DIPLOMSKO DELO - COnnecting REpositoriesizhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis, besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

DIPLOMSKO DELO

Suzana Klausner

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Diplomsko delo

PREVAJALSKI IZZIVI NA PRIMERU

SLOVENSKO-NEMŠKE ZDRAVILIŠKE

TERMINOLOGIJE

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Vlasta Kučiš Suzana Klausner

Maribor, 2013

Lektorica: prof. slovenščine in zgodovine Urška Pevec

Prevajalka: univerzitetna dipl. prev. in tolmačinja za nem. jezik in prof. zgodovine Anja Švab

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Vlasti Kučiš za strokovno

pomoč, svetovanje in vodenje pri pisanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi staršem, ki so se na vse pretege trudili, da

uresničim svoje želje na izobraževalnem področju.

FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija www.ff.um.si

IZJAVA

Podpisana Suzana Klausner, rojena 11. 3. 1988, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,

smer Prevajanje in tolmačenje nemščina ter Slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom Prevajalski izzivi na primeru slovensko-nemške zdraviliške terminologije, pri

mentorici doc. dr. Vlasti Kučiš, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez

navedbe avtorjev.

Kraj, Maribor

Datum, 30. 5. 2013

__________________________________

(podpis študentke)

POVZETEK

Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del.

V teoretičnem delu je s pomočjo različnih avtorjev in prevodoslovno-teoretičnega ozadja

opredeljen pojem prevajanja. Proces prevajanja, vlogo in položaj prevoda opazujemo skozi

različna zgodovinska obdobja. Po temeljitem preučevanju uveljavljanja prevodoslovja kot

vede, se dotaknemo Leipziške šole, njenih predstavnikov ter opredelitve funkcij prevajanja,

pri čemer naletimo na pomanjkljivosti upoštevanja različnih aspektov. V nadaljevanju

proučujemo funkcionalističen pristop prevajanja ali kot ga je kasneje poimenoval Hans

Vermeer, teorijo skoposa. Poudariti velja, da je Vermeer presegel svoje predhodnike, saj

meni, da je izhodiščno besedilo zgolj ponudba informacije oz. le eden izmed mnogih virov

informacij. Justa Holz-Mänttäri nam ponuja teorijo prevodne dejavnosti, v okviru katere

prevajalcu pripisuje veliko večji razpon dejavnosti, kot so mu jih pripisovale dosedanje

teorije. Nato se naloga osredotoči na besedilno tipologijo Katharine Reiß, ki pravi, da je od

tipa besedila in njegovega značaja odvisna ustrezna metoda prevajanja.

Glede na to, da v empiričnem delu analiziramo dve strokovni besedili, so izpostavljene njune

glavne značilnosti in dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri prevajanju.

V okviru empiričnega dela se dotaknemo primerjave ponudbe in pomena zdravilišč v

Sloveniji in Avstriji. V nadaljevanju proučujemo pojmovanje besed terme, zdravilišče,

kopališče in wellness v slovenskem in nemškem jeziku. Podana je primerjava slovenskega in

avstrijskega zdraviliškega turizma, pri čemer opazujemo informativno in promocijsko

funkcijo posamezne spletne strani ter njeno vizualno podobo, podobnosti in razlike med

izhodiščnim in ciljnim besedilom. Nato analiziramo usklajenost ter skladnost med

izhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis,

besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka vpetost. Iz analize sledi primerjava

pravilnosti in napak, ki se pojavljajo tako v izhodiščnem kot ciljnem besedilu. Ob morebitnih

napakah je podana ustreznejša rešitev.

Ključne besede: prevod in prevajanje, Leipziška šola, teorija skopos, prevodna dejavnost,

besedilna tipologija, strokovno besedilo, prevajanje strokovnih besedil, prevajalski proces,

terme, zdravilišče, kopališče, wellness, zdraviliški turizem, informativna in promocijska

funkcija, vizualna podoba, usklajenost in skladnost izhodiščnega in ciljnega besedila.

ZUSAMMENFASSUNG

Die vorliegende Diplomarbeit ist in einen theoretischen und empirischen Teil gegliedert.

Im theoretischen Teil wird anhand verschiedener Autoren die Definition des Übersetzens

festgelegt. Der Übersetzungsprozess, die Funktion und die Rolle der Übersetzung wird in

verschieden Zeiträumen beleuchtet. Nach einer gründlichen Untersuchung der

Translationswissenschaft werden die Leipzigerschule, deren Vertreter und die

Funktionsbestimmung erörtert, wobei auf gewisse Mängel bei der Betrachtung

unterschiedlicher Aspekte der Schule hingewiesen wird. Danach wird auf die

funktionalistische Theorie des Übersetzens bzw. die Skopostheorie, wie Hans Vermeer sie

später benannte, eingegangen. Im Folgenden wird Vermeers Theorie, die im Vergleich zu den

bereits bestehenden Theorien einen völlig neuen Rahmen darstellt, diskutiert. Seiner Meinung

nach ist der Ausgangstext lediglich ein Informationsangebot bzw. nur eine unter vielen

Informationsquellen. Die Translationswissenschaftlerin Justa Holz-Mänttäri spricht vom

translatorischen Handeln, im Rahmen dessen dem Übersetzer neue Rollen zugewiesen

werden, die seitens bisheriger Theorien nicht erkannt wurden. Es folgt die Erörterung der

Texttypologie von Katharina Reiß. Sie beobachtet Texte als größere Einheiten und vertritt die

Meinung, dass der Texttyp und dessen Charakter die entsprechende Übersetzungsmethode

bestimmen.

Im Rahmen der Analyse der beiden Fachtexte im empirischen Teil werden deren

Haupteigenschaften und Faktoren, die bei der Fachtextübersetzung in Betracht gezogen

werden müssen, hervorgehoben. Im Folgenden wird der Übersetzungsprozess als ein

Kommunikationsprozess beobachtet. In diesem Prozess werden die Funktion und die

Bedeutung verschiedener Faktoren, die dem Prozess immanent sind, erforscht.

Der empirische Teil thematisiert die Entwicklung der Therme von den Römerzeiten bis heute.

Es folgt ein Vergleich des Angebotes und der Bedeutung der Kurorte in Slowenien und

Österreich. Anschließend werden die Bedeutungen der Begriffe Therme, Kurort, Bad und

Wellness in der slowenischen und deutschen Sprache erforscht.

Des Weiteren wird ein Vergleich des Kurorttourismus in den beiden Ländern aus der

Translationssicht angestellt, wobei verschiedene Aspekte einbezogen werden: die

Informations- und Promotionsfunktion der einzelnen Internetseiten und deren visuelles

Gesamtbild, Gemeinsamkeiten und Unterschiede des Ausgangs- und Zieltextes. Anhand

beider Texte wird die Übereinstimmung analysiert, wobei die Grammatik, Rechtschreibung,

Lexik, Stilfiguren und kulturelle Eigenschaften untersucht werden. In der Diplomarbeit

werden richtige und mangelhafte Übersetzungen in den verglichenen Texten hervorgehoben.

Im Falle von Unrichtigkeiten wird eine entsprechende Lösung angeboten.

Schlüsselwörter: Übersetzung, Übersetzen, Leipzigerschule, Skopostheorie, translatorisches

Handeln, Texttypologie, Fachtext, Fachtextübersetzung, Übersetzungsprozess, Therme,

Kurort, Badeort, Wellness, Kurorttourismus, Informations- und Promotionsfunktion, visuelles

Gesamtbild, Übereinstimmung des Ausgangs- und Zieltextes.

Kazalo vsebine 1 UVOD ..................................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL .............................................................................................................. 2

2.1 DEFINICIJA POJMA PREVAJANJE ............................................................................ 2

2.2 KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED .......................................................................... 3

2.3 PREVODOSLOVJE KOT INTERDISCIPLINARNA SAMOSTOJNA

ZNANSTVENA VEDA ............................................................................................................ 5

2.4 LEIPZIŠKA ŠOLA ............................................................................................................ 5

2.5 FUNKCIONALIZEM IN TEORIJA SKOPOSA ............................................................ 6

2.6 JUSTA HOLZ-MÄNTTÄRI IN PREVODNA DEJAVNOST ....................................... 9

2.7 BESEDILNA TIPOLOGIJA KATHARINE REIß ....................................................... 10

2.7.1 INFORMATIVNI TIP BESEDILA ..................................................................................... 10

2.7.2 EKSPRESIVNI TIP BESEDILA ......................................................................................... 10

2.7.3 OPERATIVNI TIP BESEDILA ........................................................................................... 11

2.7.4 AVDIOMEDIALNI TIP BESEDILA .................................................................................. 11

2.7.5 UVRSTITEV OBRAVNAVANIH BESEDIL ..................................................................... 12

2.8 ZNAČILNOSTI STROKOVNIH BESEDIL ................................................................ 12

2.8.1 PREVAJANJE STROKOVNIH BESEDIL ......................................................................... 13

2.8.2 STROKOVNA BESEDILA IN OGLAŠEVANJE ............................................................... 14

2.9 PREVAJALSKI POSTOPEK KOT KOMUNIKACIJSKI PROCES ........................ 16

2.9.1 PREVAJALEC ..................................................................................................................... 16

2.9.2 RAZMERJE MED IZHODIŠČNIM IN CILJNIM BESEDILOM ...................................... 18

2.9.2.2 INVARIANTNOST ...................................................................................................... 20

2.9.3 IZHODIŠČNA IN CILJNA KULTURA .............................................................................. 21

2.9.4 PREVAJALSKI MODEL .................................................................................................... 23

3 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................... 25

3.1 ZGODOVINSKI ORIS ZDRAVILIŠČ .......................................................................... 25

3.1.1 RIMSKO OBDOBJE............................................................................................................ 25

3.1.2 ZDRAVILIŠČA IN KOPALIŠČA V 18. STOLETJU ........................................................ 26

3.1.3 AVSTRIJA ........................................................................................................................... 26

3.1.5 JUGOSLAVIJA .................................................................................................................... 27

3.2 ZDRAVILIŠKI TURIZEM V SLOVENIJI IN AVSTRIJI ........................................ 28

3.3 POJMOVANJE ZDRAVILIŠKE TERMINOLOGIJE V IZHODIŠČNEM IN

CILJNEM JEZIKU ................................................................................................................ 30

3.3.1 TERME ................................................................................................................................ 30

3.3.2 ZDRAVILIŠČE .................................................................................................................... 30

3.3.3 KOPALIŠČE ........................................................................................................................ 31

3.3.4 WELLNESS ......................................................................................................................... 33

3.4 PREVAJALSKI IZZIVI SPLETNIH STRANI ZDRAVILIŠČA RADENCI IN BAD

TATZMANNSDORF ............................................................................................................. 33

3.4.1 INFORMATIVNA IN PROMOCIJSKA VLOGA .............................................................. 34

3.4.1.1 ZDRAVILIŠČE RADENCI .......................................................................................... 34

3.4.1.2 BAD TATZMANNSDORF .......................................................................................... 37

3.4.2 VIZUALNA PREDSTAVITEV ........................................................................................... 40



3.4.3 RAZLIKE MED IZHODIŠČNIM IN CILJNIM BESEDILOM S KULTUROLOŠKEGA

VIDIKA ......................................................................................................................................... 46



3.4.4 ANALIZA USKLAJENOSTI IN SKLADNOSTI MED IZHODIŠČNIM IN CILJNIM

BESEDILOM ................................................................................................................................ 56

3.4.4.1 SLOVNICA ................................................................................................................... 56

3.4.4.2. PRAVOPIS ................................................................................................................... 59

3.4.4.2.1 Izhodiščno besedilo ................................................................................................ 59

3.4.4.2.2 Ciljno besedilo ........................................................................................................ 62

3.4.4.3. BESEDNI ZAKLAD .................................................................................................... 64


3.4.4.3.2 Ciljno besedilo ........................................................................................................ 67

3.4.4.4 SLOG ............................................................................................................................. 71


3.4.4.4.2 Ciljno besedilo ........................................................................................................ 75

ZAKLJUČEK ......................................................................................................................... 82

VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................ 84

PRILOGI ................................................................................................................................. 87

PRILOGA A: izhodiščno besedilo ........................................................................................ 88

PRILOGA B: ciljno besedilo ................................................................................................. 96

Kazalo slik

SLIKA 1: Domača spletna stran Zdravilišča Radenci ....................................... 35

SLIKA 2: Letak Zdravilišča Radenci .................................................................. 36

SLIKA 3: Vremenska napoved ............................................................................ 36

SLIKA 4: Domača spletna stran zdravilišča Bad Tatzmannsdorf ..................... 37

SLIKA 5: Povezava Bad Tatzmannsdorf ............................................................ 38

SLIKA 6: Povezava Kur & Gesundheit .............................................................. 39

SLIKA 7: Povezava Therme & Wellness ............................................................ 39

SLIKA 8: Povezava Bewegung & Sport ............................................................. 40

SLIKA 9: Domača spletna stran Zdravilišča Radenci ....................................... 42

SLIKA 10: Domača spletna stran zdravilišča Bad Tatzmannsdorf ................... 45

SLIKA 11: Možnost izbire jezika na spletni strani Warmbad Villach ............... 56

1

1 UVOD

Zdraviliški turizem predstavlja eno izmed vodilnih turističnih ponudb tako v Sloveniji kot po

svetu. V zadnjih dvajsetih letih je tovrstni turizem doživel največji razcvet tudi na naših tleh.

Zdraviliški turizem ni nujno vezan samo na naravna zdravilišča, saj v zadnjem času svojo

ponudbo širi na področju preventivnih programov, ki skrbijo predvsem za povrnitev energije,

razstrupljevalni programi, pomlajevalni programi, programi oblikovanja telesa in različni

lepotni programi. Navedeni programi omogočajo celovito skrb za ohranjanje zdravja in

hitrejšo poživitev ter kljubovanje stresnim naporom.

Čeprav Slovenija po površini sodi med manjše države, se lahko pohvali s kar petnajstimi

naravnimi zdravilišči, ki prinašajo naravne zdravilne učinke termalnih in mineralnih voda,

morskega in gorskega podnebja z aerosoli s slanico in solinskim blatom, zdravilnih peloidov

in šote.

Zdravilišče Radenci, katerega spletne stran v nadaljevanju diplomskega dela analiziramo s

prevajalskega vidika, se lahko pohvali z več kot 130-letno tradicijo, saj so zdravilišče leta

1882 obiskali prvi gostje. Zdravilno moč slatine je leta 1833 odkril študent Karl Henn, ki se

je nekaj let po odkritju vrnil, odkupil zemljišče in naredil polnilnico ter zdravilišče.

Že v preteklosti je slovenska zdravilišča s termalnimi in mineralnimi vodami obiskalo kar

nekaj nemško govorečih gostov (vladarska dinastija Habsburžanov, avstrijski cesar in ogrski

kralj Franc Jožef, pomembna nemška dinastija Hohenzollern, …). Danes med

najštevilčnejšimi tujimi obiskovalci zdravilišč beležimo državljane sosednje Avstrije. Da

lahko nemško govorečemu gostu predstavimo slovensko zdravilišče ter ga prepričamo o pestri

izbiri kakovostne ponudbe, moramo zdravilišče predstaviti v nemškem jeziku. Govora je o

prevodu in hkrati strokovnem besedilu, ki zajema strokovne izraze značilne za ciljno

občinstvo. Predstaviti slovensko zdravilišče tuje govorečemu gostu pomeni, da ga v njegovem

materinskem jeziku prepričamo o kakovosti ponudbe in ga tako spodbudimo, da se odloči za

bivanje v zdravilišču na slovenskih tleh.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 DEFINICIJA POJMA PREVAJANJE

Dokler bodo ljudje govorili različne jezike je tako prevajanje kot tudi tolmačenje

nepogrešljivo dejanje pri premagovanju jezikovnih ovir na področju politike, gospodarstva,

znanosti, filozofije, literature, …

V 80. letih 20. stoletja je moč zaslediti naslednje definicije prevajanja:

– Übersetzung, die Übertragung von Gesprochenem oder Geschriebenem aus einer

Sprache (Ausgangssprache) in eine andere (durch einen Übersetzer oder

Dolmetscher) (Stolze, 2001: 13). Prevajanje je torej prenos iz pisnega ali govorjenega

jezika (izhodiščni jezik) v drug jezik (s pomočjo prevajalca ali tolmača).

– Die Übersetzung ist die Wiedergabe eines Textes in einer anderen Sprache. Sie ist

Form der schriftlichen Kommunikation über Sprachgrenzen hinweg im Gegensatz zur

aktuellen, mündlichen Vermittlung des Dolmetschers (Stolze, 2001: 14). Prevajanje je

proizvajanje besedila v drugem jeziku. Je oblika pisnega sporazumevanja, ki

premaguje jezikovne ovire in ni enaka trenutnemu, ustnemu prevajanju, ki se imenuje

tolmačenje.

Katharina Reiß in Hans J. Vermeer prevajanje opredeljujeta slednje: unter Übersetzen

verstehen wir die Translation eines fixierten und demzufolge permanent da gebotenen bzw.

beliebig oft wiederholbaren Textes der Ausgangssprache in einem jederzeit kontrollierbaren

und wiederholt korrigierbaren Text der Zielsprache (Reiß/Vermeer, 1991: 8). Prevajanje

predstavlja prevod obstoječega besedila izhodiščnega jezika v ciljni jezik, pri čemer je

izhodiščno besedilo venomer na voljo in ga lahko neštetokrat pregledamo in poljubno

popravljamo. Potrebno je dodati, da gre deloma za primerjavo s tolmačenjem, ki predstavlja

enkratno dejanje, medtem ko se lahko prevajalec neštetokrat vrača k izhodiščnemu besedilu,

ciljno besedilo pa poljubno spreminja, popravlja ali preoblikuje.

Ulrich Kautz (Kautz, 2002) prevajanje v svojem priročniku opredeljuje kot kompleksno,

funkcijsko določeno, načrtovano, kreativno dejavnost, v okviru medkulturnega jezikovnega

sporazumevanja med govorci različnih jezikov. Gre za dejavnost, ki odgovarja prevajalskemu

naročilu, hkrati upošteva namere avtorja, prevajalec pa na osnovi izhodiščnega besedila naredi

3

pisni izdelek v ciljnem jeziku. Ciljno besedilo mora ustrezati pričakovanju ciljnega občinstva

v povezavi z jezikovno in kulturno ustreznostjo do mere, ki jo dovoljuje situacija v

sporazumevanju, hkrati pa ne sme kršiti pričakovanja avtorja besedila.

Peter Newmark pravi, da je pogosto, čeprav ne vedno, prevajanje prenos pomena besedila v

drug jezik in to na način, ki ustreza avtorjevemu namenu. Zdrava pamet pravi, da je to gotovo

preprosto, podobno enako kot to, da bi se morali enako dobro izražati tako v enem kot v

drugem jeziku (Newmark, 2000: 21).

Martina Ožbot (Ožbot, 2006) meni, da je prevod ciljno besedilo, ki je nastalo kot rezultat

prevajanja, torej kot rezultat strateškega medkulturnega sporazumevanja, katerega namen naj

bi bil oblikovanje sporočilno ustreznega besedila v ciljnem jeziku na osnovi besedilne

predloge v izhodiščnem jeziku. Upoštevala naj bi se funkcija ciljnega besedila in spoštovalo

naj bi se sporočilo izhodiščnega besedila. Sporočilo pa pomeni to, kar naj bi udeleženec A v

procesu sporazumevanja ponudil udeležencu B, tako posredno kot neposredno in tako na

ravni denotacije kot konotacije.

2.2 KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED

Procesom prevajanja, vlogi in položaju prevoda so se tako v preteklosti kot tudi danes

posvečali mnogi prevajalci, filozofi, literarni teoretiki, jezikoslovci in semiotiki. Na

obravnavo prevajalske problematike naletimo na mnogih področjih humanistike in v vseh

obdobjih evropske misli. Prva ohranjena besedila v evropskem prostoru, ki so spregovorila o

težavah, ki nastajajo pri prevajanju, so nastala že v antičnem obdobju. Ciceru in Horaciju, ki

sta posvetila le nekaj besed »pravemu« načinu prevajanja, sledijo v pozni antiki že prvi daljši

spisi, ki se v celoti posvečajo prevajanju, saj je prevod sčasoma postajal vedno bolj

pomembna in osrednja dejavnost tedanje družbe. Mnogim je predstavljal celo edino pot do

grške literature in svetih besedil, zato so se tej tematiki posvečali celo najbolj cenjeni

krščanski avtorji in cerkveni učitelji (Kocjančič Pokorn, 2003: 9).

Potrebni je poudariti, da v antiki ni moč govoriti o prevajanju kot znanosti in da je srečanje

različnih kultur, predvsem zaradi trgovanja privedlo najprej do tolmačenja in šele nato do

prevajanja. V času antike so zelo cenili glosiranje, pri čemer pa še ne gre za prevajanje,

ampak pisanje besede nad besedo. Poznali so medvrstične glose, kjer so prevod besede pisali

med vrstice, in robne glose, kjer so prevod besede pisali na rob zvezka. Porodilo se je

4

vprašanje, ali biti bližje izhodiščnemu ali ciljnemu besedilu. Hieronim je na pobudo papeža

prevedel Biblijo z željo, da bi jo prevedel v ljudskem jeziku. Sam poudarja, da je želel

prenašati misli in ne besed. Skupaj s Cicerom poudarja, da je treba biti bližje ciljnemu

besedilu.

Tudi v srednjem veku spregovorijo o problematiki prevajanja v predgovorih svojih prevodov

mnoge osrednje osebnosti določene dobe (cerkveni učenjak Janez Skot Eriugen, kakor tudi

veliki srednjeveški vladarji kot sta kralj Alfred Veliki ter italijanski pesnik Dante Alighieri).

Velikim humanistom, na primer Erazmu Rotterdamskemu in Thomasu Moru, ki ravno tako

kot generacije pred njimi podajajo svoje mnenje o najboljšem načinu prevajanja, sledijo

vplivni in pogosto žolčni odgovori reformatorjev – med njimi je gotovo najvplivnejši spis

Martina Luthra. V svojem slovitem pismu Sendbrief vom Dolmetschen (1530), v katerem je

svetu predstavil svoj pogled na prevajalstvo, se je odločno izrekel proti dobesednemu

prevajanju, rekoč, da je treba iti med ljudi in jih poslušati, kako govorijo, in potem v tem duhu

prevajati. Pri prevajanju se je prilagajal ciljnemu jeziku in omenjeno načelo upošteval pri

prevajanju Biblije. Prevajal je smiselno in ne dobesedno. Za Erazma Rotterdamskega pa je

bilo pomembnejše izhodiščno besedilo, saj je upošteval ekvivalenco na ravni besede. Bil je

mnenja, da so besede svete, ker so dane od Boga in posledično je raje prevajal preveč

dobesedno kot preveč svobodno (Kocjančič Pokorn, 2003: 9).

V nemških deželah je obdobje predromantike in vedno večje poudarjanje pomembnosti jezika

za izoblikovanje narodovega duha porodilo mnoga pomembna teoretična besedila, ki so

nadalje vplivala na razmišljanja o prevajanju nekaterih znamenitih romantikov, kot sta Goethe

in Schlegl. V nemškem prostoru se v tem obdobju v delih Humboldta in Friedricha

Schleiermacherja izoblikuje nov način razmišljanja, ki preseže zgolj predpisovanje

najboljšega načina prevajanja. Prav Schleiermacherjev spis po mnenju mnogih preučevalcev

zgodovine teorije prevajanja predstavlja ločnico med prvim, bolj empiričnim obdobjem teorije

prevajanja, v katerem so bila teoretična razmišljanja vezana na svojevrstna besedila in so

neposredno izhajala iz prevajalske prakse, in drugim obdobjem bolj spekulativne teorije, za

katero je značilna nenazorna zasnova prevajanja in prevajalskih težav (Kocjančič Pokorn,

2003: 10).

5

2.3 PREVODOSLOVJE KOT INTERDISCIPLINARNA

SAMOSTOJNA ZNANSTVENA VEDA

Izraz translatologija je bil oblikovan leta 1968 kot nadpomenka (Oberbegriff) za obe vrsti

prevajanja (pisno pretvarjanje – prevajanje in ustno pretvarjanje – tolmačenje) iz enega

jezikovnega sistema v drug jezikovni sistem. Teorija prevajanja se je v svojih začetkih

ukvarjala predvsem z vprašanji, ali naj bo prevod dobeseden ali svoboden, ali naj bo zvest

izvirniku ali okusu ciljnega bralca. Sprva je bila pod okriljem jezikoslovnih ved in se je v 20.

stoletju razmahnila do te mere, da se je v 70. letih uveljavila kot samostojna znanstvena

panoga. Teoretična dela so se poleg obravnavanja ontoloških problemov prevoda, tj.

obravnavanja, kaj prevajanje in prevod sam po sebi je, začela dotikati tudi specifičnih težav

prakse prevajanja ter preusmerila pozornost na medsebojno vplivanje prevoda in kulture

(Kocjančič Pokorn, 2003: 10).

2.4 LEIPZIŠKA ŠOLA

V 60. letih se je v Nemški demokratični republiki začela razvijati tako imenovana Leipziška

šola. Njeni pomembnejši predstavniki so bili Otto Kade, Gert Jäger in Albert Neubert. Prvi so

opredelili prevajanje kot eno izmed znanstvenih panog kontrastivnega jezikoslovja,

prevodoslovne postopke pa so opredelili kot jezikovna dejanja. Leipziška šola je bila pri

opredelitvi nalog preskromna in svoje teze opredelila preveč mehansko. Vsak jezik ima svoj

sistem ustreznosti med signifikantom in signifikantom in tudi različni jeziki so si med seboj v

različnih odnosih. Na tem mestu iščemo izraze, ki niso isti, ampak ustrezni. Pomenska

struktura mora ostati enaka, da dosežemo ekvivalenco. Uveljavljen element Leipziške šole je

bil, da se kot cilj prevodoslovja izdela prevajalska slovnica. V njej naj bi združili vsa bolj ali

manj redna pravila, ki jih je mogoče izpeljati iz primerjave dveh jezikovnih sistemov in

prevajalec bi jih moral upoštevati. Seveda je to zelo težka naloga, saj bi veljala le za tiste

primere, ko pride do vsebinske invariantnosti (tipi besedil, kjer je potrebno obdržati 100 %

vsebinsko invariantnost, npr. vremenska napoved). Da bi lahko vzpostavili tak sistem pravil,

je bilo treba postaviti dve omejitvi. Prva se je nanašala na predmet prevoda. Obstajajo tipi

besedil, kjer ne moremo obdržati omenjene 100 % invariantnosti, npr. v leposlovju in filmih,

kjer so potrebna prilagajanja. Posledično so začeli besedila deliti na pragmatične in literarne

prevode. V okviru prevodoslovja so zato izločili literarno prevajanje, ker na tem področju ni

6

bilo mogoče vzpostaviti enostavnih ekvivalentnih odnosov in obdržati splošno veljavnih

zahtev po invariantnosti. Druga omejitev je veljala za prevajalca. Po vzorcu idealnega

poslušalca/govorca generativne slovnice, so sprejeli koncept idealnega prevajalca. To naj bi

bila oseba, ki bi bila sposobna uporabiti sistem pravil prevajalske slovnice ne glede na lastno

osebnost in socialne ter psihofizične sposobnosti. Pripadniki šole niso upoštevali številnih

pogledov, npr. če prevajamo v jezik s popolnoma drugačno kulturo. Šola opredeljuje vlogo

prevajalca kot posrednika med oddajnikom in prejemnikom (med izhodiščnim in ciljnim

jezikom). Med posameznimi jeziki so različna razmerja ustreznosti, česar so se pripadniki te

šole tudi zavedali. Vloga prevajalca je, da to različnost uravnovesi. Temeljna razlaga o

prevajanju: prevajalec mora uravnati odnose ustreznosti v svojem dejanskem primeru;

prevajalec mora uravnavati te razlike na nivoju parol (njegova posodobitev). Uravnavati mora

razliko, ki nastane na nivoju longe (dva sistema ustreznosti jezikov, ki se razlikujeta). Če tega

prevajalec ne bi storil, bi prišlo do neustreznosti.

Otto Kade je razvil tipologijo ekvivalence, ki so jo prevzeli tudi jezikoslovci zunaj Leipziške

šole. Sestavljena je bila iz teoretičnih možnosti sestavljanja elementov dveh jezikov. Lahko so

isti (1:1 – popolna ekvivalenca) ali se delno prekrivajo (x : x – delna ekvivalenca), lahko se

izraz nadomesti z večimi ali delom besedila (1 : x, x : 1) ali pa izraz iz izhodiščnega jezika

nima ustreznice v ciljnem jeziku (1 : 0 – ničta ekvivalenca, npr., Kolumbovo jajce v

angleščini) (Kopecky, 2002).

2.5 FUNKCIONALIZEM IN TEORIJA SKOPOSA

Hans J. Vermeer, znani prevodoslovec teorije prevajanja na Univerzi v Heidelbergu, je začel

proučevati prevajanje pod mentorstvom Katharine Reiß, ki je na začetku sedemdesetih let

izpostavila pomembnost različnih tipov besedil pri prevajanju. Skupaj z njo je v delu Temelj

splošne teorije prevajanja (Grundlegung einer allgemeinen Translationstheorie (1984))

začrtal temelje novega funkcionalističnega pristopa k proučevanju prevajanja, ki ga je kasneje

poimenoval teorija skoposa. Beseda skopos izhaja iz grščine in pomeni namen, cilj.

Danes velja Vermeer za vodilnega predstavnika navedene prevodoslovne teorije. Prevod je

zanj predvsem medkulturni prenos, prevajanje pa oblika dejavnosti, t.i. prevodna dejavnost. V

svojih razmišljanjih preseže svoje predhodnike in tudi Katharino Reiß, pri kateri je izhodiščno

besedilo še zmeraj merilo vseh prevodnih dejavnosti. V teoriji skoposa Vermeer »izhodiščno

besedilo vrže s prestola«, tako da to postane zgolj »ponudba podatkov«. Izhodiščno besedilo

7

ni več prvi in najpomembnejši kriterij, ki določa prevajalske odločitve, temveč je le eden

izmed mnogih virov podatkov, ki jih prevajalec uporabi.

Osnovna pojma teorije skoposa sta skopos in naročilo. Skopos je odločilni dejavnik v

prevajalskem postopku, ki določa, da mora prevajalec izoblikovati besedilo tako, da bo

delovalo v določenem položaju točno na takšen način, kot si to želi uporabnik tega besedila.

Takšen pogled na prevajanje naj bi prevajalca rešil večne dileme odločanja med zvestim in

svobodnim prevodom, saj »dobremu« prevodu omogoča, da je lahko zvest ali pa svoboden

glede na namen prevoda in pričakovanja ciljnega bralca. »Dober« je namreč le tisti prevod, ki

je uporaben in ustrezen svojemu namenu. Sodobne funkcionalistične teorije poudarjajo, da

skopos prevajanja ni nujno enak cilju, ki ga želi doseči izhodiščno besedilo – vloga besedila

se namreč lahko spreminja glede na posebne potrebe ciljne kulture. Potrebe ciljne kulture

morajo biti upoštevane že od samega začetka in jasno izražene v naročilu, tj. v podrobni

opredelitvi prevajalčeve naloge, ki jo posreduje naročnik prevoda. Prejemnik tako postane

poglavitni dejavnik pri določanju skoposa ciljnega besedila (Kocjančič Pokorn, 2003: 153,

154).

