Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo

DELOVNA SKUPINA ZA STANDARDE STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE POROČILO O DELU V LETU 2009 Vodja delovne skupine: mag. Andreja Švajger Poročilo pripravili: mag. Andreja Švajger Jurij Švajger doc.dr. Liljana Rihter mag. Janez Vidmar mag. Aleksandra Tabaj Lea Lebar

Člani delovnih skupin: Lea Kovač Jurij Švajger Lea Jakič Hiti Donata Lahajnar Vesna Knuplež Boris Kramžar Mira Zapečnik mag. Andreja Švajger Simona Korez Rebeka Korenjak Irena Benedik

Kataryna Karpljuk Tanja Korošec Irena Juratovec Damjana Voglar mag. Tatjana Dolinšek Slađana Čosid Barbara Škerlj Sanja Belec doc.dr. Liljana Rihter mag. Janez Vidmar mag. Aleksandra Tabaj

Naročnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Direktorat za invalide Vodja razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo direktor inštituta mag. Aleksandra Tabaj mag. Robert Cugelj

Ljubljana, 30.11.2009

2

POVZETEK V okviru programa dela Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo za leto 2009 so bile naloge delovne skupine za Standarde storitev zaposlitvene rehabilitacije usmerjene k evalvaciji izvajanja standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije v praksi kot se kaže v:

smotrnosti in sprejetosti izvajanja zaposlitvene rehabilitacije kot procesa, razdeljenega

na štirinajst različnih storitev,

primernosti obstoječih meril za napotovanje

evalvaciji postopkov in procesov

Izpopolnjevanje procesa in standardov zaposlitvene rehabilitacije je potekalo skozi naslednje aktivnosti:

standardizacijo storitev zaposlitvene rehabilitacije,

izpopolnjevanje meril za oceno ovir in težav,

individualiziran rehabilitacijski načrt,

evalvacijo zadovoljstva uporabnikov in napotnih ustanov,

oblikovanje predlogov za evalvacijo procesa in

oblikovanje predloga uvajanja sistema kakovosti.

V zvezi s smotrnostjo izvajanja zaposlitvene rehabilitacije kot procesa, razdeljenega na štirinajst različnih storitev je bilo sprejeto stališče, da imajo v okviru izvajanja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije po ZZRZI storitve vlogo predvsem v enotnem razumevanju in opredeljevanju vsebine, obsega ter ključnih elementov procesa ZR, je delovna skupina zavzela stališče, da bi združevanje storitev v sklope zmanjšalo prilagodljivost in fleksibilnost napotovanja in strokovnega dela glede na individualne in spreminjajoče se potrebe uporabnikov.

Individualiziran rehabilitacijski načrt (IRN) IRN je v posameznika usmerjen in zanj značilen, tj edinstven načrt procesa zaposlitvene rehabilitacije, ki ga skupaj oblikujeta, spremljata/ prilagajata ter vrednotita (evalvirata) uporabnik in strokovni tim izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. Namen IRN je omogočiti opredelitev ključnih točk tega procesa: (1) postavljanje ciljev, (2) spremljanje, vrednotenje in prilagajanje procesa potrebam uporabnikov ter (3) evalvacijo procesa in izidov. Pomeni nadgradnjo in uresničevanje rehabilitacijskega načrta, ki ga v skladu z 32. členom ZZRZI v postopku uresničevanja pravice do zaposlitvene rehabilitacije izdela rehabilitacijski svetovalec ZRSZ. Le-ta je oblikovan tako, da potrebam posameznega uporabnika ustrezajo izbrane storitve zaposlitvene rehabilitacije, kot so opredeljene v Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije. IRN dovoljuje in vzpodbuja večjo usmerjenost v posameznika, edinstvenost in ustvarjalnost vseh akterjev v procesu zaposlitvene rehabilitacije. Izdelani sta bili shemi in metodologiji priprave izvajanja IRN v okviru poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Pri tem je delovna skupina uporabljala predvsem naslednja izhodišča:

3

Uporabo »Meril« (Ocenjevalne lestvice za ocenjevanje ovir in težav) za opredelitev in

evalvacijo stopnje zaposlitvenih ovir in težav

Postavljanje ciljev v smislu kompetenc in spretnosti

Uporabo načela evalvacije procesa in izidov

Uporabo načela usmerjenosti na uporabnika

Upoštevanje in uporabo mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane

zmožnosti in zdravja (MKF)

Uporabo načela dinamičnosti in prilagodljivosti – sprotnega izgrajevanja

Uporabo načela zmanjševanja »administriranja«

Za dokončno praktično preverjanje in uvajanje sheme in metodologije izvajanja IRN v proces zaposlitvene rehabilitacije je ključna aplikacija v okviru enotne informacijske podpore napotovalcem in izvajalcem zaposlitvene in poklicne rehabilitacije.

Merila za ocenjevanje ovir in težav Pri oblikovanju dopolnitev meril si je delovna skupina zastavila cilj, da bi tako opis posameznih področjih funkcioniranja, ki jih pokrivajo, kot tudi metodo ocenjevanja opredelili na način, ki bi strokovnim delavcem omogočal tako analizo potreb uporabnikov po vrsti in obsegu zaposlitvene rehabilitacije, kot tudi koordinacijo njenega celotnega procesa. Zavzela je tudi stališče, da je posamezna merila potrebno povezati s posameznimi storitvami zaposlitvene rehabilitacije, da bodo lahko predstavljala osnovo ne le za opredelitev ovir in težav temveč tudi oblikovanje individualnega rehabilitacijskega načrta ter spremljanje in končno vrednotenje procesa zaposlitvene rehabilitacije. Pri definiranju posameznih meril se je osredotočila na naslednje vidike: - pojem (problem oz. lastnost, področje funkcioniranja), ki jo obravnavajo

- vsebino ocenjevanja

- stopnjevanje ocen

- pričakovan izid oz. cilj obravnave

Na osnovi začetnih predlogov dopolnitev posameznih meril so strokovni delavci dogovorili enotnejši pristop k vsebini in zgradbi v naslednji obliki: - Definicija: kaj ocenjuje merilo

- Opis: podrobnejši opis vsebine merila, na osnovi česa se merilo ocenjuje (povezava s

področji funkcioniranja v storitve B), kaj opisujejo ocene

- Ocenjevanje: v kakšni meri funkcioniranje na področju, ki ga vključuje merilo, podpira oz.

zavira reševanje posameznikove zaposlitvene rehabilitacije (opredeli se raven pomoči,

čas trajanja programa in drugo)

- Usmeritev za napotovanje v storitve zaposlitvene rehabilitacije

- Opombe

Pripravljen je bil osnutek »Priročnika za ocenjevanje z Merili – orientacijsko lestvico za oceno zaposlitvenih težav in ovir«, ki je bil dan v pilotsko uporabo ter evalvacijo uporabnosti. Končna oblika opisov meril v priročniku bo tudi osnova za predlog sprememb opisov meril v prilogi 2: Lestvica ocenjevana stopnje težav in ovir po izbranih merilih, ki so osnova za priznanje pravice invalida do storitev zaposlitvene rehabilitacije v okviru Pravilnika o merilih

4

in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij.

Standardizacija storitev zaposlitvene rehabilitacije Delovna skupina je pripravila predlog dopolnjene vsebine in sheme poročila storitve B – Priprave mnenja o ravni sposobnosti, znanj, delovnih navad in interesov. Pri tem so bile upoštevani predvsem naslednji vidiki:

da storitev B omogoča oceno sposobnosti, težav in okoliščin klienta na tak način, da

zagotavlja individualizirane podatke za individualiziran rehabilitacijski načrt glede na

posameznikove zaposlitvene cilje ne le po vsebini temveč tudi za opredelitev časovnega

okvira in načina izvedbe zaposlitvene rehabilitacije

uvrstitev ocenjevanja klientov na področju uporabe informacijsko- komunikacijske

tehnologije med osnovne spretnosti, ki morajo biti preverjane v tej storitvi

Pomen vzajemne informacijske podpore med izvajalci, ZRSZ in ZPIZ, ki bi omogočila lažjo,

predvsem pa hitrejšo izmenjavo podatkov in povečali odzivnost vseh v procesu

zaposlitvene rehabilitacije

Pri opisu področij – vsebine ocenjevanja (točka 5.) se v večji meri uporablja terminologija

in ravni funkcioniranja po MKF. Glede na to, da je v sedanjih končnih mnenjih opaziti

veliko ponavljanja podatkov, so bila nekatera poglavja združena.

Upoštevan je bil predlog ZRSZ za podaljšanje časovnega okvira storitve B za primere, ko

je mogoče podati oceno o nezaposljivosti že v tej fazi, da bi lahko tako razširjena storitev

lahko služila tudi za izvedbo kontrolnih pregledov oseb, opredeljenih kot nezaposljivih.

Med dopolnitvami je predvidena tudi dopolnjena lestvica ocenjevanja z merili v Tabeli 2.

Pri dopolnjevanju ostalih storitev zaposlitvene rehabilitacije poleg izkušenj strokovnih timov delovna skupina upošteva tudi Standardov prakse poklicne rehabilitacije, Združenja za poklicno rehabilitacijo v Veliki Britaniji (Vocational rehabilitation standards of practice, Vocational Rehabilitation Association). Ti standardi v enem dokumentu združujejo to, kar se v Sloveniji ureja v 3 dokumentih: Kodeksu etike, Standardih storitev in Standardih znanj. Dopolnitve se nanašajo zlasti na večjo usmerjenosti načel, pristopov in metod dela v uporabnikove potrebe in izide ter s tem povezane storitve in kompetence strokovnih delavcev. S temi sodobnimi načeli in pristopi za učinkovito timsko delo strokovnih delavcev bo dopolnjen tudi uvodni del sedanjega dokumenta standardov storitev ZR.

Evalvacija zadovoljstva napotnih ustanov in uporabnikov V letu 2008 je v zaposlitveno rehabilitacijo k 13. Izvajalcem - koncesionarjem napotovalo 12 območnih služb Zavoda za zaposlovanje. Za leto 2008 je vprašalnike vrnilo 10 območnih služb (Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Ptuj, Sevnica in Velenje), od dveh območnih služb (Celje in Trbovlje) pa izpolnjenih vprašalnikov nismo prejeli. Podatki iz vprašalnikov o zadovoljstvu napotnih ustanov s sodelovanjem z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije so predstavljeni na dva načina – po območnih službah in po

5

koncesionarjih. Na lestvici od 1 (najslabša ocena) do 5 (najboljša ocena) je bila po območnih službah in skupno dosežena povprečna ocena 3,7. Najvišjo skupno oceno zadovoljstva (4 ali več) so podale OS Ljubljana, Maribor in Nova Gorica, najnižjo (manj kot 3,5) pa Kranj, Novo Mesto, Sevnica in Velenje. Med izvajalci so najvišje ocene (4 ali več) prejeli IP Posočje, Uri Soča, CenterKontura, Ozara, Papilot, Vitis in Želva, najnižje (manj kot 3) pa CRI Celje, URI Soča Ljubljana, Šentprima, Zavod Jelša, Ruj in ZIP Center. Strokovni delavci ZRSZ so bili v največji meri zadovoljni (ocena več kot 4) z odnosom strokovnih delavcev izvajalcev do njih in uporabnikov in obliko ter preglednostjo poročil. Najmanj (pod 3,5) pa so bili zadovoljni s sodelovanjem pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa, priložnostmi, da se invalidi preizkusijo na različnih delih ter vplivom odobrenega števila timov.

Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Pri zbiranju podatkov sta bila uporabljena dva vprašalnika: za Zadovoljstvo s programom rehabilitacije in Zadovoljstvo s programom rehabilitacijske ocene. Demografski podatki : Po spolu ne prihaja do večjih razlik. Prevladujejo anketirani, stari med 20 in 39 let. Velika večina ima največ srednješolsko izobrazbo. Uporabniki imajo prevladujoče le do 5 let delovne dobe. Velika izjema je URI – Soča, kjer je le dobra četrtina rehabilitandov brez delovne dobe oz. imajo manj kot 5 let delovne dobe. Najpogosteje so nezaposleni več kot 5 let. Udeleženci so na trditve, ki se nanašajo na ocene vsebine in koristi programa rehabilitacije,

odgovarjali z ocenami od 1 (premalo) do 5 (v celoti). Večina povprečnih ocen vidikov

obravnave se giblje med 4 in 5. Po pregledu povprečnih ocen vsebine ugotovimo, da so

rehabilitandi najbolje ocenili odnos in spoštljivost strokovnih delavcev ter njihovo

dostopnosti in pomoč. Ocene koristi se gibljejo med 3,5 in 4,0. Rehabilitandi so ocenili

trditev, da so se jim možnosti za zaposlitev s programom izboljšale (3,6), menijo, da so dobilo

dobre izkušnje o sebi in o tem, kaj zmorejo (4,01), postavili so si nove cilje (3,94) ter bolj

vedo, kje so uspešni (3,94).

6

KAZALO

SMOTRNOST IZVAJANJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE KOT PROCESA, RAZDELJENEGA NA

ŠTIRINAJST RAZLIČNIH STORITEV ...............................................................................................10

INDIVIDUALIZIRAN REHABILITACIJSKI NAČRT (IRN)....................................................................11

Uvod .......................................................................................................................................11

Uskladitev terminologije ............................................................................................................11

Opredelitev odnosa med rehabilitacijskim načrtom (RN) in IRN ..................................................12

Vpogled v nekatere obstoječe IRN izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji in v dobre prakse

v tujini .....................................................................................................................................12

Razvoj osnutkov shem in metodologije izvajanja IRN ..................................................................13

Metodologija za oblikovanje in dopolnjevanje individualiziranega načrta zaposlitvene rehabilitacije 17

Sodelovanje z delovno skupino RC za Informacijski sistem ..........................................................22

Predvidene aktivnosti za 2010 ...................................................................................................24

IZPOPOLNJEVANJE MERIL ZA OCENO OVIR IN TEŢAV ....................................................................26

Uvod .......................................................................................................................................26

Priročnik za ocenjevanje z »orientacijsko lestvico za oceno zaposlitvenih teţav in ovir« ................27

Merilo 1 – stopnja motiviranosti .............................................................................................28

Merilo 2 – stopnja znanja ......................................................................................................29

Merilo 3 – stopnja delovnih izkušenj ......................................................................................30

Merilo 4 – stopnja pridobljenih spretnosti ...............................................................................31

Merilo 5 - omejitve zmogljivosti (za delo) ...............................................................................32

Merilo 6 – teţave in ovire pri učinkovitosti (pri delu) ...............................................................33

Merilo 7 – teţave in ovire pri sprejemanju lastne invalidnosti ...................................................34

Merilo 8 – izbira poklicnih ciljev .............................................................................................35

Merilo 9 – stopnja socialnih spretnosti in veščin ......................................................................36

Merilo 10 – stopnja socialne podporne mreţe .........................................................................37

Merilo 11 – stopnja iskanja ustreznega dela in zaposlitve ........................................................38

Merilo 12 – stopnja oviranosti (gibalne, komunikacijske idr.) ...................................................39

Merilo 13 – potreba po analizi delovnega mesta in delovnega okolja ........................................40

Merilo 14 – potreba po prilagoditvi delovnega mesta in delovnega okolja ................................41

Merilo 15 – potreba po načrtu opreme in sredstev za delo ......................................................42

Merilo 16 – samostojnost pri usposabljanju in izobraţevanju ...................................................43

Merilo 17 – samostojnost na delovnem mestu po zaposlitvi .....................................................44

PILOTSKA UPORABA MERIL - PRIROČNIKA ZA OCENJEVANJE Z »ORIENTACIJSKO LESTVICO ZA

OCENO ZAPOSLITVENIH TEŢAV IN OVIR« .....................................................................................45

Časovni načrt: ..........................................................................................................................45

Način pilotske uporabe priročnika: .............................................................................................45

Predvidene aktivnosti za 2010 ...................................................................................................47

STANDARDIZACIJA STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE .....................................................49

Storitev B: ...............................................................................................................................50

Opis in cilji storitve: ..............................................................................................................50

Časovni okvir storitve............................................................................................................50

Ciljne skupine: .....................................................................................................................51

Predvideni učinki storitve: .....................................................................................................51

Vsebina, metode, tehnike in postopek izvajanja storitve: ........................................................51

Področja - vsebine ocenjevanja: ...........................................................................................52

Ocena zdravstvenih dejavnikov (zdruţeno s 5.4.) ...............................................................52

Ocena izobrazbeno-poklicnih dejavnikov ter pridobljenih delovnih izkušenj ...........................53

