UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

UVELJAVLJANJE KONCEPTA TRAJNOSTEGA TURIZMA V BOHINJU

INES SELJAK

LJUBLJANA, JULIJ 2011

IZJAVA

Študentka Ines Seljak izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisal/a pod

mentorstvom mag. Janeza Siršeta, in da v skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in

sorodnih pravicah dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne 28. 6. 2011 Podpis: _______________________________

i

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................................. 1

1 TRAJNOSTNI TURIZEM ........................................................................................................... 2

1.1 Smernice za razvoj svetovnega trajnostnega turizma ............................................................. 3

1.2 Smernice za trajnost evropskega turizma ............................................................................... 4

1.3 Smernice za razvoj slovenskega trajnostnega turizma............................................................ 4

2 TURISTIČNA DESTINACIJA BOHINJ .................................................................................... 5

2.1 Stanje turističnega gospodarstva v Bohinju ............................................................................ 6

2.2 Turistični obisk v Bohinju ...................................................................................................... 7

2.3 Razvojni dokumenti o turizmu v Bohinju ............................................................................... 9

3 OSEM IZZIVOV ZA TRAJNOST EVROPSKEGA TURIZMA.............................................. 10

4 TRAJNOSTNI TURIZEM V DESTINACIJI BOHINJ ............................................................. 14

4.1 Analiza po osmih izzivih ...................................................................................................... 14

4.2 Ocena deležnikov o trajnostnem turizmu v Bohinju............................................................. 19

5 PROBLEMATIKA IN NAČRT UVELJAVLJANJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V

BOHINJU ...................................................................................................................................... 20

SKLEP ........................................................................................................................................... 22

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................... 23

1

UVOD

»Trajnostni turizem – je možnost, izziv in nuja hkrati.«

Tako so svoje misli navedli avtorji Programa razvoja turizma v Bohinju. Pojavlja se vedno več

takšnih spoznanj, ki potrjujejo nujnost trajnostnega razvoja, ki vpliva na kakovost ekološkega

okolja, hkrati pa je tudi pomemben dejavnik razvoja ekonomskega okolja. V mnogih razvitejših

evropskih državah je trajnostni razvoj postal že vsakdanja praksa, ljudje se zavedajo njegovega

pomena in so vse bolj osveščeni ter ga upoštevajo na vseh področjih svojega življenja. Visoka

ekološka odgovornost tako nekaterim podjetjem predstavlja pomembno konkurenčno prednost, v

katerikoli gospodarski dejavnosti. Turizem je integrirana dejavnost, ki posega na vsa področja

gospodarskega in družbenega življenja (STO, 2006), zato s svojimi načeli vpliva na vedenje

vpletenih subjektov in s tem na razvoj družbe. Svetovna turistična organizacija si je zato zadala

cilj postati zgled trajnostnega razvoja v svetu in tako spodbujati tudi druge gospodarske

dejavnosti v tej smeri. Tudi v Sloveniji se besedna zveza »trajnostni razvoj« v gospodarstvu

vedno pogosteje pojavlja, Slovenska turistična organizacija pa je prevzela pobudo za aktivno

promocijo trajnostnega oziroma zelenega turizma v okviru blagovne znamke I feel Slovenia s

»slovensko zelenim« logotipom. Takšen pristop pripomore k promociji Slovenije v tujini in

osveščanju o trajnostnem razvoju doma.

Diplomsko delo obravnava stopnjo razvoja trajnostnega turizma v eni pomembnejših slovenskih

turističnih destinacij, Bohinju. Analiza je opravljena na podlagi osmih izzivov, s katerimi se

mora soočiti trajnostni turizem v Evropi za uspešen razvoj, ki jih je v svojem poročilu izpostavila

in opisala Skupina za trajnost v turizmu (angl. Tourism Sustainability Group) Evropske komisije.

Namen diplomskega dela je torej ugotoviti kakšno vrednost ima trajnostni turizem v destinaciji,

ali upravljalci turizma sledijo njegovim načelom, kakšne projekte pripravljajo za soočenje z

izzivi in kako/ali se je z vedno večjim vsesplošnim opozarjanjem spremenil odnos do

trajnostnega razvoja. V diplomskem delu je navedeno tudi mnenje nekaterih deležnikov o

trajnostnem turizmu v destinaciji. Cilj dela pa je opredeliti predloge za izboljšanje stanja in

pogojev za trajnostni turizem.

Delo je sestavljeno iz petih poglavij. V prvem je teoretično opredeljen pojem trajnostni turizem v

povezavi s trajnostnim razvojem, v podpoglavjih pa so navedene svetovne, evropske in

slovenske smernice za razvoj trajnostnega turizma. V drugem poglavju je predstavljen Bohinj

kot turistična destinacija (turistično gospodarstvo in obisk), opisan pa je tudi glavni razvojni

dokument turizma v Bohinju. V tretjem poglavju so navedeni in opisani izzivi za trajnost

evropskega turizma, ki so podlaga za analizo turizma v Bohinju, katera je predstavljena v

četrtem poglavju in je opravljena na podlagi razvojnega dokumenta kot tudi primarnih virov. V

tem poglavju so tudi mnenja posameznih deležnikov v turizmu v Bohinju, pridobljena s

primarnimi podatki. Zadnje poglavje predstavlja rešitve za izboljšanje programa in strategije v

smeri trajnostenga turizma.

2

1 TRAJNOSTNI TURIZEM

Besedna zveza trajnostni razvoj (angl. sustainable development) se vedno pogosteje pojavlja.

Podnebne in številne druge spremembe v naravnem okolju, so spodbudile k razmišljanju o

drugačnem, naravi bolj prijaznem razvoju.

Izraz trajnostni razvoj se je prvič pojavil leta 1987, ko je Komisija za okolje in razvoj pri

Združenih Narodih v poročilu »Naša skupnja prihodnost« (Brundtland poročilu) uvedla nov

razvojni koncept kot »proces, ki naj zagotovi zadovoljevanje potreb sedanjih generacij in s tem

ne onemogoči bodočim generacijam, da bodo zadovoljile svoje lastne potrebe«. Leta 1992 se je

na svetovnem vrhu v Riu de Janeiru zbralo 172 držav, da bi se pogovorile o globalnem

onesnaževanju in izrabljanju planetarnih virov. Takrat so sprejeli dokument za udejanjanje

trajnostnega razvoja na globalni ravni, ki so ga poimenovali Agenda 21 (merila Agende 21 za

trajnostni turizem se nahajajo v Prilogi 3). Trajnostni razvoj temelji na treh stebrih –

ekonomskem, socialnem in ekološkem; zagotavljanje trajnostnega razvoja pa pomeni iskanje

ravnotežja med njimi (Mihalič, 2006, str. 95).

Bistvo trajnostnega turizma je torej, da pri svojem razvoju združuje in poskuša najti ravnovesje

med vsemi dejavniki, ki so povezani z ekonomskim, ekološkim in družbenim sistemom.

Ekološko okolje se tukaj nanaša na naravne, kulturne in socialne privlačnosti, ki so v mnogih

primerih razlog, da se oblikuje turistično povpraševanje, so sestavni del primarne turistične

ponudbe. Ekonomsko okolje predstavljajo vsa turistična podjetja, ki delujejo v destinaciji in

morajo biti v primeru trajnostnega turizma odgovorna do okolja. Pojem družbeno okolje pa je

mišljen kot institucionalno oziroma politično okolje in se nanaša na zbujanje družbene zavesti

prek (ne)formalnih pritiskov za ekološko ravnanje s strani državnih organov (Mihalič, 2006, str.

12).

Po definiciji UNWTO – Svetovne turistične organizacije (2005) se lahko načela in smernice

trajnostnega turizma upoštevajo pri vseh oblikah turizma, vključno z masovnim turizmom in

različnimi segmenti nišnega turizma. Razvoj trajnostnega turizma zahteva sodelovanje vseh

deležnikov z močnim političnim vodstvom za zagotavljanje medsebojnega sodelovanja.

Doseganje trajnostnega turizma je nenehen proces in zahteva stalno spremljanje vplivov z

vpeljevanjem potrebnih preventivnih ali korektivnih ukrepov. Trajnostni turizem naj prav tako

zagotavlja visoko stopnjo zadovoljstva turistov in jim nudi pomembno izkušnjo z dvigovanjem

njihove zavesti glede trajnostnega razvoja.

Trajnostni turizem mora (UNWTO & UNEP, 2005):

1. Optimizirati uporabo okoljskih virov, ki predstavljajo ključni dejavnik v turističnem razvoju,

ohraniti ključne ekološke procese in pomagati ohraniti naravno dediščino in biodiverziteto.

2. Spoštovati družbeno-kulturno avtentičnost lokalne destinacije, ohraniti njihovo izgrajeno in

nesnovno kulturno dediščino in tradicionalne vrednote ter prispevati k medkulturnemu

razumevanju in strpnosti.

3

3. Zagotavljati dolgoročno gospodarjenje in družbeno-ekonomske koristi, pravično porazdeljene

med vse deležnike, stabilno zaposljivost in priložnosti zaslužka ter družbene koristi za lokalne

skupnosti ter prispevati k zmanjšanju revščine.

Trajnostni turizem danes močno pridobiva na pomenu: povpraševanje potrošnikov raste,

ponudniki v turizmu razvijajo nove zelene programe, vlade oblikujejo nove politike, ki naj bi

spodbujale prakse trajnostnega turizma. Kljub temu pa so na kocki pomembna vprašanja.

Pričakovana masovna rast turističnega povpraševanja hkrati predstavlja prednost za ekonomski

razvoj kot tudi pomembne izzive in potencialne grožnje za ekološko okolje (naravno, kulturno in

socialno okolje). Tudi podnebne spremembe so globalni problem s pomembnimi vplivi na

turizem. Vse bolj cenjen pa postaja vpliv, ki ga ima lahko turizem na svetovno revščino s

prinašanjem prihodkov v najrevnejše skupnosti (UNWTO & UNEP, 2005).

1.1 Smernice za razvoj svetovnega trajnostnega turizma

Trende v turizmu na svetovni ravni spremlja organizacija UNWTO. Njeno poslanstvo je

promocija trajnostnega razvoja v turizmu v državah članicah, regijah in specifičnih destinacijah,

ki združuje tako javni kot privatni sektor za oblikovanje socialnih, ekonomskih in kulturnih

koristi lokalnih skupnosti, v skladu z globalnimi razvojnimi interesi, za zagotavljanje ponudbe

kvalitetnih turističnih proizvodov in izogibanje oziroma zmanjševanje negativnih vplivov na

naravno in socio-kulturno okolje (UNWTO & UNEP, 2005).

UNWTO je skupaj z UNEP (United Nations Environment Programme; Okoljski program

Zduženih narodov) leta 2005 izdala publikacijo, ki je namenjena vladam in vsem, ki določajo

politike, zakone in druge regulacije. Kot že omenjeno je trajnostni razvoj rezultat sodelovanja

vseh deležnikov in ravno oblikovalci politik so tisti, ki lahko vplivajo na kakovost in stopnjo

sodelovanja. Priročnik z naslovom Making Tourism More Sustainable: A Guide for Policy

Makers definira kakšno vlogo ima trajnost v turizmu, kateri so učinkoviti pristopi za razvijanje

strategije in politik za bolj trajnostni turizem ter orodja, ki bi omogočila delovanje in uspešnost

plitik. Pojasnjuje tudi, da pri trajnostnem razvoju ni enotne rešitve, ki bi ustrezala vsem, pač pa

se prilagaja glede na okolje in razmere. Navede in opiše 12 ciljev, ki naj bi jih zasledovali vsi

deležniki pri oblikovanju politik in ukrepov in so navedeni v prilogah (Priloga 2).

V zadnjem času se je v ospredje postavil problem podnebnih sprememb, na katere je turizem

občutljiv bolj kot ostale dejavnosti. Zato je svetovna skupnost zadolžila organizacijo za

oblikovanje strategije in strateških ciljev kot odgovor na globalno segrevanje oziroma podnebne

spremembe, ki se obravnavajo kot četrti steber trajnostnega turizma. Na drugi Mednarodni

konferenci o podnebnih spremembah in turizmu, oktobra 2007 v Davosu v Švici, je bil zastavljen

cilj, da bo turistični sektor prvi in vodilni, ki se bo soočil z izzivom podnebnih sprememb na

globalni ravni. V ta namen so sprejeli Davosovo deklaracijo, na podlagi katere so UNWTO in

UNEP v sodelovaju z WMO (World Meteorological Organization; Svetovna meteorološka

organizacija) leta 2008 pripravili in izdali publikacijo z naslovom Climate Change and Tourism:

Responding to Global Challenges. V poročilu so izpostavljene točke o katerih so razpravljali na

4

številnih sestankih o podnebju in turizmu, kot sta mednarodna konferenca v Davosu in

Ministrski vrh v Londonu. Poudarili so nujnost merjenja vplivov, ki izhajajo iz odnosa med

turizmom in podnebjem, hkrati pa sklenili, da se morajo problema podnebnih sprememb lotiti na

način, ki ne bo zapostavljal drugih prednostnih nalog, predvsem boja proti revščini. Poročilo

vsebuje tudi tehnično poročilo, ki podrobno analizira odnos med turizmom in podnebnimi

spremembami, vpliv le-teh na različne vrste destincij in različne turistične ponudnike. Predlaga

ukrepe in strategije s katerimi se lahko le-ti prilagodijo podnebnim spremembam in posledičnim

spremembam v povpraševanju (UNWTO & UNEP, 2008).