Skopos predstavlja namen, cilj. Vermeer poleg namena poudarja tudi naročilo, saj to vsebuje

(neposredno ali posredno) cilj, ki naj bo dosežen. Naročnik posreduje podatke o ciljnem

občinstvu, ta podatek pa je sestavljen, saj vsebuje še mnogo drugih podatkov, ki prevajalcu

omogočajo prepoznavanje namena oz. cilja prevoda. Posledično si lahko predstavlja in

načrtuje postopanje pri prevajanju ter oceni, kako naj prevod oblikuje, ubesedi.

Vermeer je s svojo teorijo umestil prevajalca v širše družbeno področje, saj poleg odnosov

med prevajalcem in ustvarjalcem izvirnika, med prevajalcem in bralcem prevoda, obravnava

tudi odnose med prevajalcem in naročnikom prevoda in tako odpre prostor za obravnavo etike

prevajalca. To problematiko kasneje teoretično obdela Christiane Nord, ki v funkcionalistične

pristope k teoriji prevajanja vpelje pojem lojalnosti prevajalca. Nordova poudarja, da lojalnost

zavezuje prevajalca tako v smeri izhodiščnega kot tudi ciljnega besedila, kar pomeni, da mora

prevajalec pri svojem delu opravičiti zaupanje tako ciljnega bralstva kot avtorja izvirnika. Na

primer, če ciljna kultura pričakuje, da bo prevod dobesedno poustvaril izvirnik, prevajalec

lahko prevaja drugače, le če pred tem svoje ciljno občinstvo obvesti o tem, da bo prevajal na

drug način in pojasni razloge za to odločitev (Kocjančič Pokorn, 2003: 154).

Teorija skoposa se je razvila skoraj istočasno kot opisna šola prevajanja in je podobno kot ta

poudarila ciljno usmerjeni in funkcionalistični pristop. Obenem je skušala ponuditi smernice,

8

ki bi vodile do primernega prevoda ter se osredotočila na poučevanje prevajanja in se

ukvarjala predvsem s strokovnim prevajanjem. Naveden didaktični poudarek in normativnost

sta postala pogost očitek funkcionalistični teoriji prevajanja. Deloma je takšno očitanje

upravičeno: funkcionalistični pristop se je namreč v pretežni meri razvil znotraj univerzitetnih

oddelkov, ki se ukvarjajo s poučevanjem prevajanja. Teorija skoposa skuša oceniti prevode

glede na njihovo funkcionalnost v določenem položaju v določeni kulturi, obenem želi

ponuditi smernice bodočim poklicnim prevajalcem, da bi ustvarjali »dobre« prevode, tj.

funkcionalne prevode, in jim ponuja razloge, s pomočjo katerih bi lahko branili svoje prevode

pred morebitnimi neupravičenimi kritikami uporabnikov ali naročnikov prevodov (Kocjančič

Pokorn, 2003: 154, 155).

Vermeer poudarja: Prevajaj/interpretiraj/govori/piši na način, ki tvojemu besedilu/prevodu

omogoča delovanje v situaciji, v kateri se uporablja in z ljudmi, ki ga želijo uporabljati ter da

deluje točno na način, ki ga sami želijo (Reiß/Vermeer, 1991: 34). Prevajanje ni le prenos

besedila, temveč tudi prenos v različne kulture. Prevajalec mora zato zelo dobro poznati tudi

ciljno kulturo, saj je nekaj lahko v izhodiščni kulturi čisto vsakdanje, v ciljni kulturi pa

popolnoma nesprejemljivo. Vermeer in Reißova sta s svojo teorijo podala odgovor na

polemiko dobesednega in svobodnega prevoda, saj menita, da mora biti prevod narejen za

točno določen namen, imeti mora določeno vlogo in od slednjega je odvisno, koliko je zvest

originalu.

Potrebno se je vrniti h Christiani Nord in omeniti pomenljivost teorije skoposa. Kot smo že

poudarili bistvo teorije skoposa predstavlja trditev, da je pri prevajanju poglaviten namen

prevoda, ki naj bi jo prevod za predvidene bralce opravljal v ciljni kulturi ali kot navajata

Reiß in Vermeer: »Die Dominante aller Translation ist deren Zweck.« (Reiß/Vermeer, 1991:

96).

Slednje pomeni, da gre pri prevajanju, kot strateškem medkulturnem sporazumevanju, za

oblikovanje sporočilno ustreznih, torej funkcionalnih besedil v ciljnem jeziku na osnovi danih

besedil v izhodiščnem jeziku. Poglavitno spremembo teorije skoposa predlaga Christiane

Nord, ki meni, da je sicer res pomembno, da prevajalec oblikuje ciljno besedilo v skladu z

zahtevami predvidenega ciljnega poslušalstva oz. ob upoštevanju vloge, ki naj bi jo besedilo

opravljalo v ciljni kulturi, toda pri tem naj bi bil zvest tudi do avtorja izhodiščnega besedila,

tako da sporočilo ciljnega besedila ne bo v nasprotju s sporočilom izhodiščnega besedila.

Posledično se namen in lojalnost povezujeta, saj pojem lojalnosti zaznamuje tudi poštenost do

9

avtorja izvirnika in hkrati zagotavlja, da bo prevajalec ustvaril besedilo, ki izraža namen, ki je

skladen z nameni avtorja izvirnika.

2.6 JUSTA HOLZ-MÄNTTÄRI IN PREVODNA DEJAVNOST

Teorija prevodne dejavnosti Juste Holz-Mänttäri predstavlja razširitev teorije skoposa. Z

navedeno teorijo je Holz-Mänttäri oblikovala prevajalski model, ki prvič vključuje zahteve in

želje vseh udeležencev prevajalskega postopka. Prevajalski postopek opazuje kot dejanje

strokovnjakov, kot del sestavljenega in dojemljivega položaja, pri katerem so udeleženci

različni nosilci dejavnosti in imajo določene vloge. Prevajalcu pripisuje veliko večji razpon

dejavnosti kot v predhodnih teorijah in tako ne govori o prevajanju ali tolmačenju, ampak o

prevodni dejavnosti. Slednja razlaga se nanaša na besede Juste Holz-Mänttäri: Durch

»translatorisches Handeln« als Expertenhandlung soll ein Botschaftsträger »Text« im

Verbund mit anderen Botschaftsträgern produziert werden, ein Botschaftsträger »Text«, der

in antizipierend zu beschreibender Rezeptionssituation zwecks kommunikativer Steuerung von

Kooperation über Kulturbarrieren hinweg seine Funktion erfüllt (Holz-Mänttäri, 1986: 366).

Prevajalec ni le jezikovni posrednik v sporazumevalnem postopku, ampak deluje več ali manj

samostojno za tuje potrebe. Holz-Mänttäri poudarja, da je prevodna dejavnost ravnanje

strokovnjaka, ki sodeluje z drugimi strokovnjaki, naročniki in prejemniki. Posledično se

oblikuje skupek dejanj, pri čemer mora prevajalec ustreči številnim zahtevam. Prevajalec

predstavlja strokovnjaka specifičnega področja in je zadolžen za strokoven pisni izdelek. Prav

tako je organizator prevajalskih dejanj in je zadolžen nad njihovim pregledom, prilagoditvijo

in vrednotenjem.

Samo tako lahko zagotavlja ustrezen strokovni izdelek. Prevajalec ima tudi to odgovornost, da

lahko določeno naročilo zavrne, če po njegovem mnenju prevod ni mogoč ali smiselen. Za

prevodno dejavnost velja, da ne poteka ločeno, ampak v sodelovanju z drugimi udeleženci z

namenom, da je končni izdelek uporaben in izpolnjuje svojo vlogo. Holz- Mänttäri je svojo

teorijo poglobila z novimi strokovnimi izrazi oz. termini, ki hkrati predstavljajo lažje

razumevanje razdelitve vlog v prevajalskem postopku. Namesto izrazov prevod, prevajanje in

prevajalec vpelje izraze translat, translacija in translator.

10

2.7 BESEDILNA TIPOLOGIJA KATHARINE REIß

Posebno mesto v prevodoslovju moramo pripisati Katharini Reiß, ki se ne ukvarja samo z

skladenjsko-pomensko ravnjo stavkov, ampak raziskuje besedila kot večje enote. Katharina

Reiß je mnenja, da je od tipa besedila in njegovega značaja odvisna ustrezna metoda

prevajanj, pri čemer pa se vloga besedila naj ne spremeni. V 70. letih se pojavi tipologija

besedil v sklopu katere Reißova loči 4 vrste/tipi besedil: informativni tip besedil, ekspresivni

tip besedil, operativni tip besedil, avdiomedialni tip besedil.

2.7.1 INFORMATIVNI TIP BESEDILA

Glavna lastnost teh besedil je, da mora prenesti nove podatke in so usmerjena v sam predmet

podatka (sachorientiert). V prvi vrsti je pozornost usmerjena v prenos podatka o stvarnih ali

fiktivnih okoliščinah oziroma dogodkih. Specifike avtorja niso pomembne, prav tako ne

specifike prevajalca. Šteje le enakost podatkov izhodiščnega jezika s podatkovno osebnostjo

ciljnega jezika (načelo vsebinske invariantnosti). V ciljnem jeziku mora biti tako besedilo

prirejeno na nivoju sloga, besednega zaklada in skladnje, prav tako mora biti prilagojeno

besedilnim dogovorom (poročila, vremenska napoved, povzetki, znanstveno-strokovna

besedila, jedilnik, komentar, navodila za uporabo, …). Metoda prevajanja omenjenih besedil:

stvarno ali prozaično prevajanje; hkrati se upoštevajo vse norme ciljnega jezika (vzorci za

prenos klasičnih podatkov (npr. vremenska napoved: wolkenlos – jasno)).

2.7.2 EKSPRESIVNI TIP BESEDILA

Opredeljuje jih oddajnik oz. avtor, ki želi nekaj povedati preko njihove zgradbe. Že samo

besedilo pove nekaj o avtorjevih mislih (umetniška besedila). Skozi ta besedila avtor

posreduje svoje nazore. Cilj prevajanja je vsekakor analogija umetniške zgradbe besedila. Pri

teh besedilih je zaželena ustrezna metoda prevajanja, kar pomeni analogno oblikovanje, s

čimer pridobimo enak estetski oz. umetniški učinek. Takšen prevod se mora ravnati po vseh

značilnostih umetniškega dela, upoštevati mora slogovne sestavine, avtor mora biti

prepoznaven. Pomembno je, da z drugačnimi sredstvi dosežemo enak učinek. Sem sodijo

romani, novele, lirika, komedija, biografija, …

11

2.7.3 OPERATIVNI TIP BESEDILA

Glavna značilnost teh besedil je usmerjenost v vedenje ali odziv. Tvorec besedilo oblikuje z

usmerjenostjo na sprejemnika in s tem želi vplivati na njegovo vedenje oz. sprožiti določen

odziv (ukazi, pozivi, npr. V tem prostoru je kajenje prepovedano! …). Pomembno je, da

izzovemo enak vedenjski vzorec pri ciljnem bralcu. Metoda prevajanja je podobna metodi

prevajanja informativnih besedil, vendar ji pravimo adaptirajoča metoda, ker je tukaj več

prilagajanja vzorcem ciljnega jezika. Poznati je potrebno tudi družbeni kontekst, mentaliteto,

družbeno-kulturno ozadje sprejemnikov ciljnega jezika. Potrebno se je prilagajati tipičnim

normam ciljnega jezika: retorična in slogovna sredstva (slogovni učinek in čustveni naboj naj

bosta enaka pri sprejemnikih izhodiščnega in ciljnega jezika). Sem sodijo pridige,

propagande, reklame, satire, komentarji, …

2.7.4 AVDIOMEDIALNI TIP BESEDILA

V avdiomedialnih tipih besedil učinkuje več medijev hkrati (jezikovni in izvenjezikovni

elementi ter tehnični elementi). Sem sodi predvajanje diapozitivov pri predavanju. Metoda

prevajanja je supletorična ali dopolnilna metoda. Pri tem moramo ponoviti ustrezen položaj,

prav tako mora učinek biti ustrezen.

Večina besedil je mešanega tipa, zato so potrebna prilagajanja ter uporaba številnih metod

prevajanja. Poudariti je potrebno pomanjkljivosti te tipologije, saj nas danes preplavljajo

avdiomedailna besedila, ki so sestavljena. Lahko rečemo, da nas skorajda ne obkroža samo

besedilo, ampak je dano besedilo opremljeno s sliko, tabelo, grafom, ...

Tipologija prav tako ni upoštevala fatičnih besedil, ki so sama sebi namen in ne nosijo nobene

podatkovne vrednosti in ne izražajo čustvenosti. Obstajajo zato, da bi vzdrževala

sporazumevanje (small talk – klepet oz. kramljanje). Zaradi njihove pogostosti v vsakdanjem

življenju jih velja omeniti. Pogoste teme, ki se pojavljajo pri kramljanju so: vreme, zdravje,

šport, moda, … Pri tem je potrebno poznati in izhajati iz družbeno-kulturnega ozadja

izhodiščnega in ciljnega jezika. Poznati je potrebno tudi posebnosti generacij, spolov, slojev,

skupin (npr. small talk s paraplegiki bo drugačen kot s športniki). Takšno prevajanje je

odvisno od vživitve prevajalca (celostno čutenje prevajalca v nekem položaju). Prav tako je

potrebno upoštevati individualno-psihične postavke sporazumevalnih partnerjev (npr. če sta

12

dobre volje lahko vključimo šale). Vsebino in obliko nekega pogovora v izhodiščnem jeziku

povežemo z vsebino in obliko ciljnega jezika in kulture (Teržan-Kopecky, 2002).

2.7.5 UVRSTITEV OBRAVNAVANIH BESEDIL

V obravnavanih besedilih je moč zaslediti posamezne značilnosti iz tipologije besedil. Res pa

je, da se omenjene značilnosti tipov besedil v obravnavanih besedil ne odražajo v isti meri. V

prvi vrsti obe besedili (tako Zdravilišče Radenci kot Bad Tatzmannsdorf) vsebujeta veliko

stopnjo informativnosti. Besedili sta namreč osredotočeni predvsem na podajanje podatkov o

sami ponudbi, o kraju, o zgradbi posameznega zdravilišča. Prevajalec je slednje upošteval in

se poslužil stvarnega prevajanja. Prav tako sta besedili zelo ekspresivni, vendar ne v pomenu

avtorjevega podajanja določenega nazora, temveč v pomenu, čim pozitivneje prikazati obe

zdravilišči. Posledično sodita tudi v operativni tip besedila, saj želita vplivati na bralca ter

sprožiti v njem odziv, ki bo vzpodbudil odločitev za bivanje v zdravilišču. Obe besedili sodita

med avdiomedilani tip besedila, saj ob odprtju določene spletne strani na bralca učinkujejo

tako jezikovna kot nejezikovna sredstva. Na obeh spletnih straneh je moč zaslediti pisavo, ki

se pojavlja v različnih barvah in velikostih, slike, ki ustrezajo točno določeni temi, vidni

učinki, kot je menjavanje sličic, …

2.8 ZNAČILNOSTI STROKOVNIH BESEDIL

Strokovna besedila so besedila posameznih strokovnih področij. Nastala so zaradi potreb

različnih strok. Namenjena so ožji (lahko tudi strokovni) javnosti, tematika teh besedil je

omejena, prav tako ni prisotno avtorjevo razodevanje. V besedilih prevladuje predstavitvena

vloga, kar pomeni, da avtor besedila čim bolj natančno predstavi predmet obravnave. Za ta

besedila je značilna monosemija, kar pomeni enoumno razumevanje stvari v stroki. Obsegajo

posebno izrazje in besedne zveze, ki so značilne za določeno področje. Gre za dogovorjene

enote jezika, ki s svojo stalnostjo in enoumnostjo predstavljajo, gradijo in ohranjajo strokovni

jezik. Vsaka stroka ima svoj izbor strokovnih besed, ki pa ni statičen, saj se nenehno širi. Z

vsakim novim spoznanjem nastajajo tudi novi izrazi. Strokovna besedila so tesno povezana z

zunajjezikovnim svetom. Njihov namen je skoraj izključno podajati uporabne podatke, ki

podpirajo nastanek posledičnih dejanj. V nasprotju z leposlovnimi besedili, so ta besedila

izredno pragmatična.

13

Sem spada veliko število besedil, s katerimi je povezano tudi strokovno prevajanje:

– besedila, ki so splošnega jezikovnega značaja (nestrokovno sporazumevanje;

uporabna besedila, npr. navodila za uporabo),

– besedila, ki so splošnega jezikovnega in strokovnega značaja (strokovna in

nestrokovno sporazumevanje; npr. uvodna dela v neko strokovno področje),

– besedila, ki so strokovnega značaja (znanstveno-tehnična strokovna literatura), te pa

lahko delimo:

• vsebujejo večjezikovne izraze (mednarodne); izrazi, ki se uporabljajo v večih jezikih,

• vsebujejo izraze, ki so in niso mednarodni; tukaj se pojavlja težava prevoda izrazov,

ki niso mednarodni,

• vsebujejo izraze, ki so značilni za določeno deželo; tu se pojavlja še težava pri

prevodu zaradi deželnih norm, ki določajo izrazoslovje (Teržan-Kopecky, 2002).

2.8.1 PREVAJANJE STROKOVNIH BESEDIL

Strokovni jezik je vezan na določeno ciljno skupino strokovnjakov nekega področja.

Poslužujejo se ga lahko tudi laiki, ki se zanimajo za določeno strokovno področje. Prevajalec

pa je tisti, ki mora ob prevajanju strokovnega besedila razumeti tisto, kar prevaja. Prevajalec

mora imeti določena predznanja o stroki, ki jo prevaja, da lahko razume izhodiščno besedilo v

tolikšni meri, da lahko ustvari ustrezno ciljno besedilo.

Pri prevajanju strokovnih besedil gre za pomoč pri razumevanju med jezikovnimi skupinami.

Gre za premostitev kulturnih razlik in različnih miselnih struktur, prevajalec mora biti most

med predstavnim svetom sporočevalca in prejemnikom besedila. Prevajanje strokovnih

besedil je potrebno takrat, kadar strokovno sporazumevanje preseže jezikovne meje,

strokovnjaki različnih strokovnih skupin pa si želijo izmenjati znanja in dogajanja (npr.

nemška podjetja kupujejo zemljišča pri nas in gradijo svoje trgovine ali nemško govoreči

turist obišče slovensko zdravilišče). Strokovna besedila nimajo umetniške vloge, saj je njihov

namen podajanje strokovnih podatkov in novosti. Govorimo o tipu besedila, ki temelji na

posebnem strokovnem izrazoslovju, določeni skladnji in slogu. Strokovna besedila imajo

običajne predpostavke in izjave (ni prisotno olepševanje jezika), jasen miselni tok, stavke pa

sestavljajo sestavljeni leksikalni elementi. Prevajalec ima pri njihovem prevajanju veliko

odgovornost, saj mora na eni strani prepoznati in razumeti sporočilo strokovnega besedila ter

ugotoviti avtorjev namen izhodiščnega besedila. Na drugi strani mora dobro poznati odnos

14

med kulturama, da preoblikuje besedilo tako, da bo delovalo kolikor je mogoče enako kot

izvirnik v izhodiščni kulturi.

Pomemben kriterij strokovnega prevajanja je kriterij sankcije oz. praktične posledice. Če

prevajalec nepravilno prevede določeno tehnično besedilo, lahko povzroči praktične težave

(npr. napačen prevod navodila za uporabo videorekorderja lahko povzroči, da ga prejemnik ne

bo znal priključiti). Značilnost strokovnih besedil je, da imajo veliko število podatkov in

nizko pogostnost slogovnih elementov. Od strokovnega besedila pričakuje strokovnjak

določenega področja, da mu razumevanje ni oteženo z dvoumnimi besedami ali besednimi

zvezami (Mehrdeutigkeit) ali nejasnostmi. Razlaga znanstvenih dejstev mora biti neodvisna

od časa, npr. razlaga fotosinteze v 50. letih mora dati enako podatkovno vrednost sedanjim

bralcem, kot jo je dala takrat.

Vsebina izhodiščnega besedila mora biti v prevodu nespremenjena in natančno poustvarjena.

Velja zahteva po jezikovno-slogovni ustreznosti. Omenjena zahteva se nanaša na slovnično

pravilnost, hkrati se je potrebno držati jezikovno-stilističnih norm, ki so določene glede na

vrsto besedila. Za prevode omenjene vrste besedil velja, da se morajo nanašati na strokovno

področje, biti morajo enopomenski, jasni, ekonomični. Pa vendar je v praksi veliko takšnih

besedil, ki so v jezikovno-slogovnem smislu nejasni. Zaradi tega mora imeti prevajalec tudi

znanje s področja, ki ga prevaja. V praksi je velikokrat potrebno takšna besedila (v izvirniku)

popraviti, če želimo, da so uporabni (Teržan-Kopecky, 2002).

2.8.2 STROKOVNA BESEDILA IN OGLAŠEVANJE

Tako za podjetja in zdravilišča (v obravnavanih besedilih zdravilišča) je pomembno, da

najprej določijo svojo identiteto; kdo je oziroma kdo želi biti, koga želi privabiti ter kaj mu

ponuditi. Turistično podjetje si mora zastaviti naslednja vprašanja: v čem je naša ponudba

edinstvena, v čem se razlikuje od tekmecev, po čem izstopa, zakaj bi se morebiten gost

odločil prav za nas. Velikokrat se zgodi, da turistični ponudniki želijo vsem ponuditi vse. Pri

tem pa se pogreznejo v sivo povprečje. Ljudje za svoj oddih iščejo posebne, drugačne,

nepozabljive destinacije. Vsaka turistična destinacija bi se morala vprašati, kako svojo

ponudbo preoblikovati v edinstveno, nepozabno doživetje in kako slednje tudi predstaviti.

Znanih je več strategij oglaševanja. Izpostavili bi AIDA-model. Kratice pojmujejo naslednje

besede: Attention (pozornost), Interest (zanimanje), Desire (želja) und Action (dejavnost). S

predstavitvijo zdravilišča in njegove ponudbe pritegnemo pozornost morebitnega gosta

15

zdravilišča. Posledično vzpodbudimo njegovo zanimanje za bivanje oz. obisk zdravilišča.

Vzbudi se želja po obisku zdravilišča in gost preide v dejanje z rezervacijo oz. obiskom

zdravilišča.

Prevajalec bistveno prispeva k uspešnemu sporazumevanju z morebitnim gostom zdravilišča.

V obravnavanih besedilih gre za strokovna besedila turističnega tipa in posledično se

prevajalec sreča s turističnim izrazoslovjem.

Izrazoslovje predstavlja pomemben del besedja vsakega sodobnega jezika, ki med drugim

odraža dogajanje v družbi, življenje neke skupnosti, suverenost narodnega jezika in naroda

kot takega. V okviru turizma se tako oblikujejo in uporabljajo različne besedilne zvrsti in

vrste z določenimi jezikovnimi zvrstmi ter sredstvi, pri čemer se določena jezikovna sredstva

lahko istočasno pojavljajo v različnih besedilnih zvrsteh in vrstah. Npr. tipična sredstva

področnega strokovnega jezika, lahko srečamo tako v znanstvenih, umetnostnih, pravnih in

sporazumevalnih besedilih s tega področja. Ali obratno, npr. v oglaševalskih besedilih lahko

srečamo sredstva, značilna za področje oglaševanja (npr. slogan), pa tudi določene stroke.

Turizem je zelo kompleksna, ki jo poleg turistične industrije kot turistične dejavnosti v ožjem

pomenu besede sestavljajo tudi dejavnosti na vseh družbenih področjih, saj turizem kot

družbeni pojav prežema najrazličnejše vidike družbe. Tako poleg turizma v okvir turistične

dejavnosti vstopajo številna družbena področja in vede: ekonomija, pravo, zgodovina,

sociologija, zdravstvo, arhitektura, kemija, ekologija, … Našteta družbena področja in vede se

srečujejo in prepletajo v okviru različnih vrst turizma, ki izpostavljajo točno določeno

turistično ponudbo (Vir: www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U82TQEFY/...acbf.../PDF

(Pridobljeno: 23. 3. 2013)).

Prevajanje turističnih besedil zahteva izkušenega prevajalca, ki ne poseduje samo splošne

kompetence prevajanja, ampak jezikovne, medkulturne, tehnološke, … kompetence. Npr.

izrazi v besedilih, ki jih obravnavamo v nadaljevanju, ne izhajajo samo iz zdraviliškega

turizma, pač pa besedili vključujeta izraze tako s področja zdravstva (različne bolezni ter

metode zdravljenja), geografije (lega Zdravilišča Radenci in Bad Tatzmannsdorfa, različni

podnebni pojavi) ter ekonomije (kotizacija).

16

2.9 PREVAJALSKI POSTOPEK KOT KOMUNIKACIJSKI

PROCES

2.9.1 PREVAJALEC

Prevajanje je kompleksen postopek, ki je sestavljen iz številnih podrejenih odnosov in obsega

različna opravila. Z gotovostjo lahko trdimo, da proces prevajanja že dolgo ne temelji več

zgolj na prevajalčevem znanju dveh (ali več) jezikov, pač pa na njegovi zmožnosti

analiziranja in razumevanja odnosov med izvornim in ciljnim jezikom. S slednjim

spoznanjem lahko oblikuje prevod, ki bo čim bližje izhodiščnemu jeziku, obenem pa bo

izpolnjeval vse jezikoslovne zahteve in kulturne konvencije v okolju ciljnega jezika.

Prevajalec ni samo posrednik podatkov med dvema jezikoma, ampak poseduje številne

kompetence, ki mu omogočajo ustrezen in sprejemljiv pisni izdelek v ciljnem besedilu. Poleg

govornih in pisnih sporazumevalnih spretnosti, mora posedovati sposobnost samostojnega

pridobivanja znanj in vedenj, sposobnost za vseživljenjsko učenje, sposobnost analize,

sinteze, predvidevanja rešitev in spoznanj, sposobnost razvijanja lastnih raziskovalnih

pristopov in usmerjenosti v reševanje problemov, sposobnost uporabe informacijsko-

komunikacijske tehnologije, sposobnost samostojnega delovanja v stroki, sposobnost

delovanja v večjezikovnem in večkulturnem okolju, sposobnost ustreznega poznavanja,

kulturno, družbeno in etnično različnih okoljih, poznavanje in obvladovanje prevajalskih

strategij in tehnik, sposobnost uporabe prevajalskih orodij, … Naštete sposobnosti skupaj z

besedilnimi kompetencami dveh ali več jezikov odlikujejo priznanega prevajalca.

Delo prevajalca se prične z branjem izhodiščnega besedila. Najprej mora prevajalec razumeti,

o čem besedilo govori, hkrati ga mora analizirati z vidika prevajalca, ki ni enak vidiku

jezikoslovca ali literarnega kritika. Ugotoviti mora, kakšen je namen besedila in na kakšen

način je napisano, da lahko nato izbere primerno metodo prevajanja. Razumevanje besedila

vključuje dve vrsti branja: na eni strani splošno branje s pomočjo katerega se prevajalec

dokoplje do bistva besedila, razume snov in z njo povezane pojme. S podrobnim branjem se

prevajalec posveti besedam v sobesedilu kot izven njega. Med branjem besedila prevajalec

išče namen besedila. Dve besedili lahko opisujeta bitko, spor, navajata ista dejstva in številke,

toda zvrst jezika in celo slovnične strukture (trpni način, neosebne glagolske oblike, …), ki jih

uporabljata, lahko pričajo o drugačnih stališčih avtorjev. Namen besedila označuje odnos

17

pisca izhodiščnega jezika do vsebine. Velikokrat je namen prevajalca enak namenu avtorja

besedila izhodiščnega jezika.

Ključni element, ki ga mora prevajalec upoštevati je ciljni bralec. Na podlagi raznolikosti

jezika v izhodiščnem jeziku prevajalec poskuša določiti, kakšni so bralci izvirnika in kakšni

bodo bralci prevoda. Na podlagi tega se odloči, kolikšno pozornost bo moral posvetiti bralcem

ciljnega jezika. Morda bo prevajalec skušal oceniti stopnjo izobrazbe, razred, starost in spol

bralcev, če so le-ti opredeljeni.

Pomembno točko v postopku prevajanja predstavlja kultura, v okviru katere mora prevajalec

ugotoviti, v kakšnem okolju se bo besedilo najverjetneje pojavilo. Zelo dobro mora poznati

kulturi izhodiščnega in ciljnega jezika.

Med končno stopnjo prevajanja – pregledovanjem, skuša prevajalec izpopolniti svojo inačico,

kar pomeni, da bo postala elegantnejša in učinkovitejša, hkrati zagotovi, da ni izgubljena

nobena bistvena pomenska sestavina (Newmark, 2000: 30–69).

Dejavnost prevajalca številni avtorji pojmujejo različno. Wills navaja, da prevajalec

medjezikovne razlike nevtralizira na vsebinski in slogovni ravni. Prevajalec preoblikuje

novico nastalo v izhodiščnem jeziku, jo preoblikuje tako, da jo naslovnik razume. Po mnenju

Nide prevajalec skladenjsko analizira izhodiščno besedilo in skozi različne strukture preide do

sinteze prevoda. Pri tem ne išče oblikovne, ampak dinamično ekvivalenco izraza.

Christiane Nord pravi, da prevajalec analizira položaj izhodiščnega besedila na podlagi

vsebovanega »materiala«, ki ga uporabi pri ciljnem besedilu. Sprejemljivi vsebinski in

oblikovni elementi izhodiščnega besedila se izolirajo in se na podlagi položaja v ciljnem

besedilu prenesejo v ciljni jezik in kulturo. Prevajalec ni prenosnik sporočila izhodiščnega

jezika, pač pa avtor ciljnega besedila, ki deluje po odredbi tujega naročnika, pri čemer na

podlagi lojalnosti izoblikuje ustrezen prevod v ciljnem jeziku.

Holz-Mänttäri prevajalca opredeljuje kot samostojnega in odgovornega strokovnjaka v okviru

sistema dejavnosti in ne kot posrednika v sporazumevalni dejavnosti.

Radegundis Stolze pravi, da prevajalec oblikuje razumljeno sporočilo za določeno občinstvo,

svoje prevajalske rešitve pa utemeljuje na podlagi prevajalskih kategorij (Stolze, 2001: 275,

276).

18

Ulrich Kautz je mnenja, da dandanes prevajalci (kot tudi tolmači) predstavljajo mednarodno

masovno sporazumevalno sredstvo, ki omogoča prenos podatkov na znanstvenem, tehničnem,

zdravstvenem, političnem, družbeno-kulturnem in vojaškem področju. Predstava o poklicu

prevajalca je sledeča: je delo jezikovnega posrednika, ki je zaposlen v nekem podjetju, uradu

ali deluje samostojno in prenaša besedila iz enega jezika v drugega, velikokrat pa prevzame

tudi medsebojne stike s tujejezičnimi partnerji. Danes prevajalen ni samo posrednik med

dvema jezikoma, pač pa v okviru svojega dela opravlja še veliko drugih nalog. Mednje sodi

samostojno pisanje besedil, ocenjevanje, povzemanje in dodajanje komentarjev, urejanje

besedil, obdelava besedila za nadaljnje strojno prevajanje, svetovanje pri jezikovnih, kulturnih

in medkulturnih vprašanjih (Kautz, 2002: 16– 18).

