DIPLOMSKA NALOGA TJAŠA ZAKONJŠEK · matematiko: teorija množic, aritmetika, algebra, geometrija, analitična geometrija, opisna geometrija, trigonometrija, kombinatorka, verjetnostni

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

TJAŠA ZAKONJŠEK

KOPER 2018

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE

TEHNOLOGIJE PRI IZVAJANJU MATEMATIČNIH

DEJAVNOSTI V VRTCU

Tjaša Zakonjšek

Koper 2018

Mentor: izr. prof. dr. Darjo Felda

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Darju Feldi za strokovno usmerjanje ter za vse

nasvete in potrpežljivost pri pisanju diplomske naloge.

Hvala moji družini, saj brez njihove brezpogojne podpore in finančne pomoči ne bi

zmogla dokončati študija. Prav tako bi se rada zahvalila mojemu partnerju Tomažu, ki

mi je v času študija stal ob strani, me podpiral in spodbujal. Hvala!

Hvala tudi vsem vzgojiteljicam, ki so bile pripravljanje sodelovati v moji raziskavi ter

vsem ostalim, ki so mi kakorkoli pomagali pri pisanju diplomske naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Tjaša Zakonjšek, študentka visokošolskega študijskega strokovnega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Uporaba informacijsko-komunikacijske

tehnologije pri izvajanju matematičnih dejavnosti v vrtcu

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

____________________

V Kopru, dne _____________

IZVLEČEK

Diplomska naloga z naslovom Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri

izvajanju matematičnih dejavnosti v vrtcu je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz

teoretičnega in empiričnega dela.

V teoretičnem delu smo najprej opredelili področje matematike. Predstavili smo

značilnosti kurikuluma za vrtce in se nato osredotočili na področje matematike v vrtcu.

Zapisali smo cilje, po katerih oblikujemo matematične dejavnosti, opisali vsebine

predšolske matematike, zanimalo nas je povezovanje matematike z drugimi področji v

predšolskem obdobju ter katere metode najpogosteje uporabljamo pri usvajanju

predšolske matematike. V nadaljevanju smo razložili, kaj je informacijsko-

komunikacijska tehnologija (IKT), zanimala nas je uporaba prej omenjene tehnologije v

vrtcu ter katera sredstva spadajo pod IKT in kako se jih uporablja. Na koncu smo

predstavili še vlogo odraslega, kar se nam pri uporabi IKT v vrtcu zdi še posebej

pomembno. Izpostavili smo predvsem pozitivne in negativne lastnosti uporabe IKT,

naloge odraslega in vpliv okolja.

V empiričnem delu smo predstavili metodologijo, po kateri smo raziskovali, posebej

smo opisali anketni vprašalnik, ki je bil glavni instrument, s katerim smo prišli do

podatkov. Razdelili smo ga vzgojiteljicam, ki so v šolskem letu 2017/2018 zaposlene v

slovenskih vrtcih. Iz prejetih podatkov smo ugotovili, da vzgojiteljice pri izvajanju

matematičnih dejavnosti redko uporabljajo pripomočke IKT ter da na pogostost uporabe

IKT pri matematičnih dejavnostih vplivata tako stopnja izobrazbe kot tudi delovna doba.

Prav tako smo ugotovili, katera sredstva IKT uporabljajo najpogosteje in v kolikšni meri

vrtci omogočajo vzgojiteljicam izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe

IKT.

Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, matematične

dejavnosti, vzgojiteljice, predšolski otroci, sredstva IKT, delovna doba, stopnja

izobrazbe.

ABSTRACT

Use of Information and Communication Technology in Carrying Out Mathematical

Activities in Kindergarten

This diploma thesis, entitled “Use of Information and Communication Technology in

Carrying Out Mathematical Activities in Kindergarten” is made up of two parts, namely a

theoretical and an empirical part.

The theoretical part begins by defining the field of mathematics. It presents the

characteristics of the kindergarten curriculum and afterwards focuses on the field of

kindergarten mathematics. It mentions the objectives which are used in shaping

mathematical activities; describes the contents of preschool mathematics; is interested

in how mathematics is connected with other areas in the preschool period, and which

methods are most often used for learning preschool mathematics. This is followed by an

explanation of what information and communication technology (ICT) is, how this

technology is being used in kindergarten, which resources fall under ICT, and how they

are used. It concludes with a presentation of the role of an adult, which is especially

important in the use of ICT in kindergarten. It primarily highlights the positive and

negative characteristics of ICT use, the tasks of an adult, and the impact of the

environment.

The empirical part presents the methodology which was used to conduct research,

describing, in particular, the questionnaire which was the main instrument used to obtain

data. It was handed out to preschool teachers employed in Slovenian kindergartens in

the 2017/2018 school year. Based on the data obtained, it has been established that the

teachers rarely use ICT tools when carrying out mathematical activities, and that the

frequency of the use of ICT in mathematical activities is influenced by the teachers’ level

of education and length of service. Moreover, it has been established which ICT

resources are used most often, and the extent to which kindergartens enable teachers

to receive education and further training in ICT use.

Keywords: information and communication technology, mathematical activities,

preschool teachers, preschool children, ICT resources, length of service, level of

education.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Matematika .................................................................................................... 2

2.2 Kurikulum za vrtce .......................................................................................... 2

2.3 Področje matematike ..................................................................................... 3

2.3.1 Cilji .......................................................................................................... 4

2.3.2 Vsebine predšolske matematike .............................................................. 5

2.3.2.1 Logika in jezik .................................................................................. 5

2.3.2.2 Geometrija z merjenjem ................................................................... 5

2.3.2.3 Števila in štetje ................................................................................. 6

2.3.2.4 Obdelava podatkov .......................................................................... 6

2.3.3 Povezovanje matematike z drugimi področji ............................................ 6

2.3.4 Metode usvajanja predšolske matematike ............................................... 7

2.3.4.1 Igra .................................................................................................. 7

2.3.4.2 Izkušenjsko učenje (lastna aktivnost) ............................................... 7

2.3.4.3 Opazovanje ...................................................................................... 7

2.3.4.4 Razlaga ............................................................................................ 8

2.4 Informacijsko-komunikacijska tehnologija ....................................................... 8

2.4.1 IKT v vrtcu ............................................................................................... 9

2.4.2 Sredstva IKT ..........................................................................................11

2.5 Vloga odraslih ...............................................................................................13

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................16

3.1 Problem, namen in cilji ..................................................................................16

3.2 Raziskovalne hipoteze ..................................................................................17

3.3 Metodologija ..................................................................................................17

3.3.1 Raziskovalne metode .............................................................................17

3.3.2 Raziskovalni vzorec ...............................................................................17

3.3.3 Pripomočki .............................................................................................18

3.3.3.1 Opis vprašalnika .............................................................................18

3.3.3.2 Merske karakteristike ......................................................................19

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov ...................................................................19

3.3.5 Postopek obdelave podatkov .................................................................20

3.4 Rezultati in razprava .....................................................................................20

3.4.1 Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih ...........................20

3.4.2 Pogostost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu .................21

3.4.3 Ovire, s katerimi se srečujete pri uporabi IKT .........................................23

3.4.4 Najpogosteje uporabljena sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih ....25

3.4.5 Nujnost uporabe IKT v današnjem času .................................................26

3.4.6 Nadomestljivost klasičnih didaktičnih sredstev z uporabo IKT pri

matematičnih dejavnostih .......................................................................26

3.4.7 Vpliv IKT na količino pridobljenega matematičnega znanja ....................27

3.4.8 Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh starostnih

obdobjih .................................................................................................28

3.4.9 Uporaba IKT pri matematičnih vsebinah .................................................29

3.4.10 Izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT s strani

vrtca .......................................................................................................30

3.4.11 Udeležba izobraževanj na področju uporabe IKT ...................................30

3.4.12 Negativni vpliv uporabe IKT na otrokovo zdravje oziroma razvoj ............31

3.4.13 Doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev iz kurikuluma na področju

matematike z uporabo IKT .....................................................................32

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................33

5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................36

6 PRILOGE .............................................................................................................37

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Stopnja izobrazbe vzgojiteljic ...............................................................17

Preglednica 2: Delovna doba vzgojiteljic .....................................................................18

Preglednica 3: Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih .........................20

Preglednica 4: Pogostost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu glede na

dokončano izobrazbo vzgojiteljic .................................................................................21


delovno dobo vzgojiteljic .............................................................................................22

Preglednica 6: Ovire, s katerimi se srečujete pri uporabi IKT .......................................23

Preglednica 7: Najpogosteje uporabljena sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih ..25

Preglednica 8: Nujnost uporabe IKT v današnjem času ..............................................26

Preglednica 9: Nadomestljivost klasičnih didaktičnih sredstev z uporabo IKT pri

matematičnih dejavnostih ............................................................................................26

Preglednica 10: Vpliv IKT na količino pridobljenega matematičnega znanja ................27

Preglednica 11: Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh

starostnih obdobjih ......................................................................................................28

Preglednica 12: Uporaba IKT pri matematičnih vsebinah ............................................29

Preglednica 13: Izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT s strani

vrtca ............................................................................................................................30

Preglednica 14: Udeležba izobraževanj na področju uporabe IKT ...............................30

Preglednica 15: Negativni vpliv uporabe IKT na otrokovo zdravje oziroma razvoj .......31

Preglednica 16: Doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev iz kurikuluma na področju

matematike z uporabo IKT ..........................................................................................32

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................37

Zakonjšek, Tjaša (2018): Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju matematičnih

dejavnosti v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

V današnjem času smo priča vse večjemu napredku tehnologije, ki prodira v življenje

vsakega posameznika, tudi v življenje otroka. Vse bolj je tehnologija prisotna tudi v vrtcu.

Iz raziskave, ki smo jo zasledili na spletu, z naslovom E-kompetenten strokovni delavec

v vrtcu (Usar in Stritar, 2011) smo ugotovili, da je uporaba informacijsko-komunikacijske

tehnologije (IKT) zelo pozitivna stvar in da se v vrtcih zelo spodbuja. Zato menimo, da je

treba IKT uporabljati v vrtcih in dati otrokom možnost, da se spoznajo z različnimi

oblikami tehnologije. Potrebna pa je tudi prava izobrazba vzgojiteljev, kar pomeni, da

mora biti vzgojitelj seznanjen s pravilno uporabo IKT v vrtcu. Pomembno je, da se IKT

uporablja na vseh področjih vzgoje in izobraževanja v enaki meri, saj lahko tako

zagotovimo otrokov optimalni razvoj.

Osredotočili smo se na področje matematike, saj nas zanima, v kolikšni meri se na

tem področju uporablja IKT. Naše mnenje je, da kljub temu da je tehnologija prisotna v

vrtcih, se je ne izkoristi v polni meri. Poleg tega želimo preveriti, ali izobrazba vzgojiteljev

vpliva na pogostost uporabe IKT.

Z raziskavo želimo pripomoči k boljšemu delovanju vrtcev in vzgojiteljev ter ostalih

strokovnih delavcev predvsem na področju matematike. Prav tako pa želimo posledično

pripomoči tudi k boljši, zanimivejši in kakovostnejši vzgoji otrok.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Matematika

Matematika je veda, ki je prisotna v vsakdanjem življenju vsakega posameznika.

Kadar omenimo matematiko, ljudje običajno najprej pomislimo na številke in računske

operacije kot so seštevanje, odštevanje, deljenje in množenje, marsikdo pomisli tudi na

poštevanko. Vendar pa je matematika še veliko več kot samo to.

Kot je zapisano v leksikonu Matematika (Lešnjak, 2002) je matematika nastala iz

praktičnih potreb, njeni dosežki naj bi bili uporabni v praktičnih primerih. Zato jo lahko

najprej poimenujemo kot naravoslovno znanost, njene osnove izvirajo iz opazovanj.

Poleg tega pa matematiko delimo tudi na različna področja. V osnovi jo delimo na

uporabno in čisto. Vendar pa ta delitev ni več tako stroga, saj je vsaka matematična

teorija slej ko prej »uporabna«. Natančnejša delitev matematike je težja, saj vedno znova

prihaja do vsebinskih prekrivanj. Naj naštejemo nekaj področij, ki jih še povezujemo z

matematiko: teorija množic, aritmetika, algebra, geometrija, analitična geometrija, opisna

geometrija, trigonometrija, kombinatorka, verjetnostni račun, statistika in teorija števil.