1.2 Smernice za trajnost evropskega turizma

Glavni cilji evropskega trajnostnega turizma so bili oblikovani na podlagi Strategije EU za

trajnostni razvoj (angl. EU Sustainable Development Strategy) in na podlagi 12 ciljev UNWTO

(TSG, 2007).

Cilji za trajnost evropskega turizma so (TSG, 2007):

1. Ekonomska blaginja

a. Zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti, rentabilnosti in blaginje turističnih podjetij in

destinacij.

b. Ponudba kvalitetnih zaposlitvenih možnosti s poštenim plačilom in dobrimi delovnimi pogoji

za vse zaposlene ter izogibanje kakršnikoli obliki diskriminacije.

2. Socialna enakost in povezanost

a. Povečanje kvalitete življenja lokalnih skupnosti skozi turizem in jih vključiti v njegovo

planiranje in management.

b. Ponuditi varno, zadovoljivo in celovito izkušnjo obiskovalcem, ki je na voljo vsem in

izključuje spolno, rasno, versko ali kakršnokoli diskriminacijo.

3. Naravna in kulturna zaščita

a. Minimizacija onesnaževanja in degradacije globalnega in lokalnega okolja ter uporabe redkih

virov s strani turističnih aktivnosti.

b. Ohranjanje in krepitev kulturnega bogastva in biotske raznovrstnosti in prispevati k

njihovemu spoštovanju in ohranitvi.

Zaradi vse večje potrebe po trajnostnem razvoju je Evropska komisija leta 2004 ustanovila

Skupino za trajnost v turizmu (angl. Tourism Sustainability Grup, v nadaljevanju TSG), ki jo

sestavljajo strokovnjaki z različnih področij v turizmu. Skupina je leta 2007 sestavila poročilo z

naslovom Ukrepi za bolj trajnostni evropski turizem (angl. Action for More Sustainable

European Tourism), ki izpostavi glavne izzive (opisani v 3. poglavju), ki se pojavljajo pri

uresničevanju ciljev trajnostnega turizma in predlaga postopke za soočanje s temi izzivi.

1.3 Smernice za razvoj slovenskega trajnostnega turizma

Temeljne smernice za razvoj slovenskega turizma v trenutnem obdobju predstavlja strateški

dokument Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 – 2011 (v nadaljevanju

5

RNUST). Pripravila ga je Slovenska turistična organizacija (v nadaljevanju STO), ki deluje pod

okriljem Ministrstva za gospodarstvo (Direktorat za turizem). STO kot ključna krovna

organizacija slovenskega turizma skrbi za promocijo slovenske turistične ponudbe na domačem

in tujih trgih. Slovenski turizem je del svetovnega in evropskega turizma, zato so pri oblikovanju

strateškega dokumenta upoštevali temeljna načela in razvojne usmeritve svetovnega in

evropskega turizma (STO, 2006). Strategija razvoja slovenskega turizma je skupen dokument

slovenskega turističnega gospodarstva in v eni od svojih osmih temeljnih politik za

uresničevanje navaja trajnostni in regionalni razvoj (temeljne politike in ukrepi predstavljajo

okvir delovanja Vlade RS na turističnem področju). Trajnostni razvoj je kot eden ključnih

elementov opredeljen tudi v strateškem dokumentu slovenskega gospodarstva – Strategija

razvoja Slovenije do 2013, vključuje pa ga tudi Zakon o spodbujanju razvoja turizma (2004)

(STO, 2011).

RNUST poudarja, da je dotedanja strategija temeljila na izbolšanju turistične (fizične)

infrastrukture, zapostavljala pa je razvoj t.i. mehkih elementov ponudbe. Strategija tako

izpostavlja pomen mreženja med turističnimi organizacijami in poslovnimi sistemi. Po mnenju

avtorjev RNUST-a (str. 21) »sta prav pomanjkanje osveščenega sodelovanja in nerazvitost

sistemskih mrež in destinacijskega managementa bistvena razloga za uspehe, slabše od

pričakovanj, kakršne izkazuje slovensko turistično gospodarstvo«.

Na področju razvoja trajnostnega turizma je bilo že realiziranih nekaj projektov, med njimi tudi

Program ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov (po naročilu Ministrstva za

gospodarstvo), katerega namen je bil pospešiti uvajanje ekološkega managmenta v slovenskem

hotelirstvu. Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo tudi javni razpis za vzpodbujanje

implementacije Znaka za okolje EU za turistične namestitve – EU Marjetice (STO, 2011). Tudi

na STO v zadnjem obdobju pripravljajo številne programe in aktivnosti za promocijo in

spodbujanje zelenega in trajnostnega turizma ter s tem nakazujejo temelje za prihodnje strateške

usmeritve slovenskega turizma.

2 TURISTIČNA DESTINACIJA BOHINJ

Slovenska turistična destinacija Bohinj se razprostira na območju jugovzhodnega dela Julijskih

Alp, ob vznožju Triglava in zajema območje današnje občine Bohinj. Dve tretjini občinskega

ozemlja ležita znotraj območja Triglavskega narodnega parka, kar 84 % površine občine pa je

zavarovano v okviru Nature 2000, ki predstavlja evropsko omrežje posebnih varstvenih območij,

razglašenih v državah članicah EU z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče

rodove (Občina Bohinj, 2011).

V Bohinju je 5277 prebivalcev v 24 naseljih, naravni prirastek je že več let negativen, gostota

prebivalstva pa je 16 prebivalcev na km2, kar uvršča občino med najredkeje poseljene v državi.

Leta 2002 je bilo registriranih 86 podjetij ter več kot 200 samostojnih podjetnikov, ki se

ukvarjajo z različnimi oblikami dejavnosti. Bohinj ima od leta 1906 železniško progo, ki

povezuje Dunaj s Trstom in je bila pomemben dejavnik za pojav turizma, ki je še danes

6

najpomembnejša gospodarska panoga v Bohinju. Kmetijstvo kot tradicionalna lokalna panoga je

še vedno prisotno kot dopolnilna dejavnost, občina pa si prizadeva, da bi se kmetijstvo ohranilo

in razvijalo v smeri naravnega (ekološkega) kmetovanja in da bi se pridelki in izdelki bohinjskih

kmetij prodajali pod enotno trgovsko znamko, kar bi še povečalo prepoznavnost destinacije

(Občina Bohinj, 2011).

2.1 Stanje turističnega gospodarstva v Bohinju

Bohinj je ena izmed bolj znanih in privlačnih slovenskih turističnih destinacij, turizem pa v njej

predstavlja prevladujočo gospodarsko panogo, zato naj bi bila kvaliteta ponudbe na relativno

visokem nivoju. Bohinj s svojimi naravnimi danostmi omogoča razvoj različnih oblik turistične

ponudbe – od namestitev do različnih športnih aktivnosti. Pomembna dejavnika, ki vpliva na

turistično gospodarstvo sta tudi Triglavski narodni park in Natura 2000, ki sta tako v razvojnem

kot marketinškem smislu prednost destinacije.

Število majhnih zasebnih ponudnikov v destinaciji Bohinj je veliko in tu najbolj pride do izraza

vloga destinacijskega managementa. Na spletni strani Turizma Bohinj (bohinj.si) je združena

celotna ponudba destinacije, vključno z aktivnostmi, aktualnimi dogodki, prireditvami,

ponudniki namestitev ter vsemi potrebnimi turističnimi informacijami. Pomemben produkt

destinacije, ki prispeva k celovitosti ponudbe, je kartica Gost Bohinja, ki obiskovalcem nudi

cenejše počitnice – brezplačno parkiranje, ugodnosti in popuste pri ponudnikih namestitev in

prevoznih storitev v Bohinju, nudi pa tudi ugodnosti pri nakupu turističnih storitev drugod po

Sloveniji (Turizem Bohinj, 2011).

Turizem Bohinj je zavod za pospeševanje turizma, ki je prevzel vlogo lokalne turistične

organizacije (v nadaljevanju LTO) in je bil ustanovljen s strani občine, zato zastopa javni sektor.

Vloga Turizma Bohinj je tako promocija destinacije, razvoj in trženje turističnih produktov,

organiziranje prireditev, posredovanje turističnih informacij (glavni turistični informacijski

center), ureditev primerne infrastrukture ipd. Njegova glavna naloga je usklajen destinacijski

management, ki združuje delovanje in ponudbo zasebnega sektorja s čimer zagotavlja celovitost

in zaokroženost ponudbe celotne destinacije. Skrbi tudi za razvoj podpornih elementov turizma

(Turizem Bohinj, 2011).

Njegovo delovanje dopolnjuje Turistično društvo Bohinj (zastopa civilni sektor), katerega naloge

so podobne. Med drugim v prodajalni ponujajo širok izbor tipičnih/tradicionalnih slovenskih in

bohinjskih izdelkov domače izdelave. Naj na tem mestu omenim, da je društvo v letu 2010/2011

prenovilo svojo spletno stran, ki je bolj zanimiva in ponuja še več informacij o turistični

ponudbi, prireditvah ter delovanju društva (Turistično društvo Bohinj, 2011).

Poleg omenjenih organizacij pa za promocijo destinacije Bohinj skrbi tudi leta 2002 ustanovljena

turistična Skupnost Julijske Alpe. Ustanovili so jo Zavod za pospeševanje turizma Kranjska

Gora, Turizem Bled, LTO Bohinj (Turizem Bohinj), LTO Sotočje, LTO Bovec in Triglavski

narodni park. Namen skupnosti je usklajevanje regionalnega delovanja predvsem na tujih

7

turističnih trgih, krepitev blagovne znamke Julijskih Alp, Triglavskega narodnega parka in

posameznih destinacij ter s skupnim nastopanjem na sejmih/borzah zmanjšati stroške promocije

(Program razvoja turizma v Bohinju, 2006).

Ponudniki namestitev so raznovrstni, tako da lahko vsak obiskovalec izbira namestitev glede na

ceno in svoje preference. Na spletnih straneh Turizma Bohinj je svojo ponudbo leta 2010

oglaševalo 97 ponudnikov – 13 hotelov (od tega eden *****, trije ****, pet *** in dva hostla;

kasneje so dva hotela zaprli), 10 penzionov in gostišč, 57 ponudnikov zasebnih sob in

apartmajev (vključno s posredniki zasebnih nastanitev), 9 počitniških hiš, alpska vas na Voglu, 2

turistični kmetiji in 2 kampa. Glede na statistične podatke (ki so na razpolago na spletnih straneh

Turizma Bohinj) števila prenočitev za leto 2009 v občini Bohinj, pa je v destinaciji še nekaj

drugih možnosti za nastanitev, kot so zmogljivosti počitniških domov številnih slovenskih

podjetij (39), zmogljivosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti – dom Bohinj, ki spadajo pod

nekomercialne zmogljivosti (Program razvoja turizma v Bohinju, 2006) ter veliko večje število

majhnih zasebnih ponudnikov, ki delujejo tudi preko posrednikov – Turistična agencija LD

Turizem, Turistični Informacijski Centri ipd. Kakovost zasebnih nastanitvenih kapacitet se je v

zadnjih letih nekoliko izboljšala, saj so v preteklosti prevladovale namestitve ** (Program

razvoja turizma v Bohinju, 2006), zdaj pa se je kakovost glede na podatke SURS-a (2011) večini

obratov dvignila.

Na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS) so v letu 2009 v občini Bohinj zabeležili

skupno 1.573 sob in 5.486 ležišč, v letu 2010 pa 1.922 sob in 6.982 ležišč. V prilogah se nahaja

razpredelnica zmogljivosti glede na nastanitvene objekte za leto 2009 (Priloga 4).

2.2 Turistični obisk v Bohinju

Turistični obisk v destinaciji Bohinj je leta 2010 predstavljal 3,46 % vseh turističnih prihodov in

prav toliko vseh nočitev v Sloveniji (SURS, 2011). V spodnji tabeli so prikazani podatki

prihodov in nočitev domačih in tujih turistov v Sloveniji in v Bohinju. Prav tako kot v celotni

Sloveniji, je bil tudi v Bohinju do leta 2009 opazen trend upadanja prihodov in prenočitev tujih

turistov in rast prihodov in prenočitev domačih turistov, le da je bil v Bohinju nekoliko bolj

izrazit. Omenjeni trend je značilen za čas gospodarske krize, ko se ljudje odločajo za krajša

potovanja, bližje domu. V Bohinju so prihodi tujih turistov v letu 2009 upadli za kar 18,9 % in

nočitve za 14,9 %, medtem, ko so se prihodi in nočitve domačih turistov povečali za približno 13

%. Leta 2010 je bila slika precej drugačna, prihodi tujih turistov so se glede na leto 2009

povečali za 17 %, prihodi domačih turistov pa za skoraj 30 %. Nočitve so porasle z nižjo stopnjo

(tuji 12 %, domači 24 %), kar je znižalo povprečno dobo bivanja. Povprečna doba bivanja v

Bohinju je bila leta 2007 in 2009 3,11 dni, leta 2008 3,04 dni, leta 2010 pa 2,96 dni. Na sploh so

v Bohinju leta 2010 zabeležili največje število turističnih prihodov v zadnjih osmih letih, kar

lahko pomeni, da so se vsaj v turizmu »znebili« posledic gospodarske krize.