2.9.2 RAZMERJE MED IZHODIŠČNIM IN CILJNIM BESEDILOM

Izhodiščno besedilo predstavlja tisto besedilo zaradi katerega se prevajalec loti svojega

prevoda. Je izjava s splošno veljavnim jezikovnim in kulturnim značajem, ki je vpleten v

določen sporazumevalni položaj, hkrati pa posreduje različne podatke.

Ciljno besedilo predstavlja rezultat novega ubesediljenja izhodiščnega besedila v ciljnem

jeziku. Prav tako je ciljno besedilo izjava s splošno veljavno jezikovnim in kulturnim

značajem, ki je vpleten v določen sporazumevalni značaj in hkrati posreduje različne podatke.

Vendar ciljno besedilo sporazumevanju avtorja in prejemnika, ki imata drugačen jezik in

kulturo kot avtor in prejemnik izhodiščnega besedila (Kautz, 2002: 53, 54).

Razmerje med besedilnimi elementi izhodiščnega in ciljnega besedila ni enaka razmerju 1 : 1.

Praviloma velja, da je množica elementov izhodiščnega besedila predstavljena z množico

elementov ciljnega besedila. Pri tem se lahko pojavljajo primanjkljaji ali presežki, torej

nikakor ne moremo govoriti o enakovrednem razmerju med besediloma.

Pri prevajanju tako ne moremo govoriti samo o jezikovnih ali oblikovnih pojavih, ampak je to

kulturni in posledično tudi jezikovni prenos. Izhodiščno besedilo nudi svojim bralcem

množico podatkov. Ta dejavnost je odvisna od pričakovanj avtorja kakor tudi od bralcev

izhodiščnega besedila in njihovih položajev. V primeru prevoda izhodiščnega besedila sodi

prevajalec najprej k bralcem izhodiščnega besedila. Šele nato prevajalec kot avtor ciljnega

besedila poda podatke bralcem ciljnega besedila. To dejanje je pogojeno s pričakovanji

prevajalca kot naročnika ter bralci ciljnega jezika in njihovih položajev. Pri tem je

19

samoumevno, da se mora podatek oviti v obliko, vsebino, norme, ki bodo drugačne od

izhodiščne oblike, saj bralci izhodiščnega in ciljnega besedila izhajajo iz različnih kultur in

jezikovnih skupnosti. Razumeti moramo, da gre pri ciljnem besedilu za drugačne podatke (v

oblikovnem smislu, pravila, norme, …) kot v izhodiščnem besedilu. Posledično se prevajalec

v ciljnem besedilu ne bo poskušal truditi ponuditi enakih in toliko številčnih podatkov kot

izhodiščno besedilo. Prevajalec se bo v prvi vrsti trudil najti najugodnejšo rešitev skoposa

prevoda: bralcem ciljnega jezika bo skušal ponuditi toliko podatkov, kot jih vsebuje

izhodiščno besedilo. Prevajalec ne ponuja več ali manj podatkov kot izhodiščno besedilo,

ampak je prevajalec tisti, ki podatke poda na drug način.

2.9.2.1 EKVIVALENCA IN ADEKVATNOST

Gre za dva jezikovna pojava, ki podajata razmerje med izhodiščnim in ciljnim besedilom.

Ekvivalenca opredeljuje razmerje med ciljnim besedilom in izhodiščnim besedilom, ki v

različnih kulturah izpolnjujeta enako sporazumevalno vlogo. Adekvatnost ali ustreznost

prevoda je razmerje med ciljnim in izhodiščnim besedilom pri upoštevanju nekega cilja, ki ga

prevajalec zasleduje s postopkom prevoda.

Pojem ekvivalence sta kot prva natančneje opredelila Wills in Koller. Kar danes predstavlja

pojem ekvivalence je Güttinger imenoval »leistungsgemäßes Übersetzen« (prevajanje z

enakim učinkom1). Cilj prevajanja zanj pomeni doseči enak učinek med ciljnim besedilom in

ciljnim bralcem, kot ga ima učinek med izhodiščnim besedilom in izhodiščnim bralcem.

Slednje pomeni, da mora posredovati enako informacijo in imeti mora enak učinek. Güttinger

kot primer navaja prepoved: Überschreiten der Gleise verboten. Pomensko pravilen prevod v

angleški jezik bi se glasil: It is forbidden to cross the lines. Slednja poved prenaša isti

podatek, vendar ne izpolnjuje enakega učinka, saj na Angleže deluje nenavadno. Tako bi

morali v tem položaju poved prevesti tako: Don't cross the lines (Reiß/Vermeer, 1991: 125).

Vsako besedilo ima vsebino, smisel, obliko in učinek. Če se ti elementi pri prevajanju

spremenijo, ne moremo govoriti o enakovrednosti oz. ekvivalenci med izhodiščnim in ciljnim

besedilom.

Prevladujoča značilnost vsakega prevoda je namen (skopos) in prav to upošteva adekvatnost;

skladnost, ustreznost prevoda glede na skopos oz. na upoštevanje cilja. Pri prevodu

izhodiščnega besedila označuje razmerje med ciljnim in izhodiščnim besedilom pri

1 Prevod Suzana Klausner.

20

neprestanem upoštevanju nekega cilja, ki ga zasledujemo s prevajanjem. Na mesto splošno

veljavnih od skoposa neodvisnih ekvivalenčnih zahtev nastopi zahteva po primernosti

uporabljenih jezikovnih sredstev glede na omejen cilj, ki ga določa skopos. Kriterij

ekvivalence se tako iz prevladujočega prvega mesta prestavi na drugi mesto v hierarhiji

prevajalskih odločitev. Sporočilo nekega besedila mora biti tako prevedeno, da ga bralec

lahko brez težav pravilno sprejme oz. predela, pa četudi se je potrebno v ta namen poslužiti

dodatnih raziskovanj in podatkov. Ni se več potrebno držati izvirnika, ampak se mora prenesti

sporočilo, ki je adekvatno. Besedila lahko dopolnjujemo ali vnašamo dodatne podatke, pri tem

pa je izpostavljena ustvarjalnost pisanja. Prevajalec mora prebroditi težave, ki nastanejo

zaradi različnega kulturnega ozadja s pomočjo dodatnih podatkov.

Reiß in Vermeer menita, da je ekvivalenca posebna vrsta adekvatnosti, kajti gre za

adekvatnost pri konstanti vloge med izhodiščnim in ciljnim besedilom.

2.9.2.2 INVARIANTNOST

Pojem invariantnosti predstavlja nespremenljivost, kar pomeni, da so nekateri jezikovni

elementi po obliki in vsebini take narave, da se ne morejo v nespremenjeni obliki prenesti iz

izhodiščnega v ciljni jezik. Izraz je bil prevzet iz strukturalizma, ki jezik deli na langue in

parole, pri čemer so invariantni tisti jezikovni elementi, ki so nespremenjeni v sistemu

(langue, kompetenca) in niso odvisni od dejanske uresničitve (parole, performanca). Cilj

strukturalizma je bil, da raziskuje jezike kot abstraktne sisteme. Glavna naloga take analize je

bila, da na vseh jezikovnih ravneh najde invariante, torej elemente, ki so neodvisni od njihove

dejasnje uresničitve in da te razlikuje od različic, ki so odvisne od svojih položajev. Dodatno

se kot invariantni označujejo tisti elementi, ki se ne spremenijo s prenosom iz izhodiščnega v

ciljno besedilo. K težavi z invariantnostjo lahko pristopimo na dva načina: deskriptivni in

preskriptivni pristop. Pri deskriptivnem pristopu opisujemo, kar pomeni, da raziskujemo,

kateri elementi pri dejanskem prevodu ostanejo ohranjeni. Pri preskriptivnem pristopu

določimo, kateri elemente pri prenosu iz izhodiščnega v ciljno besedilo ostanejo

nespremenjeni. Coseriu uvede optimalno invariantnost, saj pravi, da invariantnost ne more biti

popolna (če ohranimo obliko, pride do vsebinske nepravilnosti). Posledično je pomembna

optimalnost, kar pomeni obdržati vlogo v enakem položaju. Od položaja je odvisno, do katere

mere prilagajamo obliko, vsebino in vlogo izhodiščnega besedila. Pomembna je tudi stopnja

invariantnosti. O visoki invariantnosti govorimo pri tehničnih besedilih, poročilih,

znanstvenih besedilih, vremenski napovedi kjer se moramo držati vsebine. Nizka

21

invariantnost se pojavlja pri leposlovnih besedilih, small talku, pri čemer v ospredje stopi

ustvarjalnost prevajanja (Teržan-Kopecky, 2002).

2.9.3 IZHODIŠČNA IN CILJNA KULTURA

V procesu učenja in spoprijemanja s svetom se človek nauči določenih pogledov na svet;

vzorci ali modeli razlaganja resničnosti. Naučimo se stvarnosti, kot so npr. zakon, smrt, delo,

…, na določen način opredeljevati in o njih soditi. Jezik pa predstavlja pojav s pomočjo

katerega se sporazumevamo o tej resnici. Razlaga resnice je odvisna od kulture, prav tako je

jezik odvisen od zgodovine, skupnosti in kulture.

Obča teorija prevajanja nalaga pogoje in pravila prevodne dejavnosti. Da omenjeni pogoji in

pravila stopijo v splošno veljavo, se je na podlagi znanstvenih raziskovanj oblikoval

medkulturni sporazumevalni model.

Medkulturni sporazumevalni model je opisan tako:

Dana je oseba P kot pripadnik skupnosti G. Dejanje osebe P je pogojeno s časovnimi in

prostorskimi okoliščinami. Če zanemarimo biološko-psihološke pogoje nas zanimajo trije

elementi:

1) družbene okoliščine (kultura).

Družbene okoliščine so lahko navznotraj razvejane: nekatere okoliščine veljajo za celotno

družbo (parakultura), druge le za del družbe (diakultura), npr. poklic osebe P, zopet druge

okoliščine samo za osebo P (idiokultura).

2) položajne okoliščine (položaj), kar pomeni tiste pojave, ki so v določenem času in prostoru

za osebo P sprejemljivi.

3) notranje predpostavke, kar pomeni posamezni pogoji, ki določajo dejanje osebe P v

določenem času in prostoru.

Predpostavljamo, da se oseba P odloči osebi R, ki pripada isti skupnosti predati podatek, pri

čemer sledi določenemu cilju. Pri prenosu podatka osebe P osebi R, se bo P poskušala

poistovetiti z osebo R, kajti cilj osebe P je, da prenese podatek v najustreznejšem smislu.

Domnevamo, da sedaj oseba R pripada drugi skupnosti kot oseba P, razlika med skupnostma

in njenima kulturama je tako velika, da neposredno sporazumevanje med osebo P in R ni

22

mogoče. V tem primeru oseba P poišče nekoga – prevajalca, ki pozna obe kulturi (kulturo

osebe P in kulturo osebe R).

Prevajalec se na podlagi poznavanja kulture osebe R odloči, kako bo potekalo

sporazumevanje, da bo željen podatek oseba R kar najugodneje sprejela in razumela (Stolze,

2001: 197, 198).

Reiß in Vermeer navajata, da prevajalca ne zanimata objektivna resničnost in njene resnice.

Prevajalca zanima vrednost zgodovinskega dogodka, kako se slednje kaže v danem besedilu v

povezavi z veljavnimi normami (kulturo) in trenutnim položajem besedila.

Prevajalec mora tako poznati izhodiščno in ciljno kulturo. Pomen, način ali izrazitost dogodka

se lahko pri prevajanju med dvema različnima kulturama spremeni. Potrebno je prenesti

kulturne specifike izhodiščnega jezika v ciljni jezik. Prevajanje je v širšem smislu zmeraj

kulturna dejavnost, v ožjem smislu pa jezikovna dejavnost. Prevajalec je posrednik med

jeziki, narodi, ideologijami, literaturami, znanostmi in kulturami.

Tekstlingvistična ali besediloslovna teorija prevajanja poudarja, da besedila niso samo

proizvod jezikovnih elementov, ampak tudi nejezikovnih. Pomembno je tudi ozadje, v

katerem je besedilo nastalo (npr.: besedila v slovenskem okolju so drugačna od besedil v

kitajskem okolju). Omenjena teorija poudarja kompleksnost prevajalskih dejavnosti, saj je

součinkovanje nejezikovnih (vedenje o svetu, položaju, …) in jezikovnih elementov v enem

jeziku zelo zapleteno, kaj šele v dveh. Pri prevajanju se moramo vprašati: kaj želimo s

prevodom doseči, kako naj poimenujemo neke okoliščine v nekem drugem jeziku, vendar v

istem položaju. Neko stanje, okoliščino je potrebno poimenovati tako, da bo v istem položaju

pomenila enako. Npr.: pri trditvi »zemlja je okrogla kot žoga« moramo vedeti, ali ljudje

ciljnega jezika poznajo ta predmet (žogo), ali ima omenjen predmet kakšno simboliko v

njihovi kulturi. Izvenjezikovna sredstva se morajo pri vsakem prevodu posredno upoštevati.

Če obstajajo razlike med kulturo izhodiščnega jezika in kulturo ciljnega jezika, lahko iz tega

izhajajo nesporazumi med oznako in njenim smislom.

23

IZHODIŠČNI JEZIK CILJNI JEZIK

muslimanska kultura

mošeja

krščanska kultura

cerkev

Eskim

hiša – iglu

Evropejec

hiša – stanovanjska hiša

Naveden primer kaže na razhajanje med oznako in smislom. Do nesporazuma pride, če ima

označena stvar/predmet/okoliščina v različnih jezikovnih skupnostih različne simbolne

vrednosti, ali če imajo določena dejstva v izvirnem besedilu ne le označevalno, ampak tudi

simbolno vlogo. Npr.: oblečeni so bili v črno (črna je žalna barva), oblečeni so bili v belo

(bela je žalna barva v Indiji) (Teržan-Kopecky, 2002).

Reiß in Vermeer poudarjata, da je prevajanje med različnimi kulturami ekvivalentno

podajanje sporočila v ciljni kulturi. Prevajalec pri tem oblikuje »novo« sporočilo za njegovo

ciljno publiko. Posledično nam prevod predstavlja ponudbo podatkov v ciljni kulturi, ki izhaja

iz ponudbe podatkov izhodiščne kulture. Prevajanje tako ni prenašanje koda besednih in

stavčnih elementov iz enega jezika v drugega, ampak gre za sestavljeno dejanje pri katerem

prevajalec v novih funkcijskih, kulturnih in jezikovnih pogojih v novem položaju poroča o

besedilu.

2.9.4 PREVAJALSKI MODEL

Razmerje med izhodiščnim in ciljnim besedilom je pogojeno s sporazumevalnim položajem

vseh dejavnikov. Elementi sporazumevalnega položaja so – poleg časa, prostora in drugih

pogojev – avtor izhodiščnega besedila, naročnik prevoda vključno z njegovim namenom,

bralci ciljnega besedila in njihova pričakovanja ter ne nazadnje sam prevajalec.

Avtor izhodiščnega besedila je lahko znan ali ostane neimenovan. Velikokrat se zgodi, da sta

avtor in naročnik prevoda ena in ista oseba, kar pa seveda ni nujno. Avtor v svojem besedilu

izraža svoje mnenje in ga oblikuje z določenim namenom. Besedilu pripisuje določeno vlogo

in računa na to, da jo bo prejemnik tudi prepoznal. Prevajalec sam lahko nenamerno zaradi

prevajalskega naročila, položaja, v katerem se pojavlja izhodiščno besedilo, zaradi določenih

24

namigov v samem besedilu preoblikuje istovetnost avtorja. Vsekakor je razlika, ali prevajamo

besedilo pisatelja, ki vsako uporabljeno besedo temeljito pretehta ali laičnega poznavalca

jezika. Namen avtorja izhodiščnega besedila je lahko izražen eksplicitno ali ga lahko dokaj

jasno prepoznamo, lahko pa se zgodi, da namen ni jasno izražen. V slednjem primeru

prevajalec naj ne gradi na jasnosti na tistem mestu, kjer je ni. Kompetence prevajalca stopijo v

ospredje kadar prevajalec nima možnosti stika z avtorjem izhodiščnega besedila (npr. posvet s

strokovnjakom).

Naročnik prevoda naroči oblikovanje besedila v ciljnem jeziku. Tako tudi naročnik spremlja

določen namen in ciljnemu besedilu pripisuje določeno vlogo. Zlasti on je tisti, ki določa, ali

bo ciljno besedilo imelo enako vlogo, kot ga ima izhodiščno besedilo.

Naročilo prevoda zajema določila o sporazumevalnih potrebah partnerjev (avtor, naročnik,

prejemnik) in s tem vlogo ciljnega besedila in določila o izvršbi prevoda (čas oddaje/prejema

izhodiščnega ali ciljnega besedila in podrobnosti omenjenih besedil, …). V tem naročilu je

ključni element značaj bralcev izhodiščnega besedila, saj njihova pričakovanja, družbeno

stanje, izobrazba določajo, kako bo ciljno besedilo oblikovano. Naročilo prevoda naročnik

velikokrat natančno opredeli s svojimi določili. Če prevajalec natančnih določil naročnika ni

prejel, se sklepa, da to zaradi prevajalčevih poznavanj sporazumevalnega položaja ni

potrebno. Slednji primer pa odpira nevarnost, da prevajalec s prevodom ne bo dosegel

enakega namena, kot ga je hotel doseči naročnik. V praksi se velikokrat dogaja, da naročnik

svojih pričakovanj ali določil ne opredeli, ampak preprosto navede, da naj prevajalec pač

prevede, kar piše. V tem primeru mora prevajalec svoje prevajalske odločitve kasneje

ustrezno utemeljiti.

Prevajalec na eni strani predstavlja prejemnika izhodiščnega besedila, po drugi strani pa je

avtor ciljnega besedila. Posledično predstavlja soudeleženca dveh sporazumevalnih skupnosti

(skupnost izhodiščnega jezika in skupnost ciljnega jezika). Prav to pa ga razlikuje od

povprečnega prejemnika in avtorja, saj je prevajalec bikulturni strokovnjak, ki poseduje

potrebna znanja s področja prevajanja. Omenjene prevajalske sposobnosti mu omogočajo, da

besedilo in kulturo izhodiščnega jezika razume in jih z ozirom določil naročnika in lojalnosti

prenese v jezik in kulturo ciljnega jezika. Prevajalec je torej avtor besedila, ki pa ne deluje v

skladu z njegovimi nameni, ampak v skladu z nameni avtorja izhodiščnega besedila. Temu

namenu skuša glede na jezik, kulturo, zvrst besedila, … preko analize izhodiščnega besedila

čim bolj slediti.

25

Prejemnik besedila je lahko, enako kot avtor besedila, enak naročniku prevoda. Bolje

prevajalec pozna prejemnika (starost, družbeno stanje, poklic, izobrazbo), večja je možnost

ustreznejšega prevoda. V praksi se velikokrat zgodi, da prevajalec ne pozna omenjenih

dejavnikov prejemnika in tako se mora zanesti na »povprečnega« prejemnika. Tako bo pazljiv

s posegi v izhodiščno besedilo in se bo o njih prepričal tako, da bo stopil v stik z naročnikom

(Kautz, 2002: 48–53).

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 ZGODOVINSKI ORIS ZDRAVILIŠČ

3.1.1 RIMSKO OBDOBJE

Zgodovina zdravilišč in kopališč sega v rimsko obdobje, kjer je bila skrb za telo in dušo zelo

pomembna. Rimljani so oskrbo z vodo izpopolnili, saj je imela večina mest javne mestne

vodnjake, kopališča in kopališke hiše. Rimljani so zelo dobro poznali zdravilni učinek

izmeničnega kopanja v mrzli in topli vodi. Sprva so bila zdravilišča zasebna, preprosto

zasnovana in namenjena higieni. Na lastne stroške so jih odpirali zasebniki in nato od

obiskovalcev pobirali vstopnino. Obiskovali so jih tako revni kot tudi bogati, med katere

sodijo člani senata, izobraženci in filozofi. Zdravilišča so bila zelo priljubljen kraj, ki ga

Rimljani niso uporabljali zgolj za kopanje, higieno in zdravje, ampak tudi za vsakdanje

sproščanje in počitek. Obiskovalec se je najprej preoblekel v garderobi, kjer je na lepo

urejenih policah odložil svoje obleke. Svojo pot je nadaljeval skozi niz vedno bolj vročih

prostorov. S potenjem si je namreč očistil kožne pore in po navadi je sledilo kopanje v vroči

vodi. Od tod jih je pot vodila do hladnih prostorov, opremljenih z bazeni s hladno vodo.

Slednjemu je sledila ročna masaža. Uporabljali so tudi razna naravna olja, ki so jih

obiskovalci prinesli sabo. Zdravilišča so bila javna kopališča, ki so predstavljala prostor

primeren za mirno razpravljanje o vsakdanjem življenju in politiki. Obiskovali so jih tako

bolniki kot zdravi ljudje (Vir: http://aveteromani.antika-si.com/terme.php (Pridobljeno 12. 3.

2012)).

V Rimu je veljalo pravilo, da se naj kopalec po parni kopeli potopi v mrzlo vodo. Zraven že

omenjenih zasebnih kopališč je država ali mestna uprava postavljala javna kopališča z

http://aveteromani.antika-si.com/terme.php

26

brezplačnim vstopom, kamor so ljudje množično zahajali. Staro mesto Rim je štelo čez sto

kopališč, v katerih so se moški in ženske kopali ločeno. Dioklecijanove terme so se

razprostirale na površini 13 hektarjev. Rimljanom sta tako prešli snaga in higiena v kri. Za

vodno oskrbo in vzdrževanje akveduktov je v Rimu skrbela posebna državna služba. Rimljani

so cenili zdravje ter se ravnali po načelu zdrav duh v zdravem telesu (Miquel, 1989: 36).

Skupaj z zatonom rimskega imperija so propadala tudi javna kopališča. Vsa kasnejša obdobja

niso prinesla ničesar, kar bi se dalo primerjati z rimskimi termami.

3.1.2 ZDRAVILIŠČA IN KOPALIŠČA V 18. STOLETJU

Prva sodobna kopališča in zdravilišča so nastala v 18. stoletju v Angliji, njihovi obiskovalci

pa so izvirali iz srednjega in višjega sloja. Na oblikovanje britanskih kopalnih navad je

močno vplival zdravnik Richard Russell, ki se je intenzivno ukvarjal z zdravilnim učinkom

morske vode in je tudi utemeljitelj talasoterapije, ki predstavlja zdravljenje z morskimi

kopelmi, morskim zrakom, sončno svetlobo in toploto (Vir:

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1645547/?page=1, (Pridobljeno: 12. 3. 2012)).

Postopoma se je ustanavljanje kopališč v 19. stoletju preselilo na evropska tla. Tako so ob

Baltiku nastala kopališča Heiligendamm, Karlsbad, Marienbad, Wiesbaden, v Avstriji pa

kopališči Ischl in Gastein. Omenjena kopališča so kmalu postala postojanka visoke petične

družbe. V Rusiji so prva zdravilišča ustanovili v 19. stoletju. Med najbolj znanimi je

zdravilišče Sotschi, ki se nahaja ob Črnem morju in je eno najbolj priljubljenih zdravilišč in

kopališč v Rusiji. Na Japonskem so že pred tem vrelce izkoriščali za kopanje, vendar lahko

šele v 19. stoletju govorimo o zdraviliščih, ki so jih oblikovali po vzoru zahodnih dežel. Eno

izmed takih je Beppu. Danes je to mesto in priljubljeno kopališče, ki ima več kot 3700

termalnih vrelcev in 168 javnih kopališč. Zgodovina slovenskega zdraviliškega turizma sega

prav tako v 18. stoletje. Zdravilišči z dolgoletno tradicijo sta Zdravilišče Radenci in

Zdravilišče Rogaška. V času habsburške monarhije sta zdravilišči nosili imeni Bad Radein in

Roitsch Sauerbrunn.

3.1.3 AVSTRIJA

V avstrijskih letoviščih se je že pred letom 1900 kazal neprikrit antisemitizem. Priljubljena

kopališča so se lotila radikalnih ukrepov. Nekatera med njimi so postavila napise, ki so jasno

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1645547/?page=1

27

povedali, da za jude in njihove potomce ni prostora. Število letovišč, ki niso dovoljevala

vstopa judom, je bilo dvakrat večje v primerjavi z Nemčijo. Ob razpadu monarhije se je tudi v

Avstriji število obračunov z judi povečalo. Časniki so venomer objavljali antisemitske članke,

nacisti pa so judovske obiskovalce zdravilišč pozivali, da naj te kraje zapustijo in se vrnejo v

Palestino.

Avstrijski zdraviliški turizem danes sestavlja kar 38 zdravilišč. Razporejena so po celotnem

avstrijskem prostoru, s svojo raznoliko ponudbo (zdravljenje s soljo, wellness, različne vrste

savn, termalna voda, fitnes, čaroben svet za dojenčke in otroke, pestra ponudba aktivnosti

zdraviliške okolice, …) pa poskrbijo za še tako zahtevnega gosta.

3.1.5 JUGOSLAVIJA

V Socialistični republiki Sloveniji, kot delu Jugoslavije, je delovalo in še danes deluje 15

naravnih zdravilišč. Nekatera imajo dolgoletno tradicijo (npr. Zdravilišče Dobrna je

najstarejše slovensko termalno zdravilišče, katerega zgodovina sega vse do leta 1403,

Zdravilišče Rogaška je lahko ponosno na štiristo-letno tradicijo, zdravilno vodo Zdravilišča

Olimija pa so poznali že Rimljani in Kelti, …). Ena izmed mlajših zdravilišč, s svojimi 35

leti, predstavljata Zdravilišče Ptuj ter Zdravilišče Zreče, ki sta se izoblikovali v zadnjih

desetletjih. Najmanj zdravilišč je na Primorskem, kjer sta le dve, največ pa na Štajerskem,

kjer deluje kar sedem zdravilišč. Vsa zdravilišča pa so združena v Skupnost naravnih

slovenskih zdravilišč, ki je bila ustanovljena leta 1957 v Celju. V šestdesetih letih je prišlo do

krize obiskanosti slovenskih naravnih zdravilišč. Ljudska skupščina je namreč, po vzoru

švicarske zakonodaje, spremenila zakon o zdravstvenem varstvu, s tem ko je omejila pravice

socialnih zavarovancev do zdraviliškega zdravljenja.

Z razglasitvijo neodvisnosti se je zamajal stolček Slovenije kot turistične destinacije. Razlog

je bila desetdnevna vojna leta 1991, s katero je država izgubila sloves varne države. Drugi

razlog lahko vidimo v njeni mladosti, saj si vsaka destinacija gradi svoj ugled skozi desetletja,

države pa skozi stoletja. Slovenija je tako čutila upad mednarodnega turizma, vendar je v

dveh desetletjih, predvsem s sodelovanjem v strukturah Evropske Unije, povrnila število tujih

turističnih prihodov.

28

3.2 ZDRAVILIŠKI TURIZEM V SLOVENIJI IN AVSTRIJI

Mobilnost, sporazumevalne možnosti, splet so sredstva preko katerih spoznavamo slovenski

turizem in s slednjim se tudi predstavlja. Turizem v Sloveni ponuja pester izbor; obisk gora,

občudovanje Mediterana, raziskovanje Krasa z jamami, bogata zgodovinska in kulturna

dediščina, termalne in mineralne vrelce. Kot paradnega konja slovenskega turizma je potrebno

izpostaviti zdraviliški turizem, ki je znan po celotni Evropi. To potrjuje poročilo o poslovanju

Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč v letu 2010. Iz poročila je razvidno, da se

predstavniki nekaterih zdravilišč udeležujejo poslovnih razgovorov na borzah v okviru STO

(Svetovna turistična organizacija) v Milanu, Berlinu, Moskvi, Riminiju in Londonu. Prav tako

so dejavni na sejmih v Ljubljani, Gradcu, Bologni in Celovcu, kjer se zdravilišča

predstavljajo. Prav tako so prisotni v raznih projektih, kot so Dnevi slovenskih term v Srbiji in

Dnevi slovenskih term v Avstriji, kjer poteka predstavitev zdravilišč s stojnicami za javnost in

nato tiskovna konferenca za novinarje. Glede na to, da so slovenska zdravilišča predstavljena

skoraj po celotni Evropi, se lahko pohvalijo s številnimi tujimi gosti, ki se ustavijo v naši

deželi. Zdraviliški turizem tako beleži 48,5 % tujih in 51,5 % domačih gostov, 53,9 %

prenočitev domačih in 46,1 % tujih gostov. V prenočitvah prednjačijo prenočitve v hotelih z

71 %, nato kampi, zadnje mesto z 9 % pa zavzemajo apartmaji. Največ gostov v letu 2010 je

bilo iz Italije, nato iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Nemčije in Rusije. Največ prenočitev

beležimo pri Avstrijcih, nato Italijanih, Rusih, Nemcih, Hrvatih. Pri nas je prenočila tudi

peščica Poljakov, Čehov, Belgijcev, Nizozemcev in Švicarjev (Vir: http.//www.slovenia-

terme.si/o-ssnz/letno poročilo/ (Pridobljeno: 16. 3. 2012)).

Na naših tleh deluje 15 naravnih zdravilišč, ki se nahajajo na najrazličnejših koncih Slovenije,

od morja preko dolenjskih in posavskih gričev, ob Savinjsko-Sotelskih dolinah do panonskih

ravnin. O zdravilnih učinkih slovenskih mineralnih in termalnih voda in o bogati kulturi

termalizma na Slovenskem pričajo izkopanine iz časov rimskega imperija. Zapisani so namreč

dokumenti o termalni vodi, ki segajo v daljno leto 1147, zdravilne lastnosti naše slatine pa

Evropa ceni že več kot 400 let. V obdobju renesanse so se oblikovali zdraviliška središča, ki

še danes predstavljajo temelje zdraviliškega turizma v Sloveniji.

Slovenska zdravilišča ponujajo različne načine, kako preživeti počitnice ali poskrbeti za svoje

zdravje. Izbiramo lahko med naravnimi zdravilnimi učinki termalnih voda, morskim in

gorskim podnebjem z aerosoli, s slanico in solinskim blatom, zdravilnimi peloidi in šoto. Med

29

najpomembnejše spada termalna voda različnih lastnosti in toplote ter mineralna voda

(svetovno znana Radenska in Donat Mg), sledijo morska voda in slanica, organski in

anorganski peloidi ter morska, panonska in predalpska srednjegorska mikroklima.

Zdravilišča predstavljajo pomemben steber v zdravstvenem sistemu Slovenije. Zaradi

zdravilnih lastnosti naravnih zdravilnih dejavnikov so tesno povezana z zdravstveno stroko.

Tako so slovenska zdravilišča ob souporabi naravnih zdravilnih sredstev razvila številne nove

metode zdravljenja in nove programe za preprečevanje bolezni, ki v celoti upoštevajo

dognanja sodobne zdravstvene znanosti na posameznem indikacijskem področju.