7

Ocena socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja .................................................................54

Ocena osebnosti in vedenja, sprejemanje invalidnosti, interesi in cilji ...................................54

Ocena posameznikovega delovnega funkcioniranja .............................................................55

Opredelitev predvidenega področja dela ali šolanja .............................................................55

Zaključno mnenje tima .........................................................................................................56

Izvedbeni in kadrovski pogoji ................................................................................................58

Navodilo za pripravo poročila o izvedbi storitve b: Priprava mnenja o ravni sposobnosti, znanj,

delovnih navad in interesov ...................................................................................................59

Navodilo za oblikovanje mnenja ............................................................................................60

Zaključno mnenje tima: ........................................................................................................63

EVALVACIJA ZADOVOLJSTVA NAPOTNIH USTANOV IN UPORABNIKOV ............................................66

Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije 2008 - napotne ustanove ...................................................66

Evalvacija po območnih sluţbah ............................................................................................66

1. OS KOPER ....................................................................................................................66

2. OS KRANJ ....................................................................................................................67

3. OS LJUBLJANA .............................................................................................................68

4. OS MARIBOR................................................................................................................69

5. OS MURSKA SOBOTA ....................................................................................................70

6. OS NOVA GORICA ........................................................................................................71

7. OS NOVO MESTO .........................................................................................................72

8. OS PTUJ ......................................................................................................................74

9. OS SEVNICA .................................................................................................................75

10. OS VELENJE ...............................................................................................................76

Evalvacija po koncesionarjih ..................................................................................................78

1. CenterKontura ........................................................................................................78

2. CRI Celje ...............................................................................................................79

3. Inštitut za rehabilitacijo ..........................................................................................80

Inštitut za rehabilitacijo ljubljana .......................................................................................81

4. IP Posočje ..............................................................................................................82

5. Ozara ....................................................................................................................83

6. Papilot ...................................................................................................................84

7. Racio .....................................................................................................................85

8. Šentprima ..............................................................................................................86

9. Zavod Jelša ............................................................................................................88

10. Zavod Ruj ..............................................................................................................88

11. Zavod Vitis .............................................................................................................89

12. ZIP Center .............................................................................................................90

13. Ţelva d.o.o. ............................................................................................................91

Skupna ocena izvajanja zaposlitvene rehabilitacije v letu 2008 ................................................92

Ocene območnih sluţb v primerjavi s skupno povprečno oceno ...........................................95

Ocene, ki so jih prejeli koncesionarji v primerjavo s povprečno skupno oceno ......................95

Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije 2008 - uporabniki ...............................................................97

Uvod ...................................................................................................................................97

Zadovoljstvo s programom rehabilitacije ................................................................................97

Demografski podatki .........................................................................................................97

Ocene vsebine in koristi .................................................................................................. 101

Grafikon – skupno zadovoljstvo ....................................................................................... 102

Predlog rešitve ............................................................................................................... 103

Zadovoljstvo s programom rehabilitacijske ocene ................................................................. 104

8

Demografski podatki ....................................................................................................... 104

Ocene vsebine in koristi .................................................................................................. 107

grafikon - Zadovoljstvo s programom RO ......................................................................... 108

UVAJANJE SISTEMOV KAKOVOSTI NA PODROČJE ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE ..................... 115

Uvod ..................................................................................................................................... 115

Sistemi kakovosti, njihov namen in cilji: ................................................................................... 115

Sistemi kakovosti v poklicni / zaposlitveni rehabilitaciji .............................................................. 118

dosedanje izkušnje v Sloveniji / ........................................................................................... 118

Evropske izkušnje/.............................................................................................................. 122

Primerjava sistemov kakovosti ISO 9001, EQUASS in EFQM modela poslovne odličnosti .............. 124

Povzetek in operativni plan dela na področju promocije sistemov kakovosti za leto 2010/2011 .... 130

Predlog 1: .......................................................................................................................... 130

Predlog 2: .......................................................................................................................... 130

Dinamika aktivnosti v letu 2010: .......................................................................................... 131

Stroški uvedbe sistemov kakovosti v zaposlitveni rehabilitaciji: .............................................. 131

Zaključek ........................................................................................................................... 131

EVALVACIJA PROCESA ZAPOSLITVENE/POKLICNE REHABILITACIJE PRI IZVAJALCIH STORITEV ..... 133

Uvodna pojasnila: ................................................................................................................... 133

Določitev kriterijev evalviranja ............................................................................................. 134

Določitev načinov in rokov za zbiranje podatkov in analizo podatkov ..................................... 135

Način ocenjevanja .............................................................................................................. 136

Predlog načrta za izvedbo evalvacije procesa zaposlitvene/poklicne rehabilitacije ....................... 137

Izhodišča ........................................................................................................................... 137

Kriteriji za evalvacijo procesa (kaj bomo evalvirali?) .............................................................. 138

Določitev načinov in rokov za zbiranje podatkov in analizo podatkov (kdo in kdaj bo zbiral ter

analiziral podatke?) ............................................................................................................ 138

Način ocenjevanja (kako in kdo bo ocenjeval proces dela?) ................................................... 139

Predlog elementov za evalvacijo procesa ................................................................................. 140

Viri ........................................................................................................................................ 142

PREDVIDENE AKTIVNOSTI DELOVNE SKUPINE ZA STANDARDE V 2010 ........................................ 143

Individualiziran rehabilitacijski načrt......................................................................................... 143

Merila .................................................................................................................................... 143

Standardizacija storitev zaposlitvene rehabilitacije .................................................................... 144

Evalvacija zadovoljstva uporabnikov ........................................................................................ 144

Uvajanje sistemov kakovosti na področje zaposlitvene rehabilitacije .......................................... 144

Evalvacija procesa .................................................................................................................. 145

9

UVOD

V okviru programa dela Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo za leto 2009 so bile

naloge delovne skupine za Standarde storitev zaposlitvene rehabilitacije usmerjene k

evalvaciji izvajanja standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije v praksi kot se kaže v:

smotrnosti in sprejetosti izvajanja zaposlitvene rehabilitacije kot procesa, razdeljenega na štirinajst različnih storitev,

primernosti obstoječih meril za napotovanje

evalvaciji postopkov in procesov Izpopolnjevanje procesa in standardov zaposlitvene rehabilitacije je potekalo skozi naslednje aktivnosti:

standardizacijo storitev zaposlitvene rehabilitacije,

izpopolnjevanje meril za oceno ovir in težav,

individualiziran rehabilitacijski načrt,

evalvacijo zadovoljstva uporabnikov in napotnih ustanov,

oblikovanje predlogov za evalvacijo procesa in

oblikovanje predloga uvajanja sistema kakovosti. Sodelavci v delovni skupini: Individualiziran rehabilitacijski načrt

Merila Evalvacija zadovoljstva

Standardizacija storitev

Evalvacija procesa

Oblikovanje predloga uvajanja sistema kakovosti

Lea Kovač Jurij Švajger Lea Jakič Hiti Donata Lahajnar Vesna Knuplež Boris Kramžar Mira Zapečnik Mag. Andreja Švajger

Lea Kovač Simona Korez Rebeka Korenjak Irena Benedik Kataryna Karpljuk Tanja Korošec Mag. Andreja Švajger Irena Juratovec

Mira Zapečnik Jurij Švajger Mag. Andreja Švajger

Damjana Voglar Mag. Tatjana Dolinšek Tanja Korošec Slađana Čosid Lea Jakič Hiti Barbara Škerlj Sanja Belec Mag. Andreja Švajger

Doc.dr. Liljana Rihter Mag. Janez Vidmar Sanja Belec Mag. Aleksandra Tabaj

Jurij Švajger Mag. Aleksandra Tabaj

10

SMOTRNOST IZVAJANJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE KOT PROCESA, RAZDELJENEGA NA ŠTIRINAJST RAZLIČNIH STORITEV Skupina je obravnavala zamisel, o kateri se v zadnjem obdobju razpravlja med izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, da bi se storitve po zgledu napotovanja v zaposlitveno rehabilitacijo pred ZZRZI, združevale v sklope.

Glede na to, da imajo v okviru izvajanja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije po ZZRZI storitve vlogo predvsem v enotnem razumevanju in opredeljevanju vsebine, obsega ter ključnih elementov procesa ZR, je delovna skupina zavzela stališče, da bi združevanje storitev v sklope v sedanjem dokumentu zmanjšalo prilagodljivost in fleksibilnost napotovanja in strokovnega dela glede na individualne in spreminjajoče se potrebe uporabnikov.

Nadaljnje dopolnitve obstoječih standardov bi morale še naprej zmanjševati vpliv formalnih/administrativnih potreb napotovalcev in financerjev ZR, ki niso združljive s strokovnimi izhodišči ter potrebami uporabnikov in ki je sedaj po izkušnjah strokovnih delavcev pri izvajalcih kažejo predvsem v:

- togem napotovanju zgolj v storitve, ki so predvidene v načrtu po storitvi B - pričakovanjih pisanja mesečnih poročil o procesu zaposlitvene rehabilitacije

posameznikov za vsako storitev posebej

Sprejeto je bilo stališče, da bi bilo združevanje storitev v sklope smiselno zgolj za potrebe beleženja opravljenih strokovnih aktivnosti na tistih področjih funkcioniranja uporabnikov, ki jih dejansko ni mogoče ločeno ocenjevati (npr. A,C,D,E) ali časovno opredeljevati, pa tudi to na osnovi strokovne presoje izvajalca za posameznega uporabnika. Ta formalni vidik izvajanja zaposlitvene rehabilitacije bi moral biti ločen od vsebinskega – opredeljen npr. v okviru normativov zaposlitvene rehabilitacije in informacijskega sistema zaposlitvene rehabilitacije. Predlog: Probleme povezane z beleženjem izvedenih storitev zaposlitvene rehabilitacije bomo reševali v okviru razvoja informacijskega sistema na področju zaposlitvene rehabilitacije

11

INDIVIDUALIZIRAN REHABILITACIJSKI NAČRT (IRN)

Uvod IRN je v posameznika usmerjen in zanj značilen, t.j edinstven načrt procesa zaposlitvene rehabilitacije, ki ga skupaj oblikujeta, spremljata/ prilagajata ter vrednotita (evalvirata) uporabnik in strokovni tim izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. Namen IRN je omogočiti opredelitev ključnih točk tega procesa: (1) postavljanje ciljev, (2) spremljanje, vrednotenje in prilagajanje procesa potrebam uporabnikov ter (3) evalvacijo procesa in izidov. Pomeni nadgradnjo in uresničevanje rehabilitacijskega načrta, ki ga v skladu z 32. členom ZZRZI v postopku uresničevanja pravice do zaposlitvene rehabilitacije izdela rehabilitacijski svetovalec ZRSZ. Le-ta je oblikovan tako, da potrebam posameznega uporabnika ustrezajo izbrane storitve zaposlitvene rehabilitacije, kot so opredeljene v Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije. IRN dovoljuje in vzpodbuja večjo usmerjenost v posameznika, edinstvenost in ustvarjalnost vseh akterjev v procesu zaposlitvene rehabilitacije. Pri oblikovanju sheme in metodologije izvajanja IRN je delovna skupina uporabljala naslednja izhodišča:

Uporabo »Meril« (Ocenjevalne lestvice za ocenjevanje ovir in težav) za opredelitev in evalvacijo stopnje zaposlitvenih ovir in težav

Postavljanje ciljev v smislu kompetenc in spretnosti

Uporabo načela evalvacije procesa in izidov

Uporabo načela usmerjenosti na uporabnika

Upoštevanje in uporabo mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF)

Uporabo načela dinamičnosti in prilagodljivosti – sprotnega izgrajevanja

Uporabo načela zmanjševanja »administriranja« Proces oblikovanja osnutka in dokončnega predloga sheme in metodologije za izvajanje IRN v zaposlitveni rehabilitacije je potekal skozi naslednje korake:

uskladitev terminologije

opredelitev odnosa med rehabilitacijskim načrtom ZRSZ in IRN

pregled obstoječih IRN v Sloveniji in dobrih praks v tujini

razvoj osnutkov shem in metodologije izvajanja IRN

predstavitev osnutkov IRN izvajalcem ZR v obliki fokusnih skupin

sodelovanje s skupino za informacijski sistem

predlog sheme in metodologije izvajanja IRN zaposlitvene rehabilitacije

Uskladitev terminologije V praksi in literaturi se za opredelitev značilnosti osebnih rehabilitacijskih načrtov pojavljata dva pridevnika Delovna skupina je razpravljala o »individualni« in »individualizirani«. Z namenom uskladitve pomena je delovna skupina za mnenje prosila prof. dr. Alenko Kobolt s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je po posvetovanju s kolegi na področju izobraževanja posredovala naslednjo opredelitev obeh izrazov v okviru obravnave otrok s

12

posebnimi potrebami na Ministrstvu za šolstvo in šport ter Zavodu Republike Slovenije za šolstvo: »Individualizirani program - izhajamo iz obstoječega programa in ga prilagajamo glede na otrokove razvojne potrebe. Npr. imamo vključenega otroka s PP - glede na minimalne standarde znanja se prilagodijo cilji obstoječega programa, kjer izhajamo iz otrokovih sposobnosti, težav ter možnosti okolja.« Individualni – vezan na otroka, ne pa tudi na konkretni učni program. Na področju zaposlitvene rehabilitacije ne obstoja poseben enoten rehabilitacijski program, ki bi ga potem prilagajali potrebam posameznika (individualizirali), kot je to v primeru učnih načrtov na področju izobraževanja, ampak obstajajo storitve, ki jih skladno z potrebami posameznika rehabilitacijski svetovalec ZRSZ oblikuje v rehabilitacijski načrt za vsakega posameznega invalida. Zato ne moremo govoriti o individualiziranem rehabilitacijskem načrtu, ampak o individualnem rehabilitacijskem načrtu, ker je vedno oblikovan za posameznika skladno z njegovimi potrebami in ne temelji na nekem splošnem rehabilitacijskem načrtu.

Opredelitev odnosa med rehabilitacijskim načrtom (RN) in IRN Rehabilitacijski načrt (RN), kot je opredeljeno v 32. členu ZZRZI v sodelovanju z invalidom izdela rehabilitacijski svetovalec ZRSZ, v njem so opredeljeni vrsta, obseg, način in trajanje izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije. Ta načrt se med izvajanjem rehabilitacije lahko dopolnjuje in spreminja. Praksa izvajanja ZR kaže, da RN vključuje različne vrste oz. kombinacije storitev zaposlitvene rehabilitacije iz standardnega nabora 14 storitev kot so opredeljene v Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije. Le-te so del predloga storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki ga izvajalci ZR podajo na osnovi ocene z Merili (Ocenjevalne lestvice za ocenjevanje ovir in težav), v okviru storitve B (Priprave mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov). Primerjava med RN in IRN je ilustrirana tudi v naslednji tabeli:

Rehabilitacijski načrt Individualni rehabilitacijski načrt

Formalna/standardizirana opredelitev vsebine zaposlitvene rehabilitacije

Vsebinska opredelitev ciljev, aktivnosti in izidov zaposlitvene rehabilitacije posameznika

Temelji na standardiziranem naboru storitev in časovnih okvirov za njihovo izvedbo.

Temelji na edinstvenih značilnostih funkcioniranja posameznika in njegovega socialnega ter delovnega okolja

Vpogled v nekatere obstoječe IRN izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji in v dobre prakse v tujini Delovna skupina je izvajalce zaposlitvene rehabilitacije prosila za sheme rehabilitacijskih načrtov, ki jih uporabljajo za spremljanje procesa zaposlitvene rehabilitacije posameznih uporabnikov. Iz shem, ki so jih poslali nekateri izvajalci je bilo mogoče ugotoviti, da v sedanjih oblikah tudi ti načrti vsebujejo pretežno formalne vidike vodenja uporabnikovega procesa kot so vrsta, trajanje in število porabljenih ur posameznih standardnih storitev, kot

13

so opredeljene v rehabilitacijskem načrtu oz. napotnici, saj izvajalci zaposlitvene rehabilitacije rehabilitacijskega načrta uporabnikov ne prejmejo kot dela vstopne dokumentacije. Izvajalci so za spremljanje uporabljali različno terminologijo, metodologijo. Še vedno so manjkali vsebinski vidiki obravnav, kot so npr. povzetek zaposlitvenih težav, postavljanje individualnih ciljev, spremljanje napredka, spremembe procesa in evalvacija doseganja vmesnih in končnih ciljev uporabnikov. Ob obisku v URI - Soča je na sestanku delovne skupine shemo rehabilitacijskega načrta predstavila tudi predstavnica rehabilitacijskega centra Astangu iz Estonije. V Estoniji za vsakega invalida obstaja le en – enoten rehabilitacijski načrt, ki vključuje vse faze rehabilitacije, od medicinske dalje in v katerega lahko sodi tudi poklicna oz. zaposlitvena rehabilitacija. Njihove izkušnje kažejo na pomen postavljanja prioritet. V letu 2009 sta bila pridobljena še dva pristopa k individualnemu načrtovanju in spremljanju procesa zaposlitvene/ poklicne rehabilitacije iz National Learning Network (NLN) iz Irske in Centro de Rehabilitaçiao Profissional de Gaia (CRPG) iz Portugalske. V NLN na Irskem uporabljajo izraz »Individual Action Plan (IAP)«, ki se v Evropi in svetu uveljavlja kot izraz za načrtovanje in spremljanje programov na področju socialni storitev v splošnem interesu, med katere spadajo tudi storitve in programi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. V NLN uporabniki in strokovni delavci prvi IAP oblikujejo v roku 8 tednov po predhodni obravnavi v kateri se analizirajo zaposlitvene, socialne in zdravstvene potrebe. Postavljanje cilje sledi načelu »SMAR«, kar pomeni, da morajo biti: konkretni, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno opredeljeni/ omejeni. Spremljanje načrta vključuje preverjanje doseganja predhodno postavljenih ciljev in opredelitev ciljev/ aktivnosti za naslednje obdobje. Ta dokument podpišeta tako uporabnik kot strokovni delavec, uporabnik pa prejme tudi njegovo kopijo. Celotno dokumentiranje pa je informacijsko podprto. Tudi v CRPG na Portugalskem oblikovanje in spreminjanje »individualnega načrta«, kot ga poimenujejo poteka v okviru informacijske podpore strokovnim delavcem in uporabnikom v procesu zaposlitvene rehabilitacije. Elementi sheme v začetni fazi vključujejo opredelitev potreb in potencialov, cilje, ukrepe, potrebne vire ter pričakovane izide. Shema vključuje tudi možnost opredelitve časov pričetka, ključnih rokov za spremljanje, načrtovanje naslednjega srečanja. Vključuje tudi možnost dokumentiranja spremljanja, prilagajanja in evalvacije procesa. Predvidena je tudi ustrezna oblika za izpis dokumenta, ki ga podpišeta uporabnik in strokovni delavec. Pregled primerov prakse uporabe IRN v nekaterih referenčnih ustanovah za poklicno rehabilitacijo v Evropi je njihove skupne toče mogoče strniti v naslednje:

da temeljijo na individualnih ciljih in ukrepih

da vključujejo redno preverjanje in prilagajanje postavljenih ciljev in aktivnosti

da temeljijo na aktivni udeležbi uporabnikov Razvoj osnutkov shem in metodologije izvajanja IRN Ob koncu leta 2008 je delovna skupina pripravila dva osnutka sheme IRN zaposlitvene in poklicne rehabilitacije za koordinacijo, spremljanje in evalvacijo procesa zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. Zaradi formalnih razlik med pravnima okviroma procesov poklicne in

14

zaposlitvene rehabilitacije, kot sta definiranja in uresničevana v okviru ZPIZ in ZRSZ, je delovna skupina v tej fazi delovanja pripravila dva različna osnutka. Osnutek sheme IRN zaposlitvene rehabilitacije sestavljajo naslednji elementi: - splošni podatki - začetni/ splošni IRN - vmesni IRN/ spremljanje (z vmesnimi poročili) - končna evalvacija ZR - izid ZR - predlog nadaljnjih aktivnosti Shemi so dodana navodila za oblikovanje in dopolnjevanje IRN. Shema vključuje najmanj enomesečno in največ trimesečno spremljanje/ preverjanje ciljev in napredka s strani uporabnika in strokovnega tima.

15

INDIVIDUALNI NAČRT ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE (osnutek 2008)

OSNOVNI PODATKI O UPORABNIKU Ime in priimek: Datum rojstva: Ciljna skupina: Stopnja ovir in težav in predlog storitev zaposlitvene rehabilitacije (na osnovi odločbe RK in RN oz. napotnice ZRSZ): POVZETEK UGOTOVITEV STORITVE B PO PODROČJIH (SO)DELOVANJA Obvezne priloge: poročilo po storitvi B, napotnica v zaposlitveno rehabilitacijo I. ZAČETNI/ SPLOŠNI NAČRT ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Datum: Splošni cilji zaposlitvene rehabilitacije:

Merilo št.

Področje delovanja Dolgoročni cilj Rok izvedbe

Uporabnik: Strokovni delavec: II. VMESNI NAČRT/ SPREMLJANJE PROCESA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Ime in priimek: Datum rojstva: OD: DO:

16

Dolgoročni cilj Kratkoročni cilji/ ukrepi/ aktivnosti

Storitve ZR

Rok

Datum vmesnega poročila (priloga)

Cilj dosežen da/ ne/ delno

1.

2.

3.

4.

5.

Uporabnik: Strokovni delavec: III. KONČNA EVALVACIJA PROCESA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Obvezne priloge*: končno poročilo o zaposlitveni rehabilitaciji, ocena uporabnika (dokumentirana) in ponovna timska ocena z Orientacijsko lestvico ocenjevanja stopnje težav in ovir po izbranih merilih, drugi instrumenti za merjenje izida zaposlitvene rehabilitacije. Splošni cilji zaposlitvene rehabilitacije:

Merilo št.

Področje delovanja Dolgoročni cilj Cilj dosežen* da/ ne/ delno

IV. IZID ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE: V. PREDLOG NADALJNIH UKREPOV OZ. STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Uporabnik: Strokovni delavec:

17

Metodologija za oblikovanje in dopolnjevanje individualnega načrta zaposlitvene rehabilitacije Splošno:

individualni načrt se oblikuje ob vključitvi uporabnika v zaposlitveno rehabilitacijo, kar omogoča upoštevanje dejavnikov in okoliščin, ki so se spremenili v času med izdelavo mnenja po storitvi B

rehabilitacijski načrt oblikuje strokovni tim v sodelovanju z uporabnikom. Načrt podpišeta tako uporabnik kot predstavnik strokovnega tima (npr. vodja tima ali vodja primera).

I. SPLOŠNI/ ZAČETNI NAČRT ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

Obvezne priloge:

Mnenje o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov, zlasti Orientacijska lestvica ocenjevanja stopnje težav in ovir po izbranih merilih, predlagane storitve ZR

zapis o ev. spremenjenih dejavnikih in okoliščinah uporabnika. Splošni cilji:

- strokovni tim in uporabnik ob začetku zaposlitvene rehabilitacije na osnovi rehabilitacijskega načrta, ki ga je oblikovala rehabilitacijska svetovalka ZRSZ in pregleda Orientacijske lestvice in opisov funkcioniranja oblikujeta splošne cilje zaposlitvene rehabilitacije.

II. VMESNI NAČRT/ SPREMLJANJE PROCESA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE (za najmanj 1 in

največ 3 mesece)

Za posamezna obdobja zaposlitvene rehabilitacije uporabnik in predstavnik strokovnega tima oblikujeta omejeno število (npr. do 5) najpomembnejših dolgoročnih ciljev, za katere se opredelijo in po vsebini opišejo tudi kratkoročni cilji in roki za doseganje. Za posamezna obdobja se pripravi vmesno evalvacijo v obliki poročila.

Cilji se v tabelo zapišejo v individualni obliki za posameznega uporabnika (v opisih željenega vedenja, doseženih spretnosti, kompetenc ali sprememb v okolju)

Evalvacija doseganja ciljev: v vmesnih poročilih (1-3 mesečnih, odvisno od pričakovanega poteka programa), se opišejo tudi metode za doseganje ciljev ter osnutek novega, prilagojenega načrta za naslednje obdobje

Vsak vmesni načrt je samostojen dokument, ki vključuje tudi identifikacijske podatke o klientu, da ga je mogoče natisniti, podpisati in shraniti v tiskani obliki.

Ob vsakem zaključku vmesnega obdobja zaposlitvene rehabilitacije izvajalec o poteku programa pripravi vmesno poročilo po priporočeni shemi:

Shema vmesnega poročila zaposlitvene rehabilitacije: - Podatki: - Cilji: (kopiraš iz načrta) - Izvedene storitve in uporabljene metode dela - Ugotovitve vmesne evalvacije (povzeto iz dokumentov kot npr. samoocena, zabeležke

timskih sestankov, ocena delovnega vedenja, poročilo delodajalca, mentorja) - Načrt za nadaljnje obdobje v obliki postavljenih dolgoročnih ciljev, kot so opredeljeni v

začetnem načrtu zaposlitvene rehabilitacije.

18

III. KONČNA EVALVACIJA PROCESA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

V končni evalvaciji se za splošne/ začetne cilje, ki so bili postavljeni v začetnem načrtu opredeli ali so bili doseženi ali ne, utemeljitve in razlage teh ocen pa morajo biti na voljo v obveznih prilogah.

IV. IZID ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE: kot v poročilih za MDDSZ

V. PREDLOG NADALJNIH UKREPOV OZ. STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE:

strokovni tim v dogovoru z uporabnikom navede nadaljnje aktivnost, ki so pomembne za reševanje njegovega zaposlitvenega problema – npr. izvajanje storitve L za ohranjanje zaposlitve, storitve K za spremljanje v času usposabljanja ali napotitev na CSD za omogočanje socialne vključenosti.

Osnutek sheme IRN poklicne rehabilitacije sestavljajo naslednje informacije:

splošni podatki

predlog razširitve rehabilitacijske obravnave

ugotovljene omejitve delovne zmožnosti in možnosti (po shemi storitve B)

predlagana oblika poklicne rehabilitacije

podatki za potrebe vključitve v storitve ZR (Merila, kodiranje po MKF, predlog storitev ZR)

19

PREDLOG IRN ZA POKLICNO REHABILITACIJO (osnutek 2008)

POGODBENA INSTITUCIJA ZA PR:…………………………………………………….. IME IN PRIIMEK ZAVAROVANCA:………………………………………………………. ROJSTNI PODATKI…………………………. ŠT. SPISA:……………………. BIVALIŠČE:…………………………………………………………………………………. IZOBRAZBA:………………………………………………………………………………… POKLIC / ZADNJE DELOVNO MESTO:…………………………../……………………. DELOVNA DOBA:…………………………

STATUS ZAVAROVANCA: DOSEDANJE OCENE IK: PRELIMINARNA OCENA V SEDANJEM POSTOPKU: ……………………………. ………………………………………………………………. RAZLOG SEDANJE OBRAVNAVE: .…………………………………………………………………………………………………

UGOTOVLJENE OMEJITVE DELOVNE ZMOŽNOSTI IN MOŽNOST PR:

DA NE

PREDLOG ZA RAZŠIRITEV REHABILITACIJSKE OBRAVNAVE

PREDLAGANA OBLIKA POKLICNE REHABILITACIJE

EV. MNENJE ZA POTREBE ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

DATUM: PODPIS IN ŽIG:

20

Obrazložitev posameznih rubrik: Pogodbena institucija za PR: naziv pogodbene institucije za poklicno rehabilitacijo in številka pogodbe z ZPIZ

Ime in priimek zavarovanca, rojstni podatki

Št. spisa: številka spisa oziroma dosjeja ZPIZ

Izobrazba: formalna izobrazba zavarovane osebe

Poklic / zadnje delovno mesto: poklic po navedbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju / delovno mesto na katerega je bila ali je zavarovana oseba razporejena v skladu s pogodbo o zaposlitvi

Delovna doba: skupna delovna doba zavarovane osebe

Dosedanje ocene IK: datum in vsebina dosedanjih obravnav na invalidskih komisijah

Preliminarna ocena v sedanjem postopku: mnenje predsednika invalidske komisije ali zdravnika izvedenca glede preostale delovne zmožnosti in eventualne poklicne rehabilitacije

Razlog sedanje obravnave: navedbe v napotnici ZPIZ glede predvidene kategorije invalidnosti oziroma oblika predvidene obravnave zavarovane osebe po uvodni triaži Ugotovljene omejitve delovne zmožnosti in možnost PR: opis omejitev delovne zmožnosti (v pozitivni in negativni obliki), ki temelji na rezultatih celotne timske obravnave. Z DA ali NE se označi zaključno mnenje glede možnosti poklicne rehabilitacije

Predlog razširitve rehabilitacijske obravnave: natančno se navede kratka vsebina dosedanje obravnave, ki indicira nadaljevanje obravnave ter predlagana vsebina in časovni obseg predvidene obravnave

Predlagana oblika poklicne rehabilitacije: navede se vrsta poklicne rehabilitacije, način izvajanja, čas izvajanja, cilj poklicne rehabilitacije. Obenem se natančno opredeli ev. potreba po spremljanju (vsebina, oblika in trajanje).

Ev. mnenje za potrebe zaposlitvene rehabilitacije: (fakultativno) ocena v skladu z navodili glede zaposlitvene rehabilitacije

Datum: datum izpolnitve obrazca

Podpis in žig: podpis pooblaščene osebe oziroma vodje tima in žig institucije za poklicno rehabilitacijo

21

Zaradi omejenosti možnosti v okviru sedanjih postopkov pridobivanja pravice do poklicne rehabilitacije na ZPIZ, je v okviru sedanjih zakonskih in postopkovnih možnosti vloga izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v sodelovanju z ZPIZ omejena skoraj izključno na zagotavljanje podatkov za individualiziran načrt poklicne rehabilitacije skozi storitev B: pripravo mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj delovnih navad in poklicnih interesov. Različna položaja in vlogi IRN v zaposlitveni in poklicni rehabilitacije sta prikazana tudi v naslednji tabeli:

POKLICNA REHABILITACIJA ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA

IRN v okviru pripravljalnega postopka za vključitev v poklicno rehabilitacijo

IRN opredeljuje končni izid in pravice osebe

IRN kot ZAČETEK procesa ZR

IRN kot CILJ Izhodišče in sredstvo načrtovanja in prilagajanja rehabilitacijskega procesa

Poleg možnosti za oblikovanje začetnega IRN poklicne rehabilitacije, s katerim se sedaj proces sodelovanja z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije konča, je delovna skupina kot možnosti za poenotenje procesov in posledično tudi IRN opredelila še:

poenotenje znanja in dela timov izvajalcev za ZRSZ in ZPIZ s ciljem povezovanja procesov v interesu uporabnikov/ zavarovancev

oblikovanje modela za sodelovanje na področju drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije kot npr. prilagoditev delovnih mest in spremljanja invalidov v zaposlitvi

bio-psiho-socialno razumevanje funkcioniranja in zdravja zavarovancev/ uporabnikov v odločanju invalidskih komisij pri ZPIZ in rehabilitacijskih komisijah pri ZRSZ.

Ker nadaljnje vključevanje strokovnih timov izvajalcev ZR v sedanjih okvirih delovanja strokovnih služb ZPIZ na področju poklicne rehabilitacije ni predvideno, se bodo vse nadaljnje razprave o izoblikovanju sheme IRN nanašale predvsem na IRN zaposlitvene rehabilitacije. Zaradi pridobitve povratnih informacij o vsebinski primernosti, uporabnosti in izvedljivosti IRN v praksi, sta bila osnutka obravnavana na fokusnih skupinah v okviru dni zaposlitvene rehabilitacije v oktobru 2008. V fokusnih skupinah, ki so bile sestavljene iz predstavnikov strokovnih delavcev izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ZPIZ in ZRSZ ter drugih akterjev zaposlitvene rehabilitacije, je sodelovalo med 70 in 80 oseb. Kot vodilo za razpravo so prejeli naslednja vodilna vprašanja: 1. Ali predlog IRN upošteva načela usmerjenosti na klienta? 2. Ali predlog IRN sledi načelu evalvacije procesa in izidov zaposlitvene/poklicne

rehabilitacije? 3. Ali predlog IRN omogoča sprotno izgrajevanje procesa v skladu z individualnimi cilji? 4. Ali predlog omogoča postavljanje in evalvacijo ciljev tudi v smislu kompetenc in

prenosljivih spretnosti?