8

Tabela 1: Prihodi in nočitve turistov (domačih in tujih) v Sloveniji in Bohinju v letih 2007, 2008

in 2009 ter indeks prihodov in nočitev za leto 2009 glede na leto 2008

Slovenija Bohinj

Skupaj Domači Tuji Skupaj Domači Tuji

2008

Prihodi 2.766.194 994.957 1.771.237 91.168 33.839 57.329

Nočitve 8.411.688 3.569.141 4.842.547 277.064 100.286 176.778

2009

Prihodi 2.984.828 1.053.904 1.668.098 84.910 38.444 46.466

Nočitve 8.302.231 3.775.678 4.526.553 263.862 113.343 150.519

2010

Prihodi 2.274.332 1.137.166 1.137.166 104.261 49.894 54.367

Nočitve 8.906.399 3.909.368 4.997.031 308.271 140.337 167.934

Indeks

09/08

Prihodi 107,9 105,9 94,2 93,1 113,6 81,1

Nočitve 98,7 105,8 93,5 95,2 113,0 85,1

Indeks

10/09

Prihodi 76,2 107,9 68,2 122,8 129,8 117,0

Nočitve 107,3 103,5 110,4 116,8 123,8 111,6 Vir: Statistični urad Republike Slovenije 2011.

Tuje turiste v Bohinju zastopajo različni narodi, z največ prihodi v letu 2010 je na vrhu Nemčija,

sledijo pa Češka, Italija, Hrvaška, Velika Britanija, Nizozemska in Madžarska. Po številu nočitev

je na vrhu prav tako Nemčija, sledita pa ji Nizozemska in Velika Britanija, kar pomeni, da imata

slednji dve daljšo dobo bivanja kot države, ki so po prihodih številčnejše (SURS, 2011). V

Prilogi 5 je navedena tabela, kjer je naštetih prvih 10 držav, iz katerih je največ prihodov in

nočitev tujih turistov v destinacijo Bohinj (razporejene so glede na prihode v letu 2010). Prihodi

in nočitve so v letu 2010 glede na predhodno leto narasli pri vseh državah razen pri Nizozemski

in Izraelu, kar je povsem drugačna slika kot leta 2009, ko so prihodi narasli le s Hrvaške strani.

Dobe bivanja se pri posameznih državah v zadnjih treh letih niso bistveno spreminjale; zanimivo

je, da so se leta 2009 glede na leto 2008 pri skoraj vseh državah nekoliko podaljšale (pri

nekaterih državah so ostale nespremenjene), medtem ko so se leta 2010 glede na 2009 pri vseh

državah nekoliko skrajšale oziroma ostale nespremenjene.

Pri analizi turističnega obiska je pomemben tudi pregled prihodov po mesecih, saj le-ta prikazuje

prisotnost/odsotnost sezonalizacije, ki je pomembna pri oblikovanju strategije za razvoj

trajnostnega turizma. V spodnji sliki so prikazani prihodi turistov v Bohinju po mesecih za

zadnjih pet let. Opazno je nihanje povpraševanja po mesecih oziroma izrazit skok v juliju in

avgustu, ko je bil v vseh pretekli letih višek poletne sezone, povpraševanje je leta 2009 z junija

na julij naraslo za kar 150 %. V aprilu in novembru pa je za vsa leta značilno zmanjšanje

povpraševanja. Tudi v zimskem času (z viškom v februarju) se opazi nekoliko povečano število

prihodov. V Prilogi 6 je navedena tabela s številčnimi podatki iz katerih je bil izrisan graf.

Oblika grafa nočitev po mesecih je enaka.

9

Slika 1: Prihodi turistov v Bohinj po mesecih od leta 2006 do 2010

Vir: Statistični urad Republike Slovenije 2011.

2.3 Razvojni dokumenti o turizmu v Bohinju

Obstajata dva pomembnejša, javnosti dostopna dokumenta o razvoju turizma v Bohinju. Prvi, z

naslovom Program razvoja turizma v Bohinju 2006 – 2013 (v nadaljevanju Program razvoja), je

nastal na pobudo Občine in LTO Bohinj zaradi potrebe po nadgradnji dotakratnega razvojnega

dokumenta ter želje po večji vrednosti le-tega. Drugi, Načrt trženja bohinjskega turizma 2007 –

2013, predstavlja le nadgradnjo oziroma dopolnilo prvega.

Program razvoja izhaja iz natančne analize takratne situacije z gospodarskega kot tudi

negospodarskega zornega kota. Program je prostorsko in vsebinsko sistematiziran, projektno

zasnovan in zato sledljiv in merljiv. V njem je izpostavljen razvoj turizma kot prioriteta

delovanja občine in LTO, saj obravnava turizem kot vodilno in najpomembnejšo gospodarsko

panogo v destinaciji, hkrati pa se zaveda njegovega vpliva na okolje in lokalne prebivalce. Tako

je temelj strategije razvoja turizma v Bohinju oblikovanje ponudbe, ki je v skladu s trajnostnim

turizmom, saj se lahko le na tak način obdrži/poveča konkurenčnost destinacije na domačem in

tujem trgu. Poleg tega pa trajnostni turizem prispeva tudi k ohranjanju tako naravne in biotske

raznovrstnosti kot tudi kulturne dediščine in lokalne tradicije (Program razvoja turizma v

Bohinju, 2006).

Dokument je sestavljen iz petih delov. Prvi del je uvod, v katerem je predstavitev turizma v

Bohinju na splošno, kakšen je namen programa, kdo je odgovoren za izvedbo, kdo sodeluje ipd.

V drugem delu je analiza stanja turizma v Bohinju, ki vključuje tržno analizo in SWOT matriko.

Tretji del je strateški del, v katerem je opredeljena vizija bohinjskega turizma, navedene so

strateške usmeritve, kako se bo turistična destinacija pozicionirala, kateri so ključni in ciljni tržni

segmenti ter kateri so temeljni cilji (ki se navezujejo na strateške usmeritve) in kateri so

predpogoji za dosego le-teh.

10

Temeljni cilji turizma v Bohinju 2006 – 2013 (Program razvoja turizma v Bohinju, 2006):

1. Turizem postane najpomembnejša gospodarska panoga v kraju.

2. Zagotavljanje trajnostnega razvoja kot upoštevanje tradicije, ekonomije, varstva narave in

prebivalstva.

3. Dvig prepoznavnosti in imidža bohinjskega turizma na globalnem turističnem trgu.

4. Povečanje obsega turističnega prometa.

5. Povečanje turistične potrošnje.

Četrti del je izvedbeni del in je tudi najobsežnejši. V njem so predstavljeni projekti za

uresničevanje programa, vseh projektov je kar 97 (našteti so v Prilogi 7). Projekti so usmerjeni

na vsa področja turizma, tako k oblikovanju samih turističnih proizvodov, kot k razvoju oziroma

izboljšanju turistične infrastrukture in podpornih elementov. Projekti so zaradi boljše

preglednosti in sistematiziranosti razdeljeni prostorsko, po posameznih območjih občine. Pri

posameznem projektu so poleg LTO zadolžene za sodelovanje tudi druge interesne skupine, tako

da se lahko zagotovi kakovostno, hitro in primerno izvedbo ter se okrepi destinacijski

management. Peti del dokumenta je skromen, opisuje monitoring izvajanja projektov, ki ga

opravlja (s strani občine Bohinj) novo imenovano telo (skupina, ki je pripravila Program razvoja)

v sodelovanju z LTO.

3 OSEM IZZIVOV ZA TRAJNOST EVROPSKEGA TURIZMA

Vsi izzivi so povzeti po poročilu Ukrepi za bolj trajnostni evropski turizem (TSG, 2007). Pred

soočanjem z izzivi morata biti izpolnjena dva pomembna predpogoja za trajnost v turizmu.

1. Zagotavljanje ustreznih pogojev za uspešno poslovanje v turizmu. To so ključni dejavniki v

turističnih podjetjih in destinacijah, ki morajo biti izpolnjeni za omogočanje razvoja

trajnostnega turizma. Ti dejavniki so varnost in zaščita, kakovost objektov in storitev,

zanesljivost informacij, učinkovit dostop do trga, ugodno poslovno okolje in pravica

potencialnih obiskovalcev do prostega časa oziroma dopusta.

2. Predvidevanje sprememb in seznanjanje z njimi. Največji vpliv na trajnostni turizem imajo

podnebne spremembe, tehnološke spremembe, trendi in spremembe na trgu ter politične,

ekonomske in socialne spremembe.

Izziv 1: Desezonalizacija povpraševanja

Povečana koncentracija turističnega povpraševanja v določenih časovnih obdobjih v letu ima

velik vpliv na trajnostni razvoj. Ne samo, da zmanjša rentabilnost turističnih podjetij in jim

onemogoča zagotavljanje celoletne zaposlitve delavcem, ampak predstavlja tudi velik pritisk na

lokalne skupnosti in naravne vire. Proces spodbujanja povpraševanja v manj obremenjenih

časovnih obdobjih, bi omogočal rast turistinčnih prihodkov, istočasno pa bi se zmanjšal pritisk

na okolje in skupnost. Ukrepi za zmanjševanje sezonskosti zahtevajo razumevanje in poznavanje

produkta ter tržnega položaja v državi in obravnavani destinaciji. V nekaterih primerih pa je

potrebno upoštevati tudi čas nizkega povpraševanja kot obdobje okrevanja okolja in skupnosti.

11

Za uspešnost ukrepov ter vpliv na povpraševanje in ponudbo je potrebna usklajenost in

sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem.

Pozornost je potrebno posvetiti tudi podnebnim spremebam, ki imajo vpliv na povpraševanje na

srednji in dolgi rok. Potrebno je upoštevati predvsem zmanjševanje količine snega na nižjih

območjih ter premik vzorca povpraševanja v poletnem obdobju proti severu (v južnejših krajih

bo postalo prevroče (Grčija, Španija), zato se bodo nove poletne destinacije oblikovale proti

severu).

Izziv 2: Vpliv turističnega transporta

Ugotovitve in raziskave o napredku in vplivu podnebnih sprememb v povezavi z emisijami iz

transporta so povzročile, da je to postal eden izmed temeljnih problemov, ki jih je potrebno

upoštevati pri planiranju razvoja turizma v Evropi. Ocenjejno je, da turistični transport

predstavlja 8 % vseh toplogrednih emisij na območju držav EU(15) (MUSTT report v TSG,

2007). Emisije zračnega prometa so tudi najhitreje rastoče (4 % letno), deloma tudi zaradi pojava

nizkocenovnih letalskih ponudnikov. Ker je po definiciji turizem odvisen od transporta, mora

turistični sektor na ta izziv odgovoriti dejavno in odgovorno. Primeren pristop bi moral obdržati

raven turističnih prihodkov in ekonomskih koristi medtem, ko bi zmanjševal emisije, ki izhajajo

iz dejavnosti. Turistične organizacije in zasebni sektor bi morali delovati skladno za promocijo

preusmeritve k uporabi okolju prijaznejših oblik transporta skozi prilagajanje davkov, promocijo

alternativnih možnosti transporta, vlaganje v primerno infrastrukturo ipd. Naslednji korak

predstavlja zmanjševanje prepotovanih razdalj z ohranjanjem stopnje turistične potrošnje s

prilagajanjem ciljnih segmentov in promocijo na lokalnih in domačih trgih, spodbujanjem manj

številnih, toda daljših potovanj...

Izziv 3: Izboljšanje kakovosti turističnih zaposlitev

Turistični sektor ponuja veliko priložnosti za zaposlitev ljudem različnih starosti in zmožnosti.

Kljub temu pa imajo v nekaterih turističnih podsektorjih delovna mesta neugodne delovne

pogoje (dolg in nestalen delovni čas, sezonsko delo, podpovprečna plača in pomanjkanje

socialnega zavarovanja), nizka raven usposobljenosti, pomanjkanje kariernih priložnosti in

visoka stopnja neprijavljenega dela. V turistični dejavnosti pa je ravno osebje tisto, ki zagotavlja

pozitivno izkušnjo obiskovalcu in je lahko tudi glavni vir konkurenčne prednosti.

Z različnimi ukrepi (oblikovanje plačnih razredov, stalen vzorec delovnega časa, prispevki za

socialno zavarovanje, zagotavljanje stalne zaposlitve...) bi lahko zmanjšali visoko stopnjo

fluktuacije v turističnem sektorju v nekaterih delih Evrope, kljub temu, da zgoraj našteti predlogi

niso značilni za prakso v turizmu. Oblikovanje karierne strukture in krepitev usposabljanja

zahteva veliko usklajenega truda predvsem s strani vlade oziroma javnega sektorja, kar lahko

pripomore tudi k večji fleksibilnosti in mobilnosti delovne sile.

