DIPLOMSKA - DV3 · 2017. 11. 28. · IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Irena Blazinšek , študent/ka Logistike sistemov (UN), z vpisno številko 20016715, sem

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Irena Blazinšek

IMPLEMENTACIJA IN UPORABA RFID V OSREDNJI KNJIŽNICI

CELJE

diplomsko delo univerzitetnega študija

Celje, september 2013

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Irena Blazinšek

IMPLEMENTACIJA IN UPORABA RFID V OSREDNJI KNJIŽNICI

CELJE

diplomsko delo univerzitentnega študija

Mentor: dr. Borut Jereb Somentor: asist. Tina Cvahte

Celje, september 2013

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela

Spodaj podpisana Irena Blazinšek , študent/ka Logistike sistemov (UN), z vpisno številko 20016715, sem avtorica diplomskega dela:

IMPLEMENTACIJA IN UPORABA RFID V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala dipl. prof. slovenistike Aleksandra Repe.

V Celju, dne 27.9.2013 Podpis avtorja

ZAHVALA

Zahvaljujem se prof. dr. Borutu Jerebu in asist. Tini Cvahte za njuno usmerjanje in nasvete pri

pri pisanju diplomske naloge. Hvala tudi osebju Osrednje knjižnice Celje za prijazno pomoč in

sodelovanje v raziskavi. Posebna zahvala pa gre moji družini za podporo skozi študij in pisanje

diplomske naloge. Hvala vam.

Implementacija in uporaba RFID v Osrednji knjižnici Celje

RFID tehnologijo lahko definiramo z dvema pojmoma: zaščito in preglednostjo. Ti dve lastnosti pa sta ključnega pomena za knjižnice, za katere je dandanes še posebej nujno, da gredo v korak s časom. To pa pomeni učinkovito nabavo, sortiranje, in preglednost nad stanjem gradiva, vključno z izposojo in vrnitvijo. Črtna koda je sicer precej pripomogla k uspešni racionalizaciji procesov v knjižnici, vendar so bili knjižničarji še vedno zadolženi za korektno izvedbo zahtevanih opravil, kar je povzročilo, da se niso mogli posvetiti obiskovalcem v meri, kot bi bilo potrebno. RFID tehnologija v obliki knjigomatov knjižničarje razbremeni izposoje, evidentiranja in sortiranja gradiva, tako da se lahko bolj posvetijo ljudem. V diplomski nalogi smo dokazali, da je bila implementacija RFID sistema v OKC smiselna, ter prediskutirali tako prednosti kot slabosti omenjenega sistema.

Ključne besede: RFID, nalepka, izposojni knjigomat, konverzija, knjižnica.

Implementation and use of RFID in Central Library Celje

RFID technology can be defined by two concepts - protection and transparency. These two properties are of a crucial importance for libraries, because nowadays it is especially important that they keep up with the times. That means effective purchasing, sorting and overview of the state of the materials. Although barcode helped with the succesful rationalization of processes in library, however the librarians were still responsible for the correct implementation of neccessary tasks, which meant that they couldn't be attentive to visitors to the neccessary degree. RFID technology in the form of check-out stations relieves librarians of the jobs of loaning, evidenting and sorting of the materials, so that they can dedicate more of their time to the patrons. In this thesis work we proved that the impementation of RFID system in CLC was sensible, and discussed both advantages and disadvantages of the mentioned system.

Keywords: RFID, tag, check-out station, conversion, library.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Irena Blazinšek:Implementacija in uporaba RFID v Osrednji knjižnici Celje I

KAZALO

UVOD ................................................................................................................... 1

CILJ IN POT REŠEVANJA PROBLEMA ...................................................................... 1

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE.................................................................................. 1

PROBLEM RAZISKOVANJA IN PROUČEVANJA ..................................................... 2

METODE DELA .............................................................................................................. 3

1 TEORETIČNE OSNOVE................................................................................. 4

1.1 DEFINICIJA RFID ..................................................................................................... 4

1.2 ZGODOVINA RFID ................................................................................................ 10

1.3 IMPLEMENTACIJA IN UPORABA RFID SISTEMA V PRAKSI........................ 7

1.3.1 Industrija ............................................................................................................................. 8

1.3.2 Transport in logistika ...................................................................................................... 10

1.3.3 Izobraževanje ................................................................................................................... 13

1.3.4 Turizem.............................................................................................................................. 14

1.3.6 Šport .................................................................................................................................. 16

1.3.7 Medicina ........................................................................................................................... 16

1.4 IMPLEMENTACIJA IN UPORABA RFID SISTEMA V PRAKSI - KNJIŽNICE 18

1.4.1 Narodna knjižnica Singapur - NKS, Singapur ............................................................. 20

1.4.2 Mestna knjižnica Melbourne, Avstralija ....................................................................... 21

1.4.3 Knjižnica Canada Water, Kanada ................................................................................. 23

1.4.4 Knjižnica Milana Jarca, Novo Mesto ........................................................................... 24

1.4.5 Mestna knjižnica Kranj - MKK ...................................................................................... 24

1.4.6 Splošna medobčinska knjižnica Žalec ........................................................................... 25

1.5 STANDARDI ........................................................................................................... 26

1.6 FREKVENCA .......................................................................................................... 29

1.7 TEHNOLOGIJA ....................................................................................................... 32

1 7.1 Nalepke.............................................................................................................................. 32

1.7.2 Čitalniki ............................................................................................................................. 36

1.7.3 Konverzijske postaje ........................................................................................................ 38

1.7.4 Tiskalniki ........................................................................................................................... 40

1.7.5 Izposojni/vračilni pult ..................................................................................................... 41


Irena Blazinšek:Implementacija in uporaba RFID v Osrednji knjižnici Celje II

1.7.6 Avtomatizirani vračilni sistem ....................................................................................... 42

1.7.7 Senzorna vrata ................................................................................................................. 43

1.7.8 RFID vmesnik..................................................................................................................... 44

1.8 VARNOST ................................................................................................................ 45

1.9 ZDRAVJE ................................................................................................................. 52

2 OBSTOJEČE STANJE ................................................................................... 62

2.1 POSNETEK STANJA .............................................................................................. 62

2.2 KRITIČNA ANALIZA (ANALIZA REZULTATOV ANKETE) ........................... 69

2.2.1 Spol .................................................................................................................................... 70

2.2.2 Starost ............................................................................................................................... 71

2.2.3 Regija ................................................................................................................................ 72

2.2.4 Izobrazba .......................................................................................................................... 73

2.2.5 Pogostnost obiskovanja knjižnice .................................................................................. 74

2.2.6 Vzrok obiska knjižnice ..................................................................................................... 75

2.2.7 Poznavanje pojma RFID - zapis in komentar .............................................................. 77

2.2.8 Seznanjenje s pojmom RFID .......................................................................................... 79

2.2.9 Uporaba knjigomatov v OKC ........................................................................................ 81

2.2.10 Način seznanjenja z uporabo knjigomatov v OKC ................................................... 82

2.2.11 Prvi stik s knjigomati..................................................................................................... 83

2.2.12 Način izposoje knjig ...................................................................................................... 84

2.2.13 Uporaba knjigomatov - trenutno ................................................................................. 85

2.2.14 Uporaba knjigomatov - vrsta ....................................................................................... 86

2.2.15 Težavnost uporabe pri izposoji .................................................................................... 88

2.2.16 Hitrost uporabe pri izposoji ......................................................................................... 89

2.2.17 Težavnost uporabe pri vrnitvi ...................................................................................... 91

2.2.18 Hitrost uporabe knjigomata pri vrnitvi ...................................................................... 92

2.2.19 Zadovoljstvo s seznanjenostjo knjigomatov prek knjižnice ...................................... 94

2.2.20 Morebitne težave pri izposoji prek knjigomatov ....................................................... 95

2.2.21 Zadovoljstvo s storitvijo ................................................................................................ 96

2.2.22 Uporaba knjigomatov v prihodnosti ........................................................................... 97

3 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA ............................................................. 99

3.1 PREMAJHNA SEZNANJENOST ........................................................................... 99

3.2 PREVELIKA CENTRALIZACIJA ........................................................................ 100

3.3 VARNOST KNJIG ................................................................................................. 101


Irena Blazinšek:Implementacija in uporaba RFID v Osrednji knjižnici Celje III

ZAKLJUČEK ................................................................................................... 103

PRILOGE


Irena Blazinšek:Implementacija in uporaba RFID v Osrednji knjižnici Celje IV

KAZALO SLIK

Slika 1: RFID sistem in povezave med posameznimi komponentami ............................. 4

Slika 2: Sir Alexander Watson-Watt z originalnim radarjem ......................................... 1

Slika 3: Letala, opremljena z RFID se vračajo proti domačemu oporišču ...................... 2

Slika 4: Eden prvih povojnih prototipov radarja .............................................................. 3

Slika 5: Kratka zgodovina RFID tehnologije ................................................................... 7

Slika 6: Preverjanje prisotnosti sestavnih delov v notranjosti pilotske kabine z RFID

čitalcem ............................................................................................................................. 9

Slika 7: RFID čipi v igralnih žetonih ................................................................................ 9

Slika 8: Semi-pasivna cestninska nalepka podjetja FasTrek .......................................... 11

Slika 9: Urbana, kartica za primestni potniški prevoz v Ljubljani ................................. 12

Slika 10: Notranjost NSK ................................................................................................ 21

Slika 11: Nova knjižnica Canada Water ......................................................................... 23

Slika 12: Frekvenčni pas ................................................................................................. 30

Slika 13: Notranjost RFID nalepke ................................................................................ 33

Slika 14: Pasivna RFID nalepka ................................................................................... 33

Slika 15: Semi-pasivna RFID nalepka ............................................................................ 34