Zdravilišča v Avstriji ponujajo številne možnosti razvajanja duha in telesa ter zdravljenje in

rehabilitacijo. Zdravljenje v zdravilišču v Avstriji pomeni zdravljenje bolezni v točno

določenem kraju, zdravilišču, kjer so prisotni naravni viri. Prizadevajo si za zdravljenje z

naravnimi viri, gimnastiko, dieto, vsekakor pa se izogibajo zdravilom. Zdravljenje naj bi

trajalo tri tedne, pri čemer naj bi prebivališče in zdravilišče bilo ločeno, kar pomeni, da se v

času zdravljenja osvobodimo obveznosti iz vsakdanjega in poklicnega življenja. Zdravljenje

je možno kriti na lastne stroške ali v okviru socialnega zavarovanja, ki ga odobri osebni

zdravnik. Rehabilitacija je multidisciplinarni postopek, ki služi osebam, ki ne morejo v celoti

opravljati svojih vsakdanjih ali delovnih nalog, bodisi zaradi bolezni ali nesreče.

Rehabilitacija se nudi tako dolgo, dokler se zdravstveno stanje ne obnovi do te mere, da

zavarovanec lahko v skupnosti živi samostojno življenje brez tuje pomoči. Rehabilitacija je

učinkovitejša kot zdravljenje in poteka v posebnih zdravstvenih ustanovah ter velikokrat traja

več kot tri tedne. Vključevanje naravnih virov v okviru rehabilitacije pa ni obvezno.

V Avstriji poznajo dve vrsti wellnessa, ki jih imenujejo: »normalni wellness« in zdravstveni

wellness. »Normalni wellness« predstavljajo ukrepi, ki služijo obnovitvi telesa in duha ali

popestritvi dopusta. Tako se sami odločimo za plavanje, obisk savne, masaže in ne po

priporočilu zdravnika. Te vrste wellnessa nima posebnih zdravstvenih učinkov in tako ne

moremo pričakovati dolgotrajnega učinka. Zdravstveni wellness predstavljajo aktivnosti, ki so

jih oblikovali zdravniki. Strokovno znanje s področja zdravstva se kaže v obliki predavanj in

izobraževanje osebja predvsem na področju terapij.

Avstrijska zdravilišča nudijo naravne vire, ki se nahajajo v določenih krajih in imajo zdravilni

učinek. Naravne vire je moč razdeliti v naslednje kategorije: zdravilna voda, peloidi (blato,

močvirje), plini (CO2) in zdravilni dejavniki, kot so podnebje, lega in nadmorska višina. Med

zelo priljubljene naravne vire sodi termalna voda, ki zdravilno učinkuje že v majhnih

30

količinah. Ponudbi se pridružujejo še žveplene kopeli, termalne kopeli s slano vodo, kopeli z

mineralno vodo, kopeli z vodo, ki vsebuje železo, sulfat, radon, jod ali anorgansko kislino,

zdravilišča z močvirji, ogljikovim dioksidom ali zdravilišča z zdravilnimi podnebnimi učinki.

3.3 POJMOVANJE ZDRAVILIŠKE TERMINOLOGIJE V

IZHODIŠČNEM IN CILJNEM JEZIKU

Zdraviliški turizem predstavlja paradnega konja slovenskega turizma in tako je zdraviliško

izrazoslovje pomemben del besedja na področju turizma. Pri tem se odpira vprašanje, ali

imajo določeni izrazi enak pomen tako v izhodiščnem kot v ciljnem jeziku. Pri pojmovanju

izrazov smo se v izhodiščnem jeziku naslanjali na Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pri

analizi pojmov ciljnega jezika smo se naslonili na Dudnov Veliki slovar nemškega jezika.

Izključili smo oblikoslovne lastnosti besede in opazovali samo pojmovno stran. Sledi

primerjava pomenov določenega izraza v izhodiščnem in ciljnem jeziku, pri čemer smo

izpostavili enakosti ali morebitne razlike v pojmovanju.

3.3.1 TERME

Tako v izhodiščnem kot v ciljnem jeziku terme na eni strani predstavljajo zdravilišče, kamor

nekdo zaide iz zdravstvenih razlogov, po drugi strani za nekoga terme pomenijo wellness oz.

sprostitev in razvajanje telesa in duha. Terme v obeh jezikih predstavljajo zdravilišče z vodo

toplega izvira, vrelca. Tega lahko obiščemo iz zdravstvenih razlogov ali da se sprostimo. Izraz

terme je sodobnejša različica besede zdravilišče in se je uveljavila v zadnjem desetletju.

3.3.2 ZDRAVILIŠČE

Izraz zdravilišče v izhodiščnem jeziku predstavlja ustanovo, kjer se zdravijo bolniki z

izkoriščanjem naravnih danosti (npr. termalne vode). Pojmovno ustrezen izraz v ciljnem

jeziku bi bil die Kur oz. der Kurort. Dudnov slovar najprej razlaga Kur, kar pomeni da gre za

določen način zdravljenja. V nadaljevanju omenjen način zdravljenja postavi v Kurort, ki

predstavlja kraj, ki nam nudi naravne danosti, ki omogočajo zdravljenje (podnebje, naravni

vrelci). V sklopu kopališča Duden prav tako omenja kraj, ki ima zdravilne učinke, vendar v

prvi vrsti predstavlja prostor za kopališke užitke.

31

Slovar slovenskega knjižnega jezika za geslo zdravilišče podaja naslednjo razlago:

zdravilíšče -a s (í) zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z

izkoriščanjem naravnih okoliščin: zdravnik ga je poslal v zdravilišče; gorsko zdravilišče;

zdravilišče za tuberkulozo; zdravilišče ob morju / klimatsko zdravilišče ki ima ugodne

podnebne razmere; termalno zdravilišče s termalno vodo / naravno zdravilišče (Vir:

http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=zdravili%C5%A1%C4%8De

&hs=1 (Pridobljeno: 23. 3. 2012)).

Veliki slovar nemškega jezika zdravilišče razlaga:

Kur, die; -, -en [im 16. Jh. Zuerst in der Bed. „ärztliche Fürsorge u. Betreuung“ <lat. cura =

Sorge, Fürsorge, Pflege]: bestimmtes, unter ärztlicher Aufsicht u. Betreuung durchgeführtes

Heilverfahren; Heilbehandlung: eine anstrengende K.; offene K. (nicht an einen bestimmten

Kurort u. an die normale Dauer einer Kur gebundener Kuraufenthalt); die K. dauert drei

Wochen; eine K. beantragen, machen, abbrechen; jmdm. Eine K. verordnen; sich einer K.

unterziehen; in K. gehen; jmdm. zur K. schicken; sie ist nach Bad Ems zur K. gefahren; Ü nur

eine strenge K. konnte die Währungsstabilität retten; *jmdn. in [die] K. nehmen (ugs.;

eindringlich auf jmdn. einreden; jmdm. Vorhaltungen machen); etw. in [die] K. nehmen

(ugs.; etw. einer gründlichen Inspektion unterziehen u. es ausbessern, restaurieren,

verbessern): Der Bekannte Zuger Restaurator … hat die Tellfigur im Herbst 1982 in sein

Atelier überführt und dort in K. genommen (NZZ 21. 1. 83, 22); Also nahmen wir den 505 in

die K., konstruierten … Federbeine und Dämpfer um (ADAC-Motorwelt 2, 1983, 14)

(Duden, 1999: 2316, 2317).

Kur|ort, der: Ort, der [wegen seines günstigen Klimas od. seiner Heilquellen] die

Möglichkeiten zur Kur bietet (Duden, 1999: 2319).

3.3.3 KOPALIŠČE

Tako izhodiščni kot ciljni jezik kopališče v prvi vrsti poimenujeta kot prostor, ki omogoča

plavanje, kopanje. Oba slovarja omenjenemu pomenu pripisujeta še eden pomen; kopališče

lahko predstavlja tudi prostor, kamor zaidemo iz zdravstvenih razlogov (termalno kopališče).

http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=zdravili%C5%A1%C4%8De&hs=1

http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=zdravili%C5%A1%C4%8De&hs=1

32

Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga:

kopalíšče -a s (í) urejen in opremljen prostor za kopanje, plavanje: kopališče ima plavalni

bazen in bazen za otroke / kopališče ob morju / termalno kopališče v toplicah, zdraviliščih s

termalno vodo; zimsko kopališče // v zvezi javno kopališče stavba s prostori za umivanje,

kopanje: kopat se hodi v javno kopališče (Vir: http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kopali%C5%A1%C4%8De&hs=1

(Pridobljeno 30. 3. 2012)).

Duden navaja:

Bad, das: -[e] s, Bäder [mhd. Bat, ahd. Bad, verw. Mit ↑ bäe. urspr. nur Bez für das heiße

Bad]: 1. a) größere Menge temperiertes Wasser in einer Wanne zur Reinigung, Erfrischung

des Körpers od. zu Heilzwecken: ein kaltes, warmes B.; medizinische Bäder verabreichen:

jmdm., sich ein B. einlaufen lassen: ins B. steigen: In der Frühe, als ich im –e lag, setzte ein…

Fliegerrangriff … in (Niekisch, Leben 367); b) das Baden in einer mit Wasser o. Ä. gefüllten

Wanne (zum Zwecke der Erfrischung, Reinigung o. zu Heilzwecken): der Arzt hat mir Bäder

verordnet, das tägliche B. vermissen; ein warmes B. ist das Beste gegen Traurigkeit (m.

Walser, Pferd 143); ein B. nehmen (baden); Ü ein B. in heilkräftiger Moorerde, in heißem

Sand, in warmer Luft, in praller Sonne; c) das Baden, Schwimmen in einem Schwimmbad, See

im Meer o. Ä.: ein erfrischendes B. im Meer: sich nach dem B. sofort umziehen *B. in der

Menge (unmittelbarer Kontakt mit einer [wohlmeinenden] Menschenmenge): er liebt das B.

in der Menge; offenbar sucht er das B. in der Menge (Strauß, Niemand 174), 2.a)

Badezimmer: ein weiß gekacheltes B.: Das B. ist ständig besetzt, das Baby schreit (Spiegel

48, 1978, 246); Die Wohnungen sind klein … Sie haben kein B., anfangs auch kein fließend

Wasser (Chotjewitz, Friede 145); b) Schwimmbad , Hallenbad, Erlebnisbad, Strandbad; die

öffentlichen Bader sind ab 1. Mai geöffnet, ein römisches B.; Über 1 000 türkische Bader

zählt allein die Metropole Tokio (Spiegel 2, 1978, 88). 3. Ort mit Heilquellen, Kurort: in ein

B. fahren, reisen. 4. (Technik, Chemie) bestimmte Lösung, Flüssigkeit, die bei eingetauchten

Gegenständen eine Reaktion hervorruft: ein B. zum entwickeln eines Films, zum

Galvanisieren von Metall (Duden, 1999: 441).

33

3.3.4 WELLNESS

Beseda wellness je po mnenju ameriških zdravnikov nastala iz pojmov well-being in fitness

oziroma well-being in hapiness, kar pomeni dobro počutje in fitnes oziroma dobro počutje in

sreča2. Od tod tudi spoznanje, da je wellness življenjski slog, ki temelji na dobrem počutju,

veselju in dobri telesni zmogljivosti (Vir: http://www.badgriesbach.de/wellness-therme.php

(Pridobljeno: 23. 3. 2012)).

Beseda wellness je sestavljena iz angleškega prislova well, ki pomeni dobro, ugodno, torej to

be well – dobro, ugodno se počutiti.

V Sloveniji so wellness središča sestavni del naravnih zdravilišč, termalnih kopališč in

hotelov. Slovenci pod pojmom wellness razumemo dobro počutje telesa in duha ter zdrav

način življenja. V okviru wellnessa se ponujajo dobrodejne terapije in obloge, programi

zdrave prehrane, fitnes, solarij, turške in finske savne, različne kopeli, masaže, nega telesa,

sprostitev, ugodje.

V Dudnovem slovarju zaman iščemo besedo wellness, saj gre za angleško besedo in v

nemškem jeziku predstavlja prevzeto besedo, ki ni popolnoma prilagojena nemškemu jeziku.

Pri pregledu spletnih strani nemških zdravilišč pa se omenjena beseda množično pojavlja in

ima enak pomen kot v Sloveniji. Wellness predstavlja ugodje, dobro počutje oziroma das

Wohlbefinden.

3.4 PREVAJALSKI IZZIVI SPLETNIH STRANI

ZDRAVILIŠČA RADENCI IN BAD TATZMANNSDORF

V okviru spletne strani Zdravilišča Radenci in Bad Tatzmannsdorf smo opazovali ovire in

prepreke na katere mora biti prevajalec pri prevajanju spletnih strani z zdraviliškim

izrazoslovjem pozoren. Izpostavljene so ugodne in manj ugodne prevajalske rešitve. Ob

pomenski, slovnični, slogovni, pravopisni pomanjkljivosti je podana ustreznejša prevajalska

možnost. Opazovali smo informativno in promocijsko funkcijo posamezne spletne strani ter

njeno vizualno podobo. Sledi primerjava podobnosti in razlik izhodiščnega in ciljnega

besedila ter analiza usklajenosti in skladnosti med izhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer smo

se osredotočili na slovnico, pravopis, leksiko, slogovna sredstva ter kulturološko vpetost.


http://www.badgriesbach.de/wellness-therme.php

34

3.4.1 INFORMATIVNA IN PROMOCIJSKA VLOGA

Spletni strani sodita med strokovna in prav tako prikazovalna besedila. Za strokovno besedilo

velja, da je namenjeno ožji (strokovni) javnosti, pri čemer je tematika omejena in ni prisotno

razodevanje sporočevalca. Za prikazovalno besedilo velja, da ga sporočevalec (v našem

primeru avtorji in oblikovalci spletnih strani) tvori zato, da bi naslovnik (v našem primeru

obiskovalci zdravilišča) zvedel tisto, česar še ne ve.

Posledično govorimo o informativni in promocijski vlogi spletne strani. Informativna vloga se

kaže v tem, katere podatke in zanimivosti spletna stran posreduje o posameznem zdravilišču

(v našem primeru Zdravilišče Radenci in Bad Tatzmansdorf). Jedro informativne vloge jezika

je zunanji položaj, dejstva, ki se povezujejo s temo besedila, zunajjezikovna resničnost, ki

vključuje tudi obravnavane zamisli in teorije. Informativnega besedila imajo uveljavljeno

obliko: učbenik, tehnično poročilo, članek v časopisu ali reviji, znanstvena razprava,

disertacija, zapisnik ali dnevni red sestanka. Velikokrat pričakujemo slog, ki je sodoben, ki ni

značilen za posamezno regijo, razred in tudi ni idiolektičen. Tako je lahko slog takega

besedila: normiran, nečustven, tehničen, nepristranski ali neformalen slog z opredeljenimi

tehničnimi izrazi za učbenike, neformalen, prijazen slog za poljudnoznanstvene ali umetniške

knjige ali pa vsakdanji, jedrnat, netehničen slog za poljudno novinarstvo (Newmark, 2000:

73).

Promocijska vloga pomeni, kako so podatki predstavljeni. V okviru te funkcije želi

sporočevalec vplivati na bralca. S predstavljenimi podatki želi, da bi bralci delovali, mislili ali

čutili, se »odzvali« tako kot to želi besedilo. V našem primeru želi predstavitev zdravilišča

prepričati bralca, da bi prav njihovo zdravilišče izbral za svoj oddih.

3.4.1.1 ZDRAVILIŠČE RADENCI

Spletna stran Zdravilišča Radenci predstavlja zdravilišče z okolico. Predstavljena je

najslavnejša značilnost zdravilišča, Radenska, ki so jo odkrili že v 19. stoletju. Spletna stran

ponuja samo zdravilišče z njegovo obširno ponudbo, kot tudi okolico, ki ponuja različne

aktivnosti in razvedrila (zdraviliški park, obisk mlina na Muri, ogled čebelarskega muzeja,

pokušina vin v Gornji Radgoni). Sledijo osnovni podatki o samem zdravilišču: naslov,

telefonska številka, faks, spletni naslov zdravilišča in povezava na zemljevid Radencev.

Zraven opisa kraja Radenci je na voljo pestra ponudba. Zdravilišče ponuja zdravstvene

35

aktivnosti, ki jih sestavljajo sodobni zdravstveni in preventivni programi, ki jih opredeljujejo

štirje naravni zdravilni dejavniki: mineralna voda, termalna voda, anorganski peloid in

bioklima. V središču zdravja imenovanega CORRIUM opravljajo rehabilitacijo bolnikov.

Zdravilišče prav tako ponuja številne aktivnosti na področju wellnessa, kjer nudijo

ayurvedske masaže, ki blažijo bolečine in pomagajo, da pozitivna energija vstopi v človekovo

telo. Poleg ayurvedskih masaž zdravilišče nudi še druge masaže (tajska, berberska, masaža,

shiatsu, …), razne kopeli in savne ter nego telesa in obraza. V sklopu zdravilišča Radenci

kongresno-poslovni center Radenci ponuja prostore za kongrese in srečanja, na voljo so tudi

kongresna dvorana in sejne sobe. Radenci predstavijo pestro ponudbo kulinaričnih jedi, kjer

se prepletata domača in mednarodna kuhinja. Prav tako Zdravilišče Radenci ponuja zabavo

za vso družino v smislu doživljanja vodnih radosti v vodnih parkih in odkrivanju kulturnih in

naravnih znamenitosti. Zdravilišče Radenci poskrbi tudi za poroko, saj nudi večnamensko

avlo za civilni obred in kapelico za cerkveni poročni obred.

SLIKA 1: Domača spletna stran Zdravilišča Radenci

Na spletni strani Zdravilišča Radenci je na voljo tudi letak, ki poleg privlačnih slik ponuja

zgodovinski oris Radencev ter predstavitev ponudbe zdravilišča z okolico.

36

SLIKA 2: Letak Zdravilišča Radenci

Spletna stran nudi podatke o darilnih bonih zdravilišča, ki jih lahko naročimo kar preko

obrazca, ki je na voljo na njihovi spletni strani. Kot zanimivost moramo dodati povezavo

vremenska napoved, kjer je predstavljeno vreme in temperature Radencev za naslednje štiri

dni.

SLIKA 3: Vremenska napoved

Na spletni strani je na voljo povezava Obvestila in prireditve, kjer imamo navedene zanimive

dogodke, ki se jih lahko udeležimo, ali pa ponujajo posebne ugodnosti (npr. ob petkratnem

vstopu nam šesti vstop podarijo). Predstavljena sta tudi hotela, ki ponujata nastanitev. Hotela

ponujata bogato zbirko slik ter predstavljata sobe, restavracije in bare ter dejavnosti (poroke

in slavja, wellness, zdravstvo, …), ki so na voljo v samem hotelu.

Spletna stran omogoča spletne rezervacije in povpraševanje, kjer sami izoblikujemo svoje

želje in na podlagi naših želja se izdela ponudba. Prav tako pa lahko zdravilišče spremljamo

preko družbenih omrežij in spleta (facebook, Google+, youtube, flicker, issuu). Preko

37

povezave na spletni strani, kjer navedemo svoj elektronski naslov, se lahko prijavimo na

prejemanje spletnih novic.

3.4.1.2 BAD TATZMANNSDORF

Spletna stran avstrijskega zdravilišča Bad Tatzmannsdorf ponuja pregled ponudbe zdravilišča,

poda njegovo lego ter opiše naravne vire zdravilišča. Predstavlja kulinariko ter športne

dejavnosti, obenem poudarja, da zdravilišče poskrbi za krepitev telesa, sprošča telo in duha.

Naslovna spletna stran sestavljajo štiri enote: Bad Tatzmannsdorf (Zdravilišče

Tatzmannsdorf3

), Kur und Gesundheit (Zdravljenje in zdravje4

), Therme & Wellness

(Zdravilišče in wellness5), Bewegung und Sport (Rekreacija in šport

6).

SLIKA 4: Domača spletna stran zdravilišča Bad Tatzmannsdorf

Povezava Bad Tatzmannsdorf predstavlja različne prireditve, ki se odvijajo v samem

zdravilišču. Opisana je tudi pot do podatkov o prireditvah, hkrati so v nadaljevanju

predstavljene prireditve, ki se bodo odvijale v prihajajočih dneh. Povezava Entdecken und

Erleben (Odkriti in doživeti7) odkriva geografsko lego zdravilišča, pri čemer so posamezne

pokrajine opisane in predstavljene na zemljevidu. Podane so različne dejavnosti, ki jih lahko

izvajamo na območju posamezne pokrajine. Povezava Outdoor (Dejavnosti izven

3 Prevod Suzana Klausner. 4 Prevod Suzana Klausner.

5 Prevod Suzana Klausner. 6 Prevod Suzana Klausner. 7 Prevod Suzana Klausner.

38

zdravilišča8) nudi različne dejavnosti, ki jih lahko izvajamo izven samega zdravilišča: različni

izleti, tek, nordijsko hojo, kolesarjenje. Posamezna dejavnost je opremljena s priloženim

zemljevidom, ki natančno kaže, kam se moramo napotiti. Povezava Fotos & Videos (Slike in

posnetki9

) nudi različne slike in posnetke, ki predstavljajo Bad Tatzmannnsdorf z

razpoložljivimi dejavnostmi. Na spletni strani je na voljo vremenska napoved za zdraviliški

kraj. Povezava Newsletter (Letak10

) ob izpolnitvi obrazca omogoča prejemanje vseh novosti

in trenutnih podatkov o dogodkih in ponudbah zdravilišča na elektronski naslov. Povezava

Service & Info (Storitve in podatki11

) ponuja splošne podatke o samem zdravilišču (naslov,

telefonska številka, odpiralni čas), podatke o infrastrukturi, o možnostih potešitve lakote, o

različnih športnih in kulturnih dejavnostih ter o znamenitostih, ki si jih lahko ogledamo.

Omenjena povezava predstavlja tudi partnerje s katerimi sodeluje zdravilišče.

SLIKA 5: Povezava Bad Tatzmannsdorf (Zdravilišče Tatzmannsdorf)

Povezava Kur & Gesundheit (Zdravljenje in zdravje12

) nudi dostop do podatkov o samem

zdravljenju, o naravnih virih in njihovih učinkih (znižanje krvnega tlaka). Povezava Kurärzte

(Zdraviliški zdravniki13

) predstavlja razpoložljive zdravnike v zdravilišču ter cenik

zdraviliških storitev. V nadaljevanju sta navedeni možnosti, kako se udeležiti zdravljenja

(samoplačniško ali preko zdravstva). Povezava Kurfibel (Učinki zdravljenja14

) nudi brošuro,

kjer je predstavljeno samo zdravljenje v zdravilišču Tatzmannsdorf. Sledijo različne

dejavnsoti, ki so ugodne za naše zdravje ter možnosti prenočitev in najboljše ponudbe.

8 Prevod Suzana Klausner. 9 Prevod Suzana Klausner. 10 Prevod Suzana Klausner. 11 Prevod Suzana Klausner. 12 Prevod Suzana Klausner. 13 Prevod Suzana Klausner. 14 Prevod Suzana Klausner.

39

SLIKA 6: Povezava Kur & Gesundheit (Zdravljenje in zdravje)

Povezava Therme & Wellness (Zdravilišče in wellness15

) predstavlja posamezen del

zdravilišča z njegovimi posebnostmi in značilnostmi, hkrati so prikazane najugodnejše

ponudbe na področju zdravilišča in wellnessa. Sledijo dejavnosti za sproščanje telesa in duha:

različne masaže, wellness, …

SLIKA 7: Povezava Therme & Wellness (Zdravilišče in wellness)

Povezava Bewegung & Sport (Rekreacija in šport16

) zajema različne dejavnosti, ki jih ponuja

zdravilišče z okolico (tek, kolesarjenje, golf, jahanje, tenis, fitnes, …). Na desni strani

spletnega okna so na voljo športne dejavnosti, ki jih predlaga zdravilišče.


40

SLIKA 8: Povezava Bewegung & Sport (Rekreacija in šport)

Spletna stran Bad Tatzmannsdorf ponuja povezavo, kjer lahko neposredno rezerviramo

počitnice. Prav tako je na voljo povezava, kjer so predstavljene najboljše ponudbe hotelov v

okviru zdravilišča Tatzmannsdorf. Zdravilišče je mogoče spremljati preko različnih družbenih

omrežij kot sta Facebook in Twitter.

Z gotovostjo lahko trdimo, da spletni strani obeh zdravilišč izpolnjujeta tako informativno kot

promocijsko funkcijo. Primerjava razkriva, da obe spletni strani posredujeta podatke o

geografski legi posameznega zdravilišča, o ponudbi s področja zdraviliškega turizma kakor

tudi različne športne aktivnosti posameznega zdravilišča, o zanimivih posebnosti

posameznega zdravilišča, o vremenski napovedi ter o rezervaciji počitnic na spletni strani

zdravilišča.

Do vseh podatkov imamo dostop preko spleta z obiskom spletne strani ali na prijavo

prejemanja novic na naš elektronski naslov ter preko socialnih omrežij.

3.4.2 VIZUALNA PREDSTAVITEV

Kadar brskamo po spletnih straneh so oči čutilo, s katerim najprej zaznavamo spletno stran.

Tako nas na določeni spletni strani pritegnejo različni vidni učinki, kot so slike, privlačnost

pisave, različne animacije (npr. menjavanje sličic na določeni spletni strani, …). Šele nato se

poglobimo v samo vsebino spletne strani oz. na spletni strani poiščemo podatke, ki jih

potrebujemo.

41

V okviru vizualne predstavitve sta primerjani celostni podobi spletnih strani Zdravilišča

Radenci in Bad Tatzmannsdorf, pri čemer so izpostavljeni vidna podoba, primernost in

privlačnost slik, privlačnost pisave ter animacije, ki jih določena spletna stran ponuja.


Ozadje spletne strani Zdravilišča Radenci je belo, opremljeno s kapljicami vode. Slednje

lahko razlagamo z njihovim prepoznavnim izdelkom, naravno mineralno vodo Radensko. V

okencu s temno sivo podlago na levi strani spletne strani so na voljo povezave, zanimive za

turista (zdravstvo, wellness, kongresi in srečanja, kulinarika, zabava za vso družino, aktivno

poletje in zima, poroke in slavja, vodni parki, letak, darilni boni, lega in zanimivosti,

vremenska napoved, obvestila in prireditve, povezave hotelov Radin in Izvir). Na desni strani

spletne strani je okence s temno sivo podlago, kjer so na voljo povezave paketnih ponudb,

spletne rezervacije, povezava povpraševanja ter dve sliki, na katerih je prikazana kartica

zvestobe in družina, ki uživa v bazenu. Sledi navedba različnih družbenih omrežij ter prijava

na prejemanje spletnih novic, kjer lahko preko spleta spremljamo zdravilišče. V osredju

spletne strani se nahajata dva stavka, ki nakazujeta osnovne značilnosti zdravilišča Radenci

(sončni dnevi, zdravilna voda ter njeni učinki). Pojavlja se predstavitev Radencev, zgodovina

zdravilišča z njegovimi značilnostmi. V okviru omenjene predstavitve je na voljo tudi

povezava na galerijo, kjer je 25 sličic, ki prikazujejo zdravilišče z bazeni, možnosti različnih

dejavnosti, wellnessa, aromaterapije ter prikaz zdravilišča v preteklosti. Pod vsako prikazano

sliko je zapisano, kaj prikazuje. Nato sledi povezava na zemljevid, kjer si lahko preberemo

določne zanimivosti v zvezi s samim krajem ter zemljevid, o legi zdravilišča in poti do njega.

Zemljevidu sledi 31-minutni film, kjer si lahko ogledamo zunanjost in notranjost zdravilišča.

Če se vrnemo na domačo spletno stran, lahko pod povezavo zemljevid in pod podatki samega

zdravilišča (telefon, faks, naslov) vidimo povezave, ki vodijo do posebnih paketov in ponudb.

42

SLIKA 9: Domača spletna stran Zdravilišča Radenci

Pisava spletne strani je običajna (Times new roman), pisava gesel, ki jih dobimo ob kliku na

določeno povezavo in se prikažejo na vrhu spletne strani, je privlačnejša (večja, druga oblika

pisave, barva izstopa iz ozadja). V vsebinah, ki se navezujejo na določeno temo, so

pomembnejši podatki poudarjeni s krepkim tiskom, zopet druge besede oz. besedne zveze, ki

so hkrati povezave, se pojavljajo v bež barvi.

Na levi strani spletne strani so na voljo različne povezave v zvezi z zdraviliščem. Kadar

katero izmed povezav v osrčju spletne strani odpremo, se spremeni geslo, saj se navezuje na

temo povezave (npr. povezava Zdravstvo odpre naslednji povedi: Edinstvene zdravilne

faktorje na vsaki destinaciji dopolnjujemo z najbolj modernimi metodami in strokovnim

osebjem. Vse za vaše zdravje in boljše počutje (Vir: http://www.sava-hotels-

resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/zdravstvo/ (Pridobljeno: 22. 5. 2012)).

Predstavljeno področje je opremljeno z galerijo, hkrati se spremeni ozadje ob kliku na

določeno povezavo (če kliknemo Zdravstvo, se v ozadju prikaže zdravnik, če kliknemo

Kulinarika, se v ozadju prikaže jed, …).

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/zdravstvo/


43


Ozadje spletne strani Bad Tatzmannsdorf je belo, na vrhu spletne strani je vidni učinki, pri

čemer se menjavajo sličice, ki se vsebinsko naslanjajo na Bad Tatzmannsdorf (predstavljene

so športne dejavnosti, zdravilišče, zdravilno blato, ki je na voljo v zdravilišču, …).

Najpomembnejše povezave imajo modro ozadje, bele veliko tiskane črke pa vzbujajo

pozornost. Na vrhu spletne strani je na voljo povezava, kjer lahko izbiramo med tremi

velikostmi pisave spletne strani. Slednje predstavlja prednost za ljudi s težavami z vidom. Ob

kliku na določeno povezavo se belo ozadje ohrani, naslov je poudarjen z večjimi, modrimi

črkami, sami opisi na določeno vsebino pa ostanejo črni. Pomembnejši podatki znotraj

določene vsebine so poudarjeni ali z modro barvo ali s krepkim tiskom.

Na vrhu spletne strani se nahajajo štiri povezave: Bad Tatzmansdorf, Zdravljenje in zdravje,

Terme in wellness, Rekreacija in šport. Ko odpremo domačo spletno stran zdravilišča

Tatzmansdorf, se na levi strani prikažejo naslednje povezave: Veranstaltungen (Prireditve17

),

Entdecken & Erleben (Odkriti in doživeti18

), Outdoor (Dejavnosti izven zdravilišča19

), Fotos

& Videos (Slike in posnetki20

), Wetter (Vreme21

), Newsletter (Letak22

), Service & Info

(Storitve in podatki23

). Kadar odpremo katero drugo povezavo, npr. Kur & Gesundheit

(Zdravljenje in zdravje), omenjene povezave ostanejo na ekranu, dodane pa so povezave, ki se

nanašajo na povezavo, ki smo jo kliknili. Npr. če kliknemo Rekreacija in šport, se nad

povezavami za Bad Tatzmannsdorf prikažejo številne povezave, ki se nanašajo na športne

aktivnosti.