12

Izziv 4: Vzdrževanje/izboljšanje blaginje skupnosti ter kakovosti življenja lokalnega

prebivalstva

Turizem vpliva na značaj in blaginjo področja, kjer se razvije. Zato je pravi izziv upravljati s

spremembami na način, da bodo zadovoljeni interesi lokalnih skupnosti. Dva tipa sprememb

najbolj vplivata na lokalno skupnost in lahko predstavljata tudi priložnost. Prvi tip sprememb

predstavlja širitev nepremičnin s spreminjanjem značaja naselij, ki, po eni strani prinese

ekonomske koristi, po drugi strani pa pomeni urbanizacijo in izgubo zelenih površin ali lokalnih

dobrin. Posledica je tudi sprememba (rast) cen nepremičnin, kar vpliva na kakovost življenja

lokalnih prebivalcev. Drugi tip sprememb se pojavi zaradi prestrukturiranja lokalnega

gospodarstva, ki lahko pripelje v propad tradicionalnih dejavnosti (obrti), saj prebivalci v

turizmu vidijo boljšo priložnost zaposlitve in zaslužka.

Problem se pojavlja tudi zaradi koncentracije in rasti t.i. sekundarnih bivališč, ki so ponavadi

zasedeni le nekaj tednov v letu, vendar so vsiljivi, izkrivljajo cene nepremičnin, imajo psihološki

učinek na skupnost in ne nudijo nobene koristi gospodarstvu. V nekaterih primerih pa so

sekundarna bivališča lahko kot investicije, ki si jih lokalne skupnosti niso mogle privoščiti, kot je

npr. restavrianje starih zgradb, in so prinesle koristi.

Izziv 5: Minimiziranje uporabe naravnih virov in prizvodnje odpadkov

V skladu s trajnostnim turizmom je najbolj vprašljiva poraba vode. V nekaterih destinacijah

turisti porabijo tudi do štirikrat več vode kot lokalni prebivalci. Nekatere turistične aktivnosti so

v celoti odvisne od vode, kot npr. golf in umetno zasneževanje. Druge problematike, ki zahtevajo

učinkovito uporabo virov in ravnanje z odpadki so potrošnja energije (spodbujanje uporabe

obnovljivih virov in napredne tehnologije), promocija/uvajanje recikliranja in ponovne uporabe

materialov, kakovost vode (izogibanje izlivanja odpadne vode v morje in reke ter ponovna

uporaba »sive« vode), kakovost zraka (predvsem upoštevnje prometnih zastojev) ter

zmanjševanje in ločevanje odpadkov.

Pri soočanju s tem izzivom je pomembno, da turistična podjetja okrepijo okoljski management,

pomembno pa je tudi osveščanje in izobraževanje turistov v tej smeri ter spremembe v njihovem

vedenju. Prav tako mora k izboljšanju stanja prispevati lokalni destinacijski management z

zagotavljanjem primerne infrastrukture in upravljalnih sistemov.

Izziv 6: Ohranjanje in valorizacija naravne in kulturne dediščine

Turizem lahko predstavlja glavno vlogo pri vzbujanju osveščenosti in ustvarjanju podpore za

ohranitev. Če pogledamo z druge strani, sta naravna in kulturna dediščina, v večini destinacij,

temelj za nastanek turizma in z njim ekonomske blaginje. Pomembne dobrine kulturne in

naravne dediščine za turizem so kvaliteta in raznolikost naravnih pokrajin, kulturne pokrajine (ki

jih je ustvaril človek in v katerih je Evropa še posebno bogata), posamezne kulturne in

zgodovinske znamenitosti, biotska raznovrstnost (flora in fauna, tako zemeljska kot obmorska)

13

ter živa kultura in lokalna raznolikost (umetnost, obrti, kulinarika, jezik, dogodki in festivali).

Obstaja mnogo politik in konvencij, ki urejajo ohranjanje dobrin, turizem pa igra pomembno

vlogo pri podpiranju le-teh.

Glavne izzive za ohranjanje dobrin predstavljajo rastoč pritisk za razvoj (s strani turizma kot tudi

drugih gospodarskih sektorjev), škoda zaradi prekomernega števila obiskovalcev in določenih

vsiljivih aktivnosti ter pomanjkanje virov, tako finančnih kot človeških, za upravljanje in

ohranjanje dobrin. Za soočanje z izzivi je najprej potrebno vzbuditi odgovornost do okolja ter

naravne in kulturne dediščine med turisti in ostalimi deležniki v turizmu.

Izziv 7: Omogočanje počitnic vsem

Ocenjeno je, da si približno 40 % evropejcev ne privošči počitnic, pogosto zaradi različnih oblik

pomanjkanja fizičnih in drugih zmožnosti. Izziv ima strateške posledice na razvoj trajnostnega

turizma, hkrati pa predstavlja tudi priložnost za zmanjšanje sezonskosti povpraševanja in s tem

zagotavljanje trajne zaposlitve v turističnem sektorju.

Poročilo zatrjuje, da bi morala biti potovanja omogočena vsem, vključno študentom, mladim,

družinam in upokojencem, zato sta najpomembnejša izziva:

1. Fizična nezmožnost. To vključuje velik delež evropejcev, katerih mobilnost je onemogočena

ali pa imajo senzorične okvare. Glede na demografske spremembe, se delež lahko še poveča.

2. Slab ekonomski položaj, ki je prisoten v vseh državah, prevladuje pa v mlajših članicah EU,

med priseljenimi populacijami ter mladimi.

Povečevanje osveščenosti turistničnih podjetij o velikosti trga, njegovih ekonomskih prednostih

in tudi o socialnih koristih bi prepričalo ponudnike, da bi se začeli soočati s tem izzivom.

Izziv 8: Uporaba turizma kot orodja za globalni trajnostni razvoj

Potrebno se je osredotočiti na vpliv evropskega turizma in na njegovo vlogo pri evropskem in

globalnem trajnostnem razvoju. Vsi cilji, določeni za trajnostni razvoj, se morajo vključiti tudi v

razvoj turizma na mednarodni ravni. Evropa predstavlja velik vir turističnih naložb v tujini, ki so

namenjeni tudi izboljšanju infrastrukture in razvoju podpornih projektov. V številnih državah v

razvoju turizem predstavlja enega od redkih virov prihodkov in preživetja, toda ravno v teh

območjih je vprašanje negativnih vplivov na okolje in skupnosti najbolj izpostavljeno. Klučni

izzivi predstavljajo vpliv medkontinentalnih potovanj in transporta na globalno okolje

(vključujoč emisije in podnebne spremembe), uporabo turizma kot orodja za doseganje

milenijskih ciljev (Millenium Development Goals) (predvsem zmanjšanje skrajne revščine in

lakote do leta 2015), preprečevanje kakršnegakoli izkoriščanja in nepoštene konkurence

(usklajevanje z temeljnimi delovnimi standardi kot so ILO konvencije in dosledno spoštovanje

mednarodnega kodeksa vedenja), podpiranje mednarodnih politik, ki se navezujejo na okolje

(kot npr. tiste, ki jih je postavila Konvencija za biološko diverziteto) ter zagotavljanje

izpolnjevanja Globalnega etičnega kodeksa za turizem s strani evropskih držav in svetovna

promocija njegovih načel.

14

4 TRAJNOSTNI TURIZEM V DESTINACIJI BOHINJ

Razvojni dokument, ki ga je pripravila skupina posameznikov, določena s strani občine, že

predhodno opisani Program razvoja, poudarja pomen trajnostnega turizma in ga vključuje v

svoje projekte. Strategija zajema številne cilje in usmeritve in je oblikovana za relativno dolgo

obdobje, saj se je skoraj nemogoče realizirati vse projekte naenkrat. Dokument vseeno dopušča

možnost prilagajanja spremembam in smeri razvoja. Je oblikovan v skladu s smernicami in

načeli UNWTO in STO.

4.1 Analiza po osmih izzivih

Izziv 1: Desezonalizacija povpraševanja

Iz Slike 2 v poglavju »Turistični obisk v Bohinju« lahko opazimo izrazito sezonskost

povpraševnja. Obisk (prihodi in prav tako tudi nočitve) v mesecih julij in avgust je dvakrat do

trikrat večji kot v ostalih mesecih, kar predstavlja veliko obremenitev za okolje in lokalno

skupnost. V Programu razvoja sicer označujejo »izraziti« dve sezoni (zimska in poletna), toda po

mojem mnenju je bolj problematična poletna sezona, kljub temu, da je stopnja zasedenosti vseh

namestitvenih obratov v juliju in avgustu le okoli 60 % oziroma 70 % (Program razvoja turizma

v Bohinju, 2006). Leta 2005 (ko so pripravljali Program razvoja) so se zavedali, da v destinaciji

primanjkuje programov in ponudbe, ki bi »zapolnili čas mrtve sezone in deževnih dni«, toda

pripravljeni projekti, strateške usmeritve in temeljni cilji se niso osredotočili izrecno na reševanje

problema sezonskosti. V občini so se zavedali, da imajo potencialne možnosti za uravnavanje

povpraševanja – kulturne vrednote, ki so bile premalo predstavljene in ostajale obiskovalcem

nepoznane. Posamezni projekti (ki imajo prvotno sicer drugačen cilj in namen) bi lahko

pripomogli k dvigu povpraševanja v mrtvi sezoni, kot so npr. projekt 60 – Razvoj seminarskega

turizma, projekt 38 – Dvoranske dejavnosti ali pa projekti 42, 46, 47 in podobni, ki spodbujajo

razvoj/obuditev kulturne dediščine. Glede na Sliko 2 jim desezonalicija zaenkrat še ne uspeva (je

sicer opaziti, da je v jesenskih mesecih povpraševanje nekoliko večje, toda na podlagi dvoletnih

podatkov ne moremo sklepati na trend), saj je imelo povpraševanje tudi v zadnjih letih

nespremenjeno krivuljo in je bilo na podobni ravni. Seveda pa jim je gospodarska kriza verjetno

poslabšala še tiste možnosti, ki so jih imeli za izboljšanje situacije. Dober začetek seminarskega

turizma je na primer Mednarodni festival alpskega cvetja v pomladnih mesecih, za katerega

morajo pridobiti malo več pozornosti na slovenskem trgu.

Izziv 2: Vpliv turističnega transporta

Destinacija Bohinj svoje turistične produkte gradi in trži na podlagi svojih naravnih danosti, zato

je razumljivo, da je ena od njihovih glavnih skrbi tudi ohranjanje kakovosti okolja. Vpliv in

izpust emisij se v Sloveniji meri le na nacionalni ravni in ne tudi na regionalni ali občinski, se pa

na regionalni ravni spremljajo letni izdatki za varstvo okolja. Glede na podatke SURS je celotna

Gorenjska regija leta 2008 za varstvo zraka namenila 5.648 tisoč eurov (leta 2007 pa 6.360

tisoč), kar predstavlja 23 % vseh izdatkov za varstvo okolja.

15

V Bohinju so v Programu razvoja pripravili projekte uravnavanja turističnega transporta skozi

najobčutljivejše ekosisteme, predvsem okoli jezera in drugih vodnih površin. Najpomembnejša

projekta na tem področju sta 69 in 70 – Urejanje prometa I. in II. stopnja in tudi projekta 4 in 85,

ki se navezujeta nanju. Prva stopnja predstavlja izdelavo načrta in osveščanje obiskovalcev o

novem prometnem režimu v destinaciji. Druga stopnja predstavlja dejansko urejanje oziroma

odstranjevanje parkirišč v neposredni bližini Bohinjskega jezera in zagotavljanje nadomestnih

parkirišč v manj občutljivem okolju s potrebnimi oznakami in informacijskimi tablami. V

projektih so tudi predvidevali možno izgradnjo ozkotirne železnice, ki je že potekala v prejšnjem

stoletju od Bohinjske Bistrice do Ukanca. Načrtujejo tudi promocijo alternativnih možnosti

transporta. Občina Bohinj je skupaj z občinama Bovec in Kranjska Gora ter mednarodnim

društvom za varstvo Alp (CIPRA) pripravila projekt Dynalp2, ki predstavlja splošni model

umirjanja prometa na območju Julijskih Alp. Pripravili so knjižico z voznimi redi javnega

prometa (avtobusi in vlaki), ki je doživela odličen odziv, kar je povzročilo, da sta se kasneje

projektu pridružili še občini Tolmin in Bled (Vozni redi v Julijskih Alpah, 2010). Ažurirani

vozni redi so dostopni tudi na spletnih straneh Turizma Bohinj.

S projekti 14 – 17 se urejajo tudi kolesarske poti na območju celotne občine, ki prav tako

predstavljajo možnost zmanjšanja negativnih vplivov na kakovost zraka in predstavljajo

alternativno možnost transporta. Že zdaj ima Bohinj nekaj ponudnikov izposoje športne opreme,

vključno koles, ta ponudba pa bi se z ureditvijo tras lahko še razširila.