22

5. Ali predlog IRN prispeva k preglednosti in poenotenju dokumentiranja procesa zaposlitvene/poklicne rehabilitacije?

6. Ali so navodila in shema vmesnih poročil primerna in potrebna? 7. Kako vidite možnosti za poenotenje IRN in procesov v okviru zaposlitvene (ZRSZ) in

poklicne (ZPIZ) rehabilitacije? 8. Priporočila za delo delovne skupine Fokusne skupine so koordinirali člani delovne skupine za IRN. O razpravah na fokusnih skupinah so bila pripravljena poročila, iz katerih je bilo mogoče strniti v naslednje ugotovitve in priporočila:

Shema IRN omogoča, ne pa tudi zagotavlja usmerjenosti na uporabnika

Predlog sicer sledi načelu evalvacije procesa in izidov, vendar pa obstaja nevarnost povečanega administriranja. Izvajalci morajo imeti možnost umestitve IRN v obstoječo dokumentacijo.

Potrebna je enotna shema za poročila (vmesna)

Osnutek IRN za poklicno rehabilitacijo nima lastnosti načrta, je zbir podatkov ob zaključku procesa, ne predvideva evalvacije ali dograjevanja

Vodenje in dokumentiranje procesa ZR v predlagani obliki sta brez povečanja administrativnih obremenitev strokovnih delavcev izvedljiva le v okviru enotne informacijske podpore vsem izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije

Sodelovanje z delovno skupino RC za Informacijski sistem Ena od glavnih ugotovitev dela delovne skupine za Individualni rehabilitacijski načrt, ki so jo potrdili tudi odzivi na fokusnih skupinah je bila, da bi uporaba IRN brez informacijske podpore predstavljala precej dodatnega dela strokovnih delavcev in bi povečala obseg administriranja. V letu 2009 se je v okviru Razvojnega centa za zaposlitveno rehabilitacijo oblikoval predlog enotnega informacijskega sistema za zaposlitveno rehabilitacijo in pojavila se je možnost za umestitev IRN v ta sistem. Ker bo sistem, ki bo nadgradnja in razširitev obstoječega sistema ZRSZ omogočil usklajen vnos, dostop in izmenjavo informacij med rehabilitacijskimi svetovalci in strokovnimi timi pri izvajalcih, bo odpadlo veliko podvajanja in ponovnega zbiranja podatkov za potrebe različnega poročanja. Glede na pripravljen predlog se je pokazalo, da bi bilo smiselno prvotno shemo IRN za uporabiti v prilagojeni - poenostavljeni obliki. Prilagoditve pa se nanašajo predvsem na naslednje:

splošni podatki bodo že del sistema, prav tako ne bo potreben povzetek, ker bodo vsi podatki (poročilo o B, napotnica....) neposredno dostopni v okviru podatkov o uporabniku

opustitev začetnega/ splošnega načrta, katerega funkcijo že ima sedanji RN in ga uporabniki podpišejo pri rehabilitacijskem svetovalcu

izključitev vseh podatkov, povezanih z administrativnim poročanjem o izvajanju storitev (število, trajanje, poraba ipd., prisotnost), ki je del nabora podatkov o uporabnikih ali se vnašajo drugje

23

opustitev tabele za končno evalvacijo, ker se bo izvajala v okviru končnega poročila, katerega del bo tudi ponovna ocena z Merili. Shema pa bo pripravljena v okviru predlogov dopolnitev standardov storitev v letu 2010.

Kot »ohlapno« predlogo se izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije omogoči elektronska oblika za načrtovanje in spremljanje procesa ZR ob aktivni vlogi uporabnikov v okviru okna oz. zavihka pri podatkih o uporabniku oz. obravnavah. To je pomembno zaradi zagotavljanja možnosti izvajalcem, da poenoteno vodijo/ dokumentirajo/ obvladujejo ključne faze, dokumente, predvsem pa v načrtovanje, spremljanje in prilagajanje tega procesa aktivno vključijo uporabnike. V ta namen bo v okviru IRN zagotovljena tudi predloga za redno (minimalno mesečno in največ trimesečno) evalvacijo načrtov, ki jo bo mogoče natisniti in ki jih bodo podpisali tudi uporabniki. Predlog prilagojene sheme IRN zaposlitvene rehabilitacije:

INDIVIDUALNI REHABILITACIJSKI NAČRT (predlog november 2009)

Predloga za dokument: »NAČRT IN SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE« Uporabnik: Izvajalec zaposlitvene rehabilitacije: Vodja strokovnega tima: Načrt za obdobje:

Dolgoročni cilji (po Merilih)

Kratkoročni cilji/ ukrepi/ aktivnosti

Rok Vmesna poročila in dokumenti

Cilj dosežen (da/ ne/ delno)

1.

2.

3.

4.

5.

Podpis uporabnika: Podpis strokovnega delavca:

24

Za ta dokument bi bil omogočen primeren izpis dokumenta za podpis in shranjevanje v »fizično« dokumentacijo. Prejel pa bi ga tudi uporabnik. Za potrebe koordiniranja procesa zaposlitvene rehabilitacije tovrstno poenostavljeno shemo že pilotno uporabljajo pri določenih udeležencih zaposlitvene rehabilitacije v Centru za poklicno rehabilitacijo, služba Maribor. Ugotavljajo, da predstavlja dobro orodje za poenoteno načrtovanje in spremljanje, v katero aktivno vključujejo tudi posamezne uporabnike. Predloga za dokument: »VMESNO POROČILO O IZVAJANJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJIE« Uporabnik: Izvajalec zaposlitvene rehabilitacije: Poročilo za obdobje: Elementi poročila:

Dolgoročni in kratkoročni cilji zaposlitvene rehabilitacije (kot opredeljeni v IRN za to obdobje)

Uporabljene metode dela in opis aktivnosti

Ugotovitve vmesne evalvacije

Načrt za nadaljnje obdobje zaposlitvene rehabilitacije Poleg dokumentiranja s predlaganima dokumentoma bi imeli izvajalci za potrebe komuniciranja v timu tudi možnost objavljanja dokumentov po izbiri – npr. zapisi o timskih sestankih, in drugih aktivnostih »za uporabnika«. »KONČNA EVALVACIJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE«

na skupni ravni posameznih uporabnikov, ki izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije in rehabilitacijskemu svetovalcu omogoča tudi kumulativni izpis podatkov za »svoje« uporabnike.

vnos končnega mnenja o ZR, katerega del bo tudi ponovna ocena z Merili (shema končnega mnenja bo pripravljena v letu 2010), priloge pa poročila o storitvi N, individualni načrti prilagoditev delovnega mesta, individualni načrti podpore ipd.

vnos podatkov o izidih ZR – kot se zbirajo v RC in poročajo na MDDSZ ( treba se je dogovoriti, kdo bo podatke vnašal, glede na to, da končni izid v primeru ocene zaposljivosti potrdi z odločbo ZRSZ)

predlog nadaljnjih ukrepov oz. storitev ZR - npr. izvajanje podpornih storitev, storitve L, K.

Predvidene aktivnosti za 2010 Aktivnosti na področju IRN bodo v 2010 usmerjene predvsem v aplikacijo sheme in metodologije skozi predlog in uvajanje informacijskega sistema zaposlitvene rehabilitacije. Ker je uporaba enotne informacijske podpore ključnega pomena za dokončno praktično preverjanje uporabnosti in izvedljivost sheme in metodologije izvajanja IRN, bo le-to mogoče ugotavljati šele ob uvedbi informacijskega sistema zaposlitvene rehabilitacije. V vmesnem času bi bilo mogoče izvajalcem posredovati v poskusno uporabo in oceno uporabnosti

25

shemo vmesnega poročila, ki bo kot shema za mesečna poročila predlagana tudi kot mesečno poročilo v okviru standardizacije in dopolnitev storitev zaposlitvene rehabilitacije Glede na to, da je IRN nekaj, kar sproti nastaja in se prilagaja potrebam in okoliščinam uporabnika in bi bil predvsem v vlogi elektronske dokumentacije procesa ZR posameznikov pri izvajalcih, bi bilo potrebno razmisliti tudi o ravni dostopnosti vseh ravni IRN rehabilitacijskim svetovalcem. Tako kot bodo nekateri podatki v okviru aplikacije dostopni le strokovnim delavcem in RK na ZRSZ, bi bila lahko ta raven dostopna le članom tima – za načrtovanje, spremljanje, poročanje, komuniciranje, evalvacijo med člani tima. Opredelili bi pa dokumente, ki se preko predlog iz tega dela neposredno posredujejo tudi na skupno platformo rehabilitacijskih svetovalcev in strokovnih timov za različne potrebe splošnega RN – mesečna in končna poročila, poročila o storitvi N, načrti prilagoditev delovnega mesta, individualni načrti podpore, ki so že sedaj predvideni v opisu storitev. V delovnih skupinah za standarde storitev zaposlitvene rehabilitacije je bilo izpostavljeno tudi vprašanje iskanja načina za verificiranje kompetenc in spretnosti, ki si jih uporabniki pridobijo skozi proces zaposlitvene rehabilitacije ali ukrepov APZ. Le-te bi lahko predstavljale tudi element evalvacije izidov zaposlitvene rehabilitacije, predvsem v smislu povečevanja zaposljivosti. Pri tem bi se lahko zgledovali po nekaterih uveljavljenih pristopih kot ga ima npr. National Learning Network na Irskem.

26

IZPOPOLNJEVANJE MERIL ZA OCENO OVIR IN TEŽAV

Uvod Izhodišče za dopolnitev meril v okviru ocenjevalne lestvice za ocenjevanje stopnje težav in ovir v okviru storitve B so bile ugotovitve Evalvacije izvajanja zaposlitvene rehabilitacije v letu 2006. Poročilo merila opredeljuje kot temeljni kazalnik lastnosti (po vrsti in stopnji), zaradi katerih oseba potrebuje storitve zaposlitvene rehabilitacije, s tem tudi kot temeljni kazalnik uspešnosti storitev zaposlitvene rehabilitacije. Ugotovitve evalvacije so pokazale potrebo po spremembah, dopolnitvah, oblikovanju jasno definiranih področij in usposabljanje ter umerjanju izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije (poenotenje ocenjevanja). Pri oblikovanju dopolnitev meril si je delovna skupina zastavila cilj, da bi tako opis posameznih področjih funkcioniranja, ki jih pokrivajo, kot tudi metodo ocenjevanja opredelili na način, ki bi strokovnim delavcem omogočal tako analizo potreb uporabnikov po vrsti in obsegu zaposlitvene rehabilitacije, kot tudi koordinacijo njenega celotnega procesa. Zavzela je tudi stališče, da je posamezna merila potrebno povezati s posameznimi storitvami zaposlitvene rehabilitacije, da bodo lahko predstavljala osnovo ne le za opredelitev ovir in težav temveč tudi oblikovanje individualnega rehabilitacijskega načrta ter spremljanje in končno vrednotenje procesa zaposlitvene rehabilitacije. Pri definiranju posameznih meril se je osredotočila na naslednje vidike: - pojem (problem oz. lastnost, področje funkcioniranja), ki jo obravnavajo - vsebino ocenjevanja - stopnjevanje ocen - pričakovan izid oz. cilj obravnave Na osnovi začetnih predlogov dopolnitev posameznih meril so strokovni delavci dogovorili enotnejši pristop k vsebini in zgradbi v naslednji obliki: - Definicija: kaj ocenjuje merilo - Opis: podrobnejši opis vsebine merila, na osnovi česa se merilo ocenjuje (povezava s

področji funkcioniranja v storitve B), kaj opisujejo ocene - Ocenjevanje: v kakšni meri funkcioniranje na področju, ki ga vključuje merilo, podpira oz.

zavira reševanje posameznikove zaposlitvene rehabilitacije (opredeli se raven pomoči, čas trajanja programa in drugo)

- Usmeritev za napotovanje v storitve zaposlitvene rehabilitacije - Opombe

Do konca leta 2008 je delovna skupina pripravila osnutek dopolnjenih meril v obliki »Priročnika za ocenjevanje z Merili – orientacijsko lestvico za oceno zaposlitvenih težav in ovir«. V letu 2009 so člani delovne skupine nadaljevali z izpopolnjevanjem osnutka predvsem v smislu popravljanja nedoslednosti, predvsem pa vključujočo obliko usmeritev v storitve zaposlitvene rehabilitacije. Vključujoče opredeljevanje možnosti, ki temeljijo na ocenjevanju z merili, je pomembno predvsem za primer uporabe Meril kot osnove za napotovanje v okviru enotnega informacijskega sistema ZRSZ in izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije.

27

Osnutek maj 2009:

Priročnik za ocenjevanje z »orientacijsko lestvico za oceno zaposlitvenih težav in ovir« Dopolnilno gradivo k Tabeli 2. »Orientacijska lestvica ocenjevanja stopnje težav in ovir« po izbranih merilih, ki so osnova za priznanje pravice invalida do storitev zaposlitvene rehabilitacije v okviru storitve B – Priprave mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov Pripravile: Irena Benedik Katarzyna Karpljuk Rebeka Korenjak Lea Kovač Simona Korez Slađana Čosid Tanja Korošec Andreja Švajger

28

Merilo 1 – stopnja motiviranosti Definicija: Motiviranost uporabnika za končni izid in aktivno sodelovanje pri konstruktivnem

reševanju svoje zaposlitvene situacije. Opis: Z merilom se ocenjuje različne vidike motiviranosti za zaposlitev, morebitno potrebno

in relevantno izobraževanje oz. usposabljanje, sodelovanje v trenutni obravnavi, vključitev v proces zaposlitvene rehabilitacije, v ustrezno zdravljenje in druge postopke, ključne za reševanje zaposlitvene situacije.

Pri ocenjevanju se izhaja tako iz razgovorov kot vedenja uporabnika v ocenjevalni

obravnavi v storitvi B oz. njegovega odnosa do obravnave, rehabilitacijskega načrta in načrtovanega končnega izida. Upoštevajo se vsi dejavniki, ki lahko vplivajo na razvoj motiviranosti. Ocene opisujejo tako stopnjo, do katere je uporabnik motiviran za končni izid in postopke kot stopnjo podpore, ki jo potrebuje pri oblikovanju potrebne motiviranosti za reševanje zaposlitvene situacije.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; optimalna realna motiviranost za reševanje svoje zaposlitvene situacije in končni izid. 1 – lažje ovire in težave; dobra realna motiviranost za reševanje svoje zaposlitvene situacije in končni izid, z občasnimi nihanji ali znižano motiviranostjo za posamezne postopke. Uporabnik potrebuje minimalno podporo. 2 – zmerne težave in ovire; nihajoča motiviranost za končni izid in vmesne postopke reševanja zaposlitvene situacije, ki je občasno izrazito odvisna od zunanjih vplivov. Uporabnik potrebuje podporo za vzdrževanje motiviranosti. 3 – velike težave in ovire; slaba motiviranost za končni izid in vmesne postopke reševanja zaposlitvene situacije, ki je pretežno zunanja ali premalo upošteva realne možnosti. Uporabnik potrebuje stalno podporo za vzdrževanje motiviranosti. 4 – popolne težave in ovire; popolna nemotiviranost za končni izid in vmesne postopke reševanja zaposlitvene situacije kljub stalni podpori. Usmeritev za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije: V kolikor na enem ali več področjih ocenjevanja prisotna nihajoča oz. zmanjšana motiviranost je utemeljena napotitev v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev A - Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov za njihovo aktivno vlogo Storitev J - Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu. Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

29

Merilo 2 – stopnja znanja Definicija: Stopnja znanja in usposobljenosti kot se izraža v kompetencah, ki so potrebne za

vključevanje v delo v okviru smeri in stopnje pridobljene izobrazbe oziroma za nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje na izbranem področju.

