of 65/65
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKO DELO MOJCA GRUDEN

DIPLOMSKO DELO - bb.si · NAPRAV ZA RO – RO TEHNOLOGIJO ... spremljani kombinirani sistem transporta Ro – La. ... 3 RO – RO TRANSPORTNA TEHNOLOGIJA

  • View
    216

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of DIPLOMSKO DELO - bb.si · NAPRAV ZA RO – RO TEHNOLOGIJO ... spremljani kombinirani sistem...

  • B&B

    VIJA STROKOVNA OLA

    DIPLOMSKO DELO

    MOJCA GRUDEN

  • B&B VIJA STROKOVNA OLA

    Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Program: Promet Modul: elezniki promet

    SKLADNOST OPREMLJENOSTI TIROV IN NAPRAV ZA RO RO TEHNOLOGIJO

    NA ELEZNIKI POSTAJI LJUBLJANA MOSTE

    Mentor: Slavko AN, univ. dipl. in. teh. prom. Kandidat: Mojca GRUDEN

    Lektor: Janez Porenta, prof. slovenskega jezika

    Ljubljana, avgust 2009

  • ZAHVALA V asu mojega tudija me je spremljal rek: lovek ne more nikoli prodreti do novih obal, e ne zbere dovolj poguma, da bi zapustil stare. (A. Gide). Odloitev, da ob slubi in druini zanem tudirati, ni bila lahka. Za usmerjanje in strokovne napotke pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju g. Slavku ANU, univ. dipl. in. teh. prom.. Zahvaljujem se mojemu partnerju Lojzetu, ki me je vzpodbujal k temu, da sem o tudiju sploh zaela razmiljati in mi pomagal do uspenega zakljuka. Hvala sinu Eriku, ki je teko, a z razumevanjem sprejel moje tudijske obveznosti in vse trenutke nejevolje. Vsem, ki so mi v asu tudija stali ob strani, hvala.

  • IZJAVA

    tudentka Mojca GRUDEN izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

    sem ga napisala pod mentorstvom g. Slavka ANA, univ. dipl. in. teh. prometa.

    Skladno s 1. odstavkom 21. lena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah

    dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani ole.

    Dne _____________ Podpis: __________________

  • POVZETEK Uinkovitost gospodarstva vsake razvite drube je odvisna tudi od delovanja njenega prometnega sistema, saj je promet dejavnik, ki neposredno vpliva na pospeevanje, zaviranje ali omejevanje razvoja drube kot celote. V diplomski nalogi Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste bom podrobneje opisala opremljenost tirov in naprav na elezniki postaji Ljubljana Moste in kontejnerskem terminalu Ljubljana za spremljani kombinirani sistem transporta Ro La. Predstavila bom tovorne vagone s podrobnejo analizo vagona serije Saadkms. Vagon bom opisala s tehninimi podatki in navodili za nakladanje. Analizirala bom RO RO tehnologijo in definirala probleme, povezane z razvojem kombiniranega sistema transporta Ro La v Sloveniji in organizaciji vlakov. Nadalje bom prikazala ustreznost opremljenosti tirov in naprav glede na dosedanje stanje na podroju spremljanega kombiniranega prevoza. S konkretnimi predlogi bom podala oceno prihodnosti razvoja eleznike infrastrukture in spremljanega kombiniranega transporta Ro La ter oceno skladnosti opremljenosti tirov in naprav na elezniki postaji Ljubljana Moste.

    KLJUNE BESEDE

    - Slovenske eleznice, - Tovorni vagoni, - Kontejnerski terminal, - Ro La (Rollende Landstrae Rolling road) potujoa avtocesta, - RO RO (Roll on Roll off) dopeljati odpeljati.

  • ABSTRACT The effectiveness of the economy of any developed society also depends on the operation of its traffic system, as the traffic is a factor, which directly affects the acceleration, braking or limiting the development of society as a whole. In the graduation work The Compatibility of the Equipping Track and Facilities for RO RO Technology at the Railway Station Ljubljana Moste I will describe in details the track equipment and facilities at the railway station in Ljubljana Moste and at the container terminal Ljubljana for accompanied combined transport system Ro La. I will present a wagon with a more detailed analysis of the Saadkms series wagon. I will describe the wagon with technical data and instructions for loading. I will analyze the RO RO technology and define the problems associated with the development of combined transport of Ro La in Slovenia and with the organization of the trains. Furthermore, I will show the adequacy of the fitting-out of the tracks and the mechanisms according to the current situation in the area of the accompanying combined transport. With the specific proposals I will make an assessment of the future development of infrastructure and of the accompanying combined transport Ro La and the compatibility of equipping the track and facilities at the railway station Ljubljana Moste. KEYWORDS

    - Slovenian Railway, - Wagon, - Container terminal, - Ro La (Rollende Landstrae Rolling road) travelling highway, - RO RO (Roll on Roll off) carry to carry off.

  • KAZALO 1 UVOD................................................................................................................. 1

    1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ...................................................................... 3 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................... 4 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................. 5 1.4 METODE DELA............................................................................................ 5

    2 POSTAJNI TIRI IN NAPRAVE NA ELEZNIKI POSTAJI LJUBLJANA MOSTE ............................................................................................................................. 6

    2.1 DELITEV TIROV IN NJIHOV NAMEN ........................................................... 9 2.2 KRETNICE NA POSTAJI LJUBLJANA MOSTE .......................................... 10 2.3 OSTALE TEHNINE NAPRAVE ................................................................. 10 2.4 SIGNALNOVARNOSTNE NAPRAVE.......................................................... 13 2.5 TELEKOMUNIKACIJSKE NAPRAVE IN SREDSTVA ZA ............................ 15 SPORAZUMEVANJE ....................................................................................... 15

    3 RO RO TRANSPORTNA TEHNOLOGIJA ..................................................... 17 3.1 OPRTNI SISTEM TRANSPORTA Ro La .................................................. 18 3.2 OPRTNI SISTEM TRANSPORTA DANES .................................................. 19 3.3 VRSTE OPRTNEGA SISTEMA TRANSPORTA .......................................... 20 3.4 OPRTNI SISTEM TEHNOLOGIJE A (Ro La) ........................................ 21 3.5 PREDNOSTI UPORABE TEHNOLOGIJE A ............................................ 21 3.6 POMANJKLJIVOSTI UPORABE TEHNOLOGIJE A ................................ 22

    4 PROFIL PROGE............................................................................................... 23 4.1 SVETLI PROSTI PROFIL ........................................................................... 23 4.2 NAKLADALNI PROFIL ............................................................................... 24 4.3 NAKLADALNI PROFIL IN Ro La TEHNOLOGIJA ..................................... 26

    5 TOVORNI VAGONI .......................................................................................... 27 5.1 NAPISI IN OZNAKE NA VAGONIH ............................................................. 28 5.2 NAPISI IN OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI PROMET ................ 30 5.3 VAGON SERIJE Saadkms ......................................................................... 32

    5.3.1 PODVOZJE VAGONA .......................................................................... 33 5.3.2 VLENA IN ODBOJNA NAPRAVA ....................................................... 34 5.3.3 INVENTAR VAGONA ........................................................................... 34 5.3.4 NAKLADANJE, RAZKLADANJE IN UVRANJE V VLAKE ................. 34

    6 OCENA SKLADNOSTI OPREMLJENOSTI TIROV IN NAPRAV NA POSTAJI LJUBLJANA MOSTE .......................................................................................... 39

    6.1 SEDANJE STANJE V Ro La TEHNOLOGIJI NA POSTAJI ....................... 45 LJUBLJANA MOSTE ........................................................................................ 45 6.2 OCENA SKLADNOSTI OPREMLJENOSTI TIROV IN NAPRAV NA POSTAJI LJUBLJANA MOSTE GLEDE NA SEDANJE STANJE ...................................... 46

    7 OCENA SKLADNOSTI OPREMLJENOSTI TIROV IN NAPRAV NA POSTAJI LJUBLJANA MOSTE V PRIHODNJE ................................................................. 47

    7.1 OCENA RAZVOJA Ro La TEHNOLOGIJE .............................................. 47 7.2 UKREPI ZA POVEANJE OBSEGA TRANSPORTA V Ro La TEHNOLOGIJI ................................................................................................. 48

    7.2.1 OBNOVA INFRASTRUKTURE ............................................................. 48 7.2.2 ISKANJE NOVIH RELACIJ................................................................... 49 7.2.3 SKRAJANJE ASA PREVOZA .......................................................... 50 7.2.4 PRENOS INFRASTRUKTURE NA JI.................................................. 51

  • 7.3 OCENA SKLADNOSTI OPREMLJENOSTI TIROV IN NAPRAV NA POSTAJI LJUBLJANA MOSTE GLEDE NA PREDVIDEN RAZVOJ IN UKREPE .............. 51

    8 ZAKLJUEK .................................................................................................... 53 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 55 KAZALO SLIK .................................................................................................... 56 KAZALO TABEL ................................................................................................. 56 KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................................... 57

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 1 od 57

    1 UVOD as, ki ga ivimo, je zaznamovan z hitrimi drubeno-gospodarskimi spremembami. Vsak dan smo prie procesom gospodarske in politine integracije pri reevanju razvojnih kriz in protislovij. Te objektivne tendence v sodobnem svetu vzpostavljajo nova razmerja med znanstvenimi in kulturnimi prostori posameznih obmoij Evrope in sveta. Uinkovit transportni sistem je podlaga tako za uspeen ekonomski razvoj kot za zagotavljanje osebne mobilnosti, ki jo zahteva sodobni nain ivljenja. elja vsake drave je torej razvejana transportna infrastruktura, ki lahko izpolnjuje tako gospodarske kot tudi osebne potrebe po mobilnosti. eleznika infrastruktura je pomemben del prometnega sistema. Njena posodobitev je prvi pogoj za ustrezneje vkljuevanje Slovenije v evropsko prometno mreo in za najugodneji pretok potnikov, blaga in storitev med nami in drugimi evropskimi dravami. Zaradi znailne prometne lege in naraanja cestnega tranzitnega prometa je eleznika infrastruktura hkrati pomemben dejavnik za ohranitev okolja in prostora ter je lahko ena od primerjalnih prednosti Slovenije v njenem evropskem okolju. Ne glede na uspehe, ki jih je Slovenija dosegla v zadnjih letih, se slovensko gospodarstvo in z njim tudi slovenski promet e vedno prilagajata gospodarskemu in prometnemu evropskemu sistemu. Kljub vsem tem naporom pa e vedno zaostaja za visoko razvitimi dravami, kar je e posebej zaskrbljujoe za stanje eleznike infrastrukture. Strateka prednost Slovenije je tudi ugoden geografski poloaj, ki pa ga lahko hitro izgubi s konkurennimi pristopi sosednjih drav. Z uresniitvijo obvoznih visoko zmogljivih prog pa bi Slovenija izgubila veino svojih transportnih prihodkov. eleznika infrastruktura zajema vodenje, organizacijo, objekte in naprave, ki zagotavljajo nemoteno odvijanje eleznikega prometa. elezniko infrastrukturo obravnavamo s treh vidikov:

    lastnikega,

    organizacijskega,

    in vsebinskega. Z lastnikega vidika loimo:

    javno elezniko infrastrukturo (JI),

    zasebno elezniko infrastrukturo. Javna eleznika infrastruktura so objekti, naprave in zemljia, potrebni za nemoteno odvijanje javnega eleznikega prometa v dravni lasti. Zasebna eleznika infrastruktura pa so objekti, naprave in zemljia v lasti prevoznika in drugih gospodarskih drub.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 2 od 57

