UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

DIPLOMSKO DELO

Marko Štefanič

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Diplomsko delo

PREVAJANJE VOJAŠKE TERMINOLOGIJE V ROMANU

SOVRAŽNE VODE

Graduation thesis

THE TRANSLATION OF MILITARY TERMINOLOGY

IN THE NOVEL HOSTILE WATERS

Mentor: doc. dr. Tomaž Onič

Somentor: asist. dr. Simon Zupan

Kandidat: Marko Štefanič

Maribor, 2013

Lektor: Tomaž Kurež, prof. slovenskega jezika

Prevajalka: Mateja Čuš, prof. angleškega jezika in geografije

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Tomažu Oniču in somentorju asist. dr. Simonu

Zupanu za njuno pomoč in svetovanje pri nastajanju diplomskega dela.

Posebna zahvala gre tudi moji družini za moralno in finančno podporo, še

posebej pa moji Mateji.

FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija www.ff.um.si

IZJAVA

Podpisani Marko Štefanič rojen 25. 7. 1988 študent Filozofske fakultete Univerze v

Mariboru, smer prevajalstvo in tolmačenje angleščina ter geografija, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom Prevajanje vojaške terminologije v romanu Sovražne vode pri

mentorju doc. dr. Tomažu Onču, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Kraj, Maribor 

Datum, 13. 9. 2013 

__________________________________ (podpis študenta-ke)

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Prevajanje leposlovnih besedil, ki se opirajo na določeno stroko, je precej

zahtevno, saj mora prevajalec poleg dobrega poznavanja obeh jezikov in

izhodiščne ter ciljne kulture obvladati tudi strokovno izrazje, ki se v besedilu

pojavlja. Takšen je tudi roman Sovražne vode, ki opisuje pomorski vojaški

konflikt med sovjetsko in ameriško mornarico na vrhuncu hladne vojne.

Posebnost romana se kaže v velikem deležu vojaškega strokovnega izrazoslovja,

ki od prevajalca zahteva veliko mero pazljivosti in strokovnega poznavanja

področja. Prevodni premiki na ravni besedila lahko namreč povzročijo spremembe

na makrostrukturni ravni romana. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena

problematika prevajanja vojaške terminologije, kot tudi oddelek v Slovenski

vojski, ki se s tem ukvarja, prav tako so skozi potek diplomskega dela podani

nasveti, ki bodo morda uporabni prevajalcem, ki se s tovrstno terminologijo

srečujejo.

Ključne besede: leposlovje, vojaška terminologija, izhodiščna kultura, ciljna

kultura, prevodni premiki, analiza prevoda, kontrastivna analiza.

ABSTRACT AND KEY WORDS

Translating literary fiction that relies on the terminology of a specific profession is

a particularly difficult task since the translator must master not only the target and

source languages and their cultures but also terminology used in the text. A good

example of this is the novel Hostile Waters which portrays a maritime conflict

between the Soviet and the American navies at the height of the Cold War. A

distinct feature of the novel is the high concentration of military-based

professional terminology, which requires a high degree of caution and

professional competence from the translator. Translation shifts on the

microstructural level can cause changes in the novel's macrostructure. In the

analytical part of this diploma, difficulties in translating military terminology are

presented in detail. Another key aspect of the thesis covers the section of the

Slovenian Armed Forces that is responsible for this translation. Finally, we have

also included practical advice for translators who deal with such terminology.

Key words: literary fiction, military terminology, source culture, target culture,

translation shifts, translation analysis, contrastive analysis.

KAZALO

1 UVOD...................................................................................................................1

2 METODOLOGIJA................................................................................................5

2.1 Namen in cilji................................................................................................5

2.2 Predpostavke..................................................................................................6

2.3 Uporabljeni viri.............................................................................................6

3 O AVTORJIH IN DELU.......................................................................................8

4 STROKOVNO BESEDILO IN ROMAN...........................................................13

4.1 Strokovno besedilo......................................................................................13

4.2 Roman/novela..............................................................................................17

5 PREVAJANJE VOJAŠKE TERMINOLOGIJE.................................................20

6 ANALIZA PRIMEROV......................................................................................25

6.1 Vojaški čini..................................................................................................25

6.2 Vojaške kratice.............................................................................................30

6.3 Vojaški žargon.............................................................................................40

7 SKLEP................................................................................................................56

8 BIBLIOGRAFIJA..............................................................................................60

1 UVOD

Slovenski vojaški jezik je bil že od nekdaj obsojen na prevajanje – nekdaj iz

nemškega, potem srbohrvaškega, danes pa iz angleškega jezika (Berlogar, 2006).

Pečovnik (2008) trdi, da je slovenski vojaški strokovni jezik bil in še vedno je

močno odvisen od družbeno-politične ureditve in stopnje vojaške organizacije,

zato sta ga v preteklosti zaznamovala podrejenost drugim sistemom in posledično

zanemarjanje ali celo prepoved uporabe v vojski. Ker je slovenščina resnično

vlogo vsakdanjega sporazumevalnega jezika v vojski dobila šele po

osamosvojitvi, leta 1991, so se takrat pojavile tudi nove potrebe po razvoju

slovenskega vojaškega strokovnega jezika, prav tako so se začeli kazati tudi vplivi

predvsem angleškega jezika (Pečovnik, 2008). Priključitev Slovenije k zvezi

Nato, leta 2004, je slovenski vojaški strokovni jezik prisilila k izpolnjevanju in

uresničitvi visokih jezikovnih zahtev.

Pečovnik (2008) izpostavi dejstvo, da je v Slovenski vojski s širjenjem in

poglabljanjem strokovnega znanja, z uvajanjem novega orožja in s prilagajanjem

drugim Natovim vojaškim standardom posledično prišlo do prevajanja, uvajanja

in prevzemanja ali tvorjenja novih strokovnih besed, ki v slovenskem jeziku še ne

obstajajo, prav tako jih tudi ni v vojaških ali drugih slovarjih, ki so na voljo.

Tovrstno pomanjkanje ustreznega gradiva je za prevajalce, ki se srečujejo z

vojaškimi strokovnimi besedili, problematično. Prav zaradi omenjenega problema

smo se konkretne težave prevajanja tovrstne terminologije odločili predstaviti na

primeru romana Sovražne vode. Točno definirani termini so ključnega pomena za

uspešno opravljanje vsakega poklica (Poteet in drugi, 2008), zato je prevajanje

vojaške terminologije in izrazov zelo pomembno tudi znotraj vojaške stroke.

Ob izpostavljenem se pojavi vprašanje, kaj prevajanje dejansko sploh predstavlja.

Prevajanje je, kljub dejstvu, da je stara dejavnost, relativno nov poklic. To

pomeni, da so znanje in predpostavke o prevajanju še nedorečene, pogosto sporne

1

in se spreminjajo (Newmark, 2000, 17). Newmark (2000, 21-22) prevajanje

definira kot »prenos pomena besedila v drug jezik, in to na način, ki ustreza

avtorjevemu namenu«, izpostavi pa tudi številne napetosti, ki se v prevodih

pojavljajo – napetosti med zvokom in smislom, poudarkom (besednim redom) in

naravnostjo (slovnico), figurativnim in dobesednim, urejenostjo in razumljivostjo,

jedrnatostjo in točnostjo ipd.

V teoretičnem delu diplome bomo naprej predstavili roman in avtorstvo, ki se

razdeli na kar tri osebe. Roman podaja rekonstrukcijo vojaškega konflikta med

Sovjetsko zvezo in ZDA na vrhuncu hladne vojne in je bogat s specifičnim

vojaškim izrazoslovjem. Pri prevajanju leposlovnih besedil, ki se vsebinsko

močno opirajo na določeno stroko, mora prevajalec pri svojem delu združevati

dva (po svojem bistvu zelo različna) vidika prevajanja, saj predstavlja roman

Sovražne vode določeno vrsto sobivanja dveh različnih tipov besedil, kar bomo v

nadaljevanju označevali z izrazom hibridnost. V tem primeru sta to vojaška

strokovna terminologija in leposlovno besedilo. Vojaška strokovna terminologija,

ki se že sama, torej zunaj literarnega okvira, spopada z vrsto težav, ki smo jih že

omenili v uvodu, bo podrobneje predstavljena v petem poglavju.

Posebno poglavje bodo predstavljali izsledki in nasveti o posebnostih prevajanja

romana in strokovnega besedila, kjer smo se opirali predvsem na domače in

tujejezične članke na omenjeno temo. Poleg specifičnega vojaškega izrazoslovja

je velik problem predstavljala tudi kulturna vrzel med izvornim in ciljnim jezikom

in z njo povezanimi kulturno-specifični izrazi, ki so prevajalko prisilili v iskanje

delujočih ustreznic v ciljnem jeziku. Nasvete bomo skozi potek vsebine podajali

po vzoru Petra Newmarka, ki je znan po zelo praktičnem pristopu reševanja

prevajalskih problemov. Izpostavili bomo njegove nasvete glede tovrstnega

prevajanja ter predstavili, kako se kaže prej omenjena hibridnost romana Sovražne

vode.

2

Opis razvoja slovenskega vojaškega strokovnega jezika in težave, s katerimi so se

njegovi uporabniki srečevali in se še vedno srečujejo, temelji na prispevkih Šole

za tuje jezike na Poveljstvu za doktrino, razvoj, usposabljanje in izobraževanje. V

Šoli za tuje jezike skrbijo za lep slovenski jezik v slovenskem vojaškem diskurzu,

saj so to tudi dolžni storiti, odkar je oddelek za prevajanje, tolmačenje in

lektoriranje postal uradni skrbnik vojaške terminologije na Ministrstvu za

obrambo (Djurić, 2008, 28).

V analitičnem razdelku diplomskega dela bomo na posameznih primerih romana v

skladu s teorijo analizirali obstoječe prevajalske rešitve in predlagali alternative.

Primere podobnega tipa bomo razvrstili v skupine in poskušali uvesti posplošitve

glede reševanja. Prvi segment analize bo obravnaval vojaške čine in prevode le-

teh. Zaradi kulturnih razlik med ameriškimi in sovjetskimi silami so ob kulturno

specifičnih sovjetskih činih zapisali enakovredne čine zveze Nato. Ker v času

pisanja Slovenija še ni bila del te vojaške zveze, se je prevajalka spopadla s trdim

prevajalskim orehom. Zaradi slednjega se je najbrž obrnila na vojaškega

strokovnjaka. V tem segmentu je veliko vlogo odigral svetovni splet, saj smo z

njegovo pomočjo posamezne čine lažje raziskali. Drugi segment bo predstavil

analizo vojaških kratic, ki so že stalnica vojaških besedil, zlasti zaradi

ekonomičnosti. Literarne nasvete glede kratic bomo povzemali po Newmarku,

medtem ko bomo tehnične definicije uporabili iz vojaških slovarjev in glosarjev

ter drugih spletnih virov. Zadnji segment bo predstavljala analiza vojaškega

žargona, ki prevajalcem običajno povzroča nemalo težav, saj ga običajno

spremljajo še elementi slenga. Razumevanje žargona, ki je vezan na določen

poklic, zahteva veliko mero poizvedovanja, zlasti če sami nismo pripadniki tega

poklica. Ker je analitični del predvsem praktične narave, bomo ob primerih v

glavnem izpostavljali Newmarkove nasvete.

Izbirali smo predvsem primere, kjer so se pojavljale terminološke napake, kot tudi

drugi prevodni premiki. Prav tako je ob tej točki potrebno izpostaviti dejstvo, da

je razmah informacijske tehnologije in širokopasovnega internetnega dostopa v

3

zadnjih letih voda na mlin bodočim prevajalcem, medtem ko so imeli v preteklosti

prevajalci podobnih strokovno vezanih besedil omejene možnosti raziskovanja in

dela. Za strokovno podlago analitičnega dela smo se obrnili na posamezne

domače in tuje vojaške slovarje, glosarje ter svetovni splet. Izsledki analize bodo

predstavljeni v sklepu diplomskega dela.

4

2 METODOLOGIJA

V diplomskem delu bomo predstavili knjigo Sovražne vode, lastnosti romana in

strokovnega besedila ter prevajanje vojaške terminologije. Poleg glavnih

makrostrukturnih potez bomo pojasnili tudi izraz hibridnost, ki opisuje dva

različna vidika prevajanja, katera je prevajalka morala upoštevati pri prevajanju

omenjenega dela. Pri analizi primerov, kjer bomo medsebojno primerjali

posamezne primere izvirnika in prevoda, bosta ključnega pomena metodi analize

in sinteze ter kontrastivna metoda. Ob sklepu bomo uporabili metodo

generalizacije.

2.1 Namen in cilji

S pomočjo strokovne literature in virov bomo predstavili hibridnost dela Sovražne

vode, prav tako bomo opisali problematiko prevajanja romana ter strokovnega

besedila. V potek diplomskega dela bomo vključili tudi izsledke o problematiki

prevajanja vojaške strokovne terminologije s prispevkov Šole za tuje jezike pri

Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje na Ministrstvu za

obrambo Republike Slovenije. Prav tako bomo predstavili uporabne vire, s

katerimi si lahko prevajalec pomaga ob prevajanju tovrstne strokovne literature. V

analitičnem delu bomo na izbranih primerih romana Sovražne vode predlagali

alternativne rešitve, že obstoječe pa argumentirali. Prevajalske probleme

podobnega tipa bomo kategorizirali v skupine in predlagali možne posplošitve

njihovega reševanja. Analiza primerov se bo dotaknila prevajanja vojaških činov,

kratic ter žargona.

Cilj diplomske naloge je izpostaviti prevajalske probleme navedenega dela, in

sicer s poudarkom na prevajanju vojaške terminologije, kot tudi predlagati

uporabne rešitve ter vire, ki bi lahko prevajalcem podobnih del bili v pomoč.

5

2.2 Predpostavke

1. Predpostavljamo, da se bodo pri kontrastivni analizi kot največja težava

pokazali prevodni premiki pri vojaški terminologiji zaradi kulturnospecifične

vojaške terminologije sovjetskih in ameriških sil ter pomanjkanja ustreznih

enakopomenskih izrazov slovenskem jeziku.

2. Predpostavljamo, da izpusti posameznih vojaških terminov v prevodu

povzročajo napake v percepciji vsebine glede na izvirnik.

3. Predpostavljamo, da se navedene lastne prevajalske rešitve v mnogih primerih

ne bodo skladale s tistimi, ki jih je izbrala prevajalka Andreja Blažič Klemenc.

2.3 Uporabljeni viri

V Sloveniji je na voljo le en izvod izvirnika romana, ki ga obravnavamo v

diplomskem delu, in sicer v Mestni knjižnici Kranj, medtem ko je prevod, ki je

izšel leta 2002, bolj razširjen. Roman Hostile Waters v slovenskih knjigarnah ni

dosegljiv, zato ga je bilo potrebno naročiti preko tuje spletne knjigarne.

Pri pripravi in pisanju diplomskega dela smo uporabili strokovne monografije in

članke iz prevajalskih zbornikov ter ustreznih strokovnih revij. Kot sekundarno

gradivo smo uporabili različne slovarje Šole za tuje jezike na Poveljstvu za

doktrino, razvoj, usposabljanje in izobraževanje, in sicer: Začasni angleško-

slovenski priročni slovar (1996), Slovensko-angleški vojaški priročni slovar

(1999), Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar (2006) ter Razlagalni

vojaški slovar (2009). Pomagali smo si tudi s tujejezičnimi slovarji AAP-6 Nato

Glossary of Terms and Definitions (2013), Dictionary of Military and Associated

Terms (2010) ter Navy Supplement to the Department of Defence Dictionary of

6

Military and Associated Terms (2012). Nekatere novo nastale in standardizirane

vojaške izraze, ki niso zajeti v obstoječih slovenskih virih, pa je mogoče najti v

terminološki zbirki Evroterm.

7

3 O AVTORJIH IN DELU

Peter Huchthausen, rojen 25. septembra 1939 v kraju Jackson v Indiani, je bil

ameriški mornariški kapitan in avtor več pomorskih knjig. Leta 1957 je diplomiral

na vojaški akademiji Valley Forge, pet let kasneje pa še na akademiji vojne

mornarice. Služil je na več rušilcih, specializiranih za protipodmorniške operacije.