Poleg naravoslovnih znanosti (predvsem fizike) danes uporabljajo matematiko tudi v

ekonomiji, psihologiji, jezikoslovju, medicini itd.

Sicer pa bomo v nadaljevanju pozornost namenili predvsem matematiki kot

dejavnosti v predšolskem obdobju.

2.2 Kurikulum za vrtce

»Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem,

pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, svetovalnim delavcem; je dokument, ki ob rabi

strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in

kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in

spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku, organizacijo

življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 8).

»V Kurikulumu za vrtce so predstavljeni cilji Kurikula za vrtce in iz njih izpeljana

načela, temeljna vedenja o razvoju otrok in učenju v predšolskem obdobju ter

globalni cilji in iz njih izpeljani cilji na posameznih področjih (zaradi večje

preglednosti in strokovne jasnosti), predlagani primeri vsebin in dejavnosti na

posameznih področjih pa ta področja med seboj povežejo in jih postavijo v kontekst

dnevnega življenja otrok v vrtcu.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 7).



3

Kurikulum za vrtce (1999) vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja

področja:

- gibanje,

- jezik,

- umetnost,

- družba,

- narava,

- matematika.

V našem primeru se bomo osredotočili na področje matematike in tako spoznali

nekatere značilnosti tega področja ter povezavo z IKT.

2.3 Področje matematike

Kot je zapisano v Kurikulumu za vrtce (1999) se otrok v vsakdanjem življenju že zelo

zgodaj srečuje z matematiko, saj ima npr. pregled nad svojimi igračami, oblačili,

vsakdanjimi predmeti, ki jih prešteva, meri, primerja, razvršča, grupira, prikazuje s

simboli, jih poimenuje in »prešteje«, opisuje, se o njih pogovarja.

»Tako navedeno področje vključuje najrazličnejše dejavnosti v vrtcu, ki otroka

spodbujajo, da v igri ali vsakodnevnih opravilih pridobiva izkušnje, spretnosti in

znanja o tem, kaj je veliko, kaj majhno, česa je več in česa manj, v čem so si stvari

različne in v čem podobne, kaj je celota in kaj del, kakšne oblike so, kaj je notri in

kaj zunaj, kaj je zdaj, prej in potem, kaj so simboli itn. Otrok ob pridobljenih izkušnjah

in znanju spoznava, da je moč nekatere naloge, vsakodnevne probleme rešiti

učinkoviteje, če uporablja »matematične« strategije mišljenja. Vesel je, ko najde

rešitev, zato praviloma išče še nove in nove situacije, ki so vsakič znova izziv za

preizkušanje njegove rešitve problema in potrditve njegovega načina in smeri

razmišljanja.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 64).

Zelo pogosto in zgrešeno je mnenje mnogih staršev, ki pravijo, da njihov otrok »ni

za matematiko«. Kot pravita avtorja Zajc in Koželj (2001) je pomembno, skozi katera

vrata otroka popeljemo v svet matematike. Težava je navado v tem, da silimo otroke

vanjo skozi ena in ista vrata. A vrat je več. Različni otroci bodo v svet matematike lažje

stopili skozi več različnih vrat, pomagati pa jim moramo, da vsak najde sebi

najprimernejša.



4

Razberemo lahko, da je prav, da otroke spodbujamo, da matematiko spoznajo na

različne načine in da dejavnosti prilagajamo glede na interese in zanimanje otrok.

Vsekakor pa pri načrtovanju dejavnosti upoštevamo in dosegamo tudi cilje.

2.3.1 Cilji

Vzgojitelj vsakodnevne matematične dejavnosti v vrtcu načrtuje s pomočjo globalnih

ciljev in ciljev s področja matematike, ki so zapisani v kurikulu in so sledeči:

Globalni cilji:

- »Seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju.

- Razvijanje matematičnega izražanja.

- Razvijanje matematičnega mišljenja.

- Razvijanje matematičnih spretnosti.

- Doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str.

64–65).

Cilji:

- »Otrok rabi imena za števila.

- Otrok od poimenovanja posamičnih predmetov postopno preide na štetje in

razlikovanje med številom in števnikom.

- Otrok zaznava prirejanje 1-1 in prireja 1-1.

- Otrok razvija miselne operacije, ki so osnova za seštevanje, odštevanje.

- Otrok rabi simbole, s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanje.

- Otrok spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava.

- Otrok spoznava odnos med vzrokom in posledico.

- Otrok se seznanja z verjetnostjo dogodkov in rabi izraze za opisovanje

verjetnosti dogodka.

- Otrok išče, zaznava in uporablja različne možnosti rešitve problema.

- Otrok preverja smiselnost dobljene rešitve problema.

- Otrok spoznava simetrijo, geometrijska telesa in like.

- Otrok spoznava prostor, njegove meje, zunanjost, notranjost.

- Otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmetov (v, na, pred, pod, za

spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd.) in se nauči orientacije v

prostoru.

- Otrok klasificira in razvršča.



5

- Otrok spoznava razlike med merjenjem in štetjem ter različne in skupne

lastnosti snovi in objektov, ki jih merimo, in posameznih objektov, ki jih štejemo.

- Otrok se seznanja s strategijami merjenja dolžine, površine in prostornine z

merili in enotami.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 64–65).

2.3.2 Vsebine predšolske matematike

Pri samem načrtovanju matematičnih dejavnosti pa vsekakor ne smemo pozabiti na

vsebine predšolske matematike. Matematične vsebine v vrtcu vpeljujemo preko treh

nivojev, in sicer konkretnega, grafičnega in simbolnega nivoja. Pri vsem tem pa je

pomembno, da izhajamo iz otrokovega okolja (Cotič in Felda, b. l.).

Vsebine predšolske matematike so sledeče:

2.3.2.1 Logika in jezik

Pri tej vsebini razvijamo otrokovo logično mišljenje, spodbujamo otrokov kognitivni

razvoj, uporabo lepega in natančnega besednega izražanja. Pri logiki in jeziku otroci

spoznavajo in usvajajo razvrščanje (Carrollov prikaz, drevesni prikaz, Euler-Vennov

prikaz, puščični prikaz), urejanje (od najmanjšega do največjega, časovno sosledje itd.),

prav tako spoznavajo odnose, relacije (večje/manjše, prej/potem, višje/nižje itd.) in se

srečujejo z različnimi vzorci in zaporedji (gibalni, ritmični, melodični, slikovni, simbolni)

(Cotič in Felda, b. l.).

2.3.2.2 Geometrija z merjenjem

Otroci spoznavajo in razvijajo orientacijo v prostoru, kjer spoznavajo prostor,

njegove meje, zunanjost in notranjost. Spoznavajo in uporabljajo izraze za opis položaja

predmetov (na, v, pod, pred, spredaj, zadaj, levo, desno …). Prav tako spoznajo

geometrijska telesa, kaj pomenijo telo, lik, črta, točka. Naučijo se poiskati ustrezne

primere geometrijskih teles v igralnici. Odkrivajo tudi geometrijske like s pomočjo odtisov

ploskev teles. Spoznajo, da je lik cela ploskev in ne le črta, ki ga omejuje. Otroci spoznajo

simetrijo in oblikujejo simetrične oblike (s pregibom, striženjem, z barvo, igro z

ogledalom). Naučijo pa se tudi merjenja, in sicer merijo dolžino, površino, maso,

prostornino … Merjenje vpeljujemo v vrtec preko štirih metodičnih korakov (primerjanje

količin, merjenje z relativno enoto, merjenje s konstantno nestandardno enoto in

merjenje s standardno enoto) (Cotič in Felda, b. l.).



6

2.3.2.3 Števila in štetje

Razumevanje pojma število vključuje dve osnovni miselni funkciji: kardinalna/glavna

števila (ena, dva, tri …) in ordinalna/vrstilna števila (prvi, drugi, tretji …). Pri spoznavanju

števil ni nujno, da otroci, ki štejejo, pojem število tudi razumejo. Pri štetju je pomembno,

da otrok ve, da ne sme nobenega elementa izpustiti in nobenega šteti dvakrat, da so

naravna števila urejena – vsako naslednje je za ena večje od predhodnika, da je štetje

neodvisno od narave predmetov in da je štetje neodvisno od vrstnega reda. Otroci se

naučijo štetje po korakih, najprej prirejajo števila, nato štejejo na konkretnem nivoju, sledi

slikovni nivo in na koncu štejejo na simbolnem nivoju (Cotič in Felda, b. l.).

2.3.2.4 Obdelava podatkov

Ta vsebina vključuje elemente statistike, verjetnosti in kombinatorike. V vrtec jo

vpeljujemo s pomočjo preglednic (otrok zna izpolniti preglednico, zna jo prebrati, nikoli

pa je ne riše sam), figurnih prikazov (zajema prirejanje, štetje in sestavljanje), prikazov s

stolpci ali vrsticami (metodični koraki: živi prikaz, prikaz s stolpci v prostoru, figurni prikaz

s stolpci in prikaz s stolpci), preprostih statističnih raziskav (zberemo, uredimo,

prikažemo in na koncu tolmačimo podatke), preprostih kombinatoričnih situacij

(pomembni so nivoji vpeljevanja in vloga vzgojitelja) in uvajanja v verjetnost (otrok

pridobiva spretnosti odločanja, izkušnje o posledicah lastnih odločitev) (Cotič in Felda,

b. l.).

Otrok torej skozi različne cilje spoznava pestro paleto matematičnih vsebin, ki ga

spremljajo vsakodnevno. Poleg matematike vsakodnevno spoznava, razvija in pridobiva

znanje tudi na drugih področjih (naravoslovje, jezik, umetnost …), ki jih potem povezuje

z matematiko. V nadaljevanju si bomo pogledali povezavo matematike z drugimi

kurikularnimi področji (Cotič in Felda, b. l.).

2.3.3 Povezovanje matematike z drugimi področji

Kurikulum za vrtce določa matematiko kot eno od vsebinskih dejavnosti za delo v

vrtcu. Ker pa je kurikulum izvedljiv le kot celota, je tudi matematika uresničljiva le ko se

povezuje z drugimi področji:

- »z jezikom, ko otrok spoznava imena za matematične pojme in se matematično

izraža,

- z umetnostjo, ki je brez matematike otrokom tudi ne moremo predstaviti – od

perspektive v likovni umetnosti do ritma v glasbi,



7

- od merjenja do iskanja splošnih lastnosti v naravoslovju,

- do gibanja, kjer večina pogovorov zajema matematične izraze, in

- družbe, kjer otrok lahko živi z vrstniki, če se zna pogajati, reševati probleme in

logično sklepati.« (Marjanovič Umek, 2001, str. 192).

Matematika je torej tudi sredstvo za doseganje ciljev na drugih področjih.

Matematične vsebine pa najlaže spoznavamo in posledično povezujemo z drugimi

področji s pomočjo različnih metod, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju.

2.3.4 Metode usvajanja predšolske matematike

Poleg ciljev, iz katerih izhajajo vzgojitelji, da oblikujejo vsakodnevne načrtovane

dejavnosti, pa je treba za kakovostno delo poznati tudi različne metode, ki jih

uporabljamo za spoznavanje matematičnih dejavnosti v vrtcu.

Med poglavitne metode spadajo (Cotič in Felda, b. l.):

2.3.4.1 Igra

Poleg tega da otrok matematiko uporablja v igri, se tudi uči matematiko, ko se igra.

Iz poskusov pri igri, ponavljanja v enakih in spremenjenih pogojih sklepa na splošne

resnice. Otrok se matematiko uči v majhnih korakih. Otrok za matematične igre v vrtcu

uporablja vsakdanje okolje, predmete, priložnosti, ob tem govori, uporablja svoje roke,

noge, da razvija spretnosti, misli; to, kar počne, dela z veseljem. Otrok se matematiko

igra ali sprašuje po matematičnem znanju, da se bo lahko igral naprej. Vzgojiteljica se

vključuje v otrokovo igro, da jo obogati z matematičnimi cilji (Marjanovič Umek, 2001).

2.3.4.2 Izkušenjsko učenje (lastna aktivnost)

Otrok v vrtcu in tudi v domačem okolju pridobiva matematična znanja in izkušnje ob

vsakodnevnih spontanih dejavnostih. Otrok torej pridobiva matematične izkušnje tudi

preko lastne aktivnosti. Največkrat se to zgodi ob prihodu v vrtec (obuvanje, sezuvanje

čevljev/copatov, razvrščanja čevljev …), med obroki (deli in šteje pribor, zloži prtičke,

razvršča pribor in krožnike …), pri pripravi na spanje ali počitek, pri odhodu na sprehod,

bivanju zunaj itd. (Marjanovič Umek, 2001).