    Z vidika organizacije eleznike infrastrukture elezniki sistem zajema:

    dejavnost vodenja eleznikega prometa,

    vzdrevanje eleznike infrastrukture,

    razvoj in modernizacijo eleznike infrastrukture. Z vsebinskega vidika so naslednji sestavni deli eleznike infrastrukture:

    zemljia, na katerih je zgrajena javna eleznika infrastruktura, in zemljia, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi,

    tiri in progovno telo, zlasti nasipi, useki, drenae, odvodni jarki in kanali, obloni zidovi, nasadi za zaito poboij itd ,

    zgornji ustroj, zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vkljuno s tamponskim slojem, kretnice, kriia, okretnice in prenosnice (razen tistih, ki so izkljuno namenjene lokomotivam),

    potniki peroni,

    tovorne klanine, dostopne poti, zidne ograje, ive meje, palisade, protipoarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi,

    grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave,

    nivojski prehodi, vkljuno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu,

    dostopne poti za potnike in dovoz blaga,

    signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na eleznikih in ranirnih postajah, vkljuno z napravami za njihovo napajanje z elektrino energijo in prostori za te naprave, tirne zavore,

    elektrina razsvetljava, namenjena varnemu eleznikemu prometu,

    naprave za pretvorbo in prenos elektrine energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do vozne mree, vozna mrea z nosilno konstrukcijo,

    zgradbe, namenjene vodenju eleznikega prometa, in zgradbe, ki se uporabljajo za neposredno opravljanje gospodarske javne slube vzdrevanja obstojee javne eleznike infrastrukture,

    ranirne postaje s pripadajoimi napravami.

    Sestavni deli javne eleznike infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo eleznikih vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih in garani tiri. Za uspeno delovanje eleznice je zelo pomembna sodobna in zmogljiva infrastruktura in elezniki vozni park. Racionalno korienje eleznikih vagonov je ena od osnovnih nalog eleznice kot prometnega sistema in vpraanje, ki se mu mora posveati posebno pozornost. Razlog je v tem, ker tovorni vozni park angaira velika materialna sredstva za nabavo novih, za stroke amortizacije, obresti in vzdrevanja vagonov. Slovenske eleznice imajo v lasti veliko svojih vagonov (priblino 3200), v katerih prevaajo tovor, dajejo pa jih tudi v najem drugim eleznikim upravam. Starost tovornih vagonov na Slovenskih eleznicah je 29 let.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 3 od 57

    Vagoni za prevoz tovora se delijo na temeljne vrste serije in posamezne znailne izvedbe podserije. Prevoznik v eleznikem prometu s pridobitvijo varnostnega sprievala dokae, da vozni park, ki ga sestavljajo vozna sredstva, ki bodo vozila po progah eleznikega omreja Republike Slovenije, ustrezajo pogojem in zahtevam, doloenim z zakonodajo, ki ureja varnost v eleznikem prometu, in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Struktura vagonskega parka in njegovo tevilo omogoata prevoz razlinih vrst blaga od tekega masovnega blaga, surovin in polizdelkov za potrebe industrije, gradbenitva, kmetijstva, kontejnerskih prevozov in drugih dejavnosti. Prevaa se tudi nevarno blago, avtomobile, ivali in hitro pokvarljivo blago. Pri prevozu specifinih vrst blaga upotevajo in spotujejo vse mednarodne konvencije in zakonska doloila. Moen je klasien prevoz, pri katerem je prevoz opravljen samo po eleznikih tirih, ali v kombiniranem nainu, kjer lahko uporabnik izbira razline oblike in vrste transporta. Intenzivno posodabljanje prometa je eden izmed osnovnih ciljev ekonominejega in rentabilnejega razvoja celotnega gospodarstva. Iz tega izhaja potreba, da se razvoj transportne tehnike, tehnologije in organizacije kontinuirano raziskuje zaradi usklajevanja povpraevanja celotnega gospodarstva z velikostjo, obsegom, strukturo in kakovostjo povpraevanja po prometnih storitvah na domaih in mednarodnih relacijah. Tem ve, ker promet, posebej nove tehnologije transporta, znatno vplivajo na ceno blaga, na lociranje posameznih proizvodnih objektov z vplivom na normalno delovanje skupne drubene reprodukcije. Sodobna industrializacija, pospeena gospodarska rast, intenziviranje delitve dela na notranjem in mednarodnem triu, strukturne spremembe gospodarstva v obdobju integracij ne zahtevajo od prometnih sistemov samo velikih uinkov, temve tudi kakovostno prilagajanje teh uinkov sodobnim spremembam in vse intenzivnejim in bolj izostrenim zahtevam razvitih svetovnih tri. Te neobhodne in sodobne globalne tendence trno-blagovne menjave so nale svojo postopno reitev edino z uporabo sodobnih (integralnih, multimodalnih in kombiniranih) transportnih sistemov, katerih del je tudi oprtni (Ro-La) prevoz.

    1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Slovenske eleznice so integralni del evropskega eleznikega sistema. Zaradi ugodne prometne lege Slovenije in povezanosti slovenskega eleznikega omreja s severnojadranskimi lukami postajajo vedno bolj pomemben len transportne verige proti dravam srednje in vzhodne Evrope. Iz navedenega sledi, da ima preteni del slovenskega eleznikega omreja mednarodni pomen, kar je vsekakor ena izmed pomembnih prednosti naega gospodarstva. V Nacionalnem programu razvoja slovenske eleznike infrastrukture so navedeni ukrepi za izboljanje pretonosti slovenskih prog po vseh pomembnejih segmentih (osni pritisk, hitrost, profili, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vozna mrea, objekti spodnjega ustroja itd.). Posodobitev eleznike infrastrukture je eden izmed glavnih dejavnikov za ustrezneje vkljuevanje Slovenije v evropsko prometno mreo in ugodneji pretok blaga. Drava skupaj s slovenskimi eleznicami

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 4 od 57

    v zadnjem asu daje vse ve poudarka modernizaciji prog, uvedbi sodobnih tehnologij in ureditvi transportnih predpisov. Za dosego optimalne izrabe eleznice je ob obnovi infrastrukture potrebno dvigniti raven storitev in vpeljati novo dodatno ponudbo. Potrebno bo uvajanje in razvoj posameznih sistemov integralnega transporta in prevoza ostalih cestnih vozil po eleznici, kar bo prispevalo k znievanju prevoznih strokov v ceni blaga. Raziskave trga dokazujejo, da obstajajo realne monosti za nadaljnje poveanje prevoza z integralnim sistemom transporta. Predvidevanja slonijo na dejstvu, da se velike koliine blaga, primernega za kombinirane sisteme transporta, e naprej prevaajo z uporabo klasinih transportnih sredstev. Zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov transportni sistem v nai dravi ni prilagojen sodobnim potrebam gospodarstva. Integralni transport se pri nas zelo poasi razvija, predvsem zaradi nezadostno razvite infrastrukture in nezadostne uporabe sodobne tehnike in transportne tehnologije. Osnovni cilj naloge je prikazati skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO-RO tehnologijo transporta blaga na elezniki postaji Ljubljana Moste s poudarkom na kontejnerskem terminalu Ljubljana in oprtnem sistemu transporta Ro-La. Definirani bodo problemi, povezani z razvojem takega sistema v Sloveniji in organizaciji takih vlakov. Prikazala bom razvoj sistema, zagotovitev pogojev za tovrstne transporte, vrste vagonov s tehninimi podatki in oceno prihodnosti glede na sedanje stanje.

    1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA eleznika postaja Ljubljana Moste spada znotraj slovenskih eleznic s prometnega vidika v Poslovno enoto Infrastruktura in Sekcijo za vodenje prometa Ljubljana. Transportno-komercialna dela, ki se opravljajo na postaji, pa spadajo skupaj s kontejnerskim terminalom Ljubljana organizacijsko v Poslovno enoto tovorni promet. Poslovna enota tovorni promet je nadalje razdeljena na posamezne Sekcije za tovorni promet in Sekcijo za kombinirani promet Ljubljana ter Sekcijo za prevoz malih poiljk. eleznika postaja Ljubljana Moste organizacijsko pripada Sekciji za tovorni promet Ljubljana, kontejnerski terminal Ljubljana pa Sekciji za kombinirani promet Ljubljana. eleznika postaja Ljubljana Moste opravlja prometno slubo in je urejena za sprejem in odpravo, krianje in prehitenja ter za sestavo in razstavo vlakov. Nadalje je urejena za opravljanje transportno-komercialne slube kot zbirni center za kosovno blago, za sprejem in odpravo kosovnih in vseh vrst vagonskih poiljk. Urejena je tudi za uvozno in izvozno carinjenje kosovnih in vagonskih poiljk. Kontejnerski terminal Ljubljana svojim uporabnikom ponuja organiziranje kombiniranih prevozov v notranjem in mednarodnem prometu, eleznike prevoze spremljanega kombiniranega transporta in vsa opravila s kontejnerji, kot so prevozi, prekladanje in skladienje praznih in naloenih, carinjenje itd

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 5 od 57

    1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Za uinkovito opravljanje transportnih storitev je potrebno razmiljati o novih tehnologijah transporta blaga. Diplomska naloga bo omejena na razvoj in posodobitev ustrezne opremljenosti tirov in naprav na elezniki postaji Ljubljana Moste in v Kontejnerskem terminalu Ljubljana za eleznike prevoze spremljanega kombiniranega transporta. V tem smislu bo prikazana monost poveanja prevozov z navedbo ciljev in smotrnosti.

