21
TEČAJ ZA VODJO SKUPINE IZOBRAŽEVANJE Avtor: mag, Janez Merc, VisGČ I Gradivo dopolnil: Vinko Zobec, VGČ II Januar 2016

Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

  • Upload
    others

  • View
    21

  • Download
    1

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

TEČAJ ZA VODJO SKUPINE

IZOBRAŽEVANJE

Avtor: mag, Janez Merc, VisGČ I

Gradivo dopolnil: Vinko Zobec, VGČ II

Januar 2016

Page 2: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

1

Kazalo UVOD .....................................................................................................................................2

PRAVNE PODLAGE.............................................................................................................3

VRSTE IZOBRAŽEVANJ .....................................................................................................3 TEMELJNO USPOSABLJANJE ........................................................................................3

DOPOLNILNA USPOSABLJANJA ..................................................................................4 PERMANENTNO USPOSABLJANJE ..............................................................................5

OBNOVITVENO USPOSABLJANJE ...............................................................................6 NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJ ...................................................6

ORGANIZATORJI TEČAJEV ...........................................................................................6 NADZORNE ORGANIZACIJE .........................................................................................7

OSNOVNI POJMI V IZOBRAŽEVANJU .........................................................................7 SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA - POUK ........................................................8

OPAZOVANJE ..................................................................................................................8 MIŠLJENJE .......................................................................................................................9

PRAKSA ............................................................................................................................9 PSIHOLOŠKA PLAT IZOBRAŽEVANJA ........................................................................9

OSNOVE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH ........................................................................ 11 MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE ............................................................................... 12

KAKO MOTIVACIJA VPLIVA NA USPEŠNOST UČENJA? ........................................ 12 UČNE OBLIKE IN METODE ............................................................................................. 13

UČNE OBLIKE ............................................................................................................... 13 UČNE METODE.............................................................................................................. 13

MATERIALNO – TEHNIČNA OSNOVA POUKA ............................................................. 17 PRIPRAVE NA POUK ........................................................................................................ 17

VSEBINSKA IN ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA ........................................................ 17 LITERATURA ................................................................................................................. 19

Page 3: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

2

UVOD Izobraževanje je dejavnost, brez katere ne more nobena asociacija v družbi. Ker brez znanja ni dejavnosti, moramo tudi gasilci temu delu nameniti velik del svoje aktivnosti. Ko govorimo o potrebi po nenehnem vzgajanju in izobraževanju, moramo to področje človekove aktivnosti razumeti v najširšem smislu. Poklicna in strokovna znanja pokrivajo le en del. Drugi, vse pomembnejši, obsega tista znanja, ki jih človek potrebuje izven prostega časa. V tem procesu nastopajo tako formalne izobraževalne institucije, kot tudi neformalni dejavniki. Z nenehnimi (permanentnimi) vplivi vzgoje in izobraževanja se srečujemo v šolah, na delavskih univerzah, v izobraževalnih centrih, kakor tudi preko različnih medijev, v društvih, v klubih, na sestankih in sejah. Starostne meje v učnem procesu ni več, saj so jo podrle t.i. univerze za tretje življenjsko obdobje,… Nujnost nenehnega človekovega izpopolnjevanja je torej neločljiva sopotnica sodobnega človeka. Ostaja pa odprto vprašanje, kako se približati tej tako heterogeni množici, ki znanje nujno potrebuje, in drugo, kako organizirati in izpeljati učni proces, da bo učinkovit, pri izobražencih pa bo ohranil ustrezen nivo motivacije za permanentno izobraževanje. Predmet izobraževanje je namenjen spoznavanju z vrstami izobraževanja ter pogoji, ki so potrebni za posamezne oblike izobraževanja. Udeleženci morajo spoznati aktivnosti in postopke, ki so potrebni za organizacijo tečajev. Spoznati proces izobraževanja in usposabljanja s poudarkom na metodah izobraževanja, na pripravi na izobraževanje in na učilih in učnih pripomočki. Udeleženci bi naj pridobili tudi osnovna znanja iz pravil lastnega izobraževanja in motivacije. Težišče pri vodji skupine je predelati vrste, vsebino in pogoje za posamezne oblike gasilskih usposabljanj; se seznaniti s pogoji in nalogami pri organizaciji gasilskih izobraževanj; spoznati spoznavno plat izobraževanja in ključne metode; informirati se o učilih in učnih pripomočkih ter pomenu priprav za izobraževanje. Osnove pri vodji enote so v utrditvi znanj iz vrst usposabljanj in opredeljenih pogojih in vsebini za posamezna usposabljanja; utrditi znanja iz pogojev in nalog pri organizaciji gasilskih izobraževanja, usvojiti spoznavno plat izobraževanja in pomen metod; usvojiti vrste in značilnosti učil in učnih pripomočkov; spoznati pomen vseh priprav na izobraževanje in usposabljanje. Vodja enot informativno predela vsebino iz vrst izobraževanj, pogojev in vsebine posameznih izobraževanj ter postopkov potrebnih za organizacijo izobraževanj. Se poglobi v spoznavno plat izobraževanja, ter temeljito predela učne metode, učne oblike in učila in učne pripomočke. Podrobno se seznani z vsemi vrstami priprav, s poudarkom na vsebinski pripravi. Spozna učna načela, pomen motivacije in druge dejavnike, ki vplivajo na lastno izobraževanje, kot na izobraževanje drugih.

Page 4: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

3

PRAVNE PODLAGE Zakonu o gasilstvu (Ur. L. RS 113/2005 in 120/2008) Zakonu o varstvu pred požarom (Ur. L. RS3/2007-UPB) Pravila gasilske službe (Ur. list RS, št. 52/010) Posebna pravila gasilske službe (Gasilec 11/12 2010):

VRSTE IZOBRAŽEVANJ Izobraževanje prostovoljnih gasilcev se deli na temeljno, dopolnilno in permanentno. TEMELJNO USPOSABLJANJE

S temeljnim izobraževanjem si gasilci pridobijo temelja znanja, ki so potrebna za opravljanje gasilske dejavnosti. Temeljno izobraževanje je opredeljeno po nivojih, kar omogoča pridobitev gasilske kvalifikacije glede na nivo opravljanja gasilske dejavnosti. Po vsakem končanem temeljen usposabljanju si gasilec pridobi diplomo in z njo ustrezen gasilski čin. Temeljno strokovno izobraževanje in usposabljanje za prostovoljne gasilce in gasilske vodje obsega:

- osnovno in nadaljevalni tečaj za gasilca; - tečaj za vodjo skupine; - tečaj za vodjo enote (oddelka); - tečaj za vodjo enot (voda, čete); - tečaj za člane višjih poveljstev; - tečaj za gasilske vodje v regiji in državi.

Strokovno izobraževanje in usposabljanje za organizacijske in preventivne naloge obsega:

- tečaj za višjega strokovnega svetovalca. Pogoji za pristop k izobraževanju in strokovnemu usposabljanju za posamezne tečaje so:

- osnovno usposabljanje za gasilca (pripravnik, ki dopolni 16 let), - nadaljevalni tečaj za gasilca (po uspešno opravljenem osnovnem usposabljanju,

najkasneje pa v dveh letih), - tečaj za vodjo skupine (najmanj dve leti v činu gasilec), - tečaj za vodjo enote (najmanj dve leti aktivnega staža od izpita za vodjo skupine), - tečaj za vodjo enot (najmanj dve leti aktivnega staža od izpita za vodjo enote in

splošno izobrazbo najmanj V. stopnje, ali kandidat, ki ima najmanj VI. stopnjo splošne izobrazbe in tri leta staža od izpita za gasilca).

Po končanem teoretičnem in praktičnem pouku se opravi predpisani izpit.

Page 5: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

4

DOPOLNILNA USPOSABLJANJA

Z dopolnilnim izobraževanjem si gasilci pridobijo dodatna – specialistična znanja, ki so potrebna za opravljanje posebej zahtevnih nalog. Za pridobitev specialnosti je potrebno izpolnjevati zraven posebnih strokovnih znanj tudi zdravstvene in psihofizične sposobnosti. Dopolnilno strokovno izobraževanje in usposabljanje zajema izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje specialnosti in se izvaja s tečaji za: Strojništvo:

- strojnik (pogoj: izpit za gasilca), - strojnik avtolestve (pogoj: izpit za strojnika in izpit za voznika motornih vozil C

kategorije), - orodjar (izpit za vodjo skupine in za strojnika).

Zaščito dihal:

- uporabnik dihalnega parata (pogoj: izpit za gasilca), - skrbnik dihalnih zaščitnih naprav (pogoj: tečaj za vodjo enote, tečaj nosilca dihalnega

aparata in splošno izobrazbo najmanj IV. stopnje). Gašenje notranjih požarov:

- modul A, tečaj za gašenje notranjih požarov lahko opravi kandidat, ki ima opravljen tečaj specialnosti za nosilca dihalnega aparata;

- modul B, tečaj lahko opravi kandidat, ki ima opravljen tečaj za gašenje požarov –modul A;

- modul C, tečaj lahko opravi kandidat, ki ima opravljen tečaj za gašenje požarov – modul B.

Radijske zveze:

- uporabnik radijskih postaj (pogoj: izpit za gasilca), - skrbnik za radijske postaje (pogoj; tečaj za vodjo skupine, tečaj za uporabnika

radijskih postaj in praviloma splošno izobrazbo najmanj IV. stopnje). Tehnično reševanje:

- tehnični reševalec (pogoj: izpit za gasilca in splošno izobrazbo najmanj III. stopnje). Nevarne snovi:

- reševalec ob nesrečah z nevarnimi snovmi (pogoj: izpit za vodjo skupine in tečaj za nosilca izolirnega dihalnega aparata ter splošno izobrazbo najmanj IV. stopnje)

Požari v naravi:

- gašenje požarov v naravnem okolju (pogoj: izpit za gasilca). Reševanje na vodi in iz vode:

- reševalec na vodi (pogoj: izpit za gasilca), - vodja čolna (pogoj: izpit za vodjo skupine), - potapljač* (pogoj: izpit za gasilca),

Page 6: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

5

- potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat, ki ima izpite za vodjo skupine, voditelja

čolna in potapljača ** (dve zvezdici) in je usposobljen po CMAS. Ocenjevanje gasilsko športnih disciplin:

- sodnik gasilskih in gasilsko športnih disciplin (pogoj: izpit za vodjo enote). Poučevanje:

- inštruktor (pogoj: izpit za vodjo enot in splošno izobrazbo najmanj V. stopnje), - predavatelj (pogoj: izpit za člana višjih poveljstev oziroma izpit za višjega strokovnega

svetovalca in splošno izobrazbo najmanj VI. stopnje). Prva pomoč:

- bolničar (pogoj: izpit za gasilca). Informatika v gasilstvu:

- informatik (pogoj: izpit za gasilca). Vodenje članic:

- vodja članic (pogoj: izpit za vodjo enote in najmanj IV. stopnjo splošne izobrazbe ali izpit za višjega strokovnega svetovalca).

Vodenje mladine:

- mentor mladine (pogoj: tečaj za vodjo skupine in ima splošno izobrazbo najmanj IV. stopnje),

- mentor mladine I. (pogoj: tečaj za vodjo skupine in za mentorja mladine ter splošno izobrazbo V. stopnje).

Preventiva:

- preventivec, lahko opravi kandidat, ki ima opravljen tečaj za vodjo enot oziroma izpit za višjega strokovnega svetovalca.

Ostala dopolnilna strokovna izobraževanja in usposabljanja:

- usposabljanje za varno delo z motorno žago (pogoj: izpit za gasilca), - usposabljanje za delo s helikopterjem (pogoj: izpit za gasilca).

PERMANENTNO USPOSABLJANJE

Zraven temeljnega in dopolnilnega izobraževanja je za kvalitetno opravljanje gasilske dejavnosti potrebno tudi permanentno izobraževanje. Gasilske organizacije za strokovno in fizično usposobljenost organizirajo permanentno usposabljanje, ki se izvaja v obliki:

- seminarjev in posvetov s teoretičnim in praktičnim spoznavanjem novosti na gasilskem in požarno varnostnem področju;

- taktičnih vaj in nastopov z gasilsko tehničnimi sredstvi; - gasilskih in gasilsko športnih tekmovanj in priprav za ta tekmovanja; - obnovitvena usposabljanja namenjena posameznim specialnostim.

Page 7: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

6

Permanentna strokovna izobraževanja in usposabljanja se opravljajo v gasilskih društvih, zvezah, poveljstvih in gasilski šoli. Z njim obnovimo in dopolnimo znanja. OBNOVITVENO USPOSABLJANJE

Nosilci posameznih specialnosti obnavljajo svoja znanja na obnovitvenih tečajih specialnosti.

NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJ Na nivoju društev, zvez, regijskih poveljstev in Gasilske zveze Slovenije se letno izvajajo plani izobraževanj, pri čemer je kot osnovno vedno potrebno upoštevati merila za minimalno zagotavljanje sil po posameznih kategorijah gasilskih enot, kot je to predpisano s strani Gasilske zveze Slovenije. Organizator gasilskega tečaja mora izvesti naslednje aktivnosti:

- razpisati tečaj, ki se bo izvajal, - prehodni preizkus znanja, - prijaviti tečaj in poskrbeti za razpis le – tega v aplikaciji VULKAN, - preveriti ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo predpisane pogoje, - pripraviti končen seznam tečajnikov, - pripraviti seznam ustreznih predavateljev, - sestaviti urnik predavanj, - ažurno obveščati tečajnike o poteku tečaja, - pripraviti sprejemne teste; izvajati program po predpisanem učnem načrtu.

Prijava tečaja mora biti posredovana ustreznemu nivoju, ki je pristojen za odobritev, vsaj 15 dni pred začetkom tečaja. ORGANIZATORJI TEČAJEV

Prostovoljno gasilsko društvo je organizator: - osnovnega tečaja za gasilca

Gasilska zveza je organizator: - nadaljevalnega tečaja za gasilca - tečaja za vodjo skupine - tečaja za vodjo enote - tečaja specialnosti »strojnik« - tečaja specialnosti »uporabnik radijskih postaj«

Regijsko poveljstvo organizira: - tečaj za vodjo enot - tečaj specialnosti »sodnik gasilskih in gasilskošportnih disciplin«

Page 8: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

7

NADZORNE ORGANIZACIJE

Gasilska zveza odobri naslednje tečaje: - osnovni tečaj za gasilca

- nadaljevalni tečaj za gasilca

- tečaj za vodjo skupine. Nadzor nad njimi je dolžan izvajati poveljnik GZ. Pravico nadzora imajo tudi vsi poveljniki nadrejeni nadzorniku tečaja.

Gasilska zveza Slovenije odobri naslednje tečaje: - tečaj za vodjo enote

- tečaj za vodjo enot

- tečaj specialnosti »strojnik«

- tečaj specialnosti »uporabnik radijskih zvez«

- tečaj specialnosti »sodnik gasilskih in gasilskošportnih disciplin«. Nadzor nad izvedbo tečajev mora izvajati regijski poveljnik. Pravico nadzora imajo tudi vsi poveljniki nadrejeni nadzorniku tečaja. OSNOVNI POJMI V IZOBRAŽEVANJU

Definicija in pomen izobraževanja in usposabljanja: Izobraževanje je proces pridobivanja znanja, spretnosti in navad. Izobraževanje je proces, katerega rezultat je izobrazba. Pri izobraževanju in usposabljanju ne moremo brez dejavnosti, ki jo opredelimo z učenjem. Učenje pa je z izkušnjo pridobljena, odnosno stalna sprememba v znanju, sposobnostih, prepričanjih, stališčih ali vedenju. Usposabljanje je planiran sistem učenja, ki ima za namen, da s posredovanim znanjem ali veščinami, spremembo stališč in/ali vedenja gasilca, kar naj se izraža v popolnem izkoristku osebnega potenciala in tako posledično delovnih učinkov na vseh področjih gasilskega dela. Odnos pedagogika, andragogika, didaktika, metodika, psihologija Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju. Pedagogiko kot vedo zanima, kaj je vzgoja in kaj izobraževanje, kakšen je odnos med njima. Andragogika je veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih. Pojma andragogika in izobraževanje odraslih sta dva različna termina. Andragogika je veda o vzgoji in izobraževanju odraslih medtem, ko je izobraževanje odraslih izobraževalni proces. Predmet andragogike so odrasli ljudje. Didaktika je veja pedagogike, ki se ukvarja s teorijo, vsebino, načeli in navodili, ki so namenjena uspešnemu izvajanju učno vzgojnega procesa. Metodika je veda, ki se ukvarja z načinom prenašanja teoretičnega in praktičnega znanja s pomočjo učno vzgojnih sredstev. Psihologija je veda, ki proučuje duševne navade, obnašanje in osebnost. Duševni pojavi vključujejo procese, lastnosti in stanja naše duševnosti. Procesi označujejo dogajanja v naši duševnosti, ki se s časoma spreminja (žalovanje, reševanje problema, učenje spretnosti,...) Odnos gasilska dejavnost – gasilsko izobraževanje Za lažjo opredelitev relacije izobraževanja gasilcev moramo izhajati iz naslednjih opredelitev. Gasilec je oseba, ki je član ali delavec gasilske organizacije. Prostovoljni gasilec je član prostovoljnega gasilskega društva. Operativni gasilec je oseba, ki poklicno ali prostovoljno

Page 9: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

8

opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavih gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične ter zdravstvene zahteve in je strokovno usposobljen za opravljanje teh nalog. Operativne naloge gasilstva so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom. Gasilec je torej član prostovoljne gasilske organizacije in kot tak se prostovoljno vključuje v vse programe izobraževanja. Glede na to, da je izobraževanje zapleten in zahteven učni proces za katerega se nekateri težko odločijo pa čeprav gre za kariero, potem je vsem jasno, da je za gasilca še večje neskladje. Zato je potrebno zahteve učnega procesa nadgraditi z motivacijo in z vrhunsko kvaliteto izvedbe tega učno vzgojnega procesa. Za vrhunsko izveden učni proces pa potrebujemo vrhunske gasilske in pedagoško andragoške strokovnjake. Tudi odgovor kako je s slednjimi je vsem na dlani. Glede na to, kje vse se odvija proces usposabljanja in dejstvo da popolnih strokovnjakov ni, zahteva od odgovornih, da se temeljito lotijo kadrovanja za proces izobraževanja in da zagotovijo maksimalna pedagoška in andragoška znanja. V nasprotnem primeru proces izobraževanja, ki predstavlja nadaljevanje procesa kadrovanja ali obratno ne bo uspel. Teme za vajo:

- Didaktika gasilskega izobraževanja (opredelitev predmeta). - Osnovni didaktični pojmi (cilj, vsebina, metoda, oblika, količina, obremenitev, učna

enota, metodična enota, didaktično načelo, spremljava, vrednotenje, ocenjevanje...). - Struktura, položaj in status gasilcev v družbi. - Motivacija za gasilsko izobraževanje. - Razlike med različni generacijami, ki jih izobražujemo. - Ali je dejavnost in program dejavnosti obvezen ali prostovoljen. - Gasilske vrednote. - Stanje pedagoške in strokovne usposobljenosti predavateljskega gasilskega kadra.

SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA - POUK

Izobraževanje je proces spoznavanja, kjer si slušatelji pridobijo nova znanstvena spoznanja, nova znanja, pridobivanje novega znanja pa je v bistvu spoznavni proces. To spoznavanje pa lahko izvaja preko:

1. čutil, 2. razumevanja, 3. prakse.

Od opazovanja k abstraktnemu mišljenju in od tod k praksi. OPAZOVANJE

V tem primeru s čutili zaznavamo dejstva, posameznosti. Opazovanje je višja stopnja zaznavanja, ker se načrtuje, organizira in vodi.

Page 10: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

9

MIŠLJENJE

Z mišljenjem spoznavamo generalizacije, posplošitve, abstrakcije. Mišljenje je duševni proces vzpostavljanja zvez in odnosov med vsemi objekti stvarnosti. Zato mišljenje zajema miselne operacije, kot so: analiza, aplikacija, asociacija, dedukcija, dokazovanje, posploševanje, induciranje, izločanje,… PRAKSA

Je aktiven odnos človeka do določenih nalog, problemov, narave in podobno,…

PSIHOLOŠKA PLAT IZOBRAŽEVANJA

Delo pri usposabljanju je psihološko, intelektualno in emocionalno. Zato moramo vzpostaviti predvsem intelektualno in emocionalno plat. Brez čustev ni učenja. Pouk pomeni medsebojno učinkovanje treh temeljnih dejavnikov (didaktični trikotnik).

Didaktični trikotnik

uuččiteljitelj

uuččenecenec uuččna vsebinana vsebina

V sodobnem izobraževanju so udeleženci (učenci) najpomembnejši dejavnik, saj je uspešnost učenja primarna aktivnost tistih, ki se učijo. Iz tega sledi, da mora učitelj organizirati takšne oblike in metode dela, ki bodo omogočale aktivnost udeležencev. Ko gre za samoizobraževanje, učeči se posameznik prevzame tudi naloge učitelja, kot so načrtovanje, organiziranje, izvajanje, preverjanje, ocenjevanje ali pa katero od naštetih nalog prepusti drugi osebi – učitelju. Učna snov predstavlja vsebino, ki je predmet delovnega odnosa in je za učenca cilj, da se nauči, za učitelja pa da čim več nauči.

Page 11: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

10

Tretji dejavnik so učne vsebine, ki obsegajo načrtovano zbrana znanja iz posameznih znanosti in tehnike ter iz neposrednega poklicnega, družbenega dela ter življenja. Z medsebojnim učinkovanjem vseh treh naštetih dejavnikov pouka uresničujemo tri osnovne naloge učnega procesa. a) Pridobivanje znanja je tista osnovna naloga pouka, ki jo udeleženci uresničijo z opazovanjem, poslušanjem, proučevanjem, mišljenjem. Takoj moramo poudariti, da ni dovolj, če učenci osvojijo znanje le na nivoju informiranosti: dvigniti se je treba na raven uporabnega in ustvarjalnega znanja, torej takega, ki ga znamo uporabiti v praksi ali da znamo z njegovo pomočjo reševati nove naloge in probleme. b) Uporabno usmerjen učni proces se ne ustavi le pri nalaganju najrazličnejših informacij, temveč tudi k pridobivanju takega znanja, ki človeka usposablja za delo in življenje. Gre torej za oblikovanje t.i. operativnega znanja s pomočjo razvijanja sposobnosti, spretnosti in navad. Za kaj pravzaprav gre? Za vsakdanje življenje in delo je potrebno:

- da znamo razčlenjevati, povezovati, sklepati, posploševati spoznavna dejstva, - da imamo razvite gibalne sposobnosti za neposredne praktične naloge, ko delamo z

različnimi materiali, stroji, napravami. Vse našteto razvijamo postopoma in z ustreznim urjenjem. c) Tretja osnovna naloga pouka je oblikovanje osebnosti ne glede na starost udeleženca učnega procesa. Delavnost, vztrajnost, natančnost, odgovornost so lastnosti, ki jih med poukom razvijamo tudi pri odraslih udeležencih izobraževanja. Vprašanja, ki jih razjasnimo v razpravi:

- Kdo naj usposablja gasilski kader? - Kdo naj usposablja občane? - Kako prepričat vse v pomen znanja in ravnanja? - Posebnosti usposabljanja pionirjev! - Posebnosti usposabljanja mladine! - Posebnosti usposabljanja članic! - Posebnosti usposabljanja članstva!

Kaj je z znanjem, spretnostmi in navadami, če delo ne ponavljamo in ne utrjujemo? POMEN ZNANJA ZA RAZVOJ ČLOVEKOVE OSEBNOSTI! Dejavnost vzgoje in izobraževanja se dotika skoraj vsake slovenske družine, kjer so otroci, ki hodijo v vrtec ali šolo, odrasli, ki se strokovno izpopolnjujejo ali usposabljajo za življenje in delo, ali starejši odrasli, ki so morda vključeni v univerzo za tretje življenjsko obdobje.

Page 12: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

11

OSNOVE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Uvodne misli o nujnosti permanentnega izobraževanja veljajo tudi za izobraževanje v gasilskih organizacijah. Usposabljanje ni samo sebi namen, ampak je nujnost za doseganje konkurenčnosti v sleherni organizaciji, zato tudi gasilska organizacija ni nobena izjema. Če se torej gasilska organizacija vse bolj zaveda kako pomembna je usposobljenost gasilskega kadra, mora temu slediti ponudba izobraževanja. Ker so vsi udeleženci izobraževanja in skoraj vsi predavatelji v rednem delovnem razmerju, velja na vsakem koraku poudarjati andragoški princip dela, od ugotavljanja izobraževalnih potreb, do verifikacije pridobljenih spretnosti, znaj, stališč (andragoški ciklus). Prav tako je treba poskrbeti, da naše gasilske strokovnjake opremimo z osnovnimi pedagoškimi oziroma andragoškimi znanji, v tečaj za gasilske častnike pa je treba vključiti tudi didaktiko in metodiko. Pojmovanje znanja in izobraževanja, ki je značilno za današnjo dobo, se močno razlikuje od pojmovanja, ki je prevladovalo v preteklosti. Nekoč je znanje, ki so ga ljudje pridobili v mladosti, zadostovalo za celo življenje. Če hočemo iti v korak s časom si je potrebno nenehno pridobivati nova znanja. Sodobna družba je nenehno učeča se družba oziroma družba učenja in izobraževanja. Delors (v Židan 2007: 20) navaja štiri vzgojno-izobraževalne stebre, ki nam prikazujejo, zakaj se je vredno in nujno izobraževati:

zato, da bi vedeli

zato, da bi znali kakovostno živeti

zato, da bi znali graditi medsebojne sožitvene odnose

zato, da bi znali kakovostno delati. Kdo je odrasel udeleženec izobraževanja? Tisti, ki se za to odloči ob drugih družbenih vlogah (zaposlitev, vloga moža oz. žen, očeta, matere,..) Svet odraslega razumemo kot svet akcij, v primerjavi s svetom informacij, ki opredeljujejo svet otroka. Izobraževanje odraslega se mora prilagajati njegovim aktivnostim in potrebam, ki izhajajo iz njih. V izobraževalnem procesu ima poseben pomen odnos med učiteljem in učencem. Biti mora na enakovrednem nivoju. Posebej to velja za izobraževanje odraslih. Udeležencu moramo dati čutiti, da ga sprejemamo kot odraslega. Otrok sebe doživlja kot odvisno bitje, zato pričakuje, da ga vodimo, odrasli pa sebe zaznava kot samostojno, neodvisno in odgovorno bitje, ki ima lastno usmeritev. Izjemno pomembno je da ga kot odraslega tudi sprejemamo. Če tega odrasli udeleženec ne občuti, pripravljenost za učenje pada, pojavi se izostajanje, učinek pa je majhen. Ker so odrasli tudi mnogo bolj občutljivi na učno vzdušje (klimo), je pomembno, v kakšnem prostoru se odrasli učijo (razporeditev opreme, prostore opremiti podobno kot domače prostore,...). Za učno vzdušje je pomemben tudi odnos učitelja do udeležencev izobraževanja. Osnovno pravilo v procesu izobraževanja odraslega je upoštevanje njegovega izkustva. V procesu učenja ima izkustvo dvojno nalogo:

pomeni vir informacij, znanja,

predstavlja osnovo za pridobivanje novega izkustva.

Page 13: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

12

Uporabimo tista znanja, ki jih odrasli že imajo. Izbiramo take metode in tehnike učenja, ki predstavljajo izkustva (igranje vlog, pogovor,…). Med posredovanjem znanj udeležence usmerimo na uporabo tega znanja.

MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE Motivacija je proces, ki usmerja akcijo k določenemu cilju. Je vse, kar posamezniku daje spodbudo za učenje, ga usmerja in vse tisto, kar vpliva na intenzivnost, kakovost in trajanje procesa izobraževanja. Gre za vključevanje čustev in razuma. Od časa do časa se pojavijo primanjkljaji, ki povzročijo, da človek čuti v sebi določeno napetost zaradi nezadovoljene potrebe. V tem je razlog, da človek sproži akcijo, ki jo usmeri proti cilju - zadovoljeni potrebi. Ko si človek pridobi določeno potrebo, ga le-ta sili v iskanje novih znanj, v več učenja. Za izobraževanje odraslih je zelo pomembno povezovanje s prakso. Gre za večjo vlogo t.i. notranjih motivov v primerjavi z zunanjimi, kot so ocena, pohvala ipd. Kaj je vas pripeljalo v ta tečaj? … Na motivacijo odraslih za izobraževanje vplivajo številni dejavniki. Predvsem jo pogojujejo: starost, spol, socialno okolje, predhodna izobrazba, izobraževalne izkušnje, želja po novem znanju in novih spretnostih, želja po dokončanju prekinjenega izobraževanja, spremembe v organizaciji, medsebojni odnosi v organizaciji, podpora organizacije v kateri je posameznik zaposlen in ne nazadnje tudi želja po napredovanju in višjem dohodku. Motivacija odraslih za učenje in izobraževanje je na eni strani odvisna predvsem od stika osebnih ciljev in identitete posameznika, na drugi strani pa od okolja, ki posameznika spodbuja oziroma zavira pri uresničevanju teh ciljev. Motivi odraslih za izobraževanje so zelo različni in se velikokrat med seboj prepletajo. Govorimo o:

primarnih (prirojenih) motivih; potreba po hrani, potreba po ostalih za življenje potrebnih funkcijah,

sekundarnih (pridobljenih) motivih. Ko so zadovoljene vse primarne potrebe se pojavijo sekundarne. Potreba po izobraževanju je sekundarna potreba. Pomembno je tudi iz kakšnega okolja izhajamo. Če živimo v okolju kjer znanja ne cenijo je malo verjetno, da ga bomo tudi mi iskali. KAKO MOTIVACIJA VPLIVA NA USPEŠNOST UČENJA?

Tečaj, seminar obiskujejo odrasli tako dolgo, dokler so motivirani. Odrasli lahko pravzaprav zapustijo izobraževanje ali šolo vsak trenutek. V sklopu izobraževanja moramo poskrbeti, da motivacijo dvigamo. Odrasli so za učenje po navadi bolj motivirani kot otroci in mladina. Svoje učenje lahko povezujejo s prakso in tako učitelj lažje uporablja aktive metode učenja. Odrasli ima pred seboj konkretne cilje, ki jih bo z izobraževanjem dosegel.

Page 14: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

13

Motivacija pri odraslih je bolj stabilna. Pomembna so tudi stališča in pogledi, ki jih do izobraževanja izkazujejo neposredni sodelavci, vodilna struktura, zakonski partner, prijatelj, skratka oseba, ki jih udeleženec izobraževanja spoštuje in ceni. Organizator in izvajalec izobraževanja mora poznati dejavnike, ki slabijo in krepijo pripravljenost za izobraževanje odraslih. Objektivni zaviralni faktorji so: preobremenjenost z drugimi obveznostmi, visoki finančni stroški, oddaljenost, daljši premor v izobraževanju, neugodna doživetja prejšnjega izobraževanja, nepoznavanja načinov učenja

UČNE OBLIKE IN METODE

UČNE OBLIKE

O učnih oblikah učitelj (inštruktor, posredovalec, vodja) nujno razmišlja že takrat, ko se pripravlja in ko načrtuje učni proces. Izbor ustrezne oblike je izjemno pomembno in je v neposredni zvezi z naravo učnega gradiva. Z ustrezno obliko se namreč organizator učnega procesa odloča o stopnji in moči učenčevega aktivnega vključevanja: zdaj predpostavljamo manjše oziroma večje angažiranje udeležencev izobraževanja. Včasih zadošča, da učenci le aktivno poslušajo in sprejemajo določene informacije, drugič pa je učna snov takšna, da jo bodo morali sprejemati ob največji možni neposredni aktivnosti slehernega posameznika. Najbolj znane so naslednje učne oblike:

- frontalna (plenarna) oblika, - skupinska oblika.

UČNE METODE

V nobenem teoretičnem pristopu k učno vzgojnemu procesu ni toliko divergentnih stališč in razlag, kakor je na področju učnih metod. Vzrok za vse te nesporazume je v tem, da definicijo učnih metod pogosto identificiramo z mnogimi drugimi vprašanji izobraževanja, npr. z viri za znanja, obliko dela, krajem izvajanja in izobraževanja, učnimi sredstvi, stopnjami učnega procesa,.. Učne metode so načini dela pri pouku. Ker pri pouku delajo učitelji (tisti, ki učijo) in učenci (tisti, ki se učijo), predavatelj in slušatelji, gasilski častniki in skupina ali enota gasilcev ima vsaka metoda dvostranski pomen tj., da se nanaša na delo obeh strani. Tisti, ki uči uporablja te metode s ciljem, da bi posredoval čim več znanja, tisti, ki se učijo pa s ciljem, da bi se čim več naučili. Učne metode so določene poti po katerih predavatelj podaja znanja slušateljem. Metoda sama za sebe ne pomeni nič, je sestavni del učno – vzgojnega procesa in je najtesneje povezana s snovjo. Vsak predavatelj pri uporabi metod zraven snovi, vnaša svoj način uporabe metod. Način, kako bo uporabljal učne metode se imenuje učna tehnika. Vse skupaj pa je najtesneje povezano z individualnimi lastnostmi učitelja kot so: temperament, delovna praksa, strokovni pristop, pedagoški pristop, psihološki pristop, ... Vrste učno-vzgojnih metod:

- metoda razlage,

Page 15: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

14

- metoda pogovora, - metoda dela s tekstom, - metoda demonstracije, - metoda diskusije, - metoda praktičnega dela, - metoda urjenja in vaj.

Izbor metod Pri izboru metod vpliva mnogo dejavnikov: npr. učna oziroma delovna vsebina. Tako bomo uporabili drugačne metode pri predstavitvi organizacijskih in zakonskih predpisov, kot pri gasilski taktiki in podobno. Pri delu z mlajšo populacijo se več uporablja metoda pogovora, demonstracije ter načela vzgojnosti in postopnosti, pri delu s starejšo populacijo pa se več uporablja metoda razlage in diskusije. Na izbor metod vplivajo tudi razpoložljiva učna sredstva, značilnosti učenja in podobno. Na izbor metod v gasilski dejavnosti vplivajo tudi posebnosti gasilske dejavnosti, kot so:

1. Področje gasilske dejavnosti, ki je lahko preventivno ali operativno. Preventivno zajema normalen izbor metod, medtem, ko zahtevnost gasilske kurative zahteva posebne prijeme. V tem primeru se človek pripravlja za delo v izrednih razmerah, saj mora znanje in spretnosti uporabiti v razmerah, ko gre za ogroženost ljudi, premoženja, pomembne pa so tudi psihološke kvalitete.

2. Prostovoljnost gasilskega dela, kar zahteva večjo stopnjo vzgojnosti, motivacije in zavesti. Pri drugih oblikah izobraževanja je potreba zaradi poklica, napredovanja, ki ima materialne efekte, pri gasilski dejavnosti pa je delo povezano s humanostjo in nekaterimi drugimi vrednotami.

METODA RAZLAGE Metoda učne razlage je način dela pri pouku, ko učitelj ali predavatelj verbalno razlaga dele učne vsebine. Imenuje se tudi monološka metoda. Pri poučevanju je človek zmeraj uporabljal ustni govor, kot temeljno obliko človekovega izobraževanja. Za to metodo je značilno, da v kratkem času lahko podamo mnogo snovi, je torej zelo ekonomična. Zato uporabljamo to metodo, če ni dosti časa. Prikladna je, ko posredujemo novo gradivo s katerim slušatelji še niso dovolj seznanjeni. Ta metoda je zelo lahka za uporabo. Slabost te metode je v tem, da ni možno spremljati, kako slušatelji dojemajo, slušatelji pa so pasivni. METODA POGOVORA Je način dela pri pouku v obliki dialoga med učiteljem in učenci, pa tudi med učenci. Tu sta v razgovoru obe strani enakovredni s tem, da učitelj vodi in usmerja razgovor. Ta metoda ima dva sestavna dela:

- vprašanje, - odgovor.

Vprašanje: Je tisti del verbalne komunikacije, s katerim se človek obrača na drugega človeka, z željo, da bi z odgovorom dobil zahtevano informacijo. Odgovor:

Page 16: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

15

Je druga strukturna komponenta pogovora. Po vrsti vprašanj se razlikuje tudi vrsta odgovorov, zato imamo tudi rek: »Kakršno vprašanje, takšen odgovor!« Odgovor je tudi odvisen od poznavanja vsebine, na katero se nanaša vprašanje, kot tudi na sposobnost verbalnega izražanja. Pogovorna metoda je zelo uporabna, še posebej pri delu z mladimi, ker aktivira dejavnost mladih, slušateljev. Slušatelji so enakopravni, kritični in znanja so trajnejša. Je pa manj sistematična in manj ekonomična. Je primerna, če so dosežena zadostna predhodna znanja. Vrste vprašanj:

- alternativna, (imamo dve možnosti, ali bomo gasili elektr. naprave z vodo ali prahom) - enoznačna, (točno določeno in najpravilnejša, kdaj postane član veteran) - zvijačna, (zmedejo učenca, ali si pravilno zložil opremo) - kategorična, (temeljijo na vprašalnicah: kje, kdaj, kako, kam, komu,... - razvojna (pri izvajanju posplošitev) - retorična ( učitelji na njih sam odgovarja) - sugestivna (v vprašanju je odgovor, katero gas. sredstvo uporabimo za vodno prho

