Uvod v delovno pravo in pravo socialne varnosti

Doc. dr. Andraž Rangus

„Whatever your goal in

life, the beginning is

knowledge and experience-

or, briefly work.“

Henry FORD

Ford News, p. 2., 9/1/1925

Zakaj delavske pravice?

• Druga polovica 19. in začetek 20. stoletja – temeljno socialno vprašanje položaj industrijskih delavcev

• Zmanjševanje konflikta med različnimi družbenimi razredi

• Ureditev razmer v dobi industrializacije

• Globalizacija prinese mednarodno (nadnacionalno) urejanje delavskih pravic – MOD, EU,…

MEDNARODNI AKTI

MEDNARODNA ORGANIZCIJA DELA

Ustanovljena z versajsko pogodbo 1919

Dopolnjena s filadelfijsko deklaracijo leta 1944

Prva specializirana agencija OZN (1946)

Minimalni delovnopravni standardi v obliki konvencij in priporočil: svoboda (svoboda združevanja, svoboda dela) enakopravnost (načelo enakega obravnavanja in enakih možnosti, prepoved diskriminacije) ekonomska varnost (pravica do dela, pravica do redne plače, pravica do socialne varnosti) dostojanstvo (pravica do ustreznih delavnih in življenjskih razmer, “dostojno delo”)

Glavni organi MOD

• Mednarodna konferenca dela (1x letno) • Določa glavne poteze mednarodne socialne politike • Sprejema konvencije in priporočila • Spremlja njihovo uporabo • Sprejema v članstvo nove članice • Rešuje prošnje za vključitev v organizacijo

• Administrativni svet (3x letno) • Izvršilni organ MOD. Sprejema pomembne odločitve o delovanju MOD, program dela ter

proračun, ki ga predloži v potrditev. Voli generalnega direktorja MOD.

• Mednarodni urad za delo

• Je oblika stalnega sekretariata, osrednja točka za vse dejavnosti MOD, ki jih pripravlja po navodilih Administrativnega sveta.

• Regijske konference

Dejavnosti MOD

• Normativna: • Konvencije

Glavna oblika celovitega urejanja delovnih razmerij v okviru MOD.

• Priporočila 1. Priporočila, ki urejajo vprašanja, ki še niso dozorele za sprejetje splošno

obvezne norme 2. Priporočila, ki dopolnjujejo neko konvencijo, 3. Priporočila, ki urejajo večinoma vprašanja tehnične narave

• Tehnično sodelovanje

• Informiranje, publikacije, znanstveno raziskovanje

MOD Deklaracija o pravicah pri delu (1998)

Cilji in naloge MOD:

1. spodbujanje in razvijanje temeljnih pravic in načel

2. zagotavljanje večjih možnosti za zaposlovanje

3. zagotavljanje učinkovite socialne varnosti

4. razvijanje socialnega dialoga

5. varovanje dostojnega dela

Gre pravzaprav za ponovno poudarjanje načel in temeljnih postavk iz leta 1944 sprejete Filadelfijske deklaracije (The Decleration of Philadelphia; tudi del ustave MOD).

Deklaracija zavezuje države članice, naj spoštujejo in spodbujajo načela in pravice, ne glede na to ali so ratificirale ustrezne konvencije v naslednjih 4 kategorijah:

1. svoboda združevanja in učinkovito priznanje pravice do kolektivnega pogajanja,

2. odprava prisilnega ali obveznega dela,

3. odpravo dela otrok ter

4. odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

Te pravice so univerzalne in veljajo za vse ljudi v vseh državah – ne

glede na stopnjo gospodarskega razvoja.

Posebej so izpostavljene skupine ljudi s posebnimi potrebami (

brezposelni in delavci migranti).

Sama gospodarska rast ni dovolj za zagotovitev pravičnosti, socialnega

napredka in za izkoreninjenje revščine.

Osrednje konvencije MOD

K. št. 29 o prisilnem delu (1930); svoboda dela

K. št. 105 o odpravi prisilnega dela (1957); svoboda dela

K. št. 87 o sindikalni svobodi (1948); svoboda združevanja

K. št. 98 o pravici do organizacije in kolektivnega dogovarjanja (1949); svoboda združevanja

K. št. 100 o enakem plačilu za delo enake vrednosti; načelo enakega obravnavanja

K. št. 111 o diskriminaciji pri poklicih in zaposlovanju; načelo enakega obravnavanja

K. št. 138 o minimalni starosti za zaposlovanje (1973); delo otrok

K. št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo (1999); delo otrok

EVROPSKA UNIJA

Štiri temeljne ekonomske svoboščine:

1. Prost promet blaga

2. Prosto gibanje oseb (prost pretok delavcev)

3. Svoboda ustanovitve sedeža in opravljanja storitev

4. Prost pretok kapitala in plačil

Prosto gibanje oseb (prost pretok delavcev)

Ena od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije (EU) in eden od principov Rimske pogodbe iz leta 1957 - uveljavljeno postopoma.

Načelo prostega gibanja oseb se nanaša na zmanjšanje administrativnih ovir z namenom omogočiti državljanom držav članic EU in njihovim družinskim članom ne glede na državljanstvo, da se prosto gibljejo med državami članicami z namenom, da tam:

živijo,

delajo,

študirajo ali

se upokojijo.

123RF.com

https://www.youtube.com/watch?v=LwZJfO4petg

Sekundarna zakonodja EU

1. Direktivo Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L št. 288 z dne 18. 10. 1991, str. 32),

2. Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L št. 175 z dne 10. 7. 1999, str. 43),

3. Direktivo Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC (UL L št. 206 z dne 29. 7. 1991, str. 9),

4. Direktivo Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (UL L št. 299 z dne 18. 11. 2003, str. 19),

5. Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – združena verzija (UL L št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 9),

6. Direktivo Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (UL L št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 12),

7. Direktivo Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti – združena verzija (UL L št. 225 z dne 12. 8. 1998, str. 16),

8. Direktivo Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov – združena verzija (UL L št. 82 z dne 22. 3. 2001, str. 16),

Sekundarna zakonodja EU..

9. Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1),

10. Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb, ne glede na raso ali narodnost (UL L št. 180 z dne 19. 7. 2000, str. 22),

11. Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L št. 303 z dne 2. 12. 2000, str. 16),

12. Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) direktive 89/391/EGS (UL L št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1),

13. Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L št. 204 z dne 26. julija 2006, str. 23),

14. Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (UL L št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 29),

15. Direktivo Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL L št. 68, 18. 3. 2010, str. 13),

16. Direktivo 2008/104/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 9).

USTAVA RS

www.dz-rs.si

USTAVA RS (II. poglavje)

TEMELJNE SOCIALNE IN EKONOMSKE PRAVICE

• V okviru poglavja o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ureja Ustava RS predvsem temeljne socialne in ekonomske pravice, ki naj bi izražale realne razmere in možnosti naše družbe, in jim je zato mogoče zagotoviti ustrezno sodno in drugo pravno varstvo.

Svoboda dela (49. člen)

• Ena izmed najpomembnejših ekonomskih pravic v okviru II. poglavja Ustave RS.

• Svoboda dela vključuje tri elemente: 1. pravico do proste izbire zaposlitve;

2. dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji;

3. prepoved prisilnega dela.

Izvedba omenjene ustavne določbe je v delu, ki se nanaša na dostopnost delovnega mesta, zagotovljena v okviru delovno pravne zakonodaje.

Pravica do socialne varnosti (50. člen)

Pravica do socialnega zavarovanja in

Pravica do socialnega varstva.

Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.

• V okvir drugega obveznega socialnega zavarovanja sodita zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje, ki zagotavlja pravice iz naslova starševstva.

USTAVA RS (III. poglavje)

GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA

Načela, pravice in druga razmerja, je mogoče razdeliti v tri sklope:

1. delo in širše gospodarske dejavnosti;

2. lastnino;

3. varstvo dobrin.

Določbe Ustave RS:

• 66. člen (varstvo dela);

• 72. člen (zdravo življenjsko okolje);

• 75. člen (soodločanje);

• 76. člen (sindikalna svoboda);

• 77. člen (pravica do stavke).

Varstvo dela (66. člen)

„Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.“

Programska, deklarativna norma

Posamezniku ne daje iztožljive pravice do dela oziroma zaposlitve

Določbo potrebno brati skupaj z 49. in 50. členom Ustave RS.

Zdravo življenjsko okolje (72. člen)

„Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.

Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.“

• Dejansko gre za posredno ustavno podlago za urejanje varnosti in zdravja pri delu.

Soodločanje (75. člen)

„Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih,…“

Možnost soodločanja dana zaposlenim: v zasebnem sektorju (gospodarskih organizacijah) in zaposlenim v delu javnega sektorja (zavodih)

Te pravice nimajo zaposleni v državnih organih!

• Gospodarske družbe, zadruge in javna podjetja, ki opravljajo gospodarske javne službe, ter v banke in v zavarovalnice - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

• Zavodi - Zakon o zavodih ter na Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti.

Sindikalna svoboda (76. člen)

Sindikalna svoboda izhaja iz temeljne politične pravice do svobodnega združevanja.

V nasprotju s pravico do svobodnega združevanja, ki pripada vsakomur, pa je sindikalna svoboda vezana na delojemalce.

Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. To velja tudi za javne uslužbence (18. člen Zakona o javnih uslužbencih - ZJU). - 18. člen ZJU določa, da imajo javni uslužbenci pravico do sindikalnega združevanja in sindikalnega delovanja.

Pravica do stavke (77. člen)

• Je eno bistvenih legitimnih sredstev s pomočjo katerega delavci branijo svoje socialne in ekonomske interese.

• Pravica je priznana delavcem, torej glede nje pri nas ne velja sindikalni monopol (kjer je zakonita le stavka, ki jo organizira sindikat – npr. Nemčija, Francija glede javnih uslužbencev). • Stavko pri nas lahko organizirajo tudi delavci sami (kar pa je v praksi

redkost), lahko pa jo organizira tudi sindikat (to je zajeto v akcijski svobodi sindikata).

• V Republiki Sloveniji še nismo sprejeli lastnega zakona o stavki, zato še vedno uporabljamo zakon, ki je bil leta 1991 sprejet v nekdanji SFRJ - to je Zakon o stavki.

www. jantoo.com

Prepoved diskriminacije (14. in 49. člen)

Vsebina pojma :

• Splošna definicija: kakršnokoli razlikovanje, ki ni razumno ter objektivno utemeljeno in škodi posamezniku ali skupini oseb.

• Dodatni elementi:

• Razlikovanje, izključitev, omejevanje ali dajanje prednosti glede na določeno pravico ali diskriminatorno okoliščino. Posledica tega je izničevanje možnosti enakega obravnavanja pri uresničevanju določene pravice (lahko tudi nenamerno). Lahko v pravni ureditvi, upravni praksi, medsebojnih razmerjih med posamezniki

Prepoved diskriminacije vključuje:

• enakopravnost na individualni ravni (tudi enakost pred zakonom) ter

• načelo enakih možnosti, upoštevajoč dejanske razlike v položaju določenih skupin (npr. posameznih kategorij delavcev).

6. člen ZDR-1

www.pinterest.com

Viri delovnega prava

Heteronomni pravni viri:

Zakoni

Pravilniki

Pomembnejši zakoni:

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16)

Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT)

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15 – ZZSDT)

Zakon o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 19/14) in Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14)

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04, 10/04 – popr., 45/08 – ZArbit, 45/08 – ZPP-D, 47/10 – odl. US in 43/12 – odl. US)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)

Viri delovnega prava

Avtonomni pravni viri

Kdo sklene dogovor Avtonomnost Namen Tip

Socialni sporazum

Socialni partnerji Ne Stališča in predlogi

na področju

ekonomske in

socialne politike

Večstranski

Participativni dogovor

Svet delavcev in

delodajalci

Avtonomni Uresničevanje oz.

dogovarjanje o

obsegu pravic iz

Zakona o

sodelovanju del.

Dvostranski

Kolektivne pogodbe Reprezentativni sindikat

in delodajalci

Avtonomni Medseboj. pravice in

obv.

Dvostranski

Splošni akti delodajalca Delodajalec Avtonomni Organizacija dela,

obveznosti delavca

Enostranski

POJMI

123RF.com

Delovno pravo

Delovno pravo kot panoga:

DP je skupek pravnih norm (heteronomnih in avtonomnih, mednarodnih virov), ki urejajo razmerja med ljudmi pri delu.

• Razmerje med delodajalcem in delavcem – individualno razmerje • Razmerje med delodajalcem in kolektivom, razmerja med organizacijami

delavcev in delodajalcev – kolektivna razmerja.

Delovno pravo kot znanstvena disciplina:

• Preučevanje (individualnih in kolektivnih) razmerij, ki jih znotraj DP preučujemo.

• Metode urejanja delovnih razmerij, oblike organiziranja delavcev in delodajalcev, vprašanja reševanja sporov, kolektivnih pogajanj.

Delo in zaposlitev

Delo je širši pojem in zajema tako zaposlitev (v smislu delovnega razmerja na temelju pogodbe o zaposlitvi), kot tudi drugo opravljanje dela na podlagi civilnopravnih pogodb.

• Zaposlitev: (Pogodba o zaposlitvi – pogodba na podlagi katere nastane delovno razmerje): ustvarja delovno razmerje (torej razmerje odvisnosti v katerem je delavec podrejen delodajalcu – delo opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca)

• Samozaposlitev: Samozaposleni opravljajo delo za svoj račun, značilna je nepodrejenost drugi pogodbeni stranki, neodvisnost dela).

Delavec

ZDR-1

• 5. člen

Delavec po tem zakonu je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

ZVZD-1

Delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: delavec) je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Kot delavec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev

Delavec je fizična oseba, ki ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem sklenjeno delovno razmerje in jo delodajalec na tej podlagi obvezno socialno zavaruje.

ZJU

(1) Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju.

Trg dela

Na trgu se srečujeta ponudba in povpraševanje po delu. Pri tem je delo mišljeno kot aktivnost in ne kot delovna sila (v fizičnem smislu).

ZUTD-A

Trg dela: prostor, na katerem se srečujejo:

- iskalci zaposlitve z znanji, veščinami in delovnimi izkušnjami ter

- delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta oziroma vrste dela;

Daniel Pink

Pravice pri in iz dela

“Pravice pri delu”:

• Pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja v zvezi z delovnim razmerjem.

“Pravice iz dela”:

• Pravice iz socialnega zavarovanja, ki gredo zavarovancem na podlagi njihovega delovnega razmerja.

Formalno in neformalno delo

Formalno delo:

• Pravno urejene (tipične ali atipične) oblike dela.

• So predmet nadzora

• Plačujejo se prispevki in davki

Tipična (standardna) oblika: delovno razmerje sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas za opravljanje dela v prostorih delodajalca.

Atipična oblika: delovno razmerje za določen čas, s skrajšanim delovnim časom (nepolni d.č.), delo se vrši izven prostorov delodajalca.

Neformalno delo:

• Ni pravno urejeno:

• Ni podvrženo davkom in prispevkom

• Onemogočen nadzor

Gre za t.i. sivo, črno, sekundarno, vzporedno ekonomijo, nezakonito delo, delo na črno). Neformalne oblike dela se pogosteje pojavlajo v času gospodarske recesije.