    1.4 METODE DELA Pri preuevanju gradiva in izdelavi diplomskega dela sem se posluevala razlinih znanstveno-raziskovalnih metod, in sicer:

    metode sinteze,

    metode kvalitativne in kvantitativne analize,

    metode komparacije,

    metode kompilacije,

    prognostine in statistine metode,

    primerjalne metode

    metode slikovnega in grafinega prikazovanja pri analiziranju obstojeega stanja.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 6 od 57

    2 POSTAJNI TIRI IN NAPRAVE NA ELEZNIKI

    POSTAJI LJUBLJANA MOSTE Postaja Ljubljana Moste je vmesna postaja na enotirni elektrificirani progi Ljubljana ZalogLjubljana proga tiri (P-4). Prometni urad stoji na desni strani proge na nadmorski viini 289,5 m. Nadzorna postaja je postaja Ljubljana Zalog. Postajno obmoje sega od uvoznega signala "A" v km 0.925 do uvoznega signala "B" v km 2.105. Postaja Ljubljana Moste je glede opravljanja prometne slube razporedna in izhodna postaja, urejena za sprejem in odpravo, krianje in prehitenja ter za sestavo in razstavo vlakov. Je tudi postaja ljubljanskega vozlia in sodeluje v reimu obojestranskega (izmeninega) prometa znotraj vozlia. Glede opravljanja transportno-komercialne slube je urejena kot zbirni center za male poiljke S Ekspres, za sprejem in odpravo poiljk in vseh vrst vagonskih poiljk, razen vagonskih poiljk razreda I.a in I.b RID in vagonskih poiljk vnetljivih snovi. Glede na odlobo mestnega sekretariata za notranje zadeve mestne obine Ljubljana pa je dovoljeno nakladanje in razkladanje eksplozivnih snovi samo na tiru t. 19 pod pogoji, ki so navedeni v toki 26. l del Poslovnega reda. Za poiljke ivih ivali pa le, e se nakladajo v enopodne vagone. Urejena je tudi za uvozno in izvozno carinjenje malih poiljk in vagonskih poiljk. Za sprejem in odpravo potnikov in prtljage postaja ni odprta. Postajni tiri in naprave na postaji Ljubljana Moste so z zapisnikom leta 2003 lastniko razdeljeni med JI in takratnim Holdingom Slovenske eleznice d.o.o. V upravljanje in vzdrevanje so predani Sekciji za kombinirani promet Ljubljana in Sekciji za tovorni promet Ljubljana. Nadalje je bil opravljen prenos lastnitva tirov in naprav leta 2007 med Sekcijo za tovorni promet Ljubljana in Sekcijo za prevoz malih poiljk. JI ima v lasti tire 5, 6 in 6a s pripadajoimi signalnovarnostnimi napravami ter kretnice t. 6, 20, 22 in 23. Sekcija za kombinirani prevoz Ljubljana ima v lasti tire t. 301, 302, 303, 304 in 304a s pripadajoimi signalnovarnostnimi napravami in kretnice t. 62, 63, 64 in 65. Sekcija za prevoz malih poiljk ima v lasti tire t. 20, 21, 23 in 24 ter kretnice t. 24, 25, 29, 30 in 35. Vsi ostali tiri s pripadajoimi signalnovarnostnimi napravami so v lasti Sekcije za tovorni promet Ljubljana.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 7 od 57

    Slika t. 1: Tirna situacija postaje Ljubljana Moste A stran Vir: http://intranet Slovenske eleznice, maj 2009

    http://intranet/

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 8 od 57

    Slika t. 2: Tirna situacija postaje Ljubljana Moste B stran Vir: http://intranet Slovenske eleznice, maj 2009

    http://intranet/

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 9 od 57

    2.1 DELITEV TIROV IN NJIHOV NAMEN Na postaji Ljubljana Moste se tiri po njihovem namenu delijo na:

    glavni prevozni tir iz smeri Ljubljana in Ljubljana Zalog ter obratno sta tira 6/6a,

    glavni tir za izvoze, uvoze vlakov za/iz smeri Ljubljana in Ljubljana Zalog je tir 5,

    glavni tir za uvoze in izvoze vlakov iz smeri Ljubljana je tir 7,

    glavni tir za uvoze in izvoze vlakov s prevozom potnikov je tir 8,

    glavni zvezni tir za vonje vlakov s prevozom potnikov na izstopnem postajaliu BTC je tir 8a, zvezni tir za KT je tir 304a,

    odstavni tiri za KT in sestavo posameznih skupin vagonov za dodajanje k vlakom so tiri 2, 9, 10, 11 in 12,

    izvleni tiri so 1, 35 (za KT) in 36 (BTC MP-4 in Intereuropa),

    premikalni tiri so tiri 20, 21, 23 in 24,

    tiri za prosto nakladanje in razkladanje poiljk so tiri 15, 19, 24, 26, 29, 30, 31, 32 in 33,

    manipulacijski tiri v pokritem skladiu so tiri 20, 21, 23 in 24,

    carinski tiri so tiri 27, 28, 28a in 28b,

    tiri za gariranje vagonov so tiri 16, 16a in 18 (uporabljali so se tudi za zbiranje in odstavitev vagonov za prevoz s transporterjem),

    tir za tehtanje vagonskih poiljk je tir 13,

    tira za nakladanje in razkladanje oprtnih vlakov sta tira 301 in 302 in

    tira za nakladanje in razkladanje vagonov za potrebe KT sta tira 303 in 304. Na obmoju postaje se cepijo industrijski tiri:

    pri kretnici t. 37 v podaljku tira 8a se zane industrijski tir GRADIS,

    pri kretnici t. 37 v podaljku tira 8a se zane Industrijski tir BTC IN ITO,

    v podaljku izvlenega tira t. 35 za KT se zane matini tir t. 36 za industrijska tira BTC carinska cona MP-4 in INTEREUROPA.

    Na odprti progi med postajama Ljubljana MosteLjubljana se cepijo industrijski tiri:

    v km 0.638 s kretnico a desno industrijski tir JATA EMONA. Od tega industrijskega tira se v km 0.328 s kretnico c levo odcepi industrijski tir TEOL III..

    v km 3.007 s kretnico c desno industrijski tir BELINKA - KEMINA TOVARNA.

    Pri kretnici t. 37 v podaljku tira 8a se odcepi industrijski tir za BTC in ITO. Na industrijskem tiru se pri kopalikem kompleksu ATLANTIS nahaja postajalie BTC za potnike vlake, ki vozijo na relaciji LjubljanaBTC in obratno. Dnevno redno ob delavnikih vozi na tej relaciji 5 parov vlakov.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 10 od 57

    2.2 KRETNICE NA POSTAJI LJUBLJANA MOSTE Vse kretnice na postajnem obmoju se prestavljajo rono na kraju samem. Na postaji je 42 enostranskih in 3 kriine kretnice. Kretnice so zavarovane s kretnikimi kljuavnicami sistema "Robel", od tega je 25 enostranskih ter 3 kriine, in sicer:

    z dvojnimi kljuavnicami 6 AB/CD (kriina), 20 in 22,

    z enojnimi kljuavnicami 4, 18 AB (kriina), 21, 23, 26, 31, 32, 34, 35,

    37 CD (kriina) in 44,

    kretnice t. 4, 6 AB/CD (kriina), 18 AB (kriina), 20, 21, 22, 23 in 44 so zanesljivo zaklenjene,

    kretnice t. 26, 31, 32, 34, 35 in 37 CD (kriina) so pritrjene,

    vse ostale kretnice so nezavarovane. Redna lega kretnic je navedena v Postajnem poslovnem redu I. del postaje Ljubljana Moste.

    2.3 OSTALE TEHNINE NAPRAVE Postaja Ljubljana Moste je opremljena e z naslednjimi postajnotehninimi napravami: Na tiru t. 13 je tirna tehtnica doline 20 m in nosilnosti 100 ton.

    Slika t. 3: Tirna tehtnica

    Vir: GRUDEN Mojca, junij 2009

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 11 od 57

    Na obmoju postaje se nahajajo razline klanine za nakladanje in razkladanje poiljk, in sicer: na koncu tira t. 15 je elna betonska nakladalno-razkladalna klanina viine 1,10 m, doline 27 m in irine 6,3 m.

    Slika t. 4: elna betonska klanina Vir: GRUDEN Mojca, junij 2009

    Levo ob tiru t. 19 je bona in na koncu elna nakladalna betonska klanina doline 43 m in viine 1,10 m. Ob desni strani tira t. 24 je betonska bona in elna nakladalna klanina doline 150 m, irine 8 m in viine 1,10 m. Bona klanina je od zakljuka pokrita v povrini 200 m2. Ob desni strani tira t. 32 je betonska klanina doline 29,5 m, irine 24 m in viine 1,10 m. Na koncu tira t. 33 je na levi strani tira betonska bona klanina doline 30 m, irine 24 m ter tirni zakljuek s tirnim odbijalom.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 12 od 57

    Slika t. 5: Bona betonska klanina ob tiru 24 Vir: GRUDEN Mojca, junij 2009 Postaja Ljubljana Moste je opremljena z razlinimi vrstami tirnih zakljukov, in sicer:

    betonski tirni zakljuek na tiru 31 in 32,

    Slika t. 6: Betonski tirni zakljuek na tiru 32

    Vir: GRUDEN Mojca, junij 2009

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 13 od 57

    tirni zakljuek (elezni) s tirnim odbijalom na tiru t. 27, 30, 33, 303 in 304,

    Slika t. 7: Tirni zakljuek z odbijalom Vir: GRUDEN Mojca, februar 2009

    zemeljski tirni zakljuek s pragom na tiru t. 1, 2, 28a, 28b in 29,

    tirni zakljuek s elno klanino na tiru t. 15, 19 in 26,

    tirni zakljuek s elno klanino in pritrjenim pragom na tiru t. 20, 21, 23 in 24.

    Na postajnem obmoju se nahaja pokrito skladie z upravnim poslopjem. V pokritem skladiu so tiri t. 20, 21, 23 in 24.

    2.4 SIGNALNOVARNOSTNE NAPRAVE Uvozno-izvozna stran postaje proti:

    postaji Ljubljana Zalog je zavarovana z elektrorelejno varnostno napravo sistema SL-T-I-30,

    postaji Ljubljana je zavarovana z elektrorelejno kombinirano mehanino in elektrino varnostno napravo.

    V elektrorelejno varnostno napravo so vkljueni: uvozni signal "A", izvozna signala 51 in 61 ter prek elektrine kljuavnice e kretnice t. 6 AB/CD in 4, kakor tudi medpostajna odvisnost Ljubljana ZalogLjubljana Moste. Kombinirana varnostna naprava zajema: uvozni signal "B", kretnice t. 18 AB/CD, 20, 21, 22, 23, 41, 44, ter kretnice "A" in "C" na odprti progi Ljubljana MosteLjubljana in mejni tirni signal MTS-1.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 14 od 57

    Uvozni signali in predsignali:

    enopomenski svetlobni uvozni signal US "A", ki stoji na desni strani proge, dovoljuje uvoze na tira t. 5 in 6. Njegov preduvozni signal je PKS "J" in PKS "N" postaje Ljubljana Zalog. Premikalni mejnik stoji na levi strani proge in je oddaljen 50 m od uvoznega signala "A", od uvozne kretnice t. 6 AB/CD pa 207 m.

    enopomenski svetlobni uvozni signal US "B", ki stoji na levi strani proge in dovoljuje uvoze na tire t. 5, 6 in 7. Predsignala uvoznega signala "B" ni. Izvozni signali postaje Ljubljana istoasno predsignalizirajo signalne znake uvoznega signala postaje Ljubljana Moste. Premikalni mejnik stoji na desni strani proge 59 m oddaljen od uvoznega signala "B" in 77 m od uvozne kretnice t. 23.

    samostojni predsignal PB je vgrajen na levi strani proge 4. Razdalja med PB in US "B" je 1272 m. V km 3.770, 3.670 in 3.570 so vgrajeni naznanilniki predsignala, 1 meter pred signalom pa je vgrajen predsignalni opozorilnik. Predsignal PB ni v odvisnosti z uvoznim signalom B in kae le signalni znak 13 Priakuj Stoj.

    Izvozni signali proti postaji Ljubljana Zalog:

    tirni dvopomenski svetlobni izvozni signal 51, ki stoji desno ob tiru t. 5, za izvoze iz tira t. 5,

    tirni dvopomenski svetlobni izvozni signal 61, ki stoji desno ob tiru t. 6 za izvoze iz tira t. 6. Izvozna signala 51 in 61 sta istoasno tudi predsignala uvoznega signala "B-2" postaje Ljubljana Zalog.

    Mejni tirni signal: Svetlobni mejni tirni signal MTS-1 stoji desno ob tiru t. 15 pred kretnico t. 26 in slui za zavarovanje vlakovnih voenj in premikalnih voenj iz skladine skupine tirov proti tiru t. 6a, ker se vozne poti sekajo. Za zavarovanje delavcev, ki delajo v vagonih v pokritem skladiu na tirih t. 20a, 21a, 24a in 25a, so nameeni na zunanji steni skladia ob teh tirih posebni svetlobni signali, ki prepovedujejo oziroma dovoljujejo premik na teh tirih. Zelena lu na tem signalu pomeni, da je premik dovoljen, rdea lu pa pomeni, da je premik prepovedan. Signale posluuje skladinik v skladiu. S signalno oznako 212 Sega v prosti profil so oznaeni:

    izvozni signal 61 v km 1.235,

    razsvetljevalni drog med tiroma 7 in 8, 9 in 10 (6x), 6/6a (4x), 18, 27 in 28 (4x), 31 in 32 (8x),

    razsvetljevalni drog med kretnicami 25 in 27, 29 in 32,

    razsvetljevalni drog ob progi 4 (2x),

    na boni klanini ob tiru 19, 25 in 26.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 15 od 57

    Avtostop naprave: Induktivna avtostop naprava 1000/2000Hz je vgrajena samo pri uvoznem signalu A . Naprave za medpostajno odvisnost: Na medpostajnem odseku Ljubljana ZalogLjubljana Moste je reim medpostajne odvisnosti (MO) z vgrajenimi elektronskimi tevci osi.

    2.5 TELEKOMUNIKACIJSKE NAPRAVE IN SREDSTVA ZA SPORAZUMEVANJE Na postaji Ljubljana Moste so v uporabi radijski kanali 0,7 in 2 m frekvennega podroja. Za potrebe prometne slube je zgrajena UKV mrea 0,7 m frekvennega podroja. UKV radijska mrea zajema:

    stabilne postaje,

    mobilne postaje,

    prenosne postaje. Stabilne postaje so nameene pri prometniku in vlakovodji. Mobilne postaje so nameene na premikalni lokomotivi. Prenosne postaje uporabljajo vodja premika, premikai, vlakovodja in preglednik vagonov. Delo se lahko opravlja na tirih kanalih, in sicer:

    kanal t. 2: prometnik,

    kanal t. 3: premikalna lokomotiva, premikalni vodja in premikai,

    kanal t. 4: predviden za II. premikalno lokomotivo, vodjo premika in premikae (ni v uporabi, ker ni II. premikalne lokomotive in skupine),

    kanal t. 5: rezerva. Pogovori po UKV zvezah na 3. in 4. kanalu so vkljueni v registrofonsko snemanje. Za potrebe popisa vagonov se uporabljajo UKV naprave tipa Motorola 2 m frekvennega podroja. Uporabljata ga zunanji in notranji vlakovodja. Proga Ljubljana ZalogLjubljana MosteLjubljana in postaja Ljubljana Moste so vkljueni v Radiodispeerski center Ljubljana (RDC) s sedeem v CP Ljubljana. RDC dela na kanalu K-62 in ima registrofonsko dvojno snemanje, vkljueni so naslednji pogovori:

    kanal 10 TK pult prometnik Ljubljana Moste,

    kanal 18 Ljubljana Zalog CP-izvoz in uvajniki vod Ljubljana ZalogLjubljana Moste.

    Na postaji Ljubljana Moste se za sporazumevanje uporabljajo naslednji vodi:

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 16 od 57

    uvajniki vod, na katerega so vkljueni vsi progovni telefoni pri glavnih signalih na progi 4 Ljubljana ZalogLjubljana MosteLjubljana,

    lokalni vod postajnega obmoja,

    nezgodni vod za sporoila ob izrednih dogodkih,

    gradbeni vod,

    elektro vod. V uvajniki vod Ljubljana ZalogLjubljana Moste so vkljuena naslednja slubena mesta:

    prometnik postaje Ljubljana Moste,

    prometnik postaje Ljubljana Zalog,

    telefonska omarica pri US A postaje Ljubljana Moste,

    telefonska omarica pri US B 2 postaje Ljubljana Zalog,

    telefonska omarica pri IS 51 in 61. V uvajniki vod Ljubljana MosteLjubljana so vkljuena naslednja slubena mesta:

    prometnik postaje Ljubljana Moste,

    notranji prometnik postaje Ljubljana,

    prometnik postavljalec Ljubljana,

    prometnik tovorne postaje Ljubljana. Telefonski vodi v telefonski omarici pri izvoznih signalih 51 in 61:

    uvajniki vod Ljubljana ZalogLjubljana Moste,

    gradbeni vod,

    prometni urad Ljubljana Moste,

    elektro vod,

    nezgodni vod. Rajonska telefonska postaja je Ljubljana, kontrolni postaji pa Ljubljana in Ljubljana Zalog. S koristniki industrijskih tirov ni posebnih telefonskih zvez, dostopni so po redni Telekom zvezi. AT telefonski prikljuek dirigentskega telefona na mizi prometnika je s tevilko ni mono vkljuiti v telefonsko omreje centrale Ljubljana.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 17 od 57

    3 RO RO TRANSPORTNA TEHNOLOGIJA RO RO je okrajava za Roll on Roll off ali dopeljati odpeljati. RO RO je transportna tehnologija, za katero je karakteristien horizontalni nain nakladanja in razkladanja predvsem kopenskih transportnih sredstev s tovorom ali brez njega na posebna temu nainu nakladanja prilagojena transportna sredstva. Kopenska transportna sredstva so na primer natovorjeni tovornjaki, prikolice, vlailci, prazna transportna sredstva na kolesih in podobno. Omenjena sredstva je mogoe nakladati na RO RO ladje, na cestne veosne transporterje, na specialne eleznike vagone in celo na tovorna letala. Tehnologija je sama po sebi zelo enostavna, saj se tovor vkrca sam, s pomojo lastnega prevoznega sistema prek nakladalne rampe (Roll on dopeljati), alternativno prek klanine. Nakladalna rampa je lahko hkrati tudi razkladalna. Njena funkcija je zaasno, za as pretovarjanja vozil, povezati kopno in tovorni prostor transportnega sredstva. Po konanem transportu se tovor sam izkrca na kopno in sicer prav tako s pomojo lastnega prevoznega sistema, prek razkladalne rampe (Roll off odpeljati), alternativno prek klanine. Rampa je obiajno sestavni del RO RO transportnega sredstva in jo je mogoe po potrebi dvigati in spuati. Klanina ni del transportnega sredstva, ampak najpogosteje infrastrukturni element. Zametke RO RO transportne tehnologije lahko zasledimo e sto let po pojavu parne lokomotive. Zgradili so nekaj posebnih ladij, ki so prevaale vlakovne kompozicije ez reke. Obiajno so bila to mesta, kjer je bila reka preiroka, da bi jo premostili z mostom ustrezne nosilnosti. Na palubi so bili nameeni elezniki tiri, po katerih se je lokomotiva z vagoni enostavno zapeljala na ladjo in skupaj z njo do nasprotnega brega, kjer se je ponovno zapeljala na kopno. Zelo intenziven razvoj RO RO tehnologije se belei v asu poveane blagovne menjave med industrijsko razvitimi dravami in dravami v razvoju. Ravno ta poveana blagovna menjava je povzroila prenatrpanost veine pristani in posledino dolgotrajno akanje ladjarjev na izkrcavanje in vkrcavanje tovora. Zmanjano obratovanje ladij je zelo povealo stroke glede na zasluek in potrebno je bilo najti novo reitev. Prvi cilj nove transportne tehnologije je bil povezati kopenski promet s pomorskim na nain, ki ne bo zahteval zamudnega premeanja tovora s kopenskih transportnih sredstev na ladje in obratno, ob zagotovljeni maksimalni varnosti, optimalni hitrosti in racionalnosti. Osnovna ideja uinkovite povezave kopenskega in morskega transporta se danes iri tudi na druga podroja. Tehnologija se namre enako uinkovito uporablja za uinkovito medsebojno povezovanje kopenskih vrst transporta (cesta eleznica, cesta cesta) in kopenskega transporta z zranim. Prednosti RO RO transportne tehnologije so:

    omogoa integracijo cestnega, eleznikega in pomorskega prometa in s tem zmanjuje potrebe po manipulacijah,

    razirja monost multimodalnega transporta od vrat do vrat,

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 18 od 57

    RO RO ladje so usposobljene za prevoze razlinih oblik in velikosti transportnih sredstev (kamioni, avtomobilske prikolice, vagoni, zabojniki, palete),

    RO RO ladje dajejo velike pretovorne uinke. Ladje prve in druge generacije omogoajo od 400 do600 ton/h, ladje etrte in pete generacije pa od 600 do 1500 ton/h,

    zelo nizke investicije v lukah,

    nakladanje razkladanje lahko poteka podnevi in ponoi,

    mona je velika prilagodljivost tovora,

    z RO RO tehnologijo doseemo velike operativne efekte, ker je tovor na kolesih in so stroki niji,

    veji so uinki dela z manjim tevilom delavcev,

    zmanjana monost kraje in pokodb tovora. Pomanjkljivosti RO RO transportne tehnologije so :

    ladijski prostor ni izkorien (ena tretjina izgube),

    velik razmik med prikolicami in polprikolicami,

    neizkorien prostor pod prikolicami,

    rampe za dovoz in odvoz zavzemajo precej prostora.

