»Demografija, poselitev, družbena - RRA LUR...»Demografija, poselitev, družbena infrastruktura« Ljubljana, 28. januar 2009 Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, Hala B, Dunajska

Strokovne podlage za pripravo Regionalnega prostorskega načrta LUR

Tematska delavnica:Tematska delavnica:

»Demografija, poselitev, družbena»Demografija, poselitev, družbena infrastruktura«

Ljubljana, 28. januar 2009

Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, Hala B, Dunajska 18Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, Hala B, Dunajska 18

Urbanistični inštitut Republike Slovenije www.uirs.si


Tematska delavnica:

»Demografija, poselitev, družbena infrastruktura«»Demografija, poselitev, družbena infrastruktura«


Analiza stanja

Področje: DEMOGRAFIJA

Aleksander Jakoš, univ. dipl. geog. in zgod.Aleksander Jakoš, univ. dipl. geog. in zgod.



NOVEJŠI DEMOGRAFSKI RAZVOJ SLOVENIJE

NARAVNI PRIRAST JE RAZLIKA MED ŠTEVILOM ROJENIH IN UMRLIHROJENIH IN UMRLIHRODNOST – ŠTEVILO ROJENIHSMRTNOST – ŠTEVILO UMRLIHSMRTNOST – ŠTEVILO UMRLIH

ROJENI – PRETEKLI RAZVOJ (MATERE)ROJENI PRETEKLI RAZVOJ (MATERE)SEDAJ (RODNOST)

UMRLI – PRETEKLI RAZVOJUMRLI PRETEKLI RAZVOJ



VPLIV POSAMEZNIH DEJAVNIKOV NA GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV SLOVENIJE: MIGRACIJE DRŽAVLJANOV SLOVENIJE, MIGRACIJE TUJCEV IN NARAVNI PRIRAST

6000

8000

4000

2000

ŠTE

VIL

O MDRŽ

MTUJ

NR

-2000

01995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

-4000

LETO



NARAVNI PRIRAST V SLOVENIJINARAVNI PRIRAST V SLOVENIJI• LETO ROJENI UMRLI NARAVNI PRIRAST1997 18165 18928 ‐ 7631997 18165 18928 763

• 1998 18856 19039 ‐ 1 183• 1999 17533 18885 ‐ 1 352• 1999 17533 18885 ‐ 1 352• 2000 18180 18588 ‐ 408• 2001 17477 18508 1 031• 2001 17477 18508 ‐ 1 031• 2002 17501 18701 ‐ 1 200• 2003 17321 19451 2 130• 2003 17321 19451 ‐ 2 130• 2004 17961 18523 ‐ 562• 2005 18157 18825 668• 2005 18157 18825 ‐ 668• 2006 18932 18180 + 752

2007 19823 18584 1 239


• 2007 19823 18584 + 1 239


STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 31. 3. 2008

35000

30000

20000

25000

EBIV

ALC

EV

10000

15000

ŠTEV

ILO

PR

E

5000

10000

00 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85<

STAROST PREBIVALCEV



OCENA ŠTEVILA ŽENSK V NAJBOLJ RODNI DOBI (20 34 LET) V SLOVENIJIOCENA ŠTEVILA ŽENSK V NAJBOLJ RODNI DOBI (20-34 LET) V SLOVENIJI (glede na izhodišče 31. 12. 2007) (Vir: SURS)

204909210000

197207

204909

190000

200000

210000

173953

170000

180000

190000

ILO

152036160000

170000

ŠTEV

134467136073140000

150000

1300002007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027

LETO



NARAVNI PRIRAST V LUR uNARAVNI PRIRAST V LUR ‐ u

• LETO ROJENI UMRLI NARAVNI PRIRAST• 1997 4583 4029 554• 1998 4495 4058 437• 1999 4405 4088 317• 2000 4735 4007 728• 2001 4380 3935 445• 2002 4521 3963 558• 2003 4490 4210 280• 2004 4749 4051 698• 2005 4939 4126 813• 2006 5234 4041 1193