Slika 16: Aktivna RFID nalepka ..................................................................................... 35

Slika 17: Ročni RFID čitalnik ......................................................................................... 37

Slika 18: Stacionaren RFID čitalnik v obliki podlage poleg prenosnega računalnika .. 38

Slika 19: Premična RFID konverzijska postaja .............................................................. 40

Slika 20: RFID tiskalnik ................................................................................................. 41

Slika 21: Avtomatizirani vračilni sistem ......................................................................... 43

Slika 22: RFID senzorna vrata ....................................................................................... 44

Slika 23: RFID vmesnik ................................................................................................. 45

Slika 24:'Spražen' RFID čip............................................................................................ 49

Slika 25: Lazarjev efekt ................................................................................................... 51

Slika 26: Graf rezultatov testiranj vpliva RFID na pacemakerje in srčne

spodbujevalce ................................................................................................................. 54

Slika 27: Medicinska RFID zapestnica podjetja MedicAlert .......................................... 58

Slika 28: Povezava med RFID implantom in tumorjem ................................................. 59


Irena Blazinšek:Implementacija in uporaba RFID v Osrednji knjižnici Celje V

Slika 29: Sporni del pogodbe, ki ga stranka podpiše ob nakupu in vsaditvi VeriChip

RFID čipa ....................................................................................................................... 60

Slika 30: Fishbone diagram ............................................................................................ 66

Slika 31: Spol .................................................................................................................. 71

Slika 32: Starost anketirancev ........................................................................................ 72

Slika 33:Regija ................................................................................................................ 73

Slika 34: Izobrazba anketirancev ................................................................................... 74

Slika 35:Pogostnost obiskovanja knjižnice ..................................................................... 75

Slika 36: Vzrok za obisk knjižnice ................................................................................... 77

Slika 37: Seznanjenje s pojmom RFID ........................................................................... 81

Slika 38: Uporaba knjigomatov v OKC .......................................................................... 82

Slika 39: Način seznanjenja s knjigomati v OKC ........................................................... 83

Slika 40: Prvi stik s knjigomati ...................................................................................... 84

Slika 41: Način izposoje knjig ........................................................................................ 85

Slika 42: Trenutna uporaba knjigomatov ....................................................................... 86

Slika 43: Uporaba vrste knjigomatov ............................................................................. 88

Slika 44: Težavnost uporabe knjigomatov za izposojo ................................................. 89

Slika 45: Hitrost uporabe knjigomata pri izposoji ......................................................... 91

Slika 46: Težavnost uporabe knjigomata pri vračanju ................................................... 92

Slika 47: Hitrost uporabe knjigomata pri vračanju........................................................ 94

Slika 48: Zadovoljstvo uporabnikov s seznanitvijo s knjgomati v OKC ......................... 95

Slika 49: Težave uporabnikov pri izposoji prek knjigomatov ......................................... 96

Slika 50: Zadovoljstvo uporabnikov s storitvijo ............................................................. 97

Slika 51: Izposoja gradiva v prihodnosti ....................................................................... 98

KAZALO TABEL

Tabela 1: Primerjava RFID in črtne kode ...................................................................... 10

Tabela 2: Prednosti in pomanjkljivosti čitalnikov .......................................................... 38


Irena Blazinšek:Implementacija in uporaba RFID v Osrednji knjižnici Celje VI

SEZNAM KRATIC RFID - angl. Radio Freqency Identification; identifikacija z radijsko frekvenco

ISO - angl. International Standards Organization; mednarodna organizacija za

standarde

EAS - angl. Electronic Artticle Surveillance; elektronska zaščita izdelka

RADAR - angl. Radio Detection And Ranging; radijska detekcija in rangiranje

IFF - angl. Identity Friend or Foe; identifikacija sovražnik ali prijatelj

EAN - angl. European Article Numbering; evropsko številčenje artiklov

EPC - angl. Electronic Product Code; elektronska koda izdelka

COBISS - angl. Co-operative Online Bibliographic System & Services; kooperativni

internetni bibliografski sistem in storitve

SIST - slo. Slovenski inštitut za standardizacijo

ANSI - angl. American National Standards Institute; ameriški inštitut za standarde

DIN - nem. Deutche Institut fűr Normung; nemški inštitut za standarde

LF - angl. Low Frequency; nizka frekvenca, tudi nizkofrekvenčen

HF - angl. High Frequency; visoka frekvenca, tudi visokofrekvenčen

UHF - angl. Ultra-High Frequency; ultravisoka frekvenca, tudi

ultravisokofrekvenčen

MW - angl. Microwave Frequency; mikrovalovna frekvenca, tudi mikrovaloven

TIRIS - angl. Texas Instruments Radio Identification Systems

DST - angl. Digital System Transpoder; digitalni sistemski oddajnik

MRI - angl. Magnetic Resonance Imaging; magnetna resonanca

IKT - slo. informacijsko komunikacijska tehnologija


Irena Blazinšek: Implementacija in uporaba RFID v Osrednji knjižnici Celje 1

UVOD

Dandanes se svet vrti hitreje kot kdajkoli prej. S tem je mišljen izjemno hiter razvoj

tehnologije, tehnike in industrije. Če želi podjetje v teh razmerah obstati, se mora

prilagajati trendom in posodabljati tehnologijo ter jo tudi učinkovito uporabljati. Tudi

knjižnice tukaj niso izjema, ker čeprav so knjižnice ponavadi prostori, ki so označeni

za oaze miru v središčih hrupnih mest in velemest, se v njihovem ozadju ravno tako

kopičijo gradiva in informacije, ki jih morajo knjižničarji uspešno obvladovati, da

lahko zadostijo potrebam obiskovalcev. Doslej jim je pri obdelavi, sledenju in izposoji

knjig učinkovito pomagala črtna koda, vendar to ne reši glavnega problema,

preobremenjenosti knjižničarjev. Knjižnice so bile tako prisiljene v iskanje novih

rešitev, in ena najbolj vidnih med njimi je implementacija naslednika črtne kode,

poznane pod imenom radijska frekvenčna identifikacija, ali na kratko RFID.

CILJ IN POT REŠEVANJA PROBLEMA

Cilj te diplomske naloge je prikazati implementacijo in delovanje RFID sistema v

realnem okolju, z namenom dokazati, da opisani sistem pripomore k izboljšanju

nadzora nad procesi, ki se odvijajo v podjetju oziroma knjižnici - v primeru Osrednje

knjižnice Celje, izposoje in vračanja knjig, ravno tako k večji preglednosti inventarja

in bolj učinkovitemu varovanju gradiva. Omenjen sistem in njegove procese bomo

prikazali s pomočjo zbranega gradiva, intervjujev z zaposlenimi ter analizo rezultatov

ankete.

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Diplomska naloga bo predstavila delovanje RFID sistema v Osrednji knjižnici Celje.

Med našim raziskovanjem smo upoštevali 3 predpostavke. Prva je, da RFID izboljša

nadzor nad knjigami in njihovo lokacijo, ravno tako pa tudi olajša iskanje specifičnih

knjig in drugega gradiva (CD, DVD) ter olajša varovanje omenjenega gradiva. Druga

predpostavka pravi, da mladi in odrasli znajo delati z računalniki, zato se hitreje

privadijo delu s knjigomati. Zadnja predpostavka pa je, da bomo od anketirancev in

knjižničarjev dobili dovolj podatkov,da bodo ti bodisi potrdili bodisi ovrgli naše teze.



Omejitve predstavlja predvsem predmet raziskave - v naši diplomski nalogi bomo bolj

podrobno predstavili samo RFID sistem kot ga ima in uporablja Osrednja knjižnica

Celje, ne pa tudi RFID sisteme, ki jih imajo druge slovenske knjižnice. Drugo

omejitev predstavlja uporabljeno gradivo v teoretičnem delu diplomske naloge -

čeprav se RFID tehnologija v knjižnicah pojavlja vse pogosteje, je gradivo, vsaj kar

zadeva praktične implementacije RFID v knjižnicah (še zlasti slovenskih,) razmeroma

težko dostopno. Ker je RFID tehnologija še relativno mlada, se bodo v postopku

pisanja diplomske naloge uporabljali predvsem tuji viri. Tretja omejitev je doba

uporabe RFID tehnologije - v OKC se RFID sistem uporablja šele relativno kratek

čas, tako da so lahko rezultati gledano s širšega zornega kota popačeni.

Pri praktičnem delu se pri anketi pojavijo težave zajema vzorca. Natančneje bi bilo, če

bi seveda anketirali vse uporabnike, vendar to zaradi prevelikega števila ni bilo

možno, zato smo se omejili samo na 1 % populacije, in čeprav smo pazili, da je bilo

razmerje spolov uporabnikov približno enako, ne moremo v celoti zagotoviti, da

končni rezultati ankete odražajo tudi mnenja populacije.

PROBLEM RAZISKOVANJA IN PROUČEVANJA

V diplomski nalogi bomo dokazovali, da je RFID za knjižnice smiselna odločitev. To pa

bomo dokazovali tako s splošnimi podatki kot tudi na praktičnem primeru, ki bo

zajemal Osrednjo knjižnico Celje. Našo trditev bomo dokazovali s pomočjo naslednjih

hipotez, ki bodo v skupnem merilu bodisi potrdile bodisi ovrgle primernost RFID za

knjižnice. Te pa so:

• RFID tehnologija v obliki knjigomatov je za OKC smiselna investicija;

• izobraženi ljudje, ki vedo, kaj je RFID, so posledično bolj pripravljeni uporabljati

knjigomate;

• knjigomate uporabljajo predvsem mlajše in odrasle osebe, ker so računalniško bolj

opismenjene;

• ljudje knjigomate uporabljajo, ker so preprosti za uporabo;

• ljudje knjigomate uporabljajo, ker so enako hitro ali hitrejši od knjižničarja;

• ljudje so zadovoljni s storitvijo in jo bodo uporabljali še naprej.



