UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Sandra Sobočan

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE V

LENDAVSKIH VRTCIH

Mentor: Kandidatka:

doc. dr. Tomaž Zupančič Sandra Sobočan

Maribor, 2013

Lektorica: Marija Gerič, predmetna učiteljica slovenščine

Prevajalka: Alenka Medved, uni. dipl. prevajalka

ZAHVALA

Zahvaljujem se svojemu mentorju, doc. dr. Tomažu Zupančiču, za mentorsko vodenje, strokovne napotke in spodbude pri nastajanju diplomskega dela.

Hvala ravnateljici vrtca Lendava in vsem vzgojiteljicam, ki so sodelovale pri raziskavi.

Posebna zahvala staršema, ki sta mi omogočila študij, ter celotni družini, ki me je pri tem spodbujala.

Hvala vsem prijateljem, ki so verjeli vame in mi stali ob strani.

Hvala tudi lektorici in prevajalki ter vsem ostalim, ki so mi na kakršenkoli način pomagali pri dokončanju študija.

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisana Sandra Sobočan, roj. 19.12.1990, študentka Pedagoške fakultete,

Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo, z

naslovom Slikarske likovne tehnike v lendavskih vrtcih pri mentorju, docentu

dr. Tomažu Zupančiču, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in

literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

____________________

(podpis študentke)

Maribor, _______________

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Slikarske likovne tehnike v lendavskih vrtcih obravnava

slikarske likovne tehnike v teoriji in praksi.

V teoretičnem delu smo predstavili umetnost v Kurikulumu za vrtce in na kratko opisali vsa

likovna področja ter njihova izrazna sredstva. Podrobneje smo predstavili vse slikarske

likovne tehnike, materiale, orodja in podlage, s katerimi se lahko otroci v predšolskem

obdobju ustvarjalno izražajo. Predstavili smo tudi lendavske vrtce in prikazali njihove uspehe

na umetniškem področju.

V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti prisotnost slikarskih

likovnih tehnik, materialov, orodij, podlag in formatov v lendavskih vrtcih. Uporabili smo

deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja – anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen

vzgojiteljicam lendavskih vrtcev. Dobljene rezultate smo obdelali in na podlagi teh smo nato

potrdili ali ovrgli raziskovalne hipoteze. Raziskava je pokazala, da je slikanje drugo

najpogosteje zastopano likovno področje v lendavskih vrtcih. Pri delu s slikarskimi likovnimi

tehnikami se vzgojiteljice najpogosteje poslužujejo slikanja s svinčnik barvicami, slikanja z

barvnimi kredami, slikanja z voščenkami, slikanja z vodenimi barvami (tempera barvami) in

slikanja s flomastri, zelo pogosto pa uporabljajo tudi lepljenke z barvnim papirjem in

lepljenke z revialnim papirjem. Kot pripomočke uporabljajo najpogosteje čopiče, lepilo in

škarje. Pod podlage pa so vzgojiteljice navedle, da najpogosteje uporabljajo risalne liste,

pisarniški papir in časopisni papir. Vzgojiteljice so navedle, da so otrokom najbolj všeč

tempera barve kot material, čopič in škarje kot pripomoček in risalni listi kot podlaga pri

slikanju.

KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja; likovna vzgoja; didaktika; likovne dejavnosti;

likovna področja; slikanje; slikarske likovne tehnike; slikarski likovni materiali, orodja,

pripomočki in podlage; lendavski vrtci.

ABSTRACT

The thesis entitled Painting Techniques in Lendava Kindergartens deals with painting

techniques in theory and practice.

The theoretical part presents art in the Slovenian Kindergarten Curriculum and outlines all

fields of art education and their means of expression. It details all painting techniques,

materials, tools and surfaces that children in the preschool period can use to express

themselves creatively. It also presents Lendava kindergartens and highlights their successes in

the field of art.

The empirical part describes the research that was conducted to determine the painting

techniques, materials, tools, surfaces and formats used in Lendava kindergartens. This was

done by means of the descriptive method of pedagogical research: a survey questionnaire was

distributed among Lendava kindergarten teachers. The results obtained were processed and

used to either accept or reject the hypotheses of the research. The research has shown that

painting is the second most frequently represented field of art in Lendava kindergartens.

When working with painting techniques, the kindergarten teachers most often choose painting

with coloured pencils, painting with coloured chalk, painting with crayons, painting with

watercolours (tempera) and painting with felt-tip pens. Coloured paper and magazine collages

are also frequently made. According to the teachers, the most commonly used accessories are

brushes, glue and scissors, and the most common surfaces are drawing paper, office paper and

newsprint. The teachers reported that the children’s favourite material was tempera paint,

their favourite accessories were the brush and scissors and their favourite surface for painting

was drawing paper.

KEY WORDS: preschool education; art education; didactics; art activities; fields of art

education; painting; painting techniques; painting materials, tools, accessories and surfaces;

Lendava kindergartens.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ____________________________________________________ 1

2 TEORETIČNI DEL _________________________________________ 2

2.1 KURIKULUM ZA VRTCE _________________________________ 2

2.1.1 PODROČJE DEJAVNOSTI UMETNOST ________________ 2

2.1.2 GLOBALNI CILJI KURIKULUMA _____________________ 3

2.1.3 VLOGA ODRASLIH _________________________________ 3

2.2 LIKOVNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK _______________ 4

2.3 LIKOVNA PODROČJA ___________________________________ 6

2.3.1 LIKOVNA PODROČJA _______________________________ 6

2.3.1.1 Risanje ____________________________________________ 6

2.3.1.2 Slikanje ___________________________________________ 8

2.3.1.3 Plastično oblikovanje (kiparstvo) _______________________ 9

2.3.1.4 Grafika (odtiskovanje) ______________________________ 10

2.3.1.5 Oblikovanje prostora ________________________________ 11

2.3.1.6 Likovno vrednotenje _________________________________ 12

2.4 LIKOVNA IZRAZILA ____________________________________ 13

2.4.1 RISANJE __________________________________________ 13

2.4.1.1 Točka ____________________________________________ 14

2.4.1.2 Črta _____________________________________________ 14

2.4.1.3 Ploskev ___________________________________________ 15

2.4.2 SLIKANJE _________________________________________ 15

2.4.2.1 Barva ____________________________________________ 15

2.4.3 KIPARSTVO _______________________________________ 17

2.4.3.1 Površina __________________________________________ 17

2.4.3.2 Prostornost ________________________________________ 17

2.4.4 GRAFIKA _________________________________________ 17

2.4.5 OBLIKOVANJE PROSTORA_________________________ 18

2.4.5.1 Prostor ___________________________________________ 18

2.5 SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE, MATERIALI, ORODJA IN PODLAGE __________________________________________________ 19

2.5.1 SUHE SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE ______________ 21

2.5.1.1 Slikanje z voščenkami _______________________________ 21

2.5.1.2 Slikanje z oljnimi pasteli ______________________________ 22

2.5.1.3 Slikanje s svinčnik barvicami __________________________ 22

2.5.1.4 Slikanje z barvnimi flomastri __________________________ 23

2.5.1.5 Slikanje z barvnimi kredami ___________________________ 23

2.5.2 MOKRE SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE ___________ 24

2.5.2.1 Slikanje z raznoraznimi prekrivnimi vodenimi barvami ______ 24

2.5.2.2 Slikanje z vodenimi barvami in slikanje mokro na mokro ____ 25

2.5.2.3 Gvaš _____________________________________________ 25

2.5.2.4 Slikanje z barvnimi tuši ______________________________ 26

2.5.2.5 Slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami _____ 26

2.5.2.6 Slikanje s prstnimi barvami ___________________________ 26

2.5.3 LEPLJENKE Z BARVNIMI MATERIALI ______________ 27

2.5.3.1 Lepljenke z barvnim papirjem _________________________ 27

2.5.3.2 Lepljenke z revialnim papirjem ________________________ 28

2.5.3.3 Lepljenke z ročno pobarvanim papirjem _________________ 28

2.5.3.4 Lepljenke z blagom in drugimi barvnimi materiali__________ 28

2.6 GLOBALNI CILJI LIKOVNE VZGOJE PREDŠOLSKIH OTROK ________ ____________________________________________________ 29

2.7 CILJI IN NALOGE LIKOVNE VZGOJE PREDŠOLSKIH OTROK _____________________________________________________ 30

2.7.1 CILJI IN NALOGE ZA LIKOVNO PODROČJE SLIKANJE__ ______________________________________________ 30

2.8 VRTEC LENDAVA ______________________________________ 31

2.8.1 PREDSTAVITEV VRTCA ____________________________ 31

3 EMPIRIČNI DEL __________________________________________ 34

3.1 NAMEN RAZISKAVE ____________________________________ 34

3.2 RAZČLENITEV IN PODROBNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA _____________________________ 34

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ______________________ 34

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ________________________ 35

3.3 METODOLOGIJA _______________________________________ 36

3.3.1 RAZISKOVALNA METODA _________________________ 36

3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC __________________________ 36

3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV __________________ 36

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ________________________ 36

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov ___________ 36

3.3.2 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV _________________ 36

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PODATKOV _____________ 37

5 SKLEP ___________________________________________________ 53

VIRI IN LITERATURA _________________________________________ 56

PRILOGA

KAZALO TABEL

Preglednica št. 1: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Starost otrok v vaši skupini?« __________________________ 37

Preglednica št. 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Kakšna je vaša izobrazba?« ___________________________ 38

Preglednica št. 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Koliko časa ste zaposleni v vrtcu?« _____________________ 38

Preglednica št. 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Kako pogosto vzgojiteljice uporabljate pri vzgojnem delu določeno likovno področje?« ______________________________________ 39

Preglednica št. 5: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Katere slikarske likovne tehnike uporabljate najpogosteje?« __ 40

Preglednica št. 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Kako pogosto uporabljate pri svojem delu določeno slikarsko likovno tehniko?« _______________________________________________ 41

Preglednica št. 7: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Kako pogosto uporabljate določene materiale pri slikanju?« __ 44

Preglednica št. 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Kako pogosto uporabljate določene pripomočke pri slikanju?«

_________________________________________________________ 46

Preglednica št. 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Kako pogosto uporabljate določene podlage pri slikanju?« ___ 48

Preglednica št. 10: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Kateri material, pripomoček in podlaga je po vašem mnenju otrokom najbolj všeč?« ____________________________________ 50

Preglednica št. 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na vprašanje: »Ali ste za katero od omenjenih slikarskih likovnih tehnik, materialov, pripomočkov in podlag prvič slišali v tej anketi? Če je vaš odgovor da, napišite za katero.« ____________________________________ 52

1

1 UVOD

»Slikar«, bodisi otrok ali odrasel človek, se izraža z barvo – »barve meša na paleti in jih

polaga na platno«. Končna oblika slikanja je slika, ki predstavlja »slikarjevo« zamisel in

izraz.

Otroci radi ustvarjajo: rišejo, slikajo, oblikujejo iz gline, papirja itd. Ustvarjanje je njihova

osnovna potreba, ki jo zadovoljijo že s čečkanjem in z risanjem kadarkoli in kjerkoli imajo

možnost. Likovna umetnost otroku pomeni izražanje vidnega in tipnega sveta. Otrok je pri

ustvarjanju spontan in sproščen, pri tem pa mu pomagamo odrasli z besedo, motivacijo do

dela. Dejavnosti prilagodimo njegovi starosti, razvojni stopnji, njegovim čustvenim in

miselnim potrebam ter zmožnostim.

Likovna vzgoja je v vrtcu prisotna vsak dan in zajema šest likovnih področij: risanje, slikanje,

kiparstvo, grafiko, oblikovanje prostora in likovno vrednotenje. Likovna področja se delijo

glede na izrazila, ki jih uporabljajo. V praksi se na predšolski stopnji uporabljata predvsem

likovni področji risanje in slikanje. Seveda je pri izbiri likovnega področja pomembno, da

imajo vzgojiteljice na voljo dovolj materialov, pripomočkov, orodij in podlag za izvajanje

določenih likovnih dejavnosti. Dandanes to ni ovira pri izvajanju dejavnosti, saj imajo v

vrtcih dovolj raznolikih materialov, pripomočkov, orodij in podlag in lahko izvajajo

dejavnosti iz vseh likovnih področij. Vzgojiteljica torej naj ne bi zanemarjala nobenega

likovnega področja, vendar je v praksi drugače, saj mora zastavljene cilje dejavnosti

prilagoditi starosti otrok ter sposobnosti otrok v skupini in na podlagi le-teh dajejo

vzgojiteljice poudarek določenim likovnim področjem.

Pri raziskavi o prisotnosti slikarskih likovnih tehnik ter uporabi materialov, orodij in podlag v

lendavskih vrtcih smo se osredotočili na likovno področje slikanje. Slikanje sodi med najbolj

razburljive izkušnje, kar jih lahko doživimo ljudje. Pri slikanju nas spodbuja predvsem vonj

barv ter ostali delovni material. Tako odraslemu človeku kot tudi otroku predstavljata risanje

in slikanje neomejeno zadovoljstvo, pri katerem je dovoljeno vse, kar nam ponuja domišljija.

Slikanje je v praksi torej drugo najbolj zastopano likovno področje in otrok pri slikanju

spoznava barve ter se z njimi igra.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 KURIKULUM ZA VRTCE

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah, predlogih in

rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih (Bela knjiga o vzgoji in

izobraževanju v Republiki Sloveniji, 1995, Zakon o vrtcih, Šolska zakonodaja 1, 1996), kot

tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževanja

(Izhodišča kurikularne prenove, Nacionalni kurikularni svet, 1996) (Kurikulum za vrtce,

2008, str. 7).

Kurikulum za vrtce je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojiteljev, ravnateljem,

svetovalnim delavcem; je dokument, ki ob rabi strokovne literature in priročnikov za

vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu

(Kurikulum za vrtce, 2008).

2.1.1 PODROČJE DEJAVNOSTI UMETNOST

Umetnost otroku omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo že v otrokovem

igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta, ki je zanj neizčrpen vir inspiracije, motivacije in

vsebin na vseh področjih dejavnosti (Kurikulum za vrtce, 2008, str. 37).

Otrok v umetnosti izumlja in ustvarja, ko odkriva jezikovne strukture, ko artikulira vsebine,

ko zamišlja in oblikuje sliko, pesem, igro, ples, predmet (prav tam).

Otrok je lahko ustvarjalen v različni meri in na različnih umetniških področjih oziroma

zvrsteh. (prav tam)

Primeri dejavnosti po posameznih umetniških zvrsteh so v Kurikulu za vrtce razdeljeni od 1.

do 3. leta in od 3. do 6. leta.

3

Primeri dejavnosti po posameznih umetniških zvrsteh:

- primeri likovnih in oblikovnih dejavnosti,

- primeri glasbenih dejavnosti,

- primeri plesnih dejavnosti,

- primeri AV-dejavnosti,

- primeri dramskih dejavnosti (Kurikulum za vrtce, 2008).

2.1.2 GLOBALNI CILJI KURIKULUMA

V Kurikulumu za vrtce so zapisani globalni cilji področja umetnosti. Ti cilji so splošni cilji in

se nanašajo na vse umetniške zvrsti.

Globalni cilji področja umetnosti:

- Doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,

- razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti,

- spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti,

- razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo,

- razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti (Kurikulum za vrtce,

2008, str. 38).

2.1.3 VLOGA ODRASLIH

V Kurikulumu za vrtce je za vsako področje dejavnosti opisana tudi vloga odraslih, ki je pri

vzgoji predšolskih otrok pomemben dejavnik.

Na področju dejavnosti umetnost vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja in drugi odrasli, ki

sodelujejo pri vzgojnem delu v vrtcu, upoštevajo razvojne zakonitosti in značilnosti otroka na

posameznih umetniških področjih, ki se pri posamezniku odražajo na individualen način. Vse

otrokove dejavnosti načrtujejo in oblikujejo v tem okviru (Kurikulum za vrtce, 2008, str. 46).

Odrasli otroku omogočajo spoznavanje mnogih različnih sredstev na vseh področjih

umetnosti ter njihovo izbiro v skladu s svojimi nagnjenji in cilji. Poskrbijo tudi, da otrok

spoznava izrazne značilnosti ter možnosti posameznih sredstev tako, da je v stiku s

4

kakovostnimi umetniškimi deli ter mu za izražanje konkretnih vsebin omogočajo primerne

izkušnje, kar pomeni, da ponudijo otroku ustrezna sredstva (prav tam).

Odrasli v okviru umetniških dejavnosti povezujejo vsebine s področij narave, družbe,

matematike, jezika in gibalnih spodobnosti (prav tam).

2.2 LIKOVNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK

Likovna vzgoja predšolskih otrok je v vrtcu prisotna vsak dan, je kot nekakšna »dnevna

rutina«, ki poteka načrtovano s strani vzgojiteljice (kot likovna dejavnost) ali nenačrtovano s

strani otrok (igra v likovnem kotičku).

Avtorji Berce, Hočevar in Prestor (1980) so v svojem delu zapisali, da bo likovna vzgoja

najuspešnejša, če bomo začeli likovno vzgajati že predšolskega otroka.

S tem se strinja tudi Gerlovičeva (1968), ki pravi, da je likovna vzgoja mladih, torej otrok,

najuspešnejša likovna vzgoja. K temu še dodaja, da so otroci tudi sicer najbolj dojemljivi za

vzgojo in izobrazbo, še posebej pa to velja za likovno vzgojo. Likovno izražanje je otroku

najbližji in najljubši način izražanja. Prav tako je likovna vzgoja odlično splošno vzgojno

sredstvo in pomemben dejavnik pri oblikovanju otrokove oziroma človekove osebnosti.

O likovni vzgoji nekoč in danes je avtor Vrlič (1997) zapisal naslednje:

»Likovna vzgoja predšolskih otrok se je zelo spremenila. Nekoč so v vrtcu risali s svinčniki

ali polomljenimi kosi voščenk. Odrasli so otroke učili risati stvari tako, kot so si jih

predstavljali sami (npr. muca je bila sestavljena iz dveh krogov, dveh trikotnikov za ušesa,

imela je po tri brke na vsako stran ter gobček in tačke). Zapostavljena je bila domišljija otrok.

Danes pa je likovna vzgoja predšolskih otrok pomembno področje predšolske vzgoje, ki

neguje in razvija otrokovo ustvarjalnost ter s tem pripomore k razvoju kreativnosti in

spodbuja otrokov splošni razvoj.«

Dandanes se po vrtcih vedno več interesa, časa in sredstev posveča otrokovemu likovnemu

izražanju. Vrtci se odevajo v prijetne, živahne barve. Zidove vrtca zaznamujejo prijetne

5

razstave otroških likovnih del, razne reprodukcije likovnih del in zanimive, informacij polne

fotografije. Nabavljajo se raznorazni materiali za likovno delo na različnih likovnih področjih.

Materiali in orodja so shranjeni na dosegu otroških rok in so otrokom na voljo kadarkoli.

Dosti vrtcev se dandanes lahko pohvali s posebej urejenimi likovnimi ateljeji in igralnicami,

ki so opremljeni z različnimi likovnimi pripomočki, orodji in materiali. Vse pogosteje tudi

predšolski otroci sodelujejo na različnih likovnih natečajih in njihova likovna dela so vedno

bolj kvalitetna. Za kvalitetno likovno vzgojno delo pa niso dovolj samo ustrezni materiali in

prostorski pogoji, dobra volja ter interes vzgojiteljice, ampak tudi njihova ustrezna strokovna

usposobljenost. Likovno vzgojna stroka se razvija, teoretična znanja se poglabljajo, osvežiti

pa je potrebno tudi kreativne ideje in izmenjati praktične izkušnje (Vrlič, 1997, str. 21).

Likovna vzgoja v predšolskem obdobju je pomembna, ker:

- prispeva k celoviti vzgoji predšolskega otroka, se prepleta z drugimi vzgojnimi

področji, jih bogati, krepi in dopolnjuje;

- omogoča otroku izražanje svojega doživetja, čustev, želja, potreb in odnosov;

- uresničuje otrokove želje po ustvarjalnosti in odkrivanju nečesa novega;

- prispeva k boljšemu poznavanju otroka (ne le njegove sposobnosti likovnega

izražanja, ampak njegove celotne duševnosti, njegovega doživljanja okolja in sveta,

njegovih intelektualnih sposobnosti in ročnih spretnosti);

- pomembna je tudi kot terapija, saj z likovno vzgojno dejavnostjo prispevamo k

sproščenosti otrok in jim omogočamo izražanje ter s tem odstranjujemo notranje

zavore in napetosti (Berce, Hočevar in Prestor, 1980).

6

2.3 LIKOVNA PODROČJA

Likovna umetnost je eno izmed umetnostnih področij, ki se ukvarja z vizualnimi in

prostorskimi danostmi. Likovno umetnost tvorijo različna likovna področja, ki jih

uporabljamo pri likovno-vzgojnem delu v vrtcih in šolah.

2.3.1 LIKOVNA PODROČJA

Likovna vzgoja v vrtcu zajema šest likovnih področij: risanje, slikanje, plastično oblikovanje

(kiparstvo), grafika (odtiskovanje), oblikovanje prostora in likovno vrednotenje.

Cilje likovnih dejavnosti realiziramo na različnih likovnih področjih. Likovna področja se

razlikujejo glede na likovna izrazna sredstva in materiale ter postopke, s katerimi se otroci

izražajo. Likovna področja, ki jih obravnavamo pri likovnih dejavnostih na predšolski stopnji,

so risanje, slikanje, kiparstvo, odtiskovanje (grafika), oblikovanje prostora in likovno

vrednotenje (Vrlič, 2001a, str. 126, 127).

Sedaj bomo na kratko predstavili vsa likovna področja in našteli nekaj likovnih tehnik, ki jih

lahko uporabimo pri likovno-vzgojnem delu v vrtcu.

2.3.1.1 Risanje

Prvo likovno področje, ki ga bomo predstavili, je risanje. Risanje je v praksi najbolj zastopano

in najpomembnejše likovno področje na predšolski stopnji. Tako so nam pokazali tudi

rezultati anket.

Risanje je torej osnovno likovno področje na predšolski stopnji. Otrok mora imeti vedno na

voljo enostavna risala, ki jih je sposoben uporabljati, in obilico različnih podlag, na katere

lahko riše (Vrlič, 2001a, str. 127).

Pri risanju se otrok izraža z najosnovnejšim likovnim izrazilom, s črto. Črta je lahko narisana

z različnimi materiali in na papirjih različnih formatov. Otroci rišejo z odločno in samostojno

7

potezo ter pri tem uporabljajo mešane vrste črt. Črte urejajo v likovni red in se skušajo

izražati z uravnoteženimi risbami. Črte so lahko enobarvne ali večbarvne. Dokler čutimo, da

se otrok izraža s črto, imenujemo njegov izdelek risba (Berce, Hočevar in Prestor, 1980).

Bagnall (1995, str. 36) pravi, da je pri risanju prijetno to, da lahko rišemo vsepovsod.

Svinčnik, rdečo kredo ali oglje lahko nosimo s seboj, nato potrebujemo le še papir in s tem

lahko delamo na balkonu ali ob reki.

Otroci se risanja lotevajo brezskrbno, upodabljajo le bistveno in se za kakršnekoli podrobnosti

le malo zmenijo; popolnost predmeta zanje ni pomembna. Glede tega imajo veliko skupnega z

mnogimi umetniki; a medtem ko otrok improvizira, umetnik zavestno uporablja znanje in

izkušnje (Bagnall, 1995, str. 38).

Pri risanju uporabljamo suhe in mokre likovne tehnike, ki jih večkrat poimenujemo po

materialu ali orodju, s katerim delamo. Risarska tehnika je torej način dela z risarskimi

materiali in orodji na ustrezno podlago. Podlaga pri risanju je ploskev z dvema razsežnostma

(dolžino in površino) – je dvodimenzionalna. Risarske podlage so lahko različnih oblik

(Tacol, 1995).

Suhe risarske likovne tehnike, primerne za likovno-vzgojno delo, so:

- risanje s svinčnikom,

- risanje z voščenko,

- risanje z oljnim pastelom,

- risanje s kredo,

- risanje z ogljem,

- risanje s kemičnim svinčnikom,

- risanje s flomastrom,

- risanje z brisalcem tinte,

- črtna praskanka,

- kombinirano risanje (Vrlič, 2001b, str. 70).

8

Mokre risarske likovne tehnike, primerne za likovno-vzgojno delo, so:

- risanje s tušem in trsko,

- risanje s tušem in peresom (ptičje, gosje, kurje, kovinsko),

- risanje s tušem in čopičem,

- lavirana risba,

- enobarvna luščenka (prav tam).

2.3.1.2 Slikanje

Slikanje sodi med najbolj razburljive izkušnje, kar jih lahko doživimo. Preizkusiti moramo

vse in pri tem uživati. Pri tem naj nas spodbuja vonj barv in ves delovni material (Bagnall,

1995).

Slikanje je izražanje z barvno ploskvijo. Likovno delo, ki pri tem nastane, imenujemo slika.

Otrok lahko slika z različnimi slikarskimi materiali in orodji za slikanje. Otrok se pri slikanju

svobodno izraža z barvo in pri tem spontano išče in odkriva nove barve in barvne odtenke

(Berce, Hočevar in Prestor,1980).

Kot smo že zapisali, je risanje najbolj zastopano in najpomembnejše likovno področje na

predšolski stopnji. Sledi mu slikanje, kot drugo v praksi najbolj zastopano likovno področje v

tem obdobju. Pri slikanju seznanjamo otroke z barvnimi fenomeni in s slikarsko likovno

govorico nasploh, obenem pa mu s slikarskimi likovnimi tehnikami omogočamo svobodno

likovno igro (Vrlič, 2001b).

Slikarske likovne tehnike, ki so primerne za delo s predšolskimi otroki, delimo v tri skupine.

V prvo skupino spadajo tehnike, pri katerih uporabljamo suhe materiale v paličasti obliki.

Drugo skupino tvorijo mokre slikarske likovne tehnike in tretjo lepljenke z barvnimi materiali

(prav tam).

Vse slikarske likovne tehnike, orodja, materiale in podlage bomo predstavili pozneje.

9

2.3.1.3 Plastično oblikovanje (kiparstvo)

Plastično oblikovanje ali kiparstvo je naslednje likovno področje, ki ga vzgojiteljice

uporabljajo pri svojem delu v vrtcu. Otroci se pri kiparstvu izražajo z volumnom, s

prostornino in površinami. Izdelek, ki nastane, imenujemo kip.

Pibernik (2006) pravi, da je kiparstvo likovna umetnost, pri kateri ustvarjamo telesne oblike s

prostorsko razsežnostjo. Med telesne oblike našteva kipe, skulpture, reliefe in plastike.

Berce, Hočevar in Prestor (1980) so plastično oblikovanje poimenovali oblikovanje s

trodimenzionalnimi materiali. Rezultat plastičnega oblikovanja je plastika - kip ali pa relief.

Otroci spontano oblikujejo plastične oblike z raznimi materiali. Kiparski materiali za delo so

lahko zelo različni, vsekakor pa morajo biti usklajeni z zmogljivostjo otrok na določeni

stopnji psihofizičnega razvoja.

Vrlič (2001b) pravi, da se kiparstvo pri likovni vzgoji v vrtcu pojavlja kasneje oziroma

kasneje dobi svojo težo. Na začetku je usmerjeno k ciljem, ki omogočajo poznejši razcvet

otrokovega likovnega izražanja. Otroci najprej spoznavajo materiale, njihove lastnosti in

izrazne možnosti ter s tem uresničujejo cilje začetnega kiparstva.

Otroci morajo imeti pri kiparstvu možnost:

- gnesti, svaljkati, dodajati in odvzemati gnetljive materiale (plastelin, razno testo in

glino kot idealen mehak kiparski material);

- zlagati raznorazne kocke (plastične, lesene, papirnate,…);

- igrati se z raznolikimi odpadnimi materiali (les, kovina, lepenka, plastika, usnje, volna,

stiropor);

- lepiti, zabijati in barvati les ter se poskušati v rezbarjenju;

- igrati se s papirnimi profili;

- zvijati različno debelo in trdo žico;

- prepletati šibje;

- graditi z mivko, s snegom;

- praskati v mavec, tršo folijo;

10

- vlivati mavec v peščene, plastične, kartonske, lesene kalupe;

- lepiti in sestavljati odpadne škatlice in škatle, plastenke itd. (prav tam, str. 109).

Pri kiparstvu uporabljamo mehke materiale, iz katerih oblikujemo kipe tako, da material

gnetemo (glina, plastelin, papirna kaša), in trše materiale, ki jih upogibamo in sestavljamo

(papir, lepenka, karton, žica) ali rezljamo (les, vosek) (Tacol, 1998).

Pri kiparstvu lahko iz različnih predmetov oblikujemo različne človeške ali živalske podobe,

ki so lahko v različnih položajih. Lahko so stoječi, ležeči, sedeči, čepeči, klečeči. Kip lahko

obdelamo z vseh strani in ga postavimo v zunanji ali v notranji prostor. Kip lahko obhodimo

in si ga ogledamo z vseh strani, zato ga imenujemo obhodni ali prosto stoječi kip (Tacol,

1995).

2.3.1.4 Grafika (odtiskovanje)

Pri grafiki ali odtiskovanju se otrok seznanja z načinom in postopkom likovnega dela. Če

želimo otrokom pripraviti zanimivo likovno igro, jim ponudimo velik format papirja, barve v

širokih posodicah ter penaste gobe in zabava se lahko prične.

Beseda grafika izhaja iz grškega izraza graphein in pomeni pisati ali vrezovati. Pri grafiki z

različnimi postopki izdelamo tiskano ploščo, ki jo imenujemo matrica in jo lahko večkrat

odtiskujemo. Izdelek, ki nastane z odtiskovanjem, je originalni grafični list (Tomšič-Čerkez in

Tacar, 2010).

Grafika je umetnost tiskanja, ki je najprej imela lastnosti risbe, saj je bila narejena s črtami v

leseno ali bakreno ploščo, iz katere je bila odtisnjena. Nato se je grafika zaradi iznajdbe

litografije in barvnega tiska razvila v posebno grafično zvrst. Grafiko delimo glede na

nastanek grafičnega lista v dve skupini: industrijsko in umetniško grafiko (Pibernik, 2006).

Že najmlajši otroci uživajo, ko lahko celo dlan pomočijo v barvo in jo odtisnejo na papir.

Zraven odtiskovanja delov telesa uporabljamo pri odtiskovanju različne tehnike, materiale in

postopke, ki jih prilagajamo glede na starost in sposobnost otrok.

11

Grafične likovne tehnike:

- odtiskovanje delov telesa,

- tisk s pečatniki,

- tisk s šablonami,

- tisk z naravnimi materiali,

- frotaž,

- kolažni, kartonski tisk,

- kolagrafija,

- simetrično odtiskovanje,

- monotipija,

- računalniška grafika (Vrlič, 2001b).

Pri grafiki je zelo pomemben način izdelave in postopek izdelave. Pri grafiki lahko

uporabljamo risarska in slikarska likovna izrazila. Izdelek pri grafiki imenujemo odtis ali

grafični list (prav tam).

2.3.1.5 Oblikovanje prostora

Tacol (1995) imenuje prostor »praznina«, v kateri živimo in se gibljemo, ter »praznina«, v

kateri so stvari in predmeti.

Oblikovanje prostora se ukvarja s prostorom in z najrazličnejšimi posegi vanj.

Vrlič (2001a) pravi, da z aktivnimi posegi v prostor otrok dojema osnovne prostorske odnose

(zgoraj – spodaj, blizu – daleč, spredaj – zadaj) in spoznava odprte, zaprte in omejene

prostore. Otrok se zaveda, da je okolje, v katerem živimo, oblikovano in ga sam preoblikuje

ter se navaja na opazovanje in presojanje prostora, ki ga obdaja.

Otrok se z oblikovanjem prostora sreča že zelo zgodaj, ko oblikuje mivko z modelčki,

razporeja predmete po prostoru, oblikuje prostor. To so prvi začetki oblikovanja prostora

(Berce, Hočevar in Prestor, 1980).

12

Likovno-vzgojno področje oblikovanje prostora se delno lahko primerja z arhitekturo.

Najdemo pa tudi podobnosti z instalacijami, krajinsko umetnostjo (Land art), prostorsko

določenimi kiparskimi projekti (Site specific),… Pri oblikovanju prostora nastanejo prostorski

objekti, prostorske postavitve (Vrlič, 2001b).

Pri oblikovanju prostora v večjih dimenzijah lahko v vrtcih počnemo naslednje:

- Uporabimo prevrnjene mizice. Z njimi lahko oblikujemo ozke ulice, ceste in trge, po

katerih se otroci sprehajajo, hodijo po vseh štirih in se plazijo. Otrok lahko okoli nog

mize ovija vrv, trakove blaga in tako oblikuje bolj ali manj zaprte prostore.

- Z blazinami ali penasto gumo lahko pregradimo igralnico, oblikujemo potoke in reke,

ki delijo prostor na več delov.

- Za izdelavo labirintov, tunelov, po katerih se otroci plazijo, uporabimo večje kartonske

škatle, s katerimi spreminjamo dele igralnice v zaprte prostore.

- Uporabimo lahko tudi stare zavese in rjuhe, ki jih obešamo na razpete vrvi po

prostoru.

- V igralnici lahko pletemo pajkovo mrežo – otroci napeljujejo volno med pohištvom.

Zunaj lahko pletejo mreže med drevesi na igrišču ipd. (prav tam).

2.3.1.6 Likovno vrednotenje

Likovno vrednotenje je sestavni del vsake likovne naloge na kateremkoli področju likovnega

ustvarjanja. Otroci likovno vrednotijo, ko se med delom pogovarjajo o svojem delu in o delu

drugih otrok. Tudi ko si ogledajo otroško likovno razstavo ali razstavo odraslih umetnikov in

se o tem pogovarjajo, likovno vrednotijo. Pri predšolskem otroku gre pravzaprav za bolj ali

manj zavestno in aktivno opazovanje okolja in sodelovanja pri urejanju neposrednega okolja

in vrednotenju le-tega (Berce, Hočevar in Prestor, 1980).

Likovno vrednotenje je torej likovno-vzgojno področje, ki se ukvarja s seznanjanjem otrok z

likovnimi umetniškimi deli in vizualnimi kakovostmi v okolju (Vrlič, 2001b).

13

Cilje likovnega vrednotenja lahko uresničujemo na različne načine, in sicer:

- verbalno (opisovanje, primerjanje, izražanje občutkov, pripovedovanje zgodb),

- s praktičnim likovnim izražanjem otrok (otrok si izbere reprodukcijo likovnega dela,

ki mu ugaja in na podlagi izbranega dela upodobi svojo vizijo umetniškega dela z

ustrezno tehniko in materiali, ki si jih sam izbere),

- z raznolikimi praktičnimi dejavnostmi otrok (kostumiranje, mimika in dramatizacija,

igre in zloženke) (prav tam).

Otroka do 3. leta soočamo z dobrimi ilustracijami in pripovedno bogatimi likovnimi deli. Ob

njih se pogovarjamo, opisujemo in si izmišljamo kratke zgodbe. Otroci opisujejo podobe,

dogodke, pojave in likovne elemente, barve, oblike, površine. V starejši starostni skupini

otroku predstavimo odraslo likovno delo, ki ga otrok pretvori v sebi odgovarjajočo likovno

govorico. Skupaj z otroki si lahko v vrtcu uredimo priročno likovno zbirko. Otroci medtem z

reprodukcijami likovnih del izdelujejo sestavljanke, razvrščajo različne reprodukcije glede na

skupne likovne lastnosti (Vrlič, 2001a).

2.4 LIKOVNA IZRAZILA

Likovna izrazila so temeljne likovne prvine. Predstavili bomo likovna izrazila, ki so značilna

za posamezno likovno področje.

2.4.1 RISANJE

Risanje je osnovni način, kako likovne misli prenesemo v vidno obliko. Risarski materiali in

pripomočki pa nas vabijo, da z njimi raziskujemo in eksperimentiramo (Tomšič-Čerkez in

Tacar, 2010).

Glavna likovna izrazila risanja so točke, črte, oblike, svetlo – temni odnosi in površine –

teksture. Izdelek risanja je risba (Vrlič, 2001b, str. 64).

14

2.4.1.1 Točka

Točka je majhno, navadno okroglo mesto na ploskvi, narejeno s pritiskom ali z dotikom

(Pibernik, 2006, str. 257).

Točka ali pika je osnovna črka likovne govorice in je pri likovnem delu predšolskih otrok

lahko osnovni gradbeni element, dodatni (kontrastni) element in način podajanja površine.

Otroci s točko gradijo, jo variirajo ali kombinirajo in jo nizajo v različnih smereh, z njo pa

lahko tudi svetlijo in temnijo. Pike lahko otroci uporabljajo v kombinaciji z različnimi črtami,

oblikami in kot barvne točke pri slikanju (Vrlič, 2001b).

2.4.1.2 Črta

Črta v naravi ne obstaja, ampak je abstraktni likovni izmislek, ki označuje stike med

različnimi ploskvami in ravninami. Matematično je črta točka, ki se giblje in nanjo delujeta

dve sili (posamezno ali skupaj).

Delitev črt:

- Črte so lahko ravne, lomljene (enostavne in zapletene) in krivulje (lok, spirala,

enakomerne in neenakomerne valovnice).

- Črte delimo glede na debelino na debele in tanke črte. Otrokom tako ponudimo za

izražanje z različno debelimi črtami več risal, ki puščajo različno debele sledi.

- Glede na smeri ločimo navpične, vodoravne in različne poševne črte.

- Glede na dolžino ločimo kratke in dolge črte.

- Glede na način dela poznamo geometrijske in prostoročno narejene črte.

- Po značaju ločimo trde in mehke črte, prekinjene in neprekinjene, samozavestne in

plahe ter enolične in zanimive črte.

- Črte imajo tudi psihološke lastnosti.

(Povzeto po Vrlič, 2001b, str. 66, 67)

15

2.4.1.3 Ploskev

Ploskev je površina in je črta v gibanju. Ločimo temeljno ploskev in ploskovne like. Temeljna

ploskev je dvodimenzionalna podlaga za risanje ali slikanje. Osnovni formati temeljnih

ploskev so kvadrat, pravokotnik, podaljšani pravokotnik, lahko pa tudi krog in trikotnik.

Največkrat pri likovnem delu uporabljamo pravokotne formate (A3, A4). Like delimo na

geometrijske in svobodne. Delujejo lahko ploskovno ali prostorsko (Vrlič, 2001b, str. 69).

2.4.2 SLIKANJE

Slikanje je izražanje z barvnimi ploskvami. Od vseh likovnih prvin barva najmočneje vpliva

na človekova čustva. Barva se pojavlja na vseh likovnih področjih, vendar je barva vodilna

likovna prvina pri slikarstvu (Berce, Hočevar in Prestor, 1980).

Glavno likovno izrazilo slikanja so barve in njihovi odnosi. Izdelek slikanja je slika (Vrlič,

2001b).

2.4.2.1 Barva

Svet okoli nas ni črno-bel. Je lep in pisan in se nam ponuja v množici različnih barv. Barve so

torej vse okrog nas: trava je zelena, morje modro in paradižnik rdeč.

Barve delimo na spektralne (to so barve barvnega spektra) in nevtralne (to so sive barve z

belo in črno). Spektralne barve delimo na osnovne (ali primarne), sekundarne in terciarne

(Vrlič, 2001b).

Primarne barve so osnovne barve zato, ker se jih ne da zmešati iz drugih barvnih snovi. Med

primarne barve spadajo rumena, rdeča in modra barva. In če mešamo po dve in dve primarni

barvi med seboj, dobimo naslednje vmesne barve: oranžno (rumena + rdeča), zeleno (rumena

+ modra) in vijolično (rdeča + modra). Nastale barve imenujemo sekundarne barve in jih v

barvnem krogu namestimo med primarne, tako da je vsaki primarni barvi nasproti ena

16

sekundarna, in hkrati tako, da je vsaka sekundarna med obema primarnima, iz katerih je bila

zmešana (Butina, 1997).

Če primarne barve mešamo s sekundarnimi, dobimo šest naslednjih barv: rumeno zeleno,

rdeče oranžno, modro zeleno, rumeno oranžno, rdeče vijolično in modro vijolično. Te barve

imenujemo terciarne barve (Bagnall, 1995, str. 126).

Barvam, ki so si na barvnem krogu nasproti, pravimo komplementarne barve. Rumena je

komplementarna vijolični, rdeča zeleni in modra oranžni. Če barvo mešamo z njeno

komplementarno barvo, dobimo sivo (prav tam).

Vsaka barva ima tri barvne dimenzije, ki jo določajo. To so:

- barvnost (ali kroma ali barvni ton, ki je kratko ime barve),

- svetlost (stopnja svetlobe: vsako barvo lahko dodatno svetlimo z belo in temnimo s

črno barvo) in

- nasičenost (nasičene barve so čiste, intenzivne barve, ki se z dodajanjem sive barve

spremenijo v nenasičene ali nepestre barve) (Vrlič, 2001b).

Pri likovnem delu predšolskih otrok igrajo pomembno vlogo naslednja barvna nasprotja:

- nasprotje barve proti barvi,

- svetlo–temno nasprotje,

- toplo-hladno nasprotje,

- komplementarno nasprotje in

- količinsko barvno nasprotje (prav tam).

17

2.4.3 KIPARSTVO

Glavna likovna izrazila pri kiparstvu so volumen, prostornina in površina. Izdelek, ki nastane,

imenujemo kip (plastika) ali relief.

2.4.3.1 Površina

Kipar lahko obliko modelira, kleše, reže, vliva v razne materiale, ki imajo različne strukture.

Te strukture se ohranijo na površini kipa in jih lahko vidimo ter tipamo. Te strukture imajo

velik vpliv na končno podobo in so lahko hrapave, bleščeče in gladke (Tacol, 2002).

Otroke v vrtcu seznanjamo z različnimi lastnostmi površin, kot so gladko, hrapavo, mehko,

trdo, prijetno, neprijetno itd. Otroke opozarjamo na različne površine v okolju, jih skupaj

iščemo in nato glede na starost in sposobnosti otrok različne površine tudi likovno

upodabljamo (Vrlič, 2001b).

2.4.3.2 Prostornost

Prostornost ali volumen je osnovno likovno izrazilo pri kiparstvu, zato otrokom omogočamo

izražanje s podajanjem in poseganjem v prostornino. Pri likovni vzgoji v vrtcu se kiparstvo

pojavi kasneje in je na začetku usmerjeno k ciljem, ki so usmerjeni k spoznavanju materialov,

njihovih lastnosti in izraznih možnosti (Vrlič, 2001b).

2.4.4 GRAFIKA

Grafika je likovno področje, ki ni vezano na določena likovna izrazila, ampak na način in

postopke izdelave. Pri grafiki uporabljamo vsa likovna izrazila (risarska in slikarska). Za

grafiko je značilno odtiskovanje, izdelku pa pravimo odtis oziroma grafika (grafični list)

(Vrlič, 2001b).

18

2.4.5 OBLIKOVANJE PROSTORA

Oblikovanje prostora je likovno področje, kjer se ukvarjamo s posegi v prostor. Pri

oblikovanju prostora nastajajo prostorski objekti in prostorske postavitve. To likovno

področje lahko delno primerjamo z arhitekturo. In osnovni likovni element arhitekture je

prostor.

2.4.5.1 Prostor

Osnovni pojmi prostora so njegove dimenzije: višina, širina, globina in tudi čas. Poznamo

zaprt, polzaprt, polodprt ali odprt prostor ter zunanji ali notranji prostor. Prostor lahko

dojamemo samo, če se v njem gibljemo. Osnovni konstrukcijski elementi prostora so: zid (z

vrati in okni), steber, obok in strop. Zunanji prostori so ulica, trg, vas, mesto itd (Vrlič,

2001b).

19

2.5 SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE, MATERIALI, ORODJA

IN PODLAGE

V tem poglavju bomo predstavili vse slikarske likovne tehnike, materiale, orodja in podlage,

ki jih lahko uporabimo pri likovni vzgoji predšolskih otrok.

Kaj sploh je likovna tehnika in kaj spada pod materiale, orodja in podlage?

Avtorji Berce, Hočevar in Prestor (1980, str. 36) so o pojmih likovna tehnika, materiali in

orodja zapisali:

»Ob pojmu likovna tehnika si predstavljamo material, orodje in način, kako se s tem dela.

Materiali so snovi, ki jih uporabljamo pri likovnem oblikovanju – papir, lepilo, barve, glina

itd. Orodja so pripomočki, s katerimi oblikujemo – gobice, čopiči, škarje itd. Otroke že

material sam spodbuja k likovnemu izražanju, preizkušanje materiala in orodja pa pomeni

zlasti za mlajše otroke že tudi oblikovanje. Likovne tehnike uvajamo z upoštevanjem

prostora, starosti otrok in števila otrok v oddelku.«

Tacol (1998) je o slikanju, materialih in podlagah, ki jih uporabljamo pri slikanju, zapisal:

»Slikamo takrat, ko nanašamo barve v obliki večjih in manjših ploskev. Vsaka podlaga,

pokrita z barvnimi ploskvami, je slika. Podlago lahko prekrijemo z eno, dvema ali več

barvami. Na podlago pa lahko tudi lepimo barvne ploskve (lepljenka). Slikamo lahko s

tekočimi (tempere, akvareli – vodene barve, akrili, oljne barve, flomastri) in suhimi

slikarskimi materiali (barvniki – barvni svinčniki, voščenke, krede). S pomočjo slikarskih

materialov in orodij lahko izvajamo različne slikarske likovne tehnike na različnih slikarskih

podlagah (risalni listi, ovojni papir, barvni papir, platno, svila in druge tkanine, lepenka, les,

steklo, plastične mase, glina, zid, itd.). Izbiramo lahko različne velikosti in oblike slikarskih

podlag: ozke, široke, pokončne, vodoravne, velike, majhne, kvadratne, pravokotne, okrogle

itd.«

Posamezno likovno področje je torej sestavljeno iz različnih likovnih tehnik. K vsaki likovni

tehniki pa spadajo določeni materiali, orodja in podlage.

20

Likovno področje slikanje je pri otrocih zelo priljubljeno, saj lahko izbirajo med raznolikimi

slikarskimi likovnimi tehnikami in pri tem uživajo ob mešanju barv in nanašanju barv na

različne podlage.

Slikanje je torej izražanje z barvo. Izdelek pri slikanju je slika, ki nastane ob uporabi določene

slikarske likovne tehnike, materialov, orodij in podlag.

Slikarske likovne tehnike delimo v tri skupine in vse tri skupine so znane pri likovni vzgoji na

predšolski stopnji in tudi splošno uporabljene. Uporabljamo jih zaradi njihovih lastnosti, ki jih

ločijo od ostalih likovnih tehnik in so lastne le njim (Vrlič, 2001b).

Slikarske likovne tehnike:

- suhe slikarske likovne tehnike (pri teh tehnikah uporabljamo suhe materiale v paličasti

obliki),

- mokre slikarske likovne tehnike (so najprimernejše za mešanje barv) in

- lepljenke (lepljenje barvnih materialov na različne podlage) (prav tam).

21

2.5.1 SUHE SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE

Suhe slikarske likovne tehnike nam nudijo določene možnosti pri likovnem izražanju, zaradi

katerih se odločamo za njihovo uporabo pri likovno-vzgojnem delu.

Te možnosti in značilnosti so:

- Suhe slikarske likovne tehnike omogočajo otroku upodabljanje podrobnosti.

- Sorazmerno velike pobarvane površine s suhimi materiali lahko vsebujejo živ likovni

naboj.

- Primerne so za barvanje manjših površin z zanimivo, razgibano in značilno teksturo.

- Tudi nekateri trdi materiali omogočajo mešanje barv neposredno na podlagi (Vrlič,

2001b, str. 88).

2.5.1.1 Slikanje z voščenkami

Debelejše voščenke so s svojo preprosto uporabo najprimernejše za prve likovne poskuse

najmlajših otrok. Otrokom ponudimo voščenke različnih barv, ki jih bodo menjavali zaradi

igre same, ne glede na barvo. Za delo z voščenkami so primerni risalni listi. Slikanje z

voščenkami lahko razgibamo z delom na tleh ali stoje ob slikarskih stojalih ali stenah (Vrlič,

2001b).

Pri slikanju z voščenkami običajno zapolnimo celotno slikovno ploskev. Upodabljamo lahko

različne motive, ki vsebujejo obilico barvnih podrobnosti. Voščenke torej omogočajo

upodabljanje podrobnosti in pa tudi poslikavo večjih površin (pri tem voščenke uporabljamo

položno) (Duh, Zupančič, 2003).

Z uravnavanjem pritiska voščenke ob slikarsko podlago lahko ustvarjamo različne barvne

odtenke. Močneje pritisnemo, bolj intenzivne barve dobimo. Barve pa lahko med seboj tudi

mešamo, in sicer z nanašanjem ene plasti čez drugo (Tomšič-Čerkez, 2010).

22

2.5.1.2 Slikanje z oljnimi pasteli

Oljni pasteli so zelo univerzalni in z njimi lahko slikamo na različne slikarske podlage (papir,

les, steklo).

Oljni pasteli so podobni voščenkam. Vezivo, ki veže barvne pigmente pri voščenkah, je

parafin, pri pastelih pa olje, zato so oljni pasteli mehkejši in se bolj drobijo, je pa njihova sled

intenzivnejša in kakovostnejša. V likovno-vzgojni praksi na predšolski stopnji se oljni pasteli

redkeje uporabljajo (Vrlič, 2001b, str. 72).

Tudi ta tehnika je primerna za upodabljanje motivov, ki vsebujejo veliko barvnih podrobnosti.

Poslikavamo lahko tudi večje površine tako, da oljne pastele uporabljamo položno. V ta

namen jim seveda odstranimo zaščitni papir, v katerega so oviti (Duh, Zupančič, 2003).

2.5.1.3 Slikanje s svinčnik barvicami

Barvni svinčniki so največkrat risarsko orodje, lahko pa jih uporabimo za slikanje. Barva je

najbolj izrazita, kadar je nanos na slikarsko podlago (papir, karton, lepenka, platno) ploskovit.

Kadar želimo izrazito barvo in uporabljamo barvne svinčnike, pazimo, da jih nanašamo čim

bolj enakomerno (Tomšič-Čerkez, 2010, str. 46).

Pri slikanju lahko barvne svinčnike nanašamo v različnih smereh vodoravno, navpično,

poševno in s tem ustvarimo razgiban motiv, ali krožno, kadar želimo oblikovati enakomerne

barvne ploskve. Od motiva, ki si ga izberemo pri slikanju, pa je odvisno, ali bomo vso

površino papirja barvno zapolnili in ali bo nanos barve enakomeren ali neenakomeren (prav

tam).

23

2.5.1.4 Slikanje z barvnimi flomastri

Flomastre večkrat zasledimo kot risarsko orodje, vendar jih lahko uporabljamo tudi za

slikanje. Za slikanje s flomastri so primerni gladki papirji (Tomšič-Čerkez, 2010).

Poznamo več vrst flomastrov. Tacolova (2002) jih deli na dve vrsti: v vodi topne in v vodi

netopne flomastre. Prvi se topijo v vodi in na svetlobi niso obstojni, saj hitro zbledijo.

Flomastri, ki niso topni v vodi, so bolj obstojni (imenujemo jih tudi alkoholni flomastri).

Pri slikanju z barvnimi flomastri lahko flomastre nanašamo v različnih smereh (vodoravno,

navpično, poševno, krožno) in s tem ustvarjamo razgibane motive zanimivih površin –

tekstur. In od motiva je tudi odvisno, ali bomo barvno zapolnili celotno površino papirja in ali

bo nanos barve enakomeren ali neenakomeren (Tomšič-Čerkez, 2010).

Namig pri slikanju s flomastri:

Podlago – papir, na katerega bomo slikali, lahko tudi zmočimo. Na mokrem papirju se bodo

pri nanašanju barvnih flomastrov, ki niso vodoodporni, barve razlivale (prav tam).

2.5.1.5 Slikanje z barvnimi kredami

Prednost šolskih belih in barvnih kred je njihova relativna cenenost, zaradi česar jih imajo

otroci na voljo v večjih količinah. In to v veliki meri pripomore k sproščenemu,

neobremenjenemu likovnemu delu. Za slikanje z barvnimi kredami niso primerni papirji,

ampak trše podlage. Otrokom zato ponudimo obilico kred in velik, prazen zid ali del pločnika,

da ga poslikajo. Lahko pa v igralnici namestimo šolsko tablo, kamor bodo lahko otroci slikali

kadarkoli in karkoli. Otrokom pri slikanju na tablo ponudimo tudi vlažne gobice za brisanje.

Delo s kredami otroka spodbuja k izražanju na velikih površinah (Vrlič, 2001b).

24

2.5.2 MOKRE SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE

Mokre slikarske likovne tehnike so najprimernejše za mešanje barv. Imajo sproščujoč

karakter in otroku omogočajo poslikave površin večjih formatov ter ga s tem osvobajajo

šablonskosti in drobljenja likovnega dela. Otrokom pri slikanju z mokrimi slikarskimi

tehnikami ponudimo primerno podlago, širše posodice za vodo, krpice za brisanje in ustrezne

čopiče. Poskrbimo tudi za zaščito okolice in pripravimo ustrezne palete za mešanje barv

(Vrlič, 2001b).

V nadaljevanju bomo opisali mokre slikarske likovne tehnike, ki so primerne za likovno-

vzgojno delo na predšolski stopnji.

2.5.2.1 Slikanje z raznoraznimi prekrivnimi vodenimi barvami

K tej likovni tehniki spada slikanje z vodenimi krijočimi barvami oziroma tempera barvami.

V predšolski likovni praksi se pojavljata dva postopka, značilna za slikanje z vodenimi

prekrivnimi barvami:

1. Otroci imajo na voljo več lončkov z različnimi barvami in več čopičev. V vsakem

lončku je določena barva in njej pripadajoč čopič. In ko otrok zamenja barvo, zamenja

tudi čopič. Ta likovna tehnika je primerna za mlajše predšolske otroke, ki še ne

obvladajo postopkov spiranja in brisanja čopičev.

2. Otroci imajo na voljo posodice z barvami, lončke z vodo, vsak otrok svoj čopič in

krpice za brisanje. Otrok uporablja za slikanje en čopič, s katerim zajema različne

barve in čopič sproti spira in briše.

Otroke poskušajmo čim prej usposobiti za drugi način dela, saj omogoča mešanje barv med

seboj, to pa je ena izmed najpomembnejših lastnosti slikanja z vodenimi krijočimi barvami

oziroma tempera barvami (Vrlič, 2001b).

25

2.5.2.2 Slikanje z vodenimi barvami in slikanje mokro na mokro

Otrokom ponudimo vodene barve, ko obvladajo osnovne postopke dela: namakanje čopiča v

vodi, mešanje in raztapljanje barve v skodelici, dokler ni barva dovolj gosta za uporabo,

slikanje, spiranje čopiča v vodi, brisanje čopiča s krpico, ponovno namakanje čopiča v čisti

vodi in uporaba druge barve (Vrlič, 2001b).

Mlajšim predšolskim otrokom ponudimo komplete akvarelnih barv, ki so sestavljeni iz večjih

posodic z manj barvnimi toni (rdeča, rumena, modra, zelena, črna in bela). Starejšim

predšolskim otrokom pa ponudimo komplete vodenih barv z več barvami (rumeno, oranžno,

cinober in karmin rdečo, oker rjavo, dva zelena in dva modra tona, črno barvo ter dodatek

belo tempera barvo). Tak komplet jim omogoča spoznavanje različnih tonov barv (prav tam).

Slikanje mokro na mokro oziroma slikanje na mokro podlago je sprostitvena likovna tehnika,

ki otrokom zelo ugaja. Mlajšim otrokom ponudimo predhodno namočene papirje, medtem ko

si otroci, stari okrog štirih let, lahko sami zmočijo podlago za delo, seveda ob naši

demonstraciji in pomoči. Vsak otrok mora imeti svojo posodico z vodo, svojo gobico in

prazno mizo, ki jo zmoči in nanjo položi papir, ga pogladi in zmoči. Papir naj bo popolnoma

gladek in prilepljen na mizo. Na tako pripravljeno podlago otroci slikajo z vodenimi barvami

(prav tam).

2.5.2.3 Gvaš

Beseda gvaš prihaja iz italijanščine (guazzo) in pomeni »vodena barva«. Gvaš je slikarska

likovna tehnika, pri kateri so pigmenti barv mešani z belo barvo in smolnatimi vezivi (Vrlič,

2001b, str. 92).

Pri likovno-vzgojnem delu s tem izrazom označujemo slikanje z vodenimi barvami, ki jim

dodamo belo tempera barvo. Ta likovna tehnika ima značilnosti slikanja z vodenimi barvami

– prosojnost in prelivanje barv med seboj na podlagi – ter značilnost slikanja s tempera

barvami, to je možnost prekrivanja že naslikanega (Duh, Zupančič, 2003, str. 51).

26

2.5.2.4 Slikanje z barvnimi tuši

Barvni tuši so intenzivnih barv, ki se med seboj zelo lepo mešajo ter se pri slikanju na mokro

podlago močno razlivajo. So tekoči, zato so primerni za izdelovanje pihank (otroci s pomočjo

slamic pihajo kapljice barv po papirju in jih mešajo med seboj ter s tem ustvarjajo zanimive

oblikovne in barvne kompozicije). Barvne tuše lahko uporabljamo kot dodatek k drugim

slikarskim tehnikam. Lahko jih redčimo, mešamo z vodo (Duh, Zupančič, 2003).

2.5.2.5 Slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami

Zidne barve uporabljamo v vrtcu za barvanje večjih površin, kot so kartonske embalaže, stene

v vrtcu in izven njega, betonske ograje itd. Uporabljamo jih na enak način kot tempera barve

in jih med seboj tudi mešamo. Pred delom z njimi moramo otroke ustrezno obleči in zaščititi

okolico ter jim namesto gobic ponuditi debelejše čopiče in manjše pleskarske valjčke (Vrlič,

2001b).

2.5.2.6 Slikanje s prstnimi barvami

Prstne barve so nestrupene in primerne za vse predšolske starostne skupine, tudi že za

najmlajše otroke. Otrok je pri slikanju s prstnimi barvami v neposrednem stiku z barvo in

spoznava lastnosti materiala ter v stiku z barvo uživa. Prstne barve, ki jih otroku ponudimo,

morajo biti intenzivnih barv in vsebovati osnovne čiste barvne tone (Vrlič, 2001b).

27

2.5.3 LEPLJENKE Z BARVNIMI MATERIALI

Lepljenka je posebna slikarska likovna tehnika, ki jo imenujemo tudi kolaž. Beseda je

francoskega izvora (collage) in pomeni lepljenje (Tacol, 1998).

Lepljenke so slikarske tehnike, pri katerih otroci na podlago lepijo papirje različnih oblik.

Delimo jih glede na način dela: če otroci papir trgajo, govorimo o trgankah; če pa pri delu

uporabljajo škarje, govorimo o rezankah. Pri likovni vzgoji lahko oba načina kombiniramo

(Duh, Zupančič, 2003).

Glede na materiale uporabljamo na predšolski stopnji v glavnem:

- lepljenke z barvnim (kolaž) papirjem,

- lepljenke z revialnim papirjem,

- lepljenke z ročno pobarvanim papirjem,

- lepljenke z blagom in drugimi barvnimi materiali (Vrlič, 2001b, str. 94).

Za smotrno likovno delo na področju lepljenk velja, da naj otroci večje površine lepijo z

večjimi kosi barvnih papirjev, manjše pa z manjšimi. Ponavadi najprej izdelajo ozadje, nato

motiv na njem. Likovno delo gradijo od večjega k manjšemu, od osnovnih oblik k

podrobnostim (Vrlič, 2001b, str. 95).

2.5.3.1 Lepljenke z barvnim papirjem

Otroci naj pri lepljenju z barvnim papirjem uporabljajo za podlago bel risalni ali kak drug list

papirja ali izberejo ustrezno barvo med barvnimi papirji. Pri tem naj ne bi uporabljali

samolepilnih papirjev, saj so za likovno delo neprimerni.

Otroke navajamo na varčno uporabo papirja in na to, da režejo, ne da bi si motiv prej narisali.

Seveda pa lahko predhodno zarisovanje oblik pred izrezovanjem ustvarjalno izkoristimo tako,

da otroci narišejo oblike prostoročno na obarvano stran papirja (s flomastrom, voščeno, tušem

ali trsko) in oblike izrezujejo tako, da ostane risba v celoti na izrezanem liku, kar bo lepljenko

dodatno likovno razgibalo (Vrlič, 2001b).

28

Barvni papirji omogočajo kontrastiranje mehkih in trdih oblik. Mehko obliko dobimo pri

trganju, trdo pa pri rezanju s škarjami. Starejšim otrokom lahko za trganje papirja ponudimo

ravnilo – tako odtrgan rob bo raven, vendar mehkejši kot rob, odrezan s škarjami (prav tam).

2.5.3.2 Lepljenke z revialnim papirjem

Revialni papir lahko uporabimo na dva načina:

1. Otroci izrezujejo naslikane predmete, osebe, živali in ostale celotne podobe, jih

kombinirajo med seboj in lepijo na izbrane podlage. Podobe lahko razrezujejo in nato

ponovno sestavljajo ter s tem upodabljajo sanjske, fantazijske motive. Ta način otroku

omogoča razvijanje domišljije in razbijanje šablonskih predstav.

2. Otroke poskušamo motivirati, da iščejo in izrezujejo posamezne dele motivov, ki so

barvno ali vzorčno ustrezni in zanimivi ter jih nato uporabijo kot navaden barvni kolaž

papir (prav tam).

2.5.3.3 Lepljenke z ročno pobarvanim papirjem

Otroci si sami pripravijo papir za barvne lepljenke ali obarvajo podlago za slikanje, pri tem pa

naj uporabijo intenzivne barve. Otroci si z enakomerno poslikavo večjih površin urijo ročne

spretnosti in se navajajo na enakomerno nanašanje barve (prav tam).

2.5.3.4 Lepljenke z blagom in drugimi barvnimi materiali

Za lepljenje lahko uporabljamo blago in veliko drugega materiala, vendar moramo pri izbiri

paziti na to, da se material da rezati, oziroma trgati. Pri delu se moramo izogibati raznih

semen in naravnih podov, saj le-ti po svoji obliki niso primerni za lepljenje (prav tam).

29

2.6 GLOBALNI CILJI LIKOVNE VZGOJE PREDŠOLSKIH

OTROK

Globalni cilji likovne vzgoje predšolskih otrok so razdeljeni na splošne globalne in likovne

globalne cilje. Pri posamezni likovni zaposlitvi uresničujemo zraven operativnih ciljev tudi

likovne in splošne globalne cilje (Vrlič, 2001b).

Splošni globalni cilji

- Razvoj motorike, ročnih spretnosti, obvladovanje uporabe orodij in postopkov;

- razvoj opazovanja, spomina, mišljenja, domišljije, čustev, koordinacije oči in rok,

bogatitev predstav;

- razvoj ustvarjalnosti v najširšem smislu (divergentnega mišljenja, originalnosti,

kritičnosti);

- razvoj kritičnosti, pozornosti, volje, delovnih navad, kulture dela;

- spoznavanje z delovnimi postopki, materiali;

- razvoj samostojnosti, solidarnosti, tolerance in odprtosti (prav tam, str. 52)

Likovni globalni cilji

- Razvijati in vzpodbujati otrokovo naravno nagnjenje do likovnega izražanja in

vzbujati veselje do likovno ustvarjalnega igranja.

- Razvijati in krepiti otrokovo ustvarjalnost, iznajdljivost in samostojnost.

- Seznanjati otroke z različnimi likovnimi tehnikami, materiali, orodji in postopki ter jih

usposobiti za njihovo smotrno uporabo. Razvoj delovnih navad.

- Razvijati osnove za vrednotenje likovnih stvaritev, razvijati občutljivost za likovne

kakovosti ter skrb za izgradnjo estetskega čuta pri otrocih.

- Z estetsko urejenim okoljem vplivati na skladen razvoj otroka (prav tam, str. 52).

30

2.7 CILJI IN NALOGE LIKOVNE VZGOJE PREDŠOLSKIH

OTROK

Operativni cilji likovne vzgoje predšolskih otrok so razdeljeni po starostnih obdobjih in

združeni po posameznih likovnih področjih. V nadaljevanju bomo predstavili cilje in naloge

za likovno področje slikanje, kot jih je v knjigi Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v

predšolskem obdobju zapisal avtor Vrlič.

2.7.1 CILJI IN NALOGE ZA LIKOVNO PODROČJE SLIKANJE

Vrlič (2001b, str. 55) je za likovno področje slikanje navedel cilje in naloge, ki jih je razdelil

po starosti.

2-4 let

- gojenje prvih stikov s slikarskimi likovnimi materiali,

- prosto slikanje s prsti,

- navajanje na držo in uporabo čopiča,

- nanašanje različnih barv na različno obarvane površine,

- razvoj občutljivosti za barve,

- poimenovanje osnovnih barv.

4-5 let

- barvno izražanje različnih čustvenih stanj,

- prosto likovno izražanje s popolnoma samostojno barvno izbiro,

- razvoj občutljivosti za barve,

- navajanje na osnovno mešanje barv,

- poimenovanje večjega števila barv (osnovnih in drugotnih barv ter rjave, bele in črne

barve),

- barvanje večjih površin,

- slikanje na obarvane podlage,

- popolnejše obvladovanje in uporaba materialov ter postopkov (namakanje in brisanje

čopiča, rezanje, lepljenje).

31

5-7 let - doslednejše barvanje celotne slikarske ploskve,

- mešanje barvnih tonov,

- svetlenje in temnenje barv,

- gojenje in ohranjanje svobodnega otrokovega odnosa do barv,

- slikanje na obarvane podlage,

- poslikave velikih površin,

- svobodno igranje z barvo,

- poimenovanje večine barv, spoznavanje s pojmi svetla in temna barva.

2.8 VRTEC LENDAVA

Vrtec Lendava – Lendvai Ovoda je javni vrtec, katerega ustanoviteljica je Občina Lendava in

soustanoviteljica Madžarska samoupravna skupnost Občine Lendava. Vrtec Lendava je

večkulturni vrtec, ki z oblikovanjem ustrezne klime in evalvacijske kulture ustvarja dobre

pogoje za zdrav in nemoten razvoj otrok.

Pridobljeno dne 10.6.2013 iz http://www.vrtec-lendava.si/o-vrtcu/publikacija/book/2-

publikacija-2012-13/2-publikacija-publikacio.html.

2.8.1 PREDSTAVITEV VRTCA

VIZIJA IN POSLANSTVO VRTCA LENDAVA:

Omogočimo otrokom biti otroci –

danes za zdrav in ustvarjalen jutri.

»Naš vrtec je kraj spoštovanja otrokovih pravic. Z roko v roki s starši in z ostalimi partnerji

ustvarjamo okolje in razvijamo pristope, ki slehernemu otroku omogočajo optimalen razvoj in

uresničevanje temeljnih otrokovih pravic.«

32

PROGRAMI IN ODDELKI

Vzgoja poteka v dveh starostnih obdobjih:

- prvo starostno obdobje (otroci od 1. do 3. leta) in

- drugo starostno obdobje (otroci od 3. do 6. leta).

Otroci so razporejeni v starostno homogene, starostno heterogene ali v kombinirane oddelke,

ki jih oblikujejo na začetku šolskega leta v skladu z Odredbo o normativih in kadrovskih

pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Otroke s posebnimi potrebami

integrirajo v redne oddelke in na osnovi odločbe o razvrščanju organizirajo strokovno pomoč

specialnega pedagoga. Vsi programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v

šolo in se izvajajo od 1. septembra do 31. avgusta.

OBOGATITVENI IN DOPOLNILNI PROGRAM

V vrtcu potekajo OBOGATITVENI PROGRAMI (plesno-ritmična dejavnost, plesna

dejavnost z elementi folklore – madžarska, slovenska in romska, likovna dejavnost, lutkovno-

gledališka dejavnost, pevski zbor, igranje na Orffove instrumente, privajanje na vodo in ostale

športno-gibalne dejavnosti…).

Obogatitveni programi so del Kurikuluma in jih izvajajo strokovne delavke v sodelovanju z

zunanjimi sodelavci (koreograf, lončar…). Izvajajo jih celo šolsko leto in so namenjeni vsem

otrokom s posebnimi sposobnostmi na določenem področju. Vsak otrok se lahko vključi v

dejavnosti v skladu s svojimi interesi in željami (načelo omogočanja izbire in drugačnosti).

V vrtcu potekajo tudi DOPOLNILNI PROGRAMI (igre z nemščino in angleščino, glasbeni

vrtec, plesni vrtec), ki jih organizirajo na željo staršev ob zadostnem številu prijav. Izvajajo

jih zunanji izvajalci izven poslovalnega časa vrtca. Namenjeni so otrokom od 4. do 6. leta.

Pridobljeno dne 10.6.2013 iz http://www.vrtec-lendava.si/o-vrtcu/osnovni-podatki.html.

33

KRATKA PREDSTAVITEV ENOT

Dvojezična enota I Lendava

Število oddelkov: do 7

Starost otrok: od 1 do 6 let

Dvojezična enota II Lendava

Število oddelkov: od 2 do 3

Starost otrok: od 2 do 6 let

Dvojezična enota Gaberje

Število oddelkov: 2

Starost otrok: od 1 do 6 let

Enota Hotiza

Število oddelkov: od 1 do 2

Starost otrok: od 1 do 6 let

Dvojezična enota Dolga vas

Število oddelkov: 1

Starost otrok: od 2 do 6 let

Dvojezična enota Genterovci

Število oddelkov: 1

Starost otrok: od 2 do 6 let

Pridobljeno dne, 10.6.2013 iz http://www.vrtec-lendava.si/o-vrtcu/publikacija/book/2-

publikacija-2012-13/2-publikacija-publikacio.html.

34

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN RAZISKAVE

Namen empiričnega dela diplomske naloge z naslovom Slikarske likovne tehnike v

lendavskih vrtcih, je raziskati:

- prisotnost slikarskih likovnih tehnik,

- uporabo materialov, pripomočkov in podlag v lendavskih vrtcih.

Z raziskavo želimo lendavskim vrtcem posredovati njihovo realno stanje in s tem odpraviti

stvari, ki niso optimalne, ter izboljšati prakso.

3.2 RAZČLENITEV IN PODROBNA OPREDELITEV

RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. Kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo pri vzgojnem delu določeno likovno področje?

2. Katere slikarske tehnike uporabljajo vzgojiteljice najpogosteje?

3. Kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo pri svojem delu določeno likovno tehniko?

4. Kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo pri svojem delu določene materiale pri

slikanju?

5. Kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo določene pripomočke pri slikanju?

6. Kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo določene podlage pri slikanju?

7. Kateri material, pripomoček in podlaga je po mnenju vzgojiteljice otrokom najbolj

všeč?

8. Ali je katera vzgojiteljica za kakšno od omenjenih tehnik, materialov, pripomočkov in

podlog prvič slišal/a, da jih lahko uporabljamo pri slikanju?

35

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo postavili naslednje raziskovalne hipoteze:

Hipoteza 1: Predvidevamo, da sta pri vzgojnem delu najpogosteje prisotni likovni področji

risanje in slikanje.

Hipoteza 2: Predvidevamo, da se pri vzgojnem delu pogosteje uporabljajo suhe slikarske

likovne tehnike kot mokre slikarske likovne tehnike in lepljenke z barvnimi materiali.

Hipoteza 3: Predvidevamo, da vzgojiteljice pri svojem delu najpogosteje uporabljajo slikanje

s svinčnik barvicami in slikanje z voščenkami, vendar so prisotne tudi ostale slikarske likovne

tehnike.

Hipoteza 4: Predvidevamo, da vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo barvice in voščenke,

tempere in vodene barve, redkeje pa zidne barve.

Hipoteza 5: Predvidevamo, da vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo čopiče in škarje ter

lepilo.

Hipoteza 6: Predvidevamo, da vzgojiteljice uporabljajo najrazličnejše podlage, najpogosteje

pa risalne liste in pisarniški papir.

36

3.3 METODOLOGIJA

3.3.1 RAZISKOVALNA METODA

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja.

3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC

Raziskovalni vzorec je vzorec iz konkretne populacije in je neslučajnostni. Predstavljajo ga

vzgojiteljice, ki so zaposlene v sedmih enotah Vrtca Lendava.

3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom (priloga 1), ki je bil namenjen vzgojiteljicam.

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Anketni vprašalnik smo predstavili pomočnici ravnateljice in se z njo dogovorili o razdelitvi

anketnih vprašalnikov. Anketni vprašalniki so bili izročeni pomočnici ravnateljice 1. junija,

vrnjeni pa 15. junija.

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov

Anketni vprašalnik ima 11 vprašanj, od tega 2 vprašanji odprtega tipa, ostala vprašanja so

zaprtega tipa. Anonimnost vprašalnika smo zagotovili s priloženo kuverto.

3.3.2 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Razdeljenih je bilo 25 vprašalnikov, od tega vrnjenih 22 vprašalnikov, kar predstavlja (88 %)

vseh razdeljenih vprašalnikov.

37

Podatke smo obdelali s kvantitativnimi metodami, podatke izrazili v absolutnih in odstotnih

frekvencah ter jih tabelarično predstavili in interpretirali.

4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PODATKOV

Preglednica št. 1: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Starost otrok v vaši skupini?«

F f (%)

1. starostno obdobje 5 22,7

2. starostno obdobje 13 59,1

kombinirane skupine 4 18,2

SKUPAJ 22 100

Iz tabele je razvidno, da je v lendavskih vrtcih največ otrok 2. starostnega obdobja, kar

predstavlja 59,1%, nato sledijo otroci 1. starostnega obdobja z 22,7%. Najmanj je otrok

kombiniranih skupin, in sicer 18,2%.

Vzgojiteljice so pri vprašanju »Starost otrok v vaši skupini« imele na voljo 9 odgovorov, ki

smo jih razvrstili v tri skupine:

- 1. starostno obdobje, ki zajema otroke stare od 1. do 3. leta,

- 2. starostno obdobje, ki zajema otroke stare od 3. do 6. leta (otroci so razporejeni v

skupine od 3. do 4. leta, od 3. do 5. leta , od 3. do 6. leta in od 4. do 6. leta) ter

- kombinirane skupine (otroci so razporejeni v skupine od 1. do 4. leta in od 2. do 6.

leta).

38

Preglednica št. 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Kakšna je vaša izobrazba?«

F f (%)

srednja šola 9 40,9

višja šola 5 22,8

visoka šola 8 36,3

drugo:

SKUPAJ 22 100

Največ vzgojiteljic ima končano srednjo šolo, kar predstavlja 40,9%. Sledijo vzgojiteljice, ki

imajo končano visoko šolo, teh je 36,3%. Le 5 vzgojiteljic pa ima končano višjo šolo, kar

predstavlja 22,8%. Iz podatkov lahko posplošimo, da ima Vrtec Lendava strokovno dobro

podkovane vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic.

Preglednica št. 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Koliko časa ste zaposleni v vrtcu?«

F f (%)

manj kot 5 let 7 31,8

5-15 let 4 18,2

15-25 let 2 9,1

več kot 25 let 9 40,9

SKUPAJ 22 100

Med vzgojiteljicami iz lendavskih vrtcev je kar 9 vzgojiteljic zaposlenih v vrtcu več kot 25

let, kar predstavlja 40,9%. Nekaj manj je vzgojiteljic, ki so zaposlene manj kot 5 let, in sicer

31,8%. Sledijo vzgojiteljice, ki so zaposlene od 5-15 let z 18,2% in vzgojiteljice, ki so

zaposlene od 15-25 let, le teh je 9,1% . Visoki rezultati vzgojiteljic, zaposlenih več kot 25 let,

nam povedo, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo pomanjkanje kadra v lendavskih vrtcih,

kar pomeni možnost zaposlitve za nas.

39

Preglednica št. 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Kako pogosto vzgojiteljice uporabljate pri vzgojnem delu določeno likovno

področje?«

zelo

pogosto

pogosto občasno redko nikoli SKUPAJ

F f % f f % f f % f f % f f % f f %

risanje 19 86,4 3 13,6 0 0 0 0 0 0 22 100

slikanje 13 59,1 9 40,9 0 0 0 0 0 0 22 100

kiparstvo 2 10 7 35 7 35 4 20 0 0 20 100

grafika

(odtiskovanje)

0 0 1 4,8 14 66,6 6 28,6 0 0 21 100

oblikovanje

prostora

0 0 6 28,6 9 42,8 2 9,5 4 19,1 21 100

likovno

vrednotenje

4 18,2 11 50 5 22,8 1 4,5 1 4,5 22 100

Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice najpogosteje pri vzgojnem delu uporabljajo likovno

področje risanje in ga »zelo pogosto« uporablja kar 86,4% ter pogosto 13,6% vzgojiteljic.

Naslednje likovno področje je slikanje. Pri slikanju je 13 vzgojiteljic (59,1%) napisalo, da je

slikanje »zelo pogosto« prisotno in 9 vzgojiteljic (40,9%), da je slikanje »pogosto« prisotno

pri njihovem vzgojnem delu. Risanja in slikanja se vzgojiteljice poslužujejo samo »zelo

pogosto« in »pogosto«, temu sledi še likovno vrednotenje (pri katerem je 1 vzgojiteljica

(4,5%) napisala, da tega še nikoli ni uporabila) in kiparstvo. Manj pogosto vzgojiteljice

uporabljajo oblikovanje prostora, pri katerem so kar 4 vzgojiteljice (19,1%) napisale, da še

tega likovnega področja niso nikoli uporabile. Najmanj pogosto pa vzgojiteljice uporabljajo

grafiko (odtiskovanje). Kar 14 vzgojiteljic (66,6%) grafiko uporablja »občasno« in 6

vzgojiteljic (28,6%) »redko«.

Pri izbiri likovnega področja je pomembna predvsem vzgojiteljica in njeno zanimanje za

določeno likovno področje. Torej najprej moramo vzgojitelji sami pokazati zanimanje za

40

določeno likovno področje in iz njega potegniti najboljše ter nato to prenesti na otroke. Pri

tem pa moramo imeti na voljo dovolj materiala, pripomočkov in primerne prostorske razmere.

Najpogosteje prisotno likovno področje je risanje, sledi mu slikanje in nato še ostala likovna

področja, ki jih ne smemo zanemarjati. Vsa likovna področja naj bi bila enakovredno

uporabljena pri vzgojnem delu, vendar je v praksi drugače.

Preglednica št. 5: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Katere slikarske likovne tehnike uporabljate najpogosteje?«

F f (%)

suhe slikarske likovne

tehnike

15 48,4

mokre slikarske likovne

tehnike

12 38,7

lepljenke z barvnimi

materiali

4 12,9

SKUPAJ 31 100

V lendavskih vrtcih prevladujejo suhe slikarske likovne tehnike, ki jih najpogosteje uporablja

15 vzgojiteljic (48,4%). Sledijo jim mokre slikarske likovne tehnike, ki jih uporablja 12

vzgojiteljic (38,7%), in lepljenke z barvnimi materiali, ki jih uporabljajo le 4 vzgojiteljice

(12,9%).

Pri vprašanju »Katere slikarske likovne tehnike uporabljate najpogosteje?« so vzgojiteljice

obkroževale več odgovorov hkrati, zato smo upoštevali vsak odgovor in je število odgovorov

večje kot pri ostalih vprašanjih. Štiri vzgojiteljice so obkrožile vse tri odgovore in druge štiri

vzgojiteljice so obkrožile, da so suhe in mokre slikarske tehnike enako pogosto prisotne pri

njihovem delu. Nekaj vzgojiteljic je pripisalo, da so vse slikarske likovne tehnike

enakovredne oziroma, da so suhe in mokre slikarske likovne tehnike enakovredne.

Vzgojiteljice torej najpogosteje uporabljajo suhe in mokre slikarske likovne tehnike, kar je

spodbuden podatek, saj to pomeni, da uporabljajo raznolike slikarske tehnike. Najmanj

vzgojiteljic pa najpogosteje uporablja lepljenke z barvnimi materiali.

41

Preglednica št. 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Kako pogosto uporabljate pri svojem delu določeno slikarsko likovno tehniko?«

zelo pogosto

pogosto občasno Redko nikoli SKUPAJ

f f % F f % f f % F f % f f % f f % slikanje z voščenkami

12 54,5

9 40,9

1 4,5 0 0 0 0 22 100

slikanje z oljnimi pasteli

0 0 4 18,2

8 36,4 3 13,6

7 31,8 22 100

slikanje s svinčnik barvicami

21 95,5

1 4,5 0 0 0 0 0 0 22 100

slikanje z barvnimi flomastri

14 63,6

6 27,3

2 9,1 0 0 0 0 22 100

slikanje z barvnimi kredami

4 18,2

10 45,4

8 36,4 0 0 0 0 22 100

slikanje z raznoraznimi prekrivnimi vodenimi barvami (tempera barve)

16 72,7

6 27,3

0 0 0 0 0 0 22 100

slikanje z vodenimi barvami in slikanje mokro na mokro

2 9,1 9 40,9

7 31,8 2 9,1 2 9,1 22 100

gvaš 0 0 0 0 7 36,8 7 36,8

5 26,4 19 100

slikanje z barvnimi tuši

0 0 2 9,1 14 63,6 4 18,2

2 9,1 22 100

slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami

0 0 0 0 3 14,3 8 38,1

10 47,6 21 100

slikanje s prstnimi barvami za najmlajše

3 13,6

10 45,5

3 13,6 6 27,3

0 0 22 100

lepljenke z barvnim papirjem

3 13,6

12 54,6

7 31,8 0 0 0 0 22 100

lepljenke z revialnim papirjem

3 14,3

10 47,6

4 19 3 14,3

1 4,8 21 100

42

lepljenke z ročno pobarvanim papirjem

3 15 4 20 5 25 4 20 4 20 20 100

lepljenke z blagom 0 0 1 4,8 14 66,7 6 28,5

0 0 21 100

lepljenke z drugimi barvnimi materiali

0 0 3 15,8

9 47,4 7 36,8

0 0 19 100

Iz tabele je razvidno, da 21 vzgojiteljic (95,5%) »zelo pogosto« uporablja tehniko slikanje s

svinčnik barvicami, 16 vzgojiteljic (72,7%) »zelo pogosto« uporablja tehniko slikanje z

raznoraznimi prekrivnimi vodenimi barvami (tempera barvami), 14 vzgojiteljic (63,6 %)

»zelo pogosto« uporablja tehniko slikanje z barvnimi flomastri in 12 vzgojiteljic (54,5%)

»zelo pogosto« uporablja tehniko slikanje z voščenkami. Vzgojiteljice se »zelo pogosto«,

vendar v manjšem številu poslužujejo še slikanja z barvnimi kredami, slikanja s prstnimi

barvami, slikanja z vodenimi barvami in slikanja mokro na mokro ter lepljenk z barvnim

papirjem, revialnim papirjem in ročno pobarvanim papirjem. »Pogosto« vzgojiteljice

uporabljajo pri svojem delu lepljenke z barvnim papirjem (12 vzgojiteljic = 54,6%), lepljenke

z revialnim papirjem (10 vzgojiteljic = 47,6%), slikanje s prstnimi barvami (10 vzgojiteljic =

45,5%), slikanje z barvnimi kredami (10 vzgojiteljic = 45,4%) in slikanje z voščenkami (9

vzgojiteljic = 40,9%). Za ostale likovne tehnike so vzgojiteljice navedle šest in manj

odgovorov. »Občasno« vzgojiteljice uporabljajo pri svojem delu lepljenke z blagom (14

vzgojiteljic = 66,7%), slikanje z barvnimi tuši (14 vzgojiteljic = 63,6%), lepljenke z drugimi

barvnimi materiali (9 vzgojiteljic = 47,4%), slikanje z oljnimi pasteli (8 vzgojiteljic = 36,4%)

in slikanje z barvnimi kredami (8 vzgojiteljic 36,4%). Največ vzgojiteljic »redko« uporablja

slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami (38,1%) lepljenke z drugimi

barvnimi materiali (36,8%) in gvaš (36,8%). 10 vzgojiteljic (47,6%) je odgovorilo, da

»nikoli« ne uporablja slikanja z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami, 7 vzgojiteljic

(31,8%) »nikoli« ne uporablja slikanja z oljnimi pasteli in 5 vzgojiteljic (26,4%) »nikoli« ne

uporablja slikarske likovne tehnike gvaš.

Iz rezultatov lahko povzamemo, da vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo slikanje s svinčnik

barvicami, slikanje z barvnimi kredami, slikanje z voščenkami, slikanje z barvnimi flomastri

in lepljenke z barvnim papirjem ter lepljenke z revialnim papirjem. Malo vzgojiteljic pa pri

43

svojem delu uporablja slikarsko likovno tehniko gvaš in slikanje z vodotopnimi in

nestrupenimi zidnimi barvami.

Za ustvarjanje v določeni likovni tehniki pa potrebujemo primeren material, pripomočke in

zadostno količini le teh. Ko si vzgojiteljica zastavi likovno dejavnost, mora likovno tehniko,

material, pripomočke, motive itd. prilagoditi starosti otrok. Le tako bo dosegla zastavljene

cilje.

Dandanes imamo na voljo toliko literature s primeri likovnih dejavnosti, z opisi različnih

likovnih tehnik, da lahko vedno, torej vsak dan, uporabimo nekaj novega, drugačnega,

inovativnega.

Vzgojiteljica mora biti dovzetna za nove stvari in jih mora znati prenesti na otroke. Otroke

mora spodbujati z motivacijo, zgodbo in jim pustiti, da ustvarjajo tako, kot znajo.

Pri pregledovanju in analiziranju anket so me pri vprašanju »Kako pogosto uporabljate pri

svojem delu določeno slikarsko likovno tehniko?« presenetili odgovori dveh vzgojiteljic, ki

sta pri naštetih tehnikah (1., 3., 4., in 5.) v tabeli prečrtali besedo »slikanje« in jo nadomestili

z besedo »risanje«. Obe vzgojiteljici imata končano srednjo šolo. Od tega je ena vzgojiteljica

zaposlena v vrtcu manj kot 5 let, druga pa več kot 25 let. Obe sta zaposleni v skupini 1.

starostnega obdobja. Sklepam, da vzgojiteljici delata v isti skupini, saj so tudi odgovori na

ostala vprašanja dokaj enaki oziroma podobni. Vzgojiteljicama priporočam, da razčistita

osnovne pojme risanje in slikanje, saj drugače ne moreta pravilno zastavljati in izvajati

likovnih dejavnosti.

44

Preglednica št. 7: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Kako pogosto uporabljate določene materiale pri slikanju?«

zelo pogosto

pogosto občasno Redko nikoli SKUPAJ

F f % f f % f f % f f % f f % f f % debele barvice

16 72,7 6 27,3 0 0 0 0 0 0 22 100

tanke barvice 9 42,9 3 14,3 7 33,3 2 9,5 0 0 21 100 debele voščenke

14 63,6 7 31,8 0 0 1 4,6 0 0 22 100

tanke voščenke

6 27,3 5 22,7 3 13,6 5 22,7 3 13,6 22 100

barvne krede 5 22,7 8 36,4 7 31,8 2 9,1 0 0 22 100 oljne pastele 0 0 3 15 4 20 5 25 8 40 20 100 flomastre 12 57,1 5 23,8 4 19,1 0 0 0 0 21 100 tempera barve 13 59,1 9 40,9 0 0 0 0 0 0 22 100 vodene barve 8 36,4 5 22,7 5 22,7 2 9,1 2 9,1 22 100 barvne tuše 0 0 7 31,8 9 40,9 4 18,2 2 9,1 22 100 akrilne barve 4 20 1 5 5 25 5 25 5 25 20 100 prstne barve 3 14,3 9 42,8 5 23,8 4 19,1 0 0 21 100 zidne barve (Jupol, pigmenti Dipi)

0 0 0 0 3 14,3 3 14,3 15 71,4 21 100

barvni papir 2 11,1 8 44,4 8 44,4 0 0 0 0 18 100 pobarvani papir

3 16,7 3 16,7 6 33,3 1 5,5 5 27,8 18 100

revialni papir 2 11,8 6 35,3 4 23,5 3 17,6 2 11,8 17 100 blago 0 0 1 5,9 8 47 6 35,3 2 11,8 17 100 drugo:

45

Rezultati nam povedo, da 16 vzgojiteljic (72,7%) »zelo pogosto« uporablja debele barvice, 14

vzgojiteljic (63,6%) »zelo pogosto« uporablja debele voščenke, 13 vzgojiteljic (59,1%) »zelo

pogosto« uporablja tempera barve, 12 vzgojiteljic (57,1%) »zelo pogosto« uporablja flomastre

in 9 vzgojiteljic (42,9%) »zelo pogosto« uporablja tanke barvice. Ostale materiale je pri

svojem delu »zelo pogosto« uporabilo manj vzgojiteljic, medtem ko oljnih pastelov, barvnih

tušev, zidnih barv in blaga »zelo pogosto« ni uporabila nobena vzgojiteljica. Pod kategorijo

»pogosto« uporabljajo vzgojiteljice prstne barve (9 vzgojiteljic = 42,8%), tempera barve (9

vzgojiteljic = 40,9 % ), barvni papir (8 vzgojiteljic = 44,4%) in barvne krede (8 vzgojiteljic =

36,4%). Ostale materiale je »pogosto« uporabilo sedem vzgojiteljic ali manj, zidnih barv pa

»pogosto« ni uporabila nobena vzgojiteljica. Debele barvice in debele voščenke se

uporabljajo pogosteje kot tanke barvice in tanke voščenke. Debele barvice in tempera barve

vzgojiteljice uporabljajo »zelo pogosto« in »pogosto«, ne uporabljajo jih »občasno«, »redko«

ali »nikoli«. Kar 15 vzgojiteljic (71,4%) pa še »nikoli« ni uporabilo zidnih barv in kar 8

vzgojiteljic (40%) ni še »nikoli« uporabilo oljnih pastelov.

Pod drugo vzgojiteljice niso navedle nobenih drugih materialov, ki bi jih lahko uporabile pri

slikanju.

Če primerjamo rezultate tega in prejšnjega vprašanja, lahko rečemo, da so dokaj podobni.

Vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo barvice (debele in tanke), voščenke (debele in tanke),

flomastre, tempera barve, prstne barve, barvni papir in barvne krede. Pri izvajanju likovne

tehnike je torej zelo pomembna izbira ustreznih materialov. Rezultati nam povedo, da

vzgojiteljice uporabljajo različne materiale, kar pomeni, da uporabljajo tudi različne likovne

tehnike.

46

Preglednica št. 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Kako pogosto uporabljate določene pripomočke pri slikanju?«

zelo pogosto

Pogosto občasno redko nikoli SKUPAJ

F f % f f % f f % F f % f f % f f % šilček 5 22,7 7 31,8 6 27,3 2 9,1 2 9,1 22 100 radirko 0 0 4 19,05 6 28,6 4 19,05 7 33,3 21 100 gobice 2 9,1 13 59,1 6 27,3 1 4,5 0 0 22 100 zobotrebce 0 0 6 27,3 9 40,9 2 9,1 5 22,7 22 100 palčke 0 0 10 45,5 6 27,3 3 13,6 3 13,6 22 100 koničast čopič

3 13,6 9 40,9 3 13,6 7 31,8 0 0 22 100

ploščat čopič 7 31,8 12 54,5 1 4,5 2 9,1 0 0 22 100 debeli čopič 13 59,1 8 36,4 1 4,5 0 0 0 0 22 100 tanki čopič 6 28,6 11 52,4 2 9,5 0 0 2 9,5 21 100 škarje 7 31,8 8 36,4 6 27,3 0 0 1 4,5 22 100 lepilo 8 36,4 13 59,1 1 4,5 0 0 0 0 22 100 drugo: roke 2 100 0 0 0 0 0 0 0 0 2 100 valjarji 2 66,7 0 0 1 33,3 0 0 0 0 3 100 plutovinasti zamaški

2 100 0 0 0 0 0 0 0 0 2 100

Iz tabele je razvidno, da 13 vzgojiteljic (59,1%) »zelo pogosto« uporablja debeli čopič, 8

vzgojiteljic (36,4%) »zelo pogosto« uporablja lepilo, 7 vzgojiteljic (31,8%) »zelo pogosto«

uporablja ploščat čopič in 7 vzgojiteljic (31,8%) »zelo pogosto« uporablja škarje. »Pogosto«

uporabljajo vzgojiteljice pri svojem delu gobice (13 vzgojiteljic = 59,1%), lepilo ((13

vzgojiteljic = 59,1%), ploščat čopič (12 vzgojiteljic = 54,5%) in tanki čopič (11 vzgojiteljic =

52,4%). Nobena vzgojiteljica »zelo pogosto« in »pogosto« ne uporablja naslednjih

pripomočkov pri slikanju: radirke, zobotrebcev in palčk. 7 vzgojiteljic (33,3%) pa pri slikanju

ni še »nikoli« uporabilo radirke in 5 vzgojiteljic (22,7%) ni »nikoli« uporabilo zobotrebcev.

Pod drugo so vzgojiteljice navedle naslednje pripomočke: roke, valjarji in plutovinasti

zamaški. Roke so zagotovo pripomoček, s katerim lahko otroci ustvarjajo. Tudi s prsti lahko

47

slikajo, kar je posebej zanimivo pri najmlajših otrocih. Valjarje lahko uporabimo na večjih

formatih in podlagah (z njimi lahko slikamo na karton, zid,…).

Pri izvajanju določene likovne tehnike je pomembno tudi, katere pripomočke bomo izbrali in

jih ponudili otrokom. Kot pripomoček pri slikanju lahko uporabimo vsak predmet, ki ga lahko

namočimo v barvo in nato z njim slikamo.

48

Preglednica št. 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Kako pogosto uporabljate določene podlage pri slikanju?«

zelo

pogosto

pogosto občasno Redko nikoli SKUPAJ

f f % f f % f f % f f % f f % f f %

risalni list 14 63,6 8 36,4 0 0 0 0 0 0 22 100

šeleshamer 5 22,7 7 31,8 8 36,4 2 9,1 0 0 22 100

pisarniški

papir

10 45,5 10 45,5 1 4,5 1 4,5 0 0 22 100

ovojni papir 3 14,3 7 33,3 5 23,8 4 19,1 2 9,5 21 100

lepenka 2 9,1 8 36,4 9 40,9 3 13,6 0 0 22 100

barvni papir 1 5 9 45 7 35 3 15 0 0 20 100

časopisni

papir

9 40,9 8 36,4 2 9,1 1 4,5 2 9,1 22 100

stenski

koledar

2 9,5 7 33,4 5 23,8 5 23,8 2 9,5 21 100

gladek list 3 13,6 7 31,8 6 27,3 6 27,3 0 0 22 100

hrapav list 2 9,1 9 40,9 4 18,2 5 22,7 2 9,1 22 100

steklo 0 0 1 4,8 2 9,5 15 71,4 3 14,3 21 100

šolska tabla 1 4,5 6 27,3 8 36,4 3 13,6 4 18,2 22 100

zid 0 0 1 4,8 4 19 5 23,8 11 52,4 21 100

pločnik 1 4,8 4 19,05 9 42,8 3 14,3 4 19,05 21 100

drugo:

les 1 50 1 50 0 0 0 0 0 0 2 100

škatle 0 0 0 0 2 100 0 0 0 0 2 100

karton 0 0 0 0 2 100 0 0 0 0 2 100

stiropor 0 0 0 0 0 0 2 100 0 0 2 100

platno 1 50 1 50 0 0 0 0 0 0 2 100

vrteks

1 50 1 50 0 0 0 0 0 0 2 100

49

keramične

ploščice

0 0 0 0 2 100 0 0 0 0 2 100

zgoščenke 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 100

plastenke 0 0 1 100 0 0 0 0 0 0 1 100

asfaltna

podlaga

2 100 0 0 0 0 0 0 0 0 2 100

ploščad 1 100 0 0 0 0 0 0 0 0 1 100

Iz tabele je razvidno, da je najpogosteje uporabljena podlaga pri slikanju risalni list, ki ga

»zelo pogosto« uporablja 14 vzgojiteljic (63,6%). »Zelo pogosto« pa vzgojiteljice uporabljajo

tudi pisarniški papir (10 vzgojiteljic = 45,5%) in časopisni papir (9 vzgojiteljic = 40,9%). Pod

kategorijo »pogosto« vzgojiteljice uporabljajo pisarniški papir (10 vzgojiteljic = 45,5%),

barvni papir (9 vzgojiteljic = 45%) in hrapav list (9 vzgojiteljic = 40,9%). Stekla in zidu ni

nobena vzgojiteljica uporabila »zelo pogosto« ali »pogosto«. Prav tako je 11 vzgojiteljic

(52,4%) odgovorilo, da niso še »nikoli« uporabile zidu kot podlage pri slikanju. Iz tega lahko

sklepamo, da v vrtcih nimajo (oziroma imajo manj) steklenih in zidnih površin, na katere bi

lahko slikali.

Pod drugo so vzgojiteljice navedle naslednje podlage: les, škatle, karton, stiropor, platno,

vrteks, keramične ploščice, zgoščenke, plastenke, asfaltna podlaga, ploščad. Vzgojiteljice so

navedle kar nekaj podlag, ki jih uporabljajo pri slikanju. Iz tega lahko sklepamo, da

vzgojiteljice uporabljajo tiste podlage, ki jih imajo na voljo. Med naštetimi podlagami je kar

nekaj odpadnega materiala, ki jih lahko vzgojiteljice dobijo od staršev (zbiranje kartona,

škatel, plastenk, zgoščenk,…).

Če povzamemo, lahko rečemo, da vzgojiteljice uporabljajo dosti različnih podlag, vendar so

še vedno v ospredju risalni listi, papirniški papir, barvni papir in časopisni papir. Že v stalnih

likovnih kotičkih imajo po večini vrtcev otroci na voljo predvsem pisarniški papir, barvni

papir in manjše formate risalnih papirjev.

50

Preglednica št. 10: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Kateri material, pripomoček in podlaga je po vašem mnenju otrokom najbolj

všeč?«

MATERIAL F f (%) tempera barve 11 32,4 barvice 4 11,8 flomastri 4 11,8 glina 4 11,8 vodene barve 2 5,9 plastelin 2 5,9 razne barve 2 5,9 prstne barve 1 2,9 tekoče barve 1 2,9 barvne krede 1 2,9 pasteli 1 2,9 tuš 1 2,9

SKUPAJ 34 100

Pri navedbi materiala, ki je otrokom najbolj všeč, so vzgojiteljice podale največ odgovorov.

Iz tabele je razvidno, da je 11 vzgojiteljic (32,4%) mnenja, da so otrokom izmed vseh

materialov najbolj všeč tempera barve. Vzgojiteljice so navedle še ostale materiale, ki so

otrokom najbolj všeč: barvice, flomastri, glina, vodene barve, plastelin, razne barve, prstne

barve, tekoče barve, barvne krede, pasteli, tuš.