Postavitev strani se po obliki bistveno ne razlikuje od Zdravilišča Radenci: na levi strani so na

voljo povezave na zdraviliško ponudbo. V osredju spletne strani je zajeta vsebina določene

povezave (npr. povezava Zdravljenje in zdravje zajema podatke o ponudbi zdravljenja,

wellnessu, pri čemer se sestavek konča s slikami, ki se nanašajo na omenjeno vsebino). Na

desni strani spletne strani so prikazani Top Angebote, kar pomeni Najboljše ponudbe, ki pa se

menjavajo (vidni učinki). Med ponudbami je med drugim 21-dnevno zdravljenje srca in

krvnega obtoka, kjer so navedene zajete storitve in cena aranžmaja. Ob kliku na določeno

17 Prevod Suzana Klausner. 18 Prevod Suzana Klausner. 19 Prevod Suzana Klausner. 20 Prevod Suzana Klausner. 21 Prevod Suzana Klausner. 22 Prevod Suzana Klausner. 23 Prevod Suzana Klausner.

44

ponudbo se prikažejo podrobnosti ponudbe (vsebina ponudbe in cena, …). Sledi povezava na

rezervacijo prenočišč, pri čemer je možnost izbire termina in vrste prenočišča (hotel, penzion,

…). Sledi povezava Anfrage (Povpraševanje24

), kjer lahko sestavimo svoje vprašanje,

odgovor pa prejmemo na naveden elektronski naslov. Na voljo je tudi povezava o predstavitvi

gostiteljev. Povezava Essen & Trinken (Hrana in pijača25

) predstavlja možnosti potešitve

lakote izven in v samem zdravilišču Tatzmannsdorf. Sledijo povezave Burgenland,

Gradiščanska in na Evropska komisija.


45

SLIKA 10: Domača spletna stran zdravilišča Bad Tatzmannsdorf

Obe zdravilišči na vrh vidnih učinkov postavljata slike, ki se pojavljajo ob kliku na določeno

temo. Zdravilišče Radenci se predstavlja tudi s filmom, zopet druge povezave preko

programa Pdf omogočajo listanje po njihovem letaku ter ogled slik na določeno temo (npr.

športne dejavnosti). Bad Tatzmannsdorf prav tako blesti s predstavitvijo slik, kjer je dodan

učinek menjavanja sličic. Vsaka povezava je opremljena z vsebinsko pripadajočo sliko.

46

3.4.3 RAZLIKE MED IZHODIŠČNIM IN CILJNIM BESEDILOM S

KULTUROLOŠKEGA VIDIKA

V tem poglavju smo se osredotočili na razlike med izhodiščnim in ciljnim besedilom v

pomenskem in kulturološkem smislu ter opazovali sporočilo izhodiščnega kot ciljnega jezika.

Semantika ali pomenoslovje je nauk o pomenu besed. Tako raziskuje pojav (besedo) v

povezavi z resničnostjo. Seveda lahko ima določena beseda več pomenov. Tako velja, da

določen pojem obsega prvotni pomen in dodatni podatek, ki se lahko deli v dodatne sestavne

dele. V okviru pomenoslovja tako govorimo o konotativnem in denotativnem pomenu.

Denotativni pomen neposredno govori o imenovanem na nepristranski in objektiven način. Za

konotativni pomen pa velja, da ga sporočevalec poljubno opredeli (npr. vnos čustev).

Predvsem konotativni pomen je velik izziv za prevajalca, saj se lahko zgodi, da si ga

prevajalec napačno razlaga, pri čemer se lahko spremeni pomen celotnemu besedilu ali delom

besedila. Lahko se pojavijo tudi pomenske spremembe, ki so posledica lastnih odločitev

prevajalca, njegove razlage besedila, lahko pa tudi njegovega svetovnega nazora in vere

(Bračič, Fix, Greule, 2007: 17).

Kultura predstavlja skupnost oz. skupino, ki ima svoje oblike obnašanja in delovanja, zaradi

katerih se tudi razlikuje od drugih skupnosti. Kulturno okolje tako zaznamujejo skupne

norme, vrednote, mnenja, ki se odražajo v obnašanju in delovanju pripadnikov določene

kulture. Navedeno se odraža v običajih, oblikah pozdravljanja, zahvaljevanja, jeziku,

leposlovju, … Kulturna okolja pa ni enaka geografskemu, jezikovnemu ali državnemu

območju. Prav tako ne moremo določiti natančnih mej med enim in drugim kulturnim

okoljem. Slednje lahko pojasnimo kot enako obnašanje na enem področju, npr. jeziku, ki pa ni

nujno enako drugemu področju, npr. vljudnostne oblike. Primer tega sta Nemčija in Avstrija,

ki imata enak jezik, njihovi vljudnostni vzorci pa vsekakor niso enaki. Prevajalec mora tako

dobro poznati obe kulturi, vedeti mora v čem se razlikujeta in kaj imata skupnega (Nord,

1993: 20, 21, 22).

47


Izhodiščno besedilo predstavlja besedilo v slovenskem jeziku na spletni strani Zdravilišče

Radenci, ciljno besedilo pa prevod omenjenega besedila v nemški jezik. V pomenoslovnem

smislu bomo opazovali morebitne pomenske spremembe, ki so nastale med prevajanjem v

ciljni jezik ter iskali nov, ustreznejši prevod. Prav tako bomo iskali pomenske razlike, ki so

nastale kot posledica kulturne raznolikosti izhodiščnega in ciljnega jezika.

Njene zdravilne učinke so odkrili v 19.

stoletju in že tedaj so jo za zdravje pili

veljaki na cesarskem dvoru na Dunaju in v

Vatikanu.

Sein Markenzeichen sind drei Herzen. Die

heilende Wirkung des Wassers wurde bereits

im 19. Jahrhundert entdeckt, und schon

damals wurde dieses Wasser von der

Prominenz am Wiener Hof und im Vatikan

getrunken.

Beseda veljak je preveden s Prominenz. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja: velják -

a m (á) veljaven, vpliven človek: kmečki, mestni veljak; premožni veljaki / politični veljaki

(http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=veljak&hs= 1 (Pridobljeno:

12. 1. 2013)).

Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja: promin nca -e ž (e ) knjiž. zelo pomemben,

ugleden človek: proslave so se udeležile vse mestne prominence (http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=prominenca&hs=1 (Pridobljeno 12. 1.

2013)). Opozoriti velja, da ima beseda prominenca oz. die Prominenz še drugi prizvok.

Predvsem govorimo o ljudeh, ki izhajajo iz kraljevskih vrst. V izhodiščnem besedilu pa lahko

govorimo tudi o političnih, gospodarskih veljakih, pri katerih pa ni nujno, da izhajajo iz

kraljevske družine.

Besedna zveza cesarski dvor na Dunaju je prevedena z Wiener Hof (dunajski dvor). V

izhodiščnem besedilu izvemo, da gre za dvor na Dunaju, kjer živijo oz. so živeli cesarji.

Ciljno besedilo nam daje podatek, da gre za nek dvor na Dunaju. Dvor lahko po navedbi

Slovarja slovenskega knjižnega jezika predstavlja: dv r -a tudi dv r dv ra m (o ; ) . v

nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče (http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=dvor&hs=1 (Pridobljeno 12. 1. 2013)). Sam

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=prominenca&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=prominenca&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=dvor&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=dvor&hs=1

48

dvor pa v prevodu ni natančno opredeljen. Da bi se izognili tej pomanjkljivosti, bi besedno

zvezo prevedli z kaiserlicher Hof in Wien26

. S kulturološkega vidika pa lahko trdimo, da

prebivalci Avstrije natančno vedo, o katerem dvoru je govora, saj dvor na Dunaju za njih

predstavlja pomembno zgodovinsko obdobje, od koder so Habsburžani in drugi cesarji vladali

velikemu delu Evrope. Je pa res, da si nekdo, ki ne pozna zgodovine avstrijske dežele, težko

predstavlja pomen besedne zveze Wiener Hof. S kulturološkega vidika je vprašljiv pojem

Vatikan. Vatikan predstavlja papežev dom in hkrati ozemlje Svetega sedeža ter osrednjo

oblast Rimskokatoliške cerkve. Slednje vedo vsi katoličani, kar pa lahko predstavlja težavo za

pripadnike drugih verstev.

Radenci pa ne slovijo le po več kot stoletni

tradiciji zdraviliškega turizma, pač pa tudi

po zelo ugodnem podnebju, saj so na leto

obsijani s soncem več kot 250 dni.

Die Stadt Radenci ist aber nicht nur für ihre

hundertjährige Tradition des Kurtourismus

bekannt, sondern auch für ihr angenehmes

Klima, denn hier gibt es jährlich mehr als

250 Sonnentage.

Beseda Radenci je v ciljni jezik prevedena z die Stadt Radenci, kar je dobro premišljena

prevajalčeva poteza. Nekdo, ki ne pozna dobro Slovenije, predvsem pa ne ve, da so Radenci

mesto, bi si lahko pojem Radenci razlagal po svoje. Zanj bi lahko Radenci bili vas, pokrajina,

ustanova, ki ima na voljo zdraviliški turizem. S tem, ko je prevajalec opredelil Radence,

bralec takoj ve, da gre za mesto z zdraviliško tradicijo.

Po tem, ko se boste osvežili v Zdravilišču

Radenci, pa se lahko naužijete miru v

čudovitem zdraviliškem parku, obiščete

mlin na reki Muri, pokukate v čebelarski

muzej ali pa poskusite odlične penine, ki jih

s predanostjo negujejo v kleti v Gornji

Radgoni.

Nachdem Sie sich im Kurbad Radenci

erfrischt haben, können Sie im wunderbaren

Kurpark die Ruhe genießen, die

Wassermühle auf der Mur besuchen, in das

Imker-Museum hineinschauen oder den

ausgezeichneten Sekt kosten, der mit

Hingabe im Weinkeller in Gornja Radgona

gepflegt wird.

26

Prevod Suzana Klausner.

49

Mlin na reki Muri je preveden z die Wassermühle auf der Mur. Na tem mestu ni poudarjeno,

da pojem Mura predstavlja reko, vendar lahko bralec po besedi die Wassermühle, kar pomeni

mlin na vodi, sklepa, da gre za reko. Seveda lahko nekateri bralci sklepajo napačno in zaradi

tega bi bila dobra natančnejša opredelitev: die Wassermühle auf dem Fluss Mur27

.

Slovar slovenskega knjižnega jezika za glagol negovati navaja: negováti - jem nedov. (á ) .

opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb 2. opravljati dela, ki so potrebna za

čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela 3. opravljati dela za pospeševanje rasti

ali povečanje pridelka 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno

podobo: (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=negovati&hs=1

(Pridobljeno: 12. 1. 2013)). V navedenem primeru je govora o negovanju penine v kleti

Gornje Radgone. Na tem mestu ne govorimo o pridelavi penine, ampak je penina v kleti

shranjena pod določenimi pogoji. Temu pravimo nega (npr. pridelava in nega penine ali

penina je negovana). Velja opozoriti na prevod, ki se pretirano naslanja na izhodiščni jezik:

der Sekt wird gepflegt. Pflegen je glagol v nemščini, ki ima naslednje pomene: nekaj

posedovati, iz navade se z nečim ukvarjati, z nečim biti na tekočem, negovati iz zdravstvenih

razlogov ali delati nekaj iz navade. Nikjer v nemškem jeziku ni moč zaslediti besedne zveze

den Sekt pflegen. Pojavlja se zveza die Lagerzeit des Sektes, ki pomeni enako kot izhodiščno

besedilo (shramba penine v določenih pogojih). Pri nadaljnjem raziskovanju smo se

osredotočili na glagol, ki bi lahko zamenjal glagol negovati v nemškem prevodu: betreuen,

kümmern, umsorgen (http://www.duden.de/rechtschreibung/pflegen (Pridobljeno: 12. 1.

2013)). V vinski kleti skrbijo za to, da ima penina ugodne pogoje, ki jih potrebuje, da ohranja

svoj okus in kakovost. Prevod bi se potemtakem glasil: Nachdem Sie sich im Kurbad

Radenci erfrischt haben, können Sie im wunderbaren Kurpark die Ruhe genießen, die

Wassermühle auf dem Fluss Mur besuchen, in das Imker-Museum hineinschauen oder den

ausgezeichneten Sekt kosten, der mit Hingabe im Weinkeller in Gornja Radgona umsorgt

wird28

.

Zdravilišče Radenci definirajo štirje naravni

zdravilni faktorji, in sicer: mineralna voda z

naravnim CO2, termalna voda, anorganski

peloid (fango) in bioklima.

Das Kurbad Radenci definiert sich durch vier

Naturheilfaktoren: Mineralwasser mit

natürlichem CO2, Thermalwasser,

anorganische Peloide (Fango) und Bioklima.


http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=negovati&hs=1

http://www.duden.de/rechtschreibung/pflegen

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/zdravstvo/mineralna-voda/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/gesundheit/mineralwasser/

50

Prevod v nemški jezik je v tem primeru preveč odvisen od izhodiščnega jezika, kar pomeni,

da je prevajalec besedo definirati kar prevedel z definieren, pri čemer bi lahko bil

ustvarjalnejši. Prav tako bi lahko prevzeti besedi fakor in bioklimo zamenjal z slovenskima

besedama dejavnik in biopodnebje. Stavek v izhodiščnem jeziku bi lahko bil izoblikovan

ustvarjalnejše. Sposojenko definirati bi lahko zamenjali s primernejšo slovensko besedo.

Naveden stavek bi lahko oblikovali tako:

– Zdravilišče Radenci se lahko pohvali s štirimi naravnimi zdravilnimi dejavniki: z

mineralno vodo z naravnim CO2, s termalno vodo, anorganskimi peloidi (fango) in

biopodnebjem29

.

– Zdravilišče Radenci je znano po štirih naravnih zdravilnih dejavnikih: mineralni vodi z

naravnim CO2, termalni vodi, anorganskem peloidu (fango) in biopodnebju30

.

Ustreznejši prevod v ciljnem jeziku:

– Das Kurbad Radenci kann sich mit vier Naturheilfaktoren rühmen: Mineralwasser mit

natürlichem CO2, Thermalwasser, anorganische Peloide (Fango) und Bioklima31

.

– Das Kurbad Radenci ist bekannt durch seine vier Naturheilfaktoren: Mineralwasser

mit natürlichem CO2, Thermalwasser, anorganische Peloide (Fango) und Bioklima32

.

V Centru zdravja "CORRIUM" opravljamo

rehabilitacijo bolnikov: po srčnem infarktu,

po operacijah na srcu ali ožilju, pri

arterijskih obtočnih motnjah spodnjih

okončin, …

Im Kurbad werden

Rehabilitationsmaßnahmen durchgeführt:

nach einem Herzinfarkt, nach Operationen

am Herz oder an Gefäßen, bei arteriellen

Kreislaufstörungen der unteren Gliedmaße,

…

Opozoriti velja na prevod besedne zveze Center zdravja CORRIUM, ki je v ciljnem jeziku

prevedena s Kurbad, kar pomeni zdravilišče. V izhodiščnem besedilu je beseda CORRIUM

poudarjena in sicer je podčrtana, napisana v drugi barvi in hkrati predstavlja povezavo na

spletno stran, kjer je natančno opisane številne storitve, ki jih ponuja Center zdravja

CORRIUM. Prevajalec je tako pomemben podatek, ki ga v samem zdravilišču poudarjajo, saj

29 Predlog Suzana Klausner. 30 Predlog Suzana Klausner. 31 Prevod Suzana Klausner. 32 Prevod Suzana Klausner.



http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/zdravstvo/center-corrium/

51

so mu namenili svojo stran, kar nadomestil z besedo Kurbad. Bralec ciljnega besedila

posledično ne opazi, da gre za nekaj posebnega, za prostor, kjer je na voljo široka paleta

terapevtskih in zdravstvenih storitev. Primeren prevod za Center zdravja CORRIUM bi bil das

Gesundheits- und Entspannungszentrum CORRIUM33

.

V Centru zdravja in sprostitve CORRIUM v

Hotelu Izvir se nahajajo trije novi wellness

saloni:

In Hotel Izvir befinden sich drei neue

Wellness-Salons:

Navedena stavka se pomensko popolnoma ne ujemata. Izhodiščno besedilo navaja, da se v

Centru zdravja in sprostitve CORRIUM, ki je znotraj kompleksa Hotela Izvir, nahajajo trije

novi wellness saloni. Ciljni jezik posreduje podatek, da se v Hotelu Izvir nahajajo trije novi

wellness saloni. V izhodiščnem jeziku je natančno opredeljeno, da se znotraj centra

CORRIUM, ki je v hotelu, nahajajo trije novi wellness saloni. Medtem ko ciljni jezik poda

trditev, da se novi wellness saloni nahajajo nekje v omenjenem hotelu.

Pri ayurvedski masaži se uporablja

pradavna tehnika, ki naj bi blažila bolečine

in pomagala človeku, da se »odpre« in

dovoli pozitivnim mislim in energiji, da

vstopi v njegovo telo.

Bei der Ayurveda Massage wird eine uralte

Vorgehensweise angewandt, die Schmerzen

lindert und dabei hilft, sich zu „öffnen“ und

positive Gedanken und Energie in den

Körper aufzunehmen.

Osredotočiti se je potrebno na pomen, ki ga izraža izhodiščno besedilo. Glagol v navedenem

stavku izraža domnevo, sklepanje, kar pomeni, da sporočevalec ni prepričan v metodo, ki jo

na tem mestu opisuje. To vsekakor ni primerno za besedilo, ki predstavlja uveljavljeno

slovensko zdravilišče z dolgoletno tradicijo. Na tem mestu bi bilo potrebno spremeniti

izhodiščno besedilo, po zgledu ciljnega jezika. Stavek v slovenščini bi se glasil: Pri

ayurvedski masaži se uporablja pradavna tehnika, ki blaži bolečine in pomaga človeku, da se

»odpre« in dovoli pozitivnim mislim in energiji, da vstopi v njegovo telo34

.

33 Prevod Suzana Klausner. 34 Predlog Suzana Klausner.

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/nastanitve/radenci/hotel-izvir/predstavitev/default.html

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/unterkunft/radenci/hotel-izvir/vorstellung/default.html

52

V Zdravilišču Radenci, ki se lahko pohvali s

svojo več kot 125 letno tradicijo, se že več

desetletij uspešno ukvarjamo z organizacijo

in pripravo kongresov, simpozijev, delovnih

in učnih delavnic, izobraževanj,

predstavitev, tiskovnih konferenc, poslovnih

srečanj, poslovnih sprejemov s pogostitvijo,

ter banketov, in sicer v vlogi hiše

gostiteljice, v zadnjem času pa tudi v vlogi

soorganizatorja. Kongresne zmogljivosti

ima tako Hotel Radin kot Hotel Izvir.

Im Kurbad Radenci, das sich mit einer über

125-jährigen Tradition rühmt, befassen wir

uns seit mehreren Jahrzehnten erfolgreich

mit der Organisation von Kongressen,

Symposien, Workshops, Schulungen,

Präsentationen, Pressekonferenzen,

Geschäftstreffen mit Bewirtung, Banketten.

Dies vor allem in der Rolle des Gastgebers

und in letzter Zeit auch in der Rolle des

Mitorganisators.

Izhodiščno besedilo podaja podatek, da naštete storitve ponujata dva hotela, med katerima

lahko gost izbira. Besedilo torej opredeli, da imata oba hotela na voljo prostore za

organizacijo različnih srečanj, kjer se lahko priredijo številne dejavnosti. Ciljni jezik tega

dodatnega podatka ne navaja, ampak lahko iz samega odstavka sklepamo, da se navedene

storitve odvijajo nekje v zdravilišču (na začetku je navedba (Im Kurbad Radenci …)). Težavo

lahko odpravimo tako, da prevedemo manjkajoč stavek: Hochwertige

Kongressdienstleistungen werden sowohl im Hotel Radin als auch im Hotel Izvir angeboten35

.

Mojstrovine naših kuharskih mojstrov bodo

razvajale vaše brbončice, najboljša vina pa

zaokrožila okus.

Die Meisterwerke unserer Kochkünstler

werden Ihren Gaumen verwöhnen und die

besten Weine den Geschmack abrunden.

Na tem mestu velja izpostaviti, da se na prvi pogled zdi, da se je prevajalec preveč naslonil na

izhodiščno besedilo pri besedni zvezi zaokrožiti okus (v našem primeru v smislu kot pika na i

oz. izpopolniti). Ob iskanju, ali je navedena besedna zveza den Geschmack abrunden

sprejemljiva v nemškem jeziku, naletimo na Dudnovo razlago besede abrunden: (eine Sache)

durch Hinzufügen von etwas ausgewogener, vollständiger machen kar pomeni, da z

dodajanjem nečesa nekaj izpopolnimo. Besede, ki imajo enak pomen so: den letzten Schliff

geben, ergänzen, vervollständigen; (bildungssprachlich) komplettieren, perfektionieren, kar


http://www.sava-hotels-resorts.com/si/nastanitve/radenci/hotel-radin/predstavitev/default.html


http://www.duden.de/rechtschreibung/abrunden#Bedeutung4a

http://www.duden.de/rechtschreibung/abrunden#Bedeutung4a

http://www.duden.de/rechtschreibung/ergaenzen

http://www.duden.de/rechtschreibung/vervollstaendigen

http://www.duden.de/rechtschreibung/komplettieren

http://www.duden.de/rechtschreibung/perfektionieren

53

pomeni dopolniti, izpopolniti, zaokrožiti (http://www.duden.de/suchen/dudenonline/abrunden

(Pridobljeno 12. 1. 2013)). Določene norme, ki so sprejemljive na naših tleh, so sprejemljive

tudi v drugem kulturnem okolju.

Restavracija Hotela Radin Restaurant Radin

S slednjega je razvidna razlika v poimenovanju. Slovenski prevod navaja restavracijo znotraj

Hotela Radin, pri čemer te restavracije ne poimenuje. Prevajalec je restavracijo poimenoval

kar po hotelu, kar pa ni nujno, da se hotel in restavracija enako poimenujeta. Ustreznejši

prevod bi bil: Das Restaurant des Hotels Radin36

.

Kavarna Hotela Izvir Café Izvir

Vnovič velja opozoriti, da prevod narekuje poimenovanje kavarne imenovane Izvir, medtem

ko izhodiščno besedilo ime kavarne ne podaja, ampak je dan podatek, da je v Hotelu Izvir na

voljo kavarna, ki pa je izhodiščno besedilo ne poimenuje.

Sprehajalne poti v zdraviliškem parku, ob

Muri in med vinorodnimi griči kar vabijo na

krajše in daljše sprehode …

Die Wege im Kurpark, an der Mur und

zwischen den Weinbergen eignen sich für

kürzere oder längere Spaziergänge ...

Sprehajalne poti v zdraviliškem parku so prevedene z Die Wege in Kurpark, kar je dvoumno.

Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja: p t -í ž,. ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo

ali vožnjo:, da je pot ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo, kolesarjenje ali vožnjo

(http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=pot&hs=1(Pridobljeno: 12.

1. 2013)). Izhodiščno besedilo natančno opredeljuje, da gre za poti namenjene sprehodom. V

ciljnem jeziku je slednje lahko dvoumno: lahko gre za poti, kjer se lahko sprehajamo ali

vozimo. Da bi se tej dvoumnosti izognili, bi dodali prevod Spaziergänge, pri čemer imamo v

mislih sprehajanje. Lahko sklepamo, da je prevajalec načrtno uporabil besedo Weg, saj se je s

tem hotel izogniti ponavljanju (na začetku Spazierwege in na koncu Spaziergänge, Spazier- se

ponovi). Za natančnejšo opredelitev bi bilo dobro sprehajalno pot prevesti s Spazierweg in ne




http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=pot&hs=1(Pridobljeno

54

samo z Weg. Posledično bi se prevod glasil: Die Spazierwege im Kurpark, an der Mur und

zwischen den Weinbergen eignen sich für kürzere oder längere Spaziergänge 37

...

– izposoja koles in kolesarske poti, – Fahrräderausleih und Fahrradtouren,

Pri naštevanju dejavnosti, ki so na voljo v Zdravilišču Radenci je prišlo do spremembe

pomena pri prevodu kolesarskih poti. Besedna zveza je prevedena z Fahrradtour, kar pomeni

izlet s kolesom in ne ustreza izhodiščnemu besedilu. Ustreznejši prevod bi se glasil

Fahrradwege38

. Zdravilišče ponuja izposojo koles, hkrati so na voljo steze, namenjene vožnji s

kolesom. Vsekakor pa v izhodiščnem besedilu ni govora o izletih s kolesom.

• restavracija do 250 gostov za poročno

kosilo ali večerjo,

• Restaurant - bis zu 250 Gäste für

Hochzeitsessen (Mittag- oder Abendessen),

Naveden primer izhaja predvsem s kulturološkega vidika. Pri nas poznamo tako poročno

kosilo kot poročno večerjo. Medtem ko v nemščini beseda Hohzeitsessen lahko zajema tako

kosilo kot tudi večerjo, zato ni potrebe po dodatnem pojasnjevanju v oklepaju. Besedi

Hochzeitsmittagessen ali Hohzeitsabendessen ni moč zaslediti v nemškem jeziku.

Pisani vodni svet užitkov in zabave, kjer vas

čaka popolna termalna sprostitev …

Die bunte Wasserwelt des Genusses und der

Unterhaltung, …

Zabava je v ciljnem jeziku prevedena z Unterhaltung, kar pa ni ravno ustrezen prevod.

Ustreznejši prevod besede bi se glasil Vergnügen, ki se pojavlja kasneje v besedilu in ga je

mogoče zaslediti tudi na drugih spletnih straneh avstrijskih zdravilišč.

… bazen za knajpanje s hladno vodo,

slapovi, pod- in nadvodne masaže, deroča

reka ...

… Kneipbecken mit kaltem Wasser sowie 6

verschiedenen Saunen und einem Solarium

…


http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/wellness/saunen/

55

Beseda knajpanje je v ciljni jezik pomensko napačno prevedena. Slovar slovenskega

knjižnega jezika navaja, da beseda knajpati pomeni utrjevati se, zdraviti po metodi S. Kneippa

(http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=knajpati&hs=1 (Pridobljeno:

12. 1. 2013)). Ustreznejši prevod bi se glasil kneippen, pri čemer bi prevajalec ohranil enak

pomen. S prevodom kneipen pa se je zdraviliški smisel spremenil v popivanje. Izhodišči jezik

tako navaja bazen, kjer lahko izvajamo zdravilno metodo, medtem ko ciljni jezik predlaga

bazen, kjer lahko popivamo. Dejavnik, ki je popolnoma spremenil pomen, je v tem primeru

samo črka p (kneippen (zdraviti se) – kneipen (popivati)). To ni nujno prevajalčeva napaka,

ampak lahko gre za tiskarsko napako, pri čemer se je izgubila ena črka.


Izhodiščno besedilo predstavlja besedilo v nemškem jeziku na spletni strani Bad

Tatzmansdorf, ciljno besedilo pa naj bi predstavljal prevod omenjenega besedila v

slovenskem jeziku. Pri slednjem smo naleteli na težavo, saj ciljnega besedila v slovenskem

jeziku sploh ni. Njihova spletna stran nima možnosti izbire jezika, ampak je predstavitev

zdravilišča na voljo samo v nemškem jeziku.

Da bi lahko sledila primerjava, smo si ogledali še nekatera druga zdravilišča, ki so bližje

slovenski meji, v upanju, da bomo našli možnost izbire slovenskega jezika. Tako smo si

ogledali še spletni strani zdravilišča Bad Radkersburg in zdravilišča Warmbad Villach. Bad

Radkersburg enako kot Bad Tatzmansdorf nudi možnost ogleda njihove ponudbe samo v

nemškem jeziku. Warmbad Villach pa ima na voljo izbire štirih jezikov, med katerimi pa se

ne znajde slovenščina.

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=knajpati&hs=1

56

SLIKA 11: Možnost izbire jezika na spletni strani Warmbad Villach

Slednja ugotovitev odpira vprašanje, zakaj zdravilišče, ki je zelo blizu slovenske meje, ne

ponuja možnosti ogleda zdraviliške ponudbe v slovenskem jeziku. Za odgovor na slednje

vprašanje, smo navezali stik z omenjenima zdraviliščema. Gospod Helmut Weiss, direktor

zdravilišča Warmbad Villach, je pojasnil, da imajo zelo malo gostov iz Slovenije in prav

zaradi lege ob meji, zna večina Slovencev govoriti nemško, tako da sporazumevanje poteka

brez težav. Prav tako je pojasnil, zakaj njihovo zdravilišče, ki sicer leži na avstrijsko-

slovenski meji nima veliko slovenskih turistov. Slovenski gostje gredo raje na avstrijsko

Koroško, kjer se zraven smučarskih dejavnosti poslužijo še ponudbe tamkajšnje pokrajine in

tako izbirajo med večimi aktivnostmi (npr.: Bad Kleinkirchheim, Turacher Höhe, Nassfeld).

3.4.4 ANALIZA USKLAJENOSTI IN SKLADNOSTI MED IZHODIŠČNIM IN

CILJNIM BESEDILOM

V okviru tega poglavja smo iskali podobnosti in razlike med izhodiščnim in ciljnim jezikom

na področju slovnice, pravopisa, leksike, slogovnih sredstev, norm, ter vrednot. Predvsem

smo se osredotočili na pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v besedilu, podali ustreznejšo rešitev

ter izpostavili pravilnosti, ki se pojavljajo v besedilu.

3.4.4.1 SLOVNICA

Slovnica opredeljuje sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov. Pri analizi

izhodiščnega besedila smo se naslanjali na Toporišičevo Slovensko slovnico. Pomoč pri

Možnost

izbire jezika

57

ciljnem jeziku pa je bil priročnik Helbig/Buscha, Deutsche Grammatik. V sklopu slovnice

smo se osredotočili na slovnično pravilnost besedila. Opazovali smo slovnično pravilnost oz.

nepravilnost besednih vrst (opazovanje posameznih slovničnih kategorij določene besedne

vrste), hkrati smo se osredotočili na pravilno tvorbo stavkov v določenem jeziku.

Tako v izhodiščnem kot ciljnem jeziku se pojavlja zelo malo slovničnih napak. Glede na

majhno število napak v besedilih, lahko sklepamo, da napake, ki pa se pojavljajo v besedilih

niso nujno zavestne. Na primer raba predloga je na vseh mestih pravilna (npr.: s termalno in

navadno vodo, z zdravilno vodo, s soncem, z najbolj modernimi metodami in strokovnim

osebjem, …), le na enem mestu lahko zasledimo napačno rabo predloga.

V izhodiščnem besedilu je moč zaslediti napačno rabo predloga s/z. Predlog s se uporablja

pred besedami, ki se začnejo s črkami t, s, h, š, k, f, c, p, č.

POMANJKLJIVO PREDLOG

– dogovorimo se z prevajalskimi

agencijami,

– dogovorimo se s prevajalskimi

agencijami,

V izhodiščnem besedilu lahko z dvema izjemoma govorimo o pravilnem sklanjanju (npr.:

poiščemo vam tudi: cvetličarja, fotografa, snemalca, glasbenike, aranžerje, »protokol

mojstra«). Po navedenih predmetih se vprašamo koga ali kaj nam poiščejo in predmet je v

nadaljevanju v tožilniku.

Omeniti je potrebno nepravilno sklanjanje, saj je namesto tožilnika rabljen imenovalnik. Po

predmetu se vprašamo z vprašalnico koga ali kaj nam nudi Zdravilišče Radenci.


Zdravilišče Radenci vam za vašo poroko

nudi:

• večnamenska avla za civilni obred poroke

in sprejem gostov z aperitivom, velika

hotelska terasa

• romantična kapelica Sv. Ane v parku …

Zdravilišče Radenci vam za vašo poroko

nudi:

• večnamensko avlo za civilni obred poroke

in sprejem gostov z aperitivom, veliko

hotelsko teraso,

• romantično kapelico Sv. Ane v parku …

58

Drug primer nepravilnega sklanjanja je postavitev predmeta v orodnik, čeprav je pravilen

imenovalnik. Najverjetneje napaka ni zavestna, saj je orodnik predložni sklon, v tem primeru

pa predloga ni moč zaslediti.


Bazenski kompleks v Zdravilišču Radenci

je sistemom bazenov na 1.460 m2.

Bazenski kompleks v Zdravilišču Radenci je

sistem bazenov na 1.460 m2.

V okviru ciljnega jezika je moč zaslediti majhno število slovničnih napak, ki pa prav tako ni

nujno, da so zavestne.

V besedilu je izpuščen povratno svojilni zaimek sich. Glagol eignen se v tem primeru veže s

povratno svojilnim zaimkom sich, kar pomeni biti primeren, ustrezen. Če prevajalec zavestno

ni hotel uporabiti zaimka sich bi moral poved oblikovati drugače: Das angenehme Klima in

Radenci ist zu allen Jahreszeiten wie geschaffen für Freizeitaktivitäten und der Kurpark ist

geeignet für wunderbare Spaziergänge und das gemütliche Verweilen in der Stille der

Natur39

.


Das angenehme Klima in Radenci ist zu

allen Jahreszeiten wie geschaffen für

Freizeitaktivitäten und der Kurpark eignet

zu jeder Zeit wunderbar für Spaziergänge

und das gemütliche Verweilen in der Stille

der Natur.

Das angenehme Klima in Radenci ist zu allen

Jahreszeiten wie geschaffen für

Freizeitaktivitäten und der Kurpark eignet

sich zu jeder Zeit wunderbar für

Spaziergänge und das gemütliche Verweilen

in der Stille der Natur.

Opozoriti velja tudi na izpuščeno rabo veznika, ki v izhodiščnem besedilu nakazuje

stopnjevanje oz. poudarek, kar pa v ciljnem jeziku ni prikazano oz. poudarjeno.

Poved v izhodiščnem jeziku se glasi: Tako poleti kot pozimi boste lahko sami, v paru ali s

celotno družino uživali v neštetih dejavnostih ali pa se seveda pri nas le sproščali … Poved v


59

ciljnem jeziku se glasi: Im Sommer und im Winter können Sie allein, zu zweit oder mit der

ganzen Familie die unzähligen Aktivitäten genießen oder sich einfach nur entspannen ...

Ustreznejši prevod: Sowohl im Sommer als auch im Winter können Sie allein, zu zweit oder

mit der ganzen Familie, die unzähligen Aktivitäten genießen oder sich einfach nur entspannen

40...

3.4.4.2. PRAVOPIS

Pravopis zajema pravila o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen ter o deljenju

besed. V okviru pravopisa smo opazovali pravilno oz. napačno rabo posameznih ločil, njihovo

stičnost ter na koncu podali ustreznejšo rešitev. V okviru ciljnega jezika smo posebno

pozornost namenili pisanju zloženk. Pri analizi izhodiščnega besedila smo se naslanjali na

Jožeta Toporišiča in njegov Slovenski pravopis iz leta 2001. V pomoč pri pravopisni analizi

ciljnega besedila je bil Duden, Die deutsche Rechtschreibung.

3.4.4.2.1 Izhodiščno besedilo

Pravilno je rabljen oklepaj, ki se v izhodiščnem besedilu pojavlja predvsem kot dopolnitev

povedanega (kombinacija del (seminar, sestanek, …)). Navesti je potrebno pravilno rabljen

stični vezaj v smislu in (kongresno-poslovni center, severo-vzhodna Slovenija). Prav tako so

pravilno zapisani pridevniki na -ski, -ški, ki se pišejo z malo začetnico (ayurvedska masaža).

S presledkom, torej nestično, so prav tako pravilno zapisani nekateri znaki: znaki za Evro (€),

za mersko enoto (m2), stopinje (℃). Omeniti moramo pravilno rabo dvopičja in podpičja, ki

se v navedenih besedilih pojavljata pred besedno zvezo, ki pojasnjuje že prej splošneje

povedano (Zdravilišče Radenci definirajo štirje naravni zdravilni faktorji, in sicer: mineralna

voda z naravnim CO2, termalna voda, anorganski peloid (fango) in bioklima.). Omeniti

moramo pravilno rabo narekovaja, saj z njim avtor poudarja poseben pomen oz. položaj

besede ali vrednost posamezne besede (Predstavljajte si svoj idealni poročni dan. Mi bomo

poskrbeli skoraj za vse … Le »da« boste morali dahniti sami.). Opozoriti velja na pravilno

zapisana zemljepisna (Mura, Pomurje, Lendava) in lastna imena (Muzej Radenci, Hotel Izvir).

V nadaljevanju je govora o pomanjkljivostih, ki se pojavljajo v izhodiščnem besedilu.

Velikokrat se pojavljajo tri pike, ki pa so na vseh mestih napačno rabljene. Tri pike v

izhodiščnem besedilu nakazujejo premor pri dodatnih pojasnitvah, dopolnilih ali pa so




60

rabljene pri naštevanju in nakazujejo še dodatne možnosti ponudbe. V naštetih primerih so tri

pike nestično ločilo, kar pomeni, da so ločene s presledkom.


Tri srca vas vabijo v Radence... Tri srca vas vabijo v Radence ...

Vejico med drugim pišemo med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi. Med

enakovredne dele sodi naštevanje, kar pomeni, da med njimi stoji vejica. Prav tako na koncu

vsake samostojne povedi, v navedenem primeru na koncu naštevanja, stoji pika.


Nudimo vam:

možnost izvedbe dogodkov v

večnamenski kongresni dvorani, v

petih dodatnih različno velikih

sejnih sobah, restavracijah ali celo

ob bazenih…

tehnično ekipo, ki zna poskrbeti za

nemoteno izvedbo dogodka ali

prireditev

Nudimo vam:

možnost izvedbe dogodkov v

večnamenski kongresni dvorani, v

petih dodatnih različno velikih sejnih

sobah, restavracijah ali celo ob

bazenih …,

tehnično ekipo, ki zna poskrbeti za

nemoteno izvedbo dogodka ali

prireditev,

Potrebno je ponoviti, da vsakemu naštevanju sledi vejica in na koncu pika. Tukaj velja

opozoriti na pisanje velike in male začetnice. Med naštevanjem se piše mala začetnica, razen

na začetku stavka.


Poskrbi za vrhunsko izvedbo posebnih

priložnosti.

Gurmanske poslastice bogata izbira

Poskrbi za vrhunsko izvedbo posebnih

priložnosti.

Gurmanske poslastice bogata izbira

61

jedi iz bifejske mize,

Jedi po naročilu in pripravljanje jedi

pred gostom,

Vrhunski catering,

jedi iz bifejske mize,

jedi po naročilu in pripravljanje jedi

pred gostom,

vrhunski catering

Naš vsakdan je vse bolj obkrožen z odstotki, ki pa so v večini primerih zapisani napačno.

Znak za odstotek (%) je nestično ločilo, ki je ločen s presledkom.


v času krompirjevih počitnic z

10% popustom

v času krompirjevih počitnic z

10 % popustom

V sledečem primeru je govora o temperaturi vode, ki se razteza od 33 do 34 ℃. V tem

primeru uporabljamo predložni pomišljaj, ki se uporablja namesto predlogov od … do in se

piše stično na obeh straneh. V izhodiščnem besedilu pa je uporabljen vezaj.


notranji in zunanji termalni bazen s

termomineralno vodo od 33-34 ℃,

notranji in zunanji termalni bazen s

termomineralno vodo od 33–34 ℃,

V navedeni povedi je omenjena terapija Stone pojasnjena. V tem primeru ne uporabimo

vezaja, ampak enodelni pomišljaj, ki vpeljuje poudarjeno pristavčno pojasnilo. Hkrati je

nestičen, kar pomeni, da je ločen s presledkom.


Stone terapija-kombinacija toplotne masaže

s toplimi vulkanskimi in hladnimi

marmornimi kamni, že od 28 €.

Stone terapija – kombinacija toplotne masaže

s toplimi vulkanskimi in hladnimi

marmornimi kamni, že od 28 €.

62

V sledečem primeru je napačno pisana 125-letna tradicija, ki je v izhodiščnem besedilu pisana

s presledkom, vendar pravopis navaja rabo stičnega vezaja. Stični vezaj se med drugim

uporablja med sestavinami zloženk, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka ali črka.



svojo več kot 125 letno tradicijo, …


svojo več kot 125-letno tradicijo, …

3.4.4.2.2 Ciljno besedilo

Pri drobnogledu pisanja vezaja v ciljnem jeziku ne najdemo nobene pomanjkljivosti. Nemški

pravopis navaja, da zloženke, sestavljene iz več besednih skupin, pišemo z vezajem (das

Imker-Museum, die Ayurveda-Massage). Zloženke, sestavljene iz dveh enakovrednih

pridevnikov pišemo z vezajem. Vendar pa v primeru nordöstlich vezaja ni, kajti prvi

pridevnik spremeni pomen drugega pridevnika (ga opredeljuje). Opozoriti velja na besedi

Wellness-Salons in Paint Ball-Wettkämpfe, ki sta pisani pravilno. Nemški pravopis namreč

navaja, da se med zloženkami, ki vsebujejo tuje zveze samostalnikov dodaja vezaj. Vezaj se

piše na mestih, kjer je del zloženke samo beseda ali številka (125-jährigen). Vezaj se prav

tako uporablja, kadar hočemo nekaj dopolniti oz. z njim nakažemo, da sledi enak del

zloženke, s čimer pa prihranimo prostor in se ne ponavljamo (Kongress- und Seminarraum,

Sommer- und Winterurlaub).

Naj omenimo še pravilno zapisovanje pomišljaja, ki nakazuje pojasnitev že povedanega (100

% Naturwasser – ohne jegliche Zusätze).

Nemški pravopis, enako kot slovenski, navaja, da so najrazličnejše enote (merske,

temperaturne, …), tudi odstotki, pisane s presledkom (npr.: 3500 m2, +12 ℃).

Navesti moramo deloma pravilno navajanje časa. V nemško govorečem prostoru so značilne

različne navedbe časa: 9 Uhr, 17:30 Uhr, 0.12 Uhr, 1930

Uhr, 14:31:52 Uhr. V ciljnem jeziku

imamo naslednjo pravilno navedbo časa 18:00 Uhr. Pri času 11.30 pa manjka beseda Uhr.

63

Poleg pohvalnih pravopisnih pravilnosti, pa moramo izpostaviti tudi nekatere pomanjkljivosti,

ki se pojavljajo v ciljnem besedilu.

Duden navaja, da tri pike naznanjajo izpust delov v besedi, stavku ali besedilu. V našem

primeru gre za izpust v stavku, pri čemer velja, da se tri pike pišejo nestično, torej s

presledkom. Naj samo omenimo, kadar gre za izpust dela besede, tri pike sledijo brez

presledka (npr.: Verd…!).


Drei Herzen laden Sie ein... nach Radenci... Drei Herzen laden Sie ein ... nach Radenci ...

Tako v slovenskem kot v nemškem jeziku velja, da pri naštevanju sledi vejica, v kolikor se ne

pojavljata veznika in/ali (und/oder). Poudariti velja, da se velika začetnica piše na začetku

stavka in se ne uporablja pri naštevanju, kot kaže sledeči primer (razen seveda, če je beseda

samostalnik in se v nemščini piše z veliko začetnico).


Wir bieten Ihnen:

Veranstaltungsmöglichkeiten im

Mehrzwecksaal, in fünf zusätzlichen

unterschiedlich großen

Sitzungsräumen, in Restaurants oder

sogar an den Schwimmbecken…

Technisches Team, dass für die

problemlose Durchführung der

Treffen oder Veranstaltungen sorgt

Wir bieten Ihnen:

Veranstaltungsmöglichkeiten im

Mehrzwecksaal, in fünf zusätzlichen

unterschiedlich großen

Sitzungsräumen, in Restaurants oder

sogar an den Schwimmbecken …,

technisches Team, dass für die

problemlose Durchführung der

Treffen oder Veranstaltungen sorgt,

V okviru pravopisa smo opazovali tudi vikanje. V izhodiščnem besedilu oblika vikanja ni

pisana z veliko začetnico, medtem ko se v ciljnem jeziku uporablja velika začetnica za

vikanje. Pisava vikanja je odločitev pisca, kar pomeni, da ni nič manj spoštljivo, če je

napisano z malo. Če pa se pisec odloči za vikanje z veliko začetnico, mora takšno obliko

uporabljati skozi vso besedilo, kar je v ciljnem besedilu tudi dosledno upoštevano (npr.: Drei

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/kulinarik/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/wasserparks/



64

Herzen laden Sie ein ... nach Radenci ... Sonnige Tage bringen zusammen mit Heilwasser

Optimismus und Vitalität in Ihren Alltag.).

3.4.4.3. BESEDNI ZAKLAD

Obseg leksike ali besednega zaklada besednega določenega jezika lahko samo približno

ocenimo. Posledica tega je, da je leksikon določenega jezika odprt in spremenljiv sistem, v

katerega venomer prehajajo nove besede ali pa se določene besede opuščajo (Römer, Matzke,

2010: 1).

V okviru besednega zaklada smo se osredotočili na prevzete besede, tujke in slogovno

zaznamovane besede. Iskali smo morebitne neologizme ter strokovne izraze, ki se navezujejo

na zdraviliško izrazoslovje.


PREVZETE BESEDE

Novejša leksika je hkrati rezultat učinkovite jezikovne odprtosti kot posledice sodobnih

globalizacijskih teženj in medkulturnih povezav, kar se kaže kot močen delež tujejezičnih,

zlasti angleških besed, ki jih v besedilu zaznavamo kot tujke (prevzete besede, ki niso

popolnoma prilagojene izpisujočemu si jeziku) ali izposojenke (prevzete besede, popolnoma

prilagojene izpisujočemu si jeziku).

TUJKE IZPOSOJENKE

Aqua fitness, paint ball, slow food menu,

catering, nordic walking, wellness, angina

pektoris, show program, fango, incentive,

wellness spa center, ayurveda, stone

terapija, bauty center, …

Koktajl, promenada, vitalnost, transfer,

hostesa, asistenca, menedžerski programi,

lokacija, animacija, faktor, destinacija,

definirati, peloid, ambient, specialiteta,

rekreacija, idealen, atrakcija, optimizem,

vitalnost, kulinarika, menedžer,

rehabilitacija, diabetes, prostata, banket,

dekoracija, specialiteta, rekreacija,

degustacija, kompleks, …

65

Pojavljajo se tudi tujke, ki označujejo predmetnost oz. pojavnost iz drugih kultur (npr.: Salon

Ayurveda, ayurvedska masaža, ayurvedski recepti, nuad – tajska masaža, shiatzu masaža,

LOMI LOMI,). Citatno se pojavljajo tudi poimenovanja za določene prostore v zdravilišču

(npr.: Salon Stone & Concerto, Center zdravja in sprostitve CORRIUM, Beauty Center,

Kavarna Swing, …).

Glede besed in besednih zvez noben jezik ni samozadosten in tako tudi slovenski jezik

prevzema besede iz drugih jezikov. Velikokrat pa se pri prevzemanju besed pozabimo

vprašati, ali prevzeto besedo sploh potrebujemo, ali ni mogoče istega povedati s katero že

znano besedo ali z novo domačo tvorjenko. Slovenščina je jezik malo številčnega naroda in ne

smemo dovoliti, da anglicizmi zamenjujejo lepo slovensko besedo. Tako lahko marsikatero

novejšo prevzeto besedo zamenjamo s slovensko ustreznico: dobro počutje za wellness,

prehrana za catering, nordijska hoja za nordic walking, prevoz za transfer, življenjska moč za

vitalnost, zabavni program za show program, slavnostna pogostitev za banket, sladkorna

bolezen za diabetes, okrevanje za rehabilitacijo, itd.

ZAZNAMOVANE BESEDE

V okviru leksike se v besedilu pojavljajo slogovno zaznamovane besedne zveze. To so besede

s prenesenim pomenom: razvajati brbončice (nekaj dobro diši), zaokrožiti okus (poudariti

okus specialitet), podariti čas (nameniti nekaj časa nečemu).

NEOLOGIZMI

Neologizmi ali novotvorbe so besede, ki označujejo nov pojav ali predmet (gr. neos = novo,

logos = beseda). V naštetih primerih ne moremo govoriti o običajnih neologizmih, pač pa o

besednih zvezah, ki so nastale iz več besed in se navezujejo na zdraviliški turizem, osrednjo

temo obravnavanega besedila.

Wellness spa center: s to besedo je označen prostor, kjer se gosti sproščajo in zdravijo.

Pitna dvorana: beseda označuje dvorano, kjer lahko gostje pijejo naravno mineralno vodo

Radensko.

Nordic walking sprehodi: gre za sprehode, ki imajo značilnost nordijske hoje (hoja s pomočjo

palic).

66

Paint ball tekmovanje: tekmovanje s puškami, ki s pomočjo plina izstreljujejo barvne

kroglice.

STROKOVNO IZRAZJE

Strokovno izrazje ali terminologija označuje izrazje določenega področja ali besedila. Lahko

govorimo tudi o enoumnem, enoznačnem, monosemenskem razumevanju stvari oziroma

pojma v stroki. Strokovna besedila vsebujejo približno 20 – 30 % strokovnih besed. Analiza

izhodiščnega besedila je pokazala, da lahko strokovno izrazoslovje besedila uvrstimo v

kategorije: zdraviliškega turizma, zdravstva ter deloma gospodarstva.

Mineralna voda: voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi.

Zdraviliški turizem: turizem, ki se nanaša na zdravilišče – zdravstveno ustanovo za

zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin.

Termalna voda: voda, ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo višjo od

povprečne letne temperature kraja.

Anorganski peloid (fango): preperela vulkanska kamenina.

Bioklima: je vsota vseh podnebnih razmer, ki delujejo na organizme.

Arterijske obtočne motnje: motnje žil odvodnic (žila, ki odvaja kri od srca).

Angina pektoris: gre za sindrom srčne bolezni, pri čemer govorimo o nezadostni prekrvavitvi

srčne mišice.

Prostata: žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v sečnico.

Diabetes: bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno

poveča količina sladkorja v krvi.

Incentive programi: gre za motivacijske, spodbudne programe.

Hipertonija: nenavadno povečan mišični tonus.

Kotizacija: prispevek organizaciji za kritje skupnih izdatkov.

Knjapati se: utrjevati se, zdraviti se po metodi S. Kneippa.

67

V besedilu je moč zaslediti izraze, ki v prvi vrsti zajemajo področje zdravstva: srčni infarkt,

operacije srca in ožilja, visok krvni tlak, možganska kap, poškodbe in operacija

lokomotornega aparata, težave ledvičnih in sečnih poti, prebavne motnje, bolezni ustne

votline in zobovja. Slednje besede lahko opredeljujemo kot izraze, ki pa so splošnejši in jih

lahko uporabljamo tudi v drugem besedilu. Govorimo o besedah, ki so v splošni veljavi in jih

ne razumejo samo bralci določenega strokovnega področja. Prav tako je moč zaslediti termin

s področja ekonomije: kotizacija.


PREVZETE BESEDE

Analiza ciljnega besedila je pokazala enake zaključke kot analiza izhodiščnega besedila. Tudi

tukaj se pojavlja veliko prevzetih besed (Fremdwörter) t.i. anglicizmov, ki so posledica

medkulturne vpetosti, globalizacijskih teženj in jezikovne odprtosti. Ciljni jezik vsebuje tako

tujke kot besede, ki označujejo predmetnost iz drugih kultur: Nordic Walking, Paint Ball-

Wettkämpfe, Aqua Fitness, Thai-Massage, Shiatsu-Massage, Lomilomi-Massage, Ayurveda,

Workshops, ... Zraven omenjenega je treba navesti še izposojenke iz drugih jezikov (npr. iz

francoščine Massage, Salon, iz grščine Harmonie, Klima, iz italijanščine Sekt, …).

TUJKE IZPOSOJENKE

Fango, Angina pectoris, Wellness, Stone,

Incentive, Gourmand, Speisen à la carte (na

tem mestu lahko govorimo o citatni besedi),

Catering, Slow Food-Menü, Nordic

Walking, Paint Ball-Wettkämpfe, Aqua

Fitnnes, Management, Stone & Concerto,

Workshop, …

Tujke, ki poimenujejo vrste masaže:

Abhyanga, Svedana, Shiroabhyanga,

Mkkabhyanga.

Die Familie, der Optimismus, die Vitalität,

die Prominenz, die Tradition, das Klima, der

Sekt, der Faktor, das System, der Peloid, die

Hypertonie, das Zentrum, das Ambiente, die

Massage, der Salon, die Therapie, das

Programm, die Hostesse, der Kongress, der

Cocktail, das Café, das Solarium, der

Tourismus, der Faktor, das Programm, die

Operation, die Prostata, der Diabetes, das

Ambiente, die Welness-Salons, die

Kombination, Incentives, das Symposium,

das Bankett, das Restaurant, …

68

ZAZNAMOVANE BESEDE

Enako kot pri izhodiščnem besedilu tudi tukaj govorimo o slogovno zaznamovanih besednih

zvezah: den Gaumen verwöhnen (nekaj dobro diši), den Geschmack abrunden (poudariti okus

specialitet), Zeit schenken (nameniti nekaj časa nečemu, nekomu).

NEOLOGIZMI

Enako kot pri izhodiščnem besedilu lahko govorimo o novih besednih zvezah, ki so nastale

zaradi osrednje teme besedila.

Die Radenskaquelle: izvor radenske, naravne mineralne vode.

Gourmand-Leckerbissen: gurmanske poslastice. Gre za dobre, izbrane jedi.

Paint Ball-Wettkämpfe: tekmovanje s puškami, ki s pomočjo plina izstreljujejo barvne

kroglice.

Radenska-Museum: muzej radenske – naravne mineralne vode.

Trinkhalle: beseda označuje dvorano, kjer lahko gostje pijejo naravno mineralno vodo

Radensko.

STROKOVNI IZRAZJE

Strokovno besedje se v ciljnem besedilu navezuje na zdraviliški turizem in zdravstvo. Poleg

omenjenih izrazov je treba omeniti tudi besede, ki izhajajo s področij turizma in zdravstva,

vendar je za njih značilna splošnejša raba in se lahko uporabljajo tudi v drugih besedilih.

Mednje sodijo izrazi: Wasserpark, Kurbad, Kurort, Wellnesszenter, Kreislaufstörungen,

Herzinfarkt, Hirnschlag. Posledično je moč govoriti o izrazih, saj gre za enopomenske besede,

ki pojmujejo točno določen pojem oz. predmet, vendar je njihova raba že tako razširjena, da je

njihov pomen samoumeven in ga zlahka razumemo (npr. Herzinfarkt – srčni infarkt nastopi,

ko se zamaši ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce).

Das Mineralwasser: voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi.

Das Thermalwasser: voda, ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo višjo od

povprečne letne temperature kraja.

Die Hypertonie: nenavadno povečan mišični tonus.

69

Die Prostata: žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v sečnico.

Der Diabetes: bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno

poveča količina sladkorja v krvi.

Der Kurtourismus: turizem, ki se nanaša na zdravilišče – zdravstveno ustanovo za zdravljenje

bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin.

Das anorganische Peloid (fango): preperela vulkanska kamenina.

Das Bioklima: je vsota vseh podnebnih razmer, ki delujejo na organizme.

Arterielle Kreislaufstörungen: motnje žil odvodnic (žila, ki odvaja kri od srca).

Angina pektoris: gre za sindrom srčne bolezni, pri čemer govorimo o nezadostni prekrvavitvi

srčne mišice.

Incentive-Programme: gre za motivacijske, spodbudne programe.

Kneippen: utrjevati se, zdraviti se po metodi S. Kneippa.

V okviru ciljnega besedila velja izpostaviti pisanje zloženk. Znano je, da nemški jezik obožuje

zloženke in da jih tvori, kjer je le-to mogoče. Ciljni jezik velikokrat tudi iz ekonomskih

razlogov pri tem uporablja vezaj in s tem prihrani na prostoru (npr.: Aktivsommer und -

winter, Nieren- und Harnwegbeschwerden, Kongress- und Geschäftszentrum, Kongress- und

Seminarräume, Hallen- und Freibecken, Thermal- und Normalwasser, Mittag- und

Abendessen, …). Pri podrobnejšem pregledu najdemo tudi nekaj primerov, kjer bi lahko iz

večih besed naredili zloženko, a se prevajalec za to ni odločil. Seveda moramo poudariti, da to

niso napake, ampak nemški jezik v grobem teži k nenehnemu oblikovanju zloženk. Če samo

naštejemo nekaj primerov, kjer bi lahko prevajalec oblikoval zloženko: das Lachen von

Kindern – das Kinderlachen, Übungen im Wasser – Wasserübungen, Erkrankungen der

Nieren und Harnwege – Nieren- und Harnwegeerkrankungen, Operationen am Herz oder an

Gefäßen – Herz- oder Gefäßoperationen, Erkrankungen der Mundhöhle und der Zähne –

Mundhöhle oder Zahnerkrankungen, kulturelle und Natursehenswürdigkeiten – Kultur- und

Natursehenswürdigkeiten, das Zentrum der Gesundheit und Entspannung – das Gesundheits-

und Entspannungszentrum41

.

41

Prevod Suzana Klausner.

70

Za besedni zaklad izhodiščnega kot ciljnega besedila je značilno izrazoslovje, ki se nanaša na

zdraviliški turizem, ki je hkrati osrednja tema obravnavanih besedil. V nadaljevanju je v

razpredelnici naštetih le nekaj izrazov, ki se nanašajo na zdraviliški turizem.

Zdraviliško izrazoslovje:

Zdravilna voda Das Heilwasser

Mineralna voda Das Mineralwasser

Zdraviliški turizem Der Kurtourismus

Mineralna voda z naravnim CO2 Das Mineralwasser mit natürlichen CO2

Termalna voda Das Thermalwasser

Anorganski peloid (fango) Das anorganische Peloid (Fango)

Bioklima Dad Bioklima

Wellness spa centri Die Wellnesszentren

Zdravilišče Die Therme, der Kurort, das Kurbad

Ayurvedska masaža Die Ayurveda-Massage

Aqua fitness Das Aqua Fitness

Pitna dvorana Die Trinkhalle

Termomineralna voda Das Thermomineralwasser

Topli vrelec Die Warmquelle

Zdravilni faktor Der Heilfaktor

Rehabilitacija Die Rehabilitationmaßnahmen

Srčni infarkt Der Herzinfarkt

Arterijske obtočne motnje spodnjih okončin Arterielle Kreislaufstörungen der unteren

Gliedmaße

71

Angina pektoris Angina pectoris

Prebavne motnje (diabetes) Stoffwechselstörungen (Diabetes)

Jezik je živ, se venomer spreminja in vanj prihajajo nove besede, zopet druge izginjajo iz

rabe. Filozofija zdravilišča se je sčasoma spremenila, saj je zdravilišče nekoč predstavljalo

skrb za zdravje. V današnjih stresnih časih pa je na prvem mestu sproščanje, poudarek je na

masažah in na razvajanju telesa in duha. Slednje se kaže tudi v besedju, saj v slovenskem

jeziku zdravilišče ali kopališče velikokrat zamenjuje beseda terme (Terme Ptuj, Terme Čatež,

…), pogosto tudi termalni park (Termalni park Ptuj, Termalni park Aqualuna,) ali termalni

center (Termalni center Laško). Tudi za nemški jezik lahko rečemo, da besedo Kurzentrum

skorajda ni slišati več in se namesto te uporablja Kurort, Kurbad in najmodernejša oblika

Therme (Therme Wien, Therme Bad Radkersburg, …) ali Parktherme (Parktherme

Radkersburg).

3.4.4.4 SLOG

Bernhard Sowinski pravi, da se slog oz. stil pojavlja na različnih področjih: življenjski stil, stil

oblačenja, borbeni stil. Lahko pa je tudi skupek dejanj značilnih za določeno osebo (Mozartov

operni stil). Prav tako se stil pojavlja v literaturi in jezikoslovju (stil anekdote). Stil je torej

nekaj, kar temelji na pravilih oz. vsebuje konkretne značilnosti, ki so vidne navzven.

Sowinski določeno besedilo analizira na dveh ravneh: mikro in makro ravni. V okviru makro

ravni določamo vrsto besedila in opazujemo vidne značilnosti besedila (obseg, zgradba in

oblika besedila, (uvod, jedro, zaključek, opazujemo naslov, tisk, barve, …)). Mikro raven

zajema podrobnejšo analizo v smislu pregleda retoričnih figur, tujk, sposojenk, citatov, …

Ker smo nekatere elemente mikro in makro ravni analizirali v prejšnjih poglavjih, bomo v tem

poglavju pod drobnogled vzeli slogovne pomanjkljivosti stavkov izhodiščnega in ciljnega

besedila ter se osredotočili na morebitne retorične figure ter ugotavljali njihovo ustreznost oz.

neustreznost, hkrati pa podali primernejšo rešitev.

72


V izhodiščnem besedilu se pojavlja retorična figura imenovana anadiploza oz. ponovitev ene

ali več besed. V navedenem primeru ne gre za ponovitev iste besede, ampak za ponovitev

besede, ki sodi v isto besedno družino (zdravje, zdravilen, …). Predvidevamo lahko, da jo je

avtor besede namenoma uporabil in tako poudaril, da Zdravilišče Radenci na prvo mesto

postavljajo zdravje.

Morda poznate Radensko, eno najboljših mineralnih vod, katere zaščitni znak so tri srca?

Njene zdravilne učinke so odkrili v 19. stoletju in že tedaj so jo za zdravje pili veljaki na

cesarskem dvoru na Dunaju in v Vatikanu.

Sončni dnevi skupaj z zdravilno vodo v vaše življenje prinašajo optimizem in vitalnost.

Edinstvene zdravilne faktorje na vsaki destinaciji dopolnjujemo z najbolj modernimi

metodami in strokovnim osebjem. Vse za vaše zdravje in boljše počutje.

Izpostaviti velja primer ponovitve, kjer bi stavek lahko izoblikovali drugače in tako podali

ustreznejšo rešitev. Pridevnik poslovni se ponovi kar zaporedoma in da se slednjemu

izognemu, ga drugič izpustimo.

… izobraževanj, predstavitev, tiskovnih

konferenc, poslovnih srečanj, poslovnih

sprejemov s pogostitvijo, ter banketov, in

sicer v vlogi hiše gostiteljice, v zadnjem

času pa tudi v vlogi soorganizatorja.

… izobraževanj, predstavitev, tiskovnih

konferenc, poslovnih srečanj in sprejemov s

pogostitvijo42

, ter banketov, in sicer v vlogi

hiše gostiteljice, v zadnjem času pa tudi v

vlogi soorganizatorja.

Med nespretno rešene ponovitve lahko štejemo tudi povedi, kjer se ista beseda pojavi 2-krat,

čeprav bi jo lahko zamenjali s sopomenko.

Poleg okusnih jedi mednarodne in domače

kuhinje, so posebnost tukajšnje ponudbe

Poleg okusnih specialitet/okusne hrane43

mednarodne in domače kuhinje, so posebnost

42 Predlog Suzana Klausner. 43 Predlog Suzana Klausner.

73

jedi, pripravljene po ayurvedskih receptih. tukajšnje ponudbe jedi, pripravljene po

ayurvedskih receptih44

.

– jedi po naročilu in pripravljanje jedi

pred gostom,

– jedi po naročilu in pripravljanje

hrane/obroka/kosila pred gostom45

,

Avtor se je prav tako poslužil ponovitve s sopomenko in sicer s sposojenko: uredimo

transferje in potrebne prevoze. S tem se je izognil ponovitvi iste besede, pomen obeh besed

pa je enak: prevoz. Ponovitvi s sposojenko bi se lahko izognili tako: uredimo vse potrebne

prevoze46

.

Tudi Zdravilišče Radenci je v besedilu poimenovano z naslednjimi sopomenkami ali

sopomenskimi besednimi zvezami: Radenci, pisani vodni svet užitkov in zabave, kongresno-

poslovni center Radenci.

Opozoriti velja na slogovno pomanjkljivo poved z napačnim vrstnim redom pomožnega

glagola.

Posebnost wellness ponudbe v Zdravilišču

Radenci je Ayurveda center, kjer boste v

prijetnem ambientu lahko izkusili

sprostitvene ali poživitvene ayurvedske

masaže.

Posebnost wellness ponudbe v Zdravilišču

Radenci je Ayurveda center, kjer boste lahko

v prijetnem ambientu izkusili sprostitvene ali

poživitvene ayurvedske masaže47

.

Ob prebiranju celotnega besedila izstopa poved, ki je neprimerno dolga, posledično nejasna, z

neprimernim vrstnim redom in s ponovitvijo pridevnika aktiven. Zadnja poved v stavku pa je

neprimerna ter odvečna, saj je že pred tem povedano, da imamo številne možnosti za

rekreacijo in od gostov je odvisno, za katere dejavnosti se bodo odločili.

44 Predlog Suzana Klausner. 45 Predlog Suzana Klausner. 46 Predlog Suzana Klausner. 47

Predlog Suzana Klausner.

74

Čaka vas zares pestra izbira aktivnega

preživljanja počitnic v vseh letnih časih, saj

je priložnosti za rekreacijo toliko, da tudi

najbolj aktivni ne bodo mogli izkoristiti

prav vseh.

Čaka vas zares pestra izbira aktivnega

preživljanja počitnic v vseh letnih časih, saj

zdravilišče z okolico nudi nešteto priložnosti

za rekreacijo48

.

Pogosta retorična figura izhodiščnega besedila je klimaks ali stopnjevanje navzgor. S tem

hoče avtor predstaviti in poudariti pestro izbiro ponudbe Zdravilišča Radenci.

– Radenci pa ne slovijo le po več kot stoletni tradiciji zdraviliškega turizma, pač pa tudi

po zelo ugodnem podnebju, saj so na leto obsijani s soncem več kot 250 dni.

– Sodobni zdravstveni in preventivni programi temeljijo na dolgoletni tradiciji

učinkovitega zdravljenja bolezni srca in ožilja, obolenj ledvic in sečnih poti,

revmatičnih obolenj in motenj gibalnega sistema ter bolezni presnove. Radenci so

znani tudi po menedžerskih programih in drugih programih aktivnega medicinskega

oddiha.

– Ugled podjetja se odraža na vseh ravneh, tudi pri odlično organiziranih poslovnih

srečanjih.

– Obljubljamo, da vas bomo nasmejali, vas razmigali, požgečkali vašo domišljijo,

obudili lepe spomine in vam ustvarili še cel kup novih.

– Od maškarade do modne promenade, od navihanega rajanja do vodnega razgrajanja …

– Tako poleti kot pozimi boste lahko sami, v paru ali s celotno družino uživali v neštetih

aktivnostih ali pa se seveda pri nas le sproščali …

– Zaplavajte v prijetno razgibanost notranjih in zunanjih bazenov s termalno in navadno

vodo. Prepustite se igri vodnih tokov, slapov in fontan, uživajte v smehu otrok, ki

bodo čofotali v otroških bazenih in se spuščali po toboganih, ali pa se predajte

sončnim žarkom na terasi za nudiste.

Stilna figura, ki jo je v izhodiščnem besedilu moč pogosto opaziti je nagovor ali apostrof,

kjer se avtor obrača na odsotno osebo. V našem primeru avtor venomer nagovarja

morebitnega gosta zdravilišča z namenom, da bi ga prepričal o kakovosti ponudbe

zdravilišča in bi se ta odločil za gostovanje v zdravilišču.

48 Predlog Suzana Klausner.

75

– Morda poznate Radensko, eno najboljših mineralnih vod, katere zaščitni znak so tri

srca?

– Podarite si nekaj časa samo zase. Kjerkoli že boste, v vseh naših wellness spa centrih

bomo poskrbeli za celostno obravnavanje vašega telesa in duše.

– Prepričajte svoje poslovne partnerje in navdušite svoje sodelavce …

– Prepustite se harmoniji kulinarične ustvarjalnosti ...

– Pustite sladek vtis vašim najdražjim in poslovnim partnerjem.

– Predstavljajte si svoj idealni poročni dan. Mi bomo poskrbeli skoraj za vse ... Le "da"

boste morali dahniti sami!

– Prepustite vse skrbi glede vajinega najlepšega dne v naše roke.

Izhodiščno besedilo ponuja tudi stilno figuro poosebitve, pri čemer živali ali stvari dobijo

človeške lastnosti.

– Tri srca vas vabijo v Radence …

– Sončni dnevi skupaj z zdravilno vodo bodo v vaš vsakdan prinesli optimizem in

vitalnost.

– Sprehajalne poti v zdraviliškem parku, ob Muri in med vinorodnimi griči kar vabijo na



Enako kot pri izhodiščnem besedilu se tudi v ciljnem besedilu pojavljajo ponovitve.

Navedeni so primeri, kjer se je prevajalec spretno izognil ponavljanju istih besed ali besednih

zvez.

… poslovnih srečanj, poslovnih sprejemov s

pogostitvijo, …

… Geschäftstreffen mit Bewirtung, …

Sprehajalne poti v zdraviliškem parku, ob

Muri in med vinorodnimi griči kar vabijo na


Die Wege im Kurpark, an der Mur und

zwischen den Weinbergen eignen sich für

kürzere oder längere Spaziergänge ...

76

V obeh primerih govorimo o izpustu iste besede oz. besede iz iste besedne družine

(Geschäfts- in Spazier-). Tako se ne pojavljajo ponovitve, ki bi se glasile Geschäftstreffen in

Geschäftsempfang ter Spazierweg in Spaziergänge.

Navesti je potrebno nekaj primerov ponovitve iste besede znotraj povedi ali v naslednji

povedi. Gre za nespretne rešitve, ob katerih je podana ustreznejša različica.

Vielleicht kennen Sie das Mineralwasser

Radenska bereits, eines der besten

Mineralwässer!

Kennen Sie vielleicht bereits eines der besten

Mineralwässer, genannt Radenska49

?

Die heilende Wirkung des Wassers wurde

bereits im 19. Jahrhundert entdeckt, und

schon damals wurde dieses Wasser von der

Prominenz am Wiener Hof und im Vatikan

getrunken.

Die heilende Wirkung des Wassers wurde

bereits im 19. Jahrhundert entdeckt, und

schon damals wurde es von der Prominenz

am Wiener Hof und im Vatikan getrunken50

.

… denn hier gibt es jährlich mehr als 250

Sonnentage. Die Sonnentage zusammen mit

dem Heilwasser bringen Optimismus und

Vitalität in Ihr Leben.

… denn hier gibt es jährlich mehr als 250

Sonnentage, die zusammen mit dem

Heilwasser Optimismus und Vitalität in Ihr

Leben bringen51

.

Neben schmackhaften Speisen der

heimischen und internationalen Küche sind

auch Speisen, die nach Ayurveda-Rezepten

zubereitet werden, eine Besonderheit des

hiesigen Angebots.

Eine Besonderheit des hiesigen Angebots,

neben der heimischen und internationalen

Küche, sind Speisen, die nach Ayurveda-

Rezepten zubereitet werden52

.

49 Predlog Suzana Klausner. 50 Predlog Suzana Klausner. 51 Predlog Suzana Klausner. 52 Predlog Suzana Klausner.

77

– Speisen à la Carte und Zubereitung

der Speisen vor dem Gast,

– Gerichte à la Carte und Zubereitung

der Speisen vor dem Gast53

,

– Golfen auf dem Golfplatzen, – Golfen54

,

Primernejši bi bil izpust besede Golfplätze oz. golf igrišča, saj je samoumevno, da se golf igra

na za to urejenih igriščih, hkrati pa se z izpustom izognemo ponavljanju.

Naslednja dva primera kažeta na ponovitev iste besede, kar pa je neprimerna rešitev, saj se na

eni strani ne upošteva ekonomičnost, kar pomeni, da besedi zavzameta veliko več

nepotrebnega prostora. Ponovitev prav tako negativno vpliva na slog besedila. Velikokrat pa

se zgodi, da se bralcu s ponavljanjem istih besed, predvsem dolgih, odvrne pozornost.

Trinkhalle – In der Trinkhalle können Sie

jeden Tag von 16:00 bis 18:00 Uhr das

einzigartige Mineralwasser Radenska

trinken.

In der Trinkhalle können Sie jeden Tag von

16:00 bis 18:00 Uhr das einzigartige

Mineralwasser Radenska trinken55

.

… Störungen des Bewegungssystems sowie

von Stoffwechselstörungen.

…. Bewegungssystems- sowie von

Stoffwechselstörungen56

.

Pojavljajo se tudi sopomenke za Zdravilišče Radenci oz. das Kurbad Radenci: die Stadt

Radenci, Radenci, der Kurort Radenci, Therme Radenci, das Kongress- und

Geschäftszentrum Radenci, die bunte Wasserwelt des Genusses und der Unterhaltung, das

Thermalbad. Navedene sopomenke kažejo na bogat besedni zaklad prevajalca ter spretno

izognitev ponavljanju.

Da bi se prevajalec izognil ponavljanju je, enako kot v izhodiščnem besedilu, za besedo

prevoz uporabil dve sopomenki: wir arrangieren Transfer und erforderliche Fahrten. 53 Predlog Suzana Klausner. 54 Predlog Suzana Klausner. 55 Predlog Suzana Klausner. 56 Predlog Suzana Klausner.

78

Za slovenski jezik lahko rečemo, da prevladujejo dolge povedi, ki so sestavljene iz večih

stavkov, ki so polni priredij in podredij. Torej Slovenec hoče z eno povedjo povedati vse.

Enaka teorija pa se ne obnese v nemškem jeziku, saj omenjeno vodi do zelo dolgih povedi, ki

so povsem nerazumljive. Ugodno rešitev za večstavčno poved v slovenščini predstavlja

členitev povedi oz. njenih stavkov na več povedi v nemščini. Slednjega prevajalec velikokrat

ni upošteval, saj se je zgledoval po izhodiščnem jeziku in tako so v ciljnem jeziku nastale

dolge povedi, ki so za bralca posledično postale nejasne oz. jih mora še enkrat prebrati, da

izlušči njihovo bistvo.

– Die heilende Wirkung des Wassers wurde bereits im 19. Jahrhundert entdeckt, und

schon damals wurde dieses Wasser von der Prominenz am Wiener Hof und im

Vatikan getrunken.

– Die Stadt Radenci ist aber nicht nur für ihre hundertjährige Tradition des

Kurtourismus bekannt, sondern auch für ihr angenehmes Klima, denn hier gibt

es jährlich mehr als 250 Sonnentage.

– Nachdem Sie sich im Kurbad Radenci erfrischt haben, können Sie im wunderbaren

Kurpark die Ruhe genießen, die Wassermühle auf der Mur besuchen, in das Imker-

Museum hineinschauen oder den ausgezeichneten Sekt kosten, der mit Hingabe im

Weinkeller in Gornja Radgona gepflegt wird.

– Die Besonderheit des Wellnessangebotes der Therme Radenci ist das

Ayurvedazentrum, in dem Sie in einem angenehmen Ambiente entspannende und

belebende Ayurveda-Massagen ausprobieren können.

– Auf Sie wartet eine wirklich abwechslungsreiche Auswahl für die aktive Gestaltung

Ihrer Ferien zu allen Jahreszeiten; es gibt so zahlreiche Gelegenheiten zur Erholung,

dass auch die Aktivsten unter Ihnen sie nicht alle auskosten können.

– Das angenehme Klima in Radenci ist zu allen Jahreszeiten wie geschaffen für

Freizeitaktivitäten und der Kurpark eignet zu jeder Zeit wunderbar für Spaziergänge

und das gemütliche Verweilen in der Stille der Natur.

Kot posledica naštevanja se v ciljnem besedilu pojavljajo zelo kompleksne povedi:

– Moderne Gesundheits- und Vorbeugungsprogramme basieren auf der langjährigen

Tradition der Heilung von Herz- und Gefäßerkrankungen, Erkrankungen der Nieren

und Harnwege, rheumatischen Erkrankungen und Störungen des Bewegungssystems

sowie von Stoffwechselstörungen.

79

– Im Kurbad werden Rehabilitationsmaßnahmen durchgeführt: nach einem Herzinfarkt,

nach Operationen am Herz oder an Gefäßen, bei arteriellen Kreislaufstörungen der

unteren Gliedmaße, bei Angina pectoris, bei Hypertonie, nach einem Hirnschlag, nach

Verletzungen und Operationen des Bewegungsapparats, bei Nieren- und

Harnwegbeschwerden (Prostata), Stoffwechselstörungen (Diabetes), bei Erkrankungen

der Mundhöhle und der Zähne.

– Im Kurbad Radenci, das sich mit einer über 125-jährigen Tradition rühmt, befassen

wir uns seit mehreren Jahrzehnten erfolgreich mit der Organisation von Kongressen,

Symposien, Workshops, Schulungen, Präsentationen, Pressekonferenzen,

Geschäftstreffen mit Bewirtung, Banketten. Dies vor allem in der Rolle des

Gastgebers und in letzter Zeit auch in der Rolle des Mitorganisators.

Navesti je treba tudi slogovno pomanjkljivo poved, ki vodi v nejasnost oz. v pomensko

neustreznost. Izhodiščno besedilo ne poudarja, da bodo za naše telo in dušo poskrbeli v tem

trenutku, ampak je to s prislovom gleich nespretno dodal prevajalec.

Gleich, wo Sie sich aufhalten werden, wir

werden in allen unseren Wellnesszentren Ihren

Körper und Ihre Seele verwöhnen.

Wo immer sie sich in unseren

Wellnesszentren aufhalten, wir werden

Ihren Körper und Seele verwöhnen57

.

Stavek, ki se v izhodiščnem besedilu glasi: … v osrčju radenskega parka, je v ciljni jezik

preveden: … inmitten des Parks von Radenci. Pomensko je prevod ustrezen, vendar z vidika

slogovne ravni bi prislov inmitten lahko zamenjali z drugimi besedami: im Zentrum, im

Herzen.

Sledeča poved v ciljnem jeziku sodi med manj ugodne prevajalske rešitve. Na eni strani je

zelo dolga in posledično sestavljena iz večih stavkov, kar vodi v oteženo razumljivost, ali celo

v nejasnost. Na drugi strani je sila neprimeren prislov hierher v pomenu sem, semkaj. Resda

besedilo nagovarja morebitne obiskovalce zdravilišča in jih s tem prepričuje v kakovost

njihovega zdravilišča, vendar ima omenjena beseda živalski prizvok, kakor če bi pozivali

živali, češ da naj pridejo sem, torej v zdravilišče. Prevajalec se je pri prevodu preveč naslanjal

na izhodiščni jezik in posledično je nastala nespretna slogovna rešitev. Ugodnejša rešitev bi

57 Predlog Suzana Klausner.

80

bila vsekakor izpust prislova hierher, saj bi s tem razblinili negativen prizvok, hkrati pa bi

ohranili velelni naklon glagola.

IZHODIŠČNI JEZIK CILJNI JEZIK UGODNEJŠA REŠITEV

Pridite, si vzemite čas za

svojo družino in dovolite,

da vas skupni razposajeni

trenutki še bolj zbližajo.

Kommen Sie hierher und

nehmen Sie sich Zeit für Ihre

Familie, lassen Sie es zu,

dass Sie sich in diesen

gemeinsamen ausgelassenen

Momenten noch näher

kommen.

Kommen Sie und nehmen

Sie sich Zeit für Ihre Familie,

lassen Sie es zu, dass Sie sich

in diesen gemeinsamen

ausgelassenen Momenten

noch näher kommen.

Tako v izhodiščnem kot tudi v ciljnem jeziku je moč zaslediti retorično figuro stopnjevanja,

katere namen je predstavitev Zdravilišča Radenci, pri tem pa poudariti pestro izbiro njihove

ponudbe.

– Die Stadt Radenci ist aber nicht nur für ihre hundertjährige Tradition des

Kurtourismus bekannt, sondern auch für ihr angenehmes Klima, denn hier gibt

es jährlich mehr als 250 Sonnentage.

– Moderne Gesundheits- und Vorbeugungsprogramme basieren auf der langjährigen

Tradition der Heilung von Herz- und Gefäßerkrankungen, Erkrankungen der Nieren

und Harnwege, rheumatischen Erkrankungen und Störungen des Bewegungssystems

sowie von Stoffwechselstörungen.

– Das Ansehen des Unternehmens spiegelt sich auf allen Ebenen wider, vor allem auch

bei hervorragend organisierten geschäftlichen Tagungen.

– Neben schmackhaften Speisen der heimischen und internationalen Küche sind auch

Speisen, die nach Ayurveda-Rezepten zubereitet werden, eine Besonderheit des

hiesigen Angebots.

– Wir versprechen Ihnen, dass wir Sie zum Lachen bringen, in Bewegung versetzen,

Ihre Phantasie anregen, Erinnerungen wecken und Ihnen noch viele weitere bescheren

werden.

– Von der Maskerade bis zur Mode-Promenade, von dem schelmischen Tanz bis zum

Krawall im Wasser ...

81

– Sowohl im Sommer als auch im Winter können Sie allein, zu weit oder mit der ganzen

Familie die unzähligen Aktivitäten genießen oder sich einfach nur entspannen ...

– Schwimmen Sie in die angenehme Bewegtheit der Hallen- und Freibecken mit

Thermal- und Normalwasser hinein. Überlassen Sie sich dem Spiel der

Wasserströmung, von Wasserfällen und Fontänen, genießen Sie das fröhliche Lachen

von Kindern, die in Kinderbecken planschen und auf den Wasserrutschen gleiten, oder

genießen Sie ein Sonnenbad auf der Terrasse für Nudisten.

Tako v izhodiščnem kot v ciljnem besedilu se avtor na bralca obrača s stilno figuro nagovora.

S tem želi ohraniti stik z bralcem ter pridobiti in ohraniti njegovo pozornost, hkrati pa

predstaviti in ga prepričati v kakovost zdraviliške ponudbe.

– Vielleicht kennen Sie das Mineralwasser Radenska bereits, eines der besten

Mineralwässer!

– Schenken Sie sich ein bisschen Zeit nur für sich alleine.

– Überzeugen Sie Ihre Geschäftspartner und begeistern Sie Ihre Mitarbeiter …

– Überlassen Sie sich der Harmonie des kulinarischen Schöpfergeistes ...

– Stellen Sie sich Ihren idealen Hochzeitstag vor. Wir werden uns um nahezu alles

kümmern ... nur das Jawort müssen Sie dann selber hauchen.

– Übergeben Sie alle Sorgen um Ihren schönsten Tag in unsere Hände.

V ciljnem besedilu se pojavlja stilna figura poosebitve oz. personifikacije.

– Drei herzen laden Sie ein …

– Die Sonnentage zusammen mit dem Heilwasser bringen Optimismus und Vitalität in

Ihr Leben.

82

ZAKLJUČEK

Prevajalec v prvi vrsti predstavlja posrednika podatkov med dvema ali več jeziki. Da bodo

podatki učinkovali v ciljnem jeziku enako kot v izhodiščnem jeziku, mora prevajalec

posedovati številne kompetence: slovnično, pravopisno, slogovno, pomenoslovno, leksikalno

znanje izhodiščnega kot ciljnega jezika ter poznavanje kulture, norm, vrednost, vedenjskih

vzorcev izhodiščnega in ciljnega jezika.

V diplomskem delu smo omenjene kompetence proučevali na primeru besedil spletnih strani

Zdravilišča Radenci in Bad Tatzmannsdorf. Analiza vključuje primerjavo zdraviliških izrazov

terme, zdravilišče, kopališče, wellness v slovenskem in nemškem jeziku. Primerjava je

pokazala pomensko skladnost proučevanih izrazov v izhodiščnem kot v ciljnem jeziku.

Navedeni izrazi v obeh jezikih predstavljajo razvajanje duha in telesa, vodne užitke kot tudi

zdravljenje s pomočjo naravnih virov. Primerjava informativne in promocijske funkcije je

pokazala, da navedeni spletni strani ponujata številne podatke za katere se morebitni gost

zdravilišča zanima. Zdravilišči uresničujeta promocijsko funkcijo s spletnim dostopom,

družbenimi omrežji ter prejemanjem spletnih novic. Z odpiranjem analiziranih spletnih strani

je moč zaslediti številne vidne učinke: vsebinsko ustrezne slike, različne velikosti, barve in

oblike pisave, številne povezave na druga spletna mesta, privlačna ozadja.

Z vidika prevodoslovja smo analizirali izhodiščno besedilo spletne strani Zdravilišča Radenci

v slovenskem jeziku. Ciljno besedilo predstavlja besedilo v nemškem jeziku, prav tako na

spletni strani Zdravilišča Radenci. Prevodne pomanjkljivosti, ki so nastale v okviru kulturnega

vidika so maloštevilne in se nanašajo na zgodovinsko pomembno središče Habsburžanov in

na sveti sedež katoliške cerkve. Slednje je prevedeno v ciljni jezik, vendar bi bila, za

nepoznavalca evropske zgodovine in katoliške vere, potrebna dodatna opredelitev oz.

pojasnilo. V sklopu pomenske primerjave besedil je potrebno izpostaviti, da ni moč govoriti o

popolnem pomenskem neskladju. Pomenske razlike se pojavljajo na mestih, kjer bi moral

prevajalec z dodatnim pojasnjevanjem opredeliti izhodiščno besedo. O pomenskih

pomanjkljivostih je moč govoriti pri poimenovanjih posameznih delov zdravilišča. Izpostaviti

velja primere, kjer avtor izhodiščnega besedila nekatere stvari namenoma poudari, prevajalec

pa tega ne upošteva. Sicer se pomen deloma ohrani, vendar izgubi prizvok, ki ga ohranja v

izhodiščnem besedilu.

83

Izhodiščni jezik in ciljni jezik vsebujeta številne tujke, ki poimenujejo dejavnosti, ki so na

voljo v samem zdravilišču ali izven njega, vrste masaž, bolezni ter prostore v zdravilišču.

Veliko je tudi izposojenk, za katere lahko rečemo, da so prilagojene izpisujoči si pisavi.

Poudariti velja, da sta se tako avtor, kakor tudi prevajalec pozabila vprašati, ali tujko oz.

prevzeto besedo sploh potrebujemo in ali ni mogoče istega povedati z besedo v jeziku, v

katerem je besedilo nastalo. Navesti je potrebno tudi neologizme ali novotvorbe, ki se

nanašajo na osrednjo temo obravnavanih besedil, zdraviliški turizem. Strokovno izrazje

analiziranih besedil lahko opredelimo v tri kateogrije: najštevilčnejši izrazi izhajajo iz

zdraviliškega turizma, sledijo izrazi s področja zdravstva, moč je zaslediti tudi izraz iz

ekonomije.

Splet predstavlja okno v svet. Z njegovo pomočjo se lahko zdravilišče predstavlja in

morebitnega gosta prepriča v kakovost ponudbe in razpoložljivih dejavnosti zdravilišča.

Slovenska zdravilišča imajo precejšnje število tuje govorečih gostov, ki velikokrat

slovenskega jezika ne razumejo. V tem primeru se mora zdravilišče predstaviti v njihovem,

maternem jeziku. Ob analizi izhodiščnega in ciljnega jezika smo ugotavljali, kako dobro je

prevajalec opravil omenjeno nalogo. Zdravilišče Radenci je z vsemi svojimi značilnostmi

predstavil nemško govorečemu gostu. Prav tako je, kakor avtor izhodiščnega besedila,

poskušal morebitnega gosta prepričati v obisk in nastanitev v njihovem zdravilišču. Lahko

rečemo, da je prevajalec spretno premagal prevajalske izzive na primeru analiziranih besedil.

84

VIRI IN LITERATURA

– Bračič S., Fix U., Greule A., 2007: Textgrammatik – Textsemantik – Textstilistik.

Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za gremanistiko z nederlandistiko in

skandinavistiko.

– Duden, 1999: »Das große Wörterbuch der deutschen Sprache«. Mannheim, Leipzig,

Wien, Zürich: Dudenverlag.

– Duden, 2004: Die deutsche Rechtschreibung. Manheim: Biliographisches Institut & F.

A. Brockhaus AG.

– Gložančev A., Jakopin P., Michelizza M., Uršič L., Žele A., 2009: Novejša slovenska

leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

– Guy J., 2006: Stare civilizacije, Rimljani. Izola: Založba Grlica.

– Götz D., Haensch G., Wellman H., 1993: Langscheidts Großwörterbuch Deutsch als

Fremdsprache. Berlin, München, Leipzig, Wien, Zürich, New York: Langscheid.

– Holz-Mänttäri J., 1986: Translatorisches Handeln – theoretisch fundierte

Berufsprofile. Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia.

– Kautz U., 2002: Handbuch Didaktik des Übersetzens und Dolmetschens. München:

Iudicium.

– Kocjančič Pokorn N., 2003: Misliti prevod. Ljubljana: Študentska založba.

– Mikić P., Kučiš V., 2004: Translatorik im Kontext der Kulturspezifik. Zagreb:

Nonacom.

– Miquel P., 1989: KAKO SO ŽIVELI V rimskih časih. Ljubljana: Založba mladinska

knjiga.

– Newmark P., 2000: Učbenik prevajanja. Ljubljana: Krtina.

– Nord C., 1993: Einführung in das funktionale Übersetzen. Tübingen: A. Francke

Verlag Tübingen und Basel.

– Ožbot M., 2006: Prevajalske strategije in vprašanje koherence ob slovenskih prevodih

Machiavellijevega Vladarja. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.

– Reiß K., Vermeer H., 1991: Grundlegung einer allgemeinen Translationstheorie.

Tübingen: Max Niemeyer Verlag.

– Römer C., Matzke B., 2010: Der deutsche Wortschatz. Tübingen: Narr Francke

Attempto Verlag.

85

– Sowinski B., 1991: Stilistik. Stuttgart: J. B. Metzlersche Verlagsbuchhandlung und

Carl Ernst Poeschel Verlag GmbH.

– Stolze R., 2001: Übersetzungstheorien. Tübingen: Gunter Narr Verlag.

– Teržan-Kopecky K., 2002: Prevajanje in protistavnost. Maribor: Pedagoška fakulteta.

– Toporišič J., 2001: Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Elektronski viri:

– http://aveteromani.antika-si.com/terme.php (Pridobljeno: 12. 3. 2012),

– http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1645547/?page=1 (Pridobljeno 12. 3.

2012),

– http://www.slovenia-terme.si/o-ssnz/ (Pridobljeno: 16. 3. 2012),

– http.//www.slovenia-terme.si/o-ssnz/letno poročilo/ (Pridobljeno: 16. 3. 2012),

– http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=zdravili%C5%A1%C4

%8De&hs=1 (Pridobljeno: 23. 3. 2012),

– http://www.badgriesbach.de/wellness-therme.php (Pridobljeno: 23. 3. 2012),

– http://www.zeit.de/2003/24/borkum (Pridobljeno: 22. 3. 2012),

– http://www.naizlet.si/turizem.html (Pridobljeno: 23. 3. 2012),

– http://www.slovenia-terme.si/terme-in-zdravilisca/ (Pridobljeno: 23. 3. 2012),

– http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kopali%C5%A1%C4

%8De&hs=1 (Pridobljeno 30. 3. 2012),

– http://www.oehkv.at/ (Pridobljeno: 10. 4. 2012),

– http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/ (Pridobljeno: 8. 5. 2012),

– http://www.bad.tatzmannsdorf.at/ (Pridobljeno: 8. 5. 2012),

– http://www.terme-rogaska.si/ (Pridobljeno: 5. 12. 2012),

– http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=veljak&hs=1

(Pridobljeno: 12. 1. 2013),

– http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=prominenca&hs=1

(Pridobljeno 12. 1. 2013),

– http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=dvor&hs=1

(Pridobljeno 12. 1. 2013),

– http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=negovati&hs=1


– http://www.duden.de/suchen/dudenonline/abrunden (Pridobljeno 12. 1. 2013),

– http://www.duden.de/rechtschreibung/pflegen (Pridobljeno: 12. 1. 2013),

http://aveteromani.antika-si.com/terme.php

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1645547/?page=1

http://www.slovenia-terme.si/o-ssnz/

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=zdravili%C5%A1%C4%8De&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=zdravili%C5%A1%C4%8De&hs=1

http://www.badgriesbach.de/wellness-therme.php

http://www.zeit.de/2003/24/borkum

http://www.naizlet.si/turizem.html

http://www.slovenia-terme.si/terme-in-zdravilisca/

http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kopali%C5%A1%C4%8De&hs=1

http://bos.zrcsazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kopali%C5%A1%C4%8De&hs=1

http://www.oehkv.at/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/

http://www.bad.tatzmannsdorf.at/

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=veljak&hs=1

86

– http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=pot&hs=1(Pridobljeno: 12. 1.

2013),

– http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=knajpati&hs=1


– http://www.fundus-werbeagentur.de/werbefundus/marketing/aida-formel (Pridobljeno:

23. 3. 2013)

– www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U82TQEFY/...acbf.../PDF (Pridobljeno: 23.

3. 2013),

– http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/sedej1553.pdf (Pridobljeno: 11. 4. 2013).

http://www.fundus-werbeagentur.de/werbefundus/marketing/aida-formel

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U82TQEFY/...acbf.../PDF

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/sedej1553.pdf

87

PRILOGI

PRILOGA A: izhodiščno besedilo

PRILOGA B: ciljno besedilo

88

PRILOGA A: izhodiščno besedilo

Radenci

Zdravstvo

Wellness

Kongresi in srečanja

Kulinarika

Zabava za vso družino

Aktivno poletje in zima

Poroke in slavja

Vodni parki

KATALOG

Darilni boni

Lokacija in zanimivosti

Vremenska napoved

Obvestila in prireditve

Tri srca vas vabijo v Radence... Sončni dnevi skupaj z zdravilno vodo bodo v vaš vsakdan

prinesli optimizem in vitalnost.

Radenci

Morda poznate Radensko, eno najboljših mineralnih vod, katere zaščitni znak so tri srca? Njene

zdravilne učinke so odkrili v 19. stoletju in že tedaj so jo za zdravje pili veljaki na cesarskem

dvoru na Dunaju in v Vatikanu. Doma je prav tu, v Radencih, na severo-vzhodu Slovenije.

Radenci pa ne slovijo le po več kot stoletni tradiciji zdraviliškega turizma, pač pa tudi po zelo

ugodnem podnebju, saj so na leto obsijani s soncem več kot 250 dni. Sončni dnevi skupaj z

zdravilno vodo v vaše življenje prinašajo optimizem in vitalnost.

Po tem, ko se boste osvežili v Zdravilišču Radenci, pa se lahko naužijete miru v čudovitem

zdraviliškem parku, obiščete mlin na reki Muri, pokukate v čebelarski muzej ali pa poskusite

odlične penine, ki jih s predanostjo negujejo v kleti v Gornji Radgoni.


http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/wellness/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/kongresi-srecanja/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/kulinarika/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/zabava-za-vso-druzino/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/poleti-pozimi/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/poroke-slavja/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/vodni-parki/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/katalog/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/darilni-boni/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/lokacija-zanimivosti/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/vreme/

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/obvestila/

89

Edinstvene zdravilne faktorje na vsaki destinaciji dopolnjujemo z najbolj modernimi metodami

in strokovnim osebjem. Vse za vaše zdravje in boljše počutje.

Zdravstvo

Sodobni zdravstveni in preventivni programi temeljijo na dolgoletni tradiciji učinkovitega

zdravljenja bolezni srca in ožilja, obolenj ledvic in sečnih poti, revmatičnih obolenj in motenj

gibalnega sistema ter bolezni presnove. Radenci so znani tudi po menedžerskih programih in

drugih programih aktivnega medicinskega oddiha.

Zdravilišče Radenci definirajo štirje naravni zdravilni faktorji, in sicer: mineralna voda z

naravnim CO2, termalna voda, anorganski peloid (fango) in bioklima.

V Centru zdravja "CORRIUM" opravljamo rehabilitacijo bolnikov: po srčnem infarktu, po

operacijah na srcu ali ožilju, pri arterijskih obtočnih motnjah spodnjih okončin, angini pektoris,

ob visokem krvnem tlaku, po možganski kapi, po poškodbah in operacijah lokomotornega

aparata, pri težavah ledvičnih in sečnih poti (prostata), pri prebavnih motnjah (diabetes), pri

boleznih ustne votline in zobovja.

Podarite si nekaj časa samo zase. Kjerkoli že boste, v vseh naših wellness spa centrih bomo

poskrbeli za celostno obravnavanje vašega telesa in duše.

Wellness

Posebnost wellness ponudbe v Zdravilišču Radenci je Ayurveda center, kjer boste v prijetnem

ambientu lahko izkusili sprostitvene ali poživitvene ayurvedske masaže.

V Centru zdravja in sprostitve CORRIUM v Hotelu Izvir se nahajajo trije novi wellness

saloni:

Salon Stone & Concerto

Stone terapija-kombinacija toplotne masaže s toplimi vulkanskimi in hladnimi marmornimi

kamni, že od 28 €.


http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/zdravstvo/center-corrium/


http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/wellness/masaze/

90

Salon Ayurveda

Pri ayurvedski masaži se uporablja pradavna tehnika, ki naj bi blažila bolečine in pomagala

človeku, da se »odpre« in dovoli pozitivnim mislim in energiji, da vstopi v njegovo telo.

Beuty center

Nega obraza in telesa ter nega rok in nog.

Ugled podjetja se odraža na vseh ravneh, tudi pri odlično organiziranih poslovnih srečanjih.

Prepričajte svoje poslovne partnerje in navdušite svoje sodelavce…

Kongresi in srečanja

Kongresno-poslovni center Radenci vas pričakuje s sodobno opremljenimi dvoranami in vso

potrebno strokovno podporo. Pet kongresno-seminarskih prostorov lahko sprejme od 8 do 220

oseb.

V Zdravilišču Radenci, ki se lahko pohvali s svojo več kot 125 letno tradicijo, se že več

desetletij uspešno ukvarjamo z organizacijo in pripravo kongresov, simpozijev, delovnih in

učnih delavnic, izobraževanj, predstavitev, tiskovnih konferenc, poslovnih srečanj, poslovnih

sprejemov s pogostitvijo, ter banketov, in sicer v vlogi hiše gostiteljice, v zadnjem času pa tudi

v vlogi soorganizatorja. Kongresne zmogljivosti ima tako Hotel Radin kot Hotel Izvir.

Nudimo vam:

možnost izvedbe dogodkov v večnamenski kongresni dvorani, v petih dodatnih različno

velikih sejnih sobah, restavracijah ali celo ob bazenih…

tehnično ekipo, ki zna poskrbeti za nemoteno izvedbo dogodka ali prireditev

kombinacija dela (seminar, sestanek...) in sprostitve (savne, bazeni, ayurvedske masaže,

storitve centra dodobrega počutja "Corrium")

vrhunske gostinske storitve

incentive programe (odkrivanje neznanega, vinske ceste, športne aktivnosti...)

strokovno usposobljeno osebje

za vas prevzamemo del organizacije (zbiranje prijav, kotizacije...)

nudimo vam kongresne storitve (tehnična asistenca, hostese, fotograf, možnost

fotokopiranja)

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/wellness/ayurveda/



91

dogovorimo se z prevajalskimi agencijam

organiziramo zabavni program (glasbeni gostje, gledališke predstavie, animacija, show

program...)

uredimo transferje in potrebne prevoze

Mojstrovine naših kuharskih mojstrov bodo razvajale vaše brbončice, najboljša vina pa

zaokrožila okus.

Kulinarika

Kulinarična ponudba v Radencih je zaradi prepletanja različnih kultur zares pestra. Poleg

okusnih jedi mednarodne in domače kuhinje, so posebnost tukajšnje ponudbe jedi, pripravljene

po ayurvedskih receptih.

Prepustite se harmoniji kulinarične ustvarjalnosti...

Kavarna Swing

Družabni večeri ob petkih in sobotah: edinstvena doživetja ob žlahtni vinski kapljici, koktajlih

od 3 € naprej in plesni glasbi.

Restavracija Hotela Radin

Poskrbi za vrhunsko izvedbo posebnih priložnosti.

Gurmanske poslastice bogata izbira jedi iz bifejske mize,

Jedi po naročilu in pripravljanje jedi pred gostom,

Vrhunski catering,

Birme, obhajila, obletnice, različni svečani dogodki, maturantski plesi,…

Poroke: možnost civilnega obreda, dekoracija omizja in prostora, izdelava cvetličnih

aranžmajev, priprava poročne torte in peciva, izdelava jedilnikov, že od 30 € naprej

Kavarna Hotela Izvir

Pustite sladek vtis vašim najdražjim in poslovnim partnerjem. Kava in dnevna sladica na

prijetni terasi s pogledom na zdravilni vrelec že za 1,90 €.


http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/poroke-slavja/


92

Restavracija Park

…v osrčju radenskega parka

Izbran okus domače kuhinje, hišnih specialitet, jedi po naročilu

Dnevna ponudba kosil od 8,50 € naprej

Slow food menu že od 19,00 €

Nedeljska kosila in poslovna kosila, birme, obhajila

Obljubljamo, da vas bomo nasmejali, vas razmigali, požgečkali vašo domišljijo, obudili lepe

spomine in vam ustvarili še cel kup novih.

Zabava za vso družino

Od maškerade do modne promenade, od navihanega rajanja do vodnega razgrajanja… Pridite,

si vzemite čas za svojo družino in dovolite, da vas skupni razposajeni trenutki še bolj zbližajo.

Doživite vodne radosti: Na voljo vam je 10 večjih in manjših notranjih in zunanjih bazenov s

1.460 m2 vodnih površin.

Šport in rekreacija, kolesarjenje …

Vabljeni k odkrivanju okoliških kulturnih in naravnih znamenitosti. Neokrnjena narava Pomurja

vas vabi, da jo odkrijete v vsej njeni raznolikosti: spoznajte bregove reke Mure, privoščite si

splavarjenje ali spust po Muri ter prisluhnite domačinom, ki vam bodo radi pripovedovali.

Sprehajalne poti v zdraviliškem parku, ob Muri in med vinorodnimi griči kar vabijo na krajše in

daljše sprehode…

Čaka vas zares pestra izbira aktivnega preživljanja počitnic v vseh letnih časih, saj je priložnosti

za rekreacijo toliko, da tudi najbolj aktivni ne bodo mogli izkoristiti prav vseh.

Aktivno poletje in zima

Prijazno podnebje v Radencih je kot nalašč za aktivnosti v vseh letnih časih, zdraviliški park pa

je čudovit prostor za sprehode in posedanje v tišini, kadarkoli ga obiščete.

Tako poleti kot pozimi boste lahko sami, v paru ali s celotno družino uživali v neštetih

aktivnostih ali pa se seveda pri nas le sproščali…


http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/poleti-pozimi/

93

Aktivnosti v hotelih:

- Jutranja gimnastika se izvaja od ponedeljka do petka v telovadnici Centra zdravja in sprostitve

"CORRIUM",

- Vaje v vodi se izvajajo od ponedeljka do sobote ob 10.00 uri v bazenu na Termah,

- Aqua fitness se izvaja od ponedeljka do sobote ob 11.30 uri v bazenu na Termah,

- Pitna dvorana; tam lahko vsak dan od 9.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18.00 ure pijete

edinstveno mineralno vodo Radenska.

Na voljo so vam tudi:

Center zdravja in sprostitve »CORRUIM«

kopanje v Termah (vključeno v hotelsko ceno), masaže, obisk savn, solarij,

teniška igrišča (3 pokrita v dvorani in 4 zunanja)

izposoja koles in kolesarske poti

nordic walking sprehodi po okolici,

spust po reki Muri z gumijakom,

paint ball tekmovanje,

ribji pikniki,

konjeniški center Zaton,

polet z balonom,

ogled kleti v Gornji Radgoni z degustacijo vin in penine, različni izleti,

obisk muzejev (Radenci, Murska Sobota, Ptuj),

različni zdravstveni /preventivni/ pregledi,

Ayurveda center, masaža s kamni, nuad - tajska masaža, shiatzu masaža, LOMI LOMI,

masaža s snopki,

igranje golfa na igrišču v Moravskih Toplicah in na Ptuju,

posebna kulinarična doživetja v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru,

možnost gostinskih storitev v okoliških zidanicah in kmečkih turizmih

Ogled Muzeja Radenske

Predstavljajte si svoj idealni poročni dan. Mi bomo poskrbeli skoraj za vse... Le "da" boste

morali dahniti sami!

http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/radenci/programi/wellness/



94

Poroke in slavja

Prepustite vse skrbi glede vajinega najlepšega dne v naše roke. Izkušene organizatorke porok

bodo poskrbele, da bo vse na svojem mestu.

Zdravilišče Radenci vam za vašo poroko nudi:

• večnamenska avla za civilni obred poroke in sprejem gostov z aperitivom, velika

hotelska terasa

• romantična kapelica Sv. Ane v parku za cerkveni poročni obred

• restavracija do 250 gostov za poročno kosilo ali večerjo

• veliko plesišče in oder za glasbo

• garderoba za goste

• popusti pri hotelski namestitvi

• zadostno število parkirnih prostorov

Poiščemo vam tudi:

- cvetličarja

- fotografa

- snemalca

- glasbenike

- aranžerje

- »protokol mojstra«

… pogostitev vam pripeljemo tudi na dom …

Pisani vodni svet užitkov in zabave, kjer vas čaka popolna termalna sprostitev in kjer se za

vsakogar najde ravno pravšnja vodna atrakcija.

Vodni parki

Zaplavajte v prijetno razgibanost notranjih in zunanjih bazenov s termalno in navadno vodo.

Prepustite se igri vodnih tokov, slapov in fontan, uživajte v smehu otrok, ki bodo čofotali v

otroških bazenih in se spuščali po toboganih, ali pa se predajte sončnim žarkom na terasi za

nudiste.

Bazenski kompleks v Zdravilišču Radenci je sistemom bazenov na 1.460 m2. Sestavljajo ga:

95

notranji plavalni bazen (25 m) z navadno, vendar rahlo ogrevano vodo do 29 ℃, notranji in

zunanji termalni bazen s termomineralno vodo od 33-34 ℃, notranji bazen s toplimi vrelci do

37 ℃, čofotalniki za otroke z navadno, ogrevano (28 ℃) in termalno vodo 33-34 ℃, bazen za

knajpanje s hladno vodo, slapovi, pod- in nadvodne masaže, deroča reka ...

Tri srca vas vabijo v Radence... Sončni dnevi skupaj z zdravilno vodo bodo v vaš vsakdan

prinesli optimizem in vitalnost.

Radenci

Morda poznate Radensko, eno najboljših mineralnih vod, katere zaščitni znak so tri srca? Njene

zdravilne učinke so odkrili v 19. stoletju in že tedaj so jo za zdravje pili veljaki na cesarskem

dvoru na Dunaju in v Vatikanu. Doma je prav tu, v Radencih, na severo-vzhodu Slovenije.

Radenci pa ne slovijo le po več kot stoletni tradiciji zdraviliškega turizma, pač pa tudi po zelo

ugodnem podnebju, saj so na leto obsijani s soncem več kot 250 dni. Sončni dnevi skupaj z

zdravilno vodo v vaše življenje prinašajo optimizem in vitalnost.

Po tem, ko se boste osvežili v Zdravilišču Radenci, pa se lahko naužijete miru v čudovitem

zdraviliškem parku, obiščete mlin na reki Muri, pokukate v čebelarski muzej ali pa poskusite

odlične penine, ki jih s predanostjo negujejo v kleti v Gornji Radgoni.

96

PRILOGA B: ciljno besedilo

Radenci

Gesundheit

Wellness

Tagungen und Incentives

Kulinarik

Vergnügen für die ganze Familie

Aktivsommer und -winter

Hochzeiten und Feste

Wasserparks

KATALOG

Ort und Sehenswürdigkeiten

Wettervorsage

Geschenksgutschein

Drei Herzen laden Sie ein... nach Radenci... Sonnige Tage bringen zusammen mit Heilwasser

Optimismus und Vitalität in Ihren Alltag.

Radenci

Vielleicht kennen Sie das Mineralwasser Radenska bereits, eines der besten Mineralwässer!

Sein Markenzeichen sind drei Herzen. Die heilende Wirkung des Wassers wurde bereits im 19.

Jahrhundert entdeckt, und schon damals wurde dieses Wasser von der Prominenz am Wiener

Hof und im Vatikan getrunken. Die Radenskaquelle befindet sich genau hier, im nordöstlichen

Teil Sloweniens.

Die Stadt Radenci ist aber nicht nur für ihre hundertjährige Tradition des Kurtourismus

bekannt, sondern auch für ihr angenehmes Klima, denn hier gibt es jährlich mehr als 250

Sonnentage. Die Sonnentage zusammen mit dem Heilwasser bringen Optimismus und Vitalität

in Ihr Leben.

Nachdem Sie sich im Kurbad Radenci erfrischt haben, können Sie im wunderbaren Kurpark die

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/gesundheit/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/wellness/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/kongresse-und-tagungen/


http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/vergnugen-fur-die-ganze-familie/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/aktivsommer-und-winter/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/hochzeiten-und-feste/


http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/katalog/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/ort-und-sehenswurdigkeiten/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/wettervorhersage/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/geschenksgutschein/

97

Ruhe genießen, die Wassermühle auf der Mur besuchen, in das Imker-Museum hineinschauen

oder den ausgezeichneten Sekt kosten, der mit Hingabe im Weinkeller in Gornja Radgona

gepflegt wird.

Einzigartige Heilfaktoren auf jeder Destination werden durch modernste Methoden und

qualifiziertes Fachpersonal unterstützt. Alles für Ihre Gesundheit und Ihr Wohlbefinden.

Gesundheit

Moderne Gesundheits- und Vorbeugungsprogramme basieren auf der langjährigen Tradition der

Heilung von Herz- und Gefäßerkrankungen, Erkrankungen der Nieren und Harnwege,

rheumatischen Erkrankungen und Störungen des Bewegungssystems sowie von

Stoffwechselstörungen. Der Kurort Radenci ist auch für Management-Programme und andere

Programme der aktiven medizinischen Erholung berühmt.

Das Kurbad Radenci definiert sich durch vier Naturheilfaktoren: Mineralwasser mit

natürlichem CO2, Thermalwasser, anorganische Peloide (Fango) und Bioklima.

Im Kurbad werden Rehabilitationsmaßnahmen durchgeführt: nach einem Herzinfarkt, nach

Operationen am Herz oder an Gefäßen, bei arteriellen Kreislaufstörungen der unteren

Gliedmaße, bei Angina pectoris, bei Hypertonie, nach einem Hirnschlag, nach Verletzungen

und Operationen des Bewegungsapparats, bei Nieren- und Harnwegbeschwerden (Prostata),

Stoffwechselstörungen (Diabetes), bei Erkrankungen der Mundhöhle und der Zähne.

Schenken Sie sich ein bisschen Zeit nur für sich alleine. Gleich, wo Sie sich aufhalten werden,

wir werden in allen unseren Wellnesszentren Ihren Körper und Ihre Seele verwöhnen.

Wellness

Die Besonderheit des Wellnessangebotes der Therme Radenci ist das Ayurvedazentrum, in dem

Sie in einem angenehmen Ambiente entspannende und belebende Ayurveda-Massagen

ausprobieren können.


98

In Hotel Izvir befinden sich drei neue Wellness-Salons:

Salon Ayurveda

Bei der Ayurveda Massage wird eine uralte Vorgehensweise angewandt, die Schmerzen lindert

und dabei hilft, sich zu „öffnen“ und positive Gedanken und Energie in den Körper

aufzunehmen.

Abhyanga, Ganzkörpermassage (60 min.) 57 €

Svedana, Dampfbad (20 min.) 15 €

Shiroabhyanga, Kopf-, Hals- und Rückenmassage (30 min.) 30 €

Mkabhyanga mit Halbedelsteinen (30 min.) 35 €

Salon Stone & Concerto

Stone Therapie – die Massage aus einer Kombination von heißen Vulkansteinen und kalten

Marmorsteinen, schon ab 28 €.

Das Ansehen des Unternehmens spiegelt sich auf allen Ebenen wider, vor allem auch bei

hervorragend organisierten geschäftlichen Tagungen. Überzeugen Sie Ihre Geschäftspartner

und begeistern Sie Ihre Mitarbeiter…

Tagungen und Incentives

Das Kongress- und Geschäftszentrum Radenci erwartet Sie mit modern ausgestatteten Sälen

und aller erforderlichen fachlichen Unterstützung. Fünf Kongress- und Seminarräume können

von 8 bis 220 Personen empfangen.

Im Kurbad Radenci, das sich mit einer über 125-jährigen Tradition rühmt, befassen wir uns seit

mehreren Jahrzehnten erfolgreich mit der Organisation von Kongressen, Symposien,

Workshops, Schulungen, Präsentationen, Pressekonferenzen, Geschäftstreffen mit Bewirtung,

Banketten. Dies vor allem in der Rolle des Gastgebers und in letzter Zeit auch in der Rolle des

Mitorganisators.

Wir bieten Ihnen:

Veranstaltungsmöglichkeiten im Mehrzwecksaal, in fünf zusätzlichen unterschiedlich

großen Sitzungsräumen, in Restaurants oder sogar an den Schwimmbecken…

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/unterkunft/radenci/hotel-izvir/vorstellung/default.html



99

Technisches Team, dass für die problemlose Durchführung der Treffen oder

Veranstaltungen sorgt

Arbeitskombinierung (Seminar, Sitzung...) und Entspannung (Saunen, Schwimmbecken,

Ayurvedamassagen, Leistungen des Zentrums des Wohlbefindens „Corrium“)

Gastgewerbliche Spitzenleistungen

Incentive-Programme (Entdeckungen des Unbekannten, Weinstraßen, Sportaktivitäten

...)

Fachmännisches, kompetentes Personal

Für Sie übernehmen wir einen Teil der Organisation (Sammeln der Anmeldungen,

Tagungsbeträge...) Wir bieten Ihnen Kongressleistungen an (technische Assistenz,

Hostessen, Fotograf, Fotokopieren)

Vereinbarungen mit Übersetzungsagenturen

Organisation des Unterhaltungsprogrammes (Musikgäste, Theatervorstellungen,

Animationen, Showprogramme…)

Wir arrangieren Transfer und erforderliche Fahrten

Die Meisterwerke unserer Kochkünstler werden Ihren Gaumen verwöhnen und die besten

Weine den Geschmack abrunden.

Kulinarik

Das kulinarische Angebot in Radenci ist aufgrund der Verflechtung verschiedener Kulturen

äußerst abwechslungsreich. Neben schmackhaften Speisen der heimischen und internationalen

Küche sind auch Speisen, die nach Ayurveda-Rezepten zubereitet werden, eine Besonderheit

des hiesigen Angebots.

Überlassen Sie sich der Harmonie des kulinarischen Schöpfergeistes...

Café Swing

Gesellschaftsabende donnerstags und samstags: einzigartige Erlebnisse bei edlen Weintropfen

sowie Cocktails schon ab 3 € und bei Tanzmusik.



http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/wellness/massagen/

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/gesundheit/zentrum-corrium/

100

Restaurant Radin

Sorgt für erstklassige Durchführung besonderer Anlässe.

Gourmand-Leckerbissen reiche Auswahl an Speisen am Buffettisch,

Speisen à la Carte und Zubereitung der Speisen vor dem Gast,

Spitzencatering,

Firmungen, Kommunionen, Jubiläen, verschiedene feierliche Ereignisse,

Maturantenbälle...

Hochzeiten: Möglichkeit der standesamtlichen Trauung, Tisch- und Raumdekorationen,

Erstellung der Blumengestecke, Hochzeitstorte und Gebäck, Zusammenstellung des

Speiseplans, schon ab 30 €

Café Izvir

Ihren Liebsten und Ihren Geschäftspartnern soll der süße Eindruck in Erinnerung bleiben. Kaffe

und Tagessüßspeise auf der angenehmen Terrasse mit Blick auf die Heilquelle schon für 1,90 €.

Restaurant Park

…inmitten des Parks von Radenci

Auserwählte Geschmäcker der heimischen Küche, Hausspezialitäten, Speisen à la Carte

Tägliches Angebot an Mittagessen ab 8,50 €

Slow Food-Menü schon ab 19,00 €

Sonntags- und Geschäftsessen, Firmungen, Kommunionen

Wir versprechen Ihnen, dass wir Sie zum Lachen bringen, in Bewegung versetzen, Ihre

Phantasie anregen, Erinnerungen wecken und Ihnen noch viele weitere bescheren werden.

Vergnügen für die ganze Familie

Von der Maskerade bis zur Mode-Promenade, von dem schelmischen Tanz bis zum Krawall im

Wasser... Kommen Sie hierher und nehmen Sie sich Zeit für Ihre Familie, lassen Sie es zu, dass

Sie sich in diesen gemeinsamen ausgelassenen Momenten noch näher kommen.

Erleben Sie Wasserfreuden... Ihnen stehen 10 größere und kleinere Freibecken und

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/hochzeiten-und-feste/

101

Hallenbecken mit einer Wasserfläche von 1.460 m2 zur Verfügung.

Sport und Erholung, Fahrradfahren…

Sie sind herzlich zur Entdeckung der umliegenden kulturellen und Natursehenswürdigkeiten

eingeladen… Die unversehrte Natur von Pomurje lädt Sie ein, sie in ihrer ganzen Vielfalt zu

entdecken.

Lernen Sie die Ufer der Mur kennen … gönnen Sie sich eine Floßfahrt auf der Mur, hören Sie

den Einheimischen zu, die gerne mit Ihnen plaudern werden.

Die Wege im Kurpark, an der Mur und zwischen den Weinbergen eignen sich für kürzere oder

längere Spaziergänge...

Auf Sie wartet eine wirklich abwechslungsreiche Auswahl für die aktive Gestaltung Ihrer

Ferien zu allen Jahreszeiten; es gibt so zahlreiche Gelegenheiten zur Erholung, dass auch die

Aktivsten unter Ihnen sie nicht alle auskosten können.

Aktiver Sommer- und Winterurlaub

Das angenehme Klima in Radenci ist zu allen Jahreszeiten wie geschaffen für

Freizeitaktivitäten und der Kurpark eignet zu jeder Zeit wunderbar für Spaziergänge und das

gemütliche Verweilen in der Stille der Natur.

Im Sommer und im Winter können Sie allein, zu weit oder mit der ganzen Familie die

unzähligen Aktivitäten genießen oder sich einfach nur entspannen...

- Das Zentrum der Gesundheit und Entspannung „CORRUIM“

- Baden in der Therme (im Hotelpreis eingeschlossen), Massagen, Saunen, Solarium,

- Tennisplätze (3 überdachte in der Halle und 4 im Freien)

- Fahrräderausleih und Fahrradtouren

Nordic Walking, Spaziergänge in der Umgebung,

Fahrt auf der Mur mit Gummiboot,

Paint Ball-Wettkämpfe,

Fischpicknicke,

Reitzentrum Zaton,


http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/gesundheit/zentrum-corrium/



http://www.sava-hotels-resorts.com/de/reiseziele/radenci/programm/wellness/massagen/


102

Ballonflug,

Weinkellerbesichtigung in Gornja Radgona mit Wein- und Sektprobe, verschiedene

Ausflüge,

Museen-Besuch (Radenci, Murska Sobota, Ptuj),

Verschiedene Gesundheits-/Vorbeugungs-Untersuchungen, Ayurvedazentrum, Massage

mit Steinen, Nuad Thai-Massage, Shiatsu-Massage, Lomilomi-Massage, Massage mit

Büscheln,

Golfen auf den Golfplätzen Moravske Toplice und Ptuj,

Besondere kulinarische Erlebnisse im Hotel Jeruzalem in Ljutomer,

Einkehren in die umliegenden Weinberghäuser oder Bauernhöfe

Besichtigung des Radenska-Museums

Aktivitäten in den Hotels:

Morgengymnastik wird von Montag bis Freitag in der Turnhalle des Gesundheits- und

Entspannungszentrums „CORRIUM“ angeboten.

Übungen im Wasser werden von Montag bis Samstag um 10 Uhr in den

Schwimmbecken der Thermen angeboten.

Aqua Fitness wird von Montag bis Samstag um 11.30 in den Schwimmbecken der

Thermen angeboten.

Trinkhalle – In der Trinkhalle können Sie jeden Tag von 16:00 bis 18:00 Uhr das

einzigartige Mineralwasser Radenska trinken. Das Besondere daran ist, dass das Wasser

unmittelbar aus der Erde kommt und 100 % Naturwasser ist – ohne jegliche Zusätze.

Stellen Sie sich Ihren idealen Hochzeitstag vor. Wir werden uns um nahezu alles kümmern...

nur das Jawort müssen Sie dann selber hauchen.

Hochzeiten und Feiern

Übergeben Sie alle Sorgen um Ihren schönsten Tag in unsere Hände. Die erfahrenen

Hochzeitsorganisatoren werden sich um alles kümmern, so das alles an seinem richtigen Platz

ist.


http://www.sava-hotels-resorts.com/de/angebot/golf/

103

Für Ihr Hochzeitfest bietet Ihnen der Kurort Radenci Folgendes an:

Mehrzweckaula für die standesamtliche Trauung und den Gästeempfang mit Aperitif,

große Hotelterrasse

Romantische kleine Kapelle St. Anna im Kurpark für die kirchliche Trauung

Restaurant - bis zu 250 Gäste für Hochzeitsessen (Mittag- oder Abendessen)

Große Tanzfläche und Musikbühne

Garderobe für Gäste

Nachlass bei Unterbringung im Hotel

Genügend Parkplätze

Die bunte Wasserwelt des Genusses und der Unterhaltung, in der Sie vollkommene

Entspannung im Thermalbad erwartet und in der sich für jeden eine passende Wasserattraktion

findet.

Wasserparks

Schwimmen Sie in die angenehme Bewegtheit der Hallen- und Freibecken mit Thermal- und

Normalwasser hinein. Überlassen Sie sich dem Spiel der Wasserströmung, von Wasserfällen

und Fontänen, genießen Sie das fröhliche Lachen von Kindern, die in Kinderbecken planschen

und auf den Wasserrutschen gleiten, oder genießen Sie ein Sonnenbad auf der Terrasse für

Nudisten.

Der Beckenkomplex im Kurbad Radenci verfügt über eine Fläche von 1.460 m2 und besteht

aus: einem Hallenschwimmbecken (25 m) mit normalem, jedoch leicht beheiztem Wasser bis

℃, einem inneren und äußeren Thermalbecken mit 33-34 ℃, einem Hallenbecken mit

Warmquellen bis zu 37 ℃, Planschbecken für Kinder mit normalem, beheiztem Wasser (28 ℃)

und Thermalwasser 33-34 ℃, Kneipbecken mit kaltem Wasser sowie 6 verschiedenen Saunen

und einem Solarium.

Drei Herzen laden Sie ein... nach Radenci... Sonnige Tage in Verbindung mit Heilwasser

bringen Optimismus und Vitalität in Ihren Alltag.

Ort und Sehenswürdigkeiten

Vielleicht kennen Sie das Mineralwasser Radenska bereits, eines der besten Mineralwässer?

Sein Markenzeichen sind drei Herzen. Die heilende Wirkung des Wassers wurde bereits im 19.

http://www.sava-hotels-resorts.com/de/unterkunft/radenci/hotel-radin/vorstellung/default.html


104

Jahrhundert entdeckt, und schon damals wurde dieses Wasser von der Prominenz am Wiener

Hof und im Vatikan getrunken. Die Radenskaquelle befindet sich genau hier, im nordöstlichen

Teil Sloweniens.

Die Stadt Radenci ist aber nicht nur für ihre hundertjährige Tradition des Kurtourismus

bekannt, sondern auch für ihr angenehmes Klima: hier gibt es jährlich mehr als 250

Sonnentage.

Die Sonnentage zusammen mit dem Heilwasser bringen Optimismus und Vitalität in Ihr Leben.

Nachdem Sie sich im Kurbad Radenci erfrischt haben, können Sie im wunderbaren Kurpark die

Ruhe genießen, die Wassermühle auf der Mur besuchen, in das Imker-Museum hineinschauen

oder den ausgezeichneten Sekt kosten, der mit Hingabe im Weinkeller in Gornja Radgona

gepflegt wird.

Documents

DIPLOMSKO DELO - COnnecting REpositoriesizhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis, besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka