of 42 /42
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Devizni tečaj in tekoči račun na Danskem The exchange rate and current account in Denmark Študentka: Mateja Robin Program: Bolonjski univerzitetni Smer: Ekonomija Mentor: dr. Darja Boršič Maribor, avgust 2012

Devizni tečaj in tekoči račun na Danskem · 2017-11-27 · Tako je Danska od leta 1999 vključena v sistem tečajev ERM II, vendar ni prevzela skupne valute evra, čeprav ... Če

  • Author
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Devizni tečaj in tekoči račun na Danskem · 2017-11-27 · Tako je Danska od leta 1999...

  • UNIVERZA V MARIBORU

    EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

    MARIBOR

    DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

    Devizni tečaj in tekoči račun na Danskem The exchange rate and current account in Denmark

    Študentka: Mateja Robin

    Program: Bolonjski univerzitetni

    Smer: Ekonomija

    Mentor: dr. Darja Boršič

    Maribor, avgust 2012

  • 1

    PREDGOVOR

    Danska je ena najstabilnejših držav na svetu, s trdno valuto, nizko inflacijo ter presežki na

    tekočem računu plačilne bilance in v proračunu. Ima majhno odprto gospodarstvo, ki je

    zelo odvisno od zunanje trgovine. Za ugotavljanje njene konkurenčnosti v primerjavi z

    državami, s katerimi opravi največ blagovne menjave, je zelo pomemben devizni tečaj, ter

    devizno tečajna politika danske krone. Tako je Danska od leta 1999 vključena v sistem

    tečajev ERM II, vendar ni prevzela skupne valute evra, čeprav izpolnjuje vse

    konvergenčne pogoje in si je izborila poseben status. Danska krona je vezana na evro pri

    čemer je dovoljeno odstopanje +/- 2, 25 %.

    Tekoči račun je dober makroekonomski pokazatelj delovanja države. Vključujejo vse

    transakcije med rezidenti ene države in rezidenti vseh drugih držav. V okviru tega so

    transakcije razdeljene na blago, storitve, dohodke od dela in kapitala, ter tekoče transferje.

    V tekočem računu Danske je skozi opazovano obdobje viden presežek.

    Delo diplomskega seminarja v večini zajema devizni tečaj in devizno tečajno politiko

    danske krone. V začetku so opisane teorije deviznih tečajev in predstavljene vrste deviznih

    tečajev, ki smo jih v nadaljevanju tudi izračunali in razložili. Tako sta prikazana nominalni

    in realni devizni tečaj, prikazane so tudi najpomembnejše trgovinske partnerice Danske in

    izračunani efektivni devizni tečaji. Sledi ji analiza izpolnjevanja Maastrichtskih kriterijev

    ter v zaključnem delu še predstavitev tekočega računa na Danskem.

  • 2

    KAZALO

    1. UVOD ................................................................................................................................ 5

    1.1 Opredelitev področja in opis problema ..................................................................... 5

    1.1 Cilji in teze dela diplomskega seminarja ................................................................... 5

    1.4 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 6

    1.5 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 6

    2. DEVIZNI TEČAJ ............................................................................................................. 8

    2.1 Nominalni bilateralni devizni tečaj.............................................................................. 8

    2.2 Realni bilateralni devizni tečaj .................................................................................... 9

    2.3 Nominalni efektivni devizni tečaj.............................................................................. 10

    2.4 Realni efektivni devizni tečaj .................................................................................... 10

    3. TEORIJE DEVIZNIH TEČAJEV ................................................................................ 11

    3.1 Teorija plačilne bilance ............................................................................................. 11

    3.1.1 Trgovinski ali elastični pristop ........................................................................... 11

    3.1.2 Absorbcijska teorija deviznih tečajev ................................................................. 11

    3.2 Teorija portfelja ......................................................................................................... 12

    3.3 Monetarna teorija ....................................................................................................... 12

    3.4 Teorija paritete kupne moči ....................................................................................... 12

    4. DANSKA ......................................................................................................................... 14

    4.1 Gospodarstvo ............................................................................................................. 14

    5. DEVIZNOTEČAJNA POLITIKA NA DANSKEM ................................................... 16

    6. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE ................................................ 17

    7. GIBANJE CEN ............................................................................................................... 19

    7.1 Gibanje cen na Danskem ........................................................................................... 19

    7.2 Gibanje cen v evroobmočju ....................................................................................... 20

    8. REALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE ......................................................... 22

    9. NAJPOMEMBNEJŠE TRGOVINSKE PARTNERICE DANSKE .......................... 23

    10. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE V PRIMERJAVI Z

    VALUTAMI NAJPOMEMBNEJŠIH TRGOVINSKIH PARTNERIC ........................... 24

    10.1 Švedska .................................................................................................................... 24

    10.2 ZDA ......................................................................................................................... 24

    10.3 Velika Britanija ....................................................................................................... 25

    10.4 Norveška .................................................................................................................. 26

    11. NOMINALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE ......................... 27

    12. REALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE .................................. 28

    13. PRIBLIŽEVANJE DANSKE MAASTRICHTSKIM KRITERIJEM ...................... 29

    14. TEKOČI RAČUN ........................................................................................................... 32

    14.1 Tekoči račun na Danskem ....................................................................................... 33

  • 3

    15. SKLEP ............................................................................................................................. 36

    POVZETEK ............................................................................................................................ 37

    LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................ 39

  • 4

    KAZALO SLIK

    Slika 1: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/EUR .................................................... 17 Slika 2: Gibanje cen na Danskem (2005=100) ......................................................................... 20

    Slika 3: Gibanje cen v evroobmočju (2005=100) ..................................................................... 21 Slika 4: Gibanje realnega deviznega tečaja DKK/EUR ........................................................... 22 Slika 5: Najpomembnejše trgovinske partnerice Danske ......................................................... 23 Slika 6: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/SEK ..................................................... 24 Slika 7: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/USD .................................................... 25

    Slika 8: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/GBP .................................................... 25 Slika 9: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/NOK.................................................... 26 Slika 10: Nominalni efektivni devizni tečaj ............................................................................. 27 Slika 11: Realni efektivni devizni tečaj .................................................................................... 28 Slika 12: Tekoči račun na Danskem (mili DKK) ..................................................................... 33

    Slika 13: Izvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem ....................................................... 34

    Slika 14: Uvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem ........................................................ 35

    KAZALO TABEL

    Tabela 1: Stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda od leta 1999 do 2011 ............ 14

    Tabela 2: Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca od leta 1999 do 2010 (EU= 100)

    ............................................................................................................................................. 15 Tabela 3: Stopnja anketne brezposelnosti od leta 2000 do 2011 ......................................... 15

    Tabela 4: Ekonomski kazalniki konvergence Danske v obdobju od leta 1999 do 2011 ..... 30 Tabela 5: Saldo tekočega računa (% BDP) na Danskem..................................................... 33

  • 5

    1. UVOD

    1.1 Opredelitev področja in opis problema

    Danska spada med najrazvitejše, najstabilnejše države na svetu in je ena glavnih držav v

    politični in ekonomski integraciji Evrope. Članica Evropske unije je postala leta 1973.

    Kljub temu, da je Danska polnopravna članica EU, pa se je država odločila, da se ne

    pridruži Evropski monetarni uniji (EMU), čeprav je izpolnila in celo presegla pogoje za

    priključitev, se ni odločila za prevzem evra, pač pa je obdržala svojo krono. Tudi kot

    članica Evropske unije uživa poseben status in se ne ravna vedno po evropski zakonodaji.

    Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo

    domačih cen s tujimi in obratno. Devizni tečaj ima pomembno ekonomsko in družbeno

    politično vlogo. Danska ima fiksno politiko deviznega tečaja, za katerega je značilno, da

    CB s svojo intervencijo na deviznem trgu vzdržuje devizni tečaj valute na neki fiksno

    določeni ravni. Ta sistem ne dovoljuje, da bi se devizni tečaj prosto spreminjal. Namesto

    tega, ta sistem od CB zahteva, da fiksira vrednost svoje valute oziroma, da določi uradni

    tečaj. Danska sledi kriterijem ERM II.

    Tekoči račun plačilne bilance zajema vse realne transakcije, blago, storitve, dohodke od

    dela in kapitala ter tekoče transferje. Te transakcije oblikujejo saldo tekočega računa

    plačilne bilance, ki izkazuje pozitivno ali negativno stanje. V postavko blago uvrščajo vse

    tiste transakcije z blagom, v katerih se spremeni lastništvo med rezidentom in ne-

    rezidentom (uvoz-izvoz) in zajema blago, blago za oplemenitenje, popravila blaga, blago,

    ki se dobavlja v pristanišča, in nedenarno zlato. Storitve vključujejo postavke transport in

    potovanja ter druge storitve. Faktorske storitve vključujejo dohodke od dela in od kapitala,

    med tekoče transferje pa spadajo transferji s strani vladnega sektorja in zasebnega sektorja.

    1.1 Cilji in teze dela diplomskega seminarja

    V prvem delu bomo podrobneje spoznali teorijo deviznega tečaja, kaj devizni tečaj sploh je

    ter opredelili nominalni bilateralni devizni tečaj, realni bilateralni devizni tečaj, nominalni

    efektivni devizni tečaj in realni efektivni devizni tečaj. Predstavili bomo najpomembnejše

    teorije deviznega tečaja, ki so teorija plačilne bilance, teorija portfelja, monetarna teorija

    ter teorijo paritet kupne moči.

    V nadaljevanju bo sledila predstavitev področja deviznega tečaja na Danskem, tako bomo

    prikazali devizno tečajno politiko ter sistem Danske, gibanje deviznega tečaja, njene

    najpomembnejše trgovinske partnerice, konkurenčnost Danske ter izpolnjevanje

    predpisanih monetarnih konvergenčnih kriterijev, ki so pogoj za vstop v EMU, pri čemer

    mora država izpolnjevati prav vse konvergenčne kriterije, ki so cenovna stabilnost, javne

    finance, stabilnost deviznega tečaja ter dolgoročne nominalne obrestne mere. Prav tako

    bomo skušali prikazati prednosti in slabosti uvedbe evra na Danskem ter zakaj se

    državljani na referendumu niso odločili za sprejetje Maastrichtske pogodbe.

  • 6

    V končnem delu bomo predstavile še pogoje menjave in tekoči račun na Danskem. In sicer

    kakšne pogoje ima Danska pri menjavi, ali ima presežek ali primanjkljaj na tekočem

    računu plačilne bilance.

    Cilji:

    prikaz gibanja nominalnih deviznih tečajev, prikaz gibanja cen na Danskem, izračun in prikaz realnih deviznih tečajev, prikaz gibanja nominalnih deviznih tečajev danske krone v primerjavi z valutami

    najpomembnejših trgovinskih partneric Danske,

    izračun efektivnih (nominalnih, realnih) deviznih tečajev, primerjava konkurenčnosti Danskega gospodarstva z njenimi gospodarskimi partnerji

    ( ZDA, Švedska, Velika Britanija, Nemčija, Norveška),

    približevanje Maastrichtskim kriterijem, pogoji menjave in tekoči račun na Danskem.

    Teze dela

    Danska izpolnjuje Maastrichtske konvergenčne kriterije ter ima stabilen devizni tečaj Dansko gospodarstvo je mednarodno močno konkurenčno in zelo odvisno od izvoza,

    še posebej pomembno je evroobmočje.

    Danska ima skozi opazovano obdobje presežek na tekočem računu

    1.4 Predpostavke in omejitve raziskave

    Pri delu diplomskega seminarja smo se omejili samo na eno državo in sicer na Dansko.

    Obdobje opazovanja je omejeno od leta 1999 do leta 2011. Preučevali bomo odnos danske

    krone v primerjavi z evrom, ter predstavili gibaje danske krone v primerjavi s tečajem

    držav s katerimi Danska opravi največ blagovne menjave, te države so Nemčija, Švedska,

    Norveška, Velika Britanija in ZDA. Omejitev predstavlja tudi literatura, saj je večina v

    angleškem jeziku.

    Predpostavljamo, da je Danska majhno odprto gospodarstvo in je zelo odvisna od trgovine

    z drugimi državami, v tekočem računu plačilne bilance ima presežek, kar pomeni, da ima

    visok izvoz blaga in storitev ter velike prilive od dela in kapitala.

    1.5 Predvidene metode raziskovanja

    Raziskava je makroekonomska, saj je osredotočena na devizni tečaj, tako na ravni države,

    kot izven nje. Raziskava je dinamična, saj poleg trenutnega stanja obravnava tudi posledice

    in prihodnje vplive spremembe deviznega tečaja in uvajanja skupne evropske valute.

  • 7

    Pri raziskavi bomo uporabljali deskriptivni pristop, saj daje prednost opisu deviznega

    tečaja. Pri metodi raziskovanja bomo uporabili metodo deskripcije, saj bomo opisovali

    dejstva, procese in pojave, z metodo kompilacije, povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč,

    sklepov in rezultatov drugih avtorjev ter komparativno metodo, s katero bomo ugotavljali

    podobnosti in razlike med sistemi deviznih tečajev.

    Podatke za to delo diplomskega seminarja bomo pridobili s knjižnih virov in spletnih strani

    (v obliki člankov, komentarjev ali statističnih podatkov).

  • 8

    2. DEVIZNI TEČAJ

    Devizni tečaj je cena valute, izražena v domačem denarju, ki naj bi bila na dolgi rok

    odvisna predvsem od razmerja kupne moči posameznih valut (ta je določena z razmerji

    med denarnimi in blagovnimi skladi, oziroma razmerji med denarno ponudbo in

    povpraševanjem po denarju), na kratek rok pa od efektivnega povpraševanja in ponudbe

    tuje valute, ki temeljita na racionalnem pričakovanju ter špekulativnih nagibih in posegih

    (Notar 1989, 18).

    Devizni tečaj je most med domačim in zunanjim sistemom cen, ki omogoča da se ti

    sistemi, čeprav so v osnovi različni, med seboj povezujejo, usklajujejo in primerjajo.

    Devizni tečaj je svojevrstna splošna cena, po kateri se vrednoti domači proizvod dela v

    tistem svojem delu, v katerem se sooča z domačim proizvodom držav zunanjetrgovinskih

    partnerjev. Devizni tečaj torej v sebi zadržuje vse tisto, kar vpliva na sestavo domačih cen

    in domače konkurenčnosti, toda tudi vse tisto, kar povzroča, da domače cene odstopajo od

    zunanjih cen. Za rentabilnost domačih gospodarskih oseb je pri prodaji v državi odločilna

    cena, pri prodaji v tujino pa so odločilne cene in devizni tečaji (Notar 1989,18).

    Devizni tečaj ima pomembno ekonomsko in družbeno politično vlogo. Poslovnim osebam

    služi za primerjanje domačih in tujih cen stroškov. Prav tako vpliva na neposredno na

    dohodek (na osnovi stroškov in prihodkov). Tečaj vpliva na odločitve in programu

    proizvodnje in prodaje. Prav tako pa je pomemben ukrep politike likvidnosti domačih

    gospodarskih oseb in deležev v celoti proti tujini. Vse to pa kaže na pomen vzdrževanja

    čim realnejšega deviznega tečaja (Notar 1989, 18).

    Devizni tečaj ima pomembno vlogo na globalnem nivoju in tudi na nivoju posameznega

    področja, dejavnosti in podjetja. Na globalnem nivoju odloča o stanju in strukturi plačilne

    in devizne bilance, o nivojih in relativnih cenah, denarnih in drugih narodnogospodarskih

    agregatih ter o prerazporeditvi nove vrednosti med državami: na nivoju posameznega

    področja, dejavnosti ali podjetja določa stroške in cene, s tem pa vliva na doseženi

    dohodek in prelivanje dohodka ter prek tega na položaj posameznih gospodarskih oseb v

    gospodarstvu. Prek deviznega tečaja se ugotavlja tudi enakopravnost menjave, s tem naj bi

    tudi dobili odgovor na vprašanje, kje in do kdaj se komu splača izvažati in uvažati, to pa

    dejansko kaže tudi na konkurenčno sposobnost domačega gospodarstva v tekmovanju s

    tujimi partnerji (Notar 1989, 18).

    2.1 Nominalni bilateralni devizni tečaj

    Ko govorimo deviznem tečaju, imamo običajno v mislih bilateralni devizni tečaj. Pove

    nam, koliko enote ene valute lahko na deviznem trgu kupimo z eno enoto neke druge.

    Bilateralni nominalni devizni tečaj je preprosto cena ene valute, izražena v drugi valuti

    (Mrak 2002, 45).

  • 9

    Nominalni devizni tečaj je mogoče izraziti na dva načina:

    Direktna kotacija (kot vrednost enote tujega denarja, izražena s številom enote domačega denarja).

    Če je DKK domača valuta in EUR tuja valuta, je bilo na dan 24.5.2012 potrebno za 1

    EUR=7,4313 DKK.

    Indirektna kotacija (kot vrednost enote domačega denarja, izražena s številom enote tujega denarja).

    Če ponovno za domačo valuto vzamemo DKK in kot tujo valuto EUR, bi bilo na dan

    24.5.2012 potrebno za nakup 1 DDK=0,13456 EUR

    Kot je razvidno, je za način izražanja bilateralnega deviznega tečaja pravilna uporaba tako

    enega kot drugega načina.

    2.2 Realni bilateralni devizni tečaj

    Realni bilateralni devizni tečaj je nominalni tečaj med dvema valutama dveh držav, ki

    upošteva tudi gibanje cen v teh dveh državah. Izračune realnega deviznega tečaja

    predstavlja enačba:

    Kjer oznake pomenijo:

    eR–realni devizni tečaj,

    eN – nominalni devizni tečaj,

    p* - raven cen v tuji državi,

    p –raven cen v domači državi.

    Ker predstavlja p* tuje cene, merjene na primer v EUR, tečaj pa število DKK za EUR, nam

    števec predstavlja tuje cene, izražene v domačih valuti, imenovalec pa domače cene v

    domači valuti, tako nam torej realni bilateralni devizni tečaj izraža razmerje tujih cen v

    primerjavi z domačimi (Strašek, Žižmond 1999, 289).

    Povečanje realnega deviznega tečaja pomeni, da postaja tuje blago dražje v primerjavi z

    domačimi ter, da bodo ljudje prenesli del potrošnje na domače blago in s tem povečali

    konkurenčnost domačih produktov. Nasprotno pa bo padec realnega tečaja pomenil, da

    postaja domače blago relativno dražje oziroma da država izgublja konkurenčnost (Strašek,

    Žižmond 1999, 290).

  • 10

    2.3 Nominalni efektivni devizni tečaj

    Da bi ocenili splošno spremembo vrednosti neke valute, je potrebno izračunati nominalni

    efektivni devizni tečaj. Koeficient nominalnega efektivnega tečaja določene države, kaže,

    povprečno spremembo tečaja njene valute v primerjavi z izbranimi valutami. To je

    ponderirano povprečje sprememb tečaja posameznih valut v katerem so ponderji običajno

    zunanjetrgovinski deleži najpomembnejših trgovinskih partnerjev države. Ta koeficient je

    torej globalni indikator depreciacije ali apreciacije nacionalne valute (Strašek, Žižmond

    1999, 292).

    Nominalni efektivni tečaj je tako merilo, ki nam pove kako se giblje - apreciira oziroma

    depreciira – posamezna valuta v odnosu na tehtno povprečje valut drugih držav, vključenih

    v košarico. Tečaj se izraža v obliki indeksa, pri čemer spremembe v indeksu kažejo na

    efektivno apreciacijo oziroma depreciacijo domače valute v odnosu do izbrane košarice

    tujih valut (Mrak 2002,48). Nominalni efektivni tečaj je podan z naslednjo enačbo:

    NEDT=u1NDT1+u2NDT2+u3NDT3+…+unNDTn

    Kjer oznake pomenijo:

    NEDT – nominalni efektivni tečaj,

    NDT – nominalni devizni tečaj,

    u – utež (delež trgovinske partnerice v celotnem izvozu domače države).

    2.4 Realni efektivni devizni tečaj

    Efektivni tečaj je nominalni indeks, saj je izračunan na osnovi nominalnih bilateralnih

    deviznih tečajev. Da bi ta indeks postal uporaben za merjenje mednarodne konkurenčnosti

    države, ga je potrebno prilagoditi na ta način, da bo pri izračunu upoštevano tudi gibanje

    cen, tako v domači državi kakor tudi v vseh državah, katerih valute so vključene v košarico

    valut (Mrak 2002, 51).

    Za izračun realnega efektivnega deviznega tečaja je v prvi fazi potrebno zbrati indekse

    gibanja realnih bilateralnih deviznih tečajev za vse valute, vključene v košarico, v drugi

    fazi pa je potrebno podobo kot pri računanju efektivnega deviznega tečaja- izračunati

    tehtno povprečje teh realnih bilateralnih deviznih tečajev, z uporabo ponderjev, ki so bili

    dodeljeni vsaki od košaric vključenih tujih valut (Mrak 2002, 51).

  • 11

    3. TEORIJE DEVIZNIH TEČAJEV

    Razlike med posameznimi teorijami, ki pojasnjujejo oblikovanje deviznih tečajev, so

    precejšne. Tradicionalne teorije oblikovanja tečaja razlikujejo tri obdobja: zelo kratko,

    kratko in dolgo. V okviru te delitve pa ločijo še teoretične pristope, ki tečaj pojasnjujejo v

    funkciji tekočih in kapitalskih transakcij (Strašek, Žižmond 1999, 298).

    3.1 Teorija plačilne bilance

    Teorija pojmuje devizni tečaj kot neposredno posledico stanja tekočega računa plačilne

    bilance. Kadar gospodarstvo ustvarja presežek v menjavi s tujino, bo devizni preliv večji

    od deviznega odliva. Ob tem bo ponudba deviz na tržišču večja od deviznega

    povpraševanja, kar bo vplivalo na krepitev domače valute. Prav nasproten proces (znižanje

    zunanje vrednosti domačega denarja) bo razviden ob deficitu tekoče bilance. Ker bodo tuje

    valute vedno dražje, se bo povpraševanje po njih zmanjšalo, manjši bo uvoz blaga, izvoz

    pa se bo pričel večati, kajti izvozniki dobivajo za devize na deviznem tržišču vedno več

    enot domačega denarja. S tem bo po teoriji postopoma doseženo ravnovesje v menjavi s

    tujino (Zbašnik 2001, 15).

    3.1.1 Trgovinski ali elastični pristop

    Elastični pristop ugotavlja učinke, ki jih ima sprememba mednarodne konkurenčnosti na

    trgovinske tokove. Trgovinski tokovi se po njej poskušajo pojasniti s tečajno (cenovno)

    odzivnostjo blagovnega izvoza in uvoza. Klasično temelji koncept elastičnosti, na vplivu

    devalvacija oziroma depreciacije, upoštevajoč sistem deviznega tečaja, na spremembo

    relativnih cen domačih in uvoznih dobrin in vplivu spremembe relativnih cen na izvozne in

    uvozne tokove države (Bekő 1998, 25).

    Osnovne predpostavke koncepta elastičnosti so (Bekő 1998, 26):

    tujina ne reagira na spremembe deviznega tečaja v opazovani državi; vpliv spremembe deviznega tečaja na domačo in tujo raven cen ostane neupoštevan; izključeni so tudi morebitni učinki depreciacije na domači dohodek, plače, obresti in

    druge makroekonomske agregate;

    upošteva se le vpliv spremembe deviznega tečaja na vrednost blagovne menjave in njena rezultirana gibanja v devizni bilanci, brez kapitalskega računa;

    predpostavlja se tudi popolna preglednost nad trgi, neobstoj nelojalne konkurence, vstopnih in izstopnih pregrad, transportnih stroškov, carin in drugih netarifiranih oblik

    omejevanja pretoka blaga.

    3.1.2 Absorbcijska teorija deviznih tečajev

    Absorbcijska teorija deviznih tečajev obravnava primanjkljaj tekočega dela plačilne

    bilance kot razliko med domačim agregatnim dohodkom in domačo agregatno potrošnjo.

    Teorija izhaja iz spoznanja, da je sprememba tekočega dela plačilen bilance enaka razliki

    med spremembo višine dohodka in spremembo višine potrošnje. Kot ukrep spreminjanja

  • 12

    višine in sestave potrošnje služi spreminjanje višine deviznega tečaja oziroma

    devalvacija/depreciacija. Sprememba višine deviznega tečaja ima torej nalogo relativno

    zmanjšati obseg domače potrošnje, tujo in domačo potrošnjo pa v zaželeni stopnji

    preusmeriti na domačo ponudbo. Devizni tečaj se pri tem oblikuje na tisti višini, ki

    izenačuje agregatno ponudbo in agregatno povpraševanje (Notar 1989, 41-42).

    3.2 Teorija portfelja

    Teorija portfelja je izrazito kratkoročne narave in pojasnjuje hitra, velika in povratna

    nihanja okrog neke določene višine deviznega tečaja, tako je ravnovesni devizni tečaj na

    kratki rok določen s ponudbo in povpraševanjem na trgu denarja in kratkoročnega kapitala

    (Notar 1989, 38). Devizni tečaj obravnava v funkciji izravnave mednarodne menjave

    finančnih imetij (Strašek, Žižmond 1999, 308).

    Višina deviznega tečaja se po teoriji portfelja oblikuje na osnovi sprememb v relativni

    ponudbi in povpraševanju po denarnem premoženju, naloženem in glasečem se na domače

    in tuje valute. Teorija tako obravnava devizne tečaje kot (relativne) cene denarnih

    premoženj, naložene v različne valute (Notar 1989, 38) .

    Kratkoročni ravnovesni devizni tečaj je po obravnavani teoriji določen s stanjem in

    spremembami na trgu denarja in kratkoročnega kapitala, in to ob določeni kombinaciji

    obrestne mere in višine deviznega tečaja, stopnje donosnosti in tveganja, poleg tega pa je

    določen tudi z obnašanjem lastnikov imetij glede optimalne donosnosti njihovega

    premoženja (portfelja) (Notar 1989, 38).

    3.3 Monetarna teorija

    Monetarna ali denarna teorija deviznih tečajev izhaja iz denarne teorije plačilne bilance. Je

    spremenljiva v razmerah drsečih in tudi v razmerah fiksnih deviznih tečajev, pomembna

    razlika pa je v tem, da se prenaša v razmerah drsečih deviznih tečajev težišče s področja

    obravnave plačilne bilance na področje obravnave deviznega tečaja (Notar 1989,35).

    Pomembna predpostavka denarne teorije je, da je spreminjanje, prilagajanje splošne višine

    (ravni) cen spremembam v denarni masi hiter, praktično trenuten proces; izredno hitro pa

    je tudi prilagajanje deviznega tečaja spremembam v denarni ponudbi. Denarna teorija

    deviznih tečajev torej izhaja iz razmerja ponudbe in povpraševanja po denarju; to razmerje

    je tudi tisti odločujoči dejavnik, ki odloča splošno višino cen v kakem gospodarstvu.

    Osnovno vlogo v denarni teoriji zavzema splošna višina cen, saj določa realno vrednost

    nominalne višine naložbe ali premoženja (Notar 1989, 35).

    3.4 Teorija paritete kupne moči

    Teorija paritete kupne moči trdi, da je ravnovesni tečaj tisti, pri katerem se izenačijo ravni

    domačih cen z uvozno-izvoznimi cenami. Temelji na podmenah nemotene mednarodne

  • 13

    menjave in tendence mednarodne izenačitve cen ter na notranji vrednosti denarja. Če bomo

    s tujim denarjem lahko kupili na tujem trgu večjo količino istovrstnega blaga kot na

    domačem trgu, se bo povečalo povpraševanje po tujem denarju. To bo vplivalo na rast cen

    tujih valut. Tečaji se bodo spreminjali, dokler se kupna moč denarja na domačem trgu ne

    bo izenačila s kupno močjo denarja na tujih tržiščih (Žižmond 1993, 164).

    Ločiti je mogoče med absolutno in relativno različico teorije paritete kupne moči. Teorija

    absoluten paritete kupne moči pravi, da je domača cena dobrin, ki so predmet mednarodne

    menjave, enaka ceni istih dobrin v tuji valuti. Zapisati jo je mogoče po enačbi (Bekő 1998,

    16):

    Kjer oznake pomenijo:

    P – domača raven cen,

    P* - raven cen v tujini,

    e – nominalni devizni tečaj (kot cena enote tuje valute v domači valuti).

    Po teoriji relativne paritete kupne moči pa je relativna sprememba nominalnega deviznega

    tečaja določena z inflacijskim diferencialom med proizvodi doma in v tujini. Zapišemo jo z

    enačbo (Bekő 1998, 16):

    Teorija paritete kupne moči implicira, da bodo države, ki bodo dopustile, da bodo njihove

    inflacijske stopnje presegle svetovno, soočene z depreciacijskimi pritiski, obratno, v

    primeru nižje relativne inflacije, pa z apreciacijskimi pritiski. Empirične študije

    ugotavljajo, da velja teorija paritete kupne moči na dolgi rok, kratkoročno pa njene

    ugotovitve niso razpoznavne (Bekő 1998, 17).

  • 14

    4. DANSKA

    Kraljevina Danska je najmanjša skandinavska država, ki ima dve avtonomni provinci:

    Ferske otoke in Grenlandijo. Je ustavna monarhija, administrativno pa je razdeljena na 5

    regij. Izvršilno vejo oblasti predstavlja kraljica Margrethe II, prestolonaslednik je princ

    Frederik. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja enodomni ljudski parlament (Folketing), ki

    ima 179 predstavnikov, vključno z dvema predstavnikoma Grenlandije ter dvema

    predstavnikoma Farskih otokov. Glavno mesto je Kopenhagen, valuta je danska krona,

    uradni jezik pa danski. Danska je članica Evropske unije in kot njena polnopravna članica

    sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Poleg tega je tudi članica WTO in

    OECD (Izvozno okno, 2012).

    4.1 Gospodarstvo

    Je gospodarsko ena najrazvitejših držav na svetu, z moderno in stabilno gospodarsko

    ureditvijo ter stabilno gospodarsko rastjo, ki ji omogoča visok nivo socialnih storitev.

    Industrijsko tržno gospodarstvo Danske je odvisno od uvoženih surovin in zunanje

    trgovine. Zaradi nahajališč nafte in plina je energetsko skoraj samozadostna. Nekoč

    pomembno ladjedelništvo je v zatonu, njeno ribištvo pa je še vedno drugo v Evropi (za

    Islandijo). Med predelovalnimi dejavnostmi je najpomembnejša predelava hrane, pijač in

    tobaka, ki ustvarja četrtino celotne industrijske proizvodnje. Osnovo gospodarstva

    predstavljajo storitve (72,7 odstotka BDP), sledi industrija (25,9 odstotka BDP), ter

    kmetijstvo (1,4 odstotka BDP). Danska se lahko pohvali z visokim-tehnološkim

    kmetijskim sektorjem, sodobno, majhno ter podjetniško industrijo, širokimi vladnimi

    socialnimi ukrepi, pravični distribuciji prihodkov, udobnim življenjskim standardom,

    stabilno valuto, stabilnim političnim sistemom, ter visoko odvisnostjo na tuje trgovanje. Je

    neto izvoznica hrane in energije. Njen glavni izvoz so stroji in živilski proizvodi.

    Čeprav je Danska izpolnila in celo presegla pogoje za priključitev ekonomski monetarni

    uniji, se ni odločila za prevzem evra, temveč je obdržala svojo krono. Tudi kot članica

    Evropske unije uživa poseben status in se ne ravna vedno po evropski zakonodaji. Danska

    velja za eno najbolj razvitih držav na svetu, z višino bruto domačega proizvoda na

    prebivalca pa se uvršča na drugo mesto, takoj za Luksemburgom.

    Tabela 1: Stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda od leta 1999 do 2011

    Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

    EU 27 3,0% 3,9% 2,2% 1,3% 1,4% 2,5% 2,0% 3,3% 3,2% 0,3% -4,3% 2,0% 1,5%

    Danska 2,6% 3,5% 0,7% 0,5% 0,4% 2,3% 2,4% 3,4% 1,6% -0,8% -5,8% 1,3% 1,0%

    Vir: Eurostat 2012d.

    Danska spada med najbogatejše evropske države. BDP na prebivalca je v letu 2011 znašal

    48,872 evrov. Povprečna četrt letna rast BDP na Danskem je bila od leta 1991 do leta 2011

    0,41 odstotka. Najvišjo vrednost 3,57 odstotka je dosegla junija leta 2005, ter rekordno

    nizko -2,59 odstotka v decembru leta 2008. Storitveni sektor prispeva skoraj tri četrtine

    BDP in zagotavlja večino delovnih mest, kmetijski sektor pa ustvari 1,3 odstotka BDP in

    http://www.wto.org/http://www.oecd.org/home/0,2987,en_2649_201185_1_1_1_1_1,00.html

  • 15

    zaposluje približno 3 % prebivalstva. Medtem ko je bila za Dansko gospodarstvo v poznih

    devetdesetih letih značilna visoka gospodarska rast, se je njen razvoj upočasnil v letih od

    leta 2001 do leta 2003. Tako je bila rast le od 0,4 odstotka do 0,7 odstotkov, glavni razlog

    za to pa je bil zmanjšanje izvoza, na katerega je vplivala mednarodna upočasnitev trgov ter

    slabo domače povpraševanje. Nato se je v naslednjih treh letih izboljšala in je leta 2006

    dosegla raven iz leta 2000. Vendar je kljub visokemu razvitemu gospodarstvu tudi na

    Danskem opaziti posledice svetovne gospodarske krize, tako je v letu 2008 beležila 1,2

    odstotni padec BDP glede na preteklo leto, razlog za padec je bil predvsem v negativni

    stopnji izvoza, negativni stopnji zasebne potrošnje, ter nižji vrednosti investicij. V letu

    2009 je zabeležila največji padec glede na zadnja leta in sicer za 5,0 odstotkov manj kot

    prejšnje leto. V letu 2010 si je dansko gospodarstvo deloma opomoglo in ponovno

    zabeležilo pozitivno realno rast v višini 1,3 odstotka BDP-ja, ter jo obdržalo še v letu 2011,

    ko je bila rast 1,0 odstotka BDP, kar je bila predvsem posledica višjih investicij in rasti v

    danskem izvozu, (Veleposlaništvo Danske, 2012).

    Tabela 2: Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca od leta 1999 do 2010 (EU=

    100)

    Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

    Danska 131 132 128 128 124 126 124 124 123 125 123 127 125

    Vir: Eurostat 2012c.

    V tabeli 2 lahko vidimo raven bruto domačega proizvoda na prebivalca na Danskem v

    obdobju od leta 1999 pa do leta 2011. Kot je razvidno, se je gibal med 123 in 132, kar

    pomeni da je presegal povprečje držav EU. Danski BDP na prebivalca je v letu 2011 znašal

    48,872 EUR.

    Tabela 3: Stopnja anketne brezposelnosti od leta 2000 do 2011

    Leto

    2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

    EU (27)

    8,8 % 8,6% 8,9% 9,1% 9,2% 9,0% 8,3% 7,2% 7,1% 9,0% 9,7% 9,7%

    Danska

    4,3% 4,5% 4,6% 5,4% 5,5% 4,8% 3,9% 3,8% 3,4% 6,0% 7,5% 7,6%

    Vir: Eurostat 2012b.

    Danska ima zelo prožen trg dela in je ena od dveh najpomembnejših držav v Evropi, ko gre

    za konkurenčno raven plač. Plače zaposlenih so na istem nivoju kot plače v drugih

    nordijskih državah. Danska delovna sila je ena izmed najproduktivnejših v Evropi.

    Na Danskem se je nizka raven brezposelnosti močno povečala v času recesije, saj je po letu

    2008, ko je dosegla najnižjo raven in sicer 3,4 odstotke začela naraščati in je v letu 2011

    dosegla že 7,6 odstotka, vendar pa ima vsa leta nižjo stopnjo brezposelnosti od povprečja

    EU.

  • 16

    5. DEVIZNOTEČAJNA POLITIKA NA DANSKEM

    Od konca druge svetovne vojne dalje je bila danska krona v režimu fiksnega deviznega

    tečaja. Centralna pariteta je nespremenjena že od leta 1987. Od leta 1945 do leta 1973 je

    bil tečaj danske krone fiksiran glede na dolar (Bretton Woods sistem). Po razpadu tega

    sistema je Danska od leta 1972 do leta 1979 sodelovala v sistemu "kača v tunelu". Danska

    je bila članica evropske skupnosti menjalnih tečajev (EMS), od leta 1979 dalje pa je

    danska krona tudi sodelovala v sistemu ERM. Centralna pariteta danske krone do DEM, ki

    velja tudi danes (vendar do evra), je bila določena že leta 1987, kar kaže na uspešno

    vodenje denarne politike in visoko stopnjo konvergence (Genorio 2004, 47).

    Cilj, za katerega se je prizadevala centralna banka do 31. decembra 1998, je bil držati

    stabilno krono proti glavnim valutam držav članic EMS (nemške marke, nizozemskega

    guldna, belgijskega franka, francoskega franka in od leta 1995 tudi avstrijskega šilinga).

    Februarja leta 1993 je bil izveden špekulativni napad na dansko krono zaradi splošne

    tečajne krize v sistemu ERM. Danska centralna banka je zato razširila pas dovoljenega

    nihanja tečaja okoli centralne paritete (iz ±2,25% na ±15%) ter zvišala obrestne mere. Z

    nakupi krone je danski centralni banki, v boju proti preveliki depreciaciji krone, pomagala

    tudi nemška Bundesbanka in še nekatere druge banke. Sčasoma se je tečaj zopet umiril v

    bližini paritete in centralna banka je dovoljene meje nihanja tečaja ob vstopu v ERM II (v

    dogovoru z ECB) zožila nazaj na ±2,25% (Genorio 2004, 47).

    Danska je od leta 1999 prostovoljno vključena v ERM II. Tečaj je fiksiran na 746,038 kron

    za 100 evrov in se zaradi visoke stopnje ekonomske konvergence z državami evro območja

    in po dogovoru z ECB giblje v pasu ±2,25%. V obdobju, odkar je Danska v ERM II, se je

    krona nahajala blizu paritetne vrednosti, ki je nespremenjena že od leta 1987 (Genorio

    2004, 47).

    Danska centralna banka ohranja stabilen tečaj krone tako, da intervenira na deviznem trgu

    z nakupom ali prodajo tuje valute ter z regulacijo obrestne mere. Če je devizni trg

    uravnotežen, danska centralna banka sledi gibanju obrestne mere, ki jo določa ECB. Če trg

    ni uravnotežen, danska centralna banka kupuje/prodaja evre in spreminja obrestne mere

    neodvisno od ECB, tako da ohranja obrestno pariteto. Tak način vodenja denarne politike

    je bil značilen za Dansko že pred vstopom v ERM II. Le da je pred vstopom v ERM II

    referenčno valuto predstavljala nemška marka in ne evro (Genorio 2004, 47).

  • 17

    6. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE

    Na sliki 1 je prikazano gibanje nominalnega deviznega tečaja danska krona/evro od

    januarja 1999 do aprila 2012. Prikazana je direktna kotacija, ki nam pove koliko danske

    krone je bilo potrebno odšteti za 1 evro. Najvišja vrednost nominalnega deviznega tečaja

    danska krona/evro in hkrati najnižja vrednost danske krone v teh letih, je bila januarja 2001

    in sicer je bilo potrebno za 1 evro odšteti 7,4642 danske krone. Najnižja vrednost

    nominalnega deviznega tečaja danska krona/evro je bila zabeležena maja 2003, ko je bilo

    za 1 evro odšteti 7,4246 danske krone. Tako se je nominalni devizni tečaj v opazovanem

    obdobju ves čas gibal v določenem intervalu ±2,25% in ni bilo opaziti velikih nihanj.

    Slika 1: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/EUR

    Vir: Eurostat 2012e.

    Po negativnem izidu referenduma 28. septembra 2000 za vstop v evroobmočje se fiksen

    tečaj ni spremenil. V letu 2000 je danska centralna banka, tako kot ECB, večkrat dvignila

    obrestne mere. Razmik med vodilnima obrestnima merama ECB in danske centralne banke

    se je povečal, zaradi odliva deviz ter tendence po depreciaciji krone. V pred-

    referendumskem obdobju so se kratkoročne obrestne mere dvignile vendar niso povzročile

    večjih sprememb na deviznem tečaju. Velika količina neto tujih nakupov vrednostnih

    papirjev je v nekaterih obdobjih leta 2000 prispevala k depreciaciji krone. Da bi se Danska

    centralna banka izognila fluktuaciji krone je v letu 2000 morala intervenirati na trgu s

    prodajo deviz (Genorio 2004, 47).

    Od vključitve danske krone v ERM II dalje, je tečaj do evra stabilen in znotraj koridorja

    ±2,25%. Avtonomne spremembe obrestnih mer so razmeroma majhne. Uravnavanje tečaja

    poteka s prodajo in nakupi deviz ter s spremembami obrestnih mer. V začetku leta 1999 je

    centralna banka avtonomno zniževala obrestno mero zaradi vse večjega pritoka deviz,

    7,46

    7,42

    7,40

    7,41

    7,42

    7,43

    7,44

    7,45

    7,46

    7,47

    jan

    .99

    avg.

    99

    mar

    .00

    okt

    .00

    maj

    .01

    dec

    .01

    jul.0

    2

    feb

    .03

    sep

    .03

    apr.

    04

    no

    v.0

    4

    jun

    .05

    jan

    .06

    avg.

    06

    mar

    .07

    okt

    .07

    maj

    .08

    dec

    .08

    jul.0

    9

    feb

    .10

    sep

    .10

    apr.

    11

    no

    v.1

    1

  • 18

    kasnejše spremembe obrestne mere v tem letu so sledile spremembam obrestnih mer ECB.

    Podobno je tudi v letu 2001 centralna banka sledila zniževanju obrestnih mer ECB, vendar

    je hkrati še dodatno zniževala svojo posojilno obrestno mero, da je ohranjala krono

    stabilno. Zaradi razmeroma majhne razlike med obrestnimi merami danske centralne banke

    in ECB, so avtonomne spremembe obrestne mere tudi majhne in običajno znašajo 0,05

    odstotne točke. Razlika med vodilno obrestno mero ECB in vodilno obrestno mero danske

    centralne banke je na primer konec leta 2002 znašala 0,20 odstotnih točk. V tem letu je

    danska centralna banka trikrat avtonomno znižala obrestno mero, vsakič za 0,05 odstotne

    točke. Sicer je v letu 2002, podobno kot tudi v predhodnih letih, sledila gibanju obrestnih

    mer ECB (Genorio 2004, 47).

    Tako je bil tečaj danske krone do evra leta 2003 stabilen in na ravni nekoliko močnejši od

    osrednjega tečaja v ERM II. V tem letu je bil zabeležena tudi najnižja vrednost

    nominalnega deviznega tečaja danska krona/evro. Tako je danska krona apreciirala, kar

    vpliva negativno na izvoz ter pozitivno na uvoz, saj je uvoženo blago cenejše. Nato je bil

    tečaj danske krone vse do leta 2008 stabilen z manjšimi odstopanji, katere pa je uravnavala

    danska centralna banka, s prodajo in nakupi deviz ter s spremembami obrestnih mer. V letu

    2008 pa je finančna kriza prizadelo tudi Dansko. Danska krona je bila pod pritiskom v

    septembru in oktobru, zato je danska centralna banka pričela s prodajo deviz, vendar to ni

    zadostovalo zato je posegla tudi z zvišanje obrestnih mer (Denmarks Nationalbanks,

    2012b).

  • 19

    7. GIBANJE CEN

    Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin meri spremembe v ravni drobnoprodajnih

    cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih potrošniki (domači in tuji)

    namenjajo za nakupe predmetov končne porabe na ozemlju svoje države (domače načelo

    porabe). Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin je primerljiv indeks cen

    življenjskih potrebščin, ki ga računajo države članice Evropske unije in se uporablja za

    primerjanje inflacijskih stopenj med temi državami (SURS, 2012b).

    7.1 Gibanje cen na Danskem

    Slika 2 grafično prikazuje gibanje harmoniziranega indeksa cen življenjski potrebščin

    Danske. Tako se je vrednost med opazovanim obdobjem gibala od 87,30 do 116,60. Bazno

    leto predstavlja leto 2005, kjer je indeks 100.

    Leta 1999 je bila v marcu in aprilu najvišja inflacija in sicer 1,7 odstotka, kar je za 0,5

    odstotnih točk več kakor v evroobmočju.

    V juliju 2000 se je inflacija na Danskem povečala za 2,8 odstotnih točk več kot v letu

    1999, razlog za to povečanje je bil tako na Danskem kot v drugih državah naraščajoče cene

    nafte, prav tako pa je k temu veliko pripomogla rast cen najemnin in hrane. Cene

    življenjskih potrebščin še so še vedno naraščale hitreje kot v evroobmočju, čeprav se je

    razlika že zmanjšala, tako je bila inflacija v juliju za 0,4 odstotne točke višja kakor inflacija

    v evroobmočju v primerjavi z koncem 1999, ko je bila za 1,3 odstotne točke višja

    (Denmarks Nationalbanks, 2012b).