    3.1 OPRTNI SISTEM TRANSPORTA Ro La Pri oprtnem transportu po kopnem se na posebej konstruirane eleznike vagone nakladajo cestna vozila s prikolicami (praviloma naloene s tovorom), njihova zamenljiva tovoria, kontejnerje ali polprikolice z vlenim vozilom ali brez njega. V oprtnem sistemu transporta se lahko prevaajo tudi skoraj vse kategorije nevarnih snovi. Pri tem pridejo do izraza prednosti transporta po eleznici, ki zagotavlja tonost, hitrost in predvsem varnost. Posebnosti in tehnine omejitve se pri nevarnih snoveh pojavijo predvsem pred transportom. Zato je nujno potrebno upotevati doloena pravila in v vsej transportni verigi spotovati dolobe v zvezi z oznaevanjem, pripravo prevozne dokumentacije in drugimi postopki. Cilj oprtnega sistema transporta je premeanje blaga od vrat do vrat brez vmesnih manipulacij s tovorom. V transportni proces sta vkljueni dve vrsti transporta, cestni in elezniki. Poznamo spremljani in nespremljani oprtni sistem transporta. Oprtni sistem transporta Ro La (potujoa avtocesta) je podsistem kombiniranega kopenskega transporta. Pri spremljanem transportu voznik cestnega tovornega vozila potuje z vozilom (Ro La). Nespremljani transport pomeni transport cestnih vozil in intermodalnih transportnih enot brez spremstva voznika. Oprtni sistem transporta so prvi zaeli uporabljati ob koncu druge svetovne vojne v Nemiji in sicer za transport cestnih bojnih in oboroenih vozil na eleznikih vagonih. Takrat se je zaela njegova uporaba iriti tudi drugam po Evropi. Leta 1972 je bila vpeljana prva mednarodna tovorna linija za transport tovornjakov s oferji na relaciji KlnVerona. Leta 1973 so francoski, nemki in vicarski strokovnjaki skupaj razvili epasti vagon za transport polprikolic. Oprtni sistem transporta se je nato hitro razvijal v Italiji, Avstriji, Franciji, paniji, Belgiji, na vedskem in Nizozemskem, pozneje pa tudi v ostalih dravah.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 19 od 57

    Z razvojem oprtnega sistema v Evropi so se tudi v Sloveniji zaele pozitivne spremembe v razvoju prometa. Spremembe so bile potrebne zaradi razvoja sodobnih transportnih sredstev, zahteve po vkljuevanju v mednarodne procese transporta blaga in racionalizaciji poslovanja. Razvoj oprtnega sistema transporta pri nas je vezan na razvoj v Evropi, predvsem v Nemiji, ki je bila na tem podroju vodilna drava. V Sloveniji je glavni organizator oprtnih transportov podjetje Adria Kombi. Gateway Slovenija je koncept, ki so ga v podjetju Adria Kombi zasnovali leta 1997 s poslovno ambicijo, da izkoristijo geografsko, poslovno in logistino pozicijo Slovenije in Ljubljane. Ljubljana je kriie med 5. in 10. vseevropskim transportnim koridorjem, ki povezuje evropski zahod in vzhod, sever in jug: Barcelono in Verono z Budimpeto in Kijevom, Mnchen s Solunom in Turijo. Na obmoju Slovenije sta v tem konceptu kljunega pomena e kontejnerska terminala v Kopru in Mariboru. Hrbtenica logistinega sistema so Slovenske eleznice in Adria Kombi. Slovenske eleznice so se odloile, da dajo oprtnemu sistemu transporta v svojih stratekih planih zelo pomembno mesto. Usmeritev na kombinirani in s tem oprtni sistem transporta izhaja predvsem iz zavedanja, da ima varovanje okolja vse veji pomen v naem ivljenju. Veliko manj zanimanja za oprtni sistem transporta kaejo nae gospodarstvo, pediterji in cestni prevozniki. Vlada Republike Slovenije prav tako ni zavzela jasnega stalia do tega problema. Oitno ima premalo osveenosti do varovanja okolja in premalo poznavanja gospodarskih prednosti tega transporta. Z razvojem oprtnega sistema transporta se je pojavila potreba po razvoju pedicijskih podjetij, kontejnerskih terminalov oziroma podjetij, ki so s svojimi nasveti pomagala organizirati oprtni sistem prevoza cestnih vozil po eleznici. Veina jih je danes zdruenih znotraj Mednarodne zveze za kombinirani transport cesta eleznica UIRR, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1970 v Mnchnu.

    3.2 OPRTNI SISTEM TRANSPORTA DANES Oprtna transportna tehnologija je ena najboljih ekolokih reitev v kopenskem transportu na srednjih in velikih razdaljah. Dokazano je, da je upraviena in ekonomina tudi na krajih razdaljah od 200 km naprej. Evropske drave vztrajno iejo reitve za zmanjevanje onesnaenosti okolja, h kateremu trenutno znatno prispevajo prav cestna vozila. Prav tako so zastraujoi zastoji v prometu. Na podroju cestnega omreja se zastoji redno pojavljajo na 10 odstotkih celotnega omreja. Zastoji in ozka grla v prevozu tovora lahko na dolgi rok ogrozijo gospodarsko konkurennost. Vlade drav lanic EU poskuajo s prometnimi in okoljevarstvenimi ukrepi vzpodbuditi transport tovora z okolju prijaznejimi prevoznimi sredstvi in s tistimi vrstami transporta, kjer infrastrukturne zmogljivosti e niso povsem izkoriene. Iz natetih razlogov se vzpodbuja elezniki promet in oprtna tehnologija. Karakteristike oprtnih vlakov na modernih evropskih progah danes so:

    doline oprtnih vlakov so obiajno med 600 in 750 metri,

    tea oprtnih vlakov je med 1200 in 1500 tonami,

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 20 od 57

    hitrost pri osni obremenitvi: do 100 km/h pri 22,5 t in 120 km/h pri 20 t,

    as nalaganja vlaka je obiajno manji od ene ure,

    zastoji na meji so manji od pol ure. Na Slovenskih eleznicah so karakteristike oprtnih vlakov, ki trenutno vozijo na relaciji Maribor TeznoWels, bistveno slabe, in sicer:

    dolina oprtnih vlakov je med 400 in 500 metri,

    tea oprtnih vlakov je med 900 in 1100 tonami,

    hitrost pri osni obremenitvi: 75 km/h pri 20 t,

    as nalaganja vlaka je cca 40 minut,

    zastoj na meji je 15 minut samo zaradi menjave lokomotive. Bistvena razlika karakteristike oprtnih vlakov med evropskimi in slovenskimi progami je v:

    dolini vlaka,

    tei vlaka,

    potovalni hitrosti in osni obremenitvi. as nalaganja oprtnega vlaka in zadrevanje na meji sta primerljiva z evropskimi progami.

    3.3 VRSTE OPRTNEGA SISTEMA TRANSPORTA Glede na to, kateri del cestnega tovornega vozila prevaamo po eleznici, razlikujemo ve tehnologij oprtnega transporta. Te so enostavno poimenovane z A, B in C tehnologijo. Tehnologija oprtnega transporta sistema A je sestavljena iz uporabe eleznikih specialnih vagonov in tovornjaka s polprikolico. Raztovarjanje in natovarjanje cestnih vozil se opravlja z lastnim pogonom vozila s pomojo klanine. Pri uporabi te tehnike je omogoen prevoz kompletnega cestnega vozila (kamion + prikolica). Pri tehnologiji oprtnega sistema B se prav tako uporabljajo specialni elezniki vagoni. Prevoz cestnih polprikolic se opravi na vagonih, ki imajo spueno dno zaradi tega, da se ne prekorai elezniki profil proge. Natovarjanje polprikolic se opravi s pomojo vlailca in gibljive klanine. Druga vrsta eleznikih vagonov so izvedbe z utorom, v katerega se spustijo kolesa polprikolice, sprednji del polprikolice pa se nasloni na dno voza. Utor na vagonu je stabilen in se ne da premikati, da s tem omogoimo natovarjanje prikolic. Pri tej izvedbi lahko prevaamo samo polprikolice. Izvedba oprtnega sistema C ima tevilne podobnosti s kontejnerskim sistemom prevoza. V kombiniranem prevozu se uporabljajo specialni elezniki vagoni in vsebniki ter zamenljiva tovoria, ki se lahko prevaajo z eleznikimi in cestnimi prevoznimi sredstvi. Na vagon se naloi samo vsebnik oziroma zamenljivo tovorie brez cestnega prevoznega sredstva. Tako se ta prevoz lahko istoveti s prevozom kontejnerjev. Natovarjanje in iztovarjanje zabojnikov se opravlja z dvigalom.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 21 od 57

    Ena glavnih razlik med tehnologijami je v doseenem razmerju med maso vozila in vagona (mrtva tea vozila) proti neto tei koristnega tovora. Omenjeno razmerje doloa produktivnost prevoza. Najvejo produktivnost prevoza doseemo z uporabo tehnologije C.

    Tehnologija oprtnega

    sistema

    masa vozila in vagona : neto

    tea koristnega tovora

    tehnologija A

    74 : 26

    tehnologija B

    38 : 62

    tehnologija C

    12 : 88

    Tabela t. 1: Produktivnost tehnologij oprtnega sistema transporta

    Vir: Internet, maj 2009

    3.4 OPRTNI SISTEM TEHNOLOGIJE A (Ro La) Oprtni sistem tehnologije A se imenuje tudi potujoa avtocesta ali Ro La. Pri oprtnem sistemu tehnologije A se prevaa cestno vozilo kot celota na istem vagonu. Cestno vozilo kot celota je v tem primeru vleno vozilo s polpriklopnikom ali priklopnikom. Ta oblika transporta spada med spremljane transporte. Vozniki zapeljejo vozila prek nakladalne klanine na tovorne vagone in jih nato spremljajo z istim vlakom v posebnem potnikem vagonu z lealniki. Vozila se nakladajo na vlak po sistemu First In First Out, kar pomeni, da se vozilo, ki je prvo zapeljalo na vlak, prvo zapelje z vlaka. Vagoni za transport tovornjakov imajo spueno dno, ki se nahaja 41 cm nad zgornjim robom tirnice. Vagoni so med seboj zglobno povezani. Zglobna povezava vagonov omogoa vonjo tovornjakov vzdol vlakovne kompozicije v fazi pretovarjanja vozil. Viina cestnih vozil lahko znaa od 3,6 do 4 m, odvisno od ustreznega svetlega profila eleznikih prog. Tovornjaki s prikolico imajo najvejo viino 4 m, kar je usklajeno s cestnimi predpisi.

    3.5 PREDNOSTI UPORABE TEHNOLOGIJE A Najpomembneji prednosti uporabe tehnologije A v oprtnih sistemih se kaeta v veliki hitrosti pretovarjanja vozil in v minimalnem potrebnem vlaganju v infrastrukturo terminala. Prednosti tehnologije A so:

    velika hitrost pretovarjanja vozil,

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 22 od 57

    uporaba stranskih tirov ne ovira rednih transportov,

    izkorienost kapacitet eleznikih vagonov,

    monost poljubne kombinacije s potnikimi vagoni,

    minimalni stroki za opremo manipulativnih mest (premine klanine),

    prekladalna mehanizacija ni potrebna,

    vozniki tovornjakov sami pretovarjajo eleznike vagone,

    tehnologija je primerna za uporabo v koridorjih,

    enostaven nadzor pozicije voznika in tovora.