PRIPOMOČEK f f (%) čopič 10 32,2 škarje 9 29,1 valjar 4 12,9 lepilo 3 9,7 šilček 3 9,7 gobice 1 3,2 prsti 1 3,2

SKUPAJ 31 100

Izmed vseh pripomočkov je čopič tisti, ki je najbolj všeč otrokom, saj je kar 10 vzgojiteljic

(32,2%) tako odgovorilo in 9 vzgojiteljic (29,1%) meni, da so otrokom najbolj všeč škarje.

Druge vzgojiteljice so navedle, da so otrokom všeč še valjar, lepilo, šilček, gobice in prsti.

51

Izbira materialov in pripomočkov je odvisna tudi od starosti otrok. Različno stari otroci imajo

radi različne materiale in pripomočke. Otroci si izbirajo materiale in pripomočke, ki jih

poznajo in so jim všeč. Najbolj pomembno pa je, da imajo materiale in pripomočke na voljo

in jih lahko uporabijo tudi med igro po kotičkih (likovni kotiček).

PODLAGA f f (%) risalni list 10 35,8 Šeleshamer 4 14,3 pisarniški list 2 7,1 velik karton 2 7,1 velike škatle 2 7,1 velika pola papirja 2 7,1 barvni papir 2 7,1 Lepenka 1 3,6 šolska tabla 1 3,6 list različnih formatov 1 3,6 hrapav papir 1 3,6 SKUPAJ 28 100

Vzgojiteljice menijo, da je otrokom najbolj všeč risalni list, tako meni 10 vzgojiteljic (35,8%).

Otrokom je všeč še šeleshamer, pisarniški list, velik karton, velike škatle, velika pola papirja,

barvni papir, lepenka, šolska tabla, list različnih formatov, hrapav list.

52

Preglednica št. 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) vzgojiteljic pri odgovoru na

vprašanje: »Ali ste za katero od omenjenih slikarskih likovnih tehnik, materialov,

pripomočkov in podlag prvič slišal/a v tej anketi? Če je vaš odgovor da, napišite za katero.«

f f (%)

Da 2 9,1

Ne 20 90,9

SKUPAJ 22 100

Kjer je bil odgovor DA, so vzgojiteljice navedle naslednje tehnike, materiale, pripomočke in

podlage:

- gladek list

- hrapav list

- gvaš.

53

5 SKLEP

Namen diplomskega dela je bil raziskati prisotnost slikarskih likovnih tehnik ter uporabo

materialov, orodij in podlag v lendavskih vrtcih. V teoretičnem delu smo predstavili vsa

likovna področja in se osredotočili na likovno področje slikanje. Našteli smo slikarske likovne

tehnike ter materiale, pripomočke in orodja, ki jih lahko uporabimo pri izvajanju dejavnosti iz

področja slikanja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo

izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Z rezultati lahko sedaj potrdimo ali ovržemo raziskovalna

vprašanja, ki smo si jih zastavili.

Predvidevali smo, da sta pri vzgojnem delu najpogosteje prisotni likovni področji risanje in

slikanje. Iz raziskave je razvidno, da to drži, saj je v lendavskih vrtcih najpogosteje prisotno

likovno področje risanje, kateremu sledi slikanje. Hipoteza je potrjena, saj je risanje

najpogosteje uporabljeno in ga zelo pogosto uporablja kar 86,4% vzgojiteljic. Slikanje pa zelo

pogosto uporablja 13 vzgojiteljic, kar predstavlja 59,1%. Slikanju sledi likovno vrednotenje,

kiparstvo, oblikovanje prostora in grafika.

Predvidevali smo, da se pri vzgojnem delu pogosteje uporabljajo suhe slikarske likovne

tehnike kot mokre slikarske likovne tehnike in lepljenke z barvnimi materiali. Rezultati

ankete so nam pokazali, da 15 vzgojiteljic (48,4%) najpogosteje uporablja suhe slikarske

likovne tehnike. Tako je hipoteza potrjena.

Predvidevali smo, da vzgojiteljice pri svojem delu najpogosteje uporabljajo slikanje s

svinčnik barvicami in slikanje z voščenkami, vendar so prisotne tudi ostale slikarske likovne

tehnike. Vzgojiteljice res zelo pogosto uporabljajo slikanje s svinčnik barvicami in slikanje z

voščenkami. Zelo pogosto uporabljajo še slikanje z raznoraznimi prekrivnimi vodenimi

barvami (tempera barvami) in slikanje z voščenkami. V manjšem številu se poslužujejo še

slikanja z barvnimi kredami, slikanja s prstnimi barvami ter lepljenk z barvnim, revialnim in

ročno pobarvanim papirjem. Zelo malo vzgojiteljic pa uporablja slikanje z vodotopnimi in

nestrupenimi zidnimi barvami, slikanje z oljnimi pasteli in likovno tehniko gvaš. Tretja

hipoteza tako le delno drži.

54

Predvidevali smo, da vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo barvice in voščenke, tempere in

vodene barve, redkeje pa zidne barve. Iz ankete je razvidno, da vzgojiteljice res najpogosteje

uporabljajo barvice, voščenke, tempera barve in tudi vodene barve. Medtem ko zidne barve

pri vzgojiteljicah niso priljubljene, saj jih kar 15 vzgojiteljic (71,4%) ni še nikoli uporabilo.

Tudi četrta hipoteza je potrjena. Po vrtcih se še vedno preveč uporabljajo barvice, voščenke,

flomastri, tempere in vodene barve ter premalo oljni pasteli, barvni tuši, akrilne barve, zidne

barve in barvni papir.

Predvidevali smo, da vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo čopiče in škarje ter lepilo. Tudi to

hipotezo lahko potrdimo, saj vzgojiteljice res najpogosteje uporabljajo debeli in ploščat čopič

ter lepilo in škarje. Glede na to, da lepilo in škarje lahko uporabljamo pri lepljenkah, se le-teh

poslužuje malo vzgojiteljic.

Predvidevali smo, da vzgojiteljice uporabljajo najrazličnejše podlage, najpogosteje pa risalne

liste in pisarniški papir. Že ko sem sama obiskovala vrtec, smo najpogosteje uporabljali

risalne liste in pisarniški papir. Tako je tudi danes. Čeprav imamo na voljo še in še različnih

podlag, se vedno poslužujemo »standardnih«. Hipoteza je spet potrjena.

Z raziskavo smo ugotovili, da je slikanje v vrtcu dokaj pogosto uporabljeno, vendar

vzgojiteljice ponavadi uporabljajo iste materiale, pripomočke, orodja, podlage in tehnike,

čeprav dandanes obstaja že toliko različnih in zanimivih tehnik, ki prinašajo novosti (mogoče

kakšne nove materiale, pripomočke, podlage), nove izkušnje in predvsem zanimanja otrok.

Otroci bodo z novimi likovnimi tehnikami še bolj motivirani za ustvarjanje, saj bodo

raziskovali nov material ali pripomočke in preizkušali, kaj vse lahko ustvarijo z določenim

materialom, oziroma pripomočkom na določeno podlago.

Med pisanjem diplomske naloge sem med brskanjem v knjižnici zasledila literaturo Likovne

kuharije (uporabne likovne tehnike) in Likovne kuharije 1 (eksperimenti z likovnimi

tehnikami). Vzgojiteljicam, ki nimajo idej za likovne dejavnosti, priporočam ti dve knjigi, saj

bodo našli kar nekaj »novih« likovnih tehnik, ki jih lahko uporabijo v vrtcu. Seveda pa v

knjižnici najdemo kar precej literature, ki so polne novih idej za likovno-vzgojno delo.

55

Vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic iz lendavskih vrtcev želimo z diplomsko nalogo

posredovati realno stanje o prisotnosti slikarskih likovnih tehnik, materialov, pripomočkov in

podlag pri njihovem likovno vzgojnem delu. S tem pa jih želimo tudi spodbuditi k uporabi

vseh likovnih področij ter predvsem k uporabi najrazličnejših likovnih tehnik, materialov,

pripomočkov in podlag, saj bodo s tem spodbujale otrokovo ustvarjalnost in domišljijo ter jim

nudile tudi kaj novega, drugačnega, zanimivejšega.

56

VIRI IN LITERATURA

Bagnall, B. (1995). Risanje in slikanje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Berce, H., Hočevar, S. in Prestor, A. (1980). Likovna vzgoja predšolskih otrok: gradivo za

vzgojiteljice pripravnice. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.

Butina, M. (1997). Barve, naš likovni vsakdanjik. Likovna vzgoja, 1 (1-2), 38-42.

Duh, M., Zupančič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole. Ljubljana:

Rokus.

Gerlovič, A. (1968). Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kurikulum za vrtce (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Publikacija. (b.d.) Pridobljeno dne 10.6.2013 iz http://www.vrtec-lendava.si/o-

vrtcu/publikacija/book/2-publikacija-2012-13/2-publikacija-publikacio.html.

Osnovni podatki. (b.d.) Pridobljeno dne 10.6.2013 iz http://www.vrtec-lendava.si/o-

vrtcu/osnovni-podatki.html.

Pibernik, J. (2006). Drugačnosti: priročnik za učitelje likovnega pouka v osnovni šoli. Celje:

Društvo Mohorjeva družba.

Tacol, T. (1995). Likovno izražanje: učbenik za 6. razred osnovne šole. Ljubljana: Debora.

Tacol, T. (1998). Likovno izražanje: učbenik za 5. razred osnovne šole. Ljubljana: Debora.

Tacol, T. (2002). Likovno izražanje: učbenik za 5. razred. Ljubljana: Debora.

Tomšič-Čerkez, B. (2010). Likovne kuharije: uporabne likovne tehnike. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Tomšič-Čerkez, B., Tacar, B. (2012). Likovne kuharije 2: eksperimenti z likovnimi tehnikami.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Vrlič, T. (1997). Stanje likovne vzgoje na predšolski stopnji. Likovna vzgoja, 1 (1-2), 21-22.

57

Vrlič, T. (2001a). Likovne dejavnosti v vrtcu. V L. Marjanovič Umek (Ur.), Otrok v vrtcu:

Priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.

Vrlič, T. (2001b). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:

Debora.

PRILOGA

ANKETNI VPRAŠALNIK

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani vzgojitelj/vzgojiteljica predšolskih otrok!

Sem Sandra Sobočan, študentka Pedagoške fakultete v Mariboru, smer

Predšolska vzgoja. Pri izdelavi diplomskega dela z naslovom Slikarske likovne

tehnike v lendavskih vrtcih potrebujem Vašo pomoč. Namen empiričnega dela

diplomske naloge je, raziskati prisotnost slikarskih likovnih tehnik in uporabo

materialov, orodij ter podlag v lendavskih vrtcih. Zato Vas vljudno prosim, da si

vzamete nekaj časa in odgovorite na vprašanja.

Anketni vprašalnik je anonimen.

Zahvaljujem se Vam za sodelovanje!

Sandra Sobočan

1. Starost otrok v vaši skupini? a.) 1-3 b.) 2-3 c.) 3-4 d.) 4-5 e.) 5-6 f.) 1-3 g.) 3-6 h.) 1-6 i.) _____

2. Kakšna je vaša izobrazba?

a.) Srednja šola b.) Višja šola c.) Visoka šola d.) _________________

3. Koliko časa ste zaposleni v vrtcu?

a.) Manj kot 5 let b.) 5-15 let c.) 15- 25 let d.) Več kot 25 let

4. Kako pogosto vzgojiteljice uporabljate pri vzgojnem delu določeno likovno

področje? Zelo

pogosto Pogosto Občasno Redko Nikoli

Risanje Slikanje Kiparstvo Grafika (odtiskovanje)

Oblikovanje prostora

Likovno vrednotenje

5. Katere slikarske likovne tehnike uporabljate najpogosteje?

a.) Suhe slikarske likovne tehnike. b.) Mokre slikarske likovne tehnike. c.) Lepljenke z barvnimi materiali.

6. Kako pogosto uporabljate pri svojem delu določeno slikarsko likovno tehniko? Zelo

pogosto Pogosto Občasno Redko Nikoli

Slikanje z voščenkami Slikanje z oljnimi pasteli Slikanje s svinčnik barvicami

Slikanje z barvnimi flomastri

Slikanje z barvnimi kredami

Slikanje z raznoraznimi prekrivnimi vodenimi barvami (tempera barve)

Slikanje z vodenimi barvami in slikanje mokro na mokro

Gvaš Slikanje z barvnimi tuši Slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami

Slikanje s prstnimi barvami za najmlajše

Lepljenke z barvnim papirjem

Lepljenke z revialnim papirjem

Lepljenke z ročno pobarvanim papirjem

Lepljenke z blagom Lepljenke z drugimi barvnimi materiali

7. Kako pogosto uporabljate določene materiale pri slikanju? Zelo

pogosto Pogosto Občasno Redko Nikoli

Debele barvice Tanke barvice Debele voščenke

Tanke voščenke Barvne krede Oljni pastele Flomastre Tempera barve Vodene barve Barvne tuše Akrilne barve Prstne barve Zidne barve (Jupol, pigmenti Dipi)

Barvni papir Pobarvani papir Revialni papir Blago Drugo:

8. Kako pogosto uporabljate določene pripomočke pri slikanju? Zelo

pogosto Pogosto Občasno Redko Nikoli

Šilček Radirko Gobice Zobotrebce Palčke Koničast čopič

Ploščat čopič

Debeli čopič Tanki čopič Škarje Lepilo Drugo:

9. Kako pogosto uporabljate določene podlage pri slikanju?

Zelo pogosto

Pogosto Občasno Redko Nikoli

Risalni list Šeleshamer Pisarniški papir

Ovojni papir Lepenka Barvni papir Časopisni papir

Stenski koledar

Gladek list Hrapav list Steklo Šolska tabla Zid Pločnik Drugo:

10. Kateri material, pripomoček in podlaga je po vašem mnenju otrokom najbolj všeč? a.) Material: ___________________________ b.) Pripomoček: _________________________ c.) Podlaga: ___________________________

11. Ali ste za katero od omenjenih slikarskih likovnih tehnik, materialov, pripomočkov in podlag prvič slišal/a v tej anketi? Če je vaš odgovor da, napišite za katero.

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________