Opis: Z merilom se ocenjuje raven strokovnih in splošnih znanj, ki so potrebna za vključevanje v delo in nadaljnje izobraževanje oz. usposabljanje. Znanja so opisana v obliki kompetenc za izvajanje različnih del, kot so opredeljene v okviru e-svetovanja – svetovanja pri zaposlitvi in poklicni orientaciji na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje: http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/default.aspx Pri ocenjevanju se izhaja tako iz zgodovine in dokazil o formalnem in neformalnem izobraževanju, usposabljanju in izkustvenih oblikah učenja kot tudi iz ugotovitev preverjanja znanja ter ocenjevanja uporabnikovega delovnega funkcioniranja v simulirani in realni delovni situaciji. Ocene upoštevajo subjektivne in objektivne dejavnike, ki so v preteklosti vplivali na izbor področja ter ravni učenja in ki trenutno opredeljujejo relevantnost znanj za vključevanje v delo, nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje. Ocene opisujejo stopnjo, do katere uporabniku pridobljena znanja in kompetence omogočajo učinkovito vključevanje v zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje ter obseg pomoči v tem procesu.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; učinkovito znanje in kompetence, skladni s pridobljeno izobrazbo ali poklicem. 1 – lažje ovire in težave; pridobljeno znanje in kompetence uporabniku ob minimalni pomoči omogočajo učinkovito vključevanje v zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje na ravni pridobljene izobrazbe. 2 – zmerne težave in ovire; pridobljeno znanje in kompetenc niso skladne s stopnjo pridobljene izobrazbe. Uporabnik se lahko vključi v zaposlitev ali usposabljanje po pridobitvi dodatnih znanj in kompetenc, pri čemer potrebuje dodatno pomoč. 3 – velike težave in ovire; pridobljeno znanje in kompetence uporabniku ob znatni podpori omogočajo vključevanje v zaposlitev ali usposabljanje le na manj zahtevnih nalogah. 4 – popolne težave in ovire; minimalno znanje in kompetence, ki jih uporabnik kljub znatni pomoči ne zmore uporabiti za učinkovito delo. Usmeritev za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije: V kolikor se ugotavlja pomanjkanje znanj oz. kompetenc ter potreba po pomoči v procesu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, je utemeljena napotitev v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev J - Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu Storitev D - Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

30

Merilo 3 – stopnja delovnih izkušenj Definicija: Delovne izkušnje pridobljene z delom in izobraževanjem, ki jih je uporabnik pridobil

tekom življenja in jih lahko učinkovito uporabi v delovnem procesu oz. izbranem poklicu. Dosedanje delovne izkušnje, kot se izražajo v delovnem funkcioniranju in v številu, vrsti in trajanju dosedanjih vključenosti v delo skozi zaposlitev ali druge oblike organiziranega dela.

Opis: Z merilom se ocenjuje raven za delo pomembnih strokovnih in splošnih znanj in spretnosti, ki si jih je uporabnik pridobil skozi pretekle zaposlitve, obvezno prakso, dijaško in študentsko delo, prostovoljno udejstvovanje, programe usposabljanja, delovne preizkuse, socialno vključenost in drugo. Pri ocenjevanju se izhaja tako iz delovne anamneze in dokazil o pridobitvi znanj ter spretnosti kot tudi ugotovitev postopkov ocenjevanja uporabnikovega delovnega funkcioniranja v simulirani in realni delovni situaciji. Ocene opisujejo tudi stopnjo, do katere uporabniku dosedanje izkušnje omogočajo učinkovito vključevanje v zaposlitev v smislu stopnje pomoči in časa trajanja uvajanja v delo.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; pridobljene delovne izkušnje uporabniku povsem ustrezajo zahtevam delovnega mesta oz. izbranega poklica. 1 – lažje ovire in težave; manjkajoče delovne izkušnje si lahko uporabnik pridobi z opravljanjem izbranega dela oz. poklica, v krajšem časovnem obdobju (do 3 mesecev). 2 – zmerne težave in ovire; manjkajoče delovne izkušnje si lahko uporabnik pridobi skozi vključenost v delo ob občasni podpori mentorja, v daljšem časovnem obdobju (do 6 mesecev). 3 – velike težave in ovire; manjkajoče delovne izkušnje si lahko uporabnik pridobi skozi vključenost v delo ob stalni podpori mentorja, v daljšem časovnem obdobju (nad 6 mesecev). 4 – popolne težave in ovire; manjkajočih delovnih izkušenj si uporabnik ni zmožen pridobiti v delovnem procesu ob stalni podpori in usmerjenem vodenju mentorja, niti v daljšem časovnem obdobju (12 - 24 mesecev). Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije Če so na področju stopnje delovnih izkušenj ugotovljeni primanjkljaji, je utemeljena napotitev v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev J – usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oz. v izbranem poklicu Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

31

Merilo 4 – stopnja pridobljenih spretnosti Definicija: Raven za vključevanje v delo in usposabljanje pomembnih spretnosti, kot se izražajo v

delovnem funkcioniranju. Spretnosti so k cilju usmerjena dejanja, ki se izvajajo z namenom izvedbe posamezne aktivnosti v določenem okolju. Spretnosti sestavljajo in omogočajo izvajanje dejavnosti. Z urjenjem in ponavljanjem posameznih spretnosti, se izboljšujeta kvaliteta in učinkovitost njihove izvedbe.

Opis: Z merilom se ocenjuje, v kolikšni meri je uporabnik zmožen znanja in spretnosti, ki si jih je pridobil skozi delovne izkušnje, usposabljanje in izobraževanje uporabiti za učinkovito vključevanje v zaposlitev ali usposabljanje v okviru področja in ravni pridobljene izobrazbe oz. preteklih delovnih izkušenj. Ocenjuje se tudi zmožnost uporabnika za pridobivanje novih spretnosti skozi usposabljanje in delo. Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz ugotovitev ocenjevanja delovnega funkcioniranja v simulirani in realni delovni situaciji.

Ocene opisujejo tudi stopnjo, do katere uporabniku v preteklosti ali skozi vključenost v delo pridobljene spretnosti omogočajo vključevanje v zaposlitev v smislu stopnje in vrste pomoči ter zmožnosti za pridobivanje novih spretnosti.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; pridobljene spretnosti uporabniku omogočajo vključevanje v delo in usposabljanje v okviru pridobljene izobrazbe oz. poklica. Novih spretnosti se uči brez dodatne pomoči. 1 – lažje ovire in težave; za uporabo pridobljenih in učenje novih spretnosti v delovnem procesu uporabnik potrebuje minimalno pomoč mentorja in kratko obdobje usposabljanja (do 3 mesece). 2 – zmerne težave in ovire; za uporabo pridobljenih in učenje novih spretnosti v delovnem procesu uporabnik potrebuje občasno pomoč in vodenje mentorja in daljše obdobje usposabljanja (do 6 mesecev). 3 – velike težave in ovire; za uporabo pridobljenih in učenje novih spretnosti v delovnem procesu uporabnik potrebuje stalno pomoč in vodenje mentorja in daljše obdobje usposabljanja (nad 6 mesecev). 4 – popolne težave in ovire; uporabnik v delovnem procesu ni zmožen ustrezno uporabiti pridobljenih spretnosti ali se učiti novih niti ob stalni podpori in vodenju mentorja, niti v daljšem časovnem obdobju (12 - 24 mesecev). Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor so na področju pridobljenih spretnosti, ugotovljeni primanjkljaji, je utemeljena napotitev v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev E - Razvijanje socialnih spretnosti in veščin Storitev J – usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oz. v izbranem poklicu Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

32

Merilo 5 - omejitve zmogljivosti (za delo) Definicija: Omejitve zmogljivosti za delo, ki izhajajo iz spremenjenega zdravstvenega stanja ter

telesnega in psihičnega delovanja. Omejitve zmogljivosti za delo predstavljajo vsa odstopanja, ki se pojavijo v usklajenem odnosu med zmogljivostjo (funkcijsko, izvedbeno) in zahtevami delovnega okolja. Ob tem se upoštevajo telesne in duševne sposobnosti in zmožnosti človeka, ki so potrebne za izvedbo posameznih delovnih opravil in nalog ob uporabi določenih delovnih sredstev.

Opis: Z merilom se ocenjuje, do katere mere težave, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in drugih vzrokov, ki vplivajo na funkcioniranje, omejujejo uporabnikovo zmožnost za izvajanje nalog v okviru področja in ravni pridobljene izobrazbe oz. preteklih delovnih izkušenj. Pri ocenjevanju se izhaja iz ocene zdravstvenih dejavnikov, ocene sposobnosti, kognitivnih funkcij in sposobnosti učenja ter ocene delovnega funkcioniranja v simulirani in realni delovni situaciji. Ocene opisujejo tudi stopnjo, do katere težave, ki izhajajo iz spremenjenega zdravstvenega stanja ter telesnega in psihičnega funkcioniranja, omejujejo zmogljivost uporabnika za učinkovito, zdravo in varno izvajanje del v smislu vrste, zahtevnosti, obsega in trajanja delovnih obremenitev.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; uporabnik je zmožen opravljati vse naloge v okviru in na ravni pridobljene izobrazbe oz. delovnih izkušenj. 1 – lažje težave in ovire; uporabnik je zmožen v polnem delovnem času opravljati vse naloge v okviru in na ravni pridobljene izobrazbe oz. delovnih izkušenj, vendar na primerno izbranem delovnem mestu, ki omogoča prilagoditev delovnega procesa, okolja ali delovnih sredstev, glede na omejitve. 2 – zmerne težave in ovire; uporabnik je zmožen opravljati izbrane delovne naloge v okviru pridobljene izobrazbe oz. delovnih izkušenj. Delo lahko izvaja ob (po potrebi): prilagoditvah delovnega mesta in delovnega okolja, prilagoditvah načina in tempa dela, občasni podpori mentorja, v polnem ali skrajšanem delovnem času. 3 – velike težave in ovire; uporabnik je zmožen opravljati izbrane, njemu prilagojene delovne naloge v okviru pridobljene izobrazbe oz. delovnih izkušenj. Delo lahko izvaja ob (po potrebi): prilagoditvah delovnega mesta in delovnega okolja, prilagoditvah načina in tempa dela, stalni podpori mentorja v polnem ali skrajšanem delovnem času. 4 – popolne težave in ovire; uporabnikove zmogljivosti za delo so zmanjšane v tolikšni meri, da ne omogočajo vključitve v zaposlitev. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor so na področju zmogljivosti za delo ugotovljeni primanjkljaji, je utemeljena napotitev v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev J – Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oz. v izbranem poklicu Storitev G – Analiza konkretnega delovnega mesta in okolja invalida Storitev H – Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida Storitev I – Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L – Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi N – Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

33

Merilo 6 – težave in ovire pri učinkovitosti (pri delu) Definicija: Raven doseganja pričakovane učinkovitosti pri delu kot se izraža v količini

opravljenega dela. Opis: Z merilom se ocenjuje, v kolikšni meri je uporabnik po ustreznem obdobju

usposabljanja zmožen doseči pričakovanja delovnega okolja po količini opravljenega dela v določenem časovnem obdobju. Pričakovana delovna učinkovitost je opredeljena v količini izvedenih merljivih enot dela. Ocenjuje se tudi, v kolikšni meri lahko uporabnik v učinkovitosti z usposabljanjem napreduje. Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz delovne anamneze ter ugotovitev ocenjevanja delovnega funkcioniranja v simulirani in realni delovni situaciji.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; uporabnik lahko pri delu dosega pričakovano delovno učinkovitost. 1 – lažje težave in ovire; uporabnik z občasnimi nihanji praviloma dosega pričakovano delovno učinkovitost. 2 – zmerne težave in ovire; uporabnik praviloma dosega med 70% - 90% pričakovane delovne učinkovitosti. 3 – velike težave in ovire; uporabnik praviloma dosega med 30% - 70% pričakovane delovne učinkovitosti. 4 – popolne težave in ovire; uporabnik praviloma doseže manj kot 30% pričakovane delovne učinkovitosti. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor so na področju učinkovitosti pri delu ugotovljeni primanjkljaji, je utemeljena napotitev v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev J – Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oz. v izbranem poklicu Storitev G – Analiza konkretnega delovnega mesta in okolja invalida Storitev H – Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida Storitev I – Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Storitev N – Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

34

Merilo 7 – težave in ovire pri sprejemanju lastne invalidnosti Definicija: Razumevanje in odnos uporabnika do lastnih omejitev v funkcioniranju ter zmožnost

za upoštevanje teh omejitev pri načrtovanju in izboru nadaljnjih življenjskih ciljev, zlasti zaposlitvenega.

Opis: Z merilom se ocenjujejo razumevanje ter čustveni odzivi na invalidnost, raven uvida

in sprejemanja le-te, pripravljenost oz. zmožnost za nadaljnje zdravljenje ter zmožnost upoštevanja in obvladovanja omejitev v funkcioniranju za nadaljnji poklicni razvoj in postavljanje zaposlitvenih ciljev. Pri ocenjevanju se izhaja iz ocene zdravstvenih dejavnikov, ocene osebnosti in vedenja ter sprejemanja invalidnost, interesov ter ciljev. Za oceno so ključni tudi socialni in izobrazbeno-poklicni dejavniki ter ugotovitve ocenjevanja delovnega funkcioniranja. Ocene opisujejo tudi stopnjo pomoči, ki jo uporabnik potrebuje pri razumevanju, upoštevanju in obvladovanju omejitev v funkcioniranju za reševanje zaposlitvene situacije.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; uporabnik svojo invalidnost ustrezno razume in sprejema. Samostojno upošteva in obvladuje omejitve v funkcioniranju za reševanje zaposlitvene situacije. 1 – lažje težave in ovire; uporabnik svojo invalidnost ustrezno razume in sprejema. Potrebuje minimalno pomoč pri upoštevanju in obvladovanju omejitev v funkcioniranju za reševanje zaposlitvene situacije. 2 – zmerne težave in ovire; uporabnik delno razume in sprejema svojo invalidnost. Potrebuje znatno pomoč pri razumevanju, upoštevanju in preseganju omejitev v funkcioniranju za reševanje zaposlitvene situacije. 3 – velike težave in ovire; uporabnik zelo slabo razume in sprejema svojo invalidnost. Potrebuje veliko stopnjo pomoči pri razumevanju, upoštevanju in preseganju omejitev v funkcioniranju za reševanje zaposlitvene situacije. 4 – popolne težave in ovire; uporabnik kljub visoki stopnji pomoči ni zmožen razumeti, sprejeti in upoštevati omejitev v funkcioniranju za reševanje zaposlitvene situacije. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor so ugotovljene težave pri sprejemanju lastne invalidnosti, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev A - Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov za njihovo aktivno vlogo Storitev C - Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje z možnostmi vključevanja v usposabljanje in delo Storitev D - Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev Storitev J - Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

35

Merilo 8 – izbira poklicnih ciljev Definicija: Izbira nadaljnjih poklicnih ciljev na področju vključevanja v delo, usposabljanja ali

izobraževanja s ciljem reševanja zaposlitvene situacije. Opis: Z merilom se ocenjuje stopnjo izoblikovanosti in konkretnosti uporabnikovih

poklicnih ciljev, upoštevanja lastnih zmožnosti in interesov, dosežene izobrazbe ter znanj in spretnosti v odnosu do omejitev v funkcioniranju in realnih možnosti v okolju. Pri ocenjevanju se izhaja iz delovne anamneze, zdravstvenih, izobrazbeno-poklicnih delavnikov dejavnikov, ocene sposobnosti, kognitivnih funkcij in sposobnosti učenja, ocene osebnosti in vedenja ter sprejemanja invalidnost, interesov ter ciljev. K oceni prispevajo tudi ugotovitve ocenjevanja delovnega funkcioniranja. Ocene opisujejo tudi stopnjo pomoči, ki jo uporabnik potrebuje pri izbiri poklicnih ciljev.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; optimalen, stvaren izbor dobro izoblikovanih konkretnih poklicnih ciljev ob upoštevanju lastnih zmožnosti in omejitev ter možnosti v okolju. 1 – lažje težave in ovire; uporabnik potrebuje minimalno pomoč pri izoblikovanju konkretnih poklicnih ciljev ob upoštevanju lastnih zmožnosti in omejitev ter možnosti v okolju. 2 – zmerne težave in ovire; uporabnik potrebuje znatno pomoč pri izoblikovanju konkretnih poklicnih ciljev ob upoštevanju lastnih zmožnosti in omejitev ter možnosti v okolju. 3 – velike težave in ovire; uporabnik potrebuje veliko stopnjo pomoči pri izoblikovanju konkretnih poklicnih ciljev ob upoštevanju lastnih zmožnosti in omejitev ter možnosti v okolju. 4 – popolne težave in ovire; uporabnik kljub veliki stopnji pomoči ni zmožen izoblikovati konkretnih poklicnih ciljev ob upoštevanju lastnih zmožnosti in omejitev ter možnosti v okolju. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor so ugotovljene težave pri izboru poklicnih ciljev, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev A - Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov za njihovo aktivno vlogo Storitev C - Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje z možnostmi vključevanja v usposabljanje in delo Storitev D - Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev Storitev J - Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

36

Merilo 9 – stopnja socialnih spretnosti in veščin Definicija: Stopnja obvladovanja vedenj, ki uporabniku omogočajo učinkovito vključevanje v

socialno in delovno okolje, vstopanje v zadovoljive socialne odnose, sporazumevanje z drugimi in reševanje konfliktov.