Izziv 3: Izboljšanje kakovosti turističnih zaposlitev

Ta vidik v turizmu predstavlja res velik izziv, saj je usklajevanje zaposlitev z nihanjem

povpraševanja zelo zahtevno za delodajalce. Poleg tega je percepcija zaposlitev v turizmu slaba,

saj se službe smatrajo za manjvredne, predvsem v gostinstvu. Na področju turističnih služb so v

Programu razvoja navedeni 4 projekti (72, 73, 74 in 75). Tečaj za pridobitev licence za turistično

vodenje predstavlja predvsem izboljšanje kakovosti storitev v očeh obiskovalca hkrati pa

načrtuje sprotno izobraževanje o spremembah v turizmu in o načelih trajnostnega razvoja

(pridobivanje dovoljenj in opravljanje tečaja vsako leto posebej). Projekt 73 načrtuje jezikovne

tečaje prilagojene turizmu, ki bi bili na razpolago vsem turističnim delavcem in tudi drugim

prebivalcem v destinaciji. Najzahtevnejši projekt je 74, ki na nek način načrtuje izboljšanje

kakovosti in percepcije turističnih zaposlitev. Načrtuje permanentno dopolnilno izobraževanje

zaposlenih na vseh področjih turističnih dejavnosti, dopolnilno izobraževanje na temo kakovosti

storitev, managementa turistične destinacije in novih trendov v poslovanju v gostinstvu in

turizmu, pripravo motivacijskih programov za domačine in spodbujanje turističnih subjektov k

vključevanju v nacionalne programe izobraževanja in usposabljanja. Projekt 75 pa posveča

pozornost turistični vzgoji mladih skozi različne programe in projekte, ki naj bi jih pripravilo

Turistično društvo Bohinj, izpeljan pa je bil tudi načrt vključitve izbirnega predmeta Turistična

vzgoja v predmetnik OŠ Bohinj.

V Bohinju je značilno, da relativno velik delež turističnih namestitev predstavljajo zasebni

ponudniki sob in apartmajev, ki se poleg turistične ukvarjajo še s kakšno drugo dejavnostjo, ki

16

jim zagotavlja dohodek in tako razpršijo tveganja nihanja povpraševanja. Podobno je tudi z

nekomercialnimi zmogljivostmi (počitniškimi domovi), ki ne predstavljajo vira zaposlitev, kar

pa seveda ni nujno dobro.

Izziv 4: Vzdrževanje/izboljšanje blaginje skupnosti in kakovosti življenja lokalnega

prebivalstva

Evropsko poročilo skupine TSG v četrtem izzivu opredeljuje dve temeljni spremembi, ki

nastaneta zaradi pojava turizma v neki destinaciji: (1) sprememba značaja naselij in (2)

prestrukturiranje gospodarstva. V Bohinju se je turizem (potovanja) pojavil pred več kot 100 leti,

najprej z železarstvom in trgovino, nato pa se je še pospešil z izgradnjo železnice. Ker to ni bil

masovni turizem (kot je npr. v destinacijah sonce-morje), se je razvijal postopoma, kakor tudi

namestitvene kapacitete. Seveda se je z izgradnjo hotelov nekoliko spremenila podoba okolja,

toda ne bistveno, saj je 13 hotelov razpršenih po celotni destinaciji (nekoliko bolj so

koncentrirani ob jezeru). In tukaj tudi ne govorimo o velikih hotelskih kompleksih, pač pa o

manjših hotelih, ki skupaj predstavljajo približno 20 % vseh namestitvenih zmogljivosti v

destinaciji. Program razvoja na področju izgradnje in razvoja kapacitet vključuje projekt 63 ter

projekte 95, 96, 97; slednji so namenjeni spodbujanju podjetništva v turizmu. Projekt 63 s

prostorsko evalvacijo predvideva izgradnjo manjših namestitvenih kapacitet z do 80 posteljami

ter izboljšanje kakovosti obstoječih, pri tem pa opozarja na vklapljanje novih objektov v obstojče

okolje. Kot je že omenjeno v poglavju »Turistično gospodarstvo v Bohinju«, jim je dvig

kakovosti uspel pri velikem deležu kapacitet, k čemur bo še dodatno pripomogel nov in sodoben

sistem kategorizacije nastanitvenih objektov (pravilnik, ki ga ureja, je stopil v veljavo januarja

2009 (STO, 2010)). Kar se tiče druge spremembe – prestrukturiranja gospodarstva, je situacija

podobna. V Bohinju imajo zelo malo pogojev za razvoj kakršnekoli pomembnejše gospodarske

panoge razen kmetijstva (ki ne prinaša več zadovoljivega prihodka tudi zaradi državnih

regulativ), zato so v turizmu videli svojo priložnost in jo izkoristili. Danes je turizem vodilna

panoga na območju Bohinja in tudi nadaljna razvojna strategija občine je oblikovana v tej smeri.

Seveda zanašanje na eno samo gospodarsko panogo predstavlja tveganje, toda glede na turistične

trende in bohinjske potenciale za razvoj je strah nepotreben. Poleg tega Program razvoja

vključuje tudi projekte za spodbujanje tradicionalnih domačih obrti kot so fajfarstvo, sirarstvo,

čebelarstvo, načrtuje vključevanje planšarstva v turistične proizvode, spodbuja razvoj kmetij v

vaseh na območju Bohinja, spodbuja tudi preoblikovanje kmetij v turistične kmetije ipd. Prav

tako spodbuja domačo pridelavo oziroma izdelavo izdelkov in načrtuje razvoj blagovne znamke,

pod katero naj bi se tržili bohinjski izdelki pa tudi postavitev tržnice za prodajo teh izdelkov.

Danes se ti domači izdelki prodajajo v prodajalni Turističnega društva Bohinj. V Programu

razvoja se načrtuje tudi oblikovanje Eko regije in spodbujanje pridelave bio proizvodov.

V evropskem poročilu je pri izzivu 4 izpostavljen tudi problem koncentracije sekundarnih

bivališč oziroma vikendov. Program razvoja omenja, da je bilo občini Bohinj v letu 2005

registriranih 1.100 vikend počitniških enot, kar predstavlja pomemben delež turističnega obiska,

vendar na njih ne more sloneti razvoj. Poleg vseh registriranih enot pa je na območju Bohinja

17

tudi veliko črne gradnje, zato je Program razvoja pripravil projekte tudi na tem področju –

projekt 77 (Popis črnih gradenj sekundarnih bivališč in ukrepanje v skladu z zakonodajo).

Izziv 5: Minimiziranje uporabe naravnih virov in proizvodnje odpadkov

Najbolj problematičen naravni neobnovljivi vir je voda, njen največji porabnik pa so gotovo

hoteli. Projekt 76 v Programu razvoja ureja to področje in sicer načrtuje Odlok o celovitem

urejanju odpadnih voda srednjegorskih in visokogorskih komercialnih namestitvenih objektov.

Pri tem naj bi se ugotovilo stanje odpadnih voda z inšpekcijskim pregledom in lastnikom

objektov bi se s strani občine ali drugih javnih organov zagotovila denarna pomoč pri vlaganju v

čiščenje odpadnih voda (tehnologija, čistilne naprave ipd.). V Programu razvoja načrtujejo tudi

zgraditev in izboljšanje povezav občinskih čistilnih naprav.

Glede na podatke SURS-a so varovanju okolja leta 2008 v Gorenjski statistični regiji namenili

24.901 tisoč eurov sredstev, od tega 22,7 % varovanju zraka, 42,2 % varovanju površinskih

voda, 20,6 % odstranjevanju odpadkov, 9,1 % varovanju tal in podzemnih voda, 4,7 % pa so

namenili varovanju pred hrupom in drugim. Skupni izdatki so se povečali glede na leto 2007, se

je pa zmanjšal delež za varovanje zraka in močno povečal delež odstranjevanje odpadkov. V

Programu razvoja ureditev ravnanja z odpadki ni načrtovana, prav tako ne učinkovita uporaba

energije, oziroma uporaba alternativnih/obnovljivih virov energije, toda to področje danes ureja

Občina Bohinj. Na njihovi spletni strani lahko najdemo napotke in pomembne informacije glede

ločenega zbiranja in odvoza odpadkov. Najdemo tudi obvestilo o javnem razpisu, ki zagotavlja

nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje

energijske učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb.

Pri tem izzivu lahko izpostavim dejstvo, da se v Bohinju nahaja prvi in na žalost edini slovenski

eko hotel, ki je prejel Green Globe oziroma Zeleni globus certifikacijo kot priznanje za delovanje

na nivoju svetovnih okoljevarstevnih standardov. Hotel Zlatorog v Bohinju pa je bil že

certificiran kot bio hotel, vendar je zaradi nedoseganja standardov izgubil ceritfikat (STO, 2011).

O okoljskem managementu bohinjskih hotelov je zelo malo znanega, pri intervjuju pa hoteli ne

želijo sodelovati.

Izziv 6: Ohranjanje in valorizacija naravne in kulturne dediščine

Turizem v Bohinju temelji predvsem na naravnih dobrinah, so se pa Bohinjci začeli zavedati, da

tudi kulturne dobrine pomembno prispevajo k oblikovanju povpraševanja in celovitosti ponudbe.

Na področju ohranjanja, vzdrževanja in valorizacije naravne in kulturne dediščine je v Programu

razvoja pripravljenih kar nekaj projektov. Na področju ohranjanja naravne dediščine so pripravili

projekt 19 – Omejitev negativnega vpliva kopalcev v Bohinjskem jezeru (osveščanje kopalcev o

odgovornem ravnanju), projekt 20, ki ureja uporabo vodnih površin v turistične in rekreativne

namene, projekt 21 – Ureditev statusa sotesk in jam (uvedba koncesij – urejanje dovoljenj za

večji nadzor) in projekt 88, ki zagotavlja urejanje problematike kampa in šotorišč v neposredni

bližini jezera. Na področju ohranjanja kulturne dediščine so v Programu razvoja prav tako

18

pripravili številne projekte: projekt 6 – Obnova in osmislenje bohinjskih planin, ki so del

tradicije oziroma kulturno-zgodovinskega izročila. Avtorji Programa razvoja se sprašujejo kaj je

potrebno narediti – ali pustiti stanje takšno kot je, da se zarašča (brez poseganja v naravo), ali

planine obnoviti in oživiti tradicionalne dejavnosti in na podlagi le-teh oblikovati trajnostne

turistične proizvode. Po mojem mnenju bi bila boljša druga možnost. Projekt 7 – Obnova

Studorskih kozolcev, ki predstavljajo bohinjski in tudi slovenski etnološki spomenik; projekt 48

– Etnološke prireditve (tradicionalne prireditve s poudarjeno etnološko noto, ki ohranjajo in

prikazujejo stare običaje in tako ohranjajo kulturno izročilo Bohinja kot so npr. Kravji bal,

Kresna noč ipd.) in nenazadnje projekt 47, ki načrtuje obnovo objektov kulturne dediščine in s

tem možnost razširitve turistične ponudbe destinacije. Za spodbujanje razvoja ponudbe in zaščite

dobrin Program razvoja načrtuje tudi primerno označevanje le-teh (projekta 45 in 62). Evropsko

poročilo k ukrepom za soočanje z izzivom prišteva tudi primerno označevanje zaščitenih

območij, pri čemer občina in LTO sodelujeta s Triglavskim narodnim parkom.

Izziv 7: Omogočanje počitnic vsem

Pri tem izzivu je predvsem mišljeno omogočanje počitnic fizično nezmožnim oziroma invalidom

in socialno (ekonomsko) šibkim. Na tem področju je Program razvoja pripravil dva projekta.

Projekt 41 – Bohinj za zdravo življenje – načrtuje izgradnjo/preoblikovanje malih usmerjenih

prenočitvenih obratov, ki naj bi bili s svojo ponudbo specializirani v programe za zdravo

življenje. Za enega izmed teh (naj bi jih bilo deset) objektov je bila načrtovana tudi prilagojena

infrastruktura za invalide.

Za socialno šibkejše je Turizem Bohinj pripravil kartico Gost Bohinja (projekt 57), ki je

omenjena že v poglavju »Turistično gospodarstvo v Bohinju« in je sicer namenjena vsem

obiskovalcem Bohinja, vendar prinaša številne popuste in ugodnosti pri ponudbi v Bohinju.

Kartica obstaja že od leta 2000, vendar projekt 57 načrtuje razširitev ponudbe popustov, delitev

kartice na otroke, odrasle in družine, dograditev poslovanja s kartico v elektronsko izvedbo (za

uporabo na parkirnih avtomatih in blagajnah smučarskih centrov ipd.) Projekt je bil v večini že

izpeljan, zanimiva novost pa je 50 % popust pri nakupu kartice za lastnike električnih vozil. V

Programu razvoja so za mlade načrtovali izgradnjo in ureditev t.i. youth hostlov, kar jim je tudi

uspelo – v Bohinju se danes nahajata kar dva.

Izziv 8: Uporaba turizma kot orodja za globalni trajnostni razvoj

Iz zgornje analize lahko sklepamo, da je turistična destinacija Bohinj sprejela trajnostni razvoj in

ga usklajuje oziroma vpeljuje tudi v svojo turistično ponudbo. Pri tem sodeluje tudi z drugimi

destinacijami in organizacijami na območju Gorenjske regije, kar krepi razvoj in osveščenost o

trajnostnem turizmu na višjem, regionalnem nivoju.

Pomemben projekt na tem področju je zagotovo Mednarodni festival alpskega cvetja, ki je nov

integralni turistični proizvod, katerega ideja temelji na naravovarstvu, promociji naravne

dediščine in trajnostnem razvoju podeželja na mednarodni ravni (poteka v slovenščini in

19

angleščini). Organiziran je na treh glavnih področjih: Cvetje v znanosti (strokovni okoljski

posveti in seminarji), Cvetje v umetnosti (koncerti, razstave, gledališke predstave, nastopi

folklornih skupin) in Cvetje doma (predstavitev različne uporabe cvetja). V program festivala so

vključeni tudi vodeni botanični izleti in druge ture, otroške delavnice ipd. Leta 2009 je bila

glavna tema strokovnega dela Trajnostni turizem – Škotska in Slovenija si izmenjujeta najboljše

prakse. Izmenjava najboljših praks je na področju trajnostnega razvoja pomembna, saj omogoča

stalno pridobivanje in nadgrajevanje znanj, ki je v hitro spreminjajočem in občutljivem okolju

turizma ključnega pomena. Leta 2010 je bila glavna tema strokovnega dela Kultura, narava in

biotska raznovrstnost kot temelji za arzvoj podeželja, leta 2011 pa Gozdovi za ljudi in naravo (5.

mednarodni festival alpskega cvetja, 2011).

4.2 Ocena deležnikov o trajnostnem turizmu v Bohinju

Temelj za razvoj trajnostnega turizma je, da so z njim seznanjeni vsi deležniki v turizmu in da s

svojim sodelovanjem pripomorejo k njegovi kakovosti. S pomočjo kratkih vprašalnikov (Priloga

8) sem pridobila nekaj subjektivnih mnenj in ocen stanja trajnostnega turizma v Bohinju junija

2010.

Obiskovalci

Slovenski obiskovalec izraza »trajnostni turizem« ne pozna dobro, sklepa da gre za nekaj

dolgoročnega. Ob svojem prihodu v Bohinj in ob nastanitvi ni dobil nobene brošure ali ustnega

opozorila o odgovornem ravnanju in trajnostnem turizmu, je pa izrazil mnenje, da bi bilo

deljenje takšnih brošur zaželjeno, saj se ljudje hitro spozabijo nad svojim obnašanjem in

odgovornem ravnanju. Skrb za varovanje okolja in za odgovorno ravnanje z vodo in energijo v

destinaciji ni posebno poudarjena, le v naravi in gozdovih je opaziti opozorilne znake glede

odpadkov, ognja ipd. Obiskovalec je poudaril, da je promet v neposredni bližini jezera zelo

moteč. Tudi sama sem prevzela vlogo obiskovalke v Bohinju in moram priznati, da sem bila nad

situacijo precej razočarana. Promet okrog jezera je resnično zelo moteč, saj so včasih motorji in

avtomobili tako glasni, da se ne moreš niti pogovarjati, medtem ko »uživaš« na kavi ob jezeru.

Smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov se nahajajo le pred Turističnim društvom Bohinj,

primanjkuje pa tudi »navadnih« smetnjakov. Vseskozi je na mostu nad jezerom prisotna zmeda

zaradi velikega števila pešcev, avtomobilov in kolesarjev. Kolesarske steze ob glavni cesti v

celotni destinaciji niso urejene, zaradi česar primanjkuje varnosti za kolesarje. Brezplačno

parkirišče, ki je sicer nekoliko odmaknjeno od jezera, je pokošen travnik, na katerem ni

nobenega režima in vsak parkira po svoje, do jezera pa se s parkirišča lahko pride le po cesti brez

pločnika, kar je ob gostem prometu lahko zelo nevarno, sploh za družine z otroki ali psi.

Lokalno prebivalstvo

Izraza trajnostni turizem ne poznajo, razen kolikor slišijo iz medijev. Kot moteč dejavnik v

destinaciji so izpostavili vikende na črno, promet in število obiskovalcev jih niti ne moti toliko,

zdi se jim tudi, da ne zmanjšujejo kakovosti okolja. Mlajše prebivalce moti pomanjkanje

ponudbe za mlade, kot so nočni klubi ali casino. Ob vprašanju glede delovanja LTO so se samo

nasmehnili in pripomnili, da LTO ne dela nič. Nekoliko bolj cenijo delovanje turističnega

20

društva. Ena od mlajših prebivalk je povedala, da je nekaj časa nazaj tudi sama prebrala Program

razvoja turizma 2006 – 2013 in pripomnila, da se ji zdi, da je bilo od načrtovanih projektov zelo

malo realiziranih. Pripomnili so, da se premalo vlaga v infrastrukturo (z izjemo urejenega

parkirišča v bližini jezera, ki pa nudi manj parkirnih mest kot prej), trženje destinacije (Bohinj

ljudje premalo poznajo, vedno se vsi ustavijo na Bledu), hoteli pa propadajo in ne vlagajo v

izboljašnje ponudbe in razvoj.

Hoteli (zaposleni)

Hotel nudi stalne zaposlitve, ob povečanju povpraševanja – v poletni sezoni pa pomanjaknje

delovne sile nadomestijo s študenti. Kot zaposleni v hotelu niso seznanjeni s konceptom

trajnostnega turizma in ga tudi ne poznajo. Ob preprosti razlagi, da je to povečana skrb za okolje

z odgovornim ravnanjem z vodo, energijo in odpadki so rekli, da oni to počnejo doma, po svoji

vesti in, da jih nihče k temu dodatno ne spodbuja in, da tudi v hotelu tega ne delajo. Za goste

nimajo brošur o odgovornem ravnanju in tudi ustno ne osveščajo obiskovalcev. V hotelih imajo

urejeno vsaj ločeno zbiranje odpadkov. Okoljski management v hotelih ni prisoten.

5 PROBLEMATIKA IN NAČRT UVELJAVLJANJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V

BOHINJU

Naj se v tem delu najprej osredotočim na grobo primerjavo stanja v letu 2010 in v letu 2011. Po

pregledu turističnih spletnih strani je bilo v enoletnem obdobju opaziti napredek. Spletna stran

Turizma Bohinj je na nek način oživela. Obiskovalcu so dostopni sveži podatki in informacije o

dogajanju, medtem ko leto poprej stran ni bila osvežena. Na spletni strani lahko obiskovalec

najde vse potrebne informacije poleg tega pa dobi občutek lastne odgovornosti do narave, saj so

namreč dostopni podatki o postajah za polnjenje električnih avtomobilov za celotno Gorenjsko,

poleg tega spodbujajo mehko mobilnost s kartico Gost Bohinja ter opominjajo na javni prevoz.

Poslovneži in podjetniki iz Bohinja in tudi od drugod imajo možnost pridobivanja informacij o

raznih konferencah, predavanjih, delavnicah, ipd., ki se odvijajo v okviru občine in drugih

organizacij v Bohinju.

Na drugi strani pa je prav tako tudi TD Bohinj prenovilo svojo spletno stran, na kateri ponuja

»zadnja minuta« pakete, informacije o prireditvah, dogodkih, trenutnih razmerah, zemljevid z

možnostmi nastanitev. Hkrati človek dobi občutek, da se Turizem Bohinj in TD več ne

izključujeta, pač pa da sodelujeta. Organiziranih je več dogodkov, pri katerih sodeluje več

različnih turističnih ponudnikov, kar je prvi korak k dobremu destinacijskemu managementu in s

tem k trajnostnem razvoju. Tudi nekateri bohinjski hoteli, ki so bili po besedah lokalnih

prebivalcev že obsojeni na propad, so prenovili spletne strani in s tem povečali svojo privlačnost.

Dejansko stanje turistične infrastrukture se v enem letu ni spremenilo in ostaja nekoliko

neprivlačno, še posebej za trajnostno naravnane obiskovalce. Pomanjkanje urejenih kolesarskih

stez ob glavni cesti in pločnikov od parkirišča do jezera ter hrupen promet ob jezeru so glavne

pomanjkljivosti destinacije, ki vplivajo na obiskovalčev splošni vtis. Ocene deležnikov v

prejšnjem poglavju se zato zdijo precej zaskrbljujoče. Še vedno je dejstvo, da se turizem in

21

spremembe v destinaciji ne odvijajo kot je bilo načrtovano v Programu razvoja. V letu 2010 je

izgledalo, da LTO pravzaprav ne igra nobene vloge in da med prebivalstvom organizacija ni

cenjena. Morda je šlo takrat za pomanjkanje sredstev ali za kaj drugega, letos pa preproste

spremembe dajejo pozitiven občutek, da se je stanje začelo izboljševati in da se je pred

izvajanjem akcijskega plana za pravi trajnostni razvoj problem med občino, turističnim društvom

in ponudniki rešil.

Glavna težava uveljavljanja trajnostnega turizma v Sloveniji je, da se okoljskemu managementu

kot sestavnemu elementu trajnostnega razvoja ne namenja dovolj pozornosti. Najsi bodo projekti

turističnih organizacij še tako usmerjeni in ambiciozni, brez podpore turističnih ponudnikov

pravi trajnostni turizem ne bo zaživel in obratno. STO kot razlog za nesodelovanje ponudnikov

navaja nerazumevanje ekološkega (okoljskega) managemnta, večina naj bi ga pojmovala kot

stroškovno in finančno zahteven način delovanja brez poznavanja njegovih prednosti. Ta dejstva

naj bi pokazala raziskava opravljena pred izdajo Priročnika za ekološko ureditev in posodobitev

slovenskih hotelov leta 2006. Kot v hotelih drugod po Sloveniji, je tudi v Bohinju percepcija

okoljskega managementa podobna, z razliko Bohinj Park hotela (***** superior), ki je prvi eko

resort v Sloveniji s svetovno priznanim certifikatom Green Globe (zeleni globus). Na žalost pa je

hotel tudi edini v Sloveniji s tem certifikatom in namenjen le prestižnim gostom. Šibko

prisotnost okoljskega managementa med hotelskimi ponudniki v Sloveniji potrjuje tudi dejstvo,

da je evropski okoljski znak EU marjetico uspelo pridobiti le enemu ponudniku, kljub javnem

razpisu za vzpodbujanje implementacije znaka.

Zatorej bi morala biti prioriteta destinacijskega managementa organizacija seminarjev za

hotelske managerje o ekološkem ravnanju, s katerimi bi povečali razumevanje koncepta in s

pomočjo katerih bi pretvorili ekološko vrednost v ekonomsko, njim razumljivo. Dejstvo je, da

okoljska odgovornost prinaša tudi ekonomske koristi (kot npr. konkurenčna prednost podjetja ali

destinacije), ki pa se na žalost skrivajo za številnimi stroški. Hotelirji bi morali razumeti, da brez

okoljsko odgovornega ravnanja na dolgi rok ne bodo uspešni. V spreminjajočem se poslovnem

svetu je potrebno hitro in učinkovito ukrepanje, ki je na področju turizma še toliko bolj

pomembno, saj turisti postajajo vedno bolj zahtevni in informirani. V Slovenijo prihajajo turisti

iz držav, kjer je osvečenost o trajnostnem razvoju na visoki ravni, zato slovenski turistični

ponudniki pravzaprav nimajo druge možnosti kakor da v svojo strategijo vključijo trajnostni

razvoj, s čimer bodo pridobili ugled, konkurenčno prednost, dajali zgled in s tem spodbujali k

trajnostnem razvoju svoje okolje in nenazadnje, zmanjšali negativne vplive.

Krepitev okoljskega managementa v hotelih pomembno vpliva na vedenje njihovih zaposlenih,

kar posledično vpliva na vedenje obiskovalcev in hkrati vpliva tudi na vedenje lokalnih

prebivalcev in konkurenčnih podjetij. Celoten koncept ima tako lahko multiplikacijksi učinek na

celotno destinacijo in njen trajnostni razvoj. Akcijski načrt lokalne turistične destinacije bi moral

zato predvidevati tudi pomoč hotelom pri osveščanju obiskovalcev Bohinja z raznimi brošurami

in še pomembneje, z zgledi tudi v gostinstvu in drugih elementih turistične ponudbe. S tem bi se

krepil ne samo okoljski management, pač pa tudi destinacijski management, saj bi se pojavilo

spoznanje, da lahko ponudniki več dosežejo skupaj, z usklajenim delovanjem, kakor vsak zase.

22

S takšnim akcijskim planom bi se lahko doseglo večjo zainteresiranost za pridobitev okoljskih

znakov, ki so svetovno in evropsko priznani. Akcijski plan bi lahko zajemal tudi spodbudo za

preoblikovanje enega od kampov v Bohinju (ali celo obeh) v eko kamp, po zgledu kampa Korita

Soča in pridobil znak EU marjetica, prilagojen za kampe.

SKLEP

Trajnostni turizem je zapleten koncept, ki zahteva vključevanje vseh elementov destinacije. Brez

tega na dolgi rok ne bo uspešen in kakovosten, destinacija pa bo izgubila svojo konkurenčnost,

saj ponudba ne bo mogla biti zaokrožena in celovita. Za pravo koordinacijo razvoja so potrebne

usmeritve in močno vodstvo, ki ga morajo zagotavljati lokalne ali regionalne turistične

organizacije.