    Stopnja rasti cen življenjskih potrebščin merjena s HICP, je bila maja leta 2001 za 2,8

    odstotnih točk nižja v primerjavi s preteklim letom. Od takrat so se cene življenjskih

    potrebščin znižale, kar je predvsem posledica bolj zmernega razvoja cen energije ter hrane

    (Denmarks Nationalbanks, 2012b).

    Leta 2005 je inflacija v smislu letne stopnje rasti indeksa cen življenjskih potrebščin

    znašala 2,2 odstotka v avgustu. To je nekoliko višje kakor v predhodnih mesecih, razlog pa

    je predvsem v naraščajočih cenah hrane in energije (Denmarks Nationalbanks, 2012b).

    V letu 2006 se je inflacija povečala za nekaj manj kot 2 odstotni točki, kljub visokim

    cenam nafte. Tako je bil HICP aprila za 1,8 odstotnih točk višji kot leto prej, vendar je bil

    nekoliko nižji kakor v evro območju, kjer se je povečal za 2,4 odstotni točki (Denmarks

    Nationalbanks, 2012b).

    V letu 2007 se je v oktobru inflacija povečala za 2,5 odstotnih točk, kar je bila predvsem

    posledica podražitve hrane, čeprav je bila cena nafte visoka, je to imelo le omejen vpliv na

    inflacijo, vendar pa so bile posledice vidne že v prihodnjih mesecih (Denmarks

    Nationalbanks, 2012b).

    V januarja leta 2008 se je inflacija povečala za 3,0 odstotka, kar je v primerjavi s koncem

    prejšnjega leta precejšen skok, saj je bila prisotna deflacija, vzrok tega povečanja so bile

    višje cene energentov in hrane (Denmarks Nationalbanks, 2012b).

  • 20

    Aprila 2010 je bila za 2,4 odstotni točki višja v primerjavi z istim mesecem leta 2009, kar

    je bila posledica višjih cen, ter višjih davkov na tobak in drugo blago, vendar je to vplivalo

    le kratkotrajno, prav tako pa so nekaj prispevale tudi rastoče cene energije (Denmarks

    Nationalbanks, 2012b).

    Slika 2: Gibanje cen na Danskem (2005=100)

    Vir: Eurostat 2012a.

    7.2 Gibanje cen v evroobmočju

    Stopnja inflacije v območju evra je vse od leta 1999 do leta 2011 v povprečju znašala 2,60

    odstotka. Največji izjemi sta bili julija leta 1991, ko je dosegla 5,0 odstotka, kar je bila

    najvišja vrednost ter julija 2009, ko je bila zabeležena najnižja vrednost in sicer – 0,7

    odstotka. ECB želi ohraniti inflacijo na srednji rok pod 2 odstotka, prav tako pa

    konvergenčni kriterij za inflacijo zahteva, da mora imeti država inflacijo ne za več kot 1,5

    odstotne točke višjo kot povprečje 3 držav z najnižjo inflacijo. Kot je razvidno iz slike 3 je

    inflacija v območju evra konstanta, vrednosti se gibljejo med 84,00 in 118,16 vrednost 100

    pa predstavlja bazno leto 2005. Inflaciji v območju evra in na Danskem sta si zelo podobni

    in je le majhna razlika v vrednostih. Glavni dejavniki za oblikovanje HICP so sprememba

    cen energije, nafte, stanovanj, hrane,..

    Tako je leta 2005 inflacija v območju evra znatno presegla 2 odstotka, kar je bilo predvsem

    posledica cen energije in je v septembru znašala 2,6 odstotka. Ravno nasprotno je bilo ob

    koncu naslednjega leta ko so cene nafte padle in je inflacija znašala okoli 1,7 odstotka. V

    novembru letu 2007 se je ponovno povišala na 3,0 odstotke, kar pa je bila ponovno

    posledica visokih cen nafte in hrane, ki so se povišale predvsem zaradi močnejšega

    svetovnega povpraševanja. V letu 2009 so se začele kazati prve posledice krize in je

    povprečna letna inflacija znašala le 0,3 odstotke. Že v letu 2010 je bila inflacija v območju

    87,30

    116,60

    80,00

    85,00

    90,00

    95,00

    100,00

    105,00

    110,00

    115,00

    120,00

    jan

    .99

    sep

    .99

    maj

    .00

    jan

    .01

    sep

    .01

    maj

    .02

    jan

    .03

    sep

    .03

    maj

    .04

    jan

    .05

    sep

    .05

    maj

    .06

    jan

    .07

    sep

    .07

    maj

    .08

    jan

    .09

    sep

    .09

    maj

    .10

    jan

    .11

    sep

    .11

  • 21

    evra merjena z indeksom HICP 1,9 odstotka, kar je bilo skladno s pravili ECB, ki jo želi

    ohranjati na ravni okoli 2 odstotkov. V letu 2011 in začetku leta 2012 ostaja inflacija okoli

    3,0 odstotka, kar pa je ponovno posledica predvsem višjih cen energentov in drugih

    primarnih surovin (ECB, 2012).

    Slika 3: Gibanje cen v evroobmočju (2005=100)

    Vir: Eurostat 2012a.

    84,00

    118,16

    60,00

    70,00

    80,00

    90,00

    100,00

    110,00

    120,00

    130,00

    jan

    .99

    sep

    .99

    maj

    .00

    jan

    .01

    sep

    .01

    maj

    .02

    jan

    .03

    sep

    .03

    maj

    .04

    jan

    .05

    sep

    .05

    maj

    .06

    jan

    .07

    sep

    .07

    maj

    .08

    jan

    .09

    sep

    .09

    maj

    .10

    jan

    .11

    sep

    .11

  • 22

    8. REALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE

    Opis realnega deviznega tečaja smo podali že v drugem poglavju, ve tem delu pa bomo

    podrobneje razložili gibanje realnega deviznega tečaja DKK/EUR. Realni devizni tečaj je

    pomemben predvsem, ker nam pokaže mednarodno konkurenčnost izdelkov in storitev

    države v našem primeru Danske.

    Slika 4: Gibanje realnega deviznega tečaja DKK/EUR

    Vir: Eurostat 2012e.

    Na sliki 4 je prikazan realni devizni tečaj danska krona/evro od januarja 1999 do aprila

    2012. Za izračun realnega deviznega tečaja smo potrebovali nominalni devizni tečaj

    danska krona/evro, ter HICP Danske in evroobmočja. Kot je razvidno iz slike 4, je danska

    krona apreciirala v primerjavi z evrom v opazovanem obdobju. Maksimum realnega

    deviznega tečaja je bil junija 2000 pri 7,74 danske krone za 1 evro, minimum pa je bil

    dosežen decembra leta 2011 in sicer je bilo potrebno odšteti 7,29 danske krone za 1 evro.

    7,74

    7,29

    7,00

    7,10

    7,20

    7,30

    7,40

    7,50

    7,60

    7,70

    7,80

    jan

    .99

    sep

    .99

    maj

    .00

    jan

    .01

    sep

    .01

    maj

    .02

    jan

    .03

    sep

    .03

    maj

    .04

    jan

    .05

    sep

    .05

    maj

    .06

    jan

    .07

    sep

    .07

    maj

    .08

    jan

    .09

    sep

    .09

    maj

    .10

    jan

    .11

    sep

    .11

  • 23

    9. NAJPOMEMBNEJŠE TRGOVINSKE PARTNERICE DANSKE

    Danska ima zelo odprto gospodarstvo. V letu 2010 je uvozila za 65,7 milijard EUR,

    izvozila pa za 72,6 milijard EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 6,9 milijard

    EUR. Presežek na tekočem računu pa je v letu 2010 znašal 12,4 milijard EUR, kar

    predstavlja 5,3 % BDP. Danska največ trguje z državami EU. Kot je razvidno iz slike 5 je

    največ izvozila v Nemčijo (15 % od celotnega izvoza), na Švedsko (12,8 %), v Veliko

    Britanijo (9 %), na Norveško (6,1 %) in v ZDA(5,3 %). ZDA so največja neevropska

    trgovinska partnerica. Uvozili so največ iz Nemčije (20,6 %), Švedske, Kitajske in

    Nizozemske. Trgovina z drugimi državami izven EU se v zadnjih letih povečuje. Največ

    izvažajo v ZDA, uvažajo pa iz Kitajske (Izvozno okno, 2012).

    Slika 5: Najpomembnejše trgovinske partnerice Danske v letu 2010

    Vir: Izvozno okno 2012.

    Danska je samozadostna pri proizvodnji energije, njen glavni izvoz pa predstavljajo stroji,

    instrumenti in živilski proizvodi. Tako ji trgovanje z drugimi državami EU predstavlja kar

    70 odstotkov celotnega izvoza. Od leta 1997 do 2012 Danska v povprečju izvozi

    38965,3000 milijard DKK, najvišji izvoz je dosegla marca leta 2011 in sicer 55777,3000

    milijard DKK, najnižjega pa maja 1998, ko je izvozila 23762,6000 milijard DKK (Trading

    Economics, 2012b).

    Dansko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine. Tako Danska uvaža

    predvsem stroje, opremo, surovine in polizdelke za industrijo, žita ter izdelke za široko

    porabo. Od leta 1997 do 2012 uvozi v povprečju 34921,8000 milijonov DKK, najvišji uvoz

    je bil oktobra 2008 in sicer 50363,2000 milijonov DKK, najnižji pa julija leta 1997, ko je

    dosegel 21723,8000 milijonov DKK (Trading Economics, 2012c).

    Nemčija 15%

    Švedska 13%

    VB 9%

    Norveška 6%

    ZDA 5%

    Ostale 53%

  • 24

    10. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE V PRIMERJAVI Z VALUTAMI NAJPOMEMBNEJŠIH TRGOVINSKIH PARTNERIC

    Danska najpomembnejša trgovinska partnerica na področju izvoza je Nemčija. Ker je

    Nemčija prevzela skupno valuto evro, v tem poglavju ni predstavljenega nominalnega

    deviznega tečaja DKK/EUR, ker smo ga predstavili že v 6. poglavju.

    10.1 Švedska

    Na sliki 6 je prikazano gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/SEK v obdobju od

    januarja 1999 do aprila 2012. Prikazana je direktna kotacija, ki nam pove koliko danske

    krone je potrebno odšteti za 1 švedsko krono. Kot je iz slike 6 razvidno, je danska krona od

    januarja 1999 pa do maja 2000 depreciirala, nato ji je sledila manjša apreciacija do

    septembra 2001. Od konca leta 2001 pa do avgusta 2008 ni bilo opaziti velikih sprememb

    razen manjših nihanj. Konec leta 2008 je opazna apreciacija, marca 2009 pa je opažena

    najnižja vrednost nominalnega deviznega tečaja in sicer je bilo potrebno odšteti 0,67

    danske krone za 1 švedsko krono. Po marcu 2009 pa je bila opazna depreciacija

    nominalnega tečaja.

    Slika 6: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/SEK

    Vir: Eurostat 2012e.

    10.2 ZDA

    Na sliki 7 je prikazano nominalno gibanje deviznega tečaja DKK/USD. Prav tako je

    prikazana direktna kotacija. Glede na celotno gibanje tečaja, je bila danska krona glede na

    dolar dokaj nestabilna. Tako je svoj maksimum dosegla junija 2001 in sicer 8,72

    DKK/USD, takrat je bila danska krona najšibkejša. Svoj minimum pa je dosegla junija

    2008, ko je bilo potrebno odšteti 4,73 DKK/USD takrat pa je bila danska krona

    najmočnejša v opazovanem obdobju. Kot je iz slike 7 razvidno je od januarja 1999 pa do

    junija 2001 depreciirala, nato je sledila apreciacija vse do julija 2008 z vmesnimi krajšimi

    depreciacijami. Od konca leta 2008 pa do leta 2012 so opazna manjša nihanja.