METODE DELA

Izdelava diplomske naloge je zajemala pregled literature, tako pisne kot elektronske

vire, sestavo ankete in anketiranje članov ter knjižničarjev Osrednje knjižnice Celje in

uporabo statistične analize za zbor in pregled podatkov, dobljenih iz anket. Dodatno

bomo uporabili tako različne deskriptivne kot analitične metode. Od deskriptivnih

metod bomo v teoretičnem uporabili deskripcijo, ko bomo opisovali posamezne procese

in stvari, klasifikacijo za njihovo klasificiranje, in kompilacijo, ko bomo več virov

strinili v smiseln povzetek. Praktični del pa sloni predvsem na statistični metodi, kjer

bomo s pomočjo številk dokazali, če in kako naša teorija da RFID sistem izboljša

delovanje knjižnice, sploh drži - uporabili bomo sintezo, s pomočjo katere bomo

strnili odgovore iz anket v rezultate, in analizo, da smo preverili, katere od naših

hipotez držijo.



1 TEORETIČNE OSNOVE

1.1 DEFINICIJA RFID

RFID smo v tem poglavju definirali kot proces in tudi kot tehnologijo. Ker se oba

pojma medsebojno prepletata, bomo tudi definicije temu ustrezno prilagodili.

Kot proces je RFID poznan pod imenom radiofrekvenčna identifikacija (angl. Radio

Frequency Identification); deluje pa na principu uporabe elektromagnetnih radijskih

valov, ki potujejo med čitalcem in nalepko (angl. tag), ter tako prenašajo informacije.

Da bi bolje razumeli, kako proces poteka, ga bomo razčlenili na več faz in vmes

spoznali tehnologijo, ki stoji za procesom. Če naj celoten RFID proces sploh deluje,

moramo imeti vsaj osnoven sistem, preko katerega bo opisani proces potekal. To

pomeni, da je naš sistem zgrajen iz tiskalnika/enkoderja, nalepk, čitalnika,

operacijskega sistema računalnika ter vhodno-izhodnih enot računalnika.

Ko gremo po fazah uporabe RFID tehnologije, torej dobimo takšno sliko:

Slika 1: RFID sistem in povezave med posameznimi komponentami

Vir: "Working principle of RFID Technology" [dolphinrfid.in], b.d.



RFID proces lahko glede na sliko razdelimo na naslednje faze:

• tiskanje nalepk in pisanje podatkov - s posebnim tiskalnikom se na prazno

nalepko natisnejo čip, antena in vezje ter vnesejo podatki o stvari, na kateri bo

nalepljena ali kako drugače pritrjena RFID nalepka;

• identifikacija, branje in prenos podatkov - čitalnik s pomočjo radijskih valov 'zbudi'

nalepko, ki mu preko antene posreduje zahtevane podatke, ki jih čitalnik prenese

naprej v operacijski sistem preko vmesnega programa v nadaljnje sortiranje;

• sortiranje dobljenih informacij glede na dane parametre - operacijski sistem s

pomočjo ustreznih programov glede na dane parametre pregleda in sortira podatke

v vnaprej pripravljene kategorije in pripravi izpis informacij;

• izpis informacij in spreminjanje primarnih parametrov - dobljene informacije se

izpišejo na zaslonu ali prek tiskalnika na papir, kjer jih pregleda pristojna oseba ki

- če je potrebno - spremeni primarne parametre operacijskega sistema ali čitalnika;

RFID kot takšen naj bi bil naslednik črtnih kod, zato smo se tukaj še malo ustavili in

pogledali, kakšne so razlike med sistemoma, ter kakšne so njune prednosti in slabosti.

Najprej pa še nekaj besed o črtni kodi. Črtna koda je način zapisa niza številk in črt s

črtami in presledki različnih širin (Barcode, b.d.). Celotna ideja sloni na konceptu

Morsejeve kode - črte različnih debelin so enkodirale potrebne informacije o izdelku,

ki so bile nato preko čitalnika prenesene v računalniški sistem. Seveda je to samo

površen opis današnje tehnologije za črtno kodo; začetki so bili precej bolj grobi in

počasni. Ker pa smo primerjali današnjo tehnologijo tako črtne kode kot RFID, smo se

omejili na najbolj poznano in uporabljano različico črtne kode, poznane kot Universal

Product Code. Čeprav Universal Product Code ali na kratko UPC bolj pomeni sam tip

črtne kode - tipov črtnih kod je namreč več, in rangirajo od enodimenzionalnih, do

dvodimenzionalnih, ki se od enodimenzionalnih razlikujejo predvsem po obliki -

lahko so kvadratne, pikaste ali šesterokotne, torej v različnih geometričnih oblikah, še

vedno pa spadajo pod črtne kode (Barcode, b.d.). Črtno kodo in RFID bomo primerjali

v 11 kategorijah, ki bodo rangirale od tehnologije pa vse do cene samih nalepk:

• tehnologija (angl. Technology) - obe tehnologiji slonita na pridobivanju in

klasificiranju podatkov. Po delovanju sistema se ne razlikujeta kaj dosti - obe



potrebujeta sprejemnik, ki bo zajel 'sliko' in jo prenesel v operacijski sistem ter

vhodno-izhodne enote računalnika, kjer lahko uporabnik vidi izpisane podatke.

Razlikujeta se v načinu pridobivanja podatkov - čeprav smo rekli, da obe potrebujeta

sprejemnik, je črtna koda odvisna od laserja, medtem ko RFID sloni na radijski

frekvenci. Obe tehnologiji imata svoje prednosti in slabosti, ki so nadalje primerjani v

točki Vidno polje (angl. Line of Sight);

• prisotnost na tržišču - vemo, da je črtna koda starejša in v nekem smislu tudi

predhodnik RFID sistema. Čeprav ima RFID več prednosti v primerjavi s črtno kodo,

ta še vedno dominira tržišče. Toda z današnjim razvojem trga, globalizacijo in

industrije se zna zgoditi, da bo v naslednjih letih črtna koda začela počasi, toda

zanesljivo izgubljati primat vodilne sledilne tehnologije na tržišču. Deloma ga sicer že

izgublja, toda ker je RFID še vedno v razvoju glede standardov in kompatibilnosti

naprav, še vedno drži prednost, in jo verjetno bo še kar nekaj let;

• vidno polje (angl. Line of sight) – nanaša se na območje, ki ga lahko zajame laserski

skener ali RFID čitalec. Pri črtni kodi je nujno, da je izdelek oziroma črtna koda

izdelka v liniji pogleda, sicer ga laserski skener ne more prebrati, kar posledično

pomeni izgubo podatkov. RFID tega ne zahteva, razen v specifičnih primerih, ko gre

za predmete ali embalažo, ki na tak ali drugačen način zavirajo oddajanje informacij z

nalepke proti čitalcu. ("Advantages of RFID versus Barcodes," [technovelgy.com],

b.d.);

• bralni rang (angl. Read Range) - bralni rang je dolžina, na kateri skener ali čitalec

zaznata prisotnost črtne kode ali RFID nalepke. Tudi tukaj vodi RFID - pri pasivnih

nalepkah lahko RFID čitalec zazna nalepko na 6 do 12 metrov daleč, glede na to, če je

prenosen ali ne. Neprenosen ima običajno več energije, tako da ima posledično tudi

daljši rang. Pri aktivnih RFID nalepkah se rang krepko podaljša na 30 metrov ali več,

odvisno od okoliščin, v katerih se uporablja. V primerjavi z RFID torej črtna koda

izgubi na bralnem rangu, ker je potreben doseg za laser borih 5 do 6 centimetrov;

("Advantages of RFID versus Barcodes", [technovelgy.com, b.d.],



• hitrost branja (angl. Reading Speed) - pomeni, koliko nalepk lahko skener ali

čitalec zazna v določeni časovni enoti. Podjetje Microscan predstavlja čitalnike črtnih

kod z različno hitrostjo branja nalepk. Vseh tipov čitalcev tukaj ne bomo omenjali,

smo pa pridobili najnižjo in najvišjo vrednost prebranih nalepk v sekundi. Najnižjo

vrednost je bila 300 prebranih nalepk na sekundo, najvišje pa so se gibale od 1400 do

2000 nalepk na sekundo ("Laser Barcode Scanners" [Microscan], b.d.). Tukaj je črtna

koda primerljiva z RFID, zaostaja le zaradi možnosti poškodbe nalepk in kapacitete

podatkov, ki se lahko spravijo na posamezno nalepko;

• identifikacija (angl. Identification) - način identifikacije smo deloma že opisali v

prejšnjem odstavku, ko smo povedali, da lahko RFID sistem procesira več nalepk

naenkrat, medtem ko smo pri črtni kodi prisiljeni procesirati nalepke eno za drugo.

Vendar je RFID tukaj v prednosti, ker lahko razloči predmete na individualnem

nivoju. Črtna koda lahko večinoma identificira samo tip predmeta, toda če iščemo

določen izdelek, to pomeni, da bomo morali pregledati celotno serijo, da bomo ta

predmet našli, v istem času pa bi z RFID sistemom našli željeni predmet v nekaj

trenutkih;

• branje/pisanje (angl. Read/Write) - podatki se na nalepke pišejo in berejo. Medtem

ko se črtno kodo na nalepke preprosto natisne s pomočjo posebnega črnila, imamo pri

RFID možnost, da poleg vtiskanja vezja in antene na hrbtni strani nalepke sprednjo

stran uporabimo za tiskanje dodatnih podatkov - logotipa, črtne kode in podobno.