Opis: Z merilom se ocenjujejo tiste spretnosti in veščine, ki jih uporabnik potrebuje za zastopanje samega sebe, kakovostne odnose z drugimi lastno delovanje in osebnostni razvoj tako v vsakodnevnem osebnem življenju kot pri reševanju zaposlitvene situacije. Pri ocenjevanju se izhaja tako iz razgovorov kot vedenja uporabnika v ocenjevalni obravnavi v storitvi B oz. zlasti na področju ocene osebnosti in vedenja, socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja ter ocene delovnega funkcioniranja v simulirani in realni delovni situaciji. Ocene opisujejo tudi stopnjo pomoči, ki jo uporabnik potrebuje v obvladovanju socialnih spretnosti in veščin pri reševanju zaposlitvene situacije.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; optimalna stopnja socialnih spretnosti in veščin pri vključevanju v socialno in delovno okolje. 1 – lažje težave in ovire; učinkovite spretnosti in veščine pri vključevanju v socialno in delovno okolje, uporabnik potrebuje podporo le v zahtevnejših okoliščinah. 2 – zmerne težave in ovire; za učinkovito vključevanje v socialno in delovno okolje uporabnik potrebuje znatno pomoči pri obvladovanju socialnih spretnosti in veščin. 3 – velike težave in ovire; za učinkovito vključevanje v socialno in delovno okolje uporabnik potrebuje veliko stopnjo pomoči pri obvladovanju socialnih spretnosti in veščin. 4 – popolne težave in ovire; kljub veliki stopnji pomoči pri obvladovanju socialnih spretnosti in veščin se uporabnik ne more učinkovito vključevati v socialno in delovno okolje. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor so ugotovljene težave pri obvladovanju socialnih spretnosti in veščin, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev A - Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov za njihovo aktivno vlogo Storitev C - Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje z možnostmi vključevanja v usposabljanje in delo Storitev D - Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev Storitev E – Razvijanje socialnih spretnosti in veščin Storitev J - Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

37

Merilo 10 – stopnja socialne podporne mreže Definicija: Vrsta, obseg in vpliv socialne podporne mreže uporabnika, ki lahko pripomore k

reševanju zaposlitvene situacije. Opis: Z merilom so ocenjuje na kakšen način in v kolikšni meri pomembni ljudje, skupnosti

in organizacije v uporabnikovem ožjem in širšem okolju podpirajo oz. ovirajo reševanje njegove zaposlitvene situacije.

Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz ocene socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja. Ocene opisujejo tudi stopnjo pomoči, ki jo uporabnik potrebuje v socialnem okolju pri reševanju zaposlitvene situacije.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; socialna podporna mreža uporabniku zagotavlja optimalno podporo pri reševanju zaposlitvene situacije. 1 – lažje težave in ovire; zadovoljiva socialna podporna mreža, ki zagotavlja ustrezno podporo. Pri reševanju zaposlitvene situacije uporabnik potrebuje dodatno podporo v zahtevnejših situacijah. 2 – zmerne težave in ovire; pomanjkljiva socialna podporna mreža, ki delno zagotavlja ustrezno podporo. Pri reševanju zaposlitvene situacije uporabnik potrebuje znatno stopnjo dodatne podpore. 3 – velike težave in ovire; zelo pomanjkljiva socialna podporna mreža, ki ne zagotavlja ustrezne podpore. Pri reševanju zaposlitvene situacije uporabnik potrebuje veliko stopnjo dodatne podpore. 4 – popolne težave in ovire; pomanjkanje ustrezne socialne podporne mreže v uporabnikovem okolju kljub dodatni podpori preprečuje reševanje njegove zaposlitvene situacije. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor so ugotovljene pomanjkljivosti v socialni podporni mreži, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev A - Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov za njihovo aktivno vlogo Storitev C - Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje z možnostmi vključevanja v usposabljanje in delo Storitev D - Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev Storitev E – Razvijanje socialnih spretnosti in veščin Storitev J - Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

38

Merilo 11 – stopnja iskanja ustreznega dela in zaposlitve Definicija: Stopnja aktivnega iskanja možnosti za vključitev v delo in zaposlitev ob upoštevanju

izobrazbe, delovnih izkušenj, znanj in spretnosti ter omejitev v funkcioniranju. Opis: Z merilom se ocenjuje raven zmožnosti in spretnosti, ki uporabniku omogočajo

iskanje dela kot so predvsem spremljanje objav prostih delovnih mest, pisanje vlog za zaposlitev in stiki z delodajalci. Ocenjuje se tudi zmožnost uporabnika za presojanja in odločanja o ustreznosti delovnih mest glede na lastne zmožnosti, lastnosti in omejitve.

Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz ocene izobrazbeno-poklicih dejavnikov in pridobljenih delovnih izkušenj, ocene osebnosti in vedenja, sprejemanja invalidnosti, interesov in ciljev ugotovitev ocene delovnega funkcioniranja v realni in simulirani delovni situaciji.

Ocene opisujejo tudi raven pomoči, ki jo uporabniki potrebujejo pri iskanju ustreznega dela in zaposlitve.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; uporabnik je povsem samostojen in učinkovit pri iskanju ustreznega dela in zaposlitve. 1 – lažje težave in ovire; uporabnik je zadovoljivo samostojen pri iskanju dela in zaposlitve, pri presoji ustreznosti delovnih mest potrebuje minimalno pomoč. 2 – zmerne težave in ovire; uporabnik potrebuje znatno pomoč pri iskanju in/ ali presojanju ustreznosti možnosti za delo in zaposlitev. 3 – velike težave in ovire; uporabnik potrebuje veliko stopnjo pomoči pri iskanju in presojanju ustreznosti možnosti za delo in zaposlitev. 4 – popolne težave in ovire; uporabnik je pri iskanju in presojanju ustreznosti možnosti za delo in zaposlitev povsem odvisen od zunanje pomoči. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor so ugotovljene težave v iskanju ustreznega dela in zaposlitve, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev A - Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov za njihovo aktivno vlogo Storitev C - Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje z možnostmi vključevanja v usposabljanje in delo Storitev D - Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev Storitev E – Razvijanje socialnih spretnosti in veščin Storitev J - Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

39

Merilo 12 – stopnja oviranosti (gibalne, komunikacijske idr.) Definicija: Težave v telesnem funkcioniranju, ki zmanjšujejo uporabnikovo zmožnost za

sodelovanje v vsakodnevnih življenjskih dejavnostih, zlasti delu. Opis: Z merilom so ocenjuje stopnja oviranosti, ki izvira iz narave in stopnje zdravstvenih

težav oz. zmanjšanih telesnih funkcij kot so opredeljene v MKF1. Pri tem se upoštevata celostna ocena funkcijskega stanja in stopnja rehabilitiranosti (vključno z opremljenostjo z medicinsko tehničnimi in drugimi pripomočki).

Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz ocene zdravstvenih dejavnikov in ugotovitev ocene delovnega funkcioniranja v realni in simulirani delovni situaciji.

Ocene opisujejo tudi stopnjo pomoči, ki jo uporabnik potrebuje za premagovanje gibalne, komunikacijske in drugih oviranosti pri reševanju zaposlitvene situacije.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; uporabnik pri reševanju zaposlitvene situacije nima težav pri premagovanju gibalne, komunikacijske in drugih oviranosti v telesnem funkcioniranju. 1 – lažje težave in ovire; uporabnik pri reševanju zaposlitvene situacije potrebuje minimalno pomoč pri premagovanju gibalne, komunikacijske in drugih oviranosti v telesnem funkcioniranju. 2 – zmerne težave in ovire; uporabnik pri reševanju zaposlitvene situacije potrebuje znatno pomoč pri premagovanju gibalne, komunikacijske in drugih oviranosti v telesnem funkcioniranju. 3 – velike težave in ovire; uporabnik pri reševanju zaposlitvene situacije potrebuje veliko stopnjo pomoči pri premagovanju gibalne, komunikacijske in drugih oviranosti v telesnem funkcioniranju. 4 – popolne težave in ovire; uporabnik je kljub veliki stopnji pomoči povsem oviran pri premagovanju gibalne, komunikacijske in drugih oviranosti v telesnem funkcioniranju. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor so ugotovljene gibalne, komunikacijske in druge oviranosti, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev A - Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov za njihovo aktivno vlogo Storitev C - Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje z možnostmi vključevanja v usposabljanje in delo Storitev D - Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev Storitev E – Razvijanje socialnih spretnosti in veščin Storitev J - Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu Storitev G – Analiza konkretnega delovnega mesta in okolja invalida Storitev H – Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida Storitev I – Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

1 Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja

40

Merilo 13 – potreba po analizi delovnega mesta in delovnega okolja Definicija: Opredelitev potrebe po sistematičnem ugotavljanju zahtev, obremenitev in

škodljivosti na delovnem mestu z namenom ocene ustreznosti izbranega dela in delovnega okolja uporabnikovim lastnostim, funkcijskim zmožnostim ter omejitvam.

Opis: Z merilom se ocenjuje potreba po ugotavljanju, v kolikšni meri so lastnosti in zahteve delovnega mesta in delovnega okolja skladne z uporabnikovo ravnjo in področjem izobrazbe, interesi, delovnimi zmožnostmi in izkušnjami ter omejitvami v funkcioniranju. Omejitve v funkcioniranju so opredeljene zlasti z uporabnikovimi lastnostmi, s težavami in ovirami pri učinkovitosti, s stopnjo gibalne, komunikacijske in druge oviranosti ter z omejitvami zmogljivosti za delo. Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz ocene zdravstvenih dejavnikov, izobrazbeno-poklicnih dejavnikov ter pridobljenih delovnih izkušenj, iz ocene sposobnosti, kognitivnih funkcij in sposobnosti učenja, ocene osebnosti in vedenja, sprejemanja invalidnosti, interesov in ciljev ter ocene delovnega funkcioniranja v simulirani in realni delovni situaciji. Ocene opisujejo tudi predviden časovni obseg analize delovnega okolja in delovnega mesta.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; analiza delovnega mesta in okolja ni potrebna. 1 – lažje težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo minimalen obseg analize delovnega mesta in delovnega okolja (do 2 uri na posameznega strokovnega delavca). 2 – zmerne težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo zmeren obseg analize delovnega mesta in delovnega okolja (do 4 ure na posameznega strokovnega delavca). 3 – velike težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo velik obseg analize delovnega mesta in delovnega okolja (do 6 ur na posameznega strokovnega delavca). 4 – popolne težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo maksimalen obseg analize delovnega mesta in delovnega okolja (do 8 ur na posameznega strokovnega delavca). Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor se ugotovi potreba po analizi delovnega mesta in delovnega okolja, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev G – Analiza konkretnega delovnega mesta in okolja invalida Storitev H – Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida Storitev I – Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

41

Merilo 14 – potreba po prilagoditvi delovnega mesta in delovnega okolja Definicija: Opredelitev potrebe po prilagoditvi delovnega mesta in delovnega okolja z namenom

omogočanja učinkovitega, varnega in zdravega vključevanja uporabnikov v delo. Opis: Z merilom se ocenjuje potreba po prilagoditvah delovnega mesta in delovnega okolja,

ki bi uporabnikom omogočile doseganje optimalne delovne učinkovitosti, povečanje možnosti za zaposlitev in zadržanje dela, zanesljivosti in varnosti pri delu ter preprečevanje poslabševanja zdravstvenega stanja. Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz omejitev v funkcioniranju uporabnikov kot so opisane z uporabnikovimi lastnostmi in zmožnostmi, s težavami in ovirami pri učinkovitosti, s stopnjo gibalne, komunikacijske in druge oviranosti ter z omejitvami zmogljivosti za delo. Ocene opisujejo tudi predviden časovni obseg uresničevanja prilagoditev delovnega mesta in delovnega okolja.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja niso potrebne. 1 – lažje težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo minimalen obseg prilagoditev delovnega mesta in delovnega okolja (do 2 uri na posameznega strokovnega delavca). 2 – zmerne težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo zmeren obseg prilagoditev delovnega mesta in delovnega okolja (do 4 ure na posameznega strokovnega delavca). 3 – velike težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo velik obseg prilagoditev delovnega mesta in delovnega okolja (do 6 ur na posameznega strokovnega delavca). 4 – popolne težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo maksimalen obseg prilagoditev delovnega mesta in delovnega okolja (do 8 ur na posameznega strokovnega delavca). Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije Kolikor se ugotovi potreba po prilagoditvi delovnega mesta in delovnega okolja, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev G – Analiza konkretnega delovnega mesta in okolja invalida Storitev H – Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida Storitev I – Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

42

Merilo 15 – potreba po načrtu opreme in sredstev za delo Definicija: Opredelitev potrebe po načrtu opreme in sredstev za delo z namenom omogočanja

učinkovitega, varnega in zdravega vključevanja uporabnikov v delo. Opis: Z merilom se ocenjuje potreba po pripravi načrta opreme in sredstev za delo, ki bi

uporabnikom omogočila doseganje optimalne delovne učinkovitosti, povečanje možnosti za zaposlitev in zadržanje dela, zanesljivosti in varnosti pri delu ter preprečevanje poslabševanja zdravstvenega stanja. Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz omejitev v funkcioniranju uporabnikov kot so opisane z uporabnikovimi lastnostmi in zmožnostmi, s težavami in ovirami pri učinkovitosti, s stopnjo gibalne, komunikacijske in druge oviranosti ter z omejitvami zmogljivosti za delo. Ocene opisujejo tudi predviden časovni obseg uresničevanja načrta opreme in sredstev za delo.

Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; načrt opreme in sredstev za delo ni potreben. 1 – lažje težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo minimalen obseg načrta opreme in sredstev za delo (do 2 uri na posameznega strokovnega delavca). 2 – zmerne težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo zmeren obseg načrta opreme in sredstev za delo (do 4 ure na posameznega strokovnega delavca). 3 – velike težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo velik obseg načrta opreme in sredstev za delo (do 6 ur na posameznega strokovnega delavca). 4 – popolne težave in ovire; uporabnikove lastnosti, funkcijske zmožnosti ter omejitve narekujejo maksimalen obseg načrta opreme in sredstev za delo (do 8 ur na posameznega strokovnega delavca). Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor se ugotovi potreba po načrtu opreme in sredstev za delo, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev G – Analiza konkretnega delovnega mesta in okolja invalida Storitev H – Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida Storitev I – Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

43

Merilo 16 – samostojnost pri usposabljanju in izobraževanju Definicija: Ocena pričakovane samostojnosti uporabnika v procesu usposabljanja in

izobraževanja z namenom priprave načrta vodenja in podpore. Opis: Z merilom se ocenjuje raven potreb uporabnika po individualizirani podpori v procesu

usposabljanja in izobraževanja. Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz ocene zdravstvenih dejavnikov, izobrazbeno-

poklicnih dejavnikov ter pridobljenih delovnih izkušenj, iz ocene sposobnosti, kognitivnih funkcij in sposobnosti učenja, ocene osebnosti in vedenja, sprejemanja invalidnosti, interesov in ciljev ter ocene delovnega funkcioniranja v simulirani in realni delovni situaciji.

Ocene opisujejo tudi časovni obseg podpore. Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; popolnoma neodvisen in samostojen, ne potrebuje podpore. 1 – lažje težave in ovire; uporabnik je zadovoljivo samostojen pri usposabljanju in izobraževanju, potrebuje minimalno podporo v zahtevnejših situacijah (do 8 ur mesečno). 2 – zmerne težave in ovire; uporabnik je delno samostojen pri usposabljanju in izobraževanju, potrebuje zmerno stopnjo podpore (do 12 ur mesečno). 3 – velike težave in ovire; uporabnik je delno samostojen pri usposabljanju in izobraževanju, potrebuje veliko stopnjo podpore (do 24 ur mesečno). 4 – popolne težave in ovire; kljub veliki stopnji podpore, uporabnik ne dosega ravni samostojnosti, ki bi omogočala vključitev v usposabljanje in izobraževanje. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije Kolikor se ugotovi zmanjšana pričakovana samostojnost pri usposabljanju in izobraževanju, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev A - Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov za njihovo aktivno vlogo Storitev C - Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje z možnostmi vključevanja v usposabljanje in delo Storitev D - Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev Storitev E – Razvijanje socialnih spretnosti in veščin Storitev J - Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu Storitev K - Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

44

Merilo 17 – samostojnost na delovnem mestu po zaposlitvi Definicija: Ocena pričakovane samostojnosti uporabnika na delovnem mestu po zaposlitvi z

namenom priprave načrta vodenja in podpore. Opis: Z merilom se ocenjuje raven potreb uporabnika po individualizirani podpori na

delovnem mestu po zaposlitvi. Ta podpora lahko vključuje podporo tako uporabniku kot delodajalcu.