Prisostvoval je tudi pri iskanju izgubljene ameriške podmornice Thresher in pri

kubanski raketni krizi, ko so Američani na vrhuncu konflikta sovjetsko

podmornico prisilili k dvigu na površje (Huchthausen Homepage, 2006). V

vietnamskem konfliktu je deloval kot poveljnik skupine desetih patruljnih ladij v

delti reke Mekong. V Vietnam se je nato vrnil kot glavni inženir na ladji USS

Orleck, ki je bila zadolžena za topniško podporo ameriški vojski in marincem ob

vietnamski obali. Po vietnamski kampanji je bil premeščen v obveščevalno službo

ameriške mornarice, kjer se je specializiral za sovjetske vojaške podmornice ter

protipodmorniško bojevanje. Kasneje je postal višji ameriški mornariški ataše v

Jugoslaviji in Romuniji. Tik pred razpadom Sovjetske zveze je tri leta preživel v

Moskvi, kjer je deloval kot višji mornariški ataše, kar predstavlja vrhunec njegove

kariere (Huchthausen Homepage, 2006). Pogoj, da je postal ataše, je bilo

brezhibno obvladovanje ruskega jezika, kar mu je posredno prineslo veliko

poznanstev iz ruske mornarice. Eden izmed ljudi, ki jih je spoznal med

opravljanjem svoje službe v Moskvi, je bil tudi soavtor Igor Kurdin (Standish,

1998). Po upokojitvi se je vrnil v Moskvo, kjer je odprl svoje podjetje in pričel s

pisateljsko kariero. Med njegova pomembnejša dela sodijo knjige Echoes of the

Mekong, Hostile Waters, K-19 The Widowmaker ter October Fury. V slovenski

jezik je preveden samo roman Hostile Waters. Umrl je 11. julija 2008 v

francoskem kraju Amfreville (Huchthausen Homepage, 2006).

Nekdanji prvi častnik sovjetske podmornice K-219 in soavtor knjige Sovražne

vode, Igor Kurdin, je Huchthausenu priskrbel ogromno informacij in

fotografskega gradiva, ki so jih nato uporabili pri pisanju romana. Huchthausen je

8

nato zbrano gradivo uredil in prevedel. Kurdin je zaradi svojih poznanstev

omogočil tudi številne intervjuje z drugimi ruskimi mornarji, katerih pričevanja so

bila ključnega pomena za verodostojnost nekaterih opisanih dogodkov. Kurdin je

danes v pokoju in živi v Sankt Peterburgu, kjer je tudi predsednik Društva

pomorščakov in podmorničarjev Sankt Peterburg.

Zgodbo in pripoved v prozi je izboljšal ameriški novelist ter tretji soavtor Alan R.

White (Standish, 1998).

Dogodki na krovu sovjetske podmornice K-219 so se vršili na vrhuncu hladne

vojne, velik del zgodbe pa je še vedno ovit v tančico skrivnosti (Hucht. et al.

1998). Ameriška vojna mornarica namreč o svojih operacijah molči, za

sodelovanje s pisci so bili bolj naklonjeni Rusi – dogodki v knjigi potrjujejo

dvojnost virov (Hucht. et al. 1998). Avtorji izpostavijo naslednje besedilo:

Dejanja, ki so se zgodila, pogovori, ki so potekali vmes, celo zasebne

misli posadke K-219 so povzeti neposredno iz pričevanj in ladijskega

dnevnika. Delovanje in ravnanje ameriške podmornice v bližini K-219 je

konstruirano na podlagi ruskih opazovanj, ameriških poročil, intervjujev z

mnogimi ameriškimi častniki in izvedenci ter na podlagi avtorjevih

dolgoletnih izkušenj v pomorstvu. V knjigi zapisani pogovori in ukazi niso

navedeni v citatni obliki. Avtorji so rekonstruirali zgodbo na podlagi

številnih virov, v slogu delovanja obveščevalne službe. Njihova mnenja

o nekaterih podrobnostih so se sicer razhajala, o glavnem toku dogajanj

pa so razmišljali enako (Hucht. et al. 1998).

Čeprav to morda takrat ni bilo očitno, je bila hladna vojna jeseni leta 1986 sredi

končnega razpleta. Dve ogromni armadi sta stali vsaka na svoji strani železne

zavese v razdeljeni Evropi. Ameriške vojaške baze z jedrskimi izstrelki v Nemčiji,

Ukrajini, Kansasu in Severni Dakoti so bile v visoki pripravljenosti, da ob

ustreznem ukazu začnejo svetovno jedrsko apokalipso (Hucht. et al. 1998).

9

Svetovni mir je bil odvisen od ravnovesja moči med tema velesilama, postal pa je

ogrožen, ko so Sovjeti razvili raketno orožje, ki so ga sile Nata poznale pod

imenom SS-20 Saber. Šlo je za sovjetske balistične rakete srednjega dosega s

tremi jedrskimi bojnimi konicami, ki so jih usmerili v srce zahodne Evrope.

Američani so odgovorili z namestitvijo novih raketnih sistemov Pershing in

Tomahawk v Veliki Britaniji in Nemčiji, česar so se Sovjeti najbolj bali (Hucht. et

al. 1998). Tovrstni jedrski izstrelki bi lahko zadeli Kremelj, preden bi ruski

voditelji o tem prejeli opozorilo. Sovjeti so bili prepričani, da bodo ponovno

ravnovesje moči vzpostavili z uvedbo jedrskih podmornic z balističnimi jedrskimi

izstrelki – podmornice so namreč začele patruljirati ob ameriški vzhodni obali,

kjer bi Washingtonu in drugim večjim ameriškim mestom v zameno zadale

povračilni udarec (Hucht. et al. 1998). Sovjetske podmornice so bile v primerjavi

z ameriškimi pravi muzejski primerki, saj je Sovjetski zvezi v tem času že

primanjkovalo sredstev, zato so imeli Američani pod gladino izrazito prednost.

Poleg tehnološko dovršenih podmornic so imeli Američani v Atlantiku

postavljeno tudi zvočno pregrado SOSUS, mrežo visoko občutljivih hidrofonov,

ki je lahko zaznala celo oglašanje globokomorskih živali, nad gladino pa so

nenehno stražila posebna letala za protipodmorniško bojevanje. Septembra 1986

je Sovjetska podmornica K-219 s 119 člani posadke, ki so jo sile Nata uvrščale v

razred YANKEE, dobila nalogo, da kljub zastarelosti patruljira ob ameriški

vzhodni obali. Zaradi skoraj katastrofalne eksplozije na eni izmed prejšnjih misij,

je namesto prvotnih šestnajstih prevažala le petnajst raket.

Tik po začetku plovbe je raketni častnik Petračkov odkril, da je tesnilo pri eni

izmed raketnih cevi začelo puščati. To je bilo izredno nevarno, saj sta ruske rakete

poganjala tekoči dušikov tetraoksid in hidrazin, spojini, ki ob stiku eksplodirata

ter služita za pogon. Težavo pa je predstavljalo dejstvo, da sta bili obe spojini

visoko reaktivni tudi z običajno morsko vodo. Raketni častnik se je nato odločil,

da napake ne bo prijavil kapitanu Britanovu, temveč bo s prečrpavanjem nivo

morske vode v raketni cevi obdržal na še sprejemljivi ravni. Po daljši plovbi je

sovjetska podmornica K-219 prišla do zvočne pregrade SOSUS v Atlantiku, ki jo

10

je skušala neopazno prečkati tako, da je plula tik pod sovjetsko tovorno ladjo

Vasilijev, ki je bila namenjena v Havano. To jim zaradi visoke občutljivosti

ameriške opreme ni uspelo, zasledovati jih je začela tudi moderna ameriška

podmornica Augusta razreda Los Angeles. Kapitan sovjetske podmornice Igor

Britanov je to slutil in zato podmornico potopil pod termoklino, zaradi česar ji

Američani niso mogli več slediti. Po igri mačke z mišjo sta podmornici trčili, pri

čemer je največ škode utrpela sovjetska. Hudo poškodovana je izplula na površje,

z velikimi težavami je posadki nato uspelo ročno ustaviti jedrski reaktor, nakar je

kapitan ukazal, da vsi zapustijo ladjo. Najhujšo jedrsko katastrofo v zgodovini

človeštva je preprečil mlad ruski mornar Sergej Preminin, ki je za zaustavitev

reaktorja žrtvoval lastno življenje. Kapitan Britanov je kljub nasprotujočim si

ukazom sovjetskega vrha izvedel evakuacijo in lastnoročno potopil podmornico z

vsemi 30 jedrskimi konicami približno 1000 km severovzhodno od Bermudov.

Preživeli so se po potopitvi podmornice vkrcali na tovorno ladjo Anatolij Vasilijev

in se napotili v Havano, po osnovni zdravniški oskrbi pa so odleteli nazaj proti

Moskvi. Posadko so po pristanku v Moskvi odpeljali v okrevališče Gorki, kjer so

jih več dni zasliševali. Kapitana Britanova in glavnega inženirja Krasilnikova so

zaradi malomarnosti obsodili na dvajset let prisilnega dela – od uradnega

prestajanja kazni ju je ločil le še podpis ruskega obrambnega ministra Sokolova.

Njuna kazen pa nikdar ni bila realizirana zaradi podviga mladega nemškega

študenta Mathiasa Rusta, ki je 28. maja 1987 s svojo najeto Cessno 172 povsem

neovirano prodrl v enega najstrožje varovanih zračnih prostorov na svetu. Rust je

vzletel s civilnega letališča blizu Helsinkov in nemoteno letel vse do moskovskega

Rdeča trga, kjer je pristal zaradi pomanjkanja goriva. Dogodek je povzročil pravo

politično zmešnjavo: obrambnega ministra Sokolova so odstavili, zamenjal ga je

Gorbačovov mož Dimitrij Jazov. Dogodek je za uresničitev svojih reform

izkoristil Mihail Gorbačov. Jazov se je nato odločil za pomilostitev obeh

obtoženih, saj je s tem hotel udejanjiti t. i. novo mišljenje, ki ga je zagovarjal

Gorbačov (Hucht. et al. 1998).

11

Roman je torej rekonstrukcija resničnega dogodka in plod dela treh avtorjev na

podlagi več virov, zaradi česar je med snovalci prišlo tudi do nesoglasij –

rekonstrukcija tako ni absolutna, neizpodbitna resnica. Bere se podobno kot

povprečen roman Toma Clancyja, vendar ne temelji na fikciji. Posebnost pa je

vsekakor prepletanje elementov leposlovja in strokovne terminologije, pojav, o

katerem govori naslednje poglavje.

12

4 STROKOVNO BESEDILO IN ROMAN

Delo Sovražne vode je vojaški zgodovinski roman, napisan v prozi, ki temelji na

resničnih dogodkih, ob katerih je z jezikoslovnega vidika mogoče opaziti

hibridnost – ima namreč značilnosti tako romana kakor tudi strokovnega besedila;

slednje se opazi pri pogosti rabi kratic, strokovne terminologije in žargona.

Palumbo (2009, 57) navaja, da se izraz hibridno besedilo v prevodoslovnih

znanostih uporablja v dveh pomenih. V prvem pomenu opisuje izraz hibridno

besedilo prevedeno besedilo, ki je rezultat procesov, ki mu dajejo posebne,

nenavadne značilnosti, te pa se bralcem ciljnega jezika zdijo nenavadne,

neobičajne (Palumbo, 2009, 57). Tovrstne lastnosti niso rezultat prevajalčeve

nesposobnosti, temveč so ustvarjene namensko, premišljeno. V drugem pomenu

pa se navedeni izraz pojavlja pri prevajanju postkolonialne literature, kjer

označuje besedila, ki so jih napisali bivši pripadniki kolonij v jeziku nekdanjih

kolonizatorjev (Palumbo, 2009, 57). V teh besedilih se hibridnost kaže zlasti v

kreativni rabi idiolekta, žargona, metafor in drugih oblik jezika nekdanjih kolonij

(primer so romani Salmana Rushdieja). Taka in podobna besedila so s

prevajalskega stališča zelo zahtevna, zlasti pri prevajanju v evropske jezike, saj

uvajajo slovnične in leksikalne novosti, bogata so tudi s kulturnospecifičnimi

izrazi (Palumbo, 2009, 57). Nekoliko drugače pa se hibridnost kaže v romanu

Sovražne vode. Za delo ne moremo absolutno trditi, da je hibrid z literarnega

vidika, saj je običajni vojaški zgodovinski roman. S prevodoslovnega vidika pa je

hibridnost zaznavna zaradi ločevanja literarnega oziroma slogovnega elementa ter

vojaške terminologije.

4.1 Strokovno besedilo

Vaupot (2007) strokovno besedilo definira kot tisto besedilo, »pri katerem vidimo,

da se strokovni jezik loči od splošnega jezika po omejenih težnjah, predvsem na

13

skladenjski in stilistični ravni, na besedilni ravni pa je zanj značilno dodajanje

določenega splošnega in skupnega besedišča« Vaupot (2007). Definicijo nadaljuje

s trditvijo, da strokovnjaki soglašajo, da sta znanstveno in tehnično besedišče ter

terminologija na splošno prepoznavne značilnosti strokovnih jezikov in diskurzov,

veja znanja, ki se ukvarja s strokovnim besediščem, pa se imenuje terminologija.

Avtorica prav tako predlaga umestitev pojma strokovnega jezika v primerjavi z

občevalnim jezikom, in sicer lahko po njenem mnenju znotraj občevalnega jezika

ločimo skupni jezik, katerega si ponavadi delijo vsi člani jezikovne skupnosti, kot

tudi vsakdanji jezik, ki je obogaten z izposojenkami iz strokovnih področij in ga

uporabljajo predvsem privilegirani socioprofesionalni sloji ali najbolj izobraženi

(Vaupot, 2007).

Strokovni jezik je tako lahko specifičen, poljudnoznanstven ali povsakdanjen,

medtem ko je občevalni jezik vsakdanji in skupen. V praksi pa ne občevalni in ne

strokovni jezik ne predstavljata dobro zamejenih homogenih celot, saj v vsakem

od njih obstaja več ravni in registrov. Vaupot (2007) nadaljuje, da je »strokovno

besedilo prilagojeno značilnostim svojega bralca, torej ravni njegovega

pojmovnega znanja, pa tudi jezikovnega in predvsem terminološkega znanja«

(Vaupot, 2007). Glede na raven bralčevega znanja tako ločimo najmanj tri vrste

strokovnih besedil: strokovno besedilo, didaktično besedilo in

poljudnoznanstveno besedilo. Strokovni jezik v pravem pomenu besede je tako

uporabljen le v prvih dveh vrstah besedil, ki sta namenjeni strokovnjaku ali

začetniku.

Newmark (2000, 236) ugotavlja, da je tehnični prevod potencialno kulturno

nezaznamovan, torej je univerzalen, saj koristne plati tehnologije niso omejene na

posamezno govorno skupnost. Tehnični prevod se po njegovem mnenju od ostalih

oblik prevoda razlikuje predvsem po terminologiji, čeprav terminologija ponavadi

sestavlja le okrog pet do deset odstotkov besedila. Njegove značilnosti, njegove

slovnične lastnosti (v angleščini so to trpniki, samostalniškost, tretjeosebnost,

pomensko prazni glagoli, sedanjik) se mešajo z ostalimi različicami jezika.

14

Newmark (2000, 237) kot glavni problem pri tehničnih prevodih navaja novo

terminologijo. Nasvet, ki ga predlaga za prevajanje neznanih tehničnih besedil, je

ta, da med prvim branjem podčrtamo ključne termine, kljub domnevi, da jih

mogoče poznamo ter se z njimi najprej ukvarjamo. Druga težava, ki jo navede, je

raba tehničnih neologizmov IJ, ki so razmeroma nevezani na besedilo in se

pojavijo le enkrat. Če so le-ti vezani na sobesedilo, nam svetuje, da njihov pomen

ugotovimo tako, da postopoma odstranjujemo manj verjetne različice. Poudari

tudi dejstvo, da lahko imajo, v nasprotju s splošnim prepričanjem, celo izrazi, ki

so standardizirani v skladu z Britanskim inštitutom za standardizacijo ISO, več

kot en sam pomen. To je lahko opazno na enem ali na več področjih (tako lahko

pomeni ply sloj pri papirju, kakor tudi vezano ploščo). Newmark (2000, 238)

poudarja, da želi vsaka nova standardizacija vedno doseči, da bi se uveljavilo eno

samo enobesedno razmerje med predmetom, na katerega se izraz navezuje, in

njegovim poimenovanjem – manj kot je predmet pomemben, bolj verjetno je, da

se bo takšno razmerje obdržalo. Kakor hitro pa postane predmet bolj razširjen

(zaradi pogostejše rabe, večjega pomena ipd.), je bolj verjetno, da bo njegovo ime

pridobilo figurativne podpomene.