    0,90

    0,67

    0,60

    0,65

    0,70

    0,75

    0,80

    0,85

    0,90

    0,95

    jan

    .99

    sep

    .99

    maj

    .00

    jan

    .01

    sep

    .01

    maj

    .02

    jan

    .03

    sep

    .03

    maj

    .04

    jan

    .05

    sep

    .05

    maj

    .06

    jan

    .07

    sep

    .07

    maj

    .08

    jan

    .09

    sep

    .09

    maj

    .10

    jan

    .11

    sep

    .11

  • 25

    Slika 7: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/USD

    Vir: Eurostat 2012e.

    10.3 Velika Britanija

    Iz slike 8 je razvidno gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/GBP od januarja 1999

    do aprila 2012. Danska krona je skozi celotno opazovano obdobje nominalno apreciirala.

    Tako je devizni tečaj svoj maksimum dosegel oktobra 2000, ko je bilo potrebno odšteti

    12,64 danske krone za 1 britanski funt. Svoj minimum pa marca 2009, ko je bilo 8,10

    danske krone za 1 britanski funt.

    Slika 8: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/GBP

    Vir: Eurostat 2012e.

    8,72

    4,73

    3,00

    4,00

    5,00

    6,00

    7,00

    8,00

    9,00

    10,00

    jan

    .99

    avg.

    99

    mar

    .00

    okt

    .00

    maj

    .01

    dec

    .01

    jul.0

    2

    feb

    .03

    sep

    .03

    apr.

    04

    no

    v.0

    4

    jun

    .05

    jan

    .06

    avg.

    06

    mar

    .07

    okt

    .07

    maj

    .08

    dec

    .08

    jul.0

    9

    feb

    .10

    sep

    .10

    apr.

    11

    no

    v.1

    1

    12,64

    8,10

    6,00

    7,00

    8,00

    9,00

    10,00

    11,00

    12,00

    13,00

    jan

    .99

    sep

    .99

    maj

    .00

    jan

    .01

    sep

    .01

    maj

    .02

    jan

    .03

    sep

    .03

    maj

    .04

    jan

    .05

    sep

    .05

    maj

    .06

    jan

    .07

    sep

    .07

    maj

    .08

    jan

    .09

    sep

    .09

    maj

    .10

    jan

    .11

    sep

    .11

  • 26

    10.4 Norveška

    Slika 9 nam prikazuje gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/NOK. Iz slike 9 je

    razvidna nestabilnost nominalnega deviznega tečaja, saj se obdobja nominalne apreciiacije

    in depreciiacije hitro in skozi celotno opazovano obdobje nenehno menjujeta. Vendar pa

    velikih nihanj med maksimumu, ki je bil decembra 2002, ko je bilo potrebno 1,02

    DKK/NOK in minimumu, ki je bil decembra 2008, ko je bilo potrebno 0,80 DKK/NOK ni

    opaziti.

    Slika 9: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/NOK

    Vir: Eurostat 2012e.

    1,02

    0,80

    0,60

    0,65

    0,70

    0,75

    0,80

    0,85

    0,90

    0,95

    1,00

    1,05

    jan

    .99

    sep

    .99

    maj

    .00

    jan

    .01

    sep

    .01

    maj

    .02

    jan

    .03

    sep

    .03

    maj

    .04

    jan

    .05

    sep

    .05

    maj

    .06

    jan

    .07

    sep

    .07

    maj

    .08

    jan

    .09

    sep

    .09

    maj

    .10

    jan

    .11

    sep

    .11

  • 27

    11. NOMINALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE

    Poleg spremljanja sprememb posameznih tečajev tujih valut, statistika ves čas računa tudi

    gibanje efektivnega tečaja. Koeficient nominalnega efektivnega deviznega tečaja določene

    države, kaže povprečno spremembo tečaja njene valute v primerjavi z izbranimi valutami.

    To je ponderirano povprečje, v katerem so ponderji običajno zunanjetrgovinski deleži

    najpomembnejših trgovinskih partnerskih držav (Žižmond 1993,161). Izračunava in

    prikazuje se seveda samo v indeksni obliki in v bistvu pomeni povprečje indeksov

    posameznih tečajev, ki sestavljajo košarico. Z narodnogospodarskega stališča in tudi z

    vidika vodenja politike deviznih tečajev, je ta kazalec reprezentativnejši kazalec

    sprememb, kot sprememba samo ene valute.

    V našem primeru smo nominalno vrednost danske krone primerjali z nominalnimi

    vrednosti evra, švedske krone, britanskega funta, norveške krone in dolarja. Nominalni

    efektivni tečaj smo izračunali tako, da smo nominalne devizne tečaje DKK/EUR, DKK/

    SEK, DKK/NOK, DKK/GBP, DKK/USD spremenili v indekse in jih pomnožili z

    ponderjem posamezne države, nato smo vse sešteli in delili s vsoto ponderjev, ki jih imajo

    trgovinske partnerice v celotnem izvozu.

    Slika 10: Nominalni efektivni devizni tečaj

    Vir: Eurostat 2012e.

    Slika 10 grafično prikazuje gibanje indeksa nominalnega efektivnega deviznega tečaja

    Danske krone v primerjavi z valutami trgovinskih partneric Danske, v obdobju od januarja

    1999 do januarja 2012. Tako je nominalni efektivni tečaj od januarja 1999 pa do oktobra

    2000 depreciiral, kar je bilo ugodno za Dansko, saj se je izboljšal konkurenčni položaj

    glede na košarico držav partneric. Nato je od konca leta 2000 pa do marca 2009 opaziti

    rahlo apreciiacijo in s tem zmanjšanje konkurenčnega položaja Danske. Od konca leta

    2009 do 2012 je ponovno opaziti depreciacijo deviznega tečaja. Maksimum je nominalni

    efektivni tečaj dosegel oktobra 2000 in sicer 110,13 indeksnih točk, svoj minimum pa

    marca 2009 pri 89,72 indeksnih točkah.

    110,13

    89,72

    80

    85

    90

    95

    100

    105

    110

    115

    jan

    .99

    avg.

    99

    mar

    .00

    okt

    .00

    maj

    .01

    dec

    .01

    jul.0

    2

    feb

    .03

    sep

    .03

    apr.

    04

    no

    v.0

    4

    jun

    .05

    jan

    .06

    avg.

    06

    mar

    .07

    okt

    .07

    maj

    .08

    dec

    .08

    jul.0

    9

    feb

    .10

    sep

    .10

    apr.

    11

    no

    v.1

    1

  • 28

    12. REALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE

    Da bi vedeli ali postaja naše blago relativno cenejše ali relativni držaje v primerjavi s tujim

    blagom, moramo upoštevati spremembe cen doma in v tujini. Realni efektivni tečaj pa v

    svojem izračunu upošteva poleg razmerja med deviznimi tečaji tudi razmerja med

    relativnimi cenami. Z izračunom lahko ugotovimo, kako konkurenčna je naša država v

    primerjavi s tistimi s katerimi največ trguje.

    Realni efektivni devizni tečaj smo izračunali po naslednji enačbi:

    (

    ) (

    ) (

    )

    Kjer oznake pomenijo:

    REDT – realni efektivni devizni tečaj,

    NDT- nominalni devizni tečaj,

    P*- indeks cen v tuji državi,

    P- indeks cen v domači državi

    p- ponder; delež trgovinske partnerice v celotnem izvozu domače države

    Iz slike 11 je razviden realni efektivni devizni tečaj in če sliko primerjamo z nominalnim

    efektivnim tečajem, vidimo da se gibljeta podobno, razlika je le v vrednostih. Tako vidimo,

    da je bilo od leta 2000 pa do septembra 2009 obdobje realne efektivne apreciiacje, v

    septembru je realni efektivni tečaj dosegel svoj maksimum in sicer 108,64 indeksnih točk.

    Nato je od marca 2009 sledila realna efektivna depreciiacija, katere posledica je večja

    konkurenčnost Danske, saj je bila inflacija na Danskem nižja kot v primerjanih državah. V

    marcu 2009 je realni efektivni tečaj dosegel svoj minimum in sicer 94,14 indeksne točke.

    Slika 11: Realni efektivni devizni tečaj

    Vir: Eurostat 2012e.

    108,64

    94,14

    9092949698

    100102104106108110

    19

    99

    M0

    1

    19

    99

    M0

    7

    20

    00

    M0

    1

    20

    00

    M0

    7

    20

    01

    M0

    1

    20

    01

    M0

    7

    20

    02

    M0

    1

    20

    02

    M0

    7

    20

    03

    M0

    1

    20

    03

    M0

    7

    20

    04

    M0

    1

    20

    04

    M0

    7

    20

    05

    M0

    1

    20

    05

    M0

    7

    20

    06

    M0

    1

    20

    06

    M0

    7

    20

    07

    M0

    1

    20

    07

    M0

    7

    20

    08

    M0

    1

    20

    08

    M0

    7

    20

    09

    M0

    1

    20

    09

    M0

    7

    20

    10

    M0

    1

    20

    10

    M0

    7

    20

    11

    M0

    1

    20

    11

    M0

    7

  • 29

    13. PRIBLIŽEVANJE DANSKE MAASTRICHTSKIM KRITERIJEM

    Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) določa konvergenčne kriterije, ki jih

    morajo države članice doseči, če se želijo vključiti v EMU in tako prevzeti enotno valuto.

    Ti konvergenčni kriteriji se nanašajo na (BSI, december 2009):

    Cenovno stabilnost, ki je v državi dosežena, ko stopnja letne inflacije ni za več kot 1,5 odstotne točke višja kot v povprečju treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije v tem

    letu.

    Javne finance: Proračunski primanjkljaj kot delež BDP na koncu finančnega leta ne sme presegati 3 % BDP. Če temu ni tako, mora znatno upadati in se približevati meji

    blizu 3 % BDP. Primanjkljaj je lahko nekaj časa na ravni približno 3% BDP, če gre za

    nenaden šok. Javni dolg kot delež BDP, ne sme na koncu finančnega leta presegati

    60% BDP. Če to mejo presega, mora javni dolg kot delež BDP do vstopa v EMU

    zadosti pasti in se z zadovoljivo hitrostjo približevati meji 60% BDP.

    Stabilnost deviznega tečaja je dosežena, ko je valuta države članice vsaj dve leti vključena v sistem ERM, in v tem času ne devalvira na lastno pobudo države članice

    napram nobeni valuti druge države članice.

    Dolgoročne nominalne obrestne mere ne smejo biti za več kot dve odstotni točki višje, kot obrestne mere v treh državah članicah, ki so najboljše glede cenovne

    stabilnosti, torej tistih z najnižjo inflacijo.

    Ob tem mora biti centralna banka neodvisna od vladnih institucij, ne sme dajati posojil

    državi, prav tako javni sektor ne sme imeti privilegiranega dostopa do storitev finančnega

    sektorja. Država sme uvesti enotno valuto, ko izpolni vse navedene konvergenčne kriterije.

    Junija 1992 so na Danskem imeli referendum, na katerem so se odločali o sprejetju

    pogodbe iz Maastrichta. To pogodbo so volivci zvrnili. Maja 1993 so sprejeli popravljeno

    verzijo Maastrichtske pogodbe, ki Danski predvideva med drugim tudi to, da ne bo sprejela

    enotne valute - evra. Danci so izvedli tudi referendum o uvedbi enotne evropske valute, ki

    je bil 28. Septembra 2000. Večina in sicer 53,1 % volivcev, se je izrekla proti uvedbi evra

    na Danskem. Odločitev volivcev je bila povsem politično naravnana in ni imela globljih

    ekonomskih vzrokov.