Dodatno je pomembno, da pri črtni kodi ne moremo več spreminjati napisanih

podatkov, torej lahko eno nalepko uporabimo le enkrat. Pri RFID lahko, če nam

kapaciteta in tip nalepke to dovoljujeta, po mili volji spreminjamo podatke, ter tako

znova uporabimo že odsluženo nalepko, kar nam prihrani tako čas kot denar pri

nakupu potrošnega materiala, v tem primeru kolutov nalepk in mase za tiskanje čipov

in anten. Seveda to velja le v primeru, če se odločimo za nalepke tipa R/W (angl.

Read/Write)., ki to omogoča;

• interferenca (angl. Interference) - je nezmožnost branja čitalnikov ali laserjev

nalepke, ker je nalepka zamazana, poškodovana, prekrita s predmetom in podobno.

Velik problem črtne kode je, da laser lahko bere samo nalepke, ki so v neposrednem



vidnem polju laserja, ki morajo biti tudi čiste in nepoškodovane. Kar pomeni, da se

črtna koda v ekstremnih pogojih ne more uporabiti. Že če je nalepka samo malo

zamazana ali raztrgana, je laser ne more dovolj prepoznati, da bi poslal podatke

računalniku. Nasprotno pa je RFID bolj ali manj prost te nadloge - ker gre tukaj

predvsem za pošiljanje podatkov preko radijskih valov to pomeni, da čitalcu ni treba

biti v neposrednem stiku z nalepko. Še več, nalepka je lahko popolnoma umazana,

vendar dokler sta antena in čip cela ter čitalec in sistem delujeta kolikor toliko

normalno, lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo čitalec uspešno prenesel rezultate.

Vendar se problem pojavi, ker se radijski valovi od nekaterih površin ne odbijejo

dovolj dobro, kar pomeni, da je signal preveč šibak, da bi ga sistem zaznal. Tako je

RFID neprimeren za posode, napolnjene s tekočino, in kovinske predmete, drugače pa

v ekstremnih razmerah deluje precej dobro; ("Advantages of RFID versus Barcodes",

[technovelgy.com],b.d.);

• varnost - Oba sistema sta razmeroma dobro varovana, čeprav se pri RFID nalepkah

pojavlja dvom, koliko so resnično začitene oziroma ali res ščitijo identiteto

uporabnika predmeta. Ker se na RFID nalepke da napisati več vrst podatkov - nekateri

so tudi precej občutljive narave, in se lahko zlorabijo, tukaj vodi črtna koda, ker ima

zapisan minimum potrebnih podatkov, medtem ko je RFID nalepka lahko

programirana z lastnikovimi osebnimi podatki, preferencami in podobno;

• standardi - črtna koda ima soliden nabor standardov, ki so bili uporabljani in

preizkušani v dolgem obdobju, kar zagotavlja minimalne tehnične težave in

kompatibilnost s skoraj vsemi napravami za črtno kodo na tržišču. Če se že pojavijo

težave, so rešene hitro in zanesljivo. Prav nasprotna zgodba pa se vrti okrog RFID

standardov. Ti so odvisni od mnogo pogojev - frekvenca, kodiranje podatkov in

uporaba v specifične namene so le nekateri izmed njih. Zato se že obstoječi standardi

še dopolnjujejo, išče pa se tudi neki skupen standard, ki bi povezal ISO in EPC

standarde. Zaenkrat na tem področju še ni bilo kakšnega vidnejšega uspeha, ravno

tako je RFID tržišče fragmentirano, ker se kupci odločajo med ISO in EPC standardi

ter njim primerno opremo. ISO in EPC šele začenjata sodelovati, medtem ko ima črtna

koda že poenotene in dokončno dogovorjene standarde, kar jo postavlja v prednost.

Vendar je tudi v tej smeri leta 2006 ISO storil napredek, in sprejel EPCglobal standard

za ultravisokofrekvenčne RFID nalepke druge generacije, kar naj bi dalo manjšo



prednost RFID tehnologiji, in obenem utrlo pot podobnim projektom v prihodnosti

("EPCglobal RFID standard accepted by ISO" [foodproductiondaily.com], 2006);

• cena nalepk - seveda se pojavljajo mnenja, da je RFID sistem na splošno boljši in

cenejši od črtne kode, tako da bi ob nakupu RFID sistema pričakovali, da bi se nam

investicija povrnila hitreje in v krajšem času kot če bi namestili sistem, ki operira s

črtnimi kodami. Dharmaraj Veeramani (Veeramani, Tang & Gutierrez, 2005, str. 3) to

trditev ovrže z razlago, da RFID primarno blaži tako imenovani učinek biča (angl.

bullwhip effect). Učinek biča je fenomen, ki se zgodi, ko trgovci, distributerji in

tovarne reagirajo na zahteve kupcev na podlagi statističnih napovedi trenda za

prihodnost. Začetna zahteva je lahko majhna, ki pa se v procesu prehajanja od stranke

prek trgovcev in distributerjev do tovarne nenormalno poveča, ker trgovci,

distributerji in tovarne skušajo zadostiti predvidenim zahtevam, ne pa realni situaciji

(Veeramani et al., (2005), str.3). Če bi že morali gledati povrnitev investicije ki jo da

RFID pri uporabi v knjižnicah, bi bila najboljši primer Singapurska narodna knjižnica

(NKS), ki je z implementacijo RFID sistema odstranila potrebo po zaposlitvi 2000

oseb samo za pomoč strankam, in tako letno prihranila 50 milijonov dolarjev (Banks,

2007, str. 416). Samih direktnih primerjav povrnitve investicije za RFID nasproti črtni

kodi kot takšni pa nismo našli. Strokovnjaki zato prehajajo na primerjave cen nalepk,

ker so te glavni potrošni material v procesu informacijske tehnologije. Še vedno drži,

da so nalepke s črtno kodo cenejše, ker ni potrebno tiskati vezja, dodatnih podatkov in

delati z RFID prilagojenim sistemom, katerega cena niti ni tako poceni, kot se zdi na

prvi pogled. Majhna in srednja podjetja zato ostajajo pri črtni kodi, medtem ko večja,

če že niso, že počasi prehajajo na RFID, ker jim omogoča natančnejši in hitrejši

nadzor materiala v realnem času. Za prihodnost velja, da bo RFID prevzel področja,

kjer se zahteva sledljivost v realnem času, medtem ko bodo črtne kode delegirane na

mesto pomožnega sistema, če bi RFID slučajno odpovedal, sčasoma pa bodo tudi

izginile iz zgodovine transporta in tehnologije.

Glede na povedano, bi se knjižnice povsem zlahka znašle tudi brez RFID tehnologije,

in še naprej uporabljale črtno kodo, ki je na dolgi rok cenejša in preprostejša za

uporabo in obdelavo. Odločijo pa se za implementacijo RFID, konverzijo gradiva in

popolnoma drugačen logistični pristop, kot je potreben pri tehnologiji s črtno kodo.



Zakaj je temu tako, pa bomo videli v poglavju o implementaciji RFID v knjižnicah

doma in po svetu, ter na samem primeru Osrednje knjižnice Celje.

Tabela 1: Primerjava RFID in črtne kode

RFID Črtna koda

Tehnologija

Princip radarja in

elektromagnetnih valov,

potrebna nalepka in čitalec

Sloni na laserski tehnologiji;

potrebna optična enota za branje

podatkov - čitalec

Prisotnost na

tržišču

Relativno nova in še v

razvoju; morebiten

naslednik črtne kode?

Več kot 50 let; garancija dobreega

delovanja, znane tudi slabosti

Vidno polje

Ni potrebno, dovolj je, da

je nalepka v območju

čitalca. Vendar so tudi

izjeme

Da, drugače se podatki ne preberejo

Bralni rang

Odvisno od tipa - pasivni

ima 2-5 cm,

aktivni tudi meter in več

2-5 centimetrov

Hitrost branja

500, 1000 in več; odvisno

od hitrosti prenosa

podatkov

Vzporedna obdelava

podatkov

300 do 2000 nalepk na sekundo

Zaporedna obdelava podatkov

Identifikacija Razlikuje na Ne razlikuje na individualnem



individualnem nivoju,

vendar ne pri vseh

sistemih

nivoju; zato uporaba QR in

podobnih tipov črtnih kod

Branje/Pisanje

R/W tip nalepk - podatke

lahko spremenimo

Napisanih podatkov ni več možno

spreminjati

Interferenca

Umazanija ni pomembna;

vendar interferenca v

primeru kovine ali vode

Nalepke morajo biti čiste in

nepoškodovane

Varnost

EAS varnostni bit;

problem enkripcije pri

nalepkah z več spomina

EAS varnostni bit

Manjša spominska kapaciteta

Standardi

Standardi se še

dopolnjujejo in

preizkušajo

Soliden nabor standardov

Cena nalepk

Dražje zaradi čipa in

antene, toda zaradi

ponovne uporabe dobro

investirati v R/W

Cenejše od RFID; 0,25 centov za 1

nalepko



1.2 ZGODOVINA RFID

Na splošno velja, da začetki radiofrekvenčne tehnologije - v nadaljevanju RFID -

segajo v drugo svetovno vojno. Vendar ima RFID dediščino že v 19. stoletju, ko so

bazo za kasnejša odkritja gradila velika imena fizike, kot je Michael Farady, in

pozneje ko je bil izumljen radio, Guilermo Marconi, James Clark Maxwell in Nikola

Tesla ("Radio-frequency identification", b.d.). Tehnične osnove radia je sicer razvil že

Nikola Tesla konec 19. stoletja, vendar ker sta bili vsa dokumentacija in naprave

uničene v požaru leta 1859, so odkritje radia priznali Guilermu Marconiju leta 1896.