Stanje turizma v Bohinju, ki je po mojem mnenju ena najlepših turističnih destinacij v Sloveniji

in verjetno tudi širše, je zaenkrat še dokaj slabo. Analiza po osmih izzivih je pokazala precej

lepšo sliko od dejanskega stanja, saj je bila opravljena na podlagi Programa razvoja, ki obljublja

toliko stvari in je tako ambiciozno zastavljen, da bralec malce podvomi o realnosti zastavljenih

ciljev. Glede na to, da je od nastanka dokumetna preteklo že štiri leta, bi moral biti dober delež

projektov že realiziran, zdi pa se, da se ni zgodilo še nič.

Na osnovi analize po osmih izzivih sem torej ugotovila, da ima destinacija Bohinj vsekakor

dober potencial postati zgled trajnostnega turizma v Sloveniji. Dokument Program razvoja

turizma v Bohinju namreč pokriva prav vsa področja oziroma se sooča z vsemi izzivi, ki jih je za

trajnost v turizmu opredelila TSG. Opredeljeni projekti za turizem v Bohinju tako načrtujejo lepo

prihodnost. Kje tiči težava, da se projekti (vsaj na videz) ne izvajajo, mi žal ni uspelo izvedeti,

saj Turizem Bohinj ni bil pripravljen na sodelovanje z mano. Prav tako mi ni znan podatek

kolikšen delež projektov je bil že izveden.

Ali ima torej turistična destinacija Bohinj željo in voljo postati zgled trajnostnega razvoja in

turizma v Sloveniji? Rekla bi, da imajo nekateri posamezni ponudniki v destinaciji po tem zelo

močno željo, ki se jo tudi konstantno trudijo izpolnjevati (kot na primer Bohinj Park Hotel),

manjka le nek vezni člen, ki bi združil vse ponudnike v tej želji ter bi jim nudil vso podporo, ki

bi jo pri uresničevanju ciljev potrebovali.

Bohinj si vsekakor zasluži več. Škoda bi bilo, da bi takšna lepota s tako številnimi naravnimi

potenciali propadla. »Hoteli, ki so bili včasih najboljši, danes propadajo, ne vlaga se v razvoj,

nadgradnjo, obnovo,« je izjava mladega prebivalca Bohinja. Lahko le upamo, da se je že zgodil

tisti preobrat in prinesel spoznanje ljudem, ki imajo moč obrniti stanje na bolje.

23

LITERATURA IN VIRI

1. 5. mednarodni festival alpskega cvetja. Najdeno 26. maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.bohinj.si/alpskocvetje/index.php

2. Mihalič, T. (2006). Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

3. Občina Bohinj (b.l.). Obvestila. Najdeno 28. junija 2010 na spletnem naslovu

http://obcina.bohinj.si/

4. Občina Bohinj (b.l.). Predstavitev občine. Najdeno 26. junija 2010 na spletnem naslovu

http://obcina.bohinj.si/index.php?id=9

5. Občina Bohinj (2006). Program razvoja turizma v Bohinju 2006 - 2013. Najdeno 20. junija

2010 na spletnem naslovu

http://obcina.bohinj.si/index.php?id=691&no_cache=1&tx_drblob_pi1[downloadUid]=554

6. Slovenska turistična organizacija (2006). Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma

2007 – 2011. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo.

7. Slovenska turistična organizacija (2011). Trajnostni razvojni okvir v Sloveniji. Najdeno 15.

junija 2011 na spletnem naslovu

http://www.slovenia.info/?ps_trajnost_slovenija=0&lng=1

8. Statistični urad Republike Slovenije (b.l.). Investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja in

prihodki od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja. Si-Stat podatkovni portal. Najdeno 25.

maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp

9. Statistični urad Republike Slovenije (b.l.). Nastanitvena statistika po občinah. Si-Stat

podatkovni portal. Najdeno 26. junija 2010 na spletnem naslovu

http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp

10. Tourism Sustainability Group (2007, februar). Action for More Sustainable European

Tourism. Bruselj: Evropska komisija.

11. Turizem Bohinj. Najdeno 24. maja 2011 na spletnem naslovu http://www.bohinj.si

12. Turistično društvo Bohinj. Najdeno 23. maja 2011 na spletnem naslovu www.bohinj-

info.com

13. Vozni redi v Julijskih Alpah 2010. Najdeno 27. maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.bohinj.si/razno/vozni_redi_v_julijskih_alpah_2010.pdf

14. World Tourism Organization & United Nations Environment Programme (2005). Making

Tourism More Sustainable: A Guide for Policy Makers. Madrid: World Tourism

Organization.

15. World Tourism Organization & United Nations Environment Programme (2008, julij).

Climate Change and Tourism: Responding to Global Challenges. Madrid: World Tourism

Organization.

PRILOGE

i

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Seznam pogosto uporabljenih kratic

Priloga 2: 12 ciljev trajnostnega turizma

Priloga 3: Merila za razvoj trajnostnega turizma – Agenda 21

Priloga 4: Nastanitvene zmogljivosti po vrstah namestitvenih obratov

Priloga 5: Prvih 10 držav po prihodih in nočitvah turistov v Bohinju

Priloga 6: Prihodi turistov v Bohinj po mesecih

Priloga 7: Projekti za uresničevanje Programa razvoja turizma v Bohinju

Priloga 8: Vprašanja za pridobitev ocene deležnikov o stanju trajnostnega turizma v Bohinju

1

Priloga 1: Seznam pogosto uporabljenih kratic

EU Evropska Unija

LTO Lokanlna turistična organizacija

RNUST Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 – 2011

STO Slovenska turistična organizacija

SURS Statistični urad Republike Slovenije

TSG Tourism Sustainability Group (Skupina za trajnostni turizem)

UNEP United Nations Environment Programme

UNWTO United Nations World Tourism Organization

Priloga 2: 12 ciljev trajnostnega turizma

12 ciljev trajnostnega turizma (UNWTO, 2005):

1. EKONOMSKA USPEŠNOST

Zagotavljanje uspešnosti in konkurenčnostti turističnih destinacij in podjetij za dolgoročno

prinašanje koristi in prispevanje k blaginji.

2. LOKALNA BLAGINJA

Maksimizirati prispevek turizma k blaginji gostujoče destinacije, ki vključuje tudi povečanje

deleža turistične potrošnje, ki ostane v destinaciji.

3. KAKOVOST ZAPOSLITEV

Povečati število in kakovost lokalnih služb v turizmu, kar vključuje višino plače, primerne

delovne pogoje in dostopnost vsem brez kakršnekoli diskriminacije.

4. SOCIALNA ENAKOST

Razpršitev in razdelitev ekonomskih in socialnih koristi, ki jih prinaša turizem, celotni skupnosti,

tudi izboljšanje storitev in podpore revnim.

5. ZADOVOLJSTVO OBISKOVALCEV

Zagotavljanje celovite, zadovoljive in varne izkušnje obiskovalcem, dostopne vsem brez

kakršnekoli diskriminacije.

6. LOKALNI NADZOR

Opolnomočenje lokalnih skupnosti pri odločitvah o managementu in prihodnjem delovanju v

turizmu s posvetovanjem s preostalimi deležniki.

7. DOBROBIT LOKALNE SKUPNOSTI

Ohranjanje ali povečanje življenjskega standarda v lokalnih skupnostih, kar vključuje socialne

strukture in dostop do virov, udobje in sisteme socilane podpore ter izogibanje kakršnikoli obliki

socialne degradacije ali izkoriščanja.

2

8. KULTURNO BOGASTVO

Spoštovanje kulturne in zgodovinske dediščine, avtentične kulture, tradicije in raznolikosti

gostujočih destinacij.

9. FIZIČNA INTEGRITETA

Ohranjanje in povečevanje kakovosti pokrajin, mestnih in podeželjskih, in izogibanje fizični in

vizualni degradaciji okolja.

10. BIOLOŠKA RAZNOLIKOST

Podpora ohranjanju naravnih območij in minimizacija škode le-teh.

11. UČINKOVITOST UPORABE VIROV

Minimiziranje porabe redkih in neobnovljivih virov pri razvoju in poslovanju turističnih

objektov in storitev.

12. EKOLOŠKA KAKOVOST (ČISTOST)

Minimiziranje onesnaževanja zraka, vode, pokrajine in proizvodnje odpadkov s strani turističnih

podjetij in obiskovalcev.

Priloga 3: Merila za razvoj trajnostnega turizma – Agenda 21

Merila za razvoj trajnostnega turizma - Agenda 21 (v Programu razvoja turizma v

Bohinju, 2006):

Turistične dejavnosti morajo omogočati trajnostni razvoj tako na ekološkem,

ekonomskem, družbenem in tudi kulturnem področju;

Turizem mora skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti z njeno predstavitvijo ali s

pomočjo denarnih sredstev, ki bi jih usmerjali v ohranjanje narave;

Preučiti je treba vpliv turistične infrastrukture na naravo in uvajati turistične okolju

prijazne tehnologije;

Pri načrtovanju turističnih dejavnosti morajo imeti dejavno vlogo lokalne skupnosti, saj

jim turizem koristi (nova delovna mesta in zaslužek);

Turizem mora upoštevati vrednote, način življenja, kulturo in koristi lokalne skupnosti;

Turizem v zavarovanih in ostalih ranljivih območjih mora biti skrbno voden in

nadzorovan, pri posebej zavarovanih objektih morajo biti predvidene posebne omejitve,

poseben režim obiskov posameznih območij ali omejeno število obiskovalcev, na najbolj

ranljivih mestih je treba onemogočiti turistični obisk;

Spodbujati je treba športne in druge zunanje dejavnosti, fotografski turizem in izdelavo

tradicionalnih krajevnih spominkov;

Trajnostni turizem mora postati del izobrazbe profesionalnih turističnih delavcev, široka

javnost se mora zavedati potreb trajnostnega turizma ter ohranjanja in trajnostne rabe

biotske raznovrstnosti.

3

Priloga 4: Nastanitvene zmogljivosti po vrstah namestitvenih obratov

Tabela: Nastanitvene zmogljivosti po vrstah nastanitvenih obratov v Bohinju leta 2009

Št. sob

Zmogljivosti - ležišča -

skupaj

Hoteli 453 1.071

Penzioni 80 201

Apartmaji 43 138

Kampi 270 1.160

Sobodajalstvo 273 1.103

Sobe, apartmaji, oddani prek recepcije 254 1.057

Planinski domovi in koče 112 590

Delavski počitniški domovi 260 981

Otroški in mladinski počitniški domovi 31 109

Drugi gostinski nastanitveni objekti 52 133

Skupaj 1.573 5.486 Vir: Statistični urad Republike Slovenije 2010.

Priloga 5: Prvih 10 držav po prihodih in nočitvah turistov v Bohinju

Tabela: Prihodi, nočitve in dobe bivanja tujih turistov v Bohinju po državah za leta 2008, 2009

in 2010 (razporejeno glede na leto 2010)

2008 2009 2010 Doba bivanja (dni)

Država Prihodi Nočitve Prihodi Nočitve Prihodi Nočitve 2009 2010

Nemčija 9.862 35.550 7.085 26.619 8.400 30.110 3,8 3,6

Češka 5.479 12.868 4.505 12.112 5.802 15.013 2,7 2,6

Italija 4.433 11.856 3.964 11.523 5.078 14.328 2,9 2,8

Hrvaška 4.115 12.040 4.421 12.707 4.643 13.660 2,9 2,9

Združeno

kraljestvo 5.417 21.849 3.654 14.589 4.039 15.989 4,0 4,0

Nizozemska 4.270 17.903 3.597 17.789 3.513 15.192 4,9 4,3

Madžarska 3.653 10.289 3.367 10.188 3.500 10.439 3,0 3,0

Belgija 2.735 9.060 1.746 6.727 2.211 8.395 3,9 3,8

Avstrija 2.139 5.080 1.990 4.861 2.086 5.133 2,4 2,5

Izrael 2.680 6.866 1.949 5.758 1.582 3.966 3,0 2,5 Vir: Statistični urad Republike Slovenije 2011.

4

Priloga 6: Prihodi turistov v Bohinj po mesecih

Tabela: Prihodi turistov v Bohinj po mesecih za leta 2004 do 2009

Prihodi 2006 Prihodi 2007 Prihodi 2008 Prihodi 2009 Prihodi 2010

Januar 5.196 3.130 3.347 4.613 5.461

Februar 7.105 5.543 6.149 5.395 7.680

Marec 4.062 3.769 3.499 3.864 4.088

April 2.934 3.674 1.534 2.149 2.983

Maj 4.124 4.928 6.122 3.999 4.901

Junij 8.517 9.446 9.157 6.994 8.925

Julij 21.821 21.291 20.069 17.492 21.800

Avgust 19.064 24.192 25.470 22.498 26.860

September 9.959 8.340 9.126 8.435 9.002

Oktober 2.462 2.692 2.427 3.617 4.230

November 888 713 372 1.397 1.534

December 3.318 3.340 3.896 4.457 5.285

Skupaj 89.450 91.058 91.168 84.910 102.749 Vir: Statistični urad Republike Slovenije 2011.