    Tako ima Danska ima poleg Velike Britanije poseben položaj, saj je v postopku pogajanj

    dosegla, da se sama odloči ali želi uvesti evro po izpolnitvi konvergenčnih kriterijev. Ima

    tako imenovano »opt-out« pravico, kar pomeni, da ji ni potrebno uvesti evra, tudi če

    izpolnjuje zahtevane konvergenčne kriterije.

  • 30

    Tabela 4: Ekonomski kazalniki konvergence Danske v obdobju od leta 1999 do 2011

    Leto

    Cenovna

    stabilnost

    (inflacija po

    HICP)

    Javne finance (javno

    finančnik

    primanjkljaj ali

    presežek)

    Javne finance

    ( bruto javni dolg)

    Dolgoročne

    obrestne mere

    1999 2,5% 1,3% 58,1% 4,9%

    2000 2,9% 2,2% 52,4% 5,7%

    2001 2,4% 1,2% 49,6% 5,1%

    2002 2,4% 0,3% 49,5% 5,1%

    2003 2,1% -0,1% 47,2% 4,3%

    2004 1,2% 1,9% 45,1% 4,3%

    2005 1,8% 5,0% 37,8% 3,4%

    2006 1,9% 5,0% 32,1% 3,8%

    2007 1,7% 4,8% 27,5% 4,3%

    2008 3,4% 3,3% 34,5% 4,3%

    2009 1,3% -2,8% 41,8% 3,6%

    2010 2,3% -2,8% 43,7% 2,9%

    2011 2,8% -3,7% 44,2% 2,8%

    Vir: OCED 2012a,b,c,d.

    Cenovna stabilnost

    Danska naj ne bi imela težav z stabilnostjo cen, saj se je inflacija gibala pod referenčno

    vrednostjo ali blizu te vrednosti. Tako se je od leta 1999 pa do leta 2007 zmanjševala,

    občasno so bila krajša nihanja. V referenčnem obdobju od aprila 2007 do marca 2008 je

    12-mesečna povprečna stopnja inflacije na Danskem znašala 1,7 % kar je veliko pod

    referenčno vrednostjo, 3,2 % določeno za to leto. V referenčnem obdobju od aprila 2009

    do marca 2010, je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije na Danskem znašala 2,3 %, kar

    je nad vrednostjo 1,0 %, ki je določena za to leto, že v naslednjem obdobju od aprila 2011

    do marca 2012 pa je 12- mesečna povprečna stopnja inflacije po HICP na Danskem

    znašala 2,8 %, kar pa je ponovno pod referenčno vrednostjo za to leto, ki je znašala 3,1 %

    (Denmarks Nationalbank, 2012b) .

    Javne finance

    Proračunski primanjkljaj se je ves čas od leta 1993 zmanjševal. Takrat je bil na ravni 2,9 %

    BDP, leta 1997 pa je bil zabeležen že proračunski presežek v višini 0,4 % BDP. Nato je

    Danska vse do leta 2008 beležila presežek, izjema je bilo le leto 2003, ko je imela

    proračunski primanjkljaj v višini 0,1 %. Od leta 2009 naprej pa beleži primanjkljaj, in v

    letu 2011 je že presegel referenčno vrednost 3,0 odstotka.

    Tudi javni dolg na Danskem ni velik problem. Tako je že leta 1998 padel pod

    konvergenčno stopnjo 60 % in sicer na 56,2 % BDP, ter se v naslednjih letih še zniževal in

    v letu 2007 dosegel 27,5 odstotkov, kar je veliko pod referenčno vrednostjo. V naslednjih

  • 31

    letih pa je ponovno začel naraščati in je v leti 2011 dosegel 44,2 %, vendar še ne presega

    kriterijev(Denmarks Nationalbank, 2012b) .

    Dolgoročne nominalne obrestne mere

    Dolgoročne obrestne mere so na Danskem kot tudi v Evro območju po letu 1996 začele

    padati in med enimi in drugimi ni bilo več kot 0,3 odstotne točke razlike. Čeprav so bile

    dolgoročne obrestne mere na Danskem nekoliko nad ravnjo tistih v Evru območju pa

    vendar vedno pod konvergenčno mejo. Tako so bile v letu 2007 na ravni 4,3 %, kar je pod

    referenčno vrednostjo, ki je znašala 6,5 %, v naslednjih letih pa se je raven dolgoročnih

    obrestnih mer na Danskem še zniževala in so v letu 2011 dosegle raven 2,8 % , torej so bile

    pod referenčno vrednostjo za konvergenčni kriterij obrestnih mer, kjer je bila meja 5,8

    odstotka (Denmarks Nationalbank, 2012b).

    ERM

    Danska krona je bila že vključena v sistem ERM. V letih 1994 in 1995 je prišlo do

    določenih odklonov vrednosti te valute, vendar so bili ti odkloni znotraj meja odstopanja,

    torej +/- 2, 25 %. V začetku leta 1996 je prišlo do nadaljnjih nestabilnosti, ki so povzročile,

    da je krona, apreciirala. Od takrat naprej, je bil tečaj krone stabilen. Danska krone je že od

    začetka vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer je za dansko krono dovoljeno

    odstopanje +/- 2, 25 %, medtem ko je običajna meja odstopanja +/- 15 %. Danska

    izpolnjuje kriterije glede deviznega tečaja (Denmarks Nationalbank, 2012b).

  • 32

    14. TEKOČI RAČUN

    V transakcije tekočega računa plačilne bilance se vključujejo vse » realne« transakcije med

    rezidenti ene države in rezidenti vseh drugih držav. Transakcije v okviru tega dela plačilne

    bilance so razdeljene na štiri osnovne skupine in sicer glede na razlike v značilnostih

    posameznih skupin transakcij. V okviru tega so transakcij razdeljene na blago, storitve,

    dohodke od dela in kapitala ter tekoče transferje (Mrak 2002, 17).

    Prva skupina transakcij v okviru tekočega dela plačilne bilance je blagovna menjava. Le-ta

    vključuje izvoz in uvoz osnovnega blaga. Gre za menjavo tistega blaga, pri katerem je

    mogoče natančno vedeti, kdaj, kje in kako gre to blago preko državne meje. V plačilni

    bilanci se izvoz beleži kot kreditna, uvoz pa kot debetna postavka. Če je država v

    določenem obdobju ustvarila z izvozom blaga več deviznih sredstev, kot jih je uporabila za

    uvoz blaga, ima ta država presežek (suficit) v blagovni menjavi. Če pa je bilo obratno-

    uvoz blaga je bil večji od izvoza, je bil primanjkljaj (deficit) države v njeni trgovinski

    bilanci (Mrak 2002, 17).

    Poleg blagovne menjave zunanje trgovine pa plačilna bilanca tekočega računa vključuje še

    tri skupine neblagovne menjave. Vse tri skupine transakcij imajo eno skupno značilnost-

    predmet prehoda prek meje namreč fizično ni viden.

    V to skupino transakcij so vključeni prejemki deviz oziroma devizna plačila za naslednje

    vrste transakcij: transport in potovanja; preostale storitvene transakcije so združene v

    postavko druge storitve, ki združuje komunikacijske in konstrukcijske storitve,

    zavarovanje, finančne storitve, računalniške in informacijske storitve, pravice in licence,

    preostale poslovne storitve, osebne, kulturne in rekreativne storitve ter vladne storitve.

    Dohodki, ki pomenijo nadomestilo za uporabo izvoženih oziroma uvoženih produkcijskih

    faktorjev, torej kapitala in dela. Mednje štejemo: prejemke za opravljeno delo, ki se

    plačujejo nerezidentom (npr. mejnim, sezonskim in drugim kratkoročnim delavcem, ki

    opravljajo delo v tujini), in ustrezne izdatke, ki so izkazani kot » dohodki od dela «, ter

    prejemke dohodkov, ki se oblikujejo na temelju finančnih terjatev do tujine, in izdatke na

    temelju obveznosti do tujine; ti prejemki in izdatki temeljijo na neposrednih naložbah,

    naložbah v vrednostne papirje (portfolio naložbe) in na posojilih v plačilni bilanci so

    izkazane kot »dohodki od finančnih sredstev« (SURS, 2012).

    Tekoči transferji zajemajo vse transferje med rezidenti in nerezidenti, ki niso prenosi

    kapitala, razen: transferjev lastništva osnovnih sredstev; transferjev sredstev, ki so v zvezi

    (ali pogojeni) z nabavo ali s prenehanjem razpolaganja z osnovnimi sredstvi; oprostitev

    obveznosti do upnikov brez kakršnega koli nadomestila.

    Tekoči transferji neposredno vplivajo na raven razpoložljivega dohodka in na porabo blaga

    ali storitev, tako da zmanjšujejo dohodkovne in porabne možnosti dajalcu in jih povečujejo

    prejemniku transferja. Značilne vrste tekočih transferjev so: denarni prenosi za financiranje

    tekočih izdatkov držav, prejemnic tekočih transferjev, darila in pomoči v naravi (hrana,

    obleka, zdravila, vojaška oprema itd.), prispevki držav članic mednarodnim organizacijam

    (SURS, 2012).

  • 33

    14.1 Tekoči račun na Danskem

    Kot je razvidno iz slike 12 je Danska v začetku letošnjega leta poročala o presežku 8022

    milijonov DKK ali 5,50 % BDP. Tako je bil povprečni tekoči račun od leta 1980 pa do leta

    2010 0,45 odstotkov BDP. Najvišja vrednost je bila zaznana v decembru leta 2010 in sicer

    5,50 odstotka BDP in najnižja vrednost v decembru leta 1986 in sicer – 0,6 odstotka.

    Dansko gospodarstvo je zelo odvisno od zunanje trgovine. Samozadostna je na področju

    energije, proizvodnje nafte, zemeljskega plina, vetra in bioenergije. Uvaža pa predvsem

    surovine in polizdelke za industrijo, žita, živila in izdelke široke porabe. Trgovina z

    drugimi državami EU ji predstavlja skoraj 69% njenega izvoza in 74% njenega uvoza

    (Trading Economics, 2012).

    Slika 12: Tekoči račun na Danskem (mili DKK)

    Vir: Trading Economics 2012a.

    Tabela 5: Saldo tekočega računa (% BDP) na Danskem

    Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

    Danska 1,75 1,41 3,02 1,99 3,4 2,2 4,2 2,9 1,3 2,6 3,6 5,49

    Vir: OECD 2012e.