Nikola Tesla za časa svojega življenja ni uspel pridobiti patentnih pravic za radio; po

njegovi smrti leta 1943, pa je vrhovno patentno sodišče ZDA priznalo, da Tesla velja

za prvega izumitelja radia. Od svojega izuma naprej se je radio hitro razvijal, in tako

je bil naslednji logični korak razvoj radarja ("Who Invented Radio?" [pbs.org], b.d.).

Radar je kratica za RAdio Detection and Ranging - radijsko detekcijo in rangiranje,

pozneje se je uporabljal še termin Radio Aircraft Detection And Ranging - ki pomeni

radijsko detekcijo in rangiranje letal. Radar kot takšen je odkril škotski fizik Robert

Alexander Watson-Watt. Razvijati ga je začel že leta 1912, čez sedem let pa je

patentiral zamisel o določanju položaja predmetov s kratkovalovnim radiom. Uradno

je radar patentiral leta 1922, pozneje pa je sodeloval tudi pri razvoju radarja v

protiletalsko orožje ("Radar," b.d.; Sir Robert Alexander Watson-Watt, b.d.).

Slika 2: Sir Alexander Watson-Watt z originalnim radarjem

Vir: "Sir Robert Alexander Watson-Watt, FRS (1892-1973).", [rl.ac.uk], b.d.).

Druga svetovna vojna je bila predvsem vojna tehnologije, kjer je radar odigral eno

izmed ključnih vlog v zračnih in pomorskih spopadih. Predvsem zračni spopadi so bili



popolnoma nov teritorij - tehnologija je napredovala do takšne mere, da so bili načini

iz prve svetovne vojne, kako razpoznati zavezniško letalo od sovražnega, zastareli in

popolnoma neuporabni. Preden bi protiletalska na tleh odkrila, da letalo, ki leti proti

njim ni njihovo, bi bila letala na tleh že zbombardirana in letalske steze uničene do

nerazpoznavnosti. Tako so bili inženirji prisiljeni poiskati nov način detekcije letal, ki

bi jih dovolj zgodaj opozoril na nevarnost in jim omogočil, spraviti lastna letala v zrak

še preden bi sovražnik prišel do letališča. Tukaj pa je prišel v igro radar.

Nemški piloti so po naključju odkrili, da če obrnejo letala ko se vračajo k oporišču, se

radiofrekvenčni signal spremeni, in tako so nevede odkrili prvi pasivni RFID sistem.

Shepard (2004, str. 2,) na kratko omeni, da so Britanci šli še korak dlje. Imeli so

prednost, da je za njih delal Watson-Watt, izumitelj radia. Watt jim je pomagal

zgraditi prvi aktivni sistem 'sovražnik ali prijatelj' (Identity Friend or Foe), kratko

imenovan IFF. Deloval je tako, da so bila britanska letala opremljena z oddajnikom.

Radar na zemlji je poslal signal oddajniku, in ko ga je ta sprejel, je oddal nazaj signal,

ki je potrdil, da je letalo zavezniško. Britanci so z uporabo IFF sistema tako

vzpostavili temelje za prvi aktivni RFID sistem (Shepard, 2004, str. 2 ).

Slika 3: Letala, opremljena z RFID se vračajo proti domačemu oporišču

Vir: "RFID and its history", [rfid-weblog.com] b.d.

Kot smo videli, je RFID doživel in preživel ognjeni krst v uporabi predvsem za vojne

namene. Vendar ni bil daleč čas, ko je postal zanimiv tudi za civiliste. Landt tako

poroča, da si zasluge za prvo civilno javno obravnavo RFID lasti Harry Stockman z

delom 'Communication by Means of Reflected Power', ki je bilo objavljeno leta 1948.



Dodatno citira, da čeprav je v RFID videl priložnost, je Stockman tudi opozoril na

nezrelost tehnologije za tiste čase z besedami, da bo očitno potrebno veliko raziskav

in razvoja, preden bodo razrešeni preostali problemi in bo tehnologija sploh uporabna

v praktičnem smislu (Landt, 2001, str. 4).

V letih po vojni, predvsem v času 1950-1960 so se odkritja na področju radiologije

nadaljevala z novim zagonom; znanstveniki in akademiki v ZDA, Evropi in Japonski

so raziskovali in predstavljali izsledke z razlagami, kako je lahko radijsko-frekvenčna

energija uporabljena v zaznavanju oddaljenih objektov. Podjetja so začela oglaševati

sisteme proti kraji (angl. anti-theft,) na podlagi uporabe radio valov, če je bil določen

izdelek plačan ali ne. Iz tistega časa je najbolj znana, in še danes uporabljana, nalepka

EAS - kratica za Electronic Article Surveillance. Princip je bil preprost - nalepka ima

1 bit spomina ki je bil programiran glede na stanje. Če izdelek ni bil plačan, je bila

nalepka aktivirana, po plačilu pa se je deaktivirala s pomočjo ustrezne programske

opreme (Roberti, b.d.).

Slika 4: Eden prvih povojnih prototipov radarja

Vir: "WTVT Weather", [big13.net],b.d.

Prvi patent za RFID je registriral Mario W. Cardullo leta 1973. Patentiral je aktivno

RFID nalepko z R/W (angl. Read/Write, bralno-pisalnim) spominom. Istega leta je

Charles Walton, bivši IBM-ov raziskovalec, patentiral pasivni oddajnik za brezključno

odpiranje vrat. Kartica z vgrajenim oddajnikom je komunicirala preko signala s

čitalcem, in če je čitalec zaznal ustrezno kodo, so se vrata odklenila. Walton je razvil

omenjeno tehnologijo v sodelovanju s podjetjem za ključavnice Schlage (Roberti,

b.d.).



Že prej pa so obstajali tudi RFID sistemi za sortiranje pošte in prtljage. Tako je leta

1970 Los Alamos National Laboratory na zahtevo ministrstva za energijo razvil

sistem za sledenje nuklearnih materialov. Skupina znanstvenikov je prišla na idejo, da

vgradijo oddajnik v tovornjak, čitalce pa na vhodno-izhodna vrata iz

prostora/skladišča. V sredini 1980 je omenjeni projekt na novo zaživel v obliki

sistemov avtomatiziranega plačevanja cestnine - ti sistemi so prešli v uporabo na

cestah, mostovih in tunelih povsod po svetu (Roberti, b.d.).

Pozneje je na prošnjo ministrstva za kmetijstvo (angl. Department of Agriculture,)

laboratorij v Los Alamosu razvil tudi pasiven RFID za sledenje kravam. Problem je

bil, da ko so kravam dozirali hormone in zdravila, so morali biti ti individialno

odmerjeni, da ni katera od živali po pomoti dobila dvojne doze. Zato so raziskovalci v

Los Alamosu razvili pasiven RFID sistem z ultra visokofrekvenčnimi valovi (Ultra

High Frequency, kratica UHF). Krave so opremili s čipi v ušesih, ki so vsebovali

potrebne podatke o dozah zdravil ali hormonov, ki so jih krave prejemale. S pomočjo

ročnega čitalca so lahko kmetje preverili stanje in po potrebi dodali ali spremenili

doze (Roberti, b.d.).

V dodaten odgovor na ta problem so podjetja razvila nizkofrekvenčen (125 kHz,)

sistem z manjšimi oddajniki. Oddajnik v majhni stekleni kapsuli so z injekcijo vsadili

pod kožo živali, in potem s čitalcem prebrali podatke z oddajnika in jih po potrebi

spremenili (Roberti, b.d.). Ta sistem se v kmetijstvu ni toliko obnesel, vendar se je

njegova uporaba toliko bolj zakoreninila pri označevanju primerkov redkih pasem

živali. To vrsto sistema se največ uporablja za čistokrvne predstavnike različnih

pasem psov, mačk in po potrebi, konjev Radio frequency identification, b.d.).

Ko so bili nizkofrekvenčni sistemi komercializirani, so podjetja ponudila RFID

sisteme na visoki frekvenci (13,56 MHz), ki pa je uporabniki po svetu večinoma niso

uporabljali ali regulirali, čeprav je visoka frekvenca ponudila večji rang in hitrejši

transfer podatkov. Podjetja, posebej evropska, so začela uporabljati visokofrekvenčni

sistem za sledenje uporabljanih konternerjev in drugih sredstev. Exxon Mobil je na

tem področju postal pionir z uvedbo sistema Mobile Speedpass, ki je temeljil na

avtomatiziranem plačevanju cestnine, vendar je RFID nalepka, ki so jo uporabljali,



lahko posredovala še podatke o vozniku, tovoru in času oddaje ali sprejema tovora

(Speedpass, b.d.).

V zgodnjih 1990 letih so IBM-ovi inženirji razvili in patentirali ultravisokofrekvenčni

(v nadaljevanju UHF,) RFID sistem. UHF je ponudil večji bralni rang - do 20 čevljev

(približno 15 metrov,) v optimalnih pogojih in hitrejši prenos podatkov. IBM je s to

tehnologijo naredil nekaj poskusov v sodelovanju s podjetjem Wal-Mart,vendar mu ni

uspelo širše komercializirati UHF tehnologije, tudi zato, ker je v sredini 1990 let zašel

v finančno krizo. Tako je bil IBM prisiljen prodati patente za UHF tehnologijo

podjetju Intermec, ki je bil ponudnik za črtne kode (Roberti, b.d.).

Intermec je sistem nadalje prilagodil za široko uporabo - njegovi sistemi so bili

implementirani in uporabljeni v neštetih različnih aplikacijah - od skladiščenja do

kmetijstva. Ker je pa bila v tem času tovrstna tehnologija draga zaradi nizke prodaje,

pomanjkanja odprtih mednarodnih standardov in visokih zagonskih stroškov uporabe

RFID sistema, je UHF različica RFID doživela zastoj (Roberti, b.d.).

Ponovno je UHF RFID dobil zagon v letu 1999, ko so Uniform Code Council, EAN

International, Proctor&Gamble in Gilette investirala denar v izgradnjo Auto-ID centra

na masscheutskem inštitutu za tehnologijo (MIT). ("Auto-ID Labs", b.d.). Dva

tamkajšnja profesorja, David Brock in Sanjay Sarma, sta že pred ustanovitvijo Auto-

ID centra raziskovala možnosti za uporabo poceni RFID nalepk na vseh izdelkih za

njihovo sledenje skozi oskrbovalno verigo. Prišla sta na idejo, da bi nalepka vsebovala

samo serijsko številko, tako da bi omogočili nizko ceno nalepke - preprost mikročip,

ki hrani malo informacij je vsekakor cenejši kot bolj kompleksen čip z več spomina.

Podatki, povezani s serijsko številko na nalepki, bi bili shranjeni v podatkovni bazi ki

bi bila uporabnikom dostopna prek interneta (Roberti, b.d.).

.

S tem predlogom sta Brock in Sarma odprla povsem nov pogled na uporabo RFID

sistemov v oskrbni verigi. Pred tem so nalepke delovale kot mobilne baze podatkov,

ki so prenašale informacije o izdelku ali kontejnerju, v katerem je bil izdelek shranjen

v času transporta, kar ni bilo nič drugače od črtne kode. Brock in Sarma sta

predstavila možnost integriranja RFID tehnologije v spletno omrežje in s tem nov

koncept delovanja oskrbne verige, kar je bilo še posebej pomembno za podjetja



(Roberti, b.d.). Zdaj je lahko tovarna avtomatsko obvestila podjetniškega partnerja,

kdaj bo tovor zapustil tovarniški ali skladiščni dok, in trgovec je lahko avtomatsko

obvestil tovarno, kdaj je tovor prispel (Roberti, b.d.). RFID je tako poenostavil

oskrbovalno verigo in zmanjšal število človeških napak v samem procesu, hkrati pa je

tudi pozitivno vplival na prihranek časa in denarja pri uporabnikih RFID.

Auto-ID center je nato med leti 1999 in 2003 pridobil podporo več kot 100 velikih

podjetijh, med drugim ministrstva za obrambo ZDA in več ključnih prodajalcev RFID

tehnologije. Z njihovo podporo je tako Center lahko odprl raziskovalne laboratorije v

Avstraliji, Angliji, Švici ter na Japonskem in Kitajskem. Razvil je dva protokola za

radijski vmesnik (angl. air interface protocol), poznana kot razred 1 in razred 0 (angl.

class 1, class 0), elektronsko kodo za nalepke (angl. EPC-Electronic Product Code,).

in omrežno arhitekturo za pregled podatkov na RFID nalepki preko interneta (Roberti,

b.d.). Leta 2003 pa je Uniform Code Council licenciral tehnologijo in hkrati ustvaril

EPCglobal kot skupni projekt z EAN International z namenom komercializacije EPC

tehnologije. Že oktobra istega leta je Auto-ID center prenehal delovati, vendar so delo

centra nadaljevali Auto-ID laboratoriji po svetu (Auto-ID Labs, b.d.).

Nekatere od največjih svetovnih trgovin, med njimi Albert Sons, Metro, Target,

Tesco, Wal-Mart in kot posebnost ameriško ministrstvo za samoobrambo so oznanili

in z različnim uspehom realizirali načrte za adaptacijo RFID tehnologije v lastnih

oskrbnih verigah (Radio-frequency identification, b.d.). Dodatno je EPCglobal

decembra leta 2004 ratificiral standard za drugo generacijo RFID, in s tem položil

temelje za širšo uporabo RFID tehnologije (Roberti, b.d.).

Trenutno so največji uporabniki RFID tehnologije vojska, zdravstvo, industrija in

knjižnice. Čeprav se ovire za splošno uporabo RFID, kot je visoka cena nalepk in

tiskalnih strojev ter programske opreme za RFID, znižujejo, še vedno obstajajo

prepreke - ena izmed največjih je različna interpretacija in uporaba RFID standardov.

Medtem ko se tehnologija razvija v smeri pocenitve vseh možnih fizičnih RFID

komponent, se zdaj dela predvsem na standardih in njihovi združitvi. Več o tem je

povedanega v poglavju o standardih.



Slika 5: Kratka zgodovina RFID tehnologije

Vir: Landt, 2001, str.6

1.3 IMPLEMENTACIJA IN UPORABA RFID SISTEMA V PRAKSI

Pri pregledu zgodovine RFID tehnologije v drugem poglavju smo videli, da je bil

RFID sistem sprva odkrit in uporabljan naključno. Tako britanske kot nemške letalske

sile so v drugi svetovni vojni uporabljale grobi različici aktivnega in pasivnega RFID

sistema. Po vojni se je RFID razvijal predvsem v praktično smer - izumljeni so bili

sistemi za sortiranje pošte in prtljage, protivlomni sistemi, sistemi za sledenje tovora,

dokler nista David Brock in Sanjay Sarma revolutionizirala način uporabe RFID tako,

da je dotlej draga tehnologija postala dostopna tudi navadnim uporabnikom.

To poglavje bo predstavilo implementacijo in uporabo RFID tehnologije v praksi, pri

čemer bomo obravnali RFID tehnogijo glede na področja uporabe. Za delitev RFID

tehnologije na posamezna področja uporabe smo se odločili zato, ker nam je tako

olajšala predstavitev posameznih vidikov same uporabe, čeprav je treba opozoriti, da

smo v našem opisu zajeli samo najvidnejše primere - ker je RFID tehnologija zelo

prilagodljiva, tako uporabniki kot izumitelji izkoriščajo njeno prilagodljivost za

ustvarjanje načinov uporabe, ki tukaj niso vključeni, to pa zato, ker nam bodisi

manjka podatkov, ali pa so še vedno v razvoju.

RFID tehnologijo smo razdelili na šest področij uporabe: industrijo, transport in

logistiko, izobraževanje, turizem, šport in medicino.



1.3.1 Industrija

Čeprav je RFID tehnologija nastala predvsem za potrebe vojske, so tudi civilisti

kmalu sprejeli in integrirali uporabo RFID tehnologije v področje, ki se je po drugi

svetovni vojni iz izdelovanja orožja ponovno osredotočilo na potrebe civilistov. To pa

je bila industrija.

Dandanes, v dobi računalnikov in svetovnega spleta je čas dobrina, katere izgubo si

podjetniki ne morejo privoščiti. RFID tehnologija tako postaja eden izmed temeljnih

kamnov, ki omogočajo prostorsko in časovno učinkovite procese, pri tem pa

zmanjšuje možnost človeške napake v omenjenih procesih.

1.3.1.1 Inventarni sistemi

Čeprav se fine nianse RFID kažejo predvsem ko gre za potrebe knjižnice, pa surova

moč in zmogljivost RFID sistema najbolj prideta do izraza pri inventarnih sistemih.

Ker gre 25 % cene v skladiščenje in transport, je torej nujno, da se vsaj eno, če že ne

obe področji optimirata kar se da dobro. RFID je za take primere idealen, ker ne

omogoča samo sledljivosti paketov v realnem času, temveč z ustreznim programom

tudi opozori, kje in kdaj bo katerega izdelka na policah ali v skladišču zmanjkalo, tako

da lahko dovolj hitro zadostimo povpraševanju. Wal-Mart je leta 2007 populariziral

uporabo inventarnih sistemov z zmanjšanjem primerov za produkte brez zaloge za 30

%. Dodatno je RFID sistem zmanjšal tudi ceno dela, poenostavil je poslovne procese

in zmanjšal število napak v inventarju (Radio-frequency identification, b.d.). Družba

Boeing pa je že leta 2004 RFID sistem uporabila za zmanjšanje vzdrževalnih in

inventarnih stroškov pri delih na letalu Boeing 787 Dreamliner. Ker so vsak del letala

označili z RFID nalepko, je bilo tako preverjanje, če so se porabili vsi sestavni deli,

hitrejše in enostavnejše. ("The (Boeing). Edge of glory" [boeingsblogs.com], b.d.).



Slika 6: Preverjanje prisotnosti sestavnih delov v notranjosti pilotske kabine z RFID

čitalcem

Vir: "The (Boeing). Edge of glory", [boeing blog.com], b.d.).

1.3.1.2 Sledenje izdelkov

RFID svoje najboljše prednosti izkaže tudi ko je treba za potrebe raziskav ali

poporodajnega menedžmenta slediti izdelek še naprej. Če je tako serija izdelkov

pokvarjena, jo lahko s pomočjo RFID sistema hitro najdemo in odpokličemo naročilo,

ne da bi nam bilo pri tem potrebno odpreti vse pakete, v katerih se nahajata pomešani

seriji pokvarjenih in brezhibnih izdelkov. Svojo uporabnost je RFID tako izkazal leta

2010, ko so roparji iz Wynn Casina v Las Vegasu ukradli žetone v vrednosti 1,5

milijona dolarjev. Vendar od svojega plena niso imeli dobička, ker so bili RFID čipi

na žetonih nemudoma razveljavljeni, tako da je bila vrednost žetonov nična. (Radio

frequency identification, b.d.).

Slika 7: RFID čipi v igralnih žetonih

Vir: "Beau Rivage Damage Worse Than Expected" [cardsquad.com], (2005).



1.3.1.3 Identifikacija živali

Identifikacija živali lahko rangira od čipiranja dragih čistokrvih plemenskih

predstavnikov pasem, do živali, namenjenih za zakol. Glede na to poznamo dve

metodi označevanja - implante, ki so živali vsajeni pod kožno gubo, in čipe, ki jih

živali nosijo v ušesu v obliki manjše kartice (Radio-frequency identification, b.d.).