2.3.4.3 Opazovanje

Otroci se matematiko učijo tudi s pomočjo opazovanja. Opazujejo vzgojiteljico,

starše oziroma odrasle in pa nenazadnje tudi drugi otroke, vrstnike. Kajti reševanje



8

matematičnih problemov jih zabava, veselijo se uspeha in dosežkov. Od ljudi v svoji

okolici pričakujejo pomoč pri doseganju znanja in izkušenj. Otrok poskuša pogosto

ugajati odraslim, zato jih tudi opazuje in se od njih uči, ker jim želi biti podoben. Poleg

tega pa otrok opazuje različne vzorce, števila, like, telesa itd. in tako pridobiva

matematično znanje (Marjanovič Umek, 2001).

2.3.4.4 Razlaga

Matematika je izrazito vezana na pogovor, zato je metoda razlage zelo pomembna

pri spoznavanju matematičnih vsebin. Pomembno je, da vzgojiteljica s svojim znanjen

na pravi način razloži matematične vsebine. Pomembno vlogo ima tudi individualna

razlaga, če opazimo, da ima otrok pri razumevanju matematičnih vsebin težave

(Marjanovič Umek, 2001).

Poleg zgoraj omenjenih metod pa lahko matematične vsebine otrokom predstavimo

tudi z uporabo IKT.

2.4 Informacijsko-komunikacijska tehnologija

»Zmogljiva tehnologija, ki se ukvarja s podatki v digitalni obliki, računalniki,

napravami za shranjevanje podatkov in optičnimi komunikacijami, je spremenila

družbo, kar je privedlo do današnje informacijsko-komunikacijske dobe« (Zuljan,

2014, str. 90).

»Informacijsko-komunikacijska tehnologija ali na kratko IKT se nanaša na izdelke in

prakse, ki se uporabljajo za shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav

informacij. V sodobnih časih pa se IKT nanaša predvsem na informacijsko-

komunikacijske tehnologije, ki so se razvile iz telekomunikacijske in računalniške

industrije. Pojem IKT zajema tudi širši nabor izdelkov na področju telefonije,

bibliotekarstva in drugih praks. Pomembno je tudi vedeti, da pri IKT uporabljamo

poseben besednjak, ki ga moramo razumeti, vključno s simboli, besedami in

slikami« (Zuljan, 2014, str. 89).

Izraz IKT lahko razdelimo na dva dela, in sicer na informacijsko tehnologijo, ki

zajema tehnologije, ki se jih uporablja za obdelavo, zbiranje, shranjevanje in zaščito

podatkov, ter na komunikacijsko tehnologijo, ki se nanaša na sredstva komunikacije,

med katere prištevamo telefone ter splet, ki v zadnjih letih pridobiva na veljavi (Đurič,

2015).



9

Uporaba IKT pri poučevanju in učenju je vse pogosteje objekt znanstvenega

raziskovanja, postaja pa tudi ena ključnih komponent izobraževalne politike v vseh

razvitih državah (tj. Lizbonska strategija, Strategija vseživljenjskega učenja in Strategija

razvoja informacijske družbe). Napredek ne more biti dosežen brez znatnega vlaganja v

IKT v šolah in vrtcih, čemur sledijo vse evropske države. Cilji vpeljave IKT v šole so

večnivojski. IKT je v šoli namenjena podpori delovanja organizacije in podpori učnega

okolja, služi kot orodje za izboljšanje učenja učencev pri poučevanju, prav tako pa služi

tudi razvoju kompetenc IKT v okviru tehnične pismenosti učencev. Raziskave

dokazujejo, da uporaba IKT kot podpora učnemu okolju pozitivno vpliva na učenje

(Brečko in Vehovar, 2008).

»Z razvojem visokih tehnologij se je za sedanje in prihajajoče generacije pojavil

virtualen svet, v katerem se je potrebno znajti. Če so se v preteklosti predšolski

otroci morali naučiti živeti in delati le v resničnem svetu, se morajo sedanje

generacije znajti tudi v virtualnem svetu. Za uspešno vključevanje v resnični in

virtualni svet otroci potrebujejo ljubeče in odgovorne starše ter kompetentne

strokovne delavce, ki so otrokom vzor, jih vodijo, poučujejo, spodbujajo, varujejo,

seznanjajo z zakonitostmi ter pred njih postavljajo primerne zahteve in pravila.

Informacijsko-komunikacijska tehnologija je del vsakdanjega okolja odraslih in tudi

predšolskih otrok. S smiselnim vključevanjem IKT v izvedbeni kurikul vrtca strokovni

delavci upoštevajo svet, v katerem otrok živi in mu omogočajo, da postopoma

pridobiva zmožnosti digitalne pismenosti. Za uspešno življenje v informacijski družbi

otroci morajo razvijati svoje kompetence v skladu s potrebami prihodnosti in ne

preteklosti. Otroci za uporabo IKT sredstev kažejo velik interes, jih brez strahu

preizkušajo in z njimi tudi radi ustvarjajo.« (Usar in Jerše, 2016, str. 3).

2.4.1 IKT v vrtcu

Otrok v predšolskem obdobju ima veliko neformalnih izkušenj, pridobljenih z

uporabo komunikacijske tehnologije. Izkušnje je pridobil s komuniciranjem s prijatelji in

družino. Veliko otrok na primer pregleduje slikanice in internet za zabavo in pridobivanje

informacij. Otroci imajo različne izkušnje iz sveta zabave kot so obisk kinematografa,

gledanje televizije, uporaba prenosnega telefona ali DVD-predvajalnika (Zuljan, 2014).

Večino neformalnih izkušenj pridobijo v domačem okolju, vendar pa ima IKT tudi

pomembno vlogo v vrtcu. Uporaba IKT v vrtcih zagotovo ni modna muha, saj

navsezadnje živimo v obdobju, kjer nas tehnologija obdaja na vsakem koraku.

Strokovnjaki na področju šolstva se ukvarjajo z uvajanjem tehnologije v različna



10

starostna obdobja, saj je to ključnega pomena. Pri tem ne gre samo za uvajanje, temveč

tudi za pristope, ki se jim moramo vzgojitelji zavedati. V današnjem času je zavedanje

vzgojitev o pomembnosti novih pristopov bistvenega pomena, saj so otroci v zgodnjem

obdobju pripravljeni te izkušnje vsrkati z večjim veseljem, če jim jih ustrezno

posredujemo (Đurić, 2015).

Uporaba sodobne tehnologije v vrtcu pripomore k učenju otrok o njeni uporabi že v

zgodnjem obdobju. Otroci ugotovijo, da je lahko IKT vir zabave in da služi pridobivanju

informacij, ki jih seznanjajo z družbo, dogajanjem v njej in s širnim svetom. Spodbuja jih

pri njihovem učenju, razvoju jezikovnih zmožnosti, mišljenja ter izražanja, zato lahko

trdimo, da je uporaba IKT v predšolskem obdobju smiselna in zaželena (Đurić, 2015).

Kot smo ugotovili, je uporaba IKT v vrtcih zelo dobrodošla in v današnjem času že

skoraj nepogrešljiva. Vendar pa morajo vzgojitelji medtem ko uporabljajo IKT pri

načrtovanih dejavnostih, delovati v skladu s Kurikulumom za vrtce.

Odprtost kurikuluma zahteva avtonomnega strokovnega delavca, ki zna ustvarjati

spodbudno vzgojno-učno okolje, v katero sodi tudi smiselna uporaba IKT. V večini

zapisanih načel Kurikuluma za vrtce najdemo povezave za uporabo sodobne

tehnologije. V nadaljevanju pa bomo posebej izpostavili nekaj načel, ki kažejo načine za

uresničevanje ciljev povezanih z uvajanjem porajajoče se digitalne pismenosti:

- »Načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo

multikulturalizma: s smiselno rabo IKT strokovni delavci omogočajo

enakovredne pogoje za optimalni razvoj vsakega otroka (npr. otrok, ki doma

nima IKT, ima v vrtcu možnost spoznavati in uporabljati različna tovrstna

sredstva) in upoštevajo različne načine učenja otrok.

- Načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti: strokovni delavci lahko otroku

zagotovijo individualno delo pri različnih dejavnostih z uporabo IKT (računalniški

kotiček, uporaba fotoaparata …), prav tako pa morajo spoštovati zasebnost

otroka in družine tako da ne ustvarjajo in širijo posnetkov in drugih informacij

preko spleta ali drugih nosilcev podatkov (zapisi o otroku, fotografije,

videoposnetki, spletne strani vrtca …).

- Načelo sodelovanja s starši: IKT omogoča sprotno informiranje staršev na

nivoju vrtca (spletne strani vrtca) in oddelka (obvestila, vabila, dogovori …), z

uporabo IKT je omogočeno poglobljeno podajanje informacij o otroku na

govorilnih urah (npr. ustvarjanje dokazil o otrokovem napredku), prav tako IKT



11

omogoča vpogled v življenje ter delo oddelka in vrtca kot celote (videoposnetki

dogodkov …).

- Načelo sodelovanja z okoljem: IKT omogoča vključevanje v širše družbeno

okolje (knjižnica – izposoja knjig, gledališče – ogled programa, nakup vstopnic,

virtualni ogledi muzejev, galerij, narave …), poleg tega IKT omogoča

sodelovanje z bližnjo šolo, drugim vrtcem.« (Usar in Jerše, 2016, str. 3–4).

Iz raziskave, ki sta jo opravila Usar in Stritar (2011) razberemo, da se strokovnim

delavcem v vrtcu zdi uporaba IKT pri delu z otrokom smiselna in da so sredstva IKT

prispevala k doseganju zastavljenih ciljev. Spodbuden je tudi podatek, da uporaba IKT

pri delu z otroki v vrtcih ni mašilo ter da lahko sodobna tehnologija močno motivira otroke.

Vsekakor pa imajo pomembno vlogo pri uporabi IKT vzgojitelji in drugi strokovni delavci,

za katere pa je pomembno, da se na področju IKT konstantno izobražujejo in

usposabljajo, saj le na takšen način uresničujejo zastavljene cilje ter smiselno in pravilno

uporabljajo IKT. Zaskrbljujoči so rezultati delavnice, ki sta jo omenjena avtorja izvedla,

saj so pokazali, da se pri strokovnih delavcih (predvsem starejših) kažejo strah pred

novostmi in pred uporabo IKT (predvsem pri uporabi spleta) in tudi pomanjkanje znanja

ter premalo tehnologije in časa za opravljanje nalog z uporabo IKT. Vendar pa so

rezultati pokazali tudi, da so mlajši strokovni delavci navdušeni nad uporabo IKT.

Če povzamemo, je IKT v vrtcih dandanes nepogrešljiva. Otroci se z njo srečujejo na

vsakem koraku, zato je tudi prav, da jih kot vzgojitelji že v predšolskem obdobju

seznanimo z IKT in naučimo pravilne uporabe. Da pa jih lahko seznanimo s čim bolj

različnimi sredstvi IKT, pa jih moramo najprej poznati sami.

2.4.2 Sredstva IKT

Informacijska in komunikacijska orodja in sistemi so na voljo v različnih oblikah.

Računalniki so v središču informacijske dobe in so največ uporabljeno orodje. Otroci se

morajo postopno naučiti upravljati računalnike za izvedbo preprostih nalog kot so učenje

osnovnih operacij, komuniciranje z drugimi in izdelava risb. Pri zabavi je treba poiskati

ravnotežje dejavnosti med gibanjem, igranjem računalniških igric, pogovorom, branjem

knjig in igrami v naravi (Zuljan, 2014).

Pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojitelji uporabljajo različna sredstva IKT. Našteli

bomo nekaj najpogostejših (Đurić, 2015):

- radio,

- CD-predvajalnik,



12

- računalnik,

- televizija,

- kamera,

- fotoaparat,

- interaktivna tabla,

- tablični računalnik,

- projektor,

- pametni telefon,

- svetovni splet,

- tiskalnik,

- prenosni računalnik,

- kalkulator.

Od vseh zgoraj naštetih sredstev se najpogosteje, kot smo že omenili, uporablja

računalnik (prenosni, tablični) in posledično svetovni splet oziroma internet. Za otroke je

zelo privlačen računalniški program Combo, ki vsebuje več težavnostnih stopenj in je

primeren za začetno motivacijo pri delu z računalnikom. Dejavnosti v programu razvijajo

otrokov vizualni spomin, prostorsko orientacijo, zaznavanje smeri, koordinacijo, barve,

geometrijske like, osnovne matematične koncepte, vnaprejšnje načrtovanje in

razumevanje simbolov. Med osnovnimi programi, ki jih najdemo na računalniku, je tudi

Slikar, ki je namenjen risanju. Otrok se z njegovo pomočjo nauči uporabljati miško in se

seznanja z uporabo orodij (v programu lahko riše like, črte …) (Đurić, 2015).

Kot smo že omenili, tudi pri učenju matematičnih vsebin uporabljamo zgoraj našteta

sredstva IKT. V svetu se je za zgodnje učenje matematike pokazalo koristno ukvarjanje

s programom Logo. Nekaj primernih računalniških programov za vrtce je bilo

pripravljenih v okviru projekta Računalniško opismenjevanje pod okriljem Ministrstva za

šolstvo Republike Slovenije (Marjanovič Umek, 2001).

Poleg teh programov pa nekje (tudi v tujini) uporabljajo za učenje matematičnih

konceptov v vrtcu animirane filme kot didaktični model učenja. Ti filmi so narejeni z

namenom, da otrok z uporabo modernih medijev pridobi izkušnje na področju

matematike (Bačnik, 2011).

Našteli smo nekaj sredstev IKT, vendar pa je treba poudariti, da so to le

najpogostejša, ki jih uporabljamo v vrtcu, in da obstajajo še številna druga sredstva in

tudi programi, s katerimi upravljajo strokovni delavci, da je njihovo delo čim boljše in da

se povezujejo z drugimi sodelavci ter starši (e-okolje, e-redovalnica, spletne učilnice,



13

roditeljski sestanki, e-portfolio itd.). Prav tako smo ugotovili, da lahko z uporabo IKT

otrokom predstavimo matematične vsebine. Vendar pa ne smemo pozabiti, da imajo pri

vsem tem ključno vlogo odrasli.

2.5 Vloga odraslih

Strokovni delavci v vrtcu in starši so tisti, ki otroku predstavijo IKT ter jo povežejo z

drugimi področji, in njihova naloga je, da otroku omogočijo postopno usvajanje IKT. Za

razvijanje svojih potencialov potrebujejo otroci kompetentne strokovne delavce in

spodbudno vzgojno-učno okolje, ki pa je zopet v večini odvisno od tega, kako ga

pripravijo strokovni delavci ali starši.

Ko torej govorimo o kompetentnem strokovnem delavcu oziroma vzgojitelju, imamo

v mislih nekoga, ki ima pridobljene in razvite e-zmožnosti, ustrezna pedagoška znanja

oziroma ustrezno izobrazbo, izkušnje in ustrezen odnos do vzgojno-izobraževalnega

dela s predšolskimi otroki (Usar in Jerše, 2016).

Naloga vzgojitelja in tudi staršev je (Marjanovič Umek, 2001; Usar in Jerše, 2016):

- da otrokom ponudijo sredstva IKT, ki so delujoča in sodobna, varna (brez

polomljenih delov in ostrih robov …), ter prilagojena otrokom (npr. manjša miška za

otrokovo roko),

- da otrokom pri rabi IKT zagotovijo jasna pravila uporabe, dovolj časa in primerno

postavitev,

- da se najprej, preden otroku pokažejo sredstva IKT, sami naučijo obvladati le-ta,

- da ponudijo otrokom takšna sredstva IKT, ki jim omogočijo pridobitev znanja,

uporabnega zunaj sredstev IKT (npr. na računalniku pridobijo znanje na področju

matematičnih iger, logičnega sklepanja, povezovanja števil in količin in ne samo

spretnosti obvladovanja miške in tipkovnice),

- da otroku, ko ni več zbran, predlagajo zaključek igranja in ga usmerijo v bolj fizično

aktivnost,

- da sredstva uporabljajo v obeh starostnih obdobjih ter s tem otroku omogočijo

pridobivanje matematičnih znanj,

- da se zavedajo, da sredstva nikoli ne smejo biti uporabljena kot mašilo oz. njihova

raba ne sme biti sama sebi namen,

- da otroka opazujejo, spodbujajo, mu ponudijo pomoč …,

- da se med seboj povezujejo in si izmenjujejo informacije o otrokovem napredku

(dosežkih, sposobnostih, težavah).



14

Pomembno je tudi, da vzgojitelji in starši vedo, kakšne so pozitivne in negativne

lastnosti uporabe ITK, saj s tem pripomorejo k temu, da otroku z uporabo IKT ne

škodujejo.

Ena od pozitivnih lastnosti je, da ima tehnologija velik potencial za učenje. In sicer

takrat ko ugotovimo, da je znanje otrok bolj kakovostno in boljše ter da je z uporabo IKT

večji odstotek otrok, ki snov razumejo bolje kot če IKT ne bi uporabljali. Prednost je tudi,

da digitalni mediji predstavljajo dobrodošlo popestritev pri predšolskih otrocih. Uporaba

IKT pozitivno vpliva na kognitivni razvoj, prav tako otrok razvija koordinacijo rok in oči,

hitre gibe in reakcije. S tem pa otrok posledično razvija motorične sposobnosti. Uporaba

IKT spodbuja iskanje novih rešitev, oblikovanje strategij in dviguje otrokovo samozavest.

To je le nekaj pozitivnih lastnosti uporabe IKT (Đurič, 2015).

Obstaja pa tudi nekaj negativnih posledic uporabe IKT. Ena od takšnih je premalo

druženja z vrstniki, saj naj bi otroci vse preveč časa preživeli pred televizorji in

računalniki. Zato je še posebej pomembno, da starši in vzgojitelji otrokom odmerijo

določen čas uporabe tehnologije. Prav tako naj bi predšolski otroci napačno oziroma

drugače razumeli nasilje, ki jim je na zaslonu dosegljivo na klik. Negativna posledica naj

bi bila tudi slabši fizični razvoj (posledica neprimerne uporabe IKT) in prekomerna

telesna teža. Vse te negativne posledice pa naj bi bile odvisne od odnosa, ki ga imajo

odrasli do uporabe novih, sodobnih tehnologij (Đurič, 2015).

Omenili smo tudi, da ima pomembno vlogo pri uporabi IKT, poleg kompetentnih

strokovnih delavcev, tudi spodbudno vzgojno-učno okolje. Tu se zopet kaže vloga

odraslega, saj vzgojitelji in starši oblikujejo okolje, v katerem bo otrok spoznaval in

uporabljal tehnologijo. V našem primeru, kjer otroci s pomočjo uporabe IKT pridobivajo

matematična znanja, bi bilo spodbudno okolje urejeno sledeče (Marjanovič Umek, 2001):

- v igralnici bi najprej poiskali in nastavili na dostopna mesta ustrezne matematične

igrače (sestavljanke, ploščice s številkami, plastični denar, družabne igre, kocke,

igrače za merjenje, metri, vrvi ,tehtnice in podobno),

- hkrati bi poiskali tudi mesto, kjer bi bila otrokom dostopna moderna tehnologija,

predvsem računalnik, na katerem bi bili primerni programi za pridobivanje

matematičnih znanj (kot smo jih predstavili že v prejšnjih poglavjih). Poleg

računalnika bi bili prisotni tudi telefoni, kalkulatorji itd.,

- spodbudno okolje bi dopolnili s sporočili na stenah igralnice: koledarji, ure, različni

matematični simboli …,



15

- učno okolje pa bi tudi spreminjali in prilagajali glede na potrebe in zanimanje otrok

(manjše miške, tipkovnice, dovolj osvetljeni ekrani, brez ostrih robov, primerno tudi

za otroke s posebnimi potrebami itd.).



16

3 EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, kjer smo ugotavljali pogostost uporabe

ITK pri matematičnih dejavnostih v vrtcu. Predstavili smo rezultate anketnega

vprašalnika in jih tudi interpretirali.

3.1 Problem, namen in cilji

Usar in Jerše (2016) ugotavljata, da bodo današnji otroci v prihodnosti živeli in delali

v okolju, kjer bosta znanje in raba IKT nujna. Zato morajo strokovni delavci v vrtcih

ohranjati imanentno željo otrok po znanju in jih postopoma uvajati v digitalni svet in

kritično rabo IKT. Strokovni delavec, ki pri neposrednem delu z otroki IKT nesmiselno in

nekritično uporablja, tudi otroke navaja na takšno rabo. Če otroke prepušča samovoljni

rabi (ne vstopa v interakcijo z otroki pri uporabi sredstev IKT, ne postavlja smiselnih

omejitev, jih ne seznanja z nevarnostmi … ), jim tudi škoduje. Strokovni delavec, ki ne

uporablja sodobne tehnologije pri delu z otroki oziroma jo zavrača, otroke prikrajša za

izkušnje in s tem poglablja razlike med otroki. Razvoj sodobnih tehnologij pa zahteva

digitalno pismene ljudi, ki so se pripravljeni nenehno izobraževati.

Tudi sami se strinjamo, da je pomembno, da so strokovni delavci na področju vzgoje

in izobraževanja kompetentni pri uporabi IKT. Prav zaradi vse večjega razvoja IKT na

področju izobraževanja smo se odločili, da v diplomski nalogi raziščemo uporabo IKT pri

izvajanju matematičnih dejavnostih v vrtcu. Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali

vzgojiteljice v vrtcu uporabljajo IKT pri izvajanju matematičnih dejavnostih in kako

pogosto jo uporabljajo glede na stopnjo izobrazbe in delovno dobo. Namen raziskave je

tudi ugotoviti, katere pripomočke IKT uporabljajo vzgojiteljice pri matematičnih

dejavnostih, ali uporabljajo IKT v obeh starostnih obdobjih, ali se jim zdi uporaba IKT

smiselna in kakšni so razlogi, da je ne uporabljajo. Prav tako želimo s to raziskavo

osveščati ljudi, še posebej strokovne delavce vrtcev in drugih vzgojno-izobraževalnih

ustanov, o pomembnosti uporabe IKT pri različnih dejavnostih.

Cilji, ki smo si jih zastavili v diplomski nalogi, so:

- Ugotoviti, v kolikšni meri vzgojiteljice uporabljajo IKT pri matematičnih dejavnostih

in katere pripomočke uporabljajo najpogosteje glede na starostno obdobje.

- Ugotoviti, kateri so razlogi za redko uporabo IKT pri matematičnih dejavnostih.

- Ugotoviti, ali izobrazba in delovna doba vzgojiteljic vplivata na pogostost uporabe

IKT pri izvajanju matematičnih dejavnosti.



17

3.2 Raziskovalne hipoteze

Oblikovali smo naslednje raziskovalne hipoteze, ki jih bomo v nadaljevanju s

pomočjo zbranih podatkov potrdili ali ovrgli:

H1: Vzgojiteljice z višjo stopnjo izobrazbe pogosteje uporabljajo IKT kot vzgojiteljice

z nižjo stopnjo izobrazbe.

H2: Vzgojiteljice z več delovne dobe (nad 10 let) redkeje uporabljajo IKT kot

vzgojiteljice z manj delovne dobe (pod 10 let).

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalne metode

V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno

metodo pedagoškega raziskovanja.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Za raziskavo smo izbrali neslučajnostni namenski vzorec (naš namen je bil vključiti

samo vzgojiteljice, ker le-te v večini primerov izvajajo načrtovane matematične

dejavnosti). V raziskavi je sodelovalo 60 vzgojiteljic, ki so v šolskem letu 2017/2018

zaposlene na delovnem mestu vzgojiteljica predšolskih otrok v različnih vrtcih po

Sloveniji. Vrtci so bili izbrani naključno. Vrnjeni so bili vsi anketni vprašalniki, kar pomeni,

da smo v statistično raziskavo vključili vseh 60 anketnih vprašalnikov. Imeli smo velik

vzorec, saj je bilo v raziskavo vključenih več kot 30 vzgojiteljic.

Preglednica 1: Stopnja izobrazbe vzgojiteljic

Stopnja izobrazbe f f (%)

Dokončana srednja ali višja šola 20 33,3

Dokončana visoka šola 40 66,7

Skupaj 60 100

Naš vzorec je sestavljajo 40 vzgojiteljic z dokončano visoko šolo in 20 vzgojiteljic z

dokončano srednjo ali višjo šolo.



18

Preglednica 2: Delovna doba vzgojiteljic

Delovna doba f f (%)

Delovna doba do vključno 10 let 29 48,3

Delovna doba nad 10 let 31 51,7

Skupaj 60 100

Med sodelujočimi je imelo 31 vzgojiteljic več kot 10 let delovne dobe, preostalih 29

vzgojiteljic pa je imelo manj ali točno 10 let delovne dobe.

3.3.3 Pripomočki

V raziskavi smo uporabili anketo kot tehniko zbiranja podatkov. Njen instrument je

anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili našemu vzorcu. Zanj smo se odločili, ker se nam

je zdel najbolj smiseln za uporabo glede na to, kakšne podatke smo želeli pridobiti. Prav

tako smo se zanj odločili zato, ker je tudi sicer na splošno najbolj poznan in pogosto

uporabljen pripomoček.

Z anketnim vprašalnikom, namenjenim vzgojiteljicam, smo želeli ugotoviti, kako

pogosto uporabljajo sredstva IKT pri izvajanju matematičnih dejavnosti v vrtcu glede na

stopnjo izobrazbe in delovno dobo.

3.3.3.1 Opis vprašalnika

Anketni vprašalnik vsebuje naslov in nagovor anketirancev, v katerem smo se

predstavili, napisali, za kakšen namen izvajamo anketni vprašalnik, ter jih s prošnjo

spodbudili k reševanju vprašalnika. Posebej smo poudarili, da je vprašalnik anonimen in

da se bodo podatki uporabljali samo v namene te diplomske naloge. Napisali smo tudi

navodila za izpolnjevanje vprašalnika, ki se nam zdijo dovolj jasna. Vprašanja so

zaprtega, odprtega in kombiniranega tipa. Devet vprašanj je zaprtega tipa, kjer so že

podani možni odgovori, štiri vprašanja so kombiniranega tipa, kjer lahko poleg podanih

možnih odgovorov anketiranci podajo še svoj odgovor, dve vprašanji sta odprtega tipa,

kjer anketiranci podajo svoj odgovor oziroma svoje mnenje. Vprašanja so napisana

jasno, razumljivo, usmerjena so na temo, ki jo raziskujemo, in na določeno populacijo

anketirancev, odgovori so nesugestivni.



19

3.3.3.2 Merske karakteristike

Veljavnost: Vsebinsko (racionalno) veljavnost smo zagotovili tako, da smo dali pred

raziskavo vprašalnik v poskusno izpolnjevanje dvema ravnateljicama različnih vrtcev.

Prav tako ga je pred raziskavo pregledal mentor. Dobili smo povratno informacijo, da so

vprašanja napisana dovolj jasno, jezik je razumljiv, pri odprtih tipih vprašanj pa je dovolj

prostora za odgovore.

Zanesljivost: Zanesljivost smo zagotovili s ponavljalno metodo. Anketni vprašalnik

smo dali po dveh tednih v ponovno izpolnjevanje 12 osebam v različnih vrtcih, to je 20

% vseh, ki so izpolnjevale vprašalnik. Pri analizi vprašalnikov smo ugotovili, da so osebe

odgovarjale enako kot prvič – s tem smo zagotovili zanesljivost našega instrumenta.

Objektivnost: Objektivnost merskega instrumenta smo zagotovili s tem, da smo v

anketni vprašalnik vključili večinoma vprašanja zaprtega tipa, kjer je bilo treba

obkroževati odgovore. Obenem so bila pri vsakem vprašanju jasna navodila za

izpolnjevanje, tako da so sodelujoči v raziskavi vedeli, ali morajo pri določenem

vprašanju npr. obkrožiti le en odgovor ali je možnih več odgovorov, pri vprašanju

odprtega tipa pa so tudi dobili jasna navodila za izpolnjevanje.

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov

Zbiranje podatkov je potekalo januarja in februarja. Anketni vprašalnik v fizični obliki

smo razdelili vzgojiteljicam, ki so v šolskem letu 2017/2018 zaposlene v vrtcih v Sloveniji.

Vrtce smo izbrali naključno. Pred razdelitvijo anketnih vprašalnikov smo jih dali v pregled

dvema ravnateljicama in mentorju. Vsi so potrdili, da je anketni vprašalnik napisan

razumljivo in jasno. Razdelili smo 60 anketnih vprašalnikov po posameznih vrtcih. Delili

smo jih osebno, vsaki vzgojiteljici posebej, in jim sproti razložili navodila ter odgovarjali

na morebitna dodatna vprašanja v zvezi z vprašalnikom in temo raziskave. Vse

vzgojiteljice so sodelovale prostovoljno in so z veseljem pomagale pri raziskavi.

Anonimnost smo zagotovili tudi tako, da so vzgojiteljice rešene anketne vprašalnike

vrnile v kuvertah svojim vodjem vrtcev, ti pa so jih potem posredovali nam. Anketiranke

so imeli dovolj časa za reševanje anket, saj jih časovno nismo omejevali.

Nazaj smo dobili rešenih vseh 60 anketnih vprašalnikov. Februarja smo 12 osebam

ponovno razdelili anketne vprašalnike in tudi takrat ni bilo nobenih težav, saj so bile

anketiranke pripravljeni sodelovati. Tako smo dobili, po enakem postopku kot smo ga že

opisali, vrnjene in izpolnjene tudi te anketne vprašalnike.



20

3.3.5 Postopek obdelave podatkov

Podatke smo obdelali tako, da smo uporabili kvantitativni način obdelave podatkov,

poleg tega smo jih obdelali ročno. Pri vprašanjih odprtega in kombiniranega tipa smo

odgovore prešteli in preverili, da so se ujemali s številom vseh anketirank. Pri vprašanjih

odprtega tipa pa smo odgovore združili, tako da smo dobili najpogostejše odgovore. Nato

smo v programu Excel 2013 oblikovali enostavne in kombinirane tabele z odgovori, ki

smo jih pridobili pri posameznem vprašanju. Za enostavne in kombinirane tabele smo se

odločili, ker jasno pokažejo, kakšni so rezultati, in hitro razberemo podatke iz njih.

Podatke, ki smo jih zbrali iz anketnih vprašalnikov, smo pretvorili tudi v strukturne

odstotke, saj smo želeli z njimi jasnejše in razumljivejše prikazati prejete odgovore.

Odločili smo se, da pri prvem vprašanju, kjer smo ugotavljali delovno dobo vzgojiteljic,

združimo podane predloge. Kar pomeni, da smo združili predloga a in b ter predloga b

in c, saj se nam je zdelo to smiselno zaradi lažje in preglednejše interpretacije rezultatov.

Podobno smo naredili tudi pri drugem vprašanju, kjer smo ugotavljali delovno dobo

vzgojiteljic. Tu smo združili predloga a in b. Po obdelavi v programu Excel 2013 smo

tabele prenesli v našo raziskovalno nalogo (Word 2013) in jih interpretirali.

3.4 Rezultati in razprava

Rezultate anketnega vprašalnika smo predstavili v naslednjih preglednicah. Vsako

vprašanje je predstavljeno in analizirano posamično. Posamezni rezultati so prikazani

številčno (f) in v odstotkih (f %).

3.4.1 Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih

Preglednica 3: Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih

Odgovor f f (%)

Da 49 81,7

Ne 6 10,0

Drugo: Občasno 5 8,3

Skupaj 60 100

Pri prvem vprašanju, ki se je glasilo: »Ali se vam zdi uporaba IKT pri matematičnih

dejavnostih smiselna?«, smo preverjali smiselnost uporabe IKT pri matematičnih

dejavnostih.



21

Iz preglednice 1 je razvidno, da 49 (81,7 %) vzgojiteljic meni, da je uporaba IKT pri

matematičnih dejavnostih smiselna, medtem ko se 6 (10,0%) vzgojiteljic s tem ne strinja

in menijo, da uporaba IKT ni smiselna. Razberemo pa tudi, da 5 (8,3 %) vzgojiteljic meni,

da je uporaba IKT pri matematičnih vsebinah smiselna »občasno«.

Povzamemo lahko, da je smiselno uporabljati pripomočke IKT pri izvajanju

matematičnih vsebin, saj kot smo omenili že v teoretičnem delu, spodbuja otroke pri

njihovem učenju, razvoju jezikovnih zmožnosti ter razvoju mišljenja in izražanja (Đurič,

2015).

3.4.2 Pogostost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu


dokončano izobrazbo vzgojiteljic

Odgovor Dokončana srednja ali višja šola

Dokončana visoka šola

Skupaj

f f (%) f f (%) f f (%)

Nikoli 3 15,0 2 5,0 5 8,3

Redko (enkrat na mesec ali manj)

13 65,0 29 72,5 42 70,0

Pogosto (enkrat na teden)

4 20,0 9 22,5 13 21,7

Zelo pogosto (dvakrat na teden ali več)

0 0 0 0 0 0

Skupaj 20 100 40 100 60 100

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, kako pogosto vzgojiteljice uporabljajo

pripomočke IKT pri matematičnih dejavnostih glede na njihovo dokončano izobrazbo.

Ugotovili smo, da 8,3 % vseh vzgojiteljic – od tega je 15,0 % vzgojiteljic z dokončano

srednjo ali višjo šolo in 5,0 % vzgojiteljic z dokončano visoko šolo – nikoli ne uporablja

IKT pri matematičnih dejavnostih. To lahko povežemo tudi s prejšnjim vprašanjem in

predvidevamo, da se tem vzgojiteljicam sama uporaba IKT ne zdi smiselna in jo zato tudi

nikoli ne uporabljajo. Za odgovor »redko (enkrat na mesec ali manj)« se je odločila

večina vseh anketirank, in sicer 70,0 % – od tega 65,0 % vzgojiteljic z dokončano srednjo

ali višjo šolo in 72,5 % vzgojiteljic z dokončano visoko šolo. Sledi odgovor »pogosto

(enkrat na teden)«, za katerega se je odločilo 21,7 % vseh anketirank – od tega 20,0 %

vzgojiteljic z dokončano srednjo ali višjo šolo in 22,5 % vzgojiteljic z dokončano visoko

šolo. Nobena anketiranka pa se ni odločila za odgovor »zelo pogosto (dvakrat na teden

ali več)«.



22

Iz podatkov razberemo, da čeprav večina vzgojiteljic meni, da je uporaba IKT pri

matematičnih dejavnostih smiselna, pa le-te ne uporabljajo pogosto oziroma zelo

pogosto. Predvidevamo lahko, da obstajajo številni razlogi, ki vplivajo na to, da

vzgojiteljice uporabljajo IKT le poredko, še posebej zato, ker živimo v času, ko je

tehnologija prisotna vse okoli nas. Zanimivo se nam zdi tudi, da vzgojiteljice z dokončano

srednjo ali višjo šolo uporabljajo IKT približno enako pogosto kot vzgojiteljice z

dokončano visoko šolo.

Hipotezo 1, ki pravi, da vzgojiteljice z višjo stopnjo izobrazbe pogosteje uporabljajo

IKT kot vzgojiteljice z nižjo stopnjo izobrazbe sprejmemo, saj je iz podatkov razvidno, da

vzgojiteljice z dokončano visoko šolo pogosteje uporabljajo IKT pri matematičnih

dejavnostih kot vzgojiteljice z dokončano srednjo ali višjo šolo. Vendar pa je treba

poudariti, da so te razlike zelo majhne, zato bi morali, če bi želeli to posplošiti na širšo

množico, razdeliti anketni vprašalnik večjemu vzorcu po vsej Sloveniji. Sicer pa menimo,

da je izobrazba vzgojiteljic pomembna in pomembno vpliva na njihovo delo z otroki tudi

pri uporabi IKT tako pri matematičnih vsebinah kot tudi pri drugih vsebinah.


delovno dobo vzgojiteljic

Odgovor Delovna doba do vključno 10 let

Delovna doba nad 10 let

Skupaj

f f (%) f f (%) f f (%)

Nikoli 2 6,9 3 9,7 5 8,3

Redko (enkrat na mesec ali manj)

19 65,5 23 74,2 42 70,0

Pogosto (enkrat na teden)

8 27,6 5 16,1 13 21,7

Zelo pogosto (dvakrat na teden ali več)

0 0 0 0 0 0

Skupaj 29 100 31 100 60 100

Poleg izobrazbe nas je pri pogostosti uporabe IKT pri matematičnih vsebinah

zanimal tudi vpliv delovne dobe. Zbrani podatki so zelo podobni kot pri vplivu izobrazbe.

Za odgovor »nikoli« se je odločilo 8,3 % vseh vzgojiteljic – od tega 6,9 % vzgojiteljic z

delovno dobo do vključno 10 let in 9,7 % vzgojiteljic z delovno dobo nad 10 let.

Za odgovor »redko (enkrat na mesec ali manj)« se je odločilo 70,0 % vseh

anketirank – od tega 65,5 % vzgojiteljic z delovno dobo do vključno 10 let in 74,2 %

vzgojiteljic z delovno dobo nad 10 let. Sledi odgovor »pogosto (enkrat na teden)«, ki ga



23

je obkrožilo 21,7 % vseh vzgojiteljic – od tega 27,6 % vzgojiteljic z delovno dobo do

vključno 10 let in 16,1 % vzgojiteljic z delovno dobo nad 10 let. Nobena od vzgojiteljic pa

se ni odločila za odgovor »zelo pogosto (dvakrat na teden ali več)«.

Iz podatkov razberemo, da vzgojiteljice s krajšo delovno dobo pogosteje uporabljajo

sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih kot vzgojiteljice z daljšo delovno dobo.

Tako lahko sprejmemo tudi hipotezo 2, kjer trdimo, da vzgojiteljice z več delovne

dobe (nad 10 let) redkeje uporabljajo ITK kot vzgojiteljice z manj delovne dobe (pod 10

let). Vendar pa je tudi tu treba poudariti, da so te razlike zelo majhne, zato bi morali, če

bi želeli to posplošiti na širšo množico, razdeliti anketni vprašalnik večjemu vzorcu po

vsej Sloveniji. Menimo, da je do takšnih rezultatov prišlo zaradi tega, ker predvidevamo,

da so vzgojiteljice s krajšo delovno dobo (do vključno 10 let) mlajše od vzgojiteljic z daljšo

delovno dobo (nad 10 let). Posledično, zaradi nižje starosti, imajo več izkušenj z IKT in

jo tudi posledično več uporabljajo. Seveda pa ne smemo pozabiti, da imajo vpliv tudi

drugi dejavniki (starost otrok, oprema v vrtcu, prevladujoče dejavnosti itd.).

3.4.3 Ovire, s katerimi se srečujete pri uporabi IKT

Preglednica 6: Ovire, s katerimi se srečujete pri uporabi IKT

Odgovor f f (%)

1. Starostno obdobje 16 30,2

Pomankanje pripomočkov IKT 23 43,4

Poudarek na drugih področjih 4 7,6

Ni potrebe po pripomočkih IKT 5 9,4

Malo izkušenj 5 9,4

Skupaj 53 100

Naslednje vprašanje je bilo vezano na pogostost uporabe IKT pri matematičnih

dejavnostih in se je glasilo: »Če ste pri 4. vprašanju obkrožili odgovor a ali b, napišite,

kaj vas ovira, da IKT ne uporabljate oziroma ga uporabljate redko?«

Vprašanje je bilo odprtega tipa, kjer smo dobili 53 odgovorov, ki smo jih združili v

pet najpogostejših (glej preglednico 4). Zanimalo nas je, kateri so razlogi, da vzgojiteljice

nikoli ali redko uporabljajo IKT. Večina vzgojiteljic, kar 43,4 %, je podala odgovor

»pomankanje pripomočkov IKT«. Iz tega razberemo, da vrtec, v katerem delajo, nima

veliko sredstev IKT, zaradi česar vzgojiteljice otrokom ne morejo predstaviti



24

matematičnih vsebin na zanimiv način z uporabo le-teh. Prav tako jih ne morejo seznaniti

s pravilno uporabo IKT. Menimo, da je to zaskrbljujoč podatek, saj kaže na to, da so vrtci

slabo opremljeni z informacijsko-komunikacijsko opremo in da posvečajo premalo

pozornosti uporabi le-te.

Še posebej, ker se otroci vsakodnevno, v različnih starostnih obdobjih srečujejo s

pripomočki IKT in jim jih je treba predstaviti na pravilen način, da kasneje ne bi omenjena

sredstva negativno vplivala na otrokov razvoj.

Naslednji najpogostejši odgovor s 30,2 % je bil »1. starostno obdobje«.

Predvidevamo, da vzgojiteljice v 1. starostnem obdobju pri izvajanju matematičnih

vsebin ne uporabljajo sredstev IKT, saj menijo, da niso primerna za to starostno skupino.

Sledi odgovor »ni potrebe po pripomočkih IKT«, za katerega se je odločilo 9,4 %

vzgojiteljic, enak odstotek (9,4 %) vzgojiteljic se je odločilo tudi za odgovor »malo

izkušenj«. Menimo, da vzgojiteljice, ki pravijo, da ni potrebe po uporabi pripomočkov IKT,

le-teh tudi nikoli ne uporabljajo (pri čemer se lahko povežemo z rezultati iz prejšnjih že

analiziranih vprašanj) in se jim sama uporaba ne zdi smiselna. Vendar pa se vprašamo,

ali je pravilno, da so nekateri otroci prikrajšani za uporabo sredstev IKT, medtem ko se

druge otroke z njimi seznanja vsaj redko (enkrat na mesec), če ne celo pogosto (enkrat

na teden)? Kajti zavedati se moramo, da bi morali biti vsi otroci deležni enake,

kakovostne vzgoje. Predvidevamo, da so vzgojiteljice, ki pravijo, da imajo premalo

izkušenj z uporabo sredstev IKT, tiste, ki imajo več kot 10 let delovne dobe in so tudi

starejše. Vendar bi po našem mnenju to lahko popravile z udeležbo izobraževanj na to

temo, ali pa pomoč poiskale pri sodelavkah, ki pogosto uporabljajo pripomočke IKT.

Sledi še odgovor »poudarek na drugih področjih«, katerega je podalo 7,6 %

vzgojiteljic. Iz tega razberemo, da matematične dejavnosti ne izvajajo pogosto in zaradi

tega posledično tudi ne uporabljajo IKT pri sami izvedbi.

Zopet se vprašamo, ali je pravilno, da so otroci prikrajšani za določeno področje (v

našem primeru za področje matematike)? Menimo, da čeprav ima vsaka vzgojiteljica

svoja »močna« področja, le-ta ne smejo prevladati pri delu z otroki, ampak jih mora

ustrezno seznaniti z vsemi področji, saj jim le tako zagotavlja celostno vzgojo in razvoj.



25

3.4.4 Najpogosteje uporabljena sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih

Preglednica 7: Najpogosteje uporabljena sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih

Odgovor f f (%)

Računalnik (stacionarni, prenosni, tablični) 50 29,9

Kamera 4 2,3

Fotoaparat 37 22,2

Kalkulator 5 3,0

CD-predvajalnik 20 12,0

Televizija 9 5,4

Projektor 17 10,2

Pametni telefon 19 11,4

Interaktivna tabla 0 0

Aplikacije/programi na računalniku 6 3,6

Drugo 0 0

Skupaj 167 100

Pri vprašanju, ki se je glasilo: »Katera sredstva IKT najpogosteje uporabljate pri

matematičnih dejavnostih?«, je bilo možnih več odgovorov.

Skupaj smo prejeli 167 odgovorov, med katerimi je bil najpogostejši »računalnik

(stacionarni, prenosni, tablični)«, za katerega se je odločilo 29,9 % vseh anketirank.

Sledil je odgovor »fotoaparat« z 22,2 %, tretji najpogostejši je bil odgovor »CD-

predvajalnik« z 12,0 %. Temu je sledil odgovor »pametni telefon« z 11,4 %, kar 10,2 %

vzgojiteljic pa je odgovorilo, da pogosto uporabljajo tudi »projektor«. Sledi odgovor

»televizija«, za katerega se je odločilo 5,4 % anketirank, za odgovor »aplikacije/programi

na računalniku« se je odločilo 3,6 % anketirank. Sledi odgovor »kalkulator« s 3,0 %, na

zadnjem mestu z 2,3 % pa je odgovor »kamera«. Nobena od anketirank pa ne uporablja

interaktivne table.

Rezultati so pričakovani, saj smo tudi v literaturi (Marjanovič Umek, 2001) zasledili,

da so to najpogosteje uporabljana sredstva IKT. Zanimivo se nam zdi, da komaj 3,6 %

vzgojiteljic uporablja aplikacije/programe na računalniku, še posebej glede na to da

računalnik uporablja večina anketirank. Tu bi mogoče pričakovali večjo povezanost med

odgovoroma, saj je njuna uporaba zelo povezana.



26

3.4.5 Nujnost uporabe IKT v današnjem času

Preglednica 8: Nujnost uporabe IKT v današnjem času

Odgovor f f (%)

Da 46 76,7

Ne 11 18,3

Drugo: občasno 3 5,0

Skupaj 60 100

Vprašanje, ki nas je zanimalo v nadaljevanju, se je glasilo: »Ali menite, da je uporaba

IKT nujna v današnjem času?« Za odgovor »da« se je odločila večina anketirank, kar

76,7 %. Za odgovor »ne« se je odločilo 18,3 % vzgojiteljic. Nekaj vzgojiteljic, in sicer 5,0

%, je izbralo možnost »drugo« – zapisale so, da je uporaba pripomočkov IKT nujna

občasno.

Iz podatkov torej razberemo, da je uporaba pripomočkov IKT v današnjem času

nujna. Podatke lahko povežemo tudi z vprašanjem o smiselnosti uporabe IKT pri

matematičnih dejavnostih in predvidevamo, da se tistim vzgojiteljicam, ki se jim zdi

uporaba IKT smiselna, zdi tudi nujna v današnjem času. Prav tako so dobljeni podatki

pričakovani in se z njimi strinjamo, saj iz lastnih izkušenj vidimo, kako moč IKT vedno

bolj narašča in postaja pomemben del našega življenja, kar nam povedo tudi naslednje

besede: »Če so se v preteklosti predšolski otroci morali naučiti živeti in delati le v

resničnem svetu, se morajo sedanje generacije znajti tudi v virtualnim svetu« (Usar in

Jerše, 2016, str. 4).

3.4.6 Nadomestljivost klasičnih didaktičnih sredstev z uporabo IKT pri

matematičnih dejavnostih

Preglednica 9: Nadomestljivost klasičnih didaktičnih sredstev z uporabo IKT pri

matematičnih dejavnostih

Odgovor f f (%)

Da 3 5,0

Ne 31 51,7

Delno 26 43,3

Skupaj 60 100



27

Vprašanje, ki je sledilo, se je glasilo: »Ali se vam zdi, da lahko uporaba IKT pri

matematičnih dejavnostih nadomesti klasična didaktična sredstva?« Za odgovor » da«

se je odločilo 5,0 % vzgojiteljic. Največ anketirank, kar 51,7 % se je odločilo za odgovor

»ne«. Medtem ko se je za odgovor »delno« odločilo 43,3 % vseh vzgojiteljic.

Iz podatkov razberemo, da večina vzgojiteljic meni, da uporaba sredstev IKT pri

matematičnih dejavnostih ne more nadomestiti klasičnih didaktičnih sredstev oziroma jih

lahko nadomesti delno. Tiste, ki menijo, da jih lahko nadomestijo, predvidevamo, da so

vzgojiteljice, ki se jim uporaba sredstev IKT ne zdi smiselna in je tudi ne uporabljajo, in

je mogoče tudi to eden od razlogov, zakaj jih ne uporabljajo. Predvidevamo tudi, da so

vzgojiteljice odgovarjale iz lastnih izkušenj in pridobljenega znanja. Rezultati nas niso

presenetili, saj tudi sami menimo, da sredstva IKT ne morejo nadomestiti klasičnih

didaktičnih sredstev pri matematičnih dejavnostih. Strinjamo se, da jih lahko nadomestijo

delno, recimo v primeru zelo pogoste uporabe ali v primerih, ko je poznavanje sredstev

IKT vzgojiteljičino močno področje in se posledično odloča za omenjena sredstva in manj

za klasična didaktična sredstva. Vsekakor pa menimo, da v kolikor vzgojiteljice

kombinirajo uporabo klasičnih didaktičnih sredstev in sredstev IKT, lahko to samo

pozitivno vpliva na otrokov razvoj.

3.4.7 Vpliv IKT na količino pridobljenega matematičnega znanja

Preglednica 10: Vpliv IKT na količino pridobljenega matematičnega znanja

Odgovor f f (%)

Da 25 41,7

Ne 35 58,3

Skupaj 60 100

Naslednje vprašanje, ki nas je zanimalo, je bilo: »Ali se vam zdi, da otroci z uporabo

IKT pri matematičnih dejavnostih pridobijo več matematičnega znanja, izkušenj, kot če

IKT ne bi uporabljali?« Največ vzgojiteljic 58,3 % je obkrožilo odgovor »ne«, ostalih 41,7

% vzgojiteljic pa je obkrožilo odgovor »da«.

Razberemo lahko, da otroci z uporabo IKT pri matematičnih dejavnostih ne pridobijo

več matematičnega znanja. Vendar pa opazimo, da razlika med obema odgovoroma ni

zelo velika. Predvidevamo lahko, da so vzgojiteljice odgovarjale iz lastnih izkušenj in

opažanj. Vendar pa glede na to da je večina vzgojiteljic odgovorila, da IKT uporablja

redko, je rezultat pričakovan. Predvidevamo, da če bi vzgojiteljice pogosteje uporabljale



28

sredstva IKT pri matematičnih dejavnostih, bi bila verjetno njihova opažanja drugačna in

bi še več vzgojiteljic obkrožilo odgovor »da«.

3.4.8 Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh

starostnih obdobjih

Preglednica 11: Smiselnost uporabe IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh starostnih

obdobjih

Odgovor f f (%)

Da 28 46,7

Ne 32 53,3

Skupaj 60 100

Naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili anketirankam, je bilo: »Ali se vam zdi

smiselna uporaba IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh starostnih obdobjih?« Večina

anketirank, kar predstavlja 53,3 % vseh vzgojiteljic, je obkrožila odgovor »ne«. Preostale

vzgojiteljice, ki predstavljajo 46,7 % vseh anketirank, pa so obkrožile odgovor »da«.

Iz rezultatov ugotovimo, da se vzgojiteljicam ne zdi smiselna uporaba pripomočkov

IKT v obeh starostnih obdobjih. Predvidevamo, da so vzgojiteljice odgovarjale iz lastnih

izkušenj in opažanj, kjer so ugotovile, da uporaba sredstev IKT v 1. starostnem obdobju

pri matematičnih dejavnostih ni smiselna. Opazimo lahko tudi, da je razlika v obeh

odgovorih zelo majhna. Menimo, da bi bilo treba vprašanje zastaviti večjemu vzorcu in

raziskati, ali bi bili rezultati še vedno podobni. Sami menimo, da je uporaba IKT smiselna

v obeh starostnih obdobjih, vendar ima pri tem pomembno vlogo vzgojiteljica. Kot smo

zapisali v teoretičnem delu, je priporočeno uporabljati pripomočke IKT v zgodnjem

otroštvu, v različnih starostnih obdobjih.



29

3.4.9 Uporaba IKT pri matematičnih vsebinah

Preglednica 12: Uporaba IKT pri matematičnih vsebinah

Odgovor f f (%)

Števila in štetje 23 23,5

Barve 16 16,3

Geometrijski liki in telesa 15 15,3

Razvrščanje 18 18,4

Zaporedja in vzorci 7 7,1

Urejanje 14 14,3

Brez odgovora 5 5,1

Skupaj 98 100

Sledilo je vprašanje: »Pri katerih matematičnih vsebinah najpogosteje uporabljate

IKT?« Vprašanje je bilo odprtega tipa, kjer smo prejeli 98 odgovorov, ki smo jih združili

v sedem najpogostejših (glej preglednico 10). Najpogostejši odgovor je bil »števila in

štetje« s 23,5 %, sledil mu je odgovor »razvrščanje« z 18,4 %. Tretji najpogostejši je bil

odgovor »barve« s 16,3 %, temu je sledil odgovor »geometrijski liki in telesa« s 15,3 %.

Naslednji najpogostejši odgovor je bil »urejanje« s 14,3 %, ki mu je sledil odgovor

»zaporedja in vzorci« s 7,1 %. Nekaj vzgojiteljic pa na to vprašanje ni odgovorilo, in sicer

5,1% vseh anketirank.

Predvidevamo, da tiste vzgojiteljice, ki na to vprašanje niso odgovorile, ne

uporabljajo pripomočkov IKT pri matematičnih dejavnostih. Sicer pa lahko iz podatkov

razberemo, da vzgojiteljice uporabljajo pripomočke IKT pri različnih matematičnih

dejavnostih. To je po našem mnenju zelo dobro, saj otroci spoznavajo večino

matematičnih vsebin z uporabo IKT ter si tako širijo spekter matematičnih znanj in

spretnosti.



30

3.4.10 Izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT s strani

vrtca

Preglednica 13: Izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT s strani vrtca

Odgovor f f (%)

Da 20 33,3

Ne 40 66,7

Skupaj 60 100

Naslednje vprašanje, ki nas je zanimalo, se je glasilo: »Ali vam vrtec omogoča

izobraževanje in izpopolnjevanje na področju uporabe IKT v vrtcih?« Večina vzgojiteljic,

66,7 %, je odgovorilo z »ne«. Ostale anketiranke, kar predstavlja 33,3 %, so odgovorile

z »da«.

Iz podatkov razberemo, da večina vrtcev ne omogoča izobraževanja in

izpopolnjevanja na področju uporabe IKT. Menimo, da je to zaskrbljujoč podatek, saj

vsakodnevno uporabljamo IKT, prav tako je, glede na naša opažanja, vse bolj prisotna

v vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih institucijah. Menimo, da bi vrtec moral poskrbeti

za strokovne delavce in jim omogočiti tovrstna izobraževanja, da bi si pridobili in razširili

znanje s področja IKT. Tudi v teoretičnem delu smo izpostavili, da v vrtcih želimo imeti

zaposlene kompetentne strokovne delavce, ki imajo pridobljene in razvite e-zmožnosti,

ustrezna pedagoška znanja oziroma ustrezno izobrazbo, izkušnje in ustrezen odnos do

vzgojno-izobraževalnega dela s predšolskimi otroki (Usar in Jerše, 2016). Upamo si trditi,

da če bi bilo več izobraževanj na področju uporabe IKT, bi posledično tudi vzgojiteljice

(ne glede na delovno dobo) pogosteje uporabljale pripomočke IKT.

3.4.11 Udeležba izobraževanj na področju uporabe IKT

Preglednica 14: Udeležba izobraževanj na področju uporabe IKT

Odgovor f f (%)

Da, vedno se jih udeležim 3 15,0

Da, pogosto se jih udeležim 8 40,0

Udeležim se jih redko 8 40,0

Nikoli se jih ne udeležim 1 5,0

Skupaj 20 100



31

Vprašanje, ki je sledilo, se je navezovalo na prejšnjega (glej preglednico 11) in se je

glasilo: »Če ste pri 12. vprašanju odgovorili z Da, ali se sami teh izobraževanj redno

udeležujete?« Najpogostejši odgovor s 40,0 % je bil »Da, pogosto se jih udeležim«,

enako število anketirank, 40,0 % je obkrožilo odgovor »Udeležim se jih redko«. Sledil je

odgovor »Da, vedno se jih udeležim« s 15,0 %. Na odgovor »Nikoli se jih ne udeležim«

je odgovorilo 5,0 % anketirank.

Iz rezultatov razberemo, da se vzgojiteljice, ki jim vrtec omogoča izobraževanje na

področju uporabe IKT, izobraževanj v večini udeležijo. Vendar opazimo, da se kar precej

vzgojiteljic redko udeležuje teh predavanj. Kar je zaskrbljujoč podatek, glede na to kako

malo vrtcev nudi zaposlenim tovrstna izobraževanja. Verjetno je razlogov za to, da se jih

udeležujejo redko ali sploh ne, kar nekaj. Vendar bi bilo dobro, da bi tudi te raziskali, saj

bi le tako lahko povečali udeležbo na izobraževanjih. Menimo, da bi se morale vse

vzgojiteljice teh izobraževanj udeleževati vedno ali pogosteje, saj bodo le tako

kompetentne na svojem področju in bodo otrokom nudile kakovostno vzgojo ter

omogočale celostni razvoj.

3.4.12 Negativni vpliv uporabe IKT na otrokovo zdravje oziroma razvoj

Preglednica 15: Negativni vpliv uporabe IKT na otrokovo zdravje oziroma razvoj

Odgovor f f (%)

Da, lahko 3 5,0

Da, če jo uporablja prekomerno 44 73,3

Ne, ne more 9 15,0

Ne vem 4 6,7

Skupaj 60 100

Naslednje vprašanje, na katerega so odgovarjale anketiranke, je bilo: »Se vam zdi,

da lahko uporaba IKT negativno vpliva na zdravje oziroma otrokov razvoj?«

Najpogostejši odgovor s 73,3 % je bil »Da, če jo uporablja prekomerno«. Sledil mu je

odgovor »Ne, ne more« s 15,0 %. Naslednji odgovor je bil »Ne vem« s 6,7 %. Najmanj

vzgojiteljic 5,0 % pa je odgovorilo »Da, lahko«.

Iz podatkov razberemo, da uporaba pripomočkov IKT lahko negativno vpliva na

otrokovo zdravje oziroma razvoj, vendar v primeru, ko jih uporablja prekomerno.



32

Predvidevamo, da so vzgojiteljice odgovarjale glede na lastne izkušnje in opažanja

in da se tudi same zavedajo, da je prekomerna uporaba pripomočkov IKT škodljiva tako

za otroke kot tudi za odrasle. Kot smo zapisali v teoretičnem delu, je pomembno, da

vzgojitelji in starši poznajo pozitivne in negativne lastnosti uporabe IKT in to prenesejo

na otroke.

3.4.13 Doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev iz kurikuluma na področju

matematike z uporabo IKT

Preglednica 16: Doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev iz kurikuluma na področju

matematike z uporabo IKT

Odgovor f f (%)

Da 39 65,0

Ne 16 26,7

Drugo: Ne uporabljam IKT 5 8,3

Skupaj 60 100

Zadnje vprašanje, ki nas je zanimalo, se je glasilo: »Se vam zdi, da z uporabo IKT

pri matematičnih vsebinah uspešno dosegate vzgojno-izobraževalne cilje iz

kurikuluma?« Večinoma vzgojiteljic, kar 65,0 %, je odgovorilo z »Da«. Sledil je odgovor

»Ne«, katerega je obkrožilo 26,7 % vzgojiteljic. Nekaj vzgojiteljic, in sicer 8,3 % vseh

anketirank, je obkrožilo odgovor »Drugo«, kjer so zapisale, da ne uporabljajo IKT.

Glede na rezultate lahko rečemo, da z uporabo IKT pri matematičnih vsebinah

vzgojiteljice uspešno dosegajo vzgojno-izobraževalne cilje iz kurikuluma. Pridobljeni

rezultati so pričakovani in sovpadajo z raziskavo, ki sta jo opravila Usar in Stritar (2011),

ter je predstavljena v teoretičnem delu. Tudi v tej raziskavi se je pokazalo, da so s

sredstvi IKT uspešno dosegali zastavljene cilje.



33

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Večkrat smo že omenili, da živimo v času, ko je IKT v intenzivnem razvoju. Kamorkoli

se ozremo, nas obdaja. Uporabljamo jo na različnih področjih, saj nam omogoča hiter

dostop do različnih podatkov, znanj, omogoča hitrejšo komunikacijo, in še bi lahko

naštevali. Vse bolj je prisotna tudi v vzgoji in izobraževanju. Zadnje čase opazujemo,

kako IKT vse bolj prodira v vrtce in vpliva na celoten sistem dela. Vzgojitelji morajo imeti

ustrezna znanja, da jo znajo uporabiti za vzgojo, komunikacijo, pripravo in izvedbo

vzgojno-izobraževalnega procesa, prav tako je potrebno sodelovanje staršev, saj se tudi

vrtec in starši vse bolj povezujejo in komunicirajo preko IKT.

Zato smo se odločili, da izvedemo raziskavo na temo uporabe IKT pri izvajanju

matematičnih dejavnosti v vrtcu. Menimo, da je uporaba IKT v vrtcu smiselna in da lahko

s pravilno uporabo dosežemo različne cilje, otrokom posredujemo veliko znanja in

informacij, prav tako pa je lahko odlična metoda dela in motivacija za otroke.

Z raziskavo smo ugotovili, da stopnja izobrazbe in delovna doba vzgojiteljic vplivata

na uporabo IKT pri izvajanju matematičnih dejavnosti v vrtcu, saj jo vzgojiteljice z

dokončano visoko šolo uporabljajo pogosteje kot vzgojiteljice, ki imajo dokončano

srednjo ali višjo šolo. Prav tako jo vzgojiteljice z daljšo delovno dobo (nad 10 let)

uporabljajo redkeje kot vzgojiteljice s krajšo delovno dobo (do vključno 10 let). Morda je

razlog to, da gre za mlajše vzgojiteljice, ki imajo posledično krajšo delovno dobo, hkrati

pa višjo izobrazbo in so tako bolj vešče z upravljanjem pripomočkov IKT. Lahko rečemo,

da so računalniško bolj pismene, pripomočki IKT so jim bližje, poleg tega pa so na

fakulteti pridobile več teoretičnega in tudi praktičnega znanja ter izkušenj o uporabi IKT.

Ugotovili smo, da vzgojiteljice redko uporabljajo IKT in da glavni razlog tiči v

pomankanju opreme IKT v vrtcih. Zakaj prihaja do pomankanja omenjene opreme je

vprašanje, ki smo si ga zastavili takoj, ko smo videli rezultate. Predvidevamo, da za to

obstaja več razlogov, vsekakor pa menimo, da je eden glavnih razlogov finančno stanje

vrtca. Glede na lastna opažanja lahko trdimo, da so nekateri vrtci zaradi krčenja

finančnega proračuna zelo oškodovani pri materialnih sredstvih. V našem primeru torej

niso opremljeni z dovolj ali ustrezno delujočo opremo IKT. Kar je zaskrbljujoč podatek,

saj s tem onemogočajo vzgojiteljevo kakovostno delo, kar pa posledično vpliva na

otrokov celostni razvoj.

Iz rezultatov smo razbrali, da vzgojiteljice uporabljajo različne pripomočke IKT,

najpogosteje pa za izvajanje matematičnih dejavnosti uporabljajo računalnik in



34

fotoaparat. Različna sredstva IKT uporabljajo pri različnih matematičnih vsebinah, med

katerimi prevladujejo števila in štetje, razvrščanje in barve.

Ugotovili smo tudi, da se vzgojiteljicam zdi uporaba IKT smiselna in nujna v

današnjem času, vendar pa se jim ne zdi smiselna uporaba v obeh starostnih obdobjih.

Kar nekaj vzgojiteljic je namreč zapisalo, da otroci v 1. starostnem obdobju potrebujejo

konkretne materiale in da so sredstva IKT preveč abstraktna za njihovo razumevanje.

Sami menimo, da je uporaba smiselna v obeh starostnih obdobjih, saj otrokom v 1.

starostnem obdobju ne bomo ponudili računalnika in matematičnega programa, katerega

niso zmožni razumeti. Vendar pa jim lahko s pomočjo računalnika in projektorja na

zanimiv način predstavimo zgodbo o številih, likih ali barvah. Lahko uporabimo CD-

predvajalnik ter skupaj zaplešemo na pesem z matematično vsebino in podobno.

Potrebna sta kreativnost vzgojitelja in poznavanje razvojnih značilnosti otrok.

Glede na pridobljene rezultate ugotavljamo, da sredstva IKT ne morejo nadomestiti

klasičnih didaktičnih sredstev pri matematičnih dejavnostih, ter da otroci z uporabo IKT

ne pridobivajo več matematičnega znanja, izkušenj kot če IKT ne bi uporabljali. Poleg

tega lahko uporaba IKT negativno vpliva na zdravje oziroma otrokov razvoj le v primeru

prekomerne uporabe. Smo pa ugotovili, da vzgojiteljice z uporabo IKT pri matematičnih

vsebinah uspešno dosegajo vzgojno-izobraževalne cilje.

Zanimalo nas je tudi, ali vrtci nudijo izobraževanje na področju uporabe IKT.

Ugotovili smo, da vzgojiteljicam ne omogočajo izobraževanja za omenjeno področje.

Zakaj je premalo izobraževanj na to temo je vprašanje, ki bi ga bilo smiselno raziskati in

poiskati tudi rešitve, saj bi verjetno to vplivalo tudi na pogostost uporabe IKT pri izvajanju

matematičnih vsebin. Predvidevamo, da če bi vzgojiteljice imele strokovna izobraževanja

s področja uporabe IKT, bi le-to tudi pogosteje uporabljale, saj bi pridobile veliko idej,

znanj, kako lahko otroke motivirajo in jim s pomočjo tehnologije, na zanimiv način,

predstavijo različne matematične vsebine.

V diplomski nalogi smo prišli do ugotovitve, da se vzgojiteljice zavedajo

pomembnosti uporabe sredstev IKT v vrtcu oziroma pri matematičnih dejavnostih, vedo,

da je uporaba IKT smiselna in nujna v današnjem času, vendar pa pri sami uporabi le-te

naletijo na različne razloge in prepreke. Ob vsem tem se nam tako pojavljajo še številna

vprašanja, ki bi jih bilo treba raziskati, da bi lahko odpravili omenjene prepreke. Morda

bi lahko v prihodnje v raziskavo vključili tudi ravnatelje vrtec v Sloveniji, da bi uporabo

IKT analizirali še z drugega zornega kota.



35

Z našo raziskavo želimo osveščati vzgojno-izobraževalne institucije in njihove

strokovne delavce o pomembnosti uporabe IKT na področju vzgoje in izobraževanja, še

posebej na področju matematike. Vendar pa je treba poudariti, da rezultatov naše

raziskave ne moremo posploševati na celotno populacijo vzgojiteljev, ampak nam je

raziskava v pomoč, da vidimo, kateri so razlogi za redko uporabo IKT pri matematičnih

dejavnostih, ki bi jih bilo treba odpraviti, in katera so tista področja, lastnosti uporabe IKT,

ki pozitivna vplivajo na otrokov razvoj.



36

5 LITERATURA IN VIRI

Bačnik, A. (ur.) (2011). Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z

IKT – SIRikt 2011, Kranjska Gora, 13.–16. april 2011. Ljubljana: Miška.

Brečko, B. N. in Vehovar, V. (2008). Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri

poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Pridobljeno 10. 10. 2017,

http://uploadi.www.ris.org/editor/1236684079IKT_brecko_vehovar.pdf.

Cotič, M. in Felda, D. (b. l.). Matematika v vrtcu. Pridobljeno 10. 10. 2017, http://www.

mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_skladi/Gradiva/G

radivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Cotic_vrtec.pdf.

Đurić, A. (2015). Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju

naravoslovja v vrtcu. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška

fakulteta.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za

šolstvo.

Lešnjak, G. (2002). Matematika. Tržič: Učila International.

Marjanovič Umek, L. (ur.) (2001). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor:

Obzorja.

Usar, K. in Jerše, L. (2016). Smernice za uporabo IKT v vrtcu. Pridobljeno 7. 11. 2017,

https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-vrtec/files/assets/basic-html/

index.html#2.

Usar, K. in Stritar, U. (2011). E-kompetenten strokovni delavec v vrtcu. Pridobljeno

7. 11. 2017, http://www.solazaravnatelje.si/Files/Srecanja/E-kompetentni%

20strokovni%20delavec%20-%20gradivo%20in%20razmisleki%20na%

20delavnicah.pdf.

Zajc, I. in Koželj, M. (2001). Matematika v srcu umetnosti. Ljubljana: Jutro.

Zuljan, D. (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper: Univerza

na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.



37

6 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani vzgojitelji in vzgojiteljice!

Sem Tjaša Zakonjšek, izredna študentka zadnjega letnika predšolske vzgoje na

Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, in vas prosim za pomoč, da mi z izpolnitvijo

ankete pomagate pridobiti podatke (in mnenja), ki jih potrebujem za diplomsko delo.

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je vse bolj prisotna pri delu

vzgojitelja z otroki. Mnogim vzgojiteljem je v pomoč pri vzgojno-izobraževalnem delu,

prav tako pa vpliva na njihov profesionalni razvoj. Ob zaključku študija na Pedagoški

fakulteti Univerze na Primorskem, smer Predšolska vzgoja, sem se odločila za diplomsko

delo z naslovom Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri izvajanju

matematičnih dejavnosti v vrtcu.

Zanimajo me vaša mnenja in stališča o uporabi IKT pri vzgojno-izobraževalnem

delu, še posebej na področju matematike ter vpliv uporabe IKT na profesionalni razvoj

vzgojitelja.

Vprašalnik je anonimen. Pridobljeni rezultati bodo služili v raziskovalni namen,

podatki bodo prikazani skupinsko, tako da posameznih odgovorov ne bo mogoče

prepoznati. Vljudno vas prosim, da ste pri izpolnjevanju ankete iskreni in dosledni. Za

vaš trud in čas se vam iskreno zahvaljujem.

Navodila za izpolnjevanje:

Vsa vprašanja, razen 5. in 11., so zaprtega ali kombiniranega tipa in so možni

odgovori že podani. Vedno obkrožite le en odgovor, razen pri vprašanjih, kjer je posebej

napisano, da je možnih več odgovorov – tam lahko obkrožite enega ali več odgovorov.

Če pri odgovoru izberete »Drugo«, svoj odgovor napišite na prazno črto.

Tjaša Zakonjšek



38

1. Delovna doba:

a) do 5 let

b) 6–10 let

c) 11–15 let

d) nad 16 let

2. Stopnja izobrazbe:

a) V.– srednja strokovna, srednja splošna izobrazba

b) VI/1. – višješolski strokovni program

c) VI/2. – visokošolski strokovni/univerzitetni program (1. bolonjska stopnja)

d) VII. – magisterij stroke (2. bolonjska stopnja)

e) VIII/1. – magisterij znanosti

f) f)VIII/2. – doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja)

3. Ali sem vam zdi uporaba IKT pri matematičnih dejavnostih smiselna?

a) Da

b) Ne

c) Drugo:__________________________________________

4. Kako pogosto uporabljate IKT pri matematičnih dejavnostih v vrtcu?

a) Nikoli

b) Redko (enkrat na mesec ali manj)

c) Pogosto (enkrat na teden)

d) Zelo pogosto (dvakrat na teden ali več)

5. Če ste pri 4. vprašanju obkrožili odgovor a ali b, napišite, kaj vas ovira, da IKT ne

uporabljate oziroma jo uporabljate redko?

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

6. Katera sredstva IKT najpogosteje uporabljate pri matematičnih dejavnostih?

(Možnih je več odgovorov.)

a) Računalnik (stacionarni, prenosni, tablični)

b) Kamera

c) Fotoaparat

d) Kalkulator



39

e) CD-predvajalnik

f) Televizija

g) Projektor

h) Pametni telefon

i) Interaktivna tabla

j) Aplikacije/programi na računalniku

k) Drugo:___________________________________________________

7. Ali menite, da je uporaba IKT nujna v današnjem času?

a) Da

b) Ne

c) Drugo:____________________________________________________

8. Ali se vam zdi, da lahko uporaba IKT pri matematičnih dejavnostih nadomesti

klasična didaktična sredstva?

a) Da

b) Ne

c) Delno

9. Ali se vam zdi, da otroci z uporabo IKT pri matematičnih dejavnostih pridobijo več

matematičnega znanja, izkušenj, kot če IKT ne bi uporabljali?

a) Da

b) Ne

10. Ali se vam zdi smiselna uporaba IKT pri matematičnih dejavnostih v obeh

starostnih obdobjih?

a) Da

b) Ne

11. Pri katerih matematičnih vsebinah najpogosteje uporabljate IKT?

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________



40

12. Ali vam vrtec omogoča izobraževanje in izpopolnjevane na področju uporabe IKT v

vrtcih?

a) Da

b) Ne

13. Če ste pri 12. vprašanju odgovorili z da, ali se sami teh izobraževanj redno

udeležujete?

a) Da, vedno se jih udeležim.

b) Da, pogosto se jih udeležim.

c) Udeležim se jih redko.

d) Nikoli se jih ne udeležim.

14. Se vam zdi, da lahko uporaba IKT negativno vpliva na zdravje oziroma otrokov

razvoj?

a) Da, lahko.

b) Da, če jo uporablja prekomerno

c) Ne, ne more.

d) Ne vem.

15. Se vam zdi, da z uporabo IKT pri matematičnih vsebinah uspešno dosegate

vzgojno-izobraževalne cilje iz kurikuluma?

a) Da

b) Ne

c) Drugo:_____________________________________________________

Za vaše sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem!

Documents

DIPLOMSKA NALOGA TJAŠA ZAKONJŠEK · matematiko: teorija množic, aritmetika, algebra, geometrija, analitična geometrija, opisna geometrija, trigonometrija, kombinatorka, verjetnostni