekočega v plinasto stanje, kjer gorijo hlapi. Gorenje materiala poteka

po mehanizmu gorenja s plamenom (voski, parafin),

- gorenje s pirolizo: kemijski razkroj snovi pod vplivom toplote. Z (s segrevanjem)

zvišanjem temperature se najprej začne sproščati vodna para. Z nadaljnjim segrevanjem

pričnejo izhajati različni gorljivi in negorljivi hlapi, proti koncu razkroja pa prevladujejo

ogljikov monoksid, ogljikov dioksid in vodna para, dokler na koncu ne preostane samo še

ogljik v obliki sloja oglja. Proces pirolize se najprej začne na površini trdne snovi (les) in

se nato širi globje v notranjost.40

38 Prav tam. 39 Ivo Korošec, Osnove varstva pred požarom. 40 Bojan Grm, Kemija v gasilstvu: Požar, eksplozija in nevarne snovi.

21

3.3.4 GORENJE PRAHU

Hitrost gorenja in nagnjenost k eksploziji je odvisna predvsem od vrste gorljive trdne snovi in

od velikosti delcev prahu. Po sloju prahu ali vlaken se zaradi velike specifične površine

požara lahko širi po prostoru zelo hitro. Po drugi strani pa lahko sloj obloženega prahu daljše

časovno obdobje počasi tli brez dobro vidnih znakov, da se je prah že vžgal, vse dokler požar

nenadoma na vzplameni s silovito hitrostjo, po možnosti v nočnem času.41

3.3.5 SAMODEJNO SEGREVANJE IN SAMOVŽIG TRDNIH IN TE KOČIH SNOVI

Je proces, pri katerem pride do dviga temperature, brez od zunaj dovedene toplote

samodejnega segrevanja. Povzročitelji so oksidacija, razpad, polimerizacija in delovanje

mikroorganizmov.42

3.4 POŽAR V OBJEKTU

Običajno požar v objektu poteka v štirih fazah. Prva faza je faza vžiga ali faza začetnega

požara, sledi ji faza rastočega požara, tej sledi faza razvitega požara in na koncu zadnja faza

pojemajočega požara.43

Prva faza se imenuje faza vžiga ali faza začetnega požara. V tej fazi pride do vžiga in pričetka

gorenja gorljivega materiala, zato je potreben vir vžiga, ki v prisotnosti zadostne

koncentracije kisika in gorljivega materiala povzroči gorenje. Viri vžiga so različni in so

lahko direktni plameni ali stik z drugimi vročimi ali gorečimi materiali (kondukcija), daljša

izpostavljenost zunanjemu viru toplote, samodejno segrevanje, ki vodi do samovžiga,

eksotermne kemijske reakcije, električne iskre ali obloki, toplota ali iskre zaradi trenja, hitro

zvišanje pritiska plina, kar povzroči dvig temperature dokler ni dosežena temperatura

samovžiga, segrevanje s konvekcijo.44

Druga faza je faza rastočega požara. Po vžigu je lahko gorenje počasno, hitro, enakomerno ali

zelo hitro, kar je odvisno predvsem od lastnosti gorljivih materialov in ostalih faktorjev, kot

so dovajanje kisika, geometrija prostora itd. Goreči materiali postanejo novi izvor za

41 Prav tam. 42 Prav tam. 43 Prav tam. 44 Prav tam.

22

segrevanje do vžigne temperature in vžig ostalih gorljivih materialov v okolici nastanka

požara. Z razvojem in širjenjem požara običajno temperatura raste.45

V zaprtih prostorih v fazi rastočega požara pogosto pride do faze, ko se zaradi zvišanja

temperature zraka oziroma dimnih plinov, ti se pod stropom segrejejo med 500 in 600° C in

posledičnega toplotnega sevanja te vroče plasti plina, se v zelo kratkem času vžgejo vsi še

negoreči materiali v prostoru. Plameni zajamejo ves prostor in požar preide v polno razviti

požar. Ta prehod se imenuje ''flash-over''.46

Tretje faza je faza razvitega požara. Zanjo je značilno, da so v požar zajeti vsi gorljivi

materiali v prostoru, da temperatura ne narašča tako hitro oziroma ne narašča več in da je

hitrost sproščanja toplote največja. Pogosto v tej fazi več materiala pirolizira, kot pa zgori.

Razlog za to je pomanjkanje kisika. V tej fazi običajno pride do širjenja požara na sosednje

prostore oziroma na sosednje objekte.47

Zadnja, četrta faza, je faza pojemajočega požara. V tej fazi pride do pojemanja požara, ker

zmanjkuje gorljivega materiala ali kisika. V tej fazi gorljiv material kontrolira hitrost gorenja.

Če je do pojemanja prišlo zaradi pomanjkanja kisika in ne zaradi pomanjkanja gorljivega

materiala, lahko v tej fazi tudi po sorazmerno dolgem času ob ponovnem dovodu kisika (npr.

odprtje vrat) požar ponovno preide iz faze tlenja v fazo intenzivne rasti požara.48

45 Prav tam. 46 Prav tam. 47 Prav tam. 48 Prav tam.

23

Slika 1: Požarna krivulja razvoja požara v objektu.

Na intenzivnost požara oziroma količino toplote, ki se sprosti v časovni enoti, vplivajo

naslednji faktorji:

- Požarna obremenitev, ki je odvisna od količine in vrsta gorljivih snovi in predstavlja

količino toplote, ki bi se sprostila pri popolnem sežigu vseh gorljivih materialov v

prostoru. Gorljive snovi z veliko specifično površino se hitreje vžgejo in lažje gorijo kot

gorljive snovi z manjšo specifično površino.

- Velikost površine gorljivih materialov, ki je odvisna od velikosti specifične površine.

- Požarne lastnosti gorljivih materialov, kot so vnetljivost, temperatura vžiga, hitrost

širjenja plamena po površini, hitrost sproščanja toplote, meje koncentracije vnetljivosti in

eksplozivnosti.

- Potreba po kisiku in dovodu zraka. Najpogosteje gorljivi materiali za gorenje uporabljajo

normalni atmosferski zrak, ki vsebuje 21 vol % kisika. Če pade vsebnost kisika pod 16 vol

% v večini primerov ne zadostuje za nadaljnje gorenje.

- Odvod dima in toplote pomeni, koliko toplote, sproščene pri gorenju, bodo absorbirali

obodni elementi in koliko toplote bo odvedene iz prostora v okolico preko odprtin (okna,

vrata, dimniki itd.) ter tako vplivalo na temperaturo v prostoru in na hitrost gorenja.49

Požarne lastnosti snovi, ki so potrebne pri gorenju, so temperatura plamenišča, vžigna

temperatura, temperatura samovžiga, meja vnetljivosti in samodejno segrevanje.50

49 Prav tam.

24

3.5 PRODUKTI GORENJA

Vsako gorenje ima stranske produkte, ki so največkrat škodljivi. Dim slabša vidljivost in

deluje dušilno, poleg tega pa nosi žareče delce in se tem prenaša požar na širšo okolico. Poleg

saj in iskrečih delcev nosi dim s seboj tudi toksične pline kot so ogljikov monoksid in

ogljikov dioskid in ostale strupene pline. Pri večini smrtnih primerov v požaru gre za

zastrupitev s temi toksičnimi plini.51

Pri gorenju se sprosti več toplote, kot pa se je porabi za gorenje in ta proces poteka zelo hitro.

Ker se sproščena toplota ne more hitro odvajati, temperatura reaktantov narašča. Zaradi

povratnega vpliva te sproščene toplote se širi s kondukcijo, konvekcijo in radiacijo na gorljive

materiale na mestu nastanka požara in v neposredno okolico (s segrevanjem, pirolizo in

izhlapevanjem še več hlapnih gorljivih snovi) se zagotavlja vzdrževanje in širjenje gorenja.52

Do popolnega sežiga gorljivih snovi pride, če gorenje poteka pri visokih temperaturah in

pribitku kisika in s tem dobimo ogljikov dioksid in vodno paro. V večini primerov pa pri

gorenju oziroma požaru ne pride do popolnega sežiga. Pri nepopolnem sežigu poleg

ogljikovega dioksida in vodne pare nastanejo tudi vmesni produkti. Ti nastanejo pri razkroju

kompleksnih molekul in zaradi pomanjkanja kisika ali prenizke temperature ne reagirajo s

kisikom, ampak ostanejo nespremenjeni in so pogosto toksični.53

Pri gorenju gorljivih plinov, tekočin in trdnih snovi nastajajo produkti, ki jih razdelimo glede

na:

- agregatno stanje (plinasti produkti, tekoči produkti, trdni produkti – saje),

- stopnjo oksidacije (končne produkte oksidacije, vmesne produkte oksidacije),

- toksičnost (toksične produkte, netoksične produkte),

- korozovnost (korozivni produkti, nekorozivni produkti).54

Dim predstavlja disperzijo trdnih in tekočih delcev v nosilnem plinu, ki ga sestavljajo plinasti

produkti gorenja in zraka. Tekoči delci so katranu podobne kapljice ali meglice, ki jo

sestavljajo tekoči produkti pirolize ali delno oksidirani produkti in voda. Trdne delce

sestavljajo luske oglja, zrna saj, pepel, sublimirani produkti pirolize in oksidi anorganskih

50 Prav tam. 51 Slavko Šipec, Naravne in druge nesreče v republiki Sloveniji. 52 Bojan Grm, Kemija v gasilstvu: Požar, eksplozija in nevarne snovi. 53 Prav tam. 54 Prav tam.

25

snovi. Te delce pogosto poveča in zgosti para. Pogosto pa so v dimu prisotni tudi toksični

plinasti produkti, kot sta ogljikov dioksid in ogljikov monoksid.55

Med toksične produkte gorenja spadajo ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov cianid

itd. Zaradi porabljanja kisika in nastanka plinskih produktov pa pada tudi koncentracija kisika

v zraku. Posledica pri koncentraciji od 10 do 16 vol % so težave pri dihanju, koncentracija

pod 10 vol % pa nezavest in posledično smrt.56

Med korozivne produkte spadajo različni plini, ki se absorbirajo v kapljicah vode, ki tvorijo

kisline ali luge in predstavljajo nevarnost za človeka in za konstrukcijske gradbene

elemente.57

Vsaj enega od zgoraj naštetih in opisanih produktov gorenja mora zaznati požarni javljalnik.

Ti produkti so toplota, svetloba, plini – ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, dim. Novejši

požarni javljalniki pa že zaznavajo več produktov gorenja naenkrat.

4 VRSTE POŽARNIH JAVLJALNIKOV

Človek lahko zazna vse znake požara. Že na veliko razdaljo lahko opazi dim ali plamen, tudi

zavoha ga lahko, začuti toplotno sevanje in ugotovi smer iz katere požar prihaja. Človek je

prav tako sposoben ugotoviti velikost požara ter primerno ukrepati. Nobeden od obstoječih

javljalnikov požara se tako ne more primerjati s človekom.58

Požarni javljalniki rešujejo življenja. Požarni javljalniki sodijo med elemente tehnične

požarne zaščite, ki jo imenujemo tudi aktivna požarna zaščita. Njihovo delovanje mora biti

takšno, da čimprej odkrijejo produkte zgorevanja (dim, toploto, svetlobo) in tako opozorijo

na morebiten požar, saj lahko s hitrim in učinkovitim reagiranjem zmanjšamo škodo, ki

nastane s požarom ali celo preprečimo tragedijo.59

55 Prav tam. 56 Prav tam. 57 Prav tam. 58 Milivoj Dolšek, Javljalniki dima v stanovanjih – stroški in koristi. 59 Spletna stran: www.cpsc.gov/cpscpub/pubs/5077.html

26

Namestitev le-teh doma je enostaven in poceni varnostni ukrep. Požarni javljalniki ne

preprečujejo ali pogasijo požarov, ampak na požar le opozorijo, in sicer na začetku požara. S

tem pridobimo dragocen čas za evakuacijo ter možnost takojšnjega klica na pomoč na

telefonsko številko 112. Posebno pomembno vlogo imajo javljalniki ponoči, ko vsi stanovalci

spijo, saj se večina hujših domačih požarov zgodi v tem delu dneva. Največ smrtnih

izidov v požaru je ravno zaradi vdihavanja dima in strupenih plinov, ki so produkt gorenja.60

V splošnem velja, da nas pred požarom varujejo male hišne centrale, ki jim pravimo požarni

javljalniki in ki z utripanjem luči ali z zvokom opozorijo, da je v stanovanju nekaj narobe.

Javljalnike razlikujemo po načinu, kako se odzivajo na odkritje pojava (statični javljalniki,

javljalniki na hitre spremembe), po obliki (točkovni javljalniki), po možnosti odstranitve

(snemljivi javljalniki) in po načinu alarmiranja (zvočno ali signalno). Glede na medij, ki ga

javljalniki zaznavajo, ločimo dimne, toplotne, plamenske javljalnike in javljalnike, ki

zaznavajo nekatere stranske produkte gorenja kot npr. CO in iskre.61

OSNOVNA RAZDELITEV POŽARNIH JAVLJANIKOV:

• Glede na mesto zaznavanja požara:

- točkovni javljalniki (zaznavajo temperaturo, dim, svetlobo v samo eni točki),

- linijski javljalniki (zaznavajo pojave gorenja na liniji),

- večtočkovni (aspiracijski) javljalniki (zaznavajo požare v večih točkah).62

• Glede na medij, ki se pojavi ob gorenju:

- dim (zaznavajo trde delce, meglo, aerosole ali ione),

- toplota (zaznajo spremembo temperature ali hitrost porasta temperature),

- svetloba - plamenski (zaznajo svetlobo plamena),

- plini, ki nastajajo pri gorenju.63

• Glede na vir napajanja:

- stalno napajanje iz omrežja preko požarne centrale,

- baterijski vir napajanja.64

60 Prav tam. 61 Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 54-1. 62 Aleš Jug, Gašenje požarov in reševanje. 63 Prav tam. 64 Milan Vrhovec in Franc Černelič, Taktika.

27

• Glede na način javljanja:

- avtomatski (samovključitev),

- ročni (vključi človek).65

• Glede na možnost odstranitve:

- snemljivi,

- nesnemljivi.66

• Glede na zmožnost vrnitve v normalno stanje pripravljenosti za odkrivanje požara:

- povratni javljalniki : samopovratni javljalniki,

daljinskopovratni javljalniki,

lokalnopovratni javljalniki,

- nepovratni javljalniki (z zamenljivim elementom),

- nepovratni javljalniki (brez zamenljivega elementa).67

• Glede na način, kako se odzovejo na odkrivanje pojavov:

- statični javljalniki,

- diferencialni javljalniki,

- javljalniki hitrosti spremembe.68

• Glede na tip oddanega signala:

- zvočni,

- svetlobni.69

65 Prav tam. 66 Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 54-1. 67 Prav tam. 68 Prav tam. 69 Prav tam.

28

VRSTE POŽARNIH JAVLJALNIKOV:

AVTOMATSKI JAVLJALNIK:

A. DIMNI JAVLJALNIK: 1. Ionizacijski dimni javljalnik,

2. optični dimni javljalnik,

3. žarkovni dimni javljalnik,

4. visokoobčutljivi ali aspiracijski dimni

javljalnik.70

B. TEMPERATURNI JAVLJALNIK:

1. Statični ali termomaksimalni javljalnik,

2. Dinamični ali termodiferenčni javljalnik,

3. linearni termični javljalnik,71

4. temperaturni kabel: - analogni,

- digitalni.72

C. PLAMENSKI JAVLJALNIK:

1. UV,

2. IR,

3. kombinirani.73

D. VEČSENZORSKI (KOMBINIRANI) JAVLJALNIK:

1. Dimni optično-temperaturni,

2. dimni optično-dimni ion.-temp.74

E. SPECIALNI JAVLJALNIK:

1. Plinski: CO, CO in drugi plini,

2. javljalnik isker.75

ROČNI JAVLJALNIK 70 Milan Vrhovec in Franc Černelič, Taktika. 71 Zakon o varstvu pred požarom Ur. 1. RS, št. 71/93, 87/01. 72 Milan Vrhovec in Franc Černelič, Taktika. 73 Prav tam. 74 Prav tam. 75 Prav tam.

29

4.1 AVTOMATSKI JAVLJALNIKI Avtomatski javljalniki predstavljajo elektronske senzorje, ki reagirajo na dim, toploto ali

plamen. Sprožijo jih lahko tudi požaru podobne motnje, npr. cigaretni dim, sončni žarki,

segrevanje v poletnem času itd.76 Požarni javljalnik je lahko samostojen sistem ali sestavni del

sistema za odkrivanje in javljanje požara, ki vsebuje vsaj en senzor, ki stalno ali v pogostih

presledkih nadzoruje vsaj en ustrezen fizikalni ali kemijski pojav, ki nastaja ob požaru.77

4.1.1 DIMNI JAVLJALNIKI

So požarni javljalniki, ki so občutljivi na delce, ki nastajajo pri gorenju ali pirolizi in so

razpršeni v zraku. Dimne javljalnike lahko razdelimo v naslednje podskupine :

4.1.1.1 IONIZACIJSKI DIMNI JAVLJALNIK

Je požarni javljalnik, ki je občutljiv na produkte gorenja, ki lahko vplivajo na ionizacijske

tokove v javljalniku. Gre za najpogostejši požarni javljalnik in nas opozori takoj ob

začetku gorenja, saj se odzove na dim. Njegova občutljivost je tako velika, da zazna celo

cigaretni dim v prostoru. Prav tako zahteva trajen vir ionizirajočega sevanja. V uporabi je

radioaktiven izotop americij 241 in je v obliki americijevega oksida naprašen na tanke

trakove ali tanke okrogle ploščice, nameščene znotraj javljalnikovega pokrova. Čez

naprašeni americijev oksid je galvansko namečšena prevleka iz paladija in zlata, tako da

do radioaktivnega prahu ni mogoče priti. Sestavljata ga ionizacijski celici (ena je odprta,

druga zaprta). V dvojni senzorski komori se pod vplivom sevanja zrak ionizira, ioni

potujejo k negativni in pozitivni elektrodi ter na ta način prevajajo določen tok. Med

celicama obstaja električno ravnovesje, kar pomeni, da sta napetosti med elektrodama

enaki. Če v zunanjo komoro vstopi dimni plin, koncentracija ionov upade in napetost

naraste. Električno ravnovesje se poruši, analogna vrednost napetosti se pretvori v

digitalni signal, ki ga javljalnik pošlje požarni centrali v obliki močno povečanega toka,

kar se na požarnojavljalni centrali zvočno ali svetlobno signalizira kot alarm.

Radioaktivnost americija v ionizacijskem javljalniku požara je zelo majhna. Na razdalji

10 centimetrov je ne moremo več izmeriti. Ob pravilni uporabi so zdravju popolnoma

neškodljivi, za njihovo nastavitev in odstranitev pa se je potrebno obrniti na

strokovnjaka.78

76 Boris Stekanovič, Kemija v gasilstvu. 77 Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 54-1. 78 Spletna stran: www.rauchmelder-lebensretter.de/

30

4.1.1.2 OPTIČNI DIMNI JAVLJALNIK

Je požarni javljalnik, ki je občutljiv na produkte gorenja – dimne delce, ki lahko vplivajo

na absorbcijo ali razpršitev sevanja v infrardečem, vidnem ali ultravijoličnem delu

spektra elektromagnetnega valovanja. Senzor v požarnem javljalniku deluje na optičnem

principu – sipanju svetlobe. Pulzirajoča svetleča dioda in fotodioda sta nameščeni pod

topim kotom v merilni komori. Kadar je zrak čist, foto-dioda ne sprejema svetlobe iz

svetleče diode in proizvaja temu ustrezno nizek analogni signal. Dim, ki vstopi v komoro,

razprši žarek svetleče diode, del svetlobe pade na fotodiodo in poveča njen izhodni

signal. Alarm se prenese na požarno centralo v obliki močno povečanega toka.79

Slika 2: Optični dimni javljalnik v normalnem stanju.80

Slika 3: Optični dimni javljalnik v aktivnem stanju.81

79 Branko Čeh, Javljalniki požara. 80 Spletna stran: www.stiftung-warentest.de/newsetter.html 81 Prav tam.

31

4.1.1.3 ŽARKOVNI DIMNI JAVLJALNIK

Tu se uporablja laserski žarek od oddajnika do sprejemnika. Zaradi dimnih delcev pride

do motenje svetlobnega žarka.82

4.1.1.4 VISOKOOBČUTLJIVI ALI ASPIRACIJSKI DIMNI JAVLJALNIK

Aspiracijski dimni javljalnik ima lasten ventilator in je dolga tanka cevka, ki ima po celi

dolžini odprtine – luknjice, čez katere se vseskozi vsesava zrak. V primeru, da se v eni od

teh luknjic pojavi dim, se javljalnik sproži.83

4.1.2 TEMPERATURNI JAVLJANIK

Je požarni javljalnik, ki se odziva na hitrost naraščanja temperature v prostoru in če

temperatura narašča počasi, javljalnik niti ne reagira.84 Ohišje javljalnika omogoča dober stik

med senzorjem temperature in zrakom v okolici. Temperaturo meri termistorsko vezje, ki

krmili tokovno porabo javljalnika. Ko temperatura preseže tovarniško nastavljeno vrednost, se

poraba močno poveča.85

4.1.2.1 STATIČNI ALI TERMOMAKSIMALNI JAVLJALNIK

To je požarni javljlnik, ki sproži požarni alarm, ko velikost temperature preseže določeno

vrednost. Imamo različne elemente proženja: taljivi člen, bimentalni trak, termistor in

temperaturno občutljivi kabel.86

4.1.2.2 DINAMI ČNI ALI TERMODIFERENCIALNI JAVLJALNIK

Je požarni javljalnik, ki sproži požarni alarm, ko hitrost spremembe temperature na

časovno enoto preseže določeno vrednost. Pri tem se vklopi termično stikalo zaradi

nenadnega hitrega porasta temperature.87

4.1.2.3 LINEARNI TERMI ČNI JAVLJALNIK

Ta javljalnik sproži požarni alarm, ko pride do kratkega stika dveh vodnikov zaradi

toplotne prevodnosti izolatorja, ki je med njima.88

4.1.2.4 TEMPERATURNI KABEL

To je kabel z optičnimi vlakni, ki doseže dolžine do 2 km. Ko pride do požara, se izolacija

stanjša in pride do napetostne razlike in do sprožitve požarnega alarma.89

82 Boris Stekanovič, Kemija v gasilstvu 83 Aleš Jug, Gašenje požarov in reševanje. 84 Veljavni standardi. 85 Branko Čeh, Javljalniki požara. 86 Milan Vrhovec in Franc Černelič, Taktika. 87 Prav tam. 88 Boris Stekanovič, Kemija v gasilstvu 89 Aleš Jug, Gašenje požarov in reševanje.

32

4.1.3. PLAMENSKI JAVLJALNIK Je požarni javljalnik, ki se odziva na sevaje plamenov. Javljalnik reagira samo na tisto

svetlobo, ki utripa s tako frekvenco, kot utripa plamen (5 – 30 Hz), in sicer na spekter vidne

svetlobe, infra rdeče in ultravijolične. Ima vgrajenega enega ali več detektorjev IR ali UV

sevanja. Pred vsakim detektorjem je optični filter, ki prepušča le izbrani ozki del spektra.

Signal detektorja se ojača in elektronsko obdela. Pri obdelavi se upošteva eno ali več

naslednjih lastnosti: analiza trepetanja plemena, primerjava sprejete energije z mejno

vrednostjo, matematična korelacija različnih signalov, medsebojna primerjava različnih

signalov (razmerje, logična IN, logična ALI povezava), korelacija s tipičnimi spektralnimi

analizami, ki so shranjene v spominu javljalnika. Ko so izpolnjeni vsi pogoji, javljalnik javi

požar. Vse odločitve se izvedejo v javljalniku.90

Plamenske javljalnike delimo na:

4.1.3.1 UV PLAMENSKI JAVLJALNIK

Sevanje v UV spektralnem pasu zaradi kratkovalovnih lastnosti močno slabijo ozon, dim,

prah, plini in različni delci organskega izvora, ki se nahajajo v zraku. Tudi steklo, akrilne

plošče ter umazanija na vstopni površini v javljalnik oslabijo ta del spektra. Sončna

svetloba z valovnimi dolžinami pod 300 nm je blizu zemeljske površine zelo šibka zaradi

absorbcije v zgornjih plasteh ozračja. Na UV javljalnike vpliva samo kot ozadje signala v

obliki šuma. Sevanje plamena na teh valovnih dolžinah pa je relativno močno, tako da

zaradi visokega razmerja signal : šum javljalniki zanesljivo odkrijejo požar v zelo kratkem

času (3 do 4 ms), eksplozijo pa v trenutku nastanka.91

4.1.3.2 IR PLAMENSKI JAVLJALNIK

IR sevanje spremlja skoraj vse požare. Zelo značilen je CO2 vrh, ki nastane zaradi

segrevanja ogljikovega dioksida in ga je z IR detektorji zelo enostavno odkriti. Dim in

ostali produkti gorenja v manjši meri oslabijo IR kot UV sevanje. Vroči predmeti, kot so

peči, luči in tudi sonce, sevajo na istem delu spektra, zato je potrebno za ločevanje med

požarom in motilnim sevanjem uporabiti dodatne značilnosti, največkrat utripanje signala

ali filtre, ki absorbirajo sončno svetlobo. Posebno nevarni so odsevi sončne svetlobe od

nestabilnih površin (vodno valovanje), vrteči se ventilatorji, utripajoče luči ter premikajoči

se vroči predmeti.92

90 Milivoj Dolšek, Javljalniki dima v stanovanjih – stroški in koristi. 91 Prav tam. 92 Prav tam.

33

4.1.4 VEČSENZORSKI JAVLJALNIK ALI KOMBINIRANI (MULTISENZORSK I)

JAVLJALNIK

Je požarni javljalnik, ki se odziva na več kot en pojav požara. Kombinirani javljalnik

(temperaturno-dimni) je odpornejši proti lažnim alarmom od optičnega javljalnika in hkrati

zanesljiveje javlja požar od temperaturnega. Vgrajeni algoritmi omogočajo optimalno

občutljivost javljalnika v večini primerov uporabe in so optimizirani tako za požare s tlenjem

kot tudi za požare s plamenom. Na osnovi izmerjene kombinacije temperature in

koncentracije dima pošlje javljalnik na poziv centrale tak podatek, da ga centrala ovrednoti

kot alarm. O alarmu odloča javljalnik. Kombinirani javljalniki ali večsenzorski javljalniki so

bolj zanesljivi kot enojnosenzorski javljalniki, ker zaradi večih senzorjev reagirajo na več

pojavov, vendar so zaradi tega tudi dražji.93

4.1.5 SPECIALNI JALVJALNIK

4.1.5.1 PLINSKI POŽARNI JAVLJALNIK

Je požarni javljalnik, ki je občutljiv na pline, plinaste produkte gorenja ali toplotni razkroj.

Predvsem imamo plinske javljalnike na CO (ogljikov monoksid).94

4.1.5.2 JAVLJALNIK ISKER

To je najnovejši javljalnik, ki deluje na zaznavanju iskre. Namešča se ga po cevovodih,

kjer se odsesava droben, fin prah in pride rado do iskrenja.95

4.2 ROČNI JAVLJANIK

Ročni javljalniki so nameščeni v bližini ogroženega prostora in na pomembnejših

evakuacijskih poteh. Delujejo na principu stikala pod steklenim ali plastičnem pokrovom. Če

požar opazimo, aktiviramo pokrov in javljalec se sam vklopi in na centralo javi požarni alarm.

Vklop ročnega javljalnika je znak, da je nekdo požar opazil in nas o tem obvešča. Pokrov se

lahko aktivira na več načinov.96

93 Branko Čeh, Javljalniki požara. 94 Zarja Elektronika, Požarni javljalniki. 95 Prav tam. 96 Boris Stekanovič, kemija v gasilstvu.

34

5 ZAKONI, PRAVILNIKI IN STANDARDI, KI PREDPISUJEJO

PREIZKUŠANJE, NAMESTITEV IN IZBOR POŽARNIH

JAVLJALNIKOV

Na splošno o požarnih javljalnikih govorita dve vrste dokumentov:

- PRESKRITIVNI – to so zakoni, pravilniki, standardi in smernice. Delijo se še na določila

o uporabi in nameščanju ter na določila o preizkušanju.

- PERFORMANČNI – to so dokumenti o inženirskih analizah namestitve požarnega

javljalnika.

5.1 PRESKRITIVNI DOKUMENTI

5.1.1 ZAKON O VARSTVU PRED POŽAROM (Ur. l. RS, št. 71/93, 87/01)97 ureja

organizacijo, načrtovanje, izvajanje, nadzor in financiranje dejavnosti varstva pred požarom.

V zakonu so opredeljena načela in cilji varstva pred požarom, programiranje in raziskovanje,

obveznost izobraževanja in usposabljanja. Zelo pomembno je načrtovanje in izvajanje

načrtovanih ukrepov varstva pred požarom, zlasti pri projektiranju in graditvi objektov, pri

ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, v prometu in v okolju. Med pomembne ukrepe varstva

pred požarom sodi izdelava požarnega reda, požarna straža, skrb za brezhibno opremo,

naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom itd.98

5.1.2 PRAVILNIK O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU VGR AJENIH

SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE (Ur. l. RS, št. 22/95, 73/97) (vir1) določa,

za katere sisteme je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju, če so novi, razširjeni

ali spremenjeni. Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe za izvajanje

pregleda in preizkusa. Določa tudi postopek pregleda in preizkusa, vsebino poročila o

opravljenem pregledu ter pogoje za izdajo potrdila o brezhibnem delovanju sistema aktivne

požarne zaščite.99

97 Zakon o varstvu pred požarom Ur. 1. RS, št. 71/93, 87/01. 98 Tehniški predpisi in standardi. 99 Prav tam.

35

5.1.3 ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV ( Ur.l.RS, št.110/02)

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l.RS, št 31/04, 10/05)100

V tem pravilniku je omenjena smernica za vgrajevanje požarnih alarmov v nove objekte,

pravilnik se še pripravlja.

5.1.4 2004 0203 FIN EN - FINSKA SMERNICA O POŽARNIH JAVLJALNIKIH

Decree of the Ministry of the Interior on the technical charahteristics and location of smoke

alarms.

Ta smernica opisuje, po katerem standardu morajo ustrezati požarni javljalniki, kakšne

tehnične lastnosti mora imeti javljalnik, kakšno delovanje, nameščanje javljalnika,

vzdrževanje in servisiranje javljalnika.101

5.1.5 TEHNIČNA SMERNICA

Tehnična smernica TSG 1- 001:2005, POŽARNA VARNOST V STAVBAH.102

5.1.6 SEZNAM STANDARDOV, KATERIH UPORABA USTVARI

DOMNEVO O SKLADNOSTI GRADBENIH PROIZVODOV ZA

NAMERAVANO UPORABO (Ur. l. RS, št. 103/02, 29/03, 58/03, 133/03, 33/04)

Določa standarde, katerim morajo ustrezati gradbeni proizvodi v svoji nameravani uporabi, da

smejo biti dani v promet in uporabo.103

Med njimi so tudi:

- SIST EN 54-1:2001

Odkrivanje in javljanje požara in alarmiranje – 1. del: Uvod.

- SIST EN 54-3:2001

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje – 3. del: Naprave za alarmiranje -

Zvočne naprave.

- SIST EN 54-3:2001/A1:2002

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje – 3. del: Naprave za alarmiranje –

Zvočne naprave.

100 Zakon o graditvi objektov. 101 Smernica o požarnih javljalniki iz Finske. 102 Tehnična smernica TSG 1-001. 103 Tehniški predpisi in standardi.

36

- SIST EN 54-4:1997/A1:2003

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje - 4. del: Oprema za napajanje.

- SIST EN 54-4:1997/AC:2000

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje – 4. del: Oprema za napajanje.

- SIST EN 54-5:2000/A1:2002

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje – 5. del: Toplotni javljalniki –

Točkovni javljalniki.

- SIST EN 54-7:2000/A1:2002

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje – 7. del: Dimni javljalniki –

Točkovni javljalniki na principu sipanja svetlobe, prepuščene svetlobe ali ionizacije.

- SIST EN 54-8:2003

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje – 8. del: Termični javljalniki za

visoke temperature.

- SIST EN 54-9:2003

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje – 9. del: Test občutljivosti na požar.

- SIST EN 54-10:2002

Odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje - 10. del: Plamenski javljalniki - Točkovni

javljalniki.

- ISO 12239:2003

Fire detection and fire alarm systems - Smoke alarms.

- UL 217

Standard for singel and multiple station smoke detectors.

- UL 268

Standard for smoke detectors for fire protective signaling systems.104

6 VARNA UPORABA IN VZDRŽEVANJE POŽARNIH

JAVLJALNIKOV

6.1 PRAVILNA IZBIRA POŽARNEGA JAVLJALNIKA

Za pravilno izbiro javljalnika moramo najprej pogledati do kakšnega pojava pride pri gorenju

oz. požaru. 104 Veljavni standardi.

37

Poznamo ionizatorski javljalnik, optični javljalnik, CO javljalnik in kombinirane javljalnike.

Ionizatorski javljalniki se aktivirajo hitreje na plamenske požare, optični javljalniki pa na

dimne požare. CO javljalnik se aktivira pri zadostni količini CO v zraku (garaže). Vsi

javljalniki pa se aktivirajo dovolj hitro za evakuacijo. Najboljši je kombinirani javljalnik, ker

lahko vsebuje več senzorjev in se aktivira ne glede na pojav požara.105

Zaradi različnega načina pojava pri požaru se je potrebno pravilno odločiti pri izbiri hišnih

javljalnikov. Za domače potrebe zadostujejo javljalniki na baterije, ki jih lahko namestimo

sami.

Lastnosti, ki jih mora imeti vsak javljalnik :

- Izdelan in testiran mora biti po standardu,

- imeti mora nizko ceno, nizek napetostni tok, baterije mu je potrebno menjati najmanj

enkrat letno,

- opozorilno lučko za baterijo,

- testni gumb,

- preprosto namestitev,

- preprosto menjavo baterij,

- zvok alarma ne sme presegati 85 dB (A).106

6.2 TESTIRANJE IN VARNO VZDRŽEVANJE POŽARNEGA

JAVLALNIKA

Javljalnik mora biti stalno v pripravljenosti, v nasprotnem primeru nastane velika škoda. Če

želimo nemoteno obratovanje javljalnika, se moramo držati navodil izdelovalca. Pomembno

je redno testiranje, vsaj enkrat mesečno. Javljalniku na baterije je potrebno zamenjati baterije

enkrat letno. Če naprava začne opozarjati (v kratkih presledkih spuščati visoke zvoke) ali

slabeti ali ne gori lučka za baterijo prej kot v letu dni, je potrebno predčasno zamenjati

baterije, drugače požarni javljalnik ne bo deloval in potem nima več nobene funkcije.

Največkrat se uporabljajo alkalne baterije 9V.107

105 Senzorji na CO. 106 Smernica o požarnih javljalnikih iz Finske. 107 Spletna stran: www.cpsc.gov/cpscpub/pubs/5077.html.

38

Sistem požarnih javljalnikov je opremljen z varnostno opremo, ki prepreči pritrditev sistema

na držalo, če ni vstavljena baterija. Če se varnostni sistem ne prilega držalu oprijema, je

potrebno preveriti, če je baterija nameščena skladno z navodili.108

Javljalnike je potrebno enkrat letno očistiti praha ter umazanije, prav tako jih tudi nikoli ne

barvamo. Enkrat mesečno javljalnike testiramo s testnim gumbom na javljalniku. Po štirih

sekundah se pojavi zvok alarma. To opravimo po navodilih proizvajalca. Javljalniki niso

večni, zato jih je potrebno na 10 let zamenjati.109

Slika 4: Preizkušanje požarnega javljalnika vsaj enkrat mesečno s testnim gumbom na javljalniku.110

6.3 ODZIV POŽARNIH JAVLJALNIKOV NA GORENJE

Ko se načrtujejo sistemi za reševanje življenj, je potrebno predvideti zgodnje opozorilo za

nastanek požara. Sistemi za prepoznavanje požara so dolžni zagotoviti opozorilo dovolj

zgodaj za celotno evakuacijo iz nevarnega območja, še preden razmere postanejo neznosne.111

Požarni javljalniki ali protipožarni sistemi so primerni za aktivni požarni zaščitni sistem. Za

oblikovanje javljanja za protipožarni alarmi sistem je potrebno ugotoviti, kje naj bi se

namestil požarni javljalnik, da bi pridobili odziv znotraj osnovnega namena sistema. Več

različnih tipov detektorjev naj bi se na različne požare odzvalo različno, tako je potrebno

108 Jože Janežič, Gašenje požarov in reševanje. 109 Navodila za uporabo za javljalnik dima RM 125. 110 Spletna stran: www.delta. 111 Pam Power, The SFPE Handbook of Fire Protection Engineering.

39

razviti različne vrste sistemskih oblik ter hkrati uporabiti mnogo različnih kombinacij

požarnih javljalnikov, odvisno sicer od nevarnosti za nastanek požara.112

Najboljše mesto za namestitev javljalnika je na sredini stropa v prostoru, če pa preti še

dodatna nevarnost za povzročitev požara, je najboljša namestitev direktno nad mestom

nevarnosti. Najtežje je določiti maksimalno razdaljo med požarom in mestom namestitve

požarnega javljalnika. Za pravilen odziv mora biti javljalnik oblikovan tako, da še vedno

doseže svoj namen.113

Za vsako vrsto požarnega javljalnika je torej predviden določen odziv, ki pa je odvisen od

velikosti požara, rasti ter hitrosti, višine stropa in karakteristike javljalnika.114

6.3.1 TERMIČNI POŽARNI JAVLJANIK

Termični javljalnik se odziva na porast temperature v prostoru. Poznamo različne termične

požarne javljalnike, ki se ločijo glede na različno delovanje mehanizma v ohišju javljalnika.

Požarni ostanki se s toplotnim dimom zaradi vzgona dvigujejo k stropu in tako dosežejo

javljalnik. Hitrost termičnega prenosa toplote, ki privede do odziva javljalnika, se lahko

izračuna. Gre za seštevek kondukcije, konvekcije in radiacije. Toplotni plin pride v komoro

skozi malo odprtino. V ohišju požarnega javljalnika so senzorji, ki so občutljivi termični

elementi (predvsem kovinske ploščice), ki se ob hitrem porastu temperature raztegnejo in

prožijo alarm.115

6.3.2 DIMNI POŽARNI JAVLJALNIK

Dimni požarni javljalnik se odziva na delce, ki nastajajo pri gorenju in so razpršeni po zraku.

Za oblikovanje požarnega javljalnika moramo poznati karakteristike dimnih aerosolov,

transport aerosolov, aerodinamiko javljalnika in odziv senzorja.116

Karakteristike dimnih aerosolov so ključne za celotno sestavo požarnega javljalnika.

Temeljna osnova dimnega javljalnika je karakteristika goriva, in sicer vrsta materiala ter način

vnetljivosti. Ta dva parametra sta pomembna za določitev primerne značilnosti pričakujočega

112 Prav tam. 113 Prav tam. 114 Prav tam. 115 Prav tam. 116 Prav tam.

40

produkta vnetljivosti, kot so velikost in porazdelitev dimnih delcev po zraku, koncentracija in

število le teh, barva, sestava in upornost delcev.117

Transportni čas aerosolov je odvisen od karakteristike potovanja aerosolov od začetnega

položaja in vrste gorenja, hitrosti gorenja, razdalje med javljalnikom in začetkom gorenja,

visokost stropa in konfiguracije okolja in različnih pregrad (vrata). Spremembe aerosolov se

največkrat prenašajo na velikost in koncentracijo delcev in rezultat procesa usedanja

(sedimentacije), zlepljenja (aglomeracije) in strjevanja (koagulacije) delcev. Ko dodamo

dinamiko narave rasti, hitrost in gorivo gorenja ter prezračevanje, se lahko spremeni čas

transporta in delovanje dimnega procesa. Ko dim doseže javljalnik, postanejo pomembni

drugi faktorji in sicer aerodinamika javljalnika in tip senzorja. Aerodinamika javljalnika se

nanaša na dim, ki gre skozi ohišje javljalnika in vstopi v senzor.118

Nekoliko manj pomemben faktor je tudi lokacija vstopa dima v javljalnik in namestitev

javljalnika na strop. Ionizacijski in optični požarni javljalnik se odzivata različno, odvisno

kakšne so karakteristike transporta aerosolov. Tudi v družini optičnih javljalnikov so odzivi

različni, še posebej so različice odvisne od valovne dolžine svetlobe in uporabnega kota

sipanja svetlobe.119

Standardni postopek za oblikovanje dimnega javljalnika je enak kot pri ostalih javljalnikih.

Priporočljivi prostorski kriteriji so osnovni kriteriji za odziv javljalnikov na različne specialne

parametre. Različni dimni testi se uporabljajo za pregled odziva javljalnika med definiranim

spodnjim in zgornjim aktivnim pragom in z odzivnim časom na različne tipe dima na istem

nivoju. Ti rezultati se pretvorijo v priporočljive kriterije in so tako namenjeni za varno

odzivanje javljalnika z določenimi parametri.120

Optični dimni javljalnik in ionizacijski dimni javljalnik sta zelo zapletena in se nanašata na

določene faktorje, kot so specifična gostota ter velikost porazdelitve delcev, upornostni

indeks, valovna dolžina svetlobe in kot sipanja svetlobe. Dimni javljalniki se odzovejo

različno na optično specifično gostoto različnih vrst gorenja.121

117 Prav tam. 118 Prav tam. 119 Prav tam. 120 Prav tam. 121 Prav tam.

41

6.4 NAMESTITEV POŽARNIH JAVLALNIKOV V BIVALNEM OKOLJU

Ob pravilni namestitvi javljalnika le-ta pravočasno opozori na nevarnost, tako da je izredno

pomembna pravilna namestitev javljalnika v prostoru.122

Požari nastanejo v bivalnem okolju na različnih krajih: v stanovanju, na stopnišču, v kleti, na

podstrešju. Notranji požar se širi iz kraja nastanka po notranjih prostorih. Pri tem je ogenj

zaprt med zidovi in se prebija ter širi v druge prostore skozi zračnike, vrata in okna v ostale

prostore kot so hodniki, stopnišča, jaški dvigal, vse do vrha in skozi okna v višja nadstropja,

zaradi toplotnega vzgona. Ker je mrzel zrak težji in izpodriva toplejši zrak, tako nastaja

valovanje zraka, ki pospešuje gorenje.123

Za stanovalce predstavlja nevarnost že dim, v katerem so pomešani nevarni strupeni plini, saj

lahko pride do zastrupitve ali zadušitve, zato med stanovalci ponavadi zavlada panika. Največ

žrtev je ravno zaradi zadušitve s strupenimi plini.124

Zaradi dviganja dima je najbolje namestiti javljalnik na strop ali visoko na zid. Namestitev

požarnih javljalnikov je odvisna od razporeditve prostorov v stanovanju.125

Nekaj napotkov za namestitev požarnih javljalnikov po stanovanju :

- Vsako stanovanje, predvsem pa hiša, ima več kot en prostor, zato tudi samo en požarni

javljalnik ne zadostuje. Več kot je prostorov večja je nevarnost, da se zgodi vsaj eden od

zgoraj naštetih vzrokov za požar. Da dodatno povečamo varnost po bivalnem prostoru, je

najbolje če se namestijo požarni javljalniki po spalnicah, kletnih in podstrešnih prostorih,

stopnišču.

- Dim in drugi strupeni vroči produkti gorenja se zaradi toplotnega vzgona nabirajo pod

stropom zaprtega prostora in se širijo horizontalno po prostoru in zmanjšujejo vidljivost v

prostoru. Požarni javljalniki se odzivajo na dim, toploto, svetlobo in pline. Ti produkti

gorenja se nabirajo pod stropom, zato je najbolje namestiti požarni javljalnik na sredino

stropa in to je točka, ki leži najbližje vsem drugim mestom v prostoru.

- Potrebno se je tudi izogibati območju mrtvega zraka kot so: vrh stropa v katedrali, kotni

stiki med stropom in steno. Zaradi mrtvega območja v kotnih stikih moramo paziti pri 122 Jože Janežič, Gašenje požarov in reševanje. 123 Ivo Korošec, Osnove varstva pred požarom. 124 Jože Janežič, Gašenje požarov in reševanje. 125 Prav tam.

42

namestitvi požarnega javljalnika na strop, da bo požarni javljalnik oddaljen od stranskega

zidu najmanj 15 cm in od vsakega kota vsaj 60 cm. Prav tako se moramo pri nameščanju

požarnega javljalnika na strop najmanj za 30 cm izogibati tramovom ali napuščom. Na

zidu mora biti požarni javljalnik vsaj 30 cm do 50 cm odmaknjen od stropa.

- Pri nameščanju požarnega javljalnika se je potrebno izogibati prepihu, prav tako naj ne bi

nameščali javljalnika blizu oken, vrat ali klimatske naprave. S prepihom lahko pride do

lažnega alarma.

- Najboljša namestitev javljalnikov je v bližino spalnic in v spalnice in ne ob izhodu iz

spalnice, zlasti je to pomembno ponoči, ko stanovalci spijo, da slišijo alarm.

- Pomembno je namestiti javljalnik v kuhinjo in dnevno sobo, saj človek večino časa

preživi v teh dveh prostorih in ravno tu se zgodi največ požarov. V teh prostorih se

uporablja veliko plinskih in električnih naprav, nevarnih snovi in drugih virov nevarnosti,

ki so lahko zaradi neprevidnosti, malomarnosti in nestrokovnega ravnanja človeka hitro

povzročitelj požara. Ker je mrzel zrak težji, izpodriva toplejši zrak, tako nastaja valovanje

zraka, ki pospešuje gorenje. Toplotni vzgon povzroči nabiranje vročih plinov in dima pod

stropom. Ta je odvisen od vrste gorljive snovi, od razgretosti gorljive snovi in velikosti

začetnega požara. Plini, toplota in dim se širijo po notranjem zaprtem prostoru, kjer se

vidljivost zaradi dima zelo poslabša, temperatura pa se zelo poveča, kar največkrat

povzroči, da se vnamejo še ostale gorljive snovi.

- Na stopnišče je potrebno namestiti požarni javljalnik zato, ker nam stopnišče služi za

evakuacijsko pot iz stavbe. Požar v stopnišču nastane največkrat tam, kjer stanovalci

odlagajo odvečno gradivo, zlasti gorljive odpadke, embalažo in podobno. Stopnišče se

hitro zadimi in tako služi kot toplotni tunel, po katerem se toplota, strupeni plini in dim

dvigujejo v višje plasti in se hitro širijo po notranjosti objekta in se v njem tudi

zadržujejo. Stopnišče zajame polno dima in tako nastane nevarnost, da se požar razširi v

stanovanjske prostore. Dim povzroča nepreglednost stopnišča in otežuje evakuacijo.

- Namestitev požarnega javljalnika v kletne prostore je zelo pomembna, saj je tam

skladišče veliko lahkogorljivega gradiva (star papir, pajčevine, kartonaste embalaže itd).

V Sloveniji so v večini bivalnih objektih (hišah in blokih) kurilne peči na kurilno olje ali

trdo gorivo nameščene ravno v kletnih prostorih. Prav tako so poleg kurilne peči v kleti

shranjeni tudi rezervoarji s kurilnim oljem, (in trda goriva), ki so največkrat narejeni

nepravilno in tako lahko pride do uhajanja vnetljivih hlapov. V kletnih prostorih je tudi

največkrat naknadno nestrokovno izdelana začasna električna instalacija. Vsi ti vzroki

lahko zanetijo požar, ki lahko vodi do eksplozije. Požar se v začetku razvija počasi,

43

postopoma pa se mu pridružijo večje količine dima, izgorelih plinov in občutno

naraščajoča temperatura. Zaradi manjših količin kisika, in s tem manjšega valovanja

plinov, nastaja nepopolno gorenje. Z naraščanjem toplote se segrevajo stene in strop.

Toplota, ki se poveča, je posebno nevarna, če ogenj prodre v stopnišče. Prav tako so

posebno nevarne prezračevalne odprtine, ki vodijo dim iz kleti do vrha zgradbe, skozi

njih torej prodira dim v višja nadstropja.

- Dobro je namestiti požarni javljalnik tudi na podstrešju, saj je poleg kleti tudi podstrešje

pravo skladišče lahkogorljivih snovi. Skozi podstrešje vodijo tudi dimniki, ki se zaradi

slabega ali nestrokovnega vzdrževanja hitro lahko vžgejo. Toplota v okolici dimnika in

iskreči delci predstavljajo nevarnost za nastanek požara.126

Slika 5: Namestitev požarnega javljalnikov v sobi.127

Slika 6: Namestitev požarnih javljalnikov po stanovanjskih prostorih.128

126 Več virov. 127 Spletna stran: www.stiftung-warentest.de/newsletter.html. 128 Prav tam.

44

Slika 7: Namestitev požarnih javljalnikov po hišnih prostorih.129

6.5 NEUSTREZNA MESTA ZA NAMEŠČANJE POŽARNIH

JAVLJALNIKOV

Nepravilna namestitev požarnih javljalnikov nam nič ne koristi. Lahko povzroči lažni alarm

ali pa ob požaru javljalnik sploh ne reagira. Požarnih javljalnikov ne nameščamo:

• preblizu štedilnika v kuhinji, ker pri kuhanju nastaja dim in se lahko nenamerno

sproži alarm,

• v prostore, kjer v normalnih razmerah nastaja veliko vlage, dima in prahu (kopalnica,

gospodarsko poslopje),

• v garažo, saj ob vžigu avta nastajajo produkti izgorevanja in se lahko sproži alarm,

• pred napravami za gretje ali klimatskim napravami,

• na najvišjo točko vrha stikajočih streh, v prostorih, pri katerih pade temperatura pod 5

°C ali naraste nad 40 °C,

• na strop stanovanjske prikolice ali podobnih prostorov, kjer sončni žarki ogrejejo

strop in zrak v zgornjem delu sob, saj vroč zrak na stropu lahko prepreči, da nevarno

tlenje požara prispe do požarnega javljalnika.130

129 Prav tam. 130 Jože Janežič, Gašenje požarov in reševanje.

45

6.6 ORGANIZACIJSKI UKREPI OB ALARMU POŽARNEGA

JAVLJALNIKA

S tem, da so požarni javljalniki pravilno nameščeni še ni vse narejeno za preprečevanje

požara. Visok zvok pod krovom nam je lahko samo dopolnilo in opozorilo za nastanek

požara, ne pa nadomestilo za samodejno pogasitev požara. Narediti je potrebno tudi

evakuacijski načrt ter se pogovoriti in poučiti družino, še posebno otroke, za pobeg iz

stanovanja v primeru požara. Prav tako je potrebno vaditi po evakuacijskem načrtu, da v

primeru požara ne pride do nepotrebne panike ali kakšnih drugačnih tragičnih napak.131

Poleg tega je potrebno tudi:

• Izdelati načrt etaž, kjer so zarisana vsa vrata in okna ter najmanj dve izhodni poti iz

vsakega prostora. Okna drugega nadstropja utegnejo potrebovati vrv ali lestev.

• Sklicati družinsko srečanje, kjer se razpravlja o načrtu za beg in ob tem vsakega

stanovalca naučiti kako ravnati v primeru požara.

• Določiti prostor izven hiše za srečanje v primeru požara.

• Vsakega stanovalca seznaniti z zvokom alarmnega sistema za dim ter ga naučiti, da

zapusti hišo v primeru pojave tega zvoka.

• Najmanj enkrat mesečno je potrebno vaditi evakuacijski načrt za beg v primeru

požarnega alarma. Vaje pomagajo posebno otrokom, da se naučijo, kaj storiti v

primeru požara in da ne pride do panike.132

Kaj storiti pri alarmnem zvoku:

- Najprej je potrebno ohraniti trezno glavo.

- Z gasilnikom lahko sami pogasimo le majhne začetne požare.

- Takoj zapustiti prostor po izdelanem evakuacijskem načrtu za beg, kajti vsaka sekunda

šteje, naj se ne izgublja časa z oblačenjem ali jemanjem dragocenosti.

- Ob požaru naj bi družina skupaj zapustila stanovanje ali hišo, vendar to ni vedno mogoče.

- Pri zapuščanju hiše je pred odpiranjem vrat potrebno preveriti njihovo temperaturo. V

primeru, da so vrata vroča in / ali iz strani uhaja dim, ne smete v nobenem primeru odpreti

vrat. Namesto tega se mora najti alternativna pot za beg. Če je površina vrat hladna, obnje

131 Prav tam. 132 Prav tam.

46

potisnite ramena, rahlo se jih odpre in potrebno je biti pripravljen, da se jih zaloputne, v

primeru, da vdreta vročina in dim.

- Pri nastalem dimu se je potrebno zadrževati v bližini tal, in če je možno, naj se diha skozi

navlažen robec. Ko se zapusti poslopje, se je potrebno odpraviti na dogovorjeno zbirno

mesto in preveriti, da so tam vse osebe, ki so bile v hiši.

- Poklicati gasilce, vendar ne iz vaše hiše.

- Naj se ne bi odpravljali nazaj v hišo, dokler tega gasilci ne dovolijo.133

6.7 LAŽNI ALARM

V določenih situacijah se lahko povzroči lažni alarm. In sicer:

- pri direktnem kontaktu s cigaretnim dimom (z direktnim pihanjem proti požarnem

javljalniku),

- pri delih, kjer se ob delu ustvarja veliko prahu,

- pri kuhanju nastajajo izgorevajoči delčki, ki bi tudi lahko sprožili alarm,

- pri slabem in nerednem vzdrževanju se na požarnem javljalniku nabira prah, ki pri

zadostni koncentraciji sproži lažen alarm.134

6.8 SLABOSTI POŽARNIH JAVLJALNIKOV

Kot vsaka naprava ima tudi javljalnik požara slabosti. Slabost predstavlja napajanje, ki je

samo na baterije ter njegova točkovna namestitev, saj je požarni javljalnik samostojna enota.

Bolj zanesljivi so tisti požarni javljalniki, ki so vezani na protivlomne centrale in nato v

varnostne centre, ki ob sprožitvi javijo centru, kjer usposobljeni za to delo tudi ukrepajo.

Prav tako sprožitev točkovnega požarnega javljalnika pride v poštev le, ko so stanovalci

doma, če jih ni, se sicer sliši zvok, vendar ga sosedje težko zaznajo ter pridejo v stanovanje,

predvsem v bloku. Poleg tega lahko večkrat pride tudi do lažnih alarmov.

133 Prav tam. 134 Navodila za uporabo.

47

6.9 STROŠKI IN KORISTI POŽARNIH JAVLJALNIKOV V BIVALNEM

PROSTORU

V Danskem inštitutu za požarno tehnologijo DIFT so v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega

tisočletja napravili analizo stroškov in koristi pri vgradnji požarnih javljalnikov v bivalne

prostore in sredi leta 2000 to analizo tudi predstavili. Pri analizi so se soočili s pomanjkljivimi

statističnimi podatki, vendar so nato le-te nadomestili s strokovnimi ocenami oziroma z

uporabo podatkov drugih držav. Pri slednjih moramo biti zelo previdni, kajti nastanek in

predvsem razvoj požara je odvisen od mnogih dejavnikov, ki se razlikujejo po posameznih

državah. Med temi so vsekakor pomembni klimatski in geološki pogoji, tipologija gradnje

objektov, poseljenost območja itd. Prav tako je potrebno upoštevati tudi kulturne in

zgodovinske dejavnike, doseženo raven usposobljenosti prebivalcev za ukrepanje v primeru

požara, veljavno zakonsko ureditev, kot tudi organiziranost in usposobljenost gasilskih

enot.135

6.9.1 STROŠKI

Zveza potrošnikov na Danskem je predlagala požarni javljalnik, ki je po opravljenih testih

slišnosti, zanesljivosti, predvidene življenjske dobe baterijskih vložkov, opozorilnega signala

itd. najboljši in ima ceno 10 EUR. Za analizo pa so uporabili požarni javljalnik, ki je po

osnovnih karakteristikah enakovreden tistemu, ki ga je predlagala Zveza potrošnikov, le da je

nekoliko enostavnejše izvedbe. Maloprodajna cena požarnega javljalnika je 6 EUR, njegova

življenjska doba pa 10 let. V analizi je predviden nakup požarnih javljalnikov iz državnega

proračuna, zato so od nabavne cene odšteli še 25 %. Končna cena je torej 4,50 EUR, v kar je

všteta tudi cena prvega kompleta baterij. Strošek prve montaže, ki za en požarni javljalnik

traja 15 minut, po ceni dela na Danskem predstavlja še dodatna 2 EUR. Pri porabi baterijskih

vložkov v požarnem javljalniku so upoštevali 12 mesecev, da bi se izognili težavam, ki jih

povzročajo izrabljene baterije. Predvideli pa so tudi istočasno menjavo baterij po celi Danski,

in sicer na dan, ko na Danskem preizkušajo delovanje siren javnega alarmiranja. Vendar bi

bilo to mogoče doseči le z aktivno medijsko akcijo, s katerim bi državljane opozorili na

potrebno menjavo baterij. Za ceno baterijskih vložkov so upoštevali srednjo vrednost 2 EUR,

v kar je vključena tudi cena zamenjave. Celoten strošek za nakup požarnega javljalnika torej

znaša 4,5 EUR (nakup) + 2 EUR (montaža) + 9 x 2 EUR (letna menjava baterij) = 24,5 EUR,

od tega največji delež predstavljajo stroški menjave baterij. V končni ceni ni upoštevana

135 Prav tam.

48

inflacija v obravnavanem obdobju, vendar je ta strošek ob dejstvu, da gre za razvito evropsko

državo z nizko stopnjo inflacije v bistvu zanemarljiva. Za izračun je bila upoštevana

predpostavka, da nobeno gospodinjstvo na Danskem še ni opremljeno s požarnim

javljalnikom. Na Danskem je okoli 2,5 milijonov gospodinjstev in bi bil skupen strošek

investicije za 10 let 61,25 milijona EUR. K tej ceni so dodali še 75.000 EUR za letno

oglaševanje, s katerim bi uporabnike požarnih javljalnikov opozarjali na nujnost menjave

baterij, kar bi za načrtovano obdobje zneslo skupaj še 675.000 EUR. Vsi stroški torej znašajo

62 milijonov EUR.136

6.9.2 KORIST

Osnovni namen požarnega javljalnika je opozoriti ljudi na nastanek požara ter jim tako

omogočiti pravočasno evakuacijo. Istočasno lahko posamezniki pričnejo gasiti požar že v

začetni fazi razvoja in tudi pravočasno obvestijo gasilsko enoto. Na ta način se zmanjša

število žrtev in poškodovanih ter tudi škoda, ki nastane na objektu in na imovini. Manjši pa so

tudi stroški gasilskih enot, reševalnih vozil za prevoz bolnikov ter stroški zdravljenja

poškodovancev.137

Na Danskem zaenkrat ne vodijo statističnih podatkov o tem, za koliko se je škoda zmanjšala

oziroma koliko človeških življenj v požarih v bivalnih prostorih so na ta način rešili. V tej

analizi so bile tako upoštevane samo koristi zaradi zmanjšanja števila žrtev požara. Analiza v

obdobju med letom 1988 in letom 1992 je pokazala, da je na Danskem umrlo 362 ljudi, od

tega jih je 87 % umrlo na svojih domovih. Iz analize je razvidno, da bi lahko na leto rešili 12

življenj. Pri odločitvi za investicijo v požarne javljalnike je torej na tehtnici 12 življenj

nasproti 62 milijonov EUR. Mnoge skandinavske in angleške študije pa so pokazale, da je

statistična vrednost rešenega človeškega življenja od 2 do 3 milijone EUR. V navedenih

analizah so ugotovili tudi zaskrbljujoče dejstvo, da so ljudje sami pripravljeni zelo malo

investirati v opremo, s katero bi si rešili življenje. Iz tega lahko sklepamo, da ljudje v glavnem

pričakujejo, da mora za zagotavljanje varnosti, ki bo zmanjšala število žrtev, poskrbeti

predvsem država ali lokalna skupnost.138

136 Prav tam. 137 Prav tam. 138 Prav tam.

49

6.9.3 ZAKLJUČEK

Iz ugotovitev analize izhaja, da bi na Danskem lahko z vgradnjo požarnih javljalnikov v

bivalnem okolju rešili 12 človeških življenj letno, kar ob upoštevanju nižje statistične

vrednosti rešenega življenja pomeni, da bi v desetih letih družba prihranila 240 milijonov

EUR. Če od tega zneska odštejemo vložek 62 milijonov EUR, lahko ugotovimo, da je

prihranek družbe kar 178 milijonov EUR, kar je že brez upoštevanja etičnih razlogov velik

prihranek. Na drug način bi lahko rekli tudi, da z investicijo 62 milijonov EUR za vgradnjo

požarnih javljalnikov v bivalnem okolju rešimo v desetih letih 120 človeških življenj, kar

pomeni da smo za eno rešeno življenje vložili 500.000 EUR.139

Prikazana analiza stroškov in koristi investicije v reševanje človeških življenj je sicer

enostaven ekonomski izračun, ki pa kljub temu lahko služi kot dobra podlaga pri odločanju in

določanju prioritet investiranja v zagotavljanje varnosti tako na državni kot na lokalni

ravni.140

139 Prav tam. 140 Prav tam.

50

7 TESTNE METODE ZA POŽARNE JAVLJALNIKE

V zadnjih nekaj letih je razvoj protipožarne tehnologije zelo hitro napredoval. Prišle so

novitete kot so novi materiali, nova fizikalna in kemijska načela. Danes zaznavamo

naraščanje uporabe večsenzorskih javljalnikov, posebno kombinacijo optičnega,

ionizirajočega in toplotnega senzorja.141

Z novitetami so prišla tudi nova merila. Zato je potrebno za boljše delovanje javljalnikov,

poleg že določenih testov, ki so predpisani za javljalnike, opraviti tudi dodatne nove specialne

teste.142

Da so lahko javljalniki na tržišču in da se tudi prodajajo, morajo biti narejeni in preizkušeni

po standardu, in sicer SIST EN 54 ali ISO 12239 v Evropski uniji, v Ameriki pa po UL 217 in

UL 268. V Nemčiji požarne javljalnike testira posebna ustanova VdS Schadenverhutung im

Gesamtverband der Deutschen Versicherungswirtschaft, ki izda VdS znak.143

Poznamo osnovne teste in specialne teste preizkušanja javljalnikov požarov.

Osnovni testi so :

1. ELEKTRIČNI TESTI (elektrostatična sprožitev, sevalno elektromagnetno polje,

eksploziven trenutek, udarni val).

2. MEHANIČNI TESTI (vibracije, sunek, udarec).

3. KLIMATSKI TESTI (suh in vlažen proces, mrzlo, korozija, slana megla).144

Specialni testi se izvajajo odvisno od vrste požarnega javljalnika. Katere metode testiranja

javljalnikov se bo izbralo, je odvisno od vrste senzorja v javljalniku, ki je testiran.

141 Thomas Cleary, Smoke Detector response To Nuisance Aerosols. 142 Senzorji a CO. 143 Slavko Šipec, Naravne in druge nesreče v republiki Sloveniji. 144 Slovenski inštitut za standardizacijo.

51

8 PREIZKUS POŽARNIH JAVLJALNIKOV

V diplomskem delu sem se usmerila samo na točkovne javljalnike požara, ki se napajajo na

9V baterije in se jih da dobiti v prosti prodaji. Za preizkus požarnih javljalnikov sem se

odpravila v trgovine, kjer je ta oprema dostopna kupcu. Te trgovine so: Obi, Bauhaus,

Baumax ter Conrad. Poklicala sem tudi približno 30 podjetij, ki se ukvarjajo s protipožarno

zaščito, vendar imajo bolj ali manj samo linijske javljalnike požarov, ki pa so največkrat

vezani na protivlomne alarme in sisteme. Na koncu mi je le uspelo pridobiti tri podjetja, to so

Tenzor, Iskra Prins in Siemens, ki imajo točkovne javljalnike požarov in so mi jih bili

pripravljeni posoditi. Vse izbrane alarmne naprave so tako imenovani optični dimni

javljalniki, ki delujejo na principu sipanja svetlobe. Ko gorljiva snov doseže pravšnjo

koncentracijo dima, spusti signal – alarm. Požarni alarm prebudi vsakega kljub globokemu

spancu, ko gre za življenjsko pomembno bujenje v sosednji sobi.145 Zagotavljam vam, da

testni rezultati ne dopuščajo mirnega spanca.

Med preizkusom sem požarne javljalnike preizkusila z gorenjem lesa, bombaža, umetne snovi

in vnetljive tekočine. Za testiranje sem izbrala materiale, ki se najbolj uporabljajo v bivalnem

okolju: les, bombažne krpe, plastika, olje. Vsi preizkušeni požarni javljalniki so se morali na

produkte gorenja odzvati z alarmom.

Preizkusa sem se lotila po slovenskem standardu SIST EN 54-7:2001 – Sistem za odkrivanje

in javljanje požara ter alarmiranje – 7.del: Dimni javljalniki – Točkovni javljalniki na principu

, vendar sem morala zaradi prezapletenosti postopkov določenih s standardom preizkus

poenostaviti. Standard zahteva preizkus po določenem postopku ter v točno določenem

zaprtem okolju, v realnosti pa vemo, da požar zaradi različnih sprememb v okolici poteka

vsakič drugače. Zahteve standarda sem lahko opustila zato, ker je bil moj glavni cilj preizkus

funkcionalnosti izbranih javljalnikov. Podobne preizkuse izvajajo tudi razna združenja

potrošnikov po svetu.

Prostor za opravljanje preizkusa so mi odstopili v Požarnem laboratoriju Zavoda za

gradbeništvo Slovenije v Gameljnah pri Ljubljani.

145 Slavko Šipec,, Naravne in druge nesreče v republiki Sloveniji. 145Slovenski inštitut za standardizacijo.

52

Preizkus požarnega javljalnika po standardu poteka v požarnem testnem kanalu, ki je dolg od

9 do 11 m, širok od 6 do 8 m in visok od 3,8 do 4,2 m. Testni kanal mora imeti ventilacijo, da

po preizkusu prezrači in prečisti prostor za nov preizkus.146

Na žalost pri nas nimamo takih velikih testnih kanalov, zato sva se z mentorjem odločila za

manjšo kovinsko kovinsko komoro (š x d x v) 35 X 35 X 90 cm, ki so jo posodili v Požarnem

laboratoriju.

Slika 8: Komora v kateri sem opravila preizkus.

Za gretje in vir vžiga sem uporabila električni grelec Corona, Miki – Si 230V, 450 W.

Preizkusna komora je bila med preizkusom zaprta in v njej je bilo omogočeno le naravno

gibanje zraka. Ves čas preizkusa sem merila temperaturo v komori pred in po preizkusu,

vlažnost pred in po preizkusu, CO in CO2 pred CO2 in po preizkusu, hitrost zraka v komori

pred in po preizkusu in čas javljanja. Merilni instrumenti so bili štoparica, tehtnica, Testo 925

+ sonda in Testo 452 + sonda za merjenje vlažnosti, temperature, CO, CO2 in Q-Trak-Plus za

merjenje temperature na grelni plošči. Za zunanji vžig sem uporabila vžigalnik. Za gorenje

PU pene in olja sem uporabila kovinsko posodico. Merjenje časa sem ustavila, ko se je iz

javljalnika zaslišal zvočni signal alarma.

53

8.1 MATERIALI ZA PREIZKUS

Po standardu se preizkus delovanja požarnega javljalnika opravi pri sproščanju produktov

gorenja (pirolizo) lesa, bombaža, plastične snovi in vnetljive tekočine. Za iste postopke sva se

odločila tudi midva z mentorjem, vendar sva za preizkus uporabila materiale, ki so

najpogostejši vzroki za nastanek požara v bivalnem okolju in postopek preizkusa prilagodila.

8.1.1 LES

Po standardu se gorenje lesa preizkusi z 10 suhimi bukovimi paličicami, ki imajo dimenzijo

75 mm x 25 m x 20 m. Gorilna plošča naj ima 220 mm premera in naj ima 8 vdolbin. Vsaka

vdolbina naj bo 2mm globoka in 5mm široka, med vsako vdolbino naj bo 4 mm presledka.

Gorilna plošča naj ima maksimalno moč 2 kW. Temperatura grelne plošče naj se meri s

senzorjem za toploto, ki naj se pritrdi na petino gorilne plošče, povezane z robom na gorilni

plošči. Zagotoviti je potrebno dober toplotni stik. Lesene paličice naj se položijo na grelno

ploščo z 20 mm vmesnim prostorom, tako da lahko zrak kroži in da lahko pride do pirolize.

Grelna plošča naj bo tako močna, da se bo segrela na 600 °C v 11 minutah. In nato merimo

čas, kako hitro se sproži požarni javljalnik.147

Tako kot v standardu sem prvi preizkus opravila z lesom. Zaradi velikosti komore, kjer sem

opravljale preizkuse, sem uporabila manjši električni grelec, ki ima 100 mm premera grelne

plošče. Električni grelec ima moč 450 W in najvišja temperatura grelne plošče je 270 °C. V

komoro sem postavila kuhalnik in ga vključila na najvišjo stopnjo.

Za les sem izbrala češnjeve deščice in zaradi velikosti grelne površine sem položila samo štiri,

za en preizkus, v obliki križa, da je lahko med ploščicam krožil zrak in da je lahko potekala

piroliza. Lesene ploščice so bile narezane na približno enake dele in pred preizkusom sem

zmerila njihovo maso. Po določenem času se je začela piroliza in nastajanje dima, ta pa je

sprožil požarni javljalnik.

Za zagotovitev ponovljivosti pri vsakem preizkusu sem imela električni grelec prižgan na

maksimum. Za vsak preizkus sem porabljene lesene ploščice odstranila, prezračila komoro,

namestila nov požarni javljalnik in ponovno naložila lesene ploščice na grelno površino in

tako nadaljevala z naslednjim preizkusom.

147 Slovenski inštitut za standardizacijo.

54

Slika 9: Gorenje lesa.

8.1.2 BOMBAŽ

Naslednji postopek po standardu je odzivanje požarnega javljalnika na gorenje bombaža.

Približno 90 vrvic bombažnega stenja in vsaka vrvica naj bi bila 80 cm dolga in 3 g težka.

Vrvice naj bi bile brez kakšne koli zaščitnih prevlek in naj bi bile oprane in posušene. Vrvice

naj bodo razvrščene v krog s približno 10 cm premera. Skupek teh vrvic naj bi visel na

stojalu, približno 20 cm od negorljivih tal. Spuščeni konci vsake vrvice naj bi se vžgali z

zunanjim ognjem naenkrat, tako da bi vrvice kontinuirano gorele. Testni čas naj bi se začel,

ko gorijo vse vrvice.148

Za preizkus odzivanja požarnega javljalnika na gorenje bombaža sem vzela opran in posušen

bombažni prt in ga narezala na približno enake trakove. Trak sem pred vsakim preizkusom

stehtala in ga pripela v primež, ki je bil nameščen v komori, ter ga prižgala z zunanjim

ognjem - vžigalnikom.

148 Prav tam.

55

Slika 10: Gorenje bombažnega traku na začetku.

Slika 11: Gorenje bombažnega traku, ko se je sprožil požarni javljalnik.

8.1.3 PU PENA

Za odziv požarnega javljalnika je po standardu predpisan preizkus gorenja plastične mase.

Mehka poliuretanska pena z zunanjim plamenom ohromi dodatke, ki imajo specifično težo 20

kg m –3. Potrebno je 3 kose pene približno 50 cm x 50 cm x 2 cm. Kose pene naj bi namestili

en na drugega na osnovno ploskev iz aluminijeve folije, položene na pladenj z nagubanimi

56

robovi. Kose pene naj bi se normalno vžgalo na rob najnižjega kosa pene, čeprav se natančna

lokacija vžiga lahko prilagodi. Majhna količina čistega gorljivega materiala se lahko uporabi

za pomoč pri vžigu.149

Za tretji preizkus sem vzela poliuretansko peno, jo narezala na približno enake dele, stehtala

in jo s kovinsko posodico postavila v komoro ter prižgala na robu z zunanjim ognjem –

vžigalnikom.

Slika 12: Gorenje PU pene na začetku.

149 Prav tam.

57

Slika 13: Gorenje PU pene, ko se je sprožil požarni javljalnik.

8.1.4 OLJE

Po standardu se za gorenje vnetljivih tekočin uporabi približno 650 g mešanice n – heptanov z

3 % toluena po volumnu. Mešanica heptanov in toluena naj bi gorela v kvadratasti jekleni

posodici s 33 cm X 33 cm X 5 cm dimenzijami. Vžig naj bo s plamenom ali iskra.150

V četrtem preizkusu sem preizkušala jedilno olje. Električni grelec sem prižgala do

maksimuma in na grelno ploščo postavila kovinsko posodico s 3 ml jedilnega olja Cekin.

Po določenem času se je začelo dimiti in tako je nastali dim sprožil alarm požarnega

javljalnika.

150 Prav tam.

58

Slika 14: Gorenje olja.

8.2 REZULTATI PREIZKUSA Po opravljenem preizkusu sem rezultate prenesla v spodnje tabele in jih analizirala. Tabela 1: Odziv požarnih javljalnikov na gorenje lesa.

TENZOR CONRAD SIEMENS OBI ISKRA PRINS BAUHAUS BAUMAX

ABUS UNITEC

RM 203 VDS 5WA2 013 TL - 991 RF 280E RM 125 RM 160RF

TESTNI GUMB DELA NE DELA NE DELA NE DELA DELA

(DELA ALI NE DELA)

CENA (SIT) 5590 990 1690 12000

LES

MASA PLOŠČIC (g) 23,5 23,5 22,2 21,8 25,6 22,5 20,8

Temp. okolice pred, spodaj (°C) 24,2 23,9 23,8 23,5 23,4 23,1 23,2

Temp. okolice pred, zgoraj (°C) 27,6 27,1 25,7 25,2 27,5 25,1 24,7

Temp. okolice po, spodaj (°C) 24,2 23,7 23,4 23,2 23,5 22,9 23

Temp. okolice po, zgoraj (°C) 31,2 30,4 27,5 27,8 28,3 26,8 26,7

Temp. grelne plošče (°C) 270 270 270 270 270 270 270

Hitrost zraka pred (m/s) 0,12 0,12 0,13 0,02 0,06 0,04 0,03

Hitrost zraka po (m/s) 0,21 0,2 0,2 0,2 0,2 0,18 0,18

Vlažnost pred, spodaj (%) 45,4 45,4 45,5 47,5 48 48,2 49,2

Vlažnost pred, zgoraj (%) 39,4 39,5 39,5 44,5 41,8 41,1 42,5

Vlažnost po, spodaj (%) 45,4 45,4 45,9 47 48,3 49,2 49,2

Vlažnost po, zgoraj (%) 40,1 40,4 43,2 44,2 45,2 48,3 46,5

CO pred (ppm) 0 0 0 0 0 0 0

CO po (ppm) 3 4,9 1,7 2 1,3 1 1,2

CO2 pred (ppm) 650 690 581 455 563 460 540

CO2 po (ppm) 756 728 620 621 620 848 637

HITROST JAVLJANJA 01:41,56 01:39,85 02:05,18 01:58,31 01:54,84 01:47,94 01:55,39

59

Prvi preizkus je bil preizkus odzivanja požarnih javljalnikov na gorenje lesa. Pri tem

preizkusu sta prva reagirala požarna javljalnika RM 203 VDS, Conrad in javljalnik iz podjetja

Tenzor. Najdaljši čas reagiranja je imel požarni javljalnik 5WA2013, Siemens. Povprečni čas

odziva požarnih javljalnikov na gorenje lesa je 01:52,1 min ali 112,1 s.

Tabela 2: Odziv požarnih javljalnikov na gorenje bombaža.

TENZOR CONRAD SIEMENS OBI ISKRA PRINS BAUHAUS BAUMAX

ABUS UNITEC

RM 203 VDS 5WA2 013 TL - 991 RF 280E RM 125 RM 160RF

TESTNI GUMB DELA NE DELA NE DELA NE DELA DELA

(DELA ALI NE DELA)

CENA (SIT) 5590 990 1690 12000

BOMBAŽ

MASA TRAKU (g) 4,9 4,4 4,6 4,2 4,1 4,9 5

Temp. okolice pred, spodaj (°C) 22,9 22,9 22,7 23 23,2 23,2 22,4

Temp. okolice pred, zgoraj (°C) 32,1 32,2 31,7 26,6 33,3 33,3 31,8

Temp. okolice po, spodaj (°C) 22,8 22,8 22,6 22,8 22,9 22,7 22,8

Temp. okolice po, zgoraj (°C 48,7 50,1 44,5 42,2 46,9 48,2 52,7

Hitrost zraka pred (m/s) 0,09 0,09 0,08 0,07 0,04 0,05 0,05

Hitrost zraka po (m/s) 0,15 0,18 0,21 0,17 0,19 0,17 0,12

Vlažnost pred, spodaj (%) 49,7 49,6 49,7 49,7 49,7 49,6 50,5

Vlažnost pred, zgoraj (%) 20,8 21,3 23,6 25,7 19,7 19,7 22,3

Vlažnost po, spodaj (%) 50,2 50,2 49,7 49,8 49,7 49,7 50,5

Vlažnost po, zgoraj (%) 55,8 47,9 51,9 58,4 41,3 39,2 43

CO pred (ppm) 7,1 8,3 6,7 5,5 2,2 6,6 2,7

CO po (ppm) 467 427,8 314 348,1 355,1 383,5 450

CO2 pred (ppm) 641 710 613 547 530 530 405

CO2 po (ppm) 6000 6000 6000 6000 6000 6000 6000

HITROST JAVLJANJA 01:58,65 01:41,48 01:26,63 01:40,56 00:48,13 01:06,14 NEDELA

Drugi preizkus je bil preizkus odzivanja požarnih javljalnikov na gorenje bombaža. Pri tem

preizkusu en javljalnik, tudi po tretjem preizkusu, ni reagiral, in sicer požarni javljalnik RM

160RF, Baumax. Najhitreje je reagiral požarni javljalnik RF 280E, Iskra Prins. Povprečni čas

odziva požarnih javljalnikov na gorenje bombaža je 01:27,2 ali 87,2 s, neupoštevajoč požarni

javljalnik, ki ni delal.

60

Tabela 3:Odziv požarnih javljalnikov na gorenje PU pene.

TENZOR CONRAD SIEMENS OBI ISKRA PRINS BAUHAUS BAUMAX

ABUS UNITEC

RM 203 VDS 5WA2 013 TL - 991 RF 280E RM 125 RM 160RF

TESTNI GUMB DELA NE DELA NE DELA NE DELA DELA

(DELA ALI NE DELA)

CENA (SIT) 5590 990 1690 12000

PU PENA

MASA PENE (g) 1,45 1,58 1,46 1,67 1,53 1,34 1,46

Temp. okolice pred, spodaj (°C) 20,5 20,5 20,6 20,6 20,6 20,7 20,8

Temp. okolice pred, zgoraj (°C) 24 25 25,3 26,7 26,5 26,8 23

Temp. okolice po, spodaj (°C) 20,5 20,5 20,5 20,6 20,6 20,6 20,8 Temp. okolice po, zgoraj (°C) 26 30,6 30,2 29,9 28,6 32,5 28,2

Hitrost zraka pred (m/s) 0,07 0,09 0,04 0,05 0,03 0,06 0,02

Hitrost zraka po (m/s) 0,13 0,17 0,16 0,17 0,21 0,11 0,19

Vlažnost pred, spodaj (%) 45,7 45,7 45,6 45,6 45,7 45,9 43,1

Vlažnost pred, zgoraj (%) 33,9 30,5 29,2 27,8 26,8 25,8 32,8

Vlažnost po, spodaj (%) 45,7 45,7 45,6 45,7 45,7 45,9 43,3

Vlažnost po, zgoraj (%) 40,1 37,5 38,1 36,6 32,2 38 39,3

CO pred (ppm) 0 0 0 0 0 0 0

CO po (ppm) 15,6 14,4 29,2 17,7 17 62,5 6,3

CO2 pred (ppm) 850 618 551 681 493 615 766

CO2 po (ppm) 1352 1428 1366 1708 1401 1656 1004

HITROST JAVLJANJA 00:30,41 00:32,76 00:31,56 00:34,52 00:33,22 00:36,84 00:29,73

Tretji preizkus je bil preizkus odzivanja požarnih javljalnikov na gorenje PU pene. Najhitreje

sta se odzvala požarna javljalnika iz podjetja Tenzor in RM 160RF, Baumax. Najpočasneje pa

je reagiral požarni javljalnik RM125, Bauhaus. Povprečni čas odziva požarnih javljalnikov na

gorenje bombaža je 32,72 s.

61

Tabela 4: Odziv požarnih javljalnikov na gorenje olje.

TENZOR CONRAD SIEMENS OBI ISKRA PRINS BAUHAUS BAUMAX

ABUS UNITEC

RM 203 VDS 5WA2 013 TL - 991 RF 280E RM 125 RM 160RF

TESTNI GUMB DELA NE DELA NE DELA NE DELA DELA

(DELA ALI NE DELA

CENA (SIT) 5590 990 1690 12000

OLJE

MASA OLJA (g) 3 3 3 3 3 3 3,1

Temp. okolice pred, spodaj (°C) 24,4 24,5 24 24,1 23,3 22,6 22,4

Temp. okolice pred, zgoraj (°C) 28,2 28,8 29,1 28,7 31,7 25,3 28,7

Temp. okolice po, spodaj (C) 24,5 24,6 24,2 23,9 23,5 22,9 22,3

Temp. okolice po, zgoraj (°C) 31 30,4 31,8 30,6 32,5 31,5 29,7

Temp. grelne plošče (°C) 270 270 270 270 270 270 270

Hitrost zraka pred (m/s) 0,05 0,01 0,01 0 0 0,01 0,06

Hitrost zraka po(m/s) 0,11 0,1 0,1 0,14 0,12 0,11 0,24

Vlažnost pred, spodaj (%) 30 31,8 33,5 33,5 35,4 38,8 38,7

Vlažnost pred, zgoraj (%) 20,7 21,2 22,9 22,3 22,7 26,8 23,6

Vlažnost po, spodaj (%) 29,4 31,4 33,6 33,6 35,1 37 38,7

Vlažnost po, zgoraj (%) 20,6 21 21,1 22,4 21,7 26,9 23,8

CO pred (ppm) 1,6 2 2,5 3,1 2,7 3,5 5,2

CO po (ppm) 6,6 4,2 4,9 9,5 8,5 10,9 6,1

CO2 pred (ppm) 392 444 453 405 415 412 413

CO2 po (ppm) 397 482 493 452 420 430 418

HITROST JAVLJANJA 00:50,78 00:54,95 01:04,07 00:55,81 00:48,08 00:37,82 00:40,74

Četrti preizkus je bil preizkus odzivanja požarnih javljalnikov na gorenje olja. Najhitreje sta

reagirala požarna javljalnika RM 125, Bauhaus in RM 160 RF, Baumax, najpočasneje pa

požarni javljalnik 5WA2013, Siemens. Povprečni čas odziva požarnih javljalnikov na gorenje

bombaža je 50,55 s.

62

8.3 ANALIZA PREIZKUSA

00:00,00

00:17,28

00:34,56

00:51,84

01:09,12

01:26,40

01:43,68

02:00,96

02:18,24

LES BOMBAŽ PU PENA OLJE

SNOV

ČA

S

TENZORCONRADSIEMENSOBIISKRA PRINSBAUHAUSBAUMAX

ČAS ODZIVA JAVLJALNIKA

Graf 1: Čas odziva požarnega javljalnika pri različnih gorenjih materialov.

ČAS ODZIVA JAVLJALNIKA

00:00,00

00:17,28

00:34,56

00:51,84

01:09,12

01:26,40

01:43,68

02:00,96

02:18,24

TENZOR

CONRAD

SIEMENS

OBI

ISKRA P

RINS

BAUHAUS

BAUMAX

PRODAJALCI

ČA

S

LES

BOMBAŽ

PU PENA

OLJE

Graf 2: Čas odziva požarnih javljalnikov po različnih posameznikih.

Na splošno so se vsi požarni javljalniki odzvali na vsa gorenja, razen pri gorenju bombaža,

kjer ni bilo odziva javljalnika RM 160RF, Baumax. Odzivanje na gorenje je bilo zelo

različno. To je lepo razvidno iz grafa 1. Najhitreje so se požarni javljalniki odzvali na gorenje

PU pene s povprečnim časom 33 s in olja s povprečnim časom 51 s. Dalj časa je bilo

potrebno, da so se požarni javljalniki odzvali na gorenje bombaža s povprečnim časom 87 s.

Najdlje pa so požarni javljalniki potrebovali za odziv na gorenje lesa, in sicer povprečni čas je

63

112 s. Iz grafa 1 se vidi, da so časi odziva požarnih javljalnikov približno enaki pri gorenju

PU pene in olja. Okoli 1 minute več pa so potrebovali za odziv na dim pri gorenju bombaža in

lesa.

Graf 3: Občutljivost dimnih javljalnikov na velikost delcev dima.

Razlog za razliko v časovni odzivnosti posameznih javljalnikov je moč razložiti z nekaj

fizikalnimi osnovami o delovanju javljalnikov. Pri preizkusu sem uporabljala le optične

dimne javljalnike na principu lomljenja svetlobe v komori javljalnika. Za te vrste javljalnikov

velja, da so relativno manj občutljivi za manjše delce, ki se sproščajo med gorenjem. Manjši

so delci velikosti od 0,1 do 0,3 mm, ki se sproščajo v obliki piroliznih produktov med

gorenjem vnetljivih tekočin, nekaterih vrst plastik(računalniške komponente). Pri tej velikosti

delcev dima so veliko bolj občutljivi ionizacijski javljalniki, ki so v zadnjem času na trgu

manj zastopani zaradi radioaktivnega vira, dražje izdelave in vzdrževanja, ter nagnjenosti k

lažnim alarmom. Požarni javljalniki so se hitreje odzivali na gorenje PU pene in olja, ker se

pri teh gorenjih sproščajo manjši dimni delci. Pri gorenju lesa in bombaža pa so stranski

produkti večji delci v dimu, zato so se požarni javljalniki odzvali kasneje.

S pomočjo grafa 3 lahko razberemo občutljivost različnih tipov dimnih javljalnikov na

velikost delcev dima, ki se tvorijo med gorenju. Iz rezultatov preizkusa požarnih javljalnikov

(graf 1) vidimo, da so se javljalniki hitreje odzvali na gorenje PU pene in olja, kot na gorenje

lesa in bombaža. Pri gorenju PU pene se sproščajo delci velikosti od 0,4 do 0,5 nm. Iz grafa 3

je razvidno, zakaj se je javljalnik v tem primeru najhitreje odzval. Dimni delci med gorenjem

64

olja so manjši od 0,4 mm. Če pogledamo graf 3, lahko ugotovimo, zakaj se je tu javljalnik

odzval kasneje kot pri gorenju PU pene, saj je relativno slabše občutljiv. Če vemo, da pri

gorenju lesa in bombaža nastajajo dimni delci, večji od 1 mm, je jasno, zakaj so se ti požarni

javljalniki odzvali kasneje.

Največji problem predstavljajo navodila za uporabo požarnih javljalnikov. Navodila so bila na

splošno zelo pomanjkljiva. Ta bi morala biti razumljiva, popolna (natančno opisan postopek

uporabe in vzdrževanja) in opremljena s slikovnim gradivom. Prav tako je zelo pomembno, da

so v navodilih opisana opozorila na temo zaščite za preprečevanje požara.151 Samo pri enem

požarnem javljalniku so bila poleg taka navodila. Pri enem požarnem javljalniku poleg ni bilo

niti navodil za varno uporabo. Spet drugje so bila navodila samo v angleščini, poleg tega so

bila tudi pomanjkljivo prevedena.

Dobre požarne javljalnike se prepozna po znaku VdS Schadenverhutung im Gesamtverband

der Deutschen Versicherungwirtschaft (ustanova za preizkušanje požarnih naprav).

Poleg požarnega javljalnika bi morali biti v embalaži tudi vijaki za montiranje, ampak

pogosto ni zraven nič ali pa so poleg prekratki vijaki ali pa sploh niso prilagojeni požarnemu

javljalniku ali pa vijaki niso primerni za betonski ali lesni strop.152 Vsi preizkušeni požarni

javljalniki so imeli poleg vijake za montiranje.

151 Slavko Šipec, Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji. 152 Prav tam.

65

9 ZAKLJU ČEK

Z diplomskim delom sem želela preizkusiti funkcionalnost točkovne požarne javljalnike za

domačo uporabo, ki so dosegljivi na slovenskem tržišču. Prisotnih je kar nekaj podjetij, ki

prodajajo točkovne hišne požarne javljalnike na baterijsko napajanje. V Sloveniji se

uporabljajo predvsem požarni javljalniki, ki so največkrat vezani na sisteme varovanja

(požarne/protivlomne centrale) in nato v varnostne centre. Res je, da so taki požarni

javljalniki veliko bolj zanesljivi, vendar so tudi dražji. Drago je predvsem njihovo

vzdrževanje, saj znaša mesečno okoli 30.000 SIT. Baterijski točkovni javljalniki pa se vsaj pri

nas doslej niso prijeli, čeprav se njihova cena giblje od tisoč do nekaj tisoč slovenskih

tolarjev.

Resda ni bil preizkus požarnih javljalnikov opravljen po standardu in da je bil delno

spremenjen, vendar sem odzivne čase posameznih javljalnikov na pričakovane požare in lep

pregled požarnih javljalnikov na slovenskem tržišču. Dobila sem tudi potrditev, da jih 6

deluje, čeprav se nekateri požarni javljalniki odzivajo z zakasnitvijo. Požarni javljalnik se je

lahko na neko vrsto gorenja odzval hitreje, kot na drugo vrsto gorenja. Najhitreje pa so se vsi

odzvali na gorenje PU pene in najpočasneje na gorenje lesa. Skoraj vsi so se odzvali na

gorenje v dveh minutah, razen dveh požarnih javljalnikov. En požarni javljalnik se ni odzival

na gorenje bombaža, spet drugi se je na gorenje lesa odzval malo nad dvema minutama. Dve

minuti naj bi bilo dovolj časa za pogasitev začetnega požara ali za evakuacijo ter za

preprečitev zastrupitve s strupenimi plini. Upoštevati je potrebno, da sem preizkus opravila v

majhnem prostoru in manjši količini gorljivih snovi in da je v bivalnem, večjem prostoru z

večjo količino gorljivih snovi, čas odziva požarnega javljalnika lahko drugačen. Odzivni časi

javljalnikov tako niso primerljivi z realnim stanjem, ko bi bil javljalnik nameščen v bivalnem

prostoru.

V Sloveniji imamo sicer zakone, pravilnike in standarde po katerih morajo biti izdelani

požarni javljalniki, nimamo pa zakona, ki bi predpisal dolžnost nameščanja požarnih

javljalnikov v gospodinjstva, kot je to npr. v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji in na Švedskem,

kjer so v veliki meri zmanjšali tako stanovanjske požare kot smrtne žrtve zaradi požarov.

Tako se pri nas vsak sam zase odloči ali bo v stanovanje namestil to ceneno »budilno« in

66

dokaj zanesljivo varnostno napravo.153 Na splošno se slovenska gospodinjstva tega ne

poslužujejo.

Prišla sem do zaključka, da slovenska gospodinjstva zelo malo uporabljajo požarne javljalnike

ali druga protipožarna sredstva, če pa jih že imajo, jih pa ne znajo uporabljati, pravilno

nameščati ali pa jih pogosto ne vzdržujejo pravilno. Slovenci smo preskopi, posebno ko gre za

investicijo v opremo, s katero bi si rešili življenje. Predvsem pa smo prepričani, da se nam

požar ne more zgoditi.

Tako lahko na slovenskem tržišču dobite že za 1.000 SIT pa do 6.000 SIT kar dober požarni

javljalnik. Bolje nekaj tisočakov, kot par milijonov slovenskih tolarjev materialne škode, ki jo

naredi požar v bivalnem okolju ali celo vzame človeško življenje, katerega vrednost je

neprecenljiva.

V Nemčiji želijo zavarovalnice s pomočjo elektroindustrije, gasilcev in dimnikarjev pod

geslom ''Požarni javljalniki rešujejo življenja!'' seznaniti in poučiti ljudi o večji uporabi

požarnih javljalnikov, ki pravočasno posvarijo pred naraščanjem dima.154

Ker se že leta in leta zgledujemo po Nemčiji in ostalih zahodnih in severnih razvitih državah

in nazadnje, ker smo tudi že dobro leto dni v Evropski uniji, bi se lahko tudi v Sloveniji na

protipožarnem področju v bivalnem okolju začeli zgledovati po teh državah.

Rada bi izpostavila problematiko, da se vsako leto pripeti vse več požarov v bivalnem okolju,

zaradi neprevidnosti in malomarnosti posameznikov. Kar 60 % vseh požarov se zgodi v

bivalnem okolju. Popularizirala bi uporabo in rabo požarnih javljalnikov v gospodinjstvih, saj

bi s tem zmanjšali požare v stanovanjskih objektih, zmanjšali smrtne žrtve in s tem tudi

zmanjšali materialno škodo ter stroške intervencije (reševanje, zdravljenje itd.). Ena od

možnosti je tudi, da bi lahko v promoviranje nakupa požarnega javljalnika vključili tudi

zavarovalnice ali državo, ki bi z reklamnimi akcijami in ugodnimi cenami spodbujali ljudi k

uporabi požarnih javljalnikov.

153 Prav tam. 154 Prav tam.

67

10 VIRI IN LITERATURA

10.1 ZAKONI, PRAVILNIKI, STANDARDI, SMERNICE

vir1: Zakon o varstvu pred požarom Ur. l. RS, št. 71/93, 87/01, sprejet leta 1993, zadnje

upoštevane spremembe v veljavi od 08.11.2001.

http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200187&dhid=5421 (09.02.2005)

vir2: Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite

Ur. l. RS, št. 22/95, 73/97, sprejet leta 22.04.1995, zadnje upoštevane spremembe v

veljavi od 28.11.1997.

http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=199773&dhid=25835 (29.07.2005)

vir3: Zakon o graditvi objektov ( Ur.l.RS, št.110/02), Pravilnik o požarni varnosti v

stavbah Ur.l.RS, št 31/04, 10/05, sprejet 31.03.2004, zadnje upoštevane spremembe v

veljavi od 04.02.2005.

http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200431&dhid=68426 ( 09.02.2005)

vir4: 2004 0203 FIN EN - SMERNICA O POŽARNIH JAVLJALNIKIH IZ FINSKE

(dobila preko Zveze potrošnikov Slovenije).

vir5: Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 54-1:2001 Odkrivanje in javljanje

požara in alarmiranje – 1. del: Uvod, oktober 2001.

vir6: Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 54-7:2000/A1:2002

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje – 7. del: Dimni javljalniki –

Točkovni javljalniki na principu sipanja svetlobe, prepuščene svetlobe ali ionizacije,

oktober 2001.

vir7: Veljavni standardi,

http://www.zrszv.si/novice/obvestila/veljavnistandardi.htm ( 09.02.2005)

vir8: Tehnična smernica TSG 1- 001:2005, POŽARNA VARNOST V STAVBAH

http://www.mop.gov.si/zakonodaja/zakoni/prostor/graditev/tehnicne_smernice_pozarna_varn

ost.pdf ( 25.09.2005)

vir9 : Začasen pregled slovenskih standardov na področju tehničnih sistemov za varovanje; za požar http://www.zrszv.si/novice/obvestila/veljavnistandardi.htm (09.02.2005)

vir10:TEHNIŠKI PREDPISI IN STANDARDI,ki se nanašajo na projektiranje gradbenih in

drugih načrtov TELEKOMUNIKACIJE IN INFORMATIKA,Januar 2005

http://www.izs.si/mse/predpisi/MSE-telekom-predpisi-standardi-informatika-januar-2005.doc

(16.02.2005)

68

10.2 KNJIŽNI VIRI

vir11 : Korošec, Ivo (2001): Osnove varstva pred požarom. Gasilska zveza

Slovenije,Ljubljana

vir12 : Grm, Bojan (2002): Kemija v gasilstvu : požar, eksplozija in nevarne snovi. Gasilska

zveza Slovenije, Ljubljana

vir13 : Quintiere, James G. (1997): Principles of Fire Behavior. Delmar Staff, USA

vir14 : Janežič, Jože (1993): Osnove požarne varne gradnje. Zavod Republike Slovenije za

varstvo pri delu, Ljubljana

vir15 : Bengtson, Lars-Goeran (2001): Enclosure fires, Swedish Rescue Services Agency,

Sweden

vir16 : Power, Pam (2002): The SFPE Handbook of Fire Protection Engineering, 3.izdaja,

National Fire Protection Association, USA

10.3 ČLANKI IN ZBORNIKI

vir17 : Stekanovič, Boris (1998): »Kemija v gasilstvu«. V: Marko Pograjc (ur) :Priročnik za

gasilca: ( osnovni in nadaljni tečaj za pridobitev čina gasilca), Gasilska zveza

Slovenije, Ljubljana 1998

vir18 : Vrhovec, Milan in Černelič, Franc (1998): »Taktika«. V: Marko Pograjc(ur) :Priročnik

za gasilca: ( osnovni in nadaljni tečaj za pridobitev čina gasilca), Gasilska zveza

Slovenije, Ljubljana 1998

vir19 : Jug, Aleš (2004): Gašenje požarov in reševanje, predavanje 2004 / 2005

vir20 : Janežič, Jože (2003): Gašenje požarov in reševanje, predavanje 2001 / 2002

vir21: Navodila za uporabo, TL – 991, Fotoelektrični signal za dim in ogenj

vir22 : Navodila za uporabo, Javljalnik dima RM 125

vir23 : Dolšek, Milivoj (2000): » Javljalniki dima v stanovanjih – stroški in koristi ». V:

Revija Požar, 03/00

vir24 :Rebolj, Rebolj(1996): » Plamenski javljalniki požara ». V: Revija Požar 3/96

69

10.4 MEDMREŽJE

vir25 : Šipec, Slavko (2005): Naravne in druge nesreče v Republiki Sloveniji – letni bilten

2004,Požari

http://www.sos112.si/slo/tdocs/bilten/2004/p_pozari.pdf ( 21.07.2005)

vir26 : Rechtzeitig aufwachen, revija Test 11/ 2002, Stiftung Warentest

http://www.stiftung-warentest.de/newsletter.html (07.04.2005)

vir27 : Rauchmelder - Lebensretter

http://www.rauchmelder-lebensretter.de/ (20.05.2005)

vir28 : Čeh, Branko (1997): Javljalniki požara

http://www.a-rao.net/informiranje-raopis5.htm (09.02.2005)

vir29 : Požarni javljalniki, Zarja Elektronika

http://www.zarja.com/slo/Frames/Frameset_analogni_jav.asp ( 09.02.05)

vir30 :Senzorji na CO

http://www.odis.si/old/Senzorji%20za%20CO.html (13.02.2005)

vir31 : Cleary, Thomas (1999):Smoke Detector Response To Nuisance Aerosols http://fire.nist.gov/bfrlpubs/fire99/PDF/f99123.pdf (05.02.2005) vir32 :Linden, Oliver: Testing Methods for Gas Sensor Based Fire Detectors http://fire.nist.gov/bfrlpubs/fire01/PDF/f01047.pdf (05.02.2005) vir33 : Testing of automatic fire detection and alarm systems http://www.delta.dk/web/uk/docuk.nsf/0/aeb6078b4e08b62bc1256fe00044c964?OpenDocument ( 05.02.2005) vir34 :Test All Smoke Alarms (Detectors) and Annually Replance Batteries Develop and Rehearse an Escape Plan http://www.cpsc.gov/cpscpub/pubs/5077.html ( 09.02.2005) vir35 : Smoke detectors http://www.sosnet.com/safety/fire.safety/smoke.detectors.html (13.02.2005)