V romanu Sovražne vode se večkrat pojavijo tudi tehnični termini, v primeru, če

ustreznega tehničnega termina v slovenskem jeziku ni mogoče najti, pa opisni

izrazi. O razliki med tehničnimi in opisnimi izrazi Newmark svetuje, da lahko

»pisec IJ iz treh razlogov za določen tehnični predmet uporablja pisni izraz: (1)

predmet je nov in še ni dobil imena; (2) opisni izraz uporablja kot znano

alternativo, da bi se izognil ponavljanju; (3) opisni izraz uporablja zato, da bi

ustvaril kontrastno razmerje z drugim izrazom« (Newmark, 2000, 239). Prepričan

je, da je potrebno tehnične in opisne izraze prevajati z njihovimi ustreznicami in

se upirati skušnjavi, da bi uporabili tehnične izraze za opisne samo zaradi

razkazovanja lastnega znanja – s tem bi namreč žrtvovali jezikovno moč opisnega

izraza IJ. Profesionalni tehnični prevajalci se namreč nagibajo k temu, da nikoli ne

uporabijo opisnega izraza, če v CJ obstaja tehnična ustreznica, saj je tehnični izraz

15

(standardiziran jezik) vedno preciznejši (ožji v pomenskem razponu) kot opisni

izraz (nestandardiziran jezik). Kadar tehnični izraz IJ nima znane ustreznice v CJ,

Newmark (2000, 241) svetuje, da uporabimo opisni izraz.

Pomemben element strokovnih besedil so tudi kratice, ki jih Newmark (2000,

305) definira kot »začetne črke besed, ki tvorijo skupino besed in se jih

(neustaljeno) uporablja za označevanje predmeta, ustanove ali postopka. Zaradi

kratkosti in evfonije so vedno pogostejša skupna poteza neliterarnih besedil,

pogosto pa jih uporabljajo tudi zato, da bi določeni stvari podelili umeten prestiž

in ljudi spodbujali, naj razkrijejo pomen posameznih črk«. V romanu se glavnina

kratic pojavlja ob vojaškem diskurzu, saj se v tej stroki uporabljajo predvsem

zaradi ekonomičnosti. Avtor nato pojasni, da jih pogosto uporabljajo tudi na

specializiranih področjih, kjer označujejo izdelke, pripomočke in procese, odvisno

od njihove pomembnosti; v prevodu lahko tako uporabimo standardno ustreznico

ali opisni izraz, če le-te še ni.

Vaupot (2007) kot skupno točko terminologije in prevodoslovja navede iskanje

medjezikovne ekvivalence, nadaljuje pa z izjavo, da »terminološki priročniki

navajajo, da so termini ekvivalentni, kadar izražajo enak koncept«. Avtorica nato

izpostavi naslednje:

Če pustimo ob strani dobesedno prevajanje in se rajši osredotočimo na

prevajanje pomena, kot predlaga Taber: »Bistvo prevajanja je

poustvaritev sporočila izhodiščnega jezika v ciljnem jeziku z uporabo

najbližje in najnaravnejše ustreznice, najprej kar zadeva pomen in nato

kar zadeva slog ...« opazimo, da je prevajanje nenehno zaporedje

sprejemanja odločitev. Pri strokovnem prevajanju je uporaba

pravilnega termina torej nujna (Vaupot, 2007).

Vaupotova navede, da se, ob predpostavki, da prevajalec prevaja iz tujega v

materni jezik, pojavlja nujnost raziskave referenčnega gradiva. To prevajalcu

16

omogoči, da snov bolje razume in jo jasno poustvari, besedilo pa je najbolj

berljivo, če prevajalec dobro pozna obravnavano snov in se je seznanil tudi s

strokovnim jezikom. Če se prevajalec sooči s težavami, se mora zateči k uporabi

ustreznic, če pa le-teh ni, pa k uporabi enakovrednih izrazov, še dodaja Vaupot

(2007). Avtorica zaključuje z več nasveti. Pogoj, da prevajalec svoje delo dobro

opravi, je ustvaritev idiomatskega besedila, ki je podobno besedilu strokovnjaka –

da mu to uspe, mora dobro poznati jezik, ki ga uporablja strokovnjak. Včasih

strokovnjak v splošnem jeziku ne najde vedno vseh prvin, ki jih potrebuje za

uspešno opravljanje svojega poklica, zato je primoran ustvariti nove termine.

Vaupot (2007) tako zaključi z mislijo:

Strokovni jezik je način komunikacije, ki si ga delijo strokovnjaki

določenega področja. Zato ni dovolj poznati termine niti razumeti pojme

ali vstaviti strokovne oz. tehnične izraze v splošni jezik. Treba jih je znati

povezati v koherentni diskurz, ki odseva rabe določenega področja.

Poznati rabe določenega področja pomeni poznati značilnosti strokovnega

jezika.

4.2 Roman/novela

Newmark (2000, 267) zagovarja trditev, da je s stališča prevajalca med literarnimi

oblikami novela druga najtežja oblika, toda tu prevajalec ni več zavezan jasnima

omejitvama poezije – metrumu in rimi – tudi zvočni učinki niso več tako

pomembni. Izpostavi tudi, da je lahko prevajalec malce bolj dolgovezen – njegov

prevod je lahko daljši od izvirnika, kar se tudi pogosto dogaja, vendar pa je vedno

boljše, če je krajši. Newmark (2000, 267) je prav tako prepričan, da se kulturne

razlage lahko zapišejo znotraj besedila, kar pa ne velja za poezijo in dramo, kjer

jih je treba izpustiti ali odpraviti s kakšno opombo ali slovarčkom. Formalna in

tematska zgostitev in enotnost po njegovem mnenju ločita novelo od romana, zato

mora biti prevajalec pazljiv in ohraniti določene kohezivne učinke. Newmark

17

(2000, 268) prevajalcu svetuje, da mora glede ključnih besed kritično ovrednotiti

svoja besedila; odločiti se mora, katere leksikalne enote so ključnega pomena in

imajo pomembnejšo funkcijo in katere so obrobne, tako da lahko relativne

izboljšave in izgube v prevodu ustrezajo njihovi oceni.

V romanih posebno vrsto problema predstavljajo kulturnospecifični izrazi, ki jih

Balint Čeh (2012, 55) opiše kot primere, ko se mora prevajalec odločiti za

prevajalsko strategijo in izbrati orodje, ustrezen prevajalski postopek, da ohrani

sporočilno vrednost besedila v ciljni kulturi oziroma uspešno kompenzira izgube,

ki nastajajo s prevodom. Ti izrazi so še posebej vezani na izhodiščno kulturo, kar

od prevajalca zahteva dobro poznavanje dane kulture. Balint Čeh (2012, 56) se

nato naslanja na ameriškega teoretika Lawrencea Venutija, ki razlikuje med

podomačitvenim prevajanjem (domestification), pri katerem gre predvsem za

prilagajanje tujega diskurza ciljni kulturi, in potujitvenim prevajanjem

(foreignization), v smislu večjega poudarjanja razvidnosti izhodiščne kulture in

njenih značilnosti. T. Mahkota (1997, 89) navede tudi dokumentarni in

instrumentalni prevod, vendar slabost takšnih modelov vidi v njihovi togosti, saj z

njimi težko pojasnimo prevajalčevo domnevno nedoslednost, ki jo ugotavljamo,

kadar se prevajalec pri prevajanju kakšnega besedila ne drži enega tipa prevajanja.

Pri besedilih, ki so izrazito kulturnospecifično obarvana, gre, na primer, za

nedoslednost in različne pristope pri prevajanju stvarnih prvin izvirne kulture.

Prevajalec se mora pri prevajanju kulturnospecifičnih izrazov, po mnenju Balint

Čehove, odločati med dvema strategijama, hkrati pa o besedilu razmišljati

celostno. Balint Čeh (2012, 57) nato opozori na dejstvo, da je lahko prenesena

beseda ali besedna zveza za bralca popolnoma nerazumljiva, če prevajalec v ciljni

jezik prenese določen kulturnospecifičnen izraz brez spremembe, dodatne opombe

ali opisne razlage. Če ima kulturnospecifični izraz pomembno sporočilno vrednost

za sobesedilo, pa Balint Čehova predlaga, da lahko prevajalec razloži izraz, bodisi

z opombo bodisi z opisom.

18

T. Mahkota (1997, 90) izpostavi trditev, da pri procesu prevajanja pogosto prihaja

do nedoslednosti prevajanja stvarnih prvin izvirne kulture - tako lahko enkrat

opazimo ohranitev, drugič opis z občim pojmom, tretjič nadomeščanje s pojmom,

ki je ciljnim bralcem (domnevno) bolj domač ipd. T. Mahkota je prepričana, da

tovrstna nedoslednost vpliva tudi na vrednotenje prevoda, vendar se običajno ne

upošteva dejstva, da je prevajanje dolgotrajnen postopek, kjer prihaja do

vsiljevanja določenih prevajalskih rešitev. »Prevod gre namreč na poti od

prevajalca do dokončne objave skozi roke literarnih urednikov, lektorjev in

korektorjev. Vsak od teh posrednikov ima svoje norme in poglede na prevajanje.

Zaradi pozicije moči, ki jih imajo posredniki v založniških institucijah, lahko

svoje norme vsiljujejo prevajalcem« (Mahkota, 1997, 90). Avtorica v nadaljevanju

kot najustreznejšo možnost, kako učinkoviteje obravnavati in tipologizirati

(domnevne) prevajalske nedoslednosti, vidi v tem, da bi pri vrednotenju prevodov

upoštevali vse dejavnike, ki na posameznih stopnjah v procesu sprejemanja

odločitev prispevajo k dokončni obliki objavljenega prevoda.

Cilj nasvetov in metod, predstavljenih v pričujočem poglavju, je torej čim boljša

poustvaritev izvirnika v obliki prevoda. Posebno težavo pri poustvarjanju pa

predstavlja prej omenjena hibridnost. V poglavju, ki sledi, je natančneje

predstavljeno prevajanje vojaške terminologije, ki je prevajalki povzročila največ

težav.

19

5 PREVAJANJE VOJAŠKE TERMINOLOGIJE

Pečovnik (2008) s Šole za tuje jezike pri Poveljstvu za doktrino, razvoj,

izobraževanje in usposabljanje izpostavlja, da se terminologija kot veda posveča

izrazom strokovnih jezikov, v katerih išče, določa, ureja in standardizira termine

ter da se lahko z razvijanjem terminološke dejavnosti in z njenim uvajanjem v

prakso izognemo velikim sporazumevalnim prazninam. Vsako strokovno področje

naj bi imelo svoj nabor standardizirane in usklajene terminologije, ki je zbrana in

ustrezno predstavljena v terminološkem slovarju, tezavru, bazi podatkov ipd.

(Pečovnik, 2008). Še posebej izpostavi ugotovitev Marjete Humar iz prispevka za

simpozij Terminologija v času globalizacije – Stanje in vloga slovenske

terminologije in terminografije, da je ena temeljnih lastnosti nastajanja

terminologije ta, da mora biti plod dogovora med strokovnjaki (2008).

Poteet in drugi (2008, 47) ugotavljajo, da je prevajanje tujih vojaških terminov

zelo zahtevno opravilo z veliko pastmi, saj se problemi ne pojavljajo le na

lingvistični, temveč tudi na kulturni ravni. Prepričani so, da lahko ima prevedeni

izraz povsem drugačen pomen kot izvirnik. Kot primer navajajo nemški izraz

Schwerpunkt, ki ga je v 19. stoletju uvedel pruski general Karl von Clausewitz v

svoji knjigi O vojni in je v pogosti rabi nemških enot še danes. Ameriški prevod

tega termina je center of gravity, s katerim se avtorji ne strinjajo. Menijo namreč,

da se je pomen izraza do danes bistveno spremenil, zato uvajajo svoj predlog

weight of effort. Ob tem izpostavijo dejstvo, da ima izraz Schwerpunkt bistveno

širši pomen v nemščini kot v angleščini in dodajo, da se navedeni izraz v nemško

govorečih deželah uporablja tudi v političnem diskurzu, diplomaciji in drugih

nevojaških področjih.

Leta 2004 je Slovenija vstopila v zvezo Nato, kar je med drugim zelo spremenilo

tudi vojaško jezikovno situacijo. Pečovnik (2008) razloži, da je v slovenski vojski

s širjenjem in poglabljanjem strokovnega znanja, uvajanjem novega orožja in

20

prilagajanjem novim Natovim vojaškim standardom posledično prišlo do

prevajanja, uvajanja in prevzemanja ali tvorjenja novih strokovnih besed, ki v

slovenskem jeziku še niso obstajale, prav tako jih ni bilo v vojaških ali drugih

slovarjih, ki so bili takrat na voljo. Pečovnik (2008) zatrjuje, da so se na vseh

jezikovnih področjih (v besedoslovju, oblikoslovju, besedotvorju ter skladnji)

začeli čutiti predvsem vplivi angleščine. Zaradi velike količine prevajanja

Natovih, predvsem angleških besedil in dokumentov, kot tudi tvorjenja lastnih

publikacij, je terminološka neusklajenost znotraj vojaške stroke postala vse bolj

težavna (Pečovnik, 2008). Avtorica prav tako ugotavlja, da je bilo treba za uspešen

sočasni razvoj vojaškega strokovnega jezika, terminološko usklajenost ter za

prilagoditev Natovim standardom v slovenski jezik najprej uvesti Natov STANAG

3680 in prevesti AAP-6 (ang. Glossary of Terms and Definitions), prvi in temeljni

glosar Natovih terminov in definicij v angleščini in francoščini, ki se sproti

dopolnjuje in posodablja, prav tako tudi nekatere druge vire. AAP-6 so prevedli in

pripravili jezikoslovci na Šoli za tuje jezike ter ga leta 2003 izdali za interno

uporabo Slovenske vojske, leta 2006 pa je izšla pregledana in posodobljena

različica (Pečovnik, 2008).

Pečovnik (2008) nadaljuje s trditvijo, da se z največ težavami glede terminoloških

in terminografskih rešitev srečujejo prevajalci in pisci strokovne literature ter

lektorji. Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar (2006) in drugi

dvojezični slovarji namreč ne obsegajo vseh terminov, še posebej ne ožje

strokovnih. Pečovnik (2008) je mnenja, da bosta temeljna slovarja, razlagalni in

štirijezični, rešila veliko težav, vendar zaradi neprestanega nastajanja novih

izrazov ne bosta mogla zadostiti vsem jezikovnim potrebam. Šola za tuje jezike na

MORS ne more doseči enotnosti strokovnega jezika samo z zahtevo, da naj vsi

upoštevajo in preverjajo termine v obstoječih slovarjih. Iz tega razloga so se

prevajalci in terminologi s Šole za tuje jezike odločili, da pričnejo zbirati

prevedene izraze, jih jezikovno obdelovati ter vnašati v terminološko bazo v

programskem orodju Excel (Pečovnik, 2008). Zbrano in potrjeno terminologijo so

nato izvozili v Evroterm, saj je normiranje terminologije v obliki klasičnih,

21

tiskanih terminoloških zbirk za sodobni čas vse manj smiselno. Tako je zdaj

dosegljiva vsem, ki za ministrstvo pogodbeno prevajajo, kot tudi vsem drugim, ki

jo pri svojem delu uporabljajo (Pečovnik, 2008).

Pečovnik (2008) glede standardizacije terminologije v zvezi Nato povzame: »V

Natu je skrb za jezikovno enotnost dobro načrtovana. Terminološka načela so

utemeljena z Natovim terminološkim standardizacijskim programom, ki temelji

na terminoloških in terminografskih načelih organizacije ISO in je odgovoren za

tvorjenje in sprejemanje predlogov glede terminov, definicij in kratic.« Avtorica

nadaljuje, da o temeljnih terminoloških in terminografskih načinih ter postopkih

odloča Natova vojaška komisija za standardizacijo terminologije NSO (Nato

Standardization Organization), ki je bila ustanovljena leta 1951. Pečovnik (2008)

pojasni, da je komisija že leta 1970 uveljavila npr. Natov standardizacijski

dogovor STANAG 3680, katerega cilj je bil standardizirati in poenotiti strokovno

izrazje (v obeh Natovih uradnih jezikih) z vsemi članicami in ga zbrati v

dokumentu AAP-6 ter periodično dodajati spremembe in novosti, sprejete na

Natovih konferencah.

Dvakrat letno se organizira terminološka konferenca, kjer se, po besedah avtorice,

sprejemajo in zavračajo predlogi vseh članic. Dodajanje in sprejemanje novih

terminov in definicij poteka po postopku, ki ga navajamo v nadaljevanju. Katera

koli država članica najprej predlaga nov termin, njegovo definicijo ali druge

popravke, nakar predloge pošlje predsedniku vojaške komisije za terminološke

konference. Le-ta predloge najprej preveri, če niso skladni s temeljnimi zahtevami

za vključitev v AAP-6, jih zavrne z obrazložitvami. Če so predlogi ustrezni, se

angleški prevodi uskladijo s francoskimi, vnesejo se v Natovo terminološko

podatkovno zbirko (angl. NATO Terminology Database – NTDB), z oznako, da še

niso potrjeni. Predloge nato pošljejo predstavnikom vseh Natovih držav, ki jih

najprej preučijo, na razpravi na terminološki konferenci pa izglasujejo, ali bo

predlog sprejet (Pečovnik, 2008). Janko Berlogar (2006), terminolog na

Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, pojasni, da na

22

videz včasih utrujajoče razprave o vsebini posameznih definicij postanejo

razumljive in opravičljive, če se zavedamo, kako pomembno je dejstvo, da npr.

izraz contain (AAP6) v vseh članicah Nata in v njihovi vojaški stroki ter

ustreznem kontekstu razumejo kot zaustaviti, zadržati ali obkoliti sovražnikove

sile in nič drugače.

Pečovnik (2008) navaja, da je bila leta 2007 na Ministrstvu za obrambo RS

ustanovljena podobna komisija za usklajevanje terminologije. Člani so

jezikoslovci in vojaški področni strokovnjaki. S komisijo so pridobili program

standardizacije terminologije, pravilnik o sodelovanju z Natovimi

standardizacijskimi organi za terminologijo, usklajena gradiva za nacionalne

predstavnike v Natovih standardizacijskih organih za terminologijo, okrepili so

sodelovanje z vladno službo za prevajanje, tolmačenje in lektoriranje in drugimi

zunanjimi strokovnimi sodelavci, prav tako so začeli razvijati glosarje

standardizirane terminologije (Pečovnik, 2008).

Berlogar (2006) zagovarja trditev, da z Angleško-slovenskim vojaškim

terminološkim slovarjem prevzemamo in sprejemamo standard, ki nam omogoča

sodelovanje ter komunikacijo z drugimi članicami Nata. Z njim ne samo

prevzemamo, temveč tudi skrbimo za ustrezno in lastno slovensko izrazoslovje.

Berlogar (2006) izpostavi dejstvo, da je bilo v slovenskem jeziku velikokrat

potrebno na novo ubesediti nekaj, kar je v angleškem jeziku že ustaljeno, in da je

to zahtevalo kar nekaj razprav med jezikoslovci in vojaškimi strokovnjaki.

Prepričan je, da uskladitev strokovne samoumevnosti in jezikovne korektnosti ni

vedno lahka. »Dejstvo, da smo članica Nata in da nam ta zato preko sprejetih

publikacij narekuje tudi izrazoslovje, ki smo ga dolžni sprejeti, nas ne sme

odvrniti od tega, da bi bili ponosni in skrbeli za slovenski jezik ter morda dali tudi

povratni prispevek k nastajanju standardov, ker se nam to zdi pomembno in

potrebno,« navaja Berlogar (2006).

23

Berlogar (2006) je prepričan, da je slovensko vojaško izrazoslovje že od nekdaj

obsojeno na prevajanje – nekdaj iz nemškega, potem srbohrvaškega, danes pa iz

angleškega jezika. To samo povečuje pomen skrbne in usklajene rabe tujih virov

in njihovega prevajanja, in sicer na način, ki ne bo samo jezikovno pravilen,

ampak bo ohranil vso specifiko in bogastvo slovenskega jezika ob sicer navidezni

togosti njegove vojaške zvrsti (Berlogar, 2006). Po osamosvojitvi Slovenije in

vstopu v Nato se je sodelovanje Slovenske vojske z drugimi državami okrepilo in

povečala se je potreba po dvojezičnih ali celo večjezičnih vojaških slovarjih. Tako

je brigadir Branimir Furlan ob pomoči prevajalske službe Vlade RS in

podpolkovnika Marjana Mahniča že leta 1993 izdal prvi priročni angleško-

slovenski vojaški slovar, pozneje pa tudi slovensko-angleškega (Berlogar, 2006).

Žal glede uporabe najbrž omejena na ozek vojaškostrokovni krog (oba sta

dostopna na spletnih straneh Ministrstva za obrambo), sta omenjena slovarja še

danes lahko koristen pripomoček tudi za vse druge prevajalce, ki se morda samo

občasno srečujejo z vojaško terminologijo (Berlogar, 2006).

Za uspešno prevajanje so ključnega pomena ustrezni in neizpodbitni viri, ki pa

niso vedno samoumevni. Priključitev Slovenije k zvezi Nato je rešila probleme

standardizacije vojaške terminologije, pospešeno se je začelo prevajati predvsem

angleška in francoska vojaška strokovna besedila. Prevajalka v diplomskem delu

obravnavanega romana je pomanjkanje ustreznih vojaških strokovnih virov

kompenzirala tako, da je sodelovala z vojaškim strokovnjakom. Zaradi

pomanjkanja ustreznih virov je v romanu prišlo do različnih prevajalskih

premikov, ki so, med drugim, povzročili napake v percepciji zgodbe glede na

izvirnik, kar bomo poskušali predstaviti v sledečem poglavju. Ob tem bomo še

posebej izpostavili prevode vojaških činov, kratic in žargona.

24

6 ANALIZA PRIMEROV

6.1 Vojaški čini

Hansel (2007) ugotavlja, da je prevajanje vojaških činov zaradi različnih

hierarhičnih struktur in kulturnih razlik med posameznimi vojskami zelo zahteven

proces. Primerjamo ga lahko s prevajanjem kitajskih pregovorov, britanskega

humorja in drugih zahtevnih besedil. Prevajalec ima zaradi množičnih občil in več

desetletne geografske prisotnosti ameriških sil v Evropi morda manj težav s

prevajanjem višjih činov ameriške vojske, kar pa ne drži za nekoliko nižje čine

drugih vojsk. Hansel za primer zahtevnih činov navaja kulturnospecifični angleški

Field Marshal, grški Pterarchos in nemški Stabshauptmann.

Pri prevajanju činov se v ciljnem jeziku pojavlja bodisi več ekvivalentov ali pa le-

teh sploh ni. Še več težav nastane pri obravnavanju pripadnikov vojaških rodov, ki

v ciljnem jeziku ne obstajajo – primer so, recimo, ameriški marinci in britanska

kraljeva mornarica. Večina nacionalnih vojsk ima samo tri rodove – kopenskega,

pomorskega in zračnega, medtem ko jih imajo ZDA kar pet (US Army, US Marine

Corps, US Navy, US Air Force ter US Coast Guard). Hansel prav tako poudarja,

da države, ki nimajo dostopa do morja, pogosto celo nimajo razvitih pomorskih sil

in s tem tudi ne ustrezne terminologije v domačem jeziku.

Hansel (2007) nadaljuje s trditvijo, da so se pri zvezi Nato zaradi takšnih

problemov odločili za skupen standard prevajanja vojaških činov – STANAG

2116 (tj. STANdardization AGreement) – ki je v celoti dostopen preko spleta.

Prevodi STANAG 2116 temeljijo na kodah zveze Nato, ki opisujejo dolžnosti,

odgovornosti in poklicne zahteve posameznih činov. Standard razlikuje tri vrste

činov in različne stopnje znotraj njih: Officers (OF) – častniki, Warrant Officers

(WA/WO) – vojaški uslužbenci ter Other Ranks (OR) – drugi čini.

25

V romanu, ki ga obravnavamo v diplomskem delu, so čini problematični zlasti

zaradi izmenjavanja pripovedne perspektive med sovjetsko in ameriško stranjo.

Standard je uporaben pri prevajanju činov v slovenski jezik, saj je Slovenija od

leta 2004 članica zveze Nato, problem pa je zlasti dejstvo, da druga vpletena stran

v romanu, takratna Sovjetska zveza, ni del te zveze in ima kulturnospecifične

vojaške čine. Pisci romana so ta problem rešili tako, da so ob ruskih činih, ki so v

izvirniku zapisani v ležeči obliki, zapisali tudi ustrezen čin po Natovi klasifikaciji,

kar s prevajalskega vidika olajša situacijo, saj je prevod lažje dosegljiv zaradi

standardizacije izrazoslovja. Pri prevajanju vojaških činov si lahko prevajalec

pomaga tudi z vojaškimi slovarji in s terminološkimi zbirkami, ki jih je izdala

Šola ta tuje jezike na Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in

usposabljanje. Pri izdelavi diplomske naloge so tako bili nepogrešljivi sledeči

slovarji: Začasni angleško-slovenski priročni slovar (1996), Slovensko-angleški

vojaški priročni slovar (1999), Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar

(2006) ter Razlagalni vojaški slovar (2009). Dostopni so preko strani slovenske

vojske.

Primer 1:

Primer 1 ponazarja, kako so pisci izvirnika rešili problem primerljivosti činov – z

uvedbo pojasnila oziroma z vzporedno navedbo ustreznega čina po Natovi

klasifikaciji.

His order was acknowledged by Vladimirov, the new starpom, or executive officer1,

stationed in the central command post below the sub's open bridge (Hucht. et al. 1998, 5).

Njegov ukaz je sprejel novi starpom, prvi častnik Vladimirov, v glavnem poveljniškem

prostoru pod podmorniškim mostom (Blažič Kl. 2002, 14).

Ta način bralcu omogoča večjo razumljivost zaradi možnosti primerjave. Ruski

čin je v izvirniku vedno zapisan v ležeči obliki, saj ga tako poudari, takoj za njim

1 Poudarke s krepko pisavo pri vseh primerih dodal M. Š.

26

pa sledi ustrezni čin po klasifikaciji Nata, ki je zapisan v pokončni pisavi. Čin po

Natovi klasifikaciji se pojavi samo enkrat, v nadaljevanju pa se od bralca

pričakuje, da si posamezne ustreznice zapomni. Ležeči zapis ruskih činov je v

prevodu ohranjen. V slovensko-angleškem vojaškem priročnem slovarju (1999,

25) je čin executive officer pojasnjen kot izvršilni častnik, kar je pravzaprav enako

prvemu častniku.

Primer 2:

Pri primeru 2 je isti čin, ki ga najdemo tudi v primeru 1, zapisan s kraticama XO,

kar ameriška stran uporablja kot krajšavo za executive officer.

»Flood three and four.«

»Sir?« the XO said, puzzled. The frigate's sensors would certainly pick up the sound of

Aughusta's torpedo tubes (Hucht. et al. 1998, 30).

»Napolnite trojko in štirico.«

»Gospod?« je zmeden dejal prvi častnik. Fregatini senzorji bodo zagotovo zaznali zvoke

vode, ki bo pljuskoma zalila Aughustine torpedne cevi (Blažič Kl. 2002, 31).

Pomensko je izraz tako povsem ustrezen ruskemu izrazu starpom, vendar ga

Američani zaradi ekonomičnosti raje zapišejo v krajši obliki. Slogovno se prevod

morda izgubi, saj so akronimi in kratice zelo značilni za ameriški vojaški jezik,

vendar je prevajalka kljub vsemu izbrala optimalno možnost ter XO prevedla kot

prvi častnik.

Primer 3:

V primeru 3 opazimo pomenski prevodni premik, saj je čin warrant officer

neustrezno preveden kot podčastnik.

27

He dropped down into the pressure hull, waited while a michman warrant officer spun

the second hatch shut, then walked into the enclosed bridge (Hucht. et al. 1998, 18).

Odšel je v stolp, počakal, mičman, podčastnik, pa je zaprl drugo zapiralo lopute in nato

stopil v notranjost podmornice (Blažič Kl. 2002, 24).

Pisci romana so se pri snovanju knjige odločili, da je michman najustreznejši

približek ruskemu mornariškemu činu warrant officer, ki se na podlagi slovensko-

angleškega vojaškega priročnega slovarja (1999, 8) prevaja kot častnik po

pogodbi ali vojaški uslužbenec. Mornariški čin podčastnik se prevaja kot petty

officer. Mason (1992) trdi, da so imele ladje častnike po pogodbi na krovu kot

specialiste za posamezne naloge, ki so zahtevale visoko stopnjo izkušenj in

znanja. Skrbeli so predvsem za visoko stopnjo bojne pripravljenosti ladje,

učinkovitost in oborožitev.

Primer 4:

»Telephone, Commander,« said the secretary. »Captain Herrington over at the Pentagon

INTEL plot.« Herrington was a INTEL officer over at the Chief of Naval Operations

(Hucht. et al. 1998, 167).

»Telefon, poveljnik,« je dejala tajnica. »Kapitan Herrington iz INTEL Plota*

(obveščevalna služba) v Pentagonu je na zvezi.« Herrington je bil INTEL-ov častnik

poveljstva operacij vojne mornarice (Blažič Kl. 2002, 121).

Primer 4 ponazarja ustrezno ohranitev zapisa INTEL, ki je krajša oblika za

intelligence oz. obveščevalno službo. Prevajalka je s sprotno opombo razložila

namen te organizacije, kar se zdi ustrezno. Newmark (2000, 232) navaja, da lahko

v prevodu uporabimo standardno ustreznico ali opisni izraz, če le-te še ni. Kratice

za ustanove in imena družb ponavadi prenesemo. Kratice včasih ustvarja tudi

običajni jezik ali pa se le-te vanj preselijo, da bi zaznamovale predmete, ki že

28

dolgo obstajajo, npr. GCHQ (Government Communications Headquarters); We

have to change at TCR (Tottenham Court Road). Takšne kratice v prevodu

ponavadi razložimo. Kadar so kratice enako pomembne v IJ in CJ, so lahko v

obeh jezikih različne (MAOI – monoaminski oksidazni inhibitor – postane v

francoščini IMAO). Newmark (2000, 308) še trdi, da obstaja mnogo kulturnih

razlogov, zakaj je morda kratico vredno prenesti (odvisno od »standardnih«

sobesedilnih dejavnikov, tj. bralcev, prevajalskih vidikov itd.), razen tam, kjer je

funkcija pomembnejša od opisa; tako kratice političnih strank ponavadi

prenesemo.

Prevajalka je učinkovito rešila problem organizacije, saj je razložila njen namen,

vendar menimo, da bi bilo naziv INTELOV častnik bolje razložiti (npr. častnik

obveščevalne službe), saj bi bilo tako povprečnemu bralcu lažje spremljati

njegovo funkcijo, saj se večkrat pojavi tudi v nadaljevanju.

Primer 5:

V primeru 5 je čin political officer preveden kot politkomisar.

True, there was Sergiyenko, the boat's political officer, the zampolit. He had no special

training other than that needed to maintain political reliability. He was about as useful as

a teat on a boar, yet as the Party's official representitive aboard the sub, Sergiyenko wore

one of the three nuclear release keys around his neck. Not that he knew anything about

the missiles, the engines, the submarine. Sergiyenko was more interested in Party

discipline and in reporting his fellow crewmen for minor infractions. […] Britanov did his

best to ignore him though he had to be careful: Sergiyenko reported back to the Flotilla

Political Directorate, and they had an inordinate say over matters of promotion and

assignment (Hucht. et al. 1998, 14).

Res, da je bil tam zampolit Sergijenko, ladijski politkomisar. Posebej usposobljen ni bil

za nič drugega kot za to, kar je potreboval za vzdrževanje politične trdnosti. Držal se je,

kot da bi imel dve levi roki, kot uradni partijski predstavnik na krovu podmornice pa je

okoli vratu nosil enega od treh ključev za sprožitev jedrskih raket. Saj ne, da o raketah,

29

motorjih, podmornici ni vedel ničesar, le da ga sta bolj zanimala partijska disciplina in

poročanje o manjših prekrških svojih kolegov v posadki. […] Britanov se je kar najbolj

potrudil, da se ni zmenil zanj, a moral je biti pazljiv: Sergijenko je poročal politični upravi

flotile, ta pa je imela škarje in platno pri dodeljevanju napredovanj in nalog (Blažič Kl.

2002, 21).

Sydorenko (2013) čin politkomisarja opisuje kot posebnost v sovjetskih silah.

Večkrat v vojaških zgodovini Sovjetske zveze so ga uvedli in ukinili znotraj

bojnih enot, vendar njegov obstoj ne sega dlje kot do leta 1942. Poglavitna razlika

med činoma političnega komisarja in zampolita (političnega častnika) leži v moči,

ki jo je posameznik s tem činom imel. Politkomisar je imel enako moč kot

poveljnik enote, h kateri je bil dodeljen. Lahko je celo preklical ukaze poveljnika,

če se mu je to zdelo potrebno (Sydorenko, 2013). Njegov položaj so leta 1942

ukinili zaradi slabih rezultatov na bojišču. Po mnenju Sydorenka (2013) je bila

glavna naloga zampolita politični nadzor, medtem ko je imel politkomisar večjo

vlogo pri bojnih operacijah. Druga najpomembnejša naloga, ki jo je opravljal

zampolit, je bila indoktrinacija, kar je vidno tudi v romanu, saj je morala posadka

poslušati politične pridige Sergijenka.

Iz besedila so razvidne naloge zampolita Sergijenka in njegovo nepoznavanje

podmorničarskega bojevanja, zaradi česar ne bi bil sposoben voditi podmornice

namesto kapitana Britanova. Menimo, da bi bilo na tej točki bolje uporabiti opis

politični častnik namesto politkomisarja, saj se ta čin največkrat pojavlja le v

vojaških besedilih iz druge svetovne vojne.

6.2 Vojaške kratice

V romanu se pojavlja veliko število različnih kratic, ki jih prevajalka bodisi

razloži bodisi prenese v ciljni jezik. Newmark (2000, 232) je mnenja, da so kratice

zaradi svoje kratkosti ali evfonije vedno pogostejša skupna poteza neliterarnih

besedil, pogosto pa jih uporabljajo tudi zato, da bi določeni stvari podelili umeten

30

prestiž in ljudi spodbujali, naj razkrijejo pomen posameznih črk. Kratice pogosto

uporabljajo na specializiranih področjih, kjer označujejo izdelke, pripomočke in

procese, odvisno od njihove pomembnosti; v prevodu lahko uporabimo

standardno ustreznico ali opisni izraz, če ustreznice še ni.

V vojaškem okolju je čas izredno pomemben element, zato se uporabniki te stroke

pogosto zatekajo k uporabi kratic. V čim krajšem času in s čim manj besedami

morajo med sabo prenašati smiselna sporočila. Zveza Nato je zaradi večje

preglednosti ustanovila telo, čigar naloga je standardizacija terminologije,

imenovano NSO (tj. NATO Standardization Organization). Pri razumevanju

posameznih kratic so nam v pomoč različni slovarji in glosarji, dosegljivi na

spletu. Prevajalki je glede terminologije svetoval tudi strokovnjak s tega področja,

in sicer Vojko Gorup, kapitan bojne ladje.

Kratice so lahko problematične, saj jih vsi uporabniki jezika ne poznajo. V tem

smislu jih lahko torej primerjamo s slengom in z žargonom. Kratice seveda ne

obstajajo le v vojaškem svetu, najdemo jih tudi v poslovnih vodah in številnih

drugih področjih. Newmark (2000, 308) navaja trditev, da obstaja mnogo

kulturnih razlogov, zakaj je morda kratico vredno prenesti (odvisno od

standardnih sobesedilnih dejavnikov, tj. bralcev, prevajalskih vidikov itd.), razen

tam, kjer je funkcija pomembnejša od opisa; tako kratice političnih strank

ponavadi prenesemo. Nepoznavanje vojaških izrazov in kratic je že večkrat

privedlo do številnih nesreč. Napačna interpretacija vojaškega izrazoslovja lahko

koga stane tudi življenja, zato je pravilno prevajanje še kako pomembno (Poteet et

al. 2008).

Primer 6:

The K-219 was a hot, noisy boat and the central command post was a hot, noisy place.

The low-ceilinged compartment was was located immediately under the submarine's

31

conning tower. It was a bedlam of whining machinery, clanks, buzzes, and the hivelike

hum of equipment cooling fans. Large as a modest American living room, about fifteen

feet long by ten across, the CCP managed to contain twenty men seated at their consoles

(Hucht. et al. 1998, 18).

K 219 je bila vroča, hrupna ladja in tudi glavni poveljniški prostor je bil tak. Kabina z

nizkim stropom je bila tik pod poveljniškim mostom. V njej so noro cvilile in rožljale

naprave in ventilatorji, ki so hladili naprave, brenčali so kot v panju. V GPP, ki je bil

velik kot skromna ameriška dnevna soba, dolga približno štiri metre in pol in široka tri, je

za konzolami sedelo dvajset mož (Blažič Kl. 2002, 24)

V primeru 6 je enak izraz (glavni poveljniški prostor na podmornici) preveden

najprej opisno, nato pa zapisan kot kratica. Tako se stil izvirnega besedila ohrani,

prav tako je ustrezna tudi terminologija, saj ta prostor vedno poimenuje na enak

način.

Primer 7:

FLEET OCEAN SURVEILLANCE INFORMATION CENTER, NORFOLK,

VIRGINIA

[...]

It was a slow day at FOSIC. For such a large room, there were few people in evidence.

Robinson counted just the mid-watch staff updating ship positions based on the most

recent intelligence; satelite imagery, ELINT intercepts of electronic, radar and radio

emissions, physical tracking by US forces, and the most sensitive, the reports sent in by

US submarines lying doggo on the bottom outside, and sometime inside Soviet harbors

(Hucht. et al. 1998, 27).

NADZORNO-INFORMACIJSKI CENTER FLOTE ZA OCEANSKO OBMOČJE,

NORFOLK, VIRGINIA

[...]

V centru je potekal ležeren dan. Za tako velik prostor je bilo videti le malo ljudi.

Robinsonova je naštela le osebje, ki je na podlagi zadnjih podatkov obveščevalne službe

določevalo nove položaje ladij; ti so prihajali iz satelitov, prestreženih elektronskih,

32

radarskih in radijskih sporočil, sporočil ameriških zasledovalcev, najnatančnejši pa od

ameriških podmornic, ki so skrite ždele na morskem dnu pred sovjetskimi pristanišči, v

časih pa tudi znotraj njih (Blažič Kl. 2002, 29).

»This is Lieutenant Commander Robinson at FOSIC,« she said when it was answered

(Huchhausen, Kurdin White 1998,135).

»Tukaj namestnica poveljnika Robinsonova v FOSIC-u,« je dejala, ko se je oglasil

(Blažič Kl. 2002, 99).

V primeru 7 je telo FLEET OCEAN SURVEILLANCE INFORMATION CENTER

(tj. FOSIC) sprva opisno prevedeno v slovenski jezik kot NADZORNO-

INFORMACIJSKI CENTER FLOTE ZA OCEANSKO OBMOČJE. Veliko zmedo

pa povzroči uvedba nespremenjene kratice FOSIC v nadaljevanju, saj se v

prevodu pojavi prvič in brez kakšnega pojasnila. Bralcu potem ni več jasno, ali

gre za enako poročnico ali ne. Prav tako je izpuščena kratica ELINT (tj.

Electronic intelligence), ki je sicer v nadaljevanju opisno razložena. Tudi ELINT

je prisoten v Angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju (1999, 74) in je

definiran kot »pridobivanje obveščevalnih podatkov z elektronskimi sredstvi«.

Primer 8:

V primeru 8 je kratica SOSUS ohranjena (tj. Sound Surveillance System), saj

ustreznica v slovenskem jeziku ne obstaja, kratici pa sledi dovolj podroben opis,

da bralec razume, za kaj točno gre.

They were approaching the SOSUS line, an acoustic fence made up of thousands of

sensitive hydrophones strung along the sea bottom (Hucht. et al. 1998, 36).

Približevali so se meji SOSUS, zvočni pregradi iz na tisoče občutljivih hidrofonov,

nameščenih na morskem dnu (Blažič Kl. 2002, 36).

33

Primer 9:

The twin blasts were concussion grenades meant to signal the approach of an enemy sub-

hunting aircraft. […] With ASW planes overhead they'd have to steam blind using their

sonar and passive arrays to keep them from tangling with Jaroslavl (Hucht. et al. 1998,

47).

Eksplodirali sta strašilni raketi, ki sta pomenili, da se približuje sovražno letalo, ki

zasleduje podmornico. […] Če jim bodo nad glavo krožila letala, bodo morali pluti slepo

s sonarjem, da ne bodo trčili z Jaroslavlom (Blažič Kl. 2002, 43).

Primer 9 ponazarja dve situaciji neustreznega izpusta kratic ASW (tj. Anti-

Submarine Warfare), ki se na podlagi Slovensko-angleškega vojaškega priročnega

slovarja (1999, 77) prevaja kot protipodmorniško bojevanje. V prvem primeru

prevoda dobi bralec vtis, da podmornico lovi navadno civilno letalo, ki jo lahko le

zasleduje, medtem ko jo dejansko zasleduje letalo, namenjeno boju proti

podmornicam. Menimo, da izpust slednjega ni ustrezen, saj predstavljajo

protipodmorniški ukrepi neposredno grožnjo podmornicam.

Tudi v tem primeru je razviden izpust kratic ASW, medtem ko je iz izvirnika

povsem jasno, na kaj naj se sovjetska posadka pripravi – na protipodmorniške

ukrepe zoper ameriško podmornico.

PROCEED TO ARE TWO. WARNING: ALL SOURCE INTELLIGENCE INDICATES

THE PROBABILITY IS HIGH THAT AN AMERICAN LOS ANGELES ATTACK

SUBMARINE IS OPERATING IN YOUR PATROL AREA. ASSUME HIGHEST,

REPEAT, HIGHEST STATE OF ASW READINESS (Huchhausen, Kurdin White 1998,

82).

PREMAKNITE SE NA OBMOČJE DVE. OPOZORILO: VSI NAŠI OBVEŠČEVALSKI

VIRI KAŽEJO, DA SE NA VAŠEM PATRULJNEM OBMOČJU GIBLJE AMERIŠKA

LOS ANGELES. BODITE V STANJU NAJVIŠJE, PONAVLJAMO, NAJVIŠJE

PRIPRAVLJENOSTI (Blažič Kl. 2002, 64).

34

Newmark (2000, 239) podaja trditev, da lahko pisec IJ iz treh razlogov za določen

tehnični predmet uporablja opisni izraz: (1) predmet je nov in še ni dobil imena;

(2) opisni izraz uporablja kot znano alternativo, da bi se tako izognil ponavljanju;

(3) opisni izraz uporablja zato, da bi ustvaril kontrastno razmerje z drugim

izrazom.

Newmark (2000, 240) prav tako izpostavi dejstvo, da je potrebno tehnične in

opisne izraze prevajati z njihovimi ustreznicami in se še posebej upreti skušnjavi,

da bi opisni izraz prevajali s tehničnim le zato, da bi razkazovali svoje znanje. V

primeru, ko tehnični izraz IJ nima znane ustreznice v CJ, je potrebno uporabiti

opisni izraz.

Primer 10:

He had an awkward emergency breathing-apparatus canister hitched to his belt. Big as a

coffee can, it contained a rubber mask and a hose that could be plugged into the boat's

oxygen supply, or in more dire circumstances, into a self-contained canister known as an

OBA (Hucht. et al. 1998, 53).

Za pasom je imel privezano nenavadno pripravo za lažje dihanje. Pločevinasta škatla je

bila velika kot kavna skodelica, vsebovala je gumijasto masko in cevko, ki jo je bilo

mogoče priklopiti na zalogo kisika na ladji ali, v težavnejših okoliščinah, samodejno

dihalno napravo, imenovano OBA (Blažič Kl. 2002, 47).

Primer 10, podobno kot primer 8, prikazuje prenos kratice OBA (tj. Oxygen

Breathing Apparatus) v ciljni jezik, kar se pokaže za ustrezno, saj v slovenskem

jeziku ne najdemo primerne ustreznice, spremljajoči opis pa bralcu omogoča

zadostno razumevanje o funkciji naprave. Ta naprava je v romanu zelo

pomembna, saj so jo zaradi nesreče na krovu vsi nujno potrebovali.

35

Primer 11:

He hung up and called Operations at CinCLANTFLT. He suggested they scramble a P-3

Orion out of Naval Air Station Bermuda to take a closer look (Hucht. et al. 1998, 155).

Odložil je in poklical na operativni oddelek v CinCLANTFLT. Predlagal je, da iz

pomorskega zračnega oporišča tja pošljejo na ogled P-3 orion (Blažič Kl. 2002, 113).

Tudi pri primeru 11 je kratica CinCLANTFLT (tj. Commander-in-Chief Atlantic

Fleet) prenesena v ciljni jezik, vendar bralcu iz konteksta ni povsem jasna njena

namembnost, saj v ciljni kulturi ni podobnega izraza. Opomba, ki bi razložila, za

kaj gre, bi bila tukaj smiselna. Takšna rešitev je bila uporabljena pri primeru 4.

Primer 12:

VQ-2 was a special Navy intelligence squadron based at NAS Oceana, just outside

Norfolk (Hucht. et al. 1998, 187).

VQ-2 je bila posebna obveščevalna eskadrilja vojne mornarice, nastanjena v NAS

Oceana, malo ven iz Norfolka (Blažič Kl. 2002, 135).

Primer 12 ponazarja prenos kratice NAS (tj. Naval Air Station), ki pa je v primeru

11 razložena kot pomorsko zračno oporišče. Prenos tega akronima v ciljni jezik

bralca zmede, saj se pojavi prvič in ni razložen, kot je bil recimo pri primeru 4.

Primer 13:

»Let's have an ESM sweep.« The search periscope glided out of its well. On top of it was

the boat's ESM mast. It immediately detected the characteristic radar emissions of a U.S.

Navy P-3 Orion patrol plane. “Active radar, captain. Aircraft overhead,” said the radar

officer (Hucht. et al. 1998, 190).

36

»Preverimo z radarjem.« Periskop je zdrsnil iz jaška. Vrh njega je bil antenski drog. V

trenutku je odkril značilno oddajanje radarja patruljnega letala ameriške vojne mornarice

P 3 orion. »Radar aktiven, kapitan. Letalo nad nami,« je dejal častnik za radarjem (Blažič

Kl. 2002, 137).

Primer 8 kaže na strokovno-terminološko napako, saj sta kratici RADAR in ESM

enačeni, kar pa ni ustrezno. Kratica ESM (tj. Electronic Support Measures) se na

podlagi Angleško-slovenskega vojaškega terminološkega slovarja (2006, 90)

prevede kot ukrepi za podporo elektronskemu bojevanju. Definira se kot:

Del elektronskega bojevanja, ki obsega izvajanje aktivnosti za iskanje,

prestrezanje, ugotavljanje in lociranje oddajanja elektromagnetne energije

za prepoznavanje neposrednih groženj. Deluje kot vir informacij za

sprejemanje takojšnjih odločitev glede ukrepov protielektronske zaščite,

ukrepov proti protielektronski zaščiti in drugih taktičnih aktivnosti, kot so

izogibanje, načrtovanje ognja in samovodenje (Angleško-slovenski

vojaški terminološki slovar, 2006, 90)«.

RADAR (tj. Radio Detection and Ranging) pa lahko definiramo kot »sistem, ki za

odkrivanje in lociranje predmetov, izmero oddaljenosti ali višine, za navigacijo, za

vračanje v bazo, bombardiranje in druge namene uporablja snopasto in odbojno

elektromagnetno valovanje« (Evroterm 2013). Ločimo dve vrsti radarja:

aktivnega in pasivnega. Aktivni radar pošilja in sprejema signale, ki se odbijajo od

objekta, medtem ko pasivni radar le sprejema signale, ki jih oddaja objekt sam

(Wolff, 2013). Ukrepi za podporo elektronskemu bojevanju (tj. ESM) ne

izkoriščajo odboja energije, temveč tarče izsledijo s pomočjo emisij radijskih

frekvenc (v tem primeru je to uporaba aktivnega radarja letala P-3). Pogosto jih

napačno povezujejo s pasivnimi radarji. Radarja tovrstna podmornica ne bi

uporabila, saj bi oddajanje in sprejemanje elektromagnetnega valovanja zaznala

tudi druga plovila, kar bi razkrilo njen položaj. Značaj ukrepov za podporo

elektronskemu bojevanju je predvsem obrambne narave, saj z uporabo teh

37

aktivnosti ne izda lastnega položaja. S pomočjo omenjenih ukrepov je ameriška

podmornica takoj izsledila značilne emisije aktivnega radarja ameriškega letala P-

3 Orion.

Neustrezno je preveden tudi izraz active radar, saj izraz v tem primeru pomeni

aktivni radar (letalo je oddajalo in sprejemalo elektromagnetno valovanje ter tako

uporabljalo aktivni radar), in ne stanje radarja na podmornici.

Primer 14:

»Sorry, sir. Yes. We're ready. I've got a message. It's from Mikhail Gorbachev.« »A

FLASH message?« »No, sir. I just came over from State« […] Bohn reread the message.

Why didn't Gorbachev use the Hot Line? he wondered (Hucht. et al. 1998, 212).