Priloga 7: Projekti za uresničevanje Programa razvoja turizma v Bohinju

Projekti za uresničevanje programa, ki so predstavljeni v dokumentu Program razvoja

turizma Bohinju 2006 - 2013

PROJEKT 1 - OSREDNJA INFORMACIJSKA TOČKA TNP V BOHINJU

PROJEKT 2 - »PARTNERSTVO ZA PARK«

PROJEKT 3 - OBLIKOVANJE STRATEGIJE MOŽNOSTI RAZVOJA BLAGOVNIH

ZNAMK BOHINJA IN TNP

PROJEKT 4 - PRIPRAVA IN IZVEDBA PROJEKTA UMIRITEV INDIVIDUALNEGA

MOTORNEGA PROMETA NA OBMOČJU TNP V OBČINI BOHINJ

PROJEKT 5 - TNP IN BOHINJ – SKUPNI TURISTIČNI PROGRAMI, IZVEDBA IN

TRŽENJE

PROJEKT 6 - OBNOVA IN OSMISLENJE BOHINJSKIH PLANIN

PROJEKT 7 - OBNOVA STUDORSKIH KOZOLCEV

PROJEKT 8 - ENOTNA KLASIFIKACIJA IN UVRŠČANJE VSEH POTI V BOHINJU

PROJEKT 9 - OŽIVITEV IN POPESTRITEV OBSTOJEČIH SPREHAJALNIH POTI

BOHINJA

PROJEKT 10 - DOPOLNITEV IN OBLIKOVANJE NOVIH TEMATSKIH POTI

PROJEKT 11 - BOHINJSKI POHODNIŠKI CENTER

PROJEKT 12 - FESTIVAL POHODNIŠTVA

PROJEKT 13 - BOHINJSKA PLANINSKA TRANSVERZALA - OŽIVITEV

PROJEKT 14 - VARNA KOLESNICA

PROJEKT 15 - KOLESARSKA POVEZAVA BLED - BOHINJ

PROJEKT 16 - BOHINJSKI KOLESARSKI CENTER

PROJEKT 17 - BOHINJSKE GORSKO KOLESARSKE TRASE

5

PROJEKT 18 - BOHINJ DOWNHILL

PROJEKT 19 - OMEJITVE NEGATIVNEGA VPLIVA KOPALCEV V BOHINJSKEM

JEZERU

PROJEKT 20 - ODLOK O UPORABI VODNIH POVRŠIN V BOHINJU V TURISTIČNE IN

REKREATIVNE NAMENE

PROJEKT 21 - UREDITEV STATUSA SOTESK IN JAM

PROJEKT 22 - RIBIŠKI CENTER BOHINJ

PROJEKT 23 - ABC – ALPINISTIČNI BOHINJSKI CENTER

PROJEKT 24 - POPIS IN UREDITEV PLEZALIŠČ V BOHINJU, VODNIK

PROJEKT 25 - UREDITEV LEDENEGA SLAPU

PROJEKT 26 - KONJENIŠKI CENTER ZGORNJA DOLINA – IZPOPOLNITEV

PROJEKT 27 - KONJENIŠKI CENTER SPODNJA DOLINA – UVELJAVITEV

PROJEKT 28 - KONJENIŠKE POTI - UREDITEV

PROJEKT 29 - BOHINJ – SMUČARSKO TEKAŠKI RAJ

PROJEKT 30 - TEKAŠKO SMUČARSKI CENTRI - DOLINA

PROJEKT 31 - TRASA NORDIKA GIGANTE

PROJEKT 32 - BOHINJSKI NORDIJSKI CENTER POLJE

PROJEKT 33 - TURNO SMUČARSKI VODNIK BOHINJ

PROJEKT 34 - SANKAŠKA PROGA - UREDITEV

PROJEKT 35 - BOHINJSKI DNEVI POSEBNIH DOŽIVETIJ

PROJEKT 36 - JADRALNO PADALSKI CENTER BOHINJ, UREDITEV VZLETIŠČ IN

PRISTAJALIŠČ

PROJEKT 37 - TENIS, SQUASH, NAMIZNI TENIS

PROJEKT 38 - DVORANSKE DEJAVNOSTI

PROJEKT 39 - SKATE PARK BOHINJ

PROJEKT 40 - ADRENALINSKI PARK

PROJEKT 41 - BOHINJ ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

PROJEKT 42 - ARHEOLOŠKI PARK AJDOVSKI GRADEC (APAG)

PROJEKT 43 - FESTIVAL BOHINJ

PROJEKT 44 - MEDNARODNI FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA

PROJEKT 45 - OZNAČITEV VSEH KULTURNIH IN NARAVNIH ZANIMIVOSTI

PROJEKT 46 - KULTURNI DOM JOŽA AŽMANA

PROJEKT 47 - PROJEKT OBNOVE OBJEKTOV KULTURNE DEDIŠČINE

PROJEKT 48 - ETNOLOŠKE PRIREDITVE

PROJEKT 49 - SPODBUJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI TURIZMA NA KMETIJAH

(op.p. spodbujanje turističnih kmetij)

PROJEKT 50 - BLAGOVNA ZNAMKA »PRIDELANO V BOHINJU«

PROJEKT 51 - OBLIKOVANJE TURISTIČNIH PROGRAMOV, KI VKLJUČUJEJO

PLANŠARSTVO

PROJEKT 52 - UREDITEV TRŽNICE DOMAČIH PROIZVODOV

PROJEKT 53 - SERVIRANJE BOHINJSKE VODE V BOHINJSKEM GOSTINSTVU

PROJEKT 54 - BOHINJSKI BIO PROJEKTI

PROJEKT 55 - EKO REGIJA V BOHINJU

6

PROJEKT 56 - DOMAČA OBRT – STIMULACIJA IZDELOVALCEV IN SEJEM

PROJEKT 57 - KARTICA GOST BOHINJA

PROJEKT 58 - SKI AQUA PAS BOHINJ

PROJEKT 59 - SKI PAS JULIJSKE ALPE

PROJEKT 60 - RAZVOJ SEMINARSKEGA TURIZMA

PROJEKT 61 - MLADINSKI DOM / YOUTH HOSTEL

PROJEKT 62 - PROJEKT OZNAČEVANJA DESTINACIJE

PROJEKT 63 - PRIPRAVA PODLAG ZA URESNIČITEV IN IZGRADNJO TURISTIČNIH

NAMESTITVENIH KAPACITET

PROJEKT 64 - SKI-KARTANA BOHINJ OZ. BOHINJSKA SKI ŠTIRICA

PROJEKT 65 - SMUČARSKI CENTER VOGEL

PROJEKT 66 - SMUČARSKI CENTER KOBLA

PROJEKT 67 - SMUČARSKI CENTER SENOŽETA

PROJEKT 68 - BIATLONSKI IN TEKAŠKI CENTER POKLJUKA – POVEČANJE

PREPOZNAVNOSTI KOT DELA BOHINJSKEGA TURIZMA

PROJEKT 69 - STOPNJA I: UREJANJE PROMETA - V LETIH 2006 – 2007

PROJEKT 70 - STOPNJA II. UREJANJE PROMETA V LETIH 2007 - 2013

PROJEKT 71 - RAZVOJ SODOBNEGA MODELA ORGANIZIRANOSTI TURIZMA V

OBČINI BOHINJ Z NADGRADNJO LTO BOHINJ

PROJEKT 72 - TEČAJ ZA PRIDOBITEV LICENCE ZA TURISTIČNO VODENJE BOHINJ,

BLED, KRANJSKA GORA

PROJEKT 73 - JEZIKOVNI TEČAJI

PROJEKT 74 - IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE O KAKOVOSTI STORITEV,

MANAGEMENTU TURISTIČNE DESTINACIJE IN NOVIH TRENDIH V POSLOVANJU IN

TURIZMU NA VSEH NIVOJIH

PROJEKT 75 - TURISTIČNA VZGOJA MLADIH

PROJEKT 76 - ODLOK O CELOVITEM UREJANJU ODPADNIH VODA

SREDNJEGORSKIH IN VISOKOGORSKIH KOMERCIALNIH NAMESTITVENIH

OBJEKTOV

PROJEKT 77 - POPIS ČRNIH GRADENJ SEKUNDARNIH BIVALIŠČ IN UKREPANJE V

SKLADU Z ZAKONODAJO

PROJEKT 78 - PROJEKT OBČINE BOHINJ ZA UREDITEV VAŠKIH JEDER

PROJEKT 79 - MOŽNOST RAZVOJA VEČJIH KMETIJ NA ROBU VASI IN

OHRANJANJE MANJŠIH KMETIJ

PROJEKT 80 - UREDITEV ZEMLJIŠČA SEVEROZAHODNO OD ZDRAVSTVENEGA

DOMA – PRIDOBITEV POTREBNIH DOVOLJENJ

PROJEKT 81 - CENTRALNI DOHODNI INFO CENTER V BOHINJSKI BISTRICI

PROJEKT 82 - VODNI PARK BOHINJ –ZUNANJI BAZEN

PROJEKT 83 - UREDITEV PROMENADE IN VAŠKE POVEZOVALNE POTI V

BOHINJSKI BISTRICI

PROJEKT 84 - IZDELAVA DELNEGA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA (OLN)

NA OBMOČJU VZHODNO OD PARKIRIŠČA PRED POŠTO IN NJEGOVA IZVEDBA

7

PROJEKT 85 - UREDITEV PROBLEMOV IN IZDELAVA REŠITVE PROMETNEGA

PROBLEMA POVEZAVE Z ZGORNJO DOLINO

PROJEKT 86 - UREDITEV IN DOPOLNITEV PROMENAD IN SPREHAJALNIH POTI NA

OBMOČJU RIBČEVEGA LAZA

PROJEKT 87 - PROBLEMATIKA OBALE BOHINJSKEGA JEZERA

PROJEKT 88 - OBLIKOVANJE IZHODIŠČ IN REŠITEV ZA PROBLEMATIKO KAMPA

IN ŠOTORIŠČ V TNP

PROJEKT 89 - POTI V UKANCU

PROJEKT 90 - ŠOTORIŠČE SENOŽETA

PROJEKT 91 - OBRTNA CONA »ŽAGA« V ČEŠNJICI

PROJEKT 92 - SPODBUJANJE DOMAČE OBRTI – FAJFARSTVO, SIRARSTVO,

ČEBELARSTVO

PROJEKT 93 - URESNIČENJE CILJEV ZAPISANIH V RAZVOJNEM PROGRAMU

CRPOV ZA NEMŠKI ROVT

PROJEKT 94 - UREDITEV IN PREUREDITEV ZNAČILNIH OBJEKTOV KULTURNE

DEDIŠČINE V VASI RAVNE

PROJEKT 95 - OBLIKOVANJE OKOLJA ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ V

TURISTIČNO INFRASTRUKTURO

PROJEKT 96 - PODJETNIŠKO – TURISTIČNI INKUBATOR

PROJEKT 97 - PREDSTAVITEV MOŽNOSTI FINANCIRANJA INVESTICIJ V

DEJAVNOSTI TURIZMA

Priloga 8: Vprašanja za pridobitev ocene deležnikov o stanju trajnostnega turizma v

Bohinju

Ocena turistov

1. Ali poznate izraza trajnostni razvoj in trajnostni turizem?

2. Kje ste nastanjeni? Kamp, hotel, penzion, apartma, zasebene sobe...?

3. Ali ste ob prihodu v Bohinj oziroma ob nastanitvi dobili kakšne brošure ali liste, ki bi vas

osveščali o odgovornem ravnanju z vodo, energijo, odpadki?

4. Na kakšnem nivoju se vam zdi skrb za okolje v destinaciji?

Ocena TD Bohinj

1. Na kakšni stopnji se vam zdi razvitost koncepta trajnostnega turizma? Ali ga ponudniki

poznajo in ga implementirajo?

2. Ali hoteli kažejo zainteresiranost za razvoj okoljskega managmenta? In morebitno pridobitev

eko certifikatov?

3. Na kakšni stopnji se vam zdi razvitost destinacijskega managementa, sodelovanje med

ponudniki?

4. Ali obiskovalce osveščate o trajnostnem turizmu, o odgovornem ravnanju z vodo, odpadki in

energijo? Ali nudite kakšne brošure, obvestila o tem?

5. Kako bi ocenili delovanje LTO? Verjetno ste seznanjeni s Programom razvoja turizma v

Bohinju 2006-2013. Kako bi ocenili njegov napredek?

8

Ocena lokalnega prebivalstva

1. Ali poznate izraza trajnostni razvoj in trajnostni turizem?

2. Kaj vas kot prebivalko/ca Bohinja najbolj moti pri turizmu?

3. Ali se vam zdi, da se je stanje v zadnjih letih izboljšalo ali poslabšalo? Ali se občuti razvijanje

koncepta trajnostnega turizma?

4. Kako sprejemate veliko število turistov v juliju in avgustu, ali je to naporno za vas? Ali se

močno pozna na okolju, kaj opazite?

Ocena zaposlenih v hotelu

1. Ali ste v hotelu redno ali priložnostno zaposleni? Ali je pri vas veliko priložnostno zaposlenih

(npr.študentov ali pogodbenih delavcev)?

2. Ali ste kot zaposleni v hotelu seznanjeni s konceptom trajnostnega razvoja oziroma

trajnostnega turizma?

3. Ali vas delodajalci osveščajo o odgovornem ravnanju z vodo, energijo, odpadki? Ali vi

osveščate svoje stranke o tem?