    Tabela 5 prikazuje saldo tekočega računa, ki je vsota neto izvoza blaga, storitev, neto

    prihodkov in neto tekočih transferjev. Razvidno je, da je imela Danska od leta 1999 pa do

    2010 presežek v tekočem računu, to pomeni, da je več izvozila kot uvozila. Tako je leta

    2010 dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 35 letih in sicer 5,49 % BDP-ja, medtem ko je

    bila najnižja vrednost leta 1986 in sicer – 5,20 % BDP-ja. Tako je presežek v letih močno

    prispeval k zmanjševanju zunanjega dolga. Leta 2000 se je ohranila raven iz prejšnjega

    leta, izvoz je bil še naprej dober zaradi dobre rasti v Evropi, rast uvoza pa se je povečala

    zaradi povečanja poslovnih naložb. Izboljšalo se je stanje blagovne menjave in storitev v

    primerjavi z prejšnjim letom, obresti in transferji pa so se poslabšali. Leta 2001 je bilo

    zmerno domače povpraševanje, navlaženo z uvozom in zmanjšana izkoriščenost

    zmogljivosti, kar se je lahko uporabilo za povečanje izvoza, čeprav je izvoz odvisen tudi

    od rasti in razvoja drugih trgov ter konkurenčnosti. Danski izvoz je manj občutljiv na

  • 34

    ciklična nihanja kot izvoz drugih držav članic EU. Razlog je lahko, da izvoz na Danskem

    predstavlja elemente storitev, vključno z pomorskim prevozom, kmetijskimi proizvodi in

    farmacevtskimi izdelki, medtem ko tradicionalni industrijski izdelki predstavljajo manjši

    delež. Poleg tega pa ima Danska relativno veliko število malih in srednjih podjetij z močno

    sposobnostjo hitrega prilagajanja. Vrednost v letu 2002 je bila nekoliko nižja kot v

    prejšnjem letu, kar je posledica nižjega presežka v bilanci storitev. Leta 2003 je bil saldo

    tekočega računa 3,4 % BDP-ja, kar je posledica višjega presežka v bilanci blaga in storitev,

    kar je pozitivno vplivalo na večji tovorni promet in šibke uvozne cene. V letu 2004 se je

    saldo tekočega računa znižal, kar je posledica nižjega presežka v trgovinski bilanci in

    bilanci storitev ter predvsem zaradi relativno visoke rasti domačega povpraševanja. Po

    rahlem padcu v letu 2007 se je naslednje leto že pokazalo izboljšanje. Po nekaj letih

    slabšega presežka v blagovni menjavi, se je ta izboljšal, poleg tega pa je presežek

    prihodkov od naložb precej povečal (OECD, 2012).

    Slika 13: Izvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem

    Vir: Trading Economics 2012.

    Iz slike 13 je razviden izvoz blaga in storitev v % BDP na Danskem. Ta predstavlja

    vrednost vsega blaga in drugih storitev na trgu, ki jih opravlja Danska drugod po svetu.

    Vključujejo vrednost blaga, tovorni promet, zavarovanje, transport, potovanja, avtorske

    honorarje licenčnine in druge storitve, kot so komunikacije, gradbeništvo, finančne,

    informacije, poslovno, osebno in vladne službe. Izključujejo sredstva za zaposlene in

    prihodke od naložb ter prenos plačil. Na sliki 13 so prikazani podatki od januarja 2000 pa

    do januarja 2010. Kot lahko vidimo, je največji izvoz blaga in storitev bil januarja 2008 in

    sicer 55,09 % BDP, medtem ko je bil najnižji zabeležen januarja 2003 in sicer 45,43 %

    BDP.

  • 35

    Slika 14: Uvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem

    Vir: Trading Economics 2012.

    Iz slike 14 je razviden uvoz blaga in storitev v % BDP na Danskem. Uvoz blaga in storitev

    predstavlja vrednost vsega blaga in drugih storitev na trgu, pridobljenih od ostalega sveta.

    Vključuje enake postavke kot smo jih našteli že pri izvozu. Kot je razvidno iz slike, je uvoz

    naraščal od leta 2003 pa vse do leta 2008, ko je bil 51,92 % BDP-ja, nato je leta 2009 padel

    na 44,06 % BDP-ja. Danska ima zelo malo naravnih virov, zato je Dansko gospodarstvo

    močno odvisno od uvoženih surovin in zunanje trgovine. Danska zagovarja liberalno

    trgovinski politiko.

  • 36

    15. SKLEP

    Danka je od leta 1999 članica ERM II, prav tako je vse do leta 2010 izpolnjevala vse

    konvergenčne kriterije, vendar se ni odločila za skupno valuto evro, ampak je obdržala

    svojo krono. Takšno odločitev so izglasovali državljani na referendumu leta 2000. Danska

    krona je vezana na evro in se giblje v pasu +/- 2,25%.

    Danska velja za eno gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ima moderno in stabilno

    gospodarsko ureditev, stabilno gospodarsko rast, ki ji omogoča visok nivo socialnih

    storitev. Spada med najbogatejše evropske države saj ima visok BDP na prebivalca, ki je v

    letu 2011 znašal 48,872 EUR, in je višji kot v evroobmočju. Inflacija na Danskem je v

    opazovanem obdobju od leta 1999 do 2011 na isti ravni kot inflacija evroobmočja. Tako

    kot ostale države je tudi Dansko v obdobju 2008-2008 prizadela gospodarska kriza.

    Povečala se je brezposelnost od leta 2003 do 2007 za polovico, BDP se je leta 2009

    zmanjšal za 5 odstotkov glede na prejšnje leto, prav tako se je zmanjšal izvoz.

    Nominalni devizni tečaj danska krona/evro je bil v opazovanem obdobju stabilen in ni bilo

    opaziti velikih nihanj, saj se je ves čas gibal v določenem intervalu +/- 2,25 odstotka.

    Najvišja vrednost deviznega tečaja DKK/EUR je bila januarja 2001, ko je bilo potrebno za

    1 evro odšteti 7,4642 danske krone, hkrati pa je bila to tudi njena najnižja vrednost v teh

    letih. Danska krona je v opazovanem obdobju v primerjavi z evrom ob upoštevanju cen v

    obeh državah apreciirala.

    Danska ima zelo odprto gospodarstvo in je močno odvisna od drugih držav. Njene

    najpomembnejše izvozne trgovinske partnerice so Nemčija, Norveška, Švedska, Velika

    Britanija in ZDA. Z izračunom efektivnih deviznih tečajev danske krone, smo ugotovili,

    kako konkurenčna je Danska v primerjavi s svojimi trgovinskimi partnericami. V obdobju

    od leta 1999 do 2011 danska krona realno efektivno apreciirala za 14,5 odstotka.

    Kot pravi plačilnobilančna teorija, je devizni tečaj neposredna posledica stanja tekočega

    računa plačilne bilance. Ko država več izvaža kot uvaža, to vpliva na krepitev domače

    valute oziroma na apreciacijo domače valute. Nasprotno se dogaja ob primanjkljaju tekoče

    bilance, ko domača valuta depreciira. V bilanci tekočega računa Danske je skozi

    opazovano obdobje opaziti presežek, kar pomeni, da je več izvozila kot uvozila. V začetku

    letošnjega leta je poročala o presežku 8022 milijonov DKK. Glede na to, da je v

    opazovanem obdobju danka krona realno apreciirala, je to v skladu s plačilnobilančno

    teorijo.

  • 37

    POVZETEK

    Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo

    domačih cen s tujimi in obratno. Ima zelo pomembno vlogo pri konkurenčnost domačega

    gospodarstva. V delu diplomskega seminarja je predstavljeno gibanje danske krone od leta

    1999 do 2012. Danska krona je vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer ji je

    dovoljeno odstopanje +/- 2,25%. Tako je bila v opazovanem obdobju danska krona v

    primerjavi z evrom stabilna in ni bilo opaženih prevelikih nihanj. Prav tako, pa je na

    podlagi efektivnega deviznega tečaja opaziti dober konkurenčen položaj Danske v

    primerjavi s državami, s katerimi največ trguje.

    Tekoči račun plačilne bilance je pomemben makroekonomski pokazatelj delovanja države,

    določa namreč razvoj stanja obveznosti države do tujine. Država lahko ima primanjkljaj ali

    presežek na tekočem računu. Velikokrat je razlog za dolgotrajen primanjkljaj posledica

    neravnovesnega menjalnega tečaja. Danska ima v opazovanem obdobju vse skozi presežek

    v tekočem računu in je v začetku letošnjega leta dosegel 5,50% BDP.

    KLJUČNE BESEDE: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj,

    tekoči račun, Maastrichtski konvergenčni kriteriji, Danska.

  • 38

    ABSTRACT

    Exchange rate is the price of foreign currency expressed in domestic currency and allows

    comparison of domestic prices to foreign and vice versa. It has a very important role in the

    competitiveness of the domestic economy. The part of the thesis presents the movement of

    Danish krone from 1999 to 2012. Danish krone is included in the ERM II system, where

    +/- 2,25% is the allowed tolerance. In this way, the Danish krone was stable in comparison

    to Euro. No major fluctuations were noticed. Good competitive position of Denmark in

    comparison to countries with which it trades the most, was also observed on the basis of

    effective exchange rate.

    Current account in the balance of payments is an important macroeconomic indicator of

    country’s functioning, as it determines development of state liabilities to foreign countries.

    A country can have deficit or surplus in the current account. Often the reason for the long-

    term deficit results from non-equilibrium exchange rate. All through the observed period,

    Denmark has had a surplus in the current account, which reached 5,50% of GDP at the

    beginning of this year.

    KEY WORDS: nominal exchange rate, real exchange rate, effective exchange rate, current

    account, Maastricht convergence criteria Denmark.

  • 39

    LITERATURA IN VIRI

    Banka Slovenije. 2012. Kriteriji za uvedbo evra. Dostopno na: www.bsi.si/ekonomska-in-

    monetarna-unija.asp?MapaId=127810.5.2012.

    Bekő, Jani. 1998. Devizni tečaj in zunanje trgovinska menjava v majhnih gospodarstvih.

    Maribor: EPF.

    Denmarks National bank. 2012a. Monetary policy. Dostopno na:

    http://www.dst.dk/pukora/epub/upload/14468/sy2009.pdf5.5.2012.

    Denmarks National banks. 201b2. Monetary review. Dostopno na

    :http://www.nationalbanken.dk/DNUK/Publications.nsf/Publikationer.HTML?openview&

    RestrictToCategory=Monetary%20Review10.5.2012.

    Genorio, Hana, Roter Mojca, Strojan- Kastelec Andreja in Žumer, Tina. 2004. Denarna in

    fiskalna politika v primerljivih državah pred in po vstopu v ERM, julij 2004. Banka

    Slovenije. Dostopno na:

    www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=100215.5.2012.

    ECB. 2012. Monthly Bulletin. Dostopno na:

    http://www.ecb.eu/pub/mb/html/index.en.html15.5.2012.

    Eurostat. 2012a. HICP. Dostopno na:

    http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/hicp/data/database5.5.2012.

    Eurostat. 2012b. Unemployment. Dostopno na:

    http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/employment_unemployment_lfs/data/m

    ain_tables5.5.2012.

    Eurostat. 2012c. GDP per capita. Dostopno na:

    http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/national_accounts/data/main_tables

    4.5.2012.

    Eurostat. 2012d. Real GDP growth rate. Dostopno na:

    http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/national_accounts/data/main_tables

    4.5.2012.

    Eurostat. 2012e. Exchange rate. Dostopno na:

    http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/exchange_rates/data/database5.5.2012.

    Finance. 2012. Na Danskem maja rekordna brezposelnost. Dostopna na:

    http://www.finance.si/51634/Na_Danskem_maja_rekordna_stopnja_brezposelnosti15.5.2

    012.

    http://www.dst.dk/pukora/epub/upload/14468/sy2009.pdfhttp://www.nationalbanken.dk/DNUK/Publications.nsf/Publikationer.HTML?openview&RestrictToCategory=Monetary%20Reviewhttp://www.nationalbanken.dk/DNUK/Publications.nsf/Publikationer.HTML?openview&RestrictToCategory=Monetary%20Reviewhttp://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=1002http://www.ecb.eu/pub/mb/html/index.en.htmlhttp://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/hicp/data/databasehttp://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/employment_unemploy