PREBIVALSTVO LUR 31 3 2008PREBIVALSTVO LUR -a 31. 3. 2008

9000

7000

8000

5000

6000

ILO

3000

4000ŠTEV

1000

2000

00 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85<

STAROST



RAZLIKA V STAROSTNI SESTAVI PREBIVALSTVA MOL-a IN OSTALIMI OBČINAMI LUR-a

4000

2500

3000

3500

LO MOL

1500

2000

2500

ŠTEV

I MOLLUR-MOL

500

1000

1500

5000 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85<

STAROST



ŠTEVILO ŽENSK V STAROSTI 0 DO 49 LET V OBČINAH LUR BREZ l AŠTEVILO ŽENSK V STAROSTI 0 DO 49 LET V OBČINAH LUR-a BREZ mol-A

2100

1900

1700

ILO

1300

1500

ŠTEV

I

1100

9000 5 10 15 20 25 30 35 40 45

STAROST



ŠTEVILO ŽENSK V STAROSTI 0 DO 49 LET V MO LJUBLJANAŠTEVILO ŽENSK V STAROSTI 0 DO 49 LET V MO LJUBLJANA

2100

1900

1700

ILO

1300

1500

ŠTEV

1100

9000 5 10 15 20 25 30 35 40 45

STAROST



PRIMERJAVA PROJEKCIJE PREBIVALSTVA PO NARAVNI RASTI ZA MOL IN LUR BREZ MOLAPRIMERJAVA PROJEKCIJE PREBIVALSTVA PO NARAVNI RASTI ZA MOL IN LUR BREZ MOLA

255000

245000

250000

235000

240000

ILO

MOL

225000

230000ŠTEV

I

LUR-MOL

215000

220000

2100002008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030

LETO



ČLUR OBČINE: PROJEKCIJA PREBIVALSTVA PO NARAVNI RASTI INDEKS GIBANJA ŠTEVILA PREBIVALCEV V LETU 2030

98,8 98 6

96,5

,

96,7

95,7 95,9

95 0

98,6

95,3

96,3

96,0

98,0

93,3 93,1

91,9

92,793,4

94,1

92,693,1

91 7

95,094,4

95,3

93,3

92,1

94,0

96,0

, 91,791,1 91,2

88 2

89,790,0

92,0

IND

EK

S

88,2

84,886,0

88,0

,

84,0BOR BRE DOB DOL DOM DPG GRO HOR IG IVA KAM KOM LD LIT LOG LUK MED MEN MOL MOR ŠKO ŠMA TRZ VEL VOD VRH

OBČINE



MIGRACIJE

• PREBIVALCI VSI 510 663 (31.3.2008)• DRŽAVLJANI SLO 488 136• TUJCI 22 527



MIGRACIJE

• LUR – POZITIVNI MIGRACIJSKI SALDO• DRŽAVLJANOV SLOVENIJE 1155 V OBDOBJU 1991 –2006 (72 LETNO)

• LUR – POZITIVNI MIGRACIJSKI SALDO• MEDDRŽAVNIH MIGRACIJ 9735 V OBDOBJU 1995• MEDDRŽAVNIH MIGRACIJ 9735 V OBDOBJU 1995‐2006 (811 LETNO)



PLANIRANJE V POGOJIH DEMOGRAFSKE STAGNACIJEPLANIRANJE V POGOJIH DEMOGRAFSKE STAGNACIJENove demografske razmere zahtevajo tudi nov pristop v planiranju Najbolj pomembno je da ne pogojujemo razvoja zplaniranju. Najbolj pomembno je, da ne pogojujemo razvoja z rastjo števila prebivalcev, kajti v tem primeru smo že v izhodišču dolgoročno neuspešni.

Prav rast števila prebivalcev je bila v planiranju zelo dolgo k ib l l i j j i l d k b d čneko gibalo planiranja razvoja in glede na neko oceno bodoče

rasti števila prebivalcev so se »planirale - preračunavale« vse ostale dejavnosti Visok indeks rasti števila prebivalcev je bilostale dejavnosti. Visok indeks rasti števila prebivalcev je bil sinonim za uspešno planiranje in razvoj. Ob takem pojmovanju razvoja, ki je bilo praktično istovetno z rastjo števila prebivalcev, smo sedaj pred pravo črno luknjo.



Pri planiranju moramo veliko večjo pozornost nameniti dviganjuPri planiranju moramo veliko večjo pozornost nameniti dviganju kvalitete življenja. Planiramo namreč za bodoče generacije, ki prihajajo in bodo prihajale, čeprav se bo skupno številoprihajajo in bodo prihajale, čeprav se bo skupno število prebivalcev zniževalo. V Sloveniji bomo vsako leto imeli vsaj petnajst tisoč novih otrok, novih šolarjev, novih študentov, novih iskalcev zaposlitve itd.

Zavedati se moramo da danes mladi ne zasedejo večZavedati se moramo da danes mladi ne zasedejo več delovnega mesta staršev in se preselijo v njihovo stanovanje. Potrebujemo nova, drugačna delovna mesta, nova večja j , g , jstanovanja, infrastrukturo prilagojeno novim časom tako glede standardov kot tudi novim načinom preživljanja prostega časa. Nekoliko parafrizirano rečeno: Planirati moramo za vsako leto 15 000 novih prebivalcev in ne vsako leto za 10 000 nižje število prebivalcev!


število prebivalcev!


Tematska delavnica:

»Demografija, poselitev, družbena infrastruktura«»Demografija, poselitev, družbena infrastruktura«


Analiza stanja

Področje: POSELITEV

mag. Luka Mladenovič, univ. dipl. inž. arh.mag. Luka Mladenovič, univ. dipl. inž. arh.



Sanje o hiši na podeželjuSanje o hiši na podeželju

Suburbana resničnost


Subu ba a es č ost


Ključne ugotovitve:

‐ Policentrični sistem poselitve v regiji ni primerno razvitrazvit.

‐ Poselitev se razpršuje, razvoj suburbanizacije d j či d b i jprednjači pred urbanim razvojem.

‐ Delovna mesta so koncentrirana v Ljubljani in nekaj gospodarskih conah.

‐ Dostopnost oskrbe se oži na uporabnike osebnih avtomobilov.



Tematska delavnica:

»Demografija, poselitev, družbena infrastruktura«g j , p ,


Analiza stanja

Področje: DRUŽBENA INFRASTRUKTURA

mag. Barbara Černič Mali, univ. dipl.ekon. g , p



A li d žb j i f t ktAnaliza družbene javne infrastrukture

Definicija:Definicija:• Družbena javna infrastrukturo so prostorske ureditve ali objekti za

dejavnosti vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in verske dejavnosti. (definicija iz Strategije j p j ( j g jprostorskega razvoja Slovenije)

Cilji:• »Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno

infrastrukturno opremljenostjo z razvito mrežo gospodarskih in storitvenihinfrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture« (v okviru Cilj 4, SPRS)

• »Razvoj omrežja javne družbene infrastrukture razvija v skladu z omrežjem lj ih dišč ki č j bi l d bustrezno opremljenih središč, ki omogočajo vsem prebivalcem udobno,

cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, storitev in znanja« (po SPRS)

• Delujoče somestje - »V regiji zagotoviti takšen prostorski razvoj, ki bo hkratiDelujoče somestje »V regiji zagotoviti takšen prostorski razvoj, ki bo hkrati omogočal dobro dostopnost javnih storitev in bližino ohranjene narave ter kulturne dediščine vsem prebivalcem regije« (Cilj 13.1 RRP LUR 2007-2013)



Vzgoja in izobraževanjePredšolska vzgoja

• Umestitev sledi poselitvi Prostore za predšolsko vzgojo v novih soseskah• Umestitev sledi poselitvi. Prostore za predšolsko vzgojo v novih soseskah lahko urbanistično strateško načrtovanje le predvidi, zagotavljanja prostora in omrežja pa je v pristojnosti lokalnih skupnosti.

• v starostni skupini 1 do 5 let je v LUR skupno 23.924 otrok, v 182 vrtcih na p j pje vključenih 17.904 otrok oz. 75% (2006)

• velike razlike med občinami (NPR 29% v občini Dol pri Ljubljani, do 94% v MOL Ljubljana)

• vrtci ostajajo (javni in zasebni) v praksi edina uradna institucionalna oblika• vrtci ostajajo (javni in zasebni) v praksi edina uradna institucionalna oblika varstva in predšolske vzgoje, ki je staršem dejansko na voljo, kljub danim zakonskim možnostim pa

Ključni problemi• pomanjkanje kapacitet • premalo površin za zunanja igrišča (predvsem MOL)• zmogljivosti ne ustrezajo nujno lokalnim razmeram (število otrok, starostna

t kt )struktura)



Osnovne šole

Cilji• Na področju osnovnošolskega izobraževanja ni posebnega nacionalnega

programa oz strategijeprograma oz. strategije. • Cilji zapisani v občinskih razvojnih strategijah in programih občin LUR so si

med seboj precej podobniAnaliza stanjaj• Na območju LUR 165 osnovnih šol z 42.426 učencev. • Približno tretjina osnovnih šol je na območju MOL-a, obiskuje jih nekaj manj

kot polovica učencev LURKlj č i bl iKljučni problemi• v MOL kapacitete osnovnih šol še zadoščajo (ponekod so prisotna

neskladja med danostmi in potrebami) • velik del ostalih občin v LUR že ima / pričakuje probleme zagotavljanja• velik del ostalih občin v LUR že ima / pričakuje probleme zagotavljanja

zadostnih kapacitet (v prihodnosti bo podobno kot sedaj vrtci)• Razlika je le v časovnem zamiku - s pomanjkanjem kapacitet OŠ se

srečujejo tiste občine, ki so glavni dotok novih prebivalcev doživele nekoliko j ( D ž l M d d K ik) bči k t l d d žiprej (npr. Domžale, Medvode, Kamnik), občine v katere so se mlade družine

priselile v zadnjih letih zaenkrat občutijo večje pomanjkanje kapacitet vrtcev kot pa osnovnih šol.

• Le ena občina z izrazitim viškom kapacitet


p


Srednje šolej

Analiza stanja• V skupno 45 javnih srednjih šolah LUR vpisanih 25.484 dijakov • Izrazita centralizacija• Izrazita centralizacija

– 90% dijakov LURa obiskuje šole na območju MOL. – 88% srednjih šol v LURu je lociranih na območju MOLa (izven MOL le

5 odprtega tipa)5 odprtega tipa)– presežek vpisanih dijakov nad tistimi, ki imajo v Ljubljani tudi stalno

prebivališče je skoraj 11,000Ključni problemiObmočje MOL• slabe povezave nekaterih šol z JPP,• pomanjkanje učilnic, primanjkljaj rekreacijskih površin

j čjih l k ij dišč• utesnjenost večjih lokacij v mestnem središču,Občine LUR, ki imajo srednje šole: • prostorska stiska oz. potreba po posodobitvi prostorov in spremljajočih

objektovobjektovVečina občin:• velike dnevne migracije srednješolcev



Obseg dnevnih migracij dijakov na območje LjubljaneObseg dnevnih migracij dijakov na območje Ljubljane



Višje in visoke šole, fakultete, inštitutiVisoko šolstvo in regionalizacija• Pomemben koncept v nacionalnem programu visokega šolstva je

i li ij t lj j i l ih i k š l kih i i ij kihregionalizacija; ustanavljanje regionalnih visokošolskih in inovacijskih središč je (1) opora lokalnemu gospodarskemu okolju, (2) izhaja in temelji na raziskovalno-razvojnih projektih, ki v tem okolju potekajo ter lahko pripomorejo k razvoju tehnološke ravni in napredku regije.

• Kot razvojna priložnost je razvoj višjih šol v okolici Ljubljane z močno povezavo z gospodarstvom opredeljen tudi v SWOT analizi RRP LUR 2007-2013

Analiza stanja:Analiza stanja:• institucije pretežno skoncentrirane na območju MOL• medtem, ko se povečuje število visokošolskih zavodov izven Univerze v

Ljubljani, predvsem v drugih regijah, ostaja na območju LUR koncentrirano Lj blj iv Ljubljani.

Ključni problemi: • prostorska stiska (potreba po izgradnji novih fakultet in visokih šol in

dopolnitvi mreže univerzitetnih programov)p p g )• pomanjkanje športnih in rekreacijskih površin,• slaba povezanost v urbanem prostoru,• slaba povezanost nekaterih lokacij z JPP.


p j


Prostočasovne dejavnosti, šport in rekreacijaostočaso e deja ost , špo t e eac ja

• Nacionalni program športa zajema celostno organizirano dejavnost športa, to je športno vzgojo, športno rekreacijo, kakovostni in vrhunski šport ter šport invalidov ki je v javnem interesu in se financira iz javnih sredstevšport invalidov, ki je v javnem interesu in se financira iz javnih sredstev.

Standardi • Nacionalni program športa predvideva, da bi v Sloveniji z izgradnjo mreže

športnih objektov in površin namenjenih vsem kategorijam prebivalstva p j p j g j prazpolagali z 0,5m² pokritih in 3,0m² odprtih športnih površin na prebivalca.

Ključni problemi• Pomanjkanje zadostnih površin za izvajanje dejavnosti športa in rekreacije

MOL t b j i f t kt d ž t l i d ji k l k i• MOL potrebuje infrastrukturo državne prestolnice, sedanji kompleksi za vrhunska športna tekmovanja so umeščeni na lokacijah, ki nimajo razvojnih možnosti. Pokritost mesta z športno infrastrukturo je pomanjkljiva in ne izkorišča potenciale za oblikovanje programskih središč v urbanem p j p gprostoru,

• Javno dostopna športno-rekreacijska mreža kot del socialne infrastrukture izginja iz prostora kjer jo izrivajo druge, tržno donosnejše rabe.

• druge občine LUR pretežno zunanja športna igrišča v okviru šol• druge občine LUR pretežno zunanja športna igrišča v okviru šol• Pomanjkanje otroških igrišč v občinskih središčih z velikim številom novih

mladih družin • Maloštevilni športni centri v LUR izven MOL


Maloštevilni športni centri v LUR izven MOL


Lokacije športnih centrov v območju LURLokacije športnih centrov v območju LUR



Zdravstvo

Analiza stanja• Na območju MOL vse tri ravni zdravstva (terciarna, sekundarna in primarna) j ( , p )• v ostalih občinah LUR prevladuje primarna raven zdravstva (t.j.zdravstveni

domovi, zdravstvene postaje in zasebni zdravstveni delavci)• V teh občinah so zdravstvene ustanove kot so ambulante, lekarne,

zdravstveni domovi in zdravstvene postaje večinoma locirani v občinskihzdravstveni domovi in zdravstvene postaje večinoma locirani v občinskih središčih.

• V nekaterih primerih zdravstveni domovi zagotavljajo osnovno oskrbo prebivalcem več občin

Ključni problemi • MOL - Klinični center: zgoščevanje / problem prometa. • druge občine LUR prezasedenost kapacitet ambulant in zdravstvenih

domov tudi kot posledica velikega priseljevanja; Izgradnja kapacitet nidomov tudi kot posledica velikega priseljevanja; Izgradnja kapacitet ni sledila temu toku.

• Z novo teritorialno ureditvijo naj bi se osnovna zdravstvena oskrba predvsem v manjših občinah, ki mejijo na MOL, poslabšala (vir: razgovori v

bči h)občinah)



Zdravstvena dejavnost v LUR – stanje j j



Socialno varstvo

Storitve, ki jih opredeljuje zakon o socialnem varstvu so1 prva socialna pomoč1. prva socialna pomoč, 2. osebna pomoč, 3. pomoč družini, 4. institucionalno varstvo, 5 d j i t t lit d b i i ji5. vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.

+ po Nacionalnem programu socialnega varstva nova storitev t.j. socialna preventiva.

• Ker oblikujemo strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskegaKer oblikujemo strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta se osredotočimo na storitve institucionalnega varstva.

• Sedanja demografska slika LUR + izrazito veliko povpraševanje po storitvah namenjenih oskrbi starejših + demografske projekcije narekujejo, da po ornost nadalje smerimo pred sem na agota ljanje oskrbe a starejšepozornost nadalje usmerimo predvsem na zagotavljanje oskrbe za starejše.

• Po obliki stanovanjskega varstva za stare ljudi zasledimo v območju naslednje načine bivanja: zavodsko bivanje, individualno bivanje in dnevno bivanje.j



Primerjava med kapacitetami domov za starejše in povpraševanjem



Pl i blik i l k ij t j k k b t jšihPlanirane oblike in lokacije stanovanjske oskrbe starejših



Kultura

RRP k t l b ti i t lj d k lt i ij d b j l b• RRP kot slabosti izpostavlja, da so kulturne organizacije med seboj slabo povezane, to pa vpliva na slabšo dostopnost kulturnih dogodkov tako v mestih kot tudi na podeželju ter na izkoriščenost kulturne infrastrukture.

• Za kulturne dejavnosti v prostoru, razen za knjižnice ni standardov, ki bi zagotavljali število in pestrost ustanov glede na število prebivalcev ali velikost naselja.

• Največja koncentracija kulturnih institucij nacionalnega, regionalnega, mestnega in lokalnega pomena je v MOL

• Številne občine imajo zanimive kulturne programe in prireditve, kulturna društva ipd., pogosto problemi prešibke promocije in slabega povezovanja

• Številni potenciali za razvoj kulturnega turizma ostajajo še neizkoriščeni.



J i di d čj k lt b čj LURJavni zavodi na področju kulture v območju LUR



Državna in javna upravaDržavna in javna uprava

• Ožje območje MOL – problem koncentracije in razpršenosti v območju mestnega središča.

• V okviru upravnih enot znotraj LUR so v občinskih središčih enote in izpostave ministrstev in drugih organov (Uradi in izpostave v okviru zavodov za zaposlovanje, zdravstveno zavarovanje, socialno delo, geodetske uprave, Ministrstva za notranje zadeve, inšpektoratov ipd.)p , j , p p )

• Na območju nekaterih občin (npr. Logatec, Vrhnika) se planira v izgradnja upravnih centrov, v katerih bodo bodisi le izpostave državnih organov ali pa, v primeru javno-zasebnih partnerstev tudi ostale storitve zasebnega sektorjasektorja.

E-uprava• V času priprave pričujočih strokovnih podlag je že dokaj uspešno zaživel

projekt E-uprava, vendar se spletne strani oz. ponudba storitev občin se p j p , p pmed seboj še vedno močno razlikujejo, predvsem glede – obsega informacij, ki jih nudijo– preglednosti informacij.

ž i i d k– ažuriranosti podatkov– načina dostopa (obrazci so na primer na voljo v obliki ,v katero ni

mogoče neposredno vpisovati)



Verske dejavnosti Lokacija verskih dejavnosti – stanjeVerske dejavnosti Lokacija verskih dejavnosti stanje


Documents

»Demografija, poselitev, družbena - RRA LUR...»Demografija, poselitev, družbena infrastruktura« Ljubljana, 28. januar 2009 Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, Hala B, Dunajska