Pri ocenjevanju se izhaja predvsem iz ocene zdravstvenih dejavnikov, izobrazbeno-poklicnih dejavnikov ter pridobljenih delovnih izkušenj, iz ocene sposobnosti, kognitivnih funkcij in sposobnosti učenja, ocene osebnosti in vedenja, sprejemanja invalidnosti, interesov in ciljev ter ocene delovnega funkcioniranja v simulirani in realni delovni situaciji.

Ocene opisujejo tudi časovni obseg podpore uporabniku oz. delodajalcu. Ocenjevanje: 0 – ni težav in ovir; popolnoma neodvisen in samostojen, ne potrebuje podpore. 1 – lažje težave in ovire; uporabnik bo zadovoljivo samostojen na delovnem mestu po zaposlitvi, potrebna je minimalna podpora v zahtevnejših situacijah (do 2 uri mesečno). 2 – zmerne težave in ovire; uporabnik bo delno samostojen na delovnem mestu po zaposlitvi, potrebna je zmerna stopnja podpore (do 4 ure mesečno). 3 – velike težave in ovire; uporabnik bo delno samostojen na delovnem mestu po zaposlitvi, potrebna je velika stopnja podpore (do 8 ur mesečno). 4 – popolne težave in ovire; kljub veliki stopnji podpore, uporabnik ne dosega ravni samostojnosti, ki bi omogočala (neposredno) vključitev v zaposlitev. Osnova za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije V kolikor se ugotovi zmanjšana pričakovana samostojnost uporabnika na delovnem mestu po zaposlitvi, je utemeljena napotitev uporabnika v praviloma naslednje storitve zaposlitvene rehabilitacije: Storitev L - Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi Storitev N - Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov Opombe: Odvisno od zaposlitvenih in drugih potreb in možnosti posameznika je na osnovi ugotovitev po merilih lahko utemeljena oz. zaželjena napotitev tudi v druge ukrepe in programe v okviru ZRSZ in drugje.

45

PILOTSKA UPORABA MERIL - PRIROČNIKA ZA OCENJEVANJE Z »ORIENTACIJSKO LESTVICO ZA OCENO ZAPOSLITVENIH TEŽAV IN OVIR« Po pregledu in dopolnitvah osnutka je delovna skupina dogovorila o načinu poskusne uporabe meril v strokovnih timih, ki je povzet v osnutku »Smernic«, ki jih bodo timi prejeli skupaj s priročnikom, imenovanim: SMERNICE ZA PILOTSKO UPORABO PRIROČNIKA ZA OCENJEVANJE Z »ORIENTACIJSKO LESTVICO ZA OCENO ZAPOSLITVENIH TEŽAV IN OVIR« Uporabnost dopolnjenih meril in ocenjevalne lestvice je bo preverjena s pilotsko uporabo priročnika v strokovnih timih članov delovne skupine, ki bodo tudi koordinirali izvajanje. To so: Papilot - Katarzyna Karpljuk Racio – Irena Benedik, Simona Korez CRI Celje – Rebeka Korenjak ZRSZ – Lea Kovač Želva – Irena Juratovec Šentprima – Lea Jakič Hiti URI – Soča – Tanja Korošec, Andreja Švajger

Časovni načrt: Junij, julij, avgust 2009 – seznanjanje strokovnih delavcev s priročnikom

September, oktober, november 2009 – pilotska uporaba pri 15-20 uporabnikih

November, december 2009 – priprava in pošiljanje, izpolnjevanje in zbiranje

evalvacijskega vprašalnika

Januar, februar 2010 – analiza vprašalnika in poročilo

Način pilotske uporabe priročnika: Priročnik se bo ob ocenjevanju po merilih v okviru storitve B pri vsakem od navedenih izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije izvedel pri 15 – 20 uporabnikih. Pred začetkom uporabe (junij-avgust 2009) se strokovni delavci seznanijo z vsebino priročnika in merila uporabljajo pri načrtovanju, izbiranju, koordiniranju in izvedbi postopkov v okviru storitve B, ki morajo zagotoviti podatke na katerih temelji ocenjevanje po merilih. Priročnik z definicijami, opisi in ocenjevalno lestvico strokovni tim uporabi na zaključnem skupnem timskem sestanku, na katerem so prisotni vsi člani. Odločitve za ocene temeljijo na tem, da vsak član tima predlaga in utemelji svojo oceno, končna ocena pa je rezultat timskega soglasja.

46

Po zaključku pilotske uporabe bodo vsi člani strokovnih timov, ki so uporabljali priročnik, prejeli in izpolnili evalvacijski vprašalnik, ki ga pripravi delovna skupina. Na osnovi pripomb in predlogov ostalih članov delovne skupine bo priročnik z Merili poslan v pilotsko uporabo v skladu s časovnim in vsebinskim načrtom, kot je opredeljen v smernicah. Končni osnutki gradiv so bili članom delovne skupine posredovani v začetku junija 2009. Delovna skupina je razpravljala tudi o Vprašalniku o uporabnosti priročnika za ocenjevanje z »Ocenjevalno lestvico za oceno stopnje zaposlitvenih težav in ovir (Merili)« in predlagala, da vprašanja poizvedujejo o koristnosti elementov meril, o tem ali podrobnejše opredelitve meril prispevajo k lažjemu ocenjevanju, k bolj enotnemu razumevanju in ocenjevanju posameznih strokovnih delavcev in celotnega tima. Pomembno je tudi povpraševanje po mnenju in predlogih za spremembe in dopolnitve. Predlog vprašalnika, ki ga bo delovna skupina pred uporabo s strokovnimi delavci še dokončno uskladila, vključuje naslednja vprašanja:

1. Ali dopolnitve »Meril« vam kot strokovnemu delavcu/ki na splošno koristijo pri ocenjevanju posameznih meril, ki so zajeta v lestvici? da ne delno Če ste odgovorili ne ali delno prosimo, če pojasnite svojo oceno:

2. Ali dopolnitve »Meril« v okviru timskega ocenjevanja na splošno prispevajo k bolj enotnemu razumevanju in ocenjevanju posameznih meril, ki so zajeta v lestvici? da ne delno Če ste odgovorili ne ali delno prosimo, če pojasnite svojo oceno:

3. Ali naslednji elementi »Meril« dovolj jasno in natančno opredeljujejo merila, ki so

zajeta v lestvici? a. Definicija

da ne delno Če ste odgovorili ne ali delno prosimo, če navedete merila na katera se vaša ocena nanaša, opišete težave in predlagate dopolnitve:

b. Opis

da ne delno

47

Če ste odgovorili ne ali delno prosimo, če navedete merila na katera se vaša ocena nanaša, opišete težave in predlagate dopolnitve:

c. Ocenjevanje

da ne delno Če ste odgovorili ne ali delno prosimo, če navedete merila na katera se vaša ocena nanaša, opišete težave in predlagate dopolnitve:

d. Usmeritev za napotitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije

da ne delno Če ste odgovorili ne ali delno prosimo, če navedete merila na katera se vaša ocena nanaša, opišete težave in predlagate dopolnitve:

4. Druge pripombe in predlogi:

Predvidene aktivnosti za 2010 V skladu s časovnim načrtom pilotske uporabe osnutka »Meril« v nekaterih strokovnih timih za zaposlitveno rehabilitacijo bo v letu 2010 izvedena analiza Vprašalnika o uporabnosti »Priročnika za ocenjevanje z »Ocenjevalno lestvico za oceno stopnje zaposlitvenih težav in ovir (Merili)«. Na osnovi ocene in predlogov strokovnih delavcev bo oblikovan dokončen predlog priročnika za ocenjevanje z merili, ki bo vključeval tudi navodila za uporabo ocenjevalne lestvice na standardiziran način. Končna oblika opisov meril v priročniku bo tudi osnova za predlog sprememb opisov meril v prilogi 2: Lestvica ocenjevana stopnje težav in ovir po izbranih merilih, ki so osnova za priznanje pravice invalida do storitev zaposlitvene rehabilitacije v okviru Pravilnika o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij. Priročniku za ocenjevanje z »Merili« bo dodan uvod, v katerem bo opredeljena njihova uporaba kot instrumenta za evalvacijo potreb, postavljanje in spremljanje ciljev ter evalvacijo izidov v procesu zaposlitvene rehabilitacije:

kot dela storitve B - Priprave mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov invalidov,

kot osnove za pridobitev statusa invalida in priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije

kot osnove za oblikovanje in prilagajanje rehabilitacijskega načrta (RN) in individualiziranega rehabilitacijskega načrta (IRN)

kot osnove za evalvacijo izidov zaposlitvene rehabilitacije v okviru RN in IRN

kot osnove za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov.

48

Priprava standardizirane oblike ocenjevalne lestvice s priročnikom in navodili za uporabo omogoča tudi ev. načrtovanje nadaljnjega preverjanja uporabnosti, veljavnosti in zanesljivosti Meril z uporabo raziskovalnih metod.

49

STANDARDIZACIJA STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Dopolnitve storitve B – Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnost, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov Ob pripravi prilagoditev storitve in sheme poročila o storitvi B so člani upoštevali predvsem naslednje vidike:

Da mora storitev B omogočati oceno sposobnosti, težav in okoliščin klienta na tak način, da zagotavlja individualizirane podatke za individualiziran rehabilitacijski načrt glede na posameznikove zaposlitvene cilje ne le po vsebini temveč tudi za opredelitev časovnega okvira in načina izvedbe zaposlitvene rehabilitacije

Uvrstitev ocenjevanja klientov na področju uporabe informacijsko- komunikacijske tehnologije med osnovne spretnosti, ki morajo biti preverjane v tej storitvi

Pomen vzajemne informacijske podpore med izvajalci, ZRSZ in ZPIZ, ki bi omogočila lažjo, predvsem pa hitrejšo izmenjavo podatkov in povečali odzivnost vseh v procesu zaposlitvene rehabilitacije

Vprašanje uporabe MKF tudi na drugih ravneh, ne le na ravni telesnih funkcij, ki ne zajamejo funkcioniranja uporabnikov na ravni aktivnosti in sodelovanja ter dejavnikov v okolju. Izkušnje nekaterih izvajalcev so, da se na nekaterih RK pogosto odloča le na ravni telesnih funkcij MKF in ne dovolj tudi Meril ali ugotovitev v mnenju storitve B. Izpostavljen je bil tudi problem pomanjkljivega znanja teh komisij o uporabi MKF, Meril in zaposlitveni rehabilitaciji na splošno.

Pri opisu področij – vsebine ocenjevanja (točka 5.) se v večji meri uporablja terminologija in ravni funkcioniranja po MKF. Glede na to, da je v sedanjih končnih mnenjih opaziti veliko ponavljanja podatkov, bi bilo smiselno pretehtati tudi možnost združevanja poglavij – npr. 5.2. in 5.7. ter 5.4. in 5.5.

Pred oblikovanjem dokončnih popravkov in sprememb je potrebno zagotoviti, da bo vsebina storitve in shema poročila skladna z zahtevami formularja RK 5

V zvezi s predlogom za opredelitev možnosti za podaljšanje časovnega okvira storitve B za primere, ko je mogoče podati oceno o nezaposljivosti že v tej fazi, je bilo s strani ZRSZ izpostavljeno dejstvo, da bi lahko tako razširjena storitev lahko služila tudi za izvedbo kontrolnih pregledov oseb, opredeljenih kot nezaposljivih.

Proučiti možnost stopenjske opredelitev časovnega normativa glede na zahtevnost, in cilje storitve B (npr. 30/ 60/ 90 ur)

Pri vseh časovnih normativih predvideti oz. upoštevati tudi čas za delo opravljeno »za« uporabnike

50

Med dopolnitve se predvidi tudi dopolnjena lestvica ocenjevanja z merili v Tabeli 2. Osnutek dopolnjene storitve B – februar 2009 (dopolnitve so obarvane rdeče):

Storitev B:

Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov

Opis in cilji storitve: Storitev je usmerjena v celostno oceno posameznikovega trenutnega delovnega in socialnega funkcioniranja, njegovih zmožnost, potencialov, interesov in ovir, pomembnih dejavnikov v okolju ter možnosti za vključitev v zaposlitev ali izobraževanje. Cilj storitve je opredelitev nadaljnjih aktivnosti in ukrepov, ki so potrebni za načrtovanje procesa zaposlitvene rehabilitacije ter izboljšanje možnosti posameznika, da si pridobi zaposlitev, jo ohrani in v njej napreduje. V primerih, ko je to mogoče z gotovostjo ugotavljati že v času storitve B, je njen cilj lahko tudi utemeljitev nezaposljivosti z namenom usmeritve v socialno vključenost.

Storitev B je osnova za izdajo mnenja Rehabilitacijske komisije I. stopnje na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, tako pri opredelitvi statusa invalida kot tudi pri določanju potrebnih storitev zaposlitvene rehabilitacije. Po 31. členu ZZRZI lahko rehabilitacijska komisija pred izdajo mnenja pridobi mnenje o ravni invalidovih sposobnostih, znanj, delovnih navad in interesov, ki ga izdela izvajalec zaposlitvene rehabilitacije (predhodno rehabilitacijsko mnenje). Storitev B je izhodišče za oblikovanje Individualiziranega rehabilitacijskega načrta zaposlitvene rehabilitacije.

Storitev B je osnova za pripravo mnenja o možnostih, vrsti in načinu poklicne rehabilitacije ter pripravo individualiziranega rehabilitacijskega načrta na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Časovni okvir storitve Časovni okvir: minimalno 15 ur – maksimalno 90 ur

Časovni obseg je odvisen od kompleksnosti problematike in potreb posameznika. Pri izvedbi storitve obvezno sodelujejo vsi člani strokovnega tima.

Program traja do šest ur dnevno, obseg in vsebina aktivnosti sta oblikovana individualno, glede na potrebe, zmožnosti ter zastavljene cilje.

Časovni obseg se lahko izjemoma podaljša v naslednjih primerih: o v primeru kompleksnejših težav v funkcioniranju, pri katerih so prisotna

izrazita nihanja in spremembe tekom daljšega časovna obdobja, kot npr. pri posameznikih po možganski poškodbi ali s kronično potekajočimi duševnimi motnjami.

o v primeru, ko strokovni tim že v času te obravnave lahko z veliko gotovostjo ugotovi, da bo oseba nezaposljiva. Podaljšanje v tem primeru omogoča zlasti

51

dovolj veljavno ocenjevanje delovnega funkcioniranja v realni ali simulirani delovni situaciji.

Ciljne skupine: Poleg invalidov s pridobljenim statusom invalida se v storitev vključujejo tudi osebe, ki so vložile vlogo za priznanje statusa invalida pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje oz. pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in osebe, ki jih napotijo upravne enote, pristojne za vojne invalide v skladu z določili Zakona o vojnih invalidih. S stališča rehabilitacijskih načel se šteje, da je vključitev v storitev B primerna za vse posameznike, pri katerih se predhodno ugotavlja ali predpostavlja:

navzočnost trajnih posledic telesne ali duševne bolezni oziroma okvare, ki povzročajo zaposlitveno oviranost,

obstoj ovir in težav pri opravljanju dela, pri možnostih vstopanja v zaposlitev, ohranjanju zaposlitve in napredovanju v poklicni karieri.

Predvideni učinki storitve: Storitev je izhodišče za:

oceno statusa invalida

oceno ravni potreb po storitvah zaposlitvene oz. poklicne rehabilitacije

opredelitev ciljev in načina izvajanja zaposlitvene rehabilitacije V primerih ocene nezaposljivosti, storitev omogoča tudi oceno zaposlitvenih možnosti.

Vsebina, metode, tehnike in postopek izvajanja storitve: načrt izvajanja storitve, vsebine, poudarki, izvajalci ter oblike ter vrste situacijskega ocenjevanja se za vsakega posameznika oblikujejo individualno, upoštevajoč njegove potrebe, zmožnosti, interese in zaposlitvene cilje. Storitev se izvaja individualno, vključevati pa mora tudi aktivnosti, ki se izvajajo v skupini ter v delovnih in učnih situacijah. Potek storitve:

Območne enote Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pristojnemu izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije posredujejo razpoložljive podatke o napoteni osebi in predhodnih obravnavah ter v napotnici opredelijo razlog in namen napotitve. Poleg predstavitve na uvodnem, predstavitvenem sestanku rehabilitacijski svetovalec izvajalcu pred vključitvijo osebe v obravnavo, pošlje tudi pisni povzetek tovrstnih podatkov.