METODA DELA S TEKSTOM Je metoda, ki jo uporabimo, ko se odločimo, da bodo udeleženci delali samostojno v skupini, v dvojicah ali kot posamezniki. Odrasli naj bi bili sposobni sami izdelati načrt dela s to metodo in zdelati poročilo o prebranem. Največkrat jo uporabimo v kombinaciji z drugimi metodami. V zadnjem času se pojavlja zelo razčlenjena metoda učenja z miselnimi vzorci. Uporablja jo lahko učitelj pri posredovanju snovi ali pa učenec, ki si na tak način zapisuje učiteljevo razlago. Miselne vzorce največ uporabljajo vizualni tipi (teh nas je večina). Prednost te metode je v tem, da je besedilo zelo zanesljiv vir znanja k kateremu se lahko večkrat vrnemo in s ponovnim branjem poglobljeno naučimo, pozabljeno obnovimo, napačno popravimo. METODA DEMONSTRACIJE Demonstracija je v didaktičnem pogledu kazanje pri pouku vsega tistega, kar je možno vizualno doživeti. Predavatelj uporablja najrazličnejša ponazorila. Opazovanje je osnovni vir spoznavanja. Učinkovitost opazovanja je odvisna od predznanja učencev. Demonstracija ne sme trajati predolgo. Potrebno je dati navodila na kaj naj bodo učenci pozorni. Največjo vrednost ima demonstracija pri pridobivanju znanja. Predmeti za demonstracijo so različni (naravni predmeti, stroji, modeli, preparati, pribor, orodja, makete, slike, diapozitivi, filmski in video posnetki,...) Splošna pravila uspešnosti demonstracije:

- predmet oziroma tisto, kar kažemo, naj bo dovolj veliko, stvarno, varno (cepitev jeder), estetsko, privlačno, čisto. ..

- sliko uporabimo le takrat kadar ni naravnega predmeta (gas. aparat), - uporaba video posnetka je pomembna zaradi možnosti prikazovanja procesov v

upočasnjenem gibanju ali celo ustavitev posnetka (priprave na tekmovanja),

Page 17: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

16

- večino gibov se kandidati naučijo, ko opazujejo izvajalce (prvič pokažemo gib v celoti, nato pa ga razčlenimo).

METODA DISKUSIJE Je konfrontacija mnenj in stališč o določenih učnih vprašanjih in problemih med učiteljem – predavateljem in učencem – slušateljem. Rešitve lahko dajeta obe strani, za končno odločitev pa se izberejo rešitve, ki imajo več dokazov. Ta metoda je manj ekonomična od drugih metod. V diskusiji morajo biti ustrezno oblikovana tudi pravila, da lahko govore le tisti, ki ima kaj novega k pojasnitvi problema. Prav tako se diskusija ne sme oddaljevati od reševanja problema. Pri diskusiji se mora upoštevati sogovornike. Diskusija je primerna v seminarski obliki dela, ko z izmenjavo izkušenj in mnenj pridemo do določenih rešitev. METODA PRAKTIČNEGA DELA Praktično delo je aktiven odnos človeka do materije in narave sploh, da bi jo spreminjal. Za uporabo te metode morajo biti izpolnjeni določeni materialno – tehnični pogoji. Uporabi se lahko npr. pri demonstraciji gorenja in gašenja. METODA URJENJA IN VAJ Z vsemi dosedanjimi metodami se realizira le del izobraževalnih nalog pouka, v glavnem le pridobivanje znanja. Za gasilsko dejavnost je značilno zraven potrebnega znanja tudi oblikovati veščine in si pridobiti navade, kar pa sodi k funkcionalni nalogi pouka tj. razvijanje delovnih sposobnosti na področju požarne operative. Brez dvoma si je znanje nujno potrebno pridobiti pred razvijanjem delovnih sposobnosti, ker je znanje podlaga za sposobnosti. Pridobivanje sposobnosti je najtesneje povezano z vajami oz. urjenjem. Tako kot ljudje v različnih poklicih pridobivajo svoje delovne sposobnosti v dolgotrajnih vajah, je ta naloga istovetna z gasilsko kurativo. Vsaka vaja je povezana s procesom urjenja, ki običajno traja skozi daljše časovno obdobje. Proces urjenja ima tri faze:

1. seznanitev s ciljem (uvod in motivacija), 2. demonstracija dejavnosti z metodo demonstracije, 3. organizirano ponavljanje dejavnosti, kar zajema plansko ponavljanje gibov in dejanj.

Sledi ponovna razlaga, dopolnitve, prikaz, pojasnjevanje in vse se ponavlja tako dolgo, da se dosežejo ustrezne spretnosti. Urjenje je zelo kompleksna dejavnost, ki zajema hkratno aktivnost na več področjih, kot so:

- urjenje v razmišljanju, da se misel prenese v postopke; - urjenje v izražanju, da se zagotovi ustreznost poveljevanja; - motorično – praktično urjenje v uporabi tehnike in opreme; - psihofizično urjenje v prilagajanju na stanje; - kondicijsko urjenje, za pridobivanje časovnih spretnosti.

Page 18: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

17

MATERIALNO – TEHNIČNA OSNOVA POUKA V tistem delu priročnika, ki obravnava osnovna izhodišča vsakega poučevanja, smo poudarili pomen nazornosti pri pouku. Vse, kar spoznamo tudi po vizualni poti, si veliko hitreje in veliko trajneje zapomnimo. Na načelu nazornosti gradimo tudi metodo kazanja (demonstracije), ki ji dajemo posebno mesto v didaktiki. Skratka, sodoben učitelj, inštruktor si prizadeva, da v učni proces vključi tista učna sredstva, ki ustrezajo didaktičnim zahtevam pouka. Kaj so učila in kaj učni pripomočki? UČILA: so predmeti o katerih se učimo npr.: gasilski aparat, trojak, gasilska cev in podobno. UČNI PRIPOMOČKI: so sredstva, ki jih rabimo pri demonstracijski metodi pouka. Na primer: grafoskop, mikroskop, projektor, interaktivna tabla in podobno. Nekoč se tehničnim pripomočkom pri pouku ni dajala posebna pozornost, danes pa so vse važnejši zaradi:

- skrajšanja št. ur pouka, - časovnega in krajevnega približanja neke vsebine, - prikazovanja procesa ali akcije, - nazornosti.

Uspešnost pouka je z uporabo učnih pripomočkov in učil:

znanje po 3. urah znanje po 3. dneh

govor 25-70% 10%

učila in učni pripomočki 70% 20%

govor in učni pripomočki 85% 65%

Pri uporabi učil in učnih pripomočkov se lažje spremlja pouk in omogoči se postopen razvoj mišljenja. Da bosta učilo in učni pripomoček učinkovito, morata imeti določene lastnosti:

- mora biti varno in originalno; - da čim boljše predstavi pojme in predmete; - prilagojeno mora biti skupini slušateljev, da jih privlači; - mora biti estetko in zgledno, da privlači.

PRIPRAVE NA POUK VSEBINSKA IN ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA

Učno vzgojni proces je zelo zahtevna dejavnost, ki je odvisna od načina in kakovosti predavateljeve priprave. Malo poklicev je, pri katerih bi bila priprav za delo tako pomembna kot pri poučevanju. Priprave so potrebne tem bolj, če predavatelj dela pred veliko skupino učencev – slušateljev z različni individualnostmi, ki jih mora izobraževati in oblikovati v osebnosti. Oblikovati osebnost pa je zelo zahtevno in delikatno, bistveno težje od oblikovanja mrtve materije. Učno – vzgojno delo zahteva, da mora tisti, ki se temu posveti, zraven neposrednega dela s skupino ali posameznikom, opraviti še obsežne priprave. Najprej je treba razčleniti učno vsebino (načrt, program). Skrbna in konkretna priprava učitelja pomeni osnovno izhodišče za uspeh učnega procesa. Udeležencem izobraževanja

Page 19: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

18

izberemo tista dela in naloge, ki jih morajo in ko so jih sposobni sprejeti. Gre torej za ustrezno mero prilagajanja učni skupini. Vrste priprav: 1. Vsebinska priprava:

Zajema najmanj eno stopnjo širše osnovno znanje in pripravo, za delo z učenci – slušatelji, kot ga zahteva program. Priprava sodi k normalnemu delu vsakega predavatelja, saj mu omogoča, da si uredi znanje v takšno obliko, ki se bo kar najbolj približala zahtevam skupine.

2. Organizacijska priprava: Zajema pripravo prostora, učil in učnih pripomočkov ter lastno tekstualno pripravo. Pouk je zelo zapletena in odgovorna dejavnost, katere uspehi oz. neuspehi se ne vidijo takoj. Kvaliteta pouka je prvenstveno odvisna od predavatelja, ki se mora pripraviti na pouk, ki vodi pouk po predhodni pripravi in vrednoti delo pouka.

Priprave na učno-vzgojni proces v celoti zajemajo:

- strokovno pripravo, - metodično pripravo, - materialno, organizacijsko – tehnično pripravo, - pripravo udeležencev, - podrobno učno pripravo.

Strokovna priprava: Zajema poglabljanje znanja predavatelja – učitelja, ki mora znanja poglabljati in aktualizirati. Slediti mora novostim, vnašati mora izkušnje in tako dopolnjevati tematiko. Učitelj – predavatelj si mora vedno zagotavljati dovolj veliko širino strokovnih znanj. Metodična priprava: Zajema način, metode in oblike poučevanja. Celotno učno vsebino moramo zaradi obsežnosti razdeliti na vsebinsko zaokrožene učne enote. Te potem posredujemo v načrtovanem času (ena ura, več ur, večkrat po več ur), tako da posamezno učno enoto delimo v logično povezano verigo učnih korakov (osnovna sestavina učnega procesa). Pisna priprav predavatelja: Pisno pripravljanje na poučevanje kaže na sistematičen pristop dela v učno vzgojnem procesu. Učitelju, predavatelju, inštruktorju pisna priprava daje občutek večje samozavesti, ki je zelo potrebna za suvereno nastopanje pred udeleženci izobraževanja. To velja tudi za poučevanje odraslih. Materialno – organizacijska priprava: So odvisne od delovne snovi, izberejo in funkcionalno se pripravijo učila in učni pripomočki. Priprava udeležencev: Da si pripravijo udeleženci gradiva, literaturo, da sprejmejo delovne zadolžitve in razne druge naloge v zvezi s popolnim aktiviranjem udeležencev.

Page 20: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

19

VPRAŠANJA - IZOBRAŽEVANJE GASILCEV 1. Kakšne vrste gasilskih izobraževanj imamo? 2. Kaj sodi k temeljnemu izobraževanju in kakšni so pogoji za pristop? 3. Kaj sodi k dopolnilnemu izobraževanju in kakšni so pogoji za pristop? 4. Kaj zajema permanentno izobraževanje? 5. Katere aktivnosti mora izvesti organizator gasilskega tečaja? 6. Kaj veš o spoznavni strani izobraževanja? 7. Opredeli splošno uporabo učnih metod! 8. Naštej vrste učno – vzgojnih metod! 9. Kaj vpliva na izbor učnih metod? 10. Katere sposobnosti gasilske dejavnosti moramo upoštevati pri izboru učnih metod? 11. Kaj veš o metodi razlage? 12. Kaj veš o predavanju in pripovedovanju? 13. Opredeli metodo razgovora! 14. Kaj veš o metodi urjenja in vaj? 15. Kaj veš o učilih? 16. Kaj veš o učnih pripomočkih? 17. Kakšne lastnosti mora imeti učilo in učni pripomoček? 18. Kakšen je pomen priprave na pouk? 19. Kaj v celoti zajemajo priprave na strokovno usposabljanje? 20. Kaj zajema strokovna priprava in zakaj je pomembna?.. 21. Izdelek – izdelati učno pripravo LITERATURA

- Zakon o gasilstvu, Uradni list RS, št. 113/05 - Zakon o varstvu pred požarom, Ur. list RS št. 3/07 - Pravila gasilske službe, Uradni list RS št. 52/010 - Posebna pravila gasilske službe - Mirt I., Didaktično metodični priročnik za predavatelje in inštruktorje v gasilskih

organizacijah, GZS, Ljubljana 1997 - Poljak, V.: Didaktika, DZS, Ljubljana, 1974 - Ana Krajnc: Metode izobraževanja odraslih, Ljubljana 1979 - Ana Krajnc; Motivacija za izobraževanje ; Ljubljana 1082, delavska enotnost - Božič B., Predmetniki in učni programi za pridobitev činov v gasilski organizaciji - Autor O., Poglavja iz pedagogike, DZS, Ljubljana 1988 - Bergant, K. (ur), Musek Lešnik, K. (ur.) (2002): Šolska neuspešnost med otroki in

mladostniki: vzroki – posledice – preprečevanje. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

- Strmčnik, F.: Problemski pouk, Didakta, Radovljica 1992. - Pedagogika II, DZS, Ljubljana, - Uredba o organiziranju in opremljanju sil za zaščito reševanje in pomoč, (Ur. List RS,

št. 92/07) - Minimalno zagotavljanje sil po posameznih kategorijah gasilskih enot, Gasilka zveza

Slovenije, 2003. - Cankar, I.: Motivacija odraslih za izobraževanje, Univerza v Mariboru, Fakulteta za

organizacijske vede, Maribor 2006 - Gradivo tečajev

Page 21: Delovno gradivo za predavatelje za izvedbo tečaja …...5 - potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in za mlajšega potapljača), - potapljač reševalec lahko opravi kandidat,

20