    3.6 POMANJKLJIVOSTI UPORABE TEHNOLOGIJE A V zahodnih dravah je dele uporabe te tehnike v celotnem oprtnem sistemu le okrog sedem odstotkov. Slaba razirjenost uporabe gre na raun nizke uinkovitosti in dodatnih strokov zaradi transporta voznikov. Pomanjkljivosti uporabe tehnologije A so:

    velik dele mase vozila in vagona proti masi tovora (74 : 26),

    tehnologija ne uporablja standardnih eleznikih vagonov, ampak specialne relativno drage vagone,

    tehnologija je neprimerna za vmesne postanke in raztovarjanje med terminali,

    dodatni stroki zaradi transporta voznikov.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 23 od 57

    4 PROFIL PROGE Profili sodijo med najpomembneje elemente tehnine enotnosti. Profil je omejena na tir pravokotna ravnina, katere mejno rto doloajo toke koordinatnega sistema s srediem v preseiu vertikalne osi tira z ravnino, ki jo tvorita zgornji povrini tirnic. V obmoje profila ne smejo segati elementi konstrukcije, deli progovnih naprav in drugih objektov, niti jih ne smejo prekoraiti deli vozil s svojimi nihanji in premiki, zato so eleznice e zelo zgodaj sklenile mednarodni dogovor o dimenzijah take omejene ravnine, iz katere ne sme segati noben del vozila ali naklada oziroma vanjo segati noben del proge. Razlikujemo nakladalni profil in svetli profil proge. Prvi doloa dopustne dimenzije vozila in naklada, drugi pa razdalje, ki jih je potrebno spotovati pri gradnji objektov in vzdrevanju proge.

    4.1 SVETLI PROSTI PROFIL Svetli profil proge je omejena na tir pravokotna ravnina, katere mejno rto doloajo toke koordinatnega sistema s seiem v preseiu vertikalne osi tira z ravnino, ki jo tvorita zgornji povrini obeh sosednjih tirnic. V svetli profil ne smejo segati deli posameznih postrojev proge, objektov, signalov, progovnih oznak, deponiranega materiala in drugih predmetov. Doloa razdalje, ki jih je potrebno spotovati pri gradnji objektov in vzdrevanju proge. Poznamo normalni svetli profil, minimalni svetli profil in profil GC. Vsi navedeni profili temeljijo na kinematini podlagi in so izdelani v skladu z metodologijo, ki je predpisana v objavah UIC 505 in 506. Mere navedenih profilov veljajo za preme in krivine z R = 250 m. Normalni svetli profil je treba upotevati pri vzdrevanju in modernizaciji obstojeih prog. Njegove mere in oblika so za polmere krivin, vejih od 250 m. Leva polovica svetlega profila velja za odprto progo, glavne prevozne tire in glavne postajne tire, namenjene potnikim vlakom, desna polovica pa za druge tire. Normalni svetli profil sestoji iz povrine, ki mora biti zagotovljena za prevoz eleznikih vozil ob upotevanju horizontalnih in vertikalnih nihanj, tirnih toleranc in minimalne oddaljenosti delov vozne mree pod napetostjo in dodatnih povrin A in B, v katerih se, pod posebnimi pogoji, lahko nahajajo doloeni objekti, deponirani material ali stabilne naprave. V obmoje A lahko segajo naprave in objekti, ki so potrebni pri izvajanje eleznikega prometa (peroni, nakladalne klanine, ranirne naprave in stebri vozne mree), ter drugi predmeti in naprave pri gradbenih delih ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni varnostni ukrepi. Obmoji A in B se ne upotevata na tirih pri okretnicah in prenosnicah, pri vratih lokomotivskih depojev in delavnic za tirna vozila, ob silosih, pri kontrolnih nakladalnih profilih, na tirnih tehtnicah, ob nakladalno-razkladalnih erjavih in ob drugih nakladalno-razkladalnih napravah. V predorih in predorskih predusekih se polovine irine normalnega svetlega profila lahko zmanjajo na 1900 mm, e so zagotovljene posebne reevalne poti.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 24 od 57

    Minimalni odmik najblijega roba signala ali stebra vozne mree od osi tira pri vzdrevanju in modernizaciji obstojeih prog je 2200 mm (obmoje B). Dodatni profil nad koto 4800 mm velja le za elektrificirane proge in je namenjen za namestitev kontaktnega vodnika vozne mree in za prehod odjemnika toka vlenih vozil. Potreben prostor za montao voznega omreja, ki ga je treba zagotoviti nad svetlim profilom, je odvisen od zasnove premostitvenega objekta, njegove lokacije (odprta proga, prometna mesta), konstrukcije vozne mree in dispozicije drogov vozne mree in se doloi s projektom vozne mree na premostitvenem objektu.

    4.2 NAKLADALNI PROFIL Nakladalni profil je omejena na tir pravokotna ravnina, ki je z nobenim svojim delom ne sme presegati prazno ali naloeno elezniko vozilo. Poznamo nakladalni profil, ki velja samo za Slovenijo, in mednarodni nakladalni profil, ki velja za vse drave Evrope razen za Veliko Britanijo. Veina najvanejih mednarodnih prog zagotavlja najmanj nakladalni profil GB. Za kombinirani transport se uporablja nakladalne profile GA, GB in GC. Ti profili se do viine 3220 mm ne razlikujejo od mednarodnega profila, v zgornjem delu pa zahtevajo bistveno ve prostora. Proge na Slovenskih eleznicah dovoljujejo kombinirani transport po profilih GA in GB. Pri gradnji novih prog se predlaga profil GC, saj se zaradi vejega profila stroki le neznatno poveajo, vendar omogoa:

    prevoz cestnih tovornih vozil viine 4 m in irine 2,5 m, ki ustreza evropskemu cestnemu tovornemu profilu na posebnih eleznikih vagonih, katerih pod je 60 cm nad zgornjim robom tirnice,

    prevoz navadnih cestnih polpriklopnikov irine 2,5 m in viine 4 m na eleznikih tovornih vagonih s spuenim podom z normalnim podstavnim vozikom,

    prevoz kontejnerjev ISO irine 2,44 m in viine 2,90 m na navadnih eleznikih plato vagonih,

    prevoz preminih tovornih zabojev irine 2,5 m na navadnih plato vagonih. V Evropi obstajajo proge na planinskih obmojih z velikim tevilom predorov, ki ustrezajo profilu tehnine enotnosti eleznic ali nekoliko vijim profilom po osi tira. Poveanje profila na nakladalni profil GC bi bilo neracionalno, zato je za obstojee proge izbran nakladalni profil GB, ki omogoa:

    prevoz kontejnerjev ISO irine 2,44 m in viine 2,90 m na eleznikih vagonih za prevoz kontejnerjev, katerih pod je 1,18 m na gornjim robom tirnice,

    prevoz preminih tovornih zabojev irine 2,50 m in viine 2,60 m na navadnih eleznikih plato vagonih, katerih pod je 1,246 m nad gornjim robom tirnice,

    prevoz polpriklopnikov na tovornih eleznikih vagonih s spuenim podom.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 25 od 57

    Slika t. 8: Svetli, nakladalni in mednarodni profil eleznikih prog

    Vi : Slovenske eleznice, Program omreja 2009, Priloga 3 / 4, maj 2009

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 26 od 57

    4.3 NAKLADALNI PROFIL IN Ro La TEHNOLOGIJA Profil proge je e posebej pomemben pri prevozu cestnih tovornih vozil z eleznikimi vagoni v spremljanem oprtnem transportu (Ro La). Zaradi velikosti cestnih vozil je upotevanje nakladalnega profila pri Ro La tehnologiji velik problem, saj bi pri uporabi navadnih plato vagonov naloena cestna tovorna vozila segala v profil, zato se za prevoz cestnih tovornih vozil v spremljanem oprtnem transportu uporabljajo posebni nizkopodni vagoni serije Sdmm, Saadgkms, predvsem pa Saadkms.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 27 od 57

    5 TOVORNI VAGONI Prva javna eleznika proga je bila odprta 27. septembra 1825 med mestoma Stockton in Darlington. Na tej progi so opravljali prevoz tovora na vagonih, katerih konstrukcija je bila enostavna, in sicer iz lesa zbit zaboj, sestavljen iz dveh glavnih bonih podolnih nosilcev, medsebojno povezanih s po dvema elnima gredama, po potrebi je bila konstrukcija okrepljena s srednjimi prenimi in podolnimi gredami, v sestavu so bila e kolesa na oseh, osia in spenjalna naprava. Nakladalna povrina taknih vagonov je bila 78 m, nosilnost max. 4 t, vagone je vlekla lokomotiva. Vagoni so bili namenjeni prevozu razlinih vrst tovora, in sicer vagoni za prevoz razsutega tovora (ruda, koks, premog), vagoni ploniki za kosovni material, ki je bil pokrit s platnom ali koami. Vagoni na tej progi so bili e opremljeni z nosilnimi vzmetmi, kolesa so bila trdno nasajena na osi in so imela kolesne obroe. Vlena naprava je bila sestavljena iz vlenega droga (segal je po celi dolini vagona), 2 vlenih kavljev in 2 spenjalnih stremen. Pozneje opremijo vagone z odbojniki (po letu 1833) in zavorno napravo (leto 1887, Westinghouse). Les, ki je predstavljal osnovni gradbeni material za vagone, se skoraj v celoti umakne elezu in jeklu. V nadaljnjem razvoju sledi prilagajanje tovornih vagonov prevozu razlinih vrst tovorov, odkriti vagoni z visokimi stranicami in vagoni ploniki niso ve zadovoljevali vseh potreb prevoza, zaradi tega zanejo izdelovati pokrite vagone (v njih je tovor zaiten pred neugodnimi vremenskimi vplivi in odtujitvijo). Pri razvoju eleznikih vagonov so bile zelo opazne razlike v konstrukcijah. Vagoni posameznih nacionalnih eleznic so se med seboj razlikovali, kar je povzroalo v prometu med eleznicami veliko teav (npr. razlini nakladalni profili, razmak odbojnikov ipd). Zaradi omogoanja nemotenega mednarodnega prometa so srednjeevropske eleznice e pred prvo svetovno vojno ustanovile mednarodno elezniko zvezo z namenom enotnega obravnavanja prometa in prepreitve zastojev v prometu. Leta 1922 so lanice RIV in RIC ustanovile Mednarodno unijo eleznic (UIC) z namenom, da bi poenotila kriterije za izdelavo in obratovanje vozil, zagotavljala zamenljivost sklopov, podsklopov in elementov vozil, doloila obveznost lanic, poveala hitrosti v mednarodnem prometu, zmanjala lastno teo vozil ob hkratnem poveanju nosilnosti, zboljala mirnost teka ob poveanju hitrosti vozil. Pri izdelavi in usklajevanju kriterijev sodelujejo tako proizvajalci in lastniki vozil kot tudi predstavniki infrastrukture. Danes so v uporabi naslednji normativni akti za obratovanje tovornih in potnikih vagonov v mednarodnem prometu:

    AVV (Splona pogodba za uporabo tovornih vagonov),

    RIC (Sporazum o izmenjavi in uporabi potnikih vagonov v mednarodnem prometu regulira predajo in prevzem tovornih in potnikih vozil v mednarodnem prometu).

    Na zahtevo trga, da tovorne vagone naredijo primerne za mehanino nakladanje in razkladanje, so bili okoli leta 1955 izdelani prvi tovorni vagoni s pomino streho, v poznejih letih, posebno v sedemdesetih, pa eleznice intenzivno pristopajo k nabavi posebnih tovornih vagonov vrst Fals, Habis, Hbis, Tads itd Poleg zahtev trga pa na razvoj tovornih vagonov vpliva nenehen razvoj tehnike in zahteve po

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 28 od 57

    varnosti z ozirom na veje hitrosti obratovanja vagonov in zavarovanja tovorov. e leta 1970 je bila najmanja hitrost, za katero so bili grajeni tovorni vagoni, poveana s 60 na 80 km/h, po letu 1979 narejeni vagoni pa morajo biti sposobni za hitrost 100 km/h. Vsi tovorni vagoni za mednarodni promet, narejeni po 1. januarju 1979, morajo biti sposobni za 20,0 t obremenitve na os, nekatere vrste (serije) pa sposobne za hitrosti do 120 km/h (reim SS). Istoasno s tem trendom izdelave tovornih vagonov za veje hitrosti so tekla prizadevanja, da bi poveali dopustne obremenitve na os na 22,5 t, da bi tako dobili bolja razmerja med lastno teo taro in nosilnostjo vagonov.

    5.1 NAPISI IN OZNAKE NA VAGONIH Vagoni se v osnovni razdelitvi delijo na vagone za prevoz potnikov in na vagone za prevoz tovora. Vsaka od obeh skupin vagonov se deli e naprej na temeljne vrste serije in posamezne znailne izvedbe podserije. Prevoznik v eleznikem prometu s pridobitvijo varnostnega sprievala dokae, da vozni park, ki ga sestavljajo vozna sredstva, ki bodo vozila po progah eleznikega omreja Republike Slovenije, ustrezajo pogojem in zahtevam, doloenim z zakonom, ki ureja varnost v eleznikem prometu, in na njegovi podlagi izdanim predpisom. Vsi tovorni vagoni morajo imeti skladno s Splono pogodbo za uporabo tovornih vagonov v mednarodnem prometu (AVV) na obeh straneh dobro vidne napise in oznake, ki jih je treba z latinskimi rkami in arabskimi tevilkami napisati v jeziku drave PP lastnika. Napisi in znaki morajo biti vselej vidni, ko je vagon pripravljen za vonjo, na stranskih stenah jih je treba po monosti napisati 1600 mm nad zgornjim robom tirnice (sredina napisa). Tovorni vagoni so z napisi opremljeni na obeh vzdolnih straneh vagona. Med drugim so vagoni na bonih stenah in/ali vzdolnih nosilcih opremljeni z 12-mestno tevilko, iz katere ugotovimo:

    reim izmenjave lastnitvo serijo in podserijo zaporedno tevilko kontrolno tevilko

    31 RIV

    79 S

    595 0 Eas-z

    626 -0

    Do konca leta 2010 bo potrebno zaradi sprememb vagone opremiti z druganimi tevilkami, saj tretja in etrta tevilka ne bosta ve pomenili eleznikega prometnega podjetja, kjer je vagon uvren (PP), ampak dravo uvrstitve. Lastnitvo oziroma pripadnost je oznaeno s tevilno kodo in oznako PP lastnika vagona oziroma PP, ki je privatni vagon uvrstil v svoj vagonski park.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 29 od 57

    31 RIV

    80 D-DB

    0691 235-2

    Tanoos

    Reim izmenjave oznauje, ali sme vagon voziti samo v notranjem prometu (NE) ali v mednarodnem (AVV) oziroma v mednarodnem prometu po posebnem sporazumu, ali vagon pripada doloeni skupnosti (INTERFRIGO), je vagon stalne ali spremenljive tirne irine, je vagon s posaminimi osmi ali s podstavnimi voziki in ali je vagon zakupni ali privatni (P) ali pa je last doloenega PP.

    Pregled nekaterih reimov izmenjave in njihov pomen: 01 = vagon s pominimi osmi RIV, IF stalne tirne irine, 11 = vagon s podstavnimi voziki RIV, IF stalne tirne irine, 21 = vagon s posaminimi osmi RIV stalne tirne irine, 25 = vagon s posaminimi osmi RIV dan v zakup stalne tirne irine, 31 = vagon s podstavnimi voziki RIV stalne tirne irine, 33 = vagon s podstavnimi voziki RIV zasebni stalne tirne irine, 35 = vagon s podstavnimi voziki RIV dan v zakup stalne tirne irine, 40 = vagon s posaminimi osmi slubeni, 42 = vagon s posaminimi osmi zmoen samo za notranji promet, 46 = vagon s posaminimi osmi dan v zakup zmoen samo za notranji promet, 81 = vagon s podstavnimi voziki zmoen za mednarodni promet samo po posebnem sporazumu, 82 = vagon s podstavnimi voziki zmoen samo za notranji promet, 83 = vagon s podstavnimi voziki zasebni zmoen za mednarodni promet samo po posebnem sporazumu, 84 = vagon s podstavnimi voziki zasebni zmoen samo za notranji promet, 85 = vagon s podstavnimi voziki dan v zakup zmoen za mednarodni promet samo po posebnem sporazumu, 86 = vagon s podstavnimi voziki dan v zakup zmoen samo za notranji promet.

    Lastnosti vagonov so doloene s serijo in podserijami, oziroma s peto, esto, sedmo in osmo tevilko v dvanajstmestni tevilki vagona. Vse tiri tevilke oznaujejo tip vagona. Serija je na vagonu napisana tudi z veliko rko, podserije pa z malimi rkami in sicer v zaporedju od a do s, ki so mednarodnega pomena, in s rkami od t do , ki so nacionalnega pomena. Podserija nacionalnega pomena je loena s rtico (Eas z). Peta tevilka v tevilki vagona (vasih tudi esta) doloa serijo vagona, ki ima naslednji pomen:

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 30 od 57

    Peta t. esta t. Serija Pomen

    0 T Pokriti vagon s pomino streho specialnega tipa

    1 G Pokriti vagon navadnega tipa

    2 H Pokriti vagon specialnega tipa

    3 0-4 K Plonik (plato) vagon navadnega tipa

    3 5, 6, 8, 9 R Plonik (plato) vagon navadnega tipa

    3 7 O Kombinirani plonik odkriti vagon navadnega tipa

    4 0-4 L Plonik (plato) vagon specialnega tipa s prostimi osmi

    4 5-9 S Plonik (plato) vagon specialnega tipa s podstavnimi voziki

    5 E Odkrit vagon navadnega tipa

    6 F Odkrit vagon specialnega tipa

    7 Z Vagon za prevoz tekoin in plinov

    9 U Posebni vagoni

    Tabela t. 2: rkovne in tevilne oznake lastnosti vagonov Vir: Na osnovi predpisov S obdelala Mojca Gruden, maj 2009

    Skladno s predpisom (Objava) UIC 438 2 in prilogami tega predpisa je doloeno oznaevanje tovornih vagonov (s tevilkami in rkami). Oznake opisujejo nain izmenjave, eleznico, ki je vagon uvrstila oziroma ki ji vagon pripada, in obratovalne znailnosti. Tovorni vagoni posameznih tipov se zaradi razline namembnosti med seboj precej razlikujejo. Kljub temu so grajeni po nekih enotnih merilih. Vlenim vozilom naj bi nudili im manji tekalni upor, varujejo zgornji ustroj proge, ob im nijih izdelavnih in vzdrevalnih strokih. Najpomembneji deli so: tekalni sestav, podstavek z okvirjem, grod (omara vagona). Grod slui za nameanje tovora v raznih oblikah. Okvir s tekalnim sestavom pa predstavlja mrtvo teo vozila. Poleg tega je vsak vagon opremljen tudi z odbojno napravo, vleno napravo in zavoro. Glede na namembnost so tvorni vagoni poleg tega opremljeni tudi z raznimi mehanizmi, ki sluijo za odpiranje in zapiranje streh, bonih stranic in loput, za samodejno (gravitacijsko) razkladanje tovora, iztovarjanje tekoin in snovi v prahu itd

    5.2 NAPISI IN OZNAKE NA VAGONIH ZA KOMBINIRANI PROMET

    Za uinkovito organizacijo prevoza kombiniranega transporta in zadovoljevanje prometnih predpisov mora biti na vsakem vagonu poleg predpisanih oznak, opisanih v toki 4.1, oznaena e namenska uporaba vagona za posamezno vrsto kombiniranega transporta. Te oznake so:

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 31 od 57

    Slika t. 9: Oznake na vagonih za kombinirani promet Vir: Slovenske eleznice, 2009

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 32 od 57

    5.3 VAGON SERIJE Saadkms V diplomski nalogi bom podrobneje predstavila tehnine podatke in navodila za prevoz vagona serije Saadkms 690. Nizkopodne plonike Saadkms uporabljamo v kombiniranem sistemu prevoza (za prevoz oprtnih vlakov), kjer v odvisnosti od vrste naklada, uporabljene tehnike nakladanja in same organizacije procesa transporta lahko opravljamo prevoz nakladalnih enot v tehniki A in tehniki B 1. Ti vagoni se prevaajo v enotno sestavljenih garniturah in tvorijo velike transportno manipulativne enote, s imer doseemo vejo hitrost prevoza blaga in zmanjanje prevoznih strokov.

    Slika t. 10: Sestavljena garnitura za nakladanje Vir: GRUDEN Mojca, maj 2009

    Nizkopodni vagoni tipa Saadkms 690 so zgrajeni za prevoz naslednjih nakladalnih

    enot :

    kamioni s prikolicami,

    posamina vozila (kamioni),

    sedlasta motorna vozila (sedlasti vlailci),

    polpriklopniki (sedlasti polpriklopniki).

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 33 od 57

    Tehnini opis nizkopodnega vagona serije Saadkms 690.

    Tehnini podatki vagon s vagon brez

    elnim nosilcem elnega nosilca

    irina tira 1435 mm

    dolina vagona prek spenjae 19554 mm 18890 mm

    dolina vagona med kraljevimi epi 13500 mm

    koristna nakladalna dolina max. 18400 mm 18800 mm

    viina poda od GR 410 mm

    viina podnih odprtin od GRT 450 mm

    viina odbojnikov 1030 mm 286 mm

    lastna tea vagona 18000 kg 17000 kg

    maksimalna nakladalna tea 42000 kg 43000 kg

    skupna tea vagona (vagon + vozilo) 60000 kg

    osni pritisk na os 7500 kg

    podstavni voziek tiriosni z gumi vzmetmi tip BA 690

    razdalja med osmi v podst. voziku 750 mm 700 mm 750 mm

    max. premer kolesa na tekalnem krogu 360/335 mm

    zrana zavora KE GP A 4 x 8

    max. hitrost (tehnina) 120 km / h

    max. hitrost glede na zaviranje 100 km / h

    najmanji radius proge (R) za

    vonjo posameznega vagona 80 m

    najmanji radius proge (R) za

    vlakovno kompozicijo 150 m

    Viina nakladalne povrine poda vagona (viina nad GRT) znaa pri transportu:

    tovornih motornih vozil 450 mm,

    sedlastih polpriklopnikov 410 mm.

    V uporabi je poleg osemosnega vagona tudi dvanajstosni vagon, ki je po konceptu

    in prikljunih merah enak osemosnemu vagonu, tako da lahko obe vrsti vagonov

    nemoteno uvramo v vlakovne kompozicije.

    5.3.1 PODVOZJE VAGONA

    Podvozje vagona s ponvasto oblikovanim podom je sestavljeno iz dveh zunanjih in

    dveh srednjih vzdolnih glavnih nosilcev, ki so povezani z monimi prenimi veznimi

    nosilci in skupaj s podom tvorijo stabilno nosilno konstrukcijo. V obmoju med

    podstavnimi voziki sta zunanja glavna nosilca ustrezno ojaana in prednapeta.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 34 od 57

    Nad tekalnimi kolesi so odprtine s pokrovi, ki omogoajo dober pregled in dostop do

    koles kakor tudi do vseh elementov disk zavore. Celotno podvozje predstavlja

    stabilno varjeno konstrukcijo valjanih in hladno oblikovanih profilov kakovosti

    materiala ST 52 / 3.

    5.3.2 VLENA IN ODBOJNA NAPRAVA

    Vsak vagon ima na obeh krajih platoja nameeno klasino vleno napravo z

    vlenim kavljem in vijano spenjao, tako kot pri vseh klasinih eleznikih vagonih.

    Na kraju platoja je prav tako diagonalno nameen po en odbojnik.

    Na prvem in zadnjem vagonu v kompoziciji je nameen montani okretni elni

    nosilec tipa BA Saadkms 690 Talbotove konstrukcije, ki je nameen na teajih na

    elnem delu vzdolnega nosilca in stranske stene vagona.

    5.3.3 INVENTAR VAGONA

    Vagoni so opremljeni z inventarjem, kot so kolesne zagozde za podlaganje vozil,

    stopnice za vstopanje in izstopanje voznikov v vozilo ali iz vozila. Prav tako je vagon

    opremljen z vlenimi sidri za premik vagonov, kakor tudi z oporami za dviganje

    vagonov. Ves inventar vagona, kot so zagozde, elni nosilec upora za polprikolice,

    je unificiran in se lahko uporablja na vseh tipih Ro La vagonov.

    5.3.4 NAKLADANJE, RAZKLADANJE IN UVRANJE V VLAKE

    Za transport tovornih motornih vozil na nizkopodnih plonikih serije Saadkms veljajo naslednja splona naela:

    nakladalne enote (kamioni, polprikolice) morajo biti vsestransko zaprte. V izjemnih primerih se lahko sprejme na prevoz tudi odprte nakladalne enote brez ponjav,

    naklad mora biti varno naloen,

    naklad mora biti glede tee na vagonu kolikor je mogoe enakomerno porazdeljen,

    prepeljane nakladalne enote ne smejo presegati skupne tee 42 ton in maksimalne irine 2,5 m,

    nakladalne enote ne smejo presegati zunanjega profila naklada,

    nakladalne enote z nerazvitimi ali odprtimi ponjavami se ne sme prevzeti na prevoz,

    vsa vrata in lopute morajo biti zanesljivo zaprta, kesoni vkljuno s ponjavami pa plombirani.

    Poleg splonih pogojev UIRR, ki veljajo v mednarodnem kombiniranem transportu, je treba pri uporabi storitev upotevati e nekaj dodatnih zahtev, pogojev oziroma informacij, ki jih navajamo v nadaljevanju. Gre za posebnosti, ki veljajo v Sloveniji, Avstriji in na Madarskem ter so tehnine operativne in strokovne narave.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 35 od 57

    Specifine zahteve in pogoji za relacijo: LjubljanaSalzburg, LjubljanaBudapest BILK, MariborWels

    maksimalna dovoljena kotna viina vozila 4 m, maksimalna dolina 18,75 m, maksimalna dovoljena irina vozila 2,6 m,

    maksimalna dovoljena skupna tea vozila 38 ton, pod doloenimi pogoji 40 ton,

    prepovedane in omejene vrste blaga se lahko odpravijo samo pod doloenimi pogoji,

    blaga, ki podlee veterinarskemu pregledu, se v smeri jug/sever ne more odpraviti,

    prevoz nevarnih snovi je mogo pod posebnimi pogoji,

    v Avstriji uporabniki oprtnega vlaka lahko vozijo brez dovolilnic v radiusu 70 km od terminala Wels kot tudi v tranzitu med terminalom in mejo Salzburg ali Suben,

    v Sloveniji so uporabniki oprtnega vlaka opravieni plaila cestne pristojbine,

    uporabniki Ro La vlaka so upravieni do EKO tok iz nagradnega kontingenta za cestni tranzit prek Avstrije oziroma do nagradnih dovolilnic,

    doloeni so asovni pogoji za rezervacije in odpovedi ter sankcije.

    Nizkopodni vagoni, ki so medsebojno speti z nizkoleeimi vleno-odbojnimi napravami, se zapeljejo na nakladalni tir, ki mora biti z nakladalnim oziroma razkladalnim mestom zniveliran in pritrjen. Pred nakladanjem oziroma razkladanjem se mora na elni (nakladalni, razkladalni) strani odmakniti pregibni elni nosilec. Polmer tirnega loka za nakladanje pripravljenih vagonov mora znaati najmanj 2000 m. Navozna klanina se na vagon prikljui z obeanjem spenjae na vleni kavelj klanine in se s privitjem vretena trdno spoji. Med nakladanjem ali razkladanjem se morajo vagoni zavarovati z zrano ali pritrdilno zavoro.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 36 od 57

    Slika t. 11: Nakladanje prek premine klanine Vir: GRUDEN Mojca, maj 2009

    Nakladanje tovornih motornih vozil se vri s hitrostjo loveke hoje v smeri naprej prek klanine na pripravljeno skupino vagonov. Polpriklopnike pa se naklada vzvratno. Vozila je treba na vagone zapeljati skrbno centrino. Ekscentrinost in preno nagibanje sme znaati skupno najve 50 mm merjeno na konstrukcijo vozila. Razdalja od sredine podstavnega vozika do konca nakladalne enote ne sme biti veja kot 2650 mm. Kamioni s prikolicami zapeljejo vsaki do zadnjega prostega vagona in se ustavijo tako, da prva os vozila stoji na zartani markaciji na voziu. Pri vsakem vozilu se mora eno os (pogonsko enojno ali dvojno os) motornega vozila podloiti s tirimi kolesnimi podloki. Kolesne podloke se pod kolo podloi tako, da se podloek kolikor je mogoe tesno prilega k plau kolesa in se pri tem s svojim zobom zaskoi v nazobljeno polje vozia. Vsa vozila morajo biti e dodatno zavarovana s pritrdilnimi zavorami.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 37 od 57

    Slika t. 12: Vonja kamiona po kompoziciji Ro La Vir: GRUDEN Mojca, maj 2009

    Posamezni kamioni skupne doline do 12 m zapeljejo na predvideni vagon tako, da je v vzdolni smeri v sredini vagona. Predolga vozila s kupno dolino prek 18,6 m do 18,8 m, katerih prevoz je izjemoma dovoljen, se lahko nakladajo pod naslednjimi pogoji:

    vozilo se ne sme prevaati na vagonu s elnim nosilcem,

    vozilo mora zapeljati tako dale, da je prekoraitev na obeh straneh vagona priblino enaka,

    vozila na sosednjih vagonih smejo biti dolga maksimalno 18,4 m,

    razmik med vozili sosednjih vagonov mora znaati najmanj 300 mm. Vozil skupne doline prek 18,8 m se ne sme prevaati. Po naloitvi se kompozicija prestavi na tir, iz katerega bo odpeljal vlak. Premik se opravi pazljivo, da ne pride do premaknitve ali pokodbe vozil. Vlaki, s katerimi se prevaajo vagoni Saadkms, spadajo v vrsto mednarodnih brzih tovornih vlakov kombiniranega transporta. Ti vlaki lahko vozijo samo na tistih relacijah, za katere so se posamezne eleznike uprave predhodno medsebojno dogovorile.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 38 od 57

    Slika t. 13: Prestavitev naloene Ro La kompozicije Vir: GRUDEN Mojca, maj 2009

    Po prihodu vlaka v namembno postajo in postavitvi kompozicije na manipulativni tir, doloen za razkladanje, se zane razkladanje pripeljanih vozil. elni nosilec vagona se odmakne, vagonu se priblia razkladalna klanina in se s sklopnim stremenom vlene naprave vagona (z vrtenjem vretena) tesno spne. Odstranijo se kolesne podloke s poda vagona in se obesijo na predvidena drala, ki se nahajajo na zunanji strani vzdolnih nosilcev. Motorna vozila nato odpeljejo z vagonov prek klanine v smeri naprej po istem vrstnem redu, kot so se nakladala.

  • B&B Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Mojca GRUDEN: Skladnost opremljenosti tirov in naprav za RO RO

    tehnologijo na elezniki postaji Ljubljana Moste stran 39 od 57

    6 OCENA SKLADNOSTI OPREMLJENOSTI TIROV IN

    NAPRAV NA POSTAJI LJUBLJANA MOSTE V sklopu eleznike postaje Ljubljana Moste se nahaja Kontejnerski terminal Ljubljana. Kontejnerski terminal je odprt za sprejem in odpravo blaga v eleznikem in cestnem prometu. Terminal je podaljek eleznikega prometa, saj ima funkcijo im krajega prevoza po cesti oziroma dostave blaga prejemniku. Organizacijsko Kontejnerski terminal Ljubljana spada v Sekcijo za kombinirani promet Ljubljana, ki ima e tri delovia s sedeem v Celju, Mariboru in Novem mestu. Nadaljnja organizacijska pripadnost navzgor je opisana v toki 1.