Čeprav je zamisel podkožnih čipov v teoriji dobra, ker ne kvarijo videza plemenskih

živali, se lahko pojavijo problemi v obliki zavračanja implanta in morebitnih rakavih

tkiv. Več o tem je povedanega v poglavju o zdravju.

1.3.1.4 Preprečevanje arbitraže

V preteklosti se je redno dogajalo, da je skladiščnik ali katera druga odgovorna oseba

prodala tovor, namenjen kupcu A, kupcu B, ker je pač kupec B plačal višjo ceno, pri

tem pa je kupec A ostane praznih rok, ker ni mogel dokazati, da se je arbitraža v

resnici zgodila. RFID to preprečuje s tem, da je vsaka RFID nalepka ali značka

unikatna oziroma ima drugačno ID številko. Ko se tovor naroči, se na dobavnico

zapišejo tudi ID številke tovora, ki se preverjajo na kontrolnih točkah, ter se tako

zagotovi, da tovor resnično pride do kupca A, in ne h kupcu B, ki se hoče 'vriniti' v

prodajno verigo (Radio-frequency identification, b.d.). Seveda tudi tukaj obstaja

možnost zlorabe, vendar zaenkrat o tem še ni bilo diskusije.

1.3.2 Transport in logistika

Transport in logistika sta področji, ki se medsebojno tesno prepletata, zato smo se

odločili, da ju v diplomskem delu zaradi preglednosti podatkov združimo v eno.

Druga svetovna vojna je močno pospešila razvoj transporta in posledično tudi

logistike, k čemur je pripomogel tudi RFID. Po vojni so se tehnologije, ki so se

obnesle na bojiščih, počasi prenesle v civilno sfero, kjer tudi RFID ni bil izjema. Prav

nasprotno, zaradi njegove učinkovitosti in domala neomejenih zmožnosti so RFID

prilagodili tako, da je omogočal gladko delovanje procesov, ki so pred uvedbo RFID

tehnologije bili zamudni in posledično tudi dragi. Tukaj so našteti in na kratko opisani

le najpogostejši načini uporabe RFID tehnologije, čeprav ne dvomimo, da bodo v

prihodnost nadgrajeni v še bolj učinkovite sisteme.



1.3.2.1 Avtomatsko pobiranje cestnine

Cestni promet je še vedno ena izmed najbolj razširjenih oblik potovanja in prevoza

stvari in potnikov. Poleg svoje cenenosti in dostopnosti pa ima še vedno pereč

problem, ki ustvarja dolge kolone in nezadovoljne voznike - pobiranje cestnine. Še

zlasti se ta problem odraža na avtocestah, ki vodijo iz notranjosti dežele k morju - na

začetku in koncu poletnih mesecev se ustvarjajo na dotičnih avtocestah dolge kolone

vozil, ki čakajo, da bodo spuščene skozi zapornice. Četudi so ljudje na cestninskih

postajah izurjeni in hitri, prej ko slej pride do človeške napake - nerazumevanje tujega

jezika, ker je cestninar preveč utrujen, napaka v vrnitvi količine denarja, premalo

delovne sile in podobno.

RFID je bil zaradi svoje sestave in delovanja idealen odgovor na opisane probleme, ki

so pestile cestninske postaje. Ni potreboval neposrednega kontakta, za delovanje so

rabili samo delujoč oddajnik na sprednjem oknu avtomobila, in sistem, ki je sprejel

signal oddajnika ter temu ustrezno ravnal - odprl ali zaprl zapornico. Prvi RFID

sistemi za avtomatsko pobiranje cestnine so se pojavili že leta 1980, dokončno pa so

se uveljavili leta 1990 (Radio-frequency identification, b.d.). Na splošno delujejo na

principu aktivna nalepka-čitalec. Ko se vozilo približuje cestninski postaji, čitalec

pošlje signal, ki zbudi nalepko, ta pa nato čitalcu odgovori z unikatno ID številko, ki

jo čitalec pošlje naprej v sistem. Sistem ID asociira z računom lastnika avtomobila, ki

je plačal prehod. Če je nalepka nepoškodovana in pravilno aktivirana, se zapornica

dvigne in spusti vozilo naprej - če pa je nalepka poškodovana, zastarana ali

ponarejena, pa zapornice mirujejo in vozilo ne more naprej. Kot zanimivost, različne

države uporabljajo različne sisteme, vsem pa je skupno, da uporabljajo RFID v takšni

ali drugačni obliki (Radio-frequency identification, b.d.).

Slika 8: Semi-pasivna cestninska nalepka podjetja FasTrek

Vir:"Radio-frequency identification" [Wikipedia], b.d.



1.3.2.2 Javni prevoz

Časi, ko je voznik moral preverjati vozovnico vsakega šolarja ali študenta, ki je

vstopil na avtobus, so mimo. Novodobno preverjanje vozovnice deluje po podobnem

principu kot zgoraj omenjeno pobiranje cestnine. Potnik od avtobusne družbe proti

plačilu pridobi pasivno RFID kartico, kjer uslužbenec zapiše podatke o lastništvu,

vozni relaciji, na kateri se potnik vozi, in do kdaj je kartica veljavna. Ko tako potnik

vstopi v avtobus, samo približa kartico čitalcu, ki bo avtomatsko zbral podatke in

obenem preveril veljavnost kartice. Če je kartica veljavna, bo potnik šel naprej,

drugače pa bo sistem voznika s piskom opozoril, da je nekaj narobe. Preverjanja

veljavnosti se opravljajo s strani pooblaščene tretje osebe - občasnega sprevodnika, ki

z ročnim čitalcem preveri istovetnost in veljavnost kartice. Čeprav je to poleg

knjižnice najvidnejši primer uporabe RFID tehnologije, lahko pričakujemo, da bo

sistem kmalu - če že ni - prešel z avtobusnih postaj na železniške postaje in letališča.

V praksi pri nas uporabljata RFID sistem Izletnik Celje, ki ga je prvič pognal

septembra leta 2010, in Ljubljanski potniški promet, ki je uradno pognal projekt

Urbana avgusta leta 2009 ("Urbana", [tablix.org], 2009).

Slika 9: Urbana, kartica za primestni potniški prevoz v Ljubljani

Vir: "Urbana",[tablix.org], 2009

1.3.2.3 Najem avtomobila

Najem avtomobila brez birokracije in čakanja na prosto vozilo? Danes je to možno.

Podjetje Avis je s pomočjo sistema RFID avgusta leta 2011 ustvarila brezžični sistem

menedežmenta, ki so omogočili virtualne najemne transakcije ("Avis Launches 'Avis

on Location' For Corporate Renters" [avis.com], 2011). Sistem Avis On Location

deluje tako, da uporabnik s pomočjo pametnega telefona in Avisove spletne strani



izbere in najame vozilo iz Avisovega voznega parka praktično na katerikoli lokaciji.

Ko odda naročilo, uporabnik prejme PIN kodo s pomočjo katere odpre in požene

vozilo. Vozilo je opremljeno z dvema napravama, ki preverjata, če je PIN koda prava,

in istočasno nadzirata porabo goriva in kilometrino, ki se ju potem shrani v posebnem

pomnilnem modulu, kar je potem osnova za ceno najema avtomobila. Dodatno RFID

tehnologija varuje avtomobile pred krajo in omogoča pregled nad voznim parkom v

realnem času.

1.3.3 Izobraževanje

RFID tehnologija se pojavlja tudi tam, kjer je najbrž ne bi pričakovali. Ker je

poglavitni namen RFID sledenje in inventar označenih predmetov, je eno izmed

področij, kjer se RFID najhitreje razvija, ravno izobraževanje. Ne samo v smislu

teorije, temveč predvsem aplikacije predstavljenih teorij v razvojnem prostoru. Eden

izmed idealnih inkubatorjev za preizkušanje novih RFID sistemov so tako knjižnice,

ki združujejo varovanje, inventar in izposojo ter vrnitev gradiva, pod pogojem, da so ti

4 procesi med sabo integrirani in dopuščajo posodabljanje informacij, ne da bi bilo

treba zaustaviti celoten sistem zaradi potrebnih posodabljanj ali kritičnih dogodkov.

Bolj sporna tema pa je uporaba RFID tehnologije za sledenje dijakov in študentov ter

preverjanje njihove prisotnosti v učilnicah, čeprav se najdejo tudi zagovorniki, da bo

tudi to postal del življenja v prihodnosti.

1.3.3.1 Sledenje študentom/šolarjem

Sledenje šolarjem s pomočjo RFID je bilo ob predstavitvi možnosti pozitivno sprejeto.

Namesto štetja glav in skrbi, če le niso katerega od otrok pozabili, to odgovornost

prevzame RFID. Otroke se zbere in se potem skenira njihove RFID kartice - in ob

koncu postopka se točno ve, če kdo manjka. To prihrani učiteljem veliko časa in

živcev, ker lahko tako hitreje reagirajo in najdejo izgubljene otroke v krajšem času.

Niso pa s sistemom vsi tako zadovoljni. Zlasti študentje Nothern Arizona University

so leta 2010 glasno protestirali proti uvedbi preverjanja prisotnosti na predavanjih s

pomočjo RFID sistema, ker naj bi to bilo proti svobodni volji in odločanju, če in kdaj

bodo obiskovali določen predmet ali ne - problem pa nastane, ker je ocena deloma

odvisna tudi od prisotnosti, ki se preverja z istim RFID sistemom. Problem je nastal



predvsem zaradi napačnih informacij - javnost je izvedela, da bo RFID obsegal

celotno učilnico - kar je ustvarilo paniko - v resnici pa so bili na vrata instalirani

čitalniki, h katerim so morali študentje približati kartice, da so lahko prišli v učilnico.

Če pa je ukrep kaj vplival na prisotnost in posledično dvig ocen, se ne ve. (Boyle,

2010; Charette, 2010).

1.3.3.2 Muzeji

V preteklosti pa tudi danes so muzeji ena izmed šibkih točk, ko se gre za inventar in

varovanje shranjenega gradiva. Mnogo artefaktov je zelo starih, zato potrebujejo

previdno rokovanje in po možnosti čim manj prenašanja, ker pa so tudi veliko vredni -

mednje spadajo umetniška dela in unikatna orožja - morajo biti tudi ustrezno varovani.

Exploratorium, muzej v San Franciscu, je uporabil RFID sistem za kreiranje začasne

raziskovalne aplikacije, eXspot, s katero so lahko s pomočjo RFID kartice spremljali

pot obiskovalcev. Dodatno je imela kartica funkcijo dajanja informacij o različnih

razstavnih eksponantih, obiskovalci so se lahko tudi fotografirali ob eksponantu in

pozneje prenesli fotografije in zbrane podatke z omrežja na domač računalnik s

pomočjo personalizirane RFID kartice. (Hsi, Semper, Brunette, Rea. & Borriello,

2004).

1.3.4 Turizem

V turizmu se letno obračajo milijardne vsote, hkrati pa je to tudi področje, ki je

logistično gledano eno izmed najzahtevnejših. Hotel mora imeti pregled nad stanjem

gostov, zasedeno kapaciteto sob, potrebno količino surovin za izdelavo jedi, poskrbeti,

da prtljaga pride ob pravem času v pravo sobo, in še bi lahko naštevali. Eden izmed

takšnih ekstremnih primerov v turizmu so križarke, ki so z velikostjo pravzaprav

prava mala plavajoča mesta. Čeprav se to sliši optimistično, je pa realnost, da morajo

biti tako velike ladje v času, ko so na oceanu, popolnoma samozadostne. Ker gre tukaj

za veliko število potnikov, je samo človeška sila premalo, da bi oskrbela in

nadzorovala vse procese, ki so nujni za nemoteno delovanje ladje. Tukaj priskoči na

pomoč RFID tehnologija. Čeprav je to eden najbolj obsežnih projektov uporabe RFID,

so bolj znani projekti, našteti in opisani na naslednji strani.



1.3.4.1 Smučišča

Smučišča so eden izmed prostorov, kjer je nadzor še posebej potreben. V tej luči je

večina smučišč, še posebej skandinavskih, ter tistih v francoskih Alpah ter španskih in

francoskih Pirenejih zamenjala standardne voznovnice za žičnico in vlečnico s takimi,

ki so opremljene z RFID čipi. Smučarjem tako ni treba več iskati vozovnic in jih

dajati v pregled kontrolorjem, ker že sistem sam poišče in prekontrolira kartico na

njihovih osebah. Smučišče Vail Resorts v Koloradu je uporabljalo sezonske

vozovnice; leta 2010 je Vail oznanil da bo zbiral informacije - število smučanj na dan,

uporabo vlečnice - in zbrane informacije bodo na vpogled uporabniku na omrežju.

Sistem so poimenovali EpicMix. Obnesel se je zelo dobro, čeprav so bili uporabniki

na začetku do njega skeptični. Danes pa si uporabniki niti ne morejo več predstavljati

življenja brez njega. ("Vail Ski Resorts in Colorado, Adopts RFID Technology"

[rfidworld.ca], 2011).

1.3.4.2 Sledenje žetonov

Leta 2005 je Casino Wynn v Las Vegasu čipe z visoko vrednostjo opremil z RFID

nalepkami. Nalepke so omogočile kazinu detekcijo ponarejenih čipov, vpogled v

stavne navade stalnih strank, povečale hitrost seštevanj vrednosti čipov in pokazale

napake v delilčevem štetju. Leta 2010 so Bellagio casino v Las Vegasu oropali za 1.5

milijona dolarjev v čipih. RFID nalepkam na ukradenih čipih so spremenili veljavnost

v neveljavnost, tako da so prej vredni čipi postali brezvredni (Radio-frequency

identification, b.d.).

1.3.4.3. Potni list

Prvi RFID potni list je bil izdan na Maleziji leta 1998. Čeprav so malezijski potni listi

na videz običajni, so taki e-potni listi beležili tudi potovalno zgodovino lastnikov -

čas, datum in prostor prohodov in odhodov v državo. Druge države, ki imajo RFID

potne liste so Norveška (2005), Japonska (1. marec 2006), večina evropskih držav

(okoli leta 2006,) vključno s Španijo, Irsko in Veliko Britanijo. Avstralija, Kitajska in

ZDA so izdale nove potne liste leta 2007, Srbija v juliju leta 2008, Republika Koreja

avgusta in Tajvan decembra istega leta, medtem ko sta Albanija in Filipini uvedla



nove potne liste v letu 2009. Zadnja zabeležena država, ki je uvedla e-potne liste je

Makedonija. Nekatere države načrtujejo dopolnitev e-potnih listov s prstnimi odtisi in

drugimi biometričnimi podatki, medtem ko so jih druge že posodobile (Radio-


1.3.5 Šport

Šport je področje, kjer v večini panog odločajo že desetinke sekunde. V preteklosti

niso bili redkost primeri, ko se ni točno vedelo, kdo je pravzaprav zmagovalec, če sta

dva športnika istočasno prečkala ciljno črto. RFID ta problem učinkovito eliminira, in

zagotavlja natančne meritve časa - seveda pod pogojem, da je oprema pravilno

uporabljena in ni v okolici predmetov, ki bi lahko zmotili RF signal.

• merjenje časa - uporaba RFID za merjenje časa je bila v različnih športnih panogah

prisotna že leta 1990. Najprej so RFID uporabljali pri golobjih dirkah, ko so zbirali

podatke za posamezne živali v jatah. Pozneje so sistem prilagodili za uporabo v

tekaških prireditvah z velikim številom udeležencev, najpogosteje v maratonih, nato pa

tudi v dualtonih in trialtonih. Tekmovalci nosijo pasivne ali aktivne značke, ki so

prebrane s pomočjo antene, ki je položena čez tekalno površino na cilju. Uporabljajo se

predvsem UHF čipi, ki imajo posebej oblikovane antene. Napake hitenja (angl. rush

error), štetja krogov in napake starta so tako eliminirane, ker je vsak posamznik

spremljan individualno in ne skupinsko, kar pomeni večjo točnost rezultatov (Radio-


• štetje krogov - Tako pasivni kot aktivni RFID sistemi so uporabljeni tudi na off-

road dogodkih, kot so orientacijski teki, enduro ter na motociklističnih dirkah (Radio-


1.3.6 Medicina

Čeprav je medicina napredovala, je v večini primerov podobna športu - vsaka sekunda

šteje, in v najhujših primerih ne gre za izgubo medalje, temveč postane vprašanje

življenja in smrti. To še zlasti velja v operacijskih sobah, kjer lahko že najmanjša



napaka pomeni komplikacijo v operativnem posegu. Tudi v tem primeru lahko RFID

olajša delo kirurgom. Drugače se RFID tehnologija uporablja za označevanje zdravil

in občasno za označevanje pacientovih izločkov, kot so kri in urin.

1.3.6.1 Operacijske sobe

Operacijske sobe so kritična točka v bolnišničnem sestavu. Marsikdo je že slišal šale

na račun kirurgov, ki so v pacientovem telesu pozabili katerega od instrumentov -

nekatere od teh zgodb so pa na žalost tudi resnične. Ker operacije zahtevajo od

kirurgov in asistentov visoko raven koncetracije, se lahko proti koncu dneva zgodi

človeška napaka in kirurg v želodcu pacienta pusti kirurško gobico, forceps ali kaj

podobnega, in rano zapre. Napake se včasih še pravočasno odkrijejo, so pa znani tudi

primeri, ko so se tovrstne napake odkrile šele čez vrsto let, ker se je pacient pritoževal

nad bolečinami v operiranem delu telesa. Zato so aprila leta 2008 predstavili prvi

operacijski sistem, kombiniran z RFID tehnologijo. Podjetje ClearCount Medical

Solutions je predstavilo sistem Smart Sponge, ki je sistem za detekcijo kirurških gobic

s pomočjo RFID tehnologije. Kirurške gobice se v procesu operacije uporabljajo za

pivnanje krvi in ostalih izločkov. McGowan sicer komentira, da se napaka, da se

kirurška gobica pusti v pacientovem telesu brez vednosti kirurga ali asistenta sicer

zgodi samo enkrat na vsakih 1000 ali 1500 operacij, vendar lahko povzroči infekcijo

in tako posledično zviša ceno in dolžino zdravljenja pacienta (McGowan, 2009).

Sistem je možno razširiti tudi na operacijske instrumente, kar bi lahko še dodatno

zmanjšalo možnost človeške napake v procesu operativne in postoperativne nege.

1.3.6.2 Označevanje zdravil

Transport in distribucija zdravil v bolnišnici je proces, kjer ne sme biti napak. RFID

jih lahko drastično zmanjša, če so vse embalaže zdravil označene z RFID nalepko, ki

so povezane v sistem, kjer ima pacient RFID zapestnico z zapisanimi podatki kdaj,

katero in koliko zdravila mora vzeti. Postopek se tako poenostavi, ker bolniškim

sestram ni več treba dešifrirati pisave zdravnikov - 2 je lahko 3 ali 5, kar pa že pomeni

kritično napako, ker so lahko predpisana zdravila v preveliki količini preveč agresivna

za pacientovo telo.



Podjetje Omnicell je rešilo zadrego tako, da je iznašlo in patentiralo medicinski

kabinet OptiFlex, ki deluje na principu omare, ki je napolnjen

Documents

DIPLOMSKA - DV3 · 2017. 11. 28. · IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisana Irena Blazinšek , študent/ka Logistike sistemov (UN), z vpisno številko 20016715, sem