»Oprostite, gospod. Da. Pripravljeni smo. Prejel sem sporočilo. Poslal ga je Mihail

Gorbačov.« »Prestreženo nekodirano sporočilo?« »Ne, gospod. Pravkar je prispelo z

zunanjega ministrstva« […] Bohn je znova prebral sporočilo. Zakaj ni Gorbačov uporabil

vroče linije? se je spraševal (Blažič Kl. 2002, 152).

V primeru 14 se kratica FLASH prevede kot prestreženo nekodirano sporočilo.

Izraz FLASH je sprejela organizacija Combined Communications Electronics

Board (CCEB), tvorba petih držav (ZDA, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in

Združenega Kraljestva). Ta organizacija se specializira za vojaško komunikacijo

in elektroniko med navedenimi članicami. Vsako vojaško sporočilo znotraj te

zveze ima posamezno stopnjo prioritete sporočila (tj. message precedence).

Stopnje, ki se med sabo razlikujejo po nivoju pomembnosti, so: FLASH (Z),

IMMEDIATE (O), PRIORITY (P) ter ROUTINE (R) (CCEB, 2013).

Prioritetna stopnja FLASH se uporablja ob prvih stikih s sovražnikom ali ob

vojaških novicah izredne pomembnosti. Vsebina sporočil mora ostati

nespremenjena. Sporočila FLASH imajo prednost pred vsemi ostalimi sporočili,

38

obravnavana morajo biti karseda hitro, v manj kot desetih minutah (Civil Air

Patrol, 2013). Vse ostale stopnje so manjšega pomena in za obravnavanje romana

nepomembne. Akronim FLASH je preveden napačno, saj v prizoru pred tem

izvemo, da so ruske oblasti namenoma poklicale ameriško zunanje ministrstvo v

Moskvi, z namenom, da jim predajo posebno sporočilo, ki ga je lastnoročno

napisal generalni sekretar Sovjetske zveze, Mihail Gorbačov, namenjeno pa je bilo

ameriškemu predsedniku Reaganu. V tem sporočilu je Gorbačov ameriškemu

predsedniku razkril, da je na eni izmed njihovih jedrskih podmornic z balističnimi

izstrelki blizu Bermudov prišlo do požara ter da je utrpela več človeških žrtev.

Potemtakem ni smiselno, da bi bilo to prestreženo nekodirano sporočilo, saj so ga

namenoma posredovali ameriškemu zunanjemu ministrstvu. Bistvo sestavka je v

tem, da so skušale sovjetske oblasti prikriti resnost nastale situacije. Par mesecev

pred tem so na podoben način zamolčale podrobnosti o černobilski katastrofi. Leta

1963 so zaradi vedno večjih napetosti med Sovjetsko zvezo in ZDA zgradili t. i.

»vročo linijo«, ki je predstavljala neposredno komunikacijsko povezavo med

Kremlinom in Belo Hišo, katere pa Gorbačov za razkritje tovrstne novice

presenetljivo ni uporabil.

Primer 15:

The two Russian freighters had now been joined by a third, a big white container ship, the

Vasiliyev with BSC RO-RO SERVICE painted on its side in enormous black letters. An

eight-hundred-foot billboard for the Baltic Steamship Company (Hucht. et al. 1998, 248).

Dvema ruskima tovornima ladjama se je zdaj pridružila tretja, velika bela kontejnerska

ladja Vasilijev z napisom z velikanskih črnih črk na boku. Dvestoštiridesetmetrska

oglasna deska za baltiško paraplovno družbo (Blažič Kl. 2002, 174).

Primer 15 kaže izpust izraza BSC RO-RO SERVICE (tj. Baltic Steamship

Company Roll On Roll Off Service), ki na zgodbo sicer nima vpliva. Gre namreč

za način transporta, kjer se vozila sama pripeljejo in odpeljejo z ladje. Ladja je

39

prevažala večinoma kmetijska vozila, namenjena v Havano. Kuba je bila takrat

namreč močno odvisna od gospodarske in vojaške pomoči Sovjetske zveze, saj so

ZDA proti njej izvajale finančno, gospodarsko in trgovinsko blokado, ki traja še

danes.

6.3 Vojaški žargon

V Hutchinsonovi enciklopediji (2006) je žargon definiran kot jezik, vezan na

določen poklic, ki je običajno zapleten in težko razumljiv zaradi visoke vsebnosti

tehnoloških izrazov, rabe v napačnem kontekstu ali pa je preprosto namenjen, da

naredi vtis, oziroma da zmede. V pisni obliki je žargon običajno zelo formalen,

medtem ko lahko v ustni obliki vsebuje tudi slengovske izraze.

Terminologija, ki jo uporabljajo člani teh skupin, je drugim običajno neznana ter

se razlikuje od običajne rabe jezika. Raba žargona in žargonskih izrazov ima več

funkcij. Glavna funkcija je ekonomičnost, saj se komunikacija med profesionalci

pohitriti in olajša – člani namreč uporabljajo specifične izraze za postopke in

pojave, kar jim olajšajo delo. Žargon tudi povečuje občutek pripadnosti

posamezni skupini, saj nečlani govorice ne razumejo in so posledično izključeni.

Primer 16:

Primer 16 ponazarja neustrezen prevod manevra podmornice.

»Vladimirov?« he said into the intercom. »Come to three five five degrees.« The bow

moved to port (Hucht. et al. 1998, 12).

»Vladimirov?« je rekel v telefon. »Preidite na tri pet pet stopinj.« Kljun se je premaknil

proti pristanišču (Blažič Kl. 2002, 20).

40

Zapuščanje pristanišča s podmornico je tehnično zahtevno opravilo, saj je le-ta

dokaj okorna. Iz besedila izvemo, da je morala podmornica v pristanišču najprej

zapustiti svoje sidrišče tako, da je potovala vzvratno. Z uporabo desnega bočnega

krmila je med vzvratnim gibanjem »krma zdrsnila iz sidrišča« (Blažič Kl. 2002,

16). Nato je podmornica ustavila motorje ter počakala, da so se približali vlačilci.

Te ladje so podmornico nato z vleko pričele obračati, vse dokler ni bila s kljunom

obrnjena proti severu. Kapitan Britanov je nato z ukazom pognal podmornico

naprej. Kurz (tudi smer) na podlagi Angleško-slovenskega vojaškega

terminološkega slovarja (2006, 67) definiramo kot »načrtovana smer premika v

vodoravni ravnini«. Druga definicija pravi, da je kurz (K) »kot med meridianom

in kurzno linijo, meri se od nič do tristo šestdeset stopinj v smeri urinega kazalca.

Smer, v kateri pluje ladja, pa se imenuje kurzna linija« (Arnuš 2013). Naslednji

Britanov ukaz, preidite na tri pet pet stopinj, pomeni, da se je kljun podmornice,

ki so ga vlačilci naravnali na sever (kurz tristo šestdeset stopinj oziroma nič),

premaknil v levo, in ne proti pristanišču – šlo je za spremembo smeri oziroma

kurza. Če bi kljun podmornice gledal proti pristanišču, bi podmornica morala

potovati vzvratno, zato bi se ustreznejši izraz glasil, kljun se je obrnil na levo.

41

Slika 1: Skica prikazuje kurz namišljene ladje (vir: Arnuš, 2013).

Primer 17:

Primer 17 kaže različne prevajalske rešitve izraza depressed trajectory shot/zone.

Each box contained a Soviet ballistic missile boat tasked with launching nuclear tipped

rockets against major American cities. They were there to give the Russians what was

known as a »depressed trajectory shot«; the ability to fire a missile and have it arrive

over its target almost before NORAD could send out the warning (Hucht. et al. 1998, 28).

Na vsakem območju je bila sovjetska ladja, oborožena z balističnimi izstrelki, katere

naloga je bila izstrelitev rakete z jedrskimi konicami na pomembna ameriška mesta. Tam

so bile, da bi jih Rusi lahko izstrelili in zadeli cilj skorajda prej, preden bi NORAD lahko

izdal opozorilo (Blažič Kl. 2002, 30).

Lieutenant Commander Gail Robinson was staring up at the wall-sized chart of the

Atlantic Ocean, putting together the overall picture to give the deputy chief of staff for

intelligence. She focused on the three Redfleet missile patrol boxes right off the US shore;

the so-called depressed trajectory zones from which a missile could put a warhead over

Washington in a matter of minutes. A Soviet preemptive strike designed to kill American

leaders in one swift stroke would come from one, or all three, of these boxes (Hucht. et al.

1998, 132).

Namestnica poveljnika Gail Robinson je strmela v zemljevid Atlantskega oceana, ki je

pokrival celo steno, in se pripravljala na poročilo odgovornemu v štabu obveščevalne

službe. Osredotočila se je na tri patruljna območja Rdeče flote tik ob ameriški obali;

tako imenovanih pasivnih trajektornih območjih, s katerih je raketa lahko v nekaj

minutah odposlala bojno konico nad Washington. Tako bi Sovjeti prizadeli ameriške

voditelje z enim samim naglim udarcem, ki naj bi priletel z enega ali vseh treh območij

(Blažič Kl. 2002, 97).

V prvem primeru je navedeni izraz izpuščen, medtem ko je v drugem preveden

kot pasivna trajektorna območja. Sovjetska podmornica K-219 je bila oborožena

s posebnimi balističnimi izstrelki DT SLBM (tj. Depressed trajectory submarine

launched ballistic missile) z jedrskimi konicami, ki jih izstrelijo iz vode in imajo

nekoliko krajši doseg kot navadne balistične rakete. Balistični izstrelek lahko

42

definiramo kot »kakršen koli izstrelek, ki se dvigne neodvisno od aerodinamičnih

površin in posledično sledi balistični poti izstrelka, ko se potisk konča«

(Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, 2006, 32). Balistična raketa ima

največji doseg pod pogojem, če je izbrana energijsko najučinkovitejša tirnica – to

pomeni, da mora poleteti visoko nad atmosfero. Če pa izstrelek leti proti bližji

tarči, se lahko odvečna energija porabi za let po energijsko manj učinkoviti tirnici,

ki poteka nizko nad zemljo (tj. depressed trajectory). Rakete s takšno tirnico

imajo bistveno krajšo pot leta in posledično tudi krajše čase letenja kot rakete z

energijsko učinkovitimi tirnicami namenjene na isti cilj (Gronlund in Wright,

1992).

Namen teh izstrelkov je bil prizadejati usoden udarec taktično pomembnim tarčam

na vzhodni obali ZDA. Severnoameriško poveljstvo obrambe zračnega prostora

NORAD pa bi zaradi krajšega časa leta tovrstnih izstrelkov najbrž ukrepalo

prepozno. Opisna razlaga za takšen strel bi se lahko glasila kot strel z nizko

krivuljo leta.

43

Slika 2: Skica prikazuje primerjavo leta balističnega izstrelka z optimalno

krivuljno in čas, ki ga za to pot potrebuje, ter balističnega izstrelka z energijsko

manj učinkovito krivuljo leta (Vir: Gronlund in Wright, 1992).

Primer 18:

Primer 18 ponazarja izpust kulturnospecifičnega izraza boomer, ki v slengu

ameriške mornarice ponazarja podmornico z balističnimi izstrelki.

The sonar operator listened to the noisy boomer churn overhead. Her twin five-bladed

screws made a lot of racket (Hucht. et al. 1998, 16).

Operater za sonarjem je prisluškoval glasnemu hrupu nad seboj. Ladijska vijaka s petimi

listi sta ustvarjala velik hrušč (Blažič Kl. 2002, 23).

Izraz ima v romanu pomembno sporočilno vrednost, zato bi bil ustreznejši

prevajalski postopek opis ali opomba.

Primer 19:

Primer 19 nakazuje neustrezen izpust ruskega izraza kashtan, ki v ruskem jeziku

pomeni kostanj.

Dozens of black intercom wires dangled from overhead like party streamers. At the end of

each hung a kashtan microphone, named for the chestnut it vaguely resembled. The

kashtan was an absolute requirement (Hucht. et al. 1998, 19).

Nad glavami so jim kot zastavice na zabavi viseli ducati žic notranje ladijske telefonske

zveze. Na koncu vsake je visel mikrofon, ki je po obliki malce spominjal na kostanj.

Mikrofoni so bili neizogibno potrebni (Blažič Kl. 2002, 24).

Šlo je za mikrofon, s katerim so komunicirali na sovjetski podmornici in je bil

eden izmed najpomembnejših delov opreme. Viseli so iz stropa ter po obliki

nekoliko spominjali na kostanj. V izvirniku je kashtan zapisan v ležeči obliki, kot

vsi drugi ruski termini in izrazi (npr. čini in ruske izjave), vendar v prevodu ni

ohranjen.

44

Primer 20:

Primer 20 ponazarja strokovno-terminološko napako. Termin thermocline je

preveden kot termoizobata, kar pa pomensko ni ustrezno.

The ocean was seperated into distinct layers of temperature and salinity. Each layer had

its own properties, and a submarine in one layer would be harder to detect from another,

acoustically separate layer. It was like looking into a mirror that becomes more or less

reflective with changes in temperature. Pick your place and depth well, and it would be

possible to dive through the mirror and become, to all intents, invisible to the rest of

the world. The division between layers, the surface of the mirror, was called the

thermocline (Huchhausen, Kurdin White 1998, 61).

Ocean je bil razdeljen na izrazite plasti, ki so se razlikovale le po temperaturi in slanosti.

Vsaka je imela svoje značilnosti in podmornico je bilo v določeni plasti težje odkriti kot

v drugi, zvočno drugačni plasti. Bilo je, kot bi gledal v ogledalo, ki s spremembami

temperature postane bolj ali manj odbojno. Izberite si kraj in globino, pa se boste lahko

potopili skozi ogledalo, postali popolnoma nevidni za preostali svet. Ločnice med

plastmi, površino ogledala, se imenujejo termoizobate (Blažič Kl. 2002, 52).

Bergman (2011) zapiše, da lahko ocean v navpičnem prerezu razdelimo na tri

sloje. Zgornji del se imenuje površinski sloj. Sledi mu vmesni sloj, ki ga

imenujemo termoklina ali metalimnijski pas. Ta sloj je pomemben, saj ločuje

površinski pas in globoki ocean, ki je tretji sloj. Termoklina ali metalimnijski pas

je vmesni sloj v večjem vodnem telesu (v tem primeru je to morje), kjer

temperatura naglo pade, zaradi česar se spremeni hitrost potovanja zvoka, kar je

zelo pomembno za zaznavanje plovil s sonarjem. Na nastanek in globino

termoklin vplivajo številni dejavniki, kot na primer geografska širina, letni časi,

faze dneva in noči, segrevanje in ohlajanje ipd. Podmornice so v tem pasu težje

zaznavne s sonarjem, saj lahko pas odbije signal aktivnega sonarja ter druge

zvočne signale. Erlih (2013) navaja, da se ta pas slovensko imenuje tudi zaporni

ali preskočni sloj.

45

Primer 21:

V primeru 21 se izraz fuzz up in the layer prevaja kot počasi leze v sloj.

Red Two was up against the varsity team, the best attack skipper in the whole Atlantic

fleet, commanding the best equipped boat with a new set of ears. »Conn, Sonar. Range is

now six miles. She's starting to fuzz up in the layer« (Hucht. et al. 1998, 66).

Nasprotnik Rdeče dve je bilo univerzitetno moštvo, najboljši napadalni kapitan v vsej

Atlantski floti, ki je poveljeval najbolje opremljeni ladji z novo garnituro naprav za

prisluškovanje. »Sonar kontroli. Oddaljenost je zdaj šest milj. Počasi leze v sloj« (Blažič

Kl. 2002, 55).

Sovjetska podmornica K-219 je slutila, da ji sledi ameriška tehnično dovršena in

moderna podmornica Aughusta, kar se je izkazalo za resnično. Pred njo se je

skrila v termoklinski pas, kjer ji zaradi različne temperature vode in posledično

drugačnih lastnosti potovanja zvoka niso več mogli slediti.

46

Slika 3: Slika prikazuje pojav termokline

v globokem oceanu, kjer temperatura

vode naglo pade (Vir: Bergman, 2011).

Menimo, da bi drugačen izraz kot počasi leze v sloj bolje deloval, saj je iz

izvirnika razvidno, da se je na ameriških sledilnih napravah podmornica zaradi

prehoda v metalimnijski pas pojavljala in izginjala. Ustreznejše bi bilo uporabiti

počasi izginja v sloju.

Primer 22:

Primer 22 kaže različne prevajalske rešitve izraza angle on bow, vendar nobena

izmed njih ni ustrezna.

The quartermaster squeezed the button on the scope's »pickle«, transmitting the attack

data automatically to the Mark 117 fire control computer. »Angle on bow, starboard

twenty. Range three hundred yards« (Hucht. et al. 1998, 30).

Navigacijski podčastnik je pritisnil gumb na periskopu, s čimer se je podatek avtomatično

prenesel v računalnik mark 117 za vodenje izstrelkov. »Kot na premcu, dvajset desno.

Oddaljenost tristo metrov« (Blažič Kl. 2002, 31).

The quartermaster squeezed the button on his pickle, transmitting the precise bearing to

the Mk 117 fire control computer. »Angle on bow, port fifteen,« he said to Von Suskil

(Hucht. et al. 1998, 115).

Navigacijski podčastnik je pritisnil gumb in vnesel natančni položaj računalnik, ki je

nadzoroval izstrelitev Mk 117. »Nagib trupa za petnajst stopinj levo,« je povedal Von

Suskilu (Blažič Kl. 2002, 86).

Pogoj, da podmornica uspešno izstreli torpedo in zadane cilj, je, da posadka v

računalnik za vodenje izstrelkov vnese določene podatke. Eden izmed teh

podatkov je t. i. angle on bow. S pomočjo učbenika o osnovah navtične navigacije

(Arnuš, 2013) smo odkrili ustreznejši izraz premčev kot (L –slika pri primeru 16).

Definiramo ga kot »kot med premčevim delom vzdolžnice ladje (kurzno linijo) in

linijo na objekt. Merimo ga od nič do sto osemdeset stopinj levo ali desno od

kurzne linije«.

47

Primer 23:

Primer 23 kaže napačen prevod izraza offscale.

»You're ready?« asked Pshenichny. »What's your pulse?« »Offscale,« said Kochergin

(Huchhausen, Kurdin White 1998, 119).

»Ste pripravljeni?« je vprašal Pšenični. »Kakšen utrip imate?« »Dovolj nizek,« je dejal

Kočergin (Blažič Kl. 2002, 89).

Častnik za varnost Pšenični in zdravnik Kočergin sta se po eksploziji odpravljala

na oceno škode in oskrbo ranjencev v četrti oddelek sovjetske podmornice K-219.

Ker je obstajala nevarnost sevanja in strupenih plinov, sta si morala nadeti dihalne

maske. Odvisna sta bila od prenosnih enot OBA, ki ob normalnem dihanju držijo

približno deset minut. Pšenični je dr. Kočergina pozval, naj se umiri in izmeri

pulz. Zaradi stresne situacije sta se najbrž vsem na krovu povišala srčni utrip ter

hitrost dihanja, kar pomeni, da so imeli porabo zraka večjo kot običajno. Zaradi

napačnega prevoda izraza offscale, ki pomeni previsok, bralec prevoda dobi

napačen vtis o nastali situaciji, saj so bile enote OBA uporabne precej manj časa.

Primer 24:

V primeru 24 je izraz scram the reactor preveden kot nemudoma umakniti se.

Britanov heard the thin blade of panic in Kapitulsky's normally unflappable demeanor.

Shutting down a reactor was normally acomplished from Kapitulsky's station. But

he was no longer connected to his power plants. It was why he sounded so brittle, so near

to breaking. If Kapitulsky could lose control anyone could. Even Britanov. »Gennady.

Listen to me. Belikov is back there. Have him revert the reactors to manual control and

scram them if he has to« (Hucht. et al. 1998, 156).

48

Britanov je v običajno hladnokrvnem vedenju Kapitulskega zaslišal rahlo preplašenost.

Reaktorje so ustavljali s položaja, kjer je bil Kapitulski, a zdaj ni imel več povezave s

svojima elektrarnama. Zato je zvenel tako krhek, tako blizu zloma. Če bi Kapitulski

izgubil nadzor, potem so ga vsi. Celo Britanov. »Genadij. Poslušajte me. Belikov je tam.

Reaktorja naj naravna na ročno upravljanje in se nemudoma umakne stran od njih, če

je potrebno« (Blažič Kl. 2002, 114).

»We have to scram the reactors. You'll have to go in. There are some protective suits in

eight but they -« (Hucht. et al. 1998, 158)

»Umiriti moramo reaktorja. Iti boste morali noter. V osmici so zaščitne obleke, a ...«

(Blažič Kl. 2002, 115).

Poleg običajne ima izraz scram tudi tehnično definicijo. Scram v tem primeru

pomeni takojšnjo zasilno zaustavitev jedrskega reaktorja (TheFreeDictionary

2013). Wellock (2011) zapiše, da NRC (tj. Nuclear Regulatory Commission)

definira scram kot takojšnjo zaustavitev jedrskega reaktorja s hitro spustitvijo

regulacijskih palic. Izvor izraza scram sega v leta 1942, ko so v ZDA razvijali prvi

jedrski reaktor za t. i. Projekt Manhattan. Ena izmed legend pravi, da bi naj Enrico

Fermi, ki je bil eden izmed glavnih fizikov pri razvoju atomske bombe, izumil

kratico SCRAM (tj. Safety Control Rod Axe Man) za opis naloge Normana

Hilberryja, ki je 2. decembra 1942 sodeloval v projektu. Hilberryjeva naloga

tistega dne je bila sledeča: v primeru, če bi jedrska reakcija ušla izpod nadzora, bi

moral z dobro nabrušeno gasilsko sekiro presekati vrv, ki bi v reaktor spustila

rezervno regulacijsko palico, kar bi ustavilo reakcijo.

Druga legenda pravi, da bi naj Bill Wilson, kot prvi pri projektu, pričel

regulacijske palice označevati kot scram rods. Sestavil je posebno kontrolno

ploščo, na kateri je bil velik rdeči gumb. Pritisniti bi ga morali, če bi med

jedrskimi testi šlo kaj po zlu. Nekdo izmed sodelavcev ga je nato vprašal, kaj

storiti po tem. Odvrnil je: »You scram … out of there«, kar pa dejansko pomeni,

nemudoma umakniti se.

49

Izraz nemudoma umakniti se je neustrezen, saj bi bolje deloval opisni tehnični

prevod. Če se s tem problemom ne bi soočili, bi se jedrski reaktor stalil, sledila bi

jedrska eksplozija, ki bi bila hujša od Černobila. Ko so reaktorje naravnali na

ročno upravljanje, sta morala sovjetska mornarja Preminin in Belikov ročno

spustiti regulacijske palice, kar je ustavilo jedrsko reakcijo.

Primer 25:

Primer 25 ponazarja neustrezen prevod izraza cook off.

»Morning, Mike. This is Dave Harrington over at CNO INTEL Plot. We may have a

situation to bring you in on.« »This is the Situation Room. You called the right place,«

Bohn quipped. But the captain wasn't laughing. »We've got a Redfleet boomer in distress

out off Bermuda. It looks pretty hairy.« »What kind of distress,« asked Bohn. »She had

an explosion on board. Probably one of her missiles.« »Missiles? You're saying one

cooked off?« »I didn't say that. This is just preliminary analysis, but some of the analysts

say it looks a lot like an aborted launch« (Hucht. et al. 1998, 169).

»Dobro jutro, Mike. Tu Dave Harrington s poveljstva operacij vojne mornarice pri

INTEL-u. Imamo težavo, ki bi vas morda zanimala.« »S tem se ukvarjamo. Poklicali ste

na pravo številko,« se je pošalil Bohn. Kapitan Herrington pa se ni smejal. »Pri Bermudih

je rdeča jedrska podmornica, ki je zašla v težave. Kaže da precej hude.« »Za kaj gre,« je

vprašal Bohn. »Na krovu je prišlo do eksplozije. Verjetno je razneslo eno od njenih

raket.« »Raket? Hočete reči jedrskih?« »Tega nisem rekel, to je le predhodna analiza,

toda nekateri analitiki pravijo, da je stanje precej podobno neuspešni izstrelitvi« (Blažič

Kl. 2002, 121).

Brennan (2013) zapiše, da označuje Cook off prezgodnjo detonacijo eksploziva

zaradi visoke temperature v okolici. Na podoben način izraz cook off definira

Bowyer (2002, 54), saj trdi, da gre za prezgodnjo detonacijo streliva zaradi

prevelike temperature v ležišču zaklepa orožja. Izraz, ki je uporabljen v prevodu,

ne deluje dovolj zadostno, saj so bile tisti čas vse sovjetske jedrske podmornice ob

ameriških obalah oborožene z balističnimi raketami z jedrskimi bojnimi konicami,

50

česar so se vojaški strokovnjaki prav gotovo zavedali. Uporabljen izraz spremeni

vsebino, saj so Američani domnevali, da je bila sovjetska izstrelitev namerna in da

jim je uspešno izstrelitev preprečila tehnična napaka.

Primer 26:

»It might not be an accident,« said Herrington. »You know, it's not impossible that it

could be an attempt to deep-six the summit from their end. Some hard-liner. You know

what I mean?« There are plenty of hard-liners around this place who'd love to see that

Russian Captain succeed.« »The SecDef?« »Cap Weinberger would be first on my list of

suspects,« said Bohn. »Except he's on a jet heading for China.« »It just means he's got

plausible deniability.« Herrington might wear a blue suit, thought Bohn, but he thinks

like a spook (Hucht. et al. 1998, 170).

»Mogoče pa ne bo incidenta,« je dejal Harrington. »Ni nemogoče, da je to njihov poskus,

da bi ovirali srečanje. Nekakšno kljubovanje. Ali razumete, kaj mislim?« »Tu naokrog je

mnogo takih, ki radi kljubujejo in bi nadvse radi videli, da bi ruskemu kapitanu uspelo.«

»Obrambni minister?« »Kapitan Weinberger je prvi na mojem seznamu osumljenih,« je

dejal Bohn. »Poleg tega je na letalu proti Kitajski.« »To pomeni le, da temu verjetno ni

naklonjen.« Harrington lahko nosi modro uniformo, je pomislil Bohn, toda boji se

vsake sence (Blažič Kl. 2002, 123).

V primeru 26 se poveljnik Michael Bohn in častnik Herrington pogovarjata o

vplivu nesreče sovjetske jedrske podmornice na prihajajoče srečanje med

Gorbačovom in Reaganom v Reykjaviku. Predstavnika obeh držav sta se

dogovarjala o ukinitvi uporabe balističnih raket ter drugih temah. Bohn in

Herrington sta bila prepričana, da je obrambni minister ZDA, Kapitan Weinberger,

eden izmed ljudi, ki nasprotujejo srečanju v Reykjaviku. Izraz he thinks like a

spook, je neustrezno preveden, saj spook v tem kontekstu najbrž pomeni tajni

agent in označuje zahrbtnost, dvoličnost.

51

Primer 27:

Primer 27 ponazarja izpust celotne povedi, ki opisuje nivo pustošenja, ki bi ga

povzročila morebitna zračna eksplozija jedrske bojne konice nad Belo hišo.

An unauthorized launch? What if it had been? What if their rocket hadn't blown up? From

the YANKEE patrol box off Bermuda, that missile would have arrived over Michael

Bohn's head in under twelve minutes. A one-megaton airburst centered on the White

House would make a burnout zone that went from here to Arlington. There wouldn't

be enough rubble left for a subsequent nuke to bounce (Hucht. et al. 1998, 171).

Nedovoljena izstrelitev? Kaj, če je do nje prišlo? Kaj, če njihova raketa ne bi

eksplodirala? S patruljnega območja YANKEE onkraj Bermudov bi prispela nad glavo

Michaela Bohna v manj kot dvanajstih minutah. Zračna eksplozija z močjo ene megatone,

usmerjena na Belo hišo, bi sežgala območje od tu do Arlingtona (Blažič Kl. 2002, 124).

Opisni prevod, ki bi poudaril kolikšno škodo bi detonacija povzročila, bi bil

ustrezna možnost.

Primer 28:

Primer 28 ponazarja neustrezen prevod klicnih znakov Air Force One in Air

Force Two.

»Admiral Poindexter is getting set to brief the president. He's coming back from Camp

David especially for it. Weinberger is getting the word now. He's on board Air Force

Two« (Hucht. et al. 1998, 187).

»Admiral Pointdexter se pripravlja na poročilo predsedniku, ki se prav zaradi tega vrača

iz Camp Davida. Zdaj dobiva besedo Weinberger. Je na krovu predsedniškega letala«

(Blažič Kl. 2002, 135).

52

AIR FORCE TWO, OVER ANCHORAGE, ALASKA (Hucht. et al. 1998, 215).

ZRAČNE SILE DVE, ANCHORAGE, ALJASKA (Blažič Kl. 2002, 154).

Klicni znak Air Force One se uporablja za katero koli letalo ameriških zračnih sil,

s katerim leti predsednik. V praksi sta to običajno dva po meri narejena Boeinga

747 medtem ko letalo, na katerem leti podpredsednik, Američani imenujejo Air

Force Two (The White House 2013).

Velja namreč nenapisano pravilo, da predsednik in podpredsednik letita z lastnimi

letali. Prvi primer kaže napačen prevod izraza Air Force Two, saj je namesto

izraza podpredsedniško letalo uporabljen izraz predsedniško letalo. Drugi primer

pa je dobeseden prevod, ki ne deluje popolnoma. Mnogo boljša možnost bi bila

uvedba opisnega izraza (predsedniško letalo in podpredsedniško letalo). Kapitan

Weinberger se je namreč nahajal na krovu podpredsedniškega letala, in ne

predsedniškega.

Primer 29:

On a live-fire exercise in the Barents Sea, they'd struggled for hours trying to launch one

missile into the test range near Novaya Zemlya. Poor Petrachkov, the weapons officer,

worked like a demon. The rocket finally fired, but then the damned hatch refused to close.

They'd been forced to steam home on the surface into a Force 8 winter gale (Hucht. et al.

1998, 7).

Na vaji v Barentsovem morju so si več ur prizadevali lansirati raketo na preskusno

območje blizu Nove dežele. Ubogi Petračkov, raketni častnik, si je prizadeval kot demon.

Raketa je naposled poletela, a se nato presneta loputa ni hotela zapreti. V mrzlem

zimskem vetru osme stopnje so bili prisiljeni odhiteti domov po površju (Blažič Kl.

2002, 17).

53

Primer 29 kaže neustrezno spremenjen register, saj je izraz steam home preveden

kot odhiteti domov. Potrebno je poudariti, da je jedrska podmornica zaradi

značilne oblike pod gladino vode hitrejša kot na gladini:

Trup jedrskih podmornic je zasnovan na osnovi oblike vodne kapljice, ki

jim omogoča gladek prehod skozi ocean, kadar jo voda obdaja z vseh

strani. Ko pa takšna podmornica pluje po gladini, prihaja do energijskih

izgub zaradi večjega zračnega upora. Ta energija se potem ne more

izrabiti za poganjanje podmornice. Jedrske podmornice so tako hitrejše

pod gladino kot pa na gladini vode. Trupi starih dizelskih podmornic so

bili zasnovani tako, da so imeli ostrejše kljune, kar jim je omogočilo večjo

hitrost na gladini kot pa pod vodo (CNO Submarine Warfare Division,

2013).

Sovjetska podmornica je bila zaradi tehnične napake prisiljena pluti po površju v

slabih razmerah. Izraz steam home se najbrž navezuje na paro, ki poganja turbino

jedrske podmornice ter tako ustvarja velike količine električne energije. To

energijo potem izrabljajo za različne namene (pogon ipd.). Izraz se ne navezuje na

hitrost podmornice, saj je pod vodo hitrejša kot na gladini.

Primer 30:

Primer 30 ponazarja izpust postopka buggering the whale, ki je vulgaren izraz za

posebno vojaško tehniko, ki jo je izvedla sovjetska podmornica.

Britanov fumed. They were approaching the SOSUS line, an acoustic fence made up of

thousands of sensitive hydrophones strung along the sea bottom. There were just so many

routes between the Barents Sea and their patrol box off Bermuda, and the Americans had

them all wired for sound. There was not way they could evade that fence. But there was a

way to confuse it: a tactic known as buggering the whale (Huchhausen, Kurdin White

1998, 36).

54

Britanova je popadla jeza. Približevali so se meji SOSUS, zvočni pregradi iz na tisoče

občutljivih hidrofonov, nameščenih na morskem dnu. Med Barentsovim morjem in

ameriškim patruljnim območjem na Bermudih je bilo zelo veliko poti in Američani so

namestili detektorje prav povsod. Tej pregradi se ni bilo mogoče izogniti, mogoče pa jo

je bilo prelisičiti (Blažič Kl. 2002, 36).

Z izpustom se bistveno spremeni register izvirnika. Pri tem manevru je sovjetska

podmornica plula pod glasno sovjetsko tovorno ladjo, kar bi jo naj, vsaj

teoretično, skrilo pred zvočno pregrado SOSUS. To ji zaradi velike občutljivosti

ameriške opreme ni uspelo.

55

7 SKLEP

Prevajanje tako leposlovnih kot tudi strokovnih besedil je velik izziv. Newmark

(2000, 346) prevajanje celo označi z izrazom osebni boj. Prepričan je, da ta boj

sicer vedno vsebuje nekaj manjših hib, vendar mora biti v glavnem uspešen –

preveč je namreč pomemben, da bi bilo lahko drugače. Dodaja še, da so vse

trditve o nezmožnosti prevoda nesmiselne: edino, kar te osebe počnejo, je

odklanjanje možnosti popolnega prevoda. Teh in podobnih dejstev se dobro

zavedajo tudi v Šoli za tuje jezike, kjer je Oddelek za prevajanje, tolmačenje in

lektoriranje postal uradni skrbnik vojaške terminologije na Ministrstvu za

obrambo (Djurić, 2008, 28). Djurić (2008, 28) prav tako izpostavi dejstvo, da pri

prevajanju vojaške terminologije ne gre za puritanski odnos do maternega jezika,

a je pri majhnih narodih, ki imajo svoj jezik, potrebno najti pravo ravnotežje in

iskati zadovoljive kompromise med tujimi in, v našem primeru, slovenskimi

izrazi. V fond slovenske vojaške terminologije tako prispevajo vsi prevajalci iz

tujih jezikov, kot tudi lektorji slovenskega jezika na Ministrstvu za obrambo,

vendar sami tej nalogi niso kos – sodelovanje s strokovnjaki različnih vojaških

področij je namreč ključnega pomena. Za sodelovanje z vojaškim strokovnjakom

se je odločila tudi prevajalka romana Sovražne vode, kar lahko označimo za

pohvalno. To sodelovanje je bilo skorajda nujno zaradi pomanjkanja strokovnih

virov v času prevajanja. Za uspešno upravljanje tako specifičnega procesa, kot je

prevajanje, tako ni dovolj le raba specifičnih slovarjev in glosarjev, prevajalec

mora namreč obvladati tudi slovnico določenega jezika, poznati mora tudi kulturo

ciljnega jezika in teorijo prevajanja.

Hipotezo, ki predpostavlja, da se bodo pri kontrastivni analizi kot največji

problem pojavljali prevodni premiki zaradi kulturno-specifičnih vojaških izrazov

sovjetske in ameriške vojske ter posledičnega pomanjkanja ustreznic v

slovenskem jeziku, lahko, glede na podana dejstva, v celoti potrdimo. Slovenska

vojska ima namreč manj razvit pomorski rod kot ameriške in ruske sile, zato

56

ustreznice za veliko število tujih izrazov v slovenskem jeziku ne obstajajo.

Članice zveze Nato problem skupne terminologije rešujejo z uvedbo standardov

STANAG, vendar je potrebno poudariti, da Sovjetska zveza nikoli ni bila članica

omenjene zveze. V Sloveniji se z vojaškimi terminološkimi vprašanji ukvarjajo na

Šoli za tuje jezike na Ministrstvu za obrambo, kjer so izdali tudi številne slovarje

in priročnike, ki so nepogrešljivi pri tovrstnem prevajanju. Številne vojaške

termine lahko najdemo tudi v terminološki zbirki Evroterm.

Delo Sovražne vode je vojaški zgodovinski roman in je posledično bogat z

vojaško terminologijo, zato bi bilo v prevodu smiselno ohraniti čim več vojaške

terminologije, toda to je vsekakor lažje reči, kot tudi storiti. Hipotezo, ki

zagovarja trditev, da izpusti vojaških terminov v prevodu povzročajo motnje v

percepciji zgodbe, prav tako potrjujemo. V izvirniku je bilo namreč večkrat lažje

slediti rdeči niti zgodbe kot v prevodu, kjer je občasno prišlo od izpustov. V

romanu se je namreč pojavilo ogromno število terminov, ki v slovenskem jeziku

nimajo ustreznic, niti v strokovnih slovarjih. Po Newmarku je glavna težava pri

prevajanju tehničnih besedil terminologija, ki ponavadi ne presega desetine

besedila. Avtor je prepričan, da se morajo za tehnične izraze uporabiti tehnične

ustreznice v ciljnem jeziku, saj so le-te bralcu najbolj domače. Izogibati se

moramo uporabi opisnih izrazov, če tehnični izrazi v ciljnem jeziku obstajajo.

Prevajalka bi se lahko izognila izpustom z uvedbo opisnih izrazov ali pa s

prenosom terminov in z opombami.

Zadnjo hipotezo, ki se opira trditve, da se bodo lastne prevajalske rešitve v

mnogih primerih razlikovale od tistih, ki jih je uporabila prevajalka, prav tako

potrjujemo. Pri analitičnem delu smo ponekod predlagali lastne prevajalske

rešitve, ki se ne skladajo z rešitvami, ki jih je izbrala prevajalka Andreja Blažič

Klemenc. Pri leposlovnem delu prevoda je bila prevajalka dosledna in izvirna,

težave pa so se pojavile pri prevajanju vojaške terminologije. Zlasti terminološke

izraze je večkrat prevajala nedosledno (enkrat jih je prenesla, drugič prevedla

opisno), treba pa je pohvaliti njeno sodelovanje z vojaškim strokovnjakom.

57

Na prevajalske nedoslednosti in druge težave pri prevajanju terminoloških izrazov

je prav gotovo vplivalo tudi pomanjkanje uporabnih vojaških strokovnih virov, ki

so prevajalki omejili možnosti do boljšega prevoda. Slovenija je namreč šele s

priključitvijo k zvezi Nato začela uveljavljati Natov standard STANAG 3680,

prevedli so tudi AAP-6 (Glossary of Terms and Definitions), ki ga pripadniki

vojaške stroke poznajo pod imenom Angleško-slovenski vojaški terminološki

slovar. Leta 2003 je bil na voljo le za potrebe uslužbencev vojske, tri leta kasneje

pa je izšla posodobljena in popravljena različica. V času prevajanja še prav tako ni

bila ustanovljena Komisija za standardizacijo terminologije, ki sedaj skrbi za

usklajevanje terminologije in izdajanje najrazličnejših vojaških slovarjev in

glosarjev. Vojaški strokovnjak, ki je pomagal prevajalki, je bil gotovo nepogrešljiv

vir informacij. Dandanes pomemben vir predstavlja tudi svetovni splet, dostop do

katerega v času prevajanja še ni bil tako zelo razširjen kot sedaj, ko prevladujejo

tablični računalniki in pametni telefoni. Zgovoren je podatek, da je imelo v prvem

četrtletju leta 2004 v Sloveniji 47 % gospodinjstev dostop do interneta

(širokopasovni internet je uporabljalo le 10 % uporabnikov), v prvem četrtletju

leta 2012 pa je bilo teh gospodinjstev že kar 74 % (širokopasovni internet je

uporabljalo kar 73 % internetnih uporabnikov) (Zdešar, 2013).

Če povzamemo zgoraj navedene ugotovitve, pridemo do sklepnega spoznanja, da

je za uspešno prevajanje potreben ne samo študij, temveč tudi obilica izkušenj ter

ustrezno gradivo. Prevajalka romana se je najbrž zavedala dejstva o pomanjkanju

vojaških strokovnih virov, vendar je poskušala težave premostiti s sodelovanjem z

vojaškim strokovnjakom. Tovrstnega strokovnega izrazoslovja torej ne more

prevajati vsakdo, saj lahko prevajalec dobro obvlada ciljni jezik, izrazoslovja pa

ne, kar na koncu ne prinese nujno kakovostnega prevoda. Djurić (2008, 28), kot

tudi drugi avtorji, večkrat izpostavijo, da je za standardizacijo in centralizacijo

vojaškega - in tudi katerega koli drugega - izrazoslovja nujno sodelovanje s

strokovnjaki, ki pa ni samoumevno. Priporočljivo bi bilo, če bi bilo tovrstnega

sodelovanja več tudi med prevajalci, saj bi le-to zagotavljalo manjše prevodne

58

premike. Zaključujemo s pregovorom Theodora de Banvilla, ki pravi: »Tisti, ki

ničesar ne delajo, se nikdar ne zmotijo«. Pregovor lahko končno apliciramo tudi

na obravnavano vsebino pričujočega diplomskega dela. Nihče namreč ne more

ustvariti popolnega prevoda – deset strokovnjakov bo ustvarilo deset različnih, a

kljub vsemu kakovostnih prevodov. Pomembni so trud, izkušnje, ki jih med

procesom dobimo, ter dejstvo, da pri prevajanju iste napake ponavadi ne

ponovimo.

59

8 BIBLIOGRAFIJA

Arnuš, Ferdinand. 2013. Osnove navigacije. Dostopno prek: www.nautica-

jadranje.si/vcolna_ucbenik.pdf (10. maj 2013).

Balint Čeh, Julija. 2012. Na meji med prevedljivostjo in neprevedljivostjo –

madžarski kulturnospecifični izrazi v slovenskih literarnih prevodih.

V Primorska srečanja št. 328-329, ur. Borut Koloini, 55-61. Kulturno

društvo primorska srečanja.

Bergman, Jennifer. 2011. Temperature of Ocean Water. Dostopno prek:

http://www.windows2universe.org/earth/Water/temp.html (10. maj

2013).

Berlogar, Janko. 2006. Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar in

slovensko vojaško izrazoslovje. Poveljstvo za doktrino, razvoj,

izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje jezike, n.pag. Dostopno

prek:

http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin

ologija/Berl ogar_clanek.pdf (23. julij 2013).

Bowyer, Richard. 2002. Dictionary of Military Terms (Second Edition). Peter

Collin Publishing: Illinois, ZDA. Dostopno prek: Ebrary.

Brennan, Thomas. 2013. Training tragedy hits home at Camp Lejeune. JDNEWS,

21. marec. Dostopno prek:

http://www.jdnews.com/news/military/training tragedy-hits-home-at-

camp-lejeune-1.114618 (5. junij 2013).

60

Chief of Naval Operations – Submarine Warfare Division. 2013. Submarine

Frequently Asked Questions. Dostopno prek:

http://www.navy.mil/navydata/cno/n87/faq.html (5. junij 2013).

Civil Air Patrol Knowledgebase. Precedence of messages. 2010. Dostopno prek:

http://capnhq.custhelp.com/app/answers/detail/a_id/1819/~/precedenc

e-of- messages (22. april 2013).

Combined Communications Electronics Board (CCEB). An Introduction to Allied

Communications Publications. 2013. Dostopno prek:

http://jcs.dtic.mil/j6/cceb/acps/ (6. maj 2013).

Department of Defence. 2010. Dictionary of Military and Associated Terms.

Dostopno prek: www.dtic.mil/doctrine/dod_dictionary/ (1. avgust

2013).

Department of the Navy Office of the Chief Naval Operations. 2012. Navy

Supplement to the DoD Dictionary of Military and Associated Terms.

Dostopno prek: http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc ?

Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf&AD=ADA562336 (1. avgust

2013).

Djurić, Melita. 2008. Jezikoslovci in vojaški strokovnjaki z roko v roki. V

Slovenska vojska, letnik XVI/18, 14. november. Dostopno prek:

http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin

ologija/sv0 8_18_stj.pdf (7. avgust 2013).

Erlih, Saša. 2013. Pogled "s površine" na dogajanje v jezerskih ekosistemih.

Dostopno prek: http://www.josko.org/pogledspovrsine.htm (22. april

2013).

61

Generalni sekretariat vlade RS. Evroterm. Dostopno prek: http:// evroterm.gov.si

(6. maj 2013).

Gronlund, Lisbeth in Wright, David C. 1992. Depressed Trajectory SLBMs: A

Technical Evaluation and Arms Control Possibilities. Science &

Global Security, Volume 3. Dostopno prek:

www.princeton.edu/sgs/publications/sgs/pdf/3_1-2gronlund.pdf (7.

maj 2013).

Hansel, Christian. 2007. On The Translation Of Military Ranks. Dostopno prek:

http://babelport.com/articles/53 (22. april 2013).

Huchthausen, Peter A., Igor Kurdin in Robin A. White [prevedla Andreja Blažič

Klemenc]. 2002. Sovražne vode: smrtonosne skrivalnice. Tržič: Učila

International.

Huchthausen, Peter A., Kurdin, Igor in White, Robin A., ur. 1998. Hostile Waters.

London: Arrow Books.

Hutchinson Encyclopedia. 2006. Definition of Jargon. Helicon Publishing:

Abingdon, Oxfordshire. Dostopno prek: Ebrary.

Mahkota, Tina. 1997. Problem kulturnospecifične obarvanosti besedila pri

prevajanju romana Paddy Clarke Ha Ha Ha. V Književni prevod, ur.

Meta Grosman in Uroš Mozetič, 89-96. Ljubljana: Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete.

Mason, Geoffrey B. 1992. A Brief History of Warrant Rank. Dostopno prek:

http://www.naval-history.net/xGM-Pers-Warrant%20Rank.htm (5.

junij 2013).

62

NATO. 2013. AAP-6 Nato Glossary of Terms and Definitions (English and

French). Dostopno prek: nsa.nato.int/nsa/zPublic/ap/aap6/AAP-6.pdf

(1. avgust 2013).

Newmark, Peter. 2000. Učbenik prevajanja [spremna beseda Dušan Gabrovšek;

prevedla Mateja Gajgar]. Ljubljana: Krtina.

Palumbo, Giuseppe. 2009. Key Terms in Translation Studies. Continuum

International Publishing: London, Velika Britanija. Dostopno prek:

Ebrary.

Pečovnik, Tina. 2008. Vojaška terminologija. Poveljstvo za doktrino, razvoj,

izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje jezike, n.pag. Dostopno

prek:

http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin

ologija/Voja ska_terminologija.pdf (20. julij 2013).

Peter Huchthausen Homepage. 2006. Dostopno prek:

http://web.archive.org/web/20060922034155/http://peterhuchthausen.

com/ (26. julij 2013).

Poteet, Stephen. Ping Xue. Jitu Patel. Cherly Kao Anne Giammanco in Iya

Whitley. Ur. 2008. Linguistic Sources of Coalition Miscommunication.

NATO. Dostopno prek:

http://www.cs.bath.ac.uk/~is/Poteet_Xue_Patel_Kao_Giammanco_W

hiteley_NAT O%20HFM142_2008.pdf (29. april 2013).

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje

jezike. 1996. Začasni angleško-slovenski priročni slovar. Dostopno

prek:

63

http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin

ologija/ENG_SLO_SLOVAR1996.pdf (22. april 2013).

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje

jezike. 1999. Slovensko-angleški vojaški priročni slovar. Dostopno

prek:

http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin

ologija/SLO_ENG_SLOVAR1999.pdf (22. april 2013).

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje

jezike. 2006. Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar.

Dostopno prek:

http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin

ologija/AAP6_ENG_SLO_TERM_SLOVAR.pdf (22. april 2013).

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje – Šola za tuje

jezike. 2009. Razlagalni vojaški slovar. Dostopno prek:

http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/termin

ologija/Razlagalni_vojaski_slovar_2009.pdf (22. april 2013).

Standish, Carol. 1998. Book Review. Dostopno prek:

http://www.maineharbors.com/junbk98.htm (25. julij 2013).

Sydorenko, A. 2013. The Political Officer (Zampolit) in the Soviet Army.

Dostopno prek: http://www.mvep.org/zampolit.htm (26. april 2013).

The Free Dictionary. Dostopno prek: www.thefreedictionary.com (10. maj 2013).

The White House. 2013. Air Force One. Dostopno prek:

http://www.whitehouse.gov/about/air-force-one (5. junij 2013).

64

Vaupot, Sonia. 2007. Skupna področja pri prevajanju strokovnih besedil, n.pag. V

Pomen tujih jezikov v globalnem gospodarstvu, ur. Alenka Plos.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Vego, Milan N. 2006. The Problem of Common Terminology. Dostopno prek:

http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc ?

Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf&AD=ADA522776 (20. junij

2013).

Wellock, Tom. 2011. Putting the Axe to the “Scram” Myth. Dostopno prek:

http://public-blog.nrc-gateway.gov/2011/05/17/putting-the-axe-to-the-

scram-myth/ (10. maj 2013).

Wolff, Christian. 2013. Radar Tutorial. Dostopno prek:

http://www.radartutorial.eu (6. maj 2013).

Zdešar, Polona. 2013. Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe.

Dostopno prek: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5489 (9.

avgust 2013).

65