Zbiranje podatkov in vključitev v obravnavo (pregled dokumentacije, vzpostavitev stika, seznanitev z vsebino in cilji obravnave).

oblikovanje individualnega načrta obravnave na uvodnem timskem sestanku celotnega tima

ocenjevanje po področjih funkcioniranja:

52

o ocena zdravstvenih dejavnikov, telesnega delovanja, obsega prizadetosti in opredelitev omejitev ter zmogljivosti, ocena sposobnosti, kognitivnih funkcij ter sposobnosti učenja

o ocena izobrazbeno-poklicnih dejavnikov, pridobljenih delovnih izkušenj ter opredelitev predvidenega področja dela ali šolanja

o ocena socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja o ocena osebnosti in vedenja, sprejemanja invalidnosti, interesi ter cilji o ocena posameznikovega delovnega funkcioniranja

zbiranje, analiza in interpretacija podatkov ter koordinacija in prilagajanje poteka storitve z vsemi člani tima na vmesnih in zaključnem sestanku.

sinteza podatkov, predstavitev in uskladitev ugotovitev ter predlogov s posameznikom in napotiteljev ter oblikovanje zaključnega mnenja in predlogov po predvideni shemi.

Področja - vsebine ocenjevanja:

Ocena zdravstvenih dejavnikov (združeno s 5.4.)

Vsebina in obseg dela:

celostna ocena funkcijskega stanja, telesnega in psihičnega delovanja posameznika – dopolnitev ožje, klinične ocene zdravstvenega stanja. Ocenjeno funkcijsko zmogljivost se presoja z znanimi standardi priporočenih fizioloških in psiholoških obremenitev človeka pri delu.

ocena ali je dosežena zadostna stopnja zdravljenja, rehabiliranosti in prilagojenosti osebe, ki omogoča načrtovanje postopke zaposlitvene/ poklicne rehabilitacije z namenom vključitve v delo oz. izobraževanje. Po potrebi se od drugih strokovnjakov pridobijo ustrezni dopolnilni podatki ali se dogovorijo dodatni postopki zdravljenja ali rehabilitacije.

ocena opremljenosti osebe z medicinsko tehničnimi, komunikacijskimi in drugimi pripomočki, potrebnimi za vključitev v zaposlitveno/ poklicno rehabilitacijo. Po potrebi se preverijo in organizirajo možnosti opreme z medicinsko tehničnimi, komunikacijskimi in drugimi pripomočki, vezanimi na naravo in stopnjo zdravstvenih težav/ invalidnosti.

ugotavljanje potreb po svetovanju o varnem in zdravem delu invalidom, svojcem, delodajalcem, izvajalcem izobraževalnih programov.

presojanje varnega delovnega vedenja, telesnih položajev, gibanja v prostoru, vzdržljivosti za obremenitve ter drugo skozi oceno delovnega vedenja in druge postopke obravnave

ocena splošnega nivoja intelektualnih sposobnosti in potencialov, skladnosti potencialov in neposredne intelektualne učinkovitosti, po potrebi poglobljena ocena specifičnih kognitivnih funkcij.

ocena in prepoznavanje profila specifičnih deficitov in iskanje dobro ohranjenih področij psihičnega funkcioniranja, na katerih je mogoče razvijati strategije za kompenzacijo in obvladovanje šibkejših področij in sposobnosti

ocena sposobnosti učenja, spominska učinkovitost, vzdržljivost, stalnost in utrudljivost pri mentalni aktivnosti

53

presoja kako oseba razume in sprejema svoje zdravstvene težave, kako pozna svojo psihično in telesno vzdržljivost in ali je sposobna prevzeti zdrave življenjske navade, v kolikšni meri je sposobna zmanjšati stresnost dela, predvsem s poznavanjem različnih načinov varnega dela.

Metode dela:

pregled in analiza razpoložljive medicinske in z njo povezane strokovne dokumentacije (poročila različnih strokovnjakov, različna izvedenska mnenja, analize in zdravstvene ocene delovnih mest ipd.);

strukturirani intervju, heteroanamneza;

klinični pregled z oceno funkcijskega stanja vseh organskih sistemov (»od glave do pete«)

metode in tehnike za analizo in zdravstveno oceno delovnega mesta/ izobraževalne ustanove, prilagojene potrebam invalidov

opazovanje in usmerjanje oseb v procesu ocenjevanja z delom, svetovanje, odločanje o možnih prilagoditvah pri delu

individualna psiho-diagnostična in svetovalna obravnava

standardizirani psiho-diagnostični preizkusi splošnih intelektualnih sposobnosti in specifičnih kognitivnih funkcij

standardizirana testiranja učnih navad, pripravljenosti za samostojno učenje

preizkusi znanj in dosežkov, vprašalniki, preizkusi poklicnih interesov

standardizirano ocenjevanje motoričnih funkcij

ocena vpliva utrujenosti

analiza učinkovitosti uporabe medicinsko tehničnih, komunikacijskih in drugih pripomočkov

Ocena izobrazbeno-poklicnih dejavnikov ter pridobljenih delovnih izkušenj

Vsebina in obseg dela:

Pridobivanje podatkov o posameznikovi poklicni karieri, delovnem in učnem funkcioniranju, delovni naravnanosti, motivaciji, delovnih izkušnjah, veščinah, doseženi izobrazbi, specifičnih znanjih in usposobljenosti, uspehu in morebitnih posebnostih v času šolanja, njegovih interesih in lastnem videnju poklicne kariere

Natančna anamneza predhodnih zaposlitev, programov usposabljanj ali drugih delovnih izkušenj, zadovoljstva z delom, ocena lastne uspešnosti in težav pri delu.

Doživljanje in odzivanje na brezposelnosti, zaposlitveno oviranost, spremenjene delovne zmožnosti

Lastna aktivnost in načini iskanja zaposlitve, motivacija za vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo, izobraževanje in zaposlitev

Svetovanje pri izbiri ustreznega poklicnega področja in ravni zahtevnosti šolanja ali usposabljanja, opredelitev potrebnih prilagoditev in pomoči v času izobraževanja ali usposabljanja.

Metode dela:

strukturiran in nestrukturiran intervju

54

intervju o delovni vlogi

heteroanamnestični podatki

pregled spričeval in dokazil o izobraževanju, usposabljanju

pregled delovne dokumentacije

Ocena socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja Vsebina in obseg dela:

Pridobivanje podatkov o posameznikovi socialni vključenosti, materialnem in družinskem položaju, podpori in funkcioniranju družine, njegovih aktivnostih v domačem okolju, vključevanju v interesne, prostočasne in socialne aktivnosti

Ocena pomembnih dejavnikov v okolju, ki lahko delujejo kot oteževalci ali olajševalci v rehabilitacijskem procesu kot so mobilnost v okolju, dostopnost zaposlitvene rehabilitacije, zaposlitve ali izobraževanja ter potreba po prilagoditvah (trening, oprema, okolje), osebni asistenci in drugih oblikah podpore za omogočanje vključevanja v zaposlitveno rehabilitacijo, zaposlitev ali izobraževanje.

Ocena vpliva socialnih transferov na vključevanje v zaposlitveno rehabilitacijo, zaposlitev ali izobraževanje.

Potreba po vključitvi družine in drugih pomembnih dejavnikov, organizacij ali ustanov v rehabilitacijski proces

Metode dela:

strukturiran in nestrukturiran intervju

heteroanamnestični podatki

analiza situacije v okolju (dom, delodajalec, šola...)

analiza potrebe po prilagoditvah, osebni asistenci in drugih oblikah podpore

Ocena osebnosti in vedenja, sprejemanje invalidnosti, interesi in cilji Vsebina in obseg dela:

Ocena čustvene in vedenjske prilagoditve, adaptacijskih sposobnosti in medosebnega delovanja, interesov, motivacije, stališč in pričakovanj v zvezi z lastno poklicno kariero

Ocena strukture in dinamike osebnosti, sprememb na področju emocionalnega in razpoloženjskega odzivanja, obvladovanja in kontrole impulzov, vedenja, frustracijske tolerance, samozavedanja in uvida v lastne težave

Ocena vključevanja v socialne interakcije in skupino, komunikacija in socialne veščine.

Ocena potrebe po vključitvi družine ali drugih pomembnih oseb v rehabilitacijski proces.

Ocena motivacije za zaposlitev ali šolanje, poklicnih interesov, realnosti zaposlitvenih pričakovanj

Metode dela:

Strukturiran in nestrukturiran intervju

Individualna psihodiagnostična, svetovalna in terapevtska obravnava

55

Usmerjena anamneza, standardizirani psihodiagnostični preizkusi, projektivni testi, osebnostni vprašalniki in inventarji

Opazovanje v različnih delovnih in socialnih situacijah

Ocena posameznikovega delovnega funkcioniranja Vsebina in obseg dela: Ocena delovne učinkovitosti, delovnega vedenja in osebnostne prilagoditve delu in delovnemu okolju. Ocenjevanje poteka v različnih realnih in simuliranih delovnih situacijah, z uporabo delovnih vzorcev, namenskih aktivnosti in drugih oblik situacijskega ocenjevanja, ki so izbrani in oblikovani tako, da se čim bolj približajo pogojem realnega delovnega okolja ali zahtevam potencialnega delovnega mesta oz. dela. Ocenjevanje poteka individualno in v skupini ter zajema naslednja področja:

Oceno delovnih lastnosti, naravnanosti, motivacije in interesov

Oceno samostojnosti, okretnosti, prilagodljivosti in sposobnosti zagotavljanja ustrezne kvalitete (prepoznavanja in reševanja zapletov oz. napak) pri uporabi znanj, delovnih veščin in spretnosti na ravni pridobljene izobrazbe ali delovnih izkušenj

Oceno delovne vzdržljivosti in občutljivosti za obremenitve in dejavnike v okolju, oceno stabilnosti oz. nihanj v dnevu ali v daljšem časovnem obdobju, oceno utrujanja, delovnega tempa itd.

Ocena doseganja kriterijev delovne učinkovitosti tako z vidika kvalitete kot kvantitete

Oceno sposobnosti razumevanja in upoštevanja različno posredovanih navodil (pisnih, ustnih, prikaza) ter oceno sposobnosti učenja in osvajanja novih znanj in spretnosti

Oceno ravni obvladovanja informacijsko komunikacijske tehnologije

Oceno osebnostne prilagoditve v delovnem okolju, medsebojnega sodelovanja, vključenosti, položaja in uveljavljanja v skupini, sporazumevanja s sodelavci in nadrejenimi

Metode dela:

Ocenjevanje v realni in simulirani delovni situaciji

Ocenjevanje skozi aktivnost v delovni terapiji

Ocenjevanje z delovnimi vzorci

Preizkusi znanj in učljivosti

Opredelitev predvidenega področja dela ali šolanja Vsebina in obseg dela:

Ocena skladnosti posameznega funkcioniranja (telesnega, kognitivnega, senzornega in socialnega) z zahtevami obstoječega ali potencialnega delovnega mesta oz. programa izobraževanja

Preverjanje možnosti za vključitev v usposabljanje, zaposlitev ali izobraževanje pri obstoječih in potencialnih delodajalcih oz. izobraževalnih ustanovah.

Oblikovanje načrta podpornih ukrepov za vključevanje posameznika v usposabljanje, zaposlitev ali izobraževanje.

56

Metode dela:

Navezava stika in sodelovanje z delodajalci oz. izvajalci izobraževanja

Ogled in analiza delovnega mesta

Ocena zahtev in primernosti programa izobraževanja

Zaključno mnenje tima Zaključno mnenje strokovnega tima se oblikuje na osnovi sinteze vseh pridobljenih podatkov, ocene posameznikovega funkcioniranja ter predloga predvidenih aktivnosti, ki ga strokovni tim oblikuje in uskladi ob aktivnem sodelovanju posameznika. Za osebe, ki jih napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, je potrebno pri oblikovanju zaključnega mnenja upoštevati elemente mnenja rehabilitacijske komisije 1. stopnje. Za osebe, ki jih napoti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaključno mnenje vsebuje vse spodaj navedene elemente, razen kodiranja (pod točko 1. in 2.) in standardizirane priloge stopnje invalidnosti (tabela1). Zaključno mnenje zajema: 1. Kodiranje po Mednarodni klasifikaciji bolezni: navedejo se diagnoze, ki odločilno vplivajo

na invalidnost in ocena stabilnosti stanja, prognoze in uspeh zdravljenja 2. Kodiranje po Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja:

navede se opis in obseg okvare telesnih funkcij, ki odločilno vplivajo na invalidnost (po priloženem seznamu telesnih funkcij)

3. Povzetek ugotovitev po področjih delovanja, z navedbo uporabljenih metod dela. 4. Celostno oceno delovnih sposobnosti in trenutnega delovnega funkcioniranja 5. Opis pomembnih osebnih dejavnikov in dejavnikov v okolju 6. Predlog nadaljnjih aktivnosti, ki vključuje eno od naslednjih možnosti:

A/ Opredelitev ustreznega področja in oblike vključitve v zaposlitev ali program usposabljanja - ko se ocenjuje, da se je posameznik sposoben vključiti v redno delovno okolje ali programe usposabljanja (APZ) brez storitev zaposlitvene rehabilitacije. B/ Predlog vključitve v program izobraževanja (ali poklicne rehabilitacije s praktičnim usposabljanjem na delu) – ko se ugotavlja, da bi si posameznik z vključevanjem v te programe pridobil boljše možnosti za napredovanje v poklicni karieri (pravica po ZPIZ ali do programov APZ). V tem primeru mora zaključno poročilo vključevati naslednje elemente: a) opredelitev vrste in trajanja programa b) način izvajanja programa c) opredelitev sodelovanja delodajalca d) načrt pomoči, spremljanja in mentorstva e) načrt morebitnih prilagoditev in pripomočkov f) opredelitev bodočega dela

57

g) dodatne informacije (vpisni pogoji, roki, kontaktne osebe...) C/ Predlog vključitve posameznika v storitve zaposlitvene rehabilitacije - ko se ocenjuje, da bi z vključitvijo v proces zaposlitvene oz. poklicne rehabilitacije lahko dosegel napredek in višjo stopnjo delovne prilagoditve. Predlog storitev zaposlitvene rehabilitacije mora temeljiti na vrsti in stopnji ugotovljenih težav in ovir, pri čemer se upoštevajo merila, ki so opredeljena v Pravilniku o merilih za priznanje statusa invalida, merilih za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in merilih za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov. Predlog opredeljuje tudi obliko in časovni okvir vključevanja v zaposlitveno rehabilitacijo, ki sta odvisna od zmožnosti posameznika za vključitev v usposabljanje na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu. D/ Predlog vključitve v socialno in delovno vključenost - ko je mogoče na osnovi izvedbe storitve B ugotavljati nezaposljivost posameznika.

Merila za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije so določena v 14. členu ZZRZI in se uporabljajo tudi pri oblikovanju mnenja za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pri določanju o smiselnosti vključevanja invalida v storitve zaposlitvene rehabilitacije je potrebno odgovoriti na naslednja vprašanja:

kako je invalid motiviran za reševanje zaposlitvenega problema

kako funkcionira na delovnem področju

kako sprejema lastno invalidnost, pozna možnosti, ki jih ponuja okolje za vključevanje v usposabljanje in delo

kako primerna je njegova izobrazba, kako realni so njegovi poklicni cilji

kakšni so njegovi socialni odnosi v ožjem in širšem okolju

kakšno pomoč in oporo mu nudi socialno okolje

kakšno pomoč potrebuje pri iskanju ustrezne zaposlitve

kakšno delovno mesto je zanj primerno, v kakšnem delovnem okolju lahko funkcionira

kakšne prilagoditve bi glede na predvidene težave potreboval na delovnem mestu za izvajanje konkretnega dela

ali bo pred zaposlitvijo potreboval daljši čas usposabljanja, spremljanje in strokovno pomoč pri vključevanju v delovno okolje

Standardizirani prilogi mnenja izvajalca zaposlitvene rehabilitacije sta tudi Tabela 1: Stopnje invalidnosti in Tabela 2: Merila za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije. Za vsako od navedenih meril je potrebno navesti oceno na osnovi petstopenjske ocenjevalne lestvice. Kvantitativna lestvica v Tabeli 1 predstavlja le orientacijsko vrednost za lažje razvrščanje in opredeljevanje stopenj omejitev. Funkcijski opis omejitev oz. utemeljitev ocen morata biti jasno razvidna iz rehabilitacijskega poročila. Tabela 1: Stopnje invalidnosti

58

Tabela 2: Orientacijska lestvica ocenjevanja stopnje težav in ovir po izbranih merilih, ki so osnova za priznanje pravice invalida do storitev zaposlitvene rehabilitacije (prilagojena) Na osnovi ugotovitev ocenjevalno diagnostične obravnave se podajo funkcionalni opisi in kvalitativna ocena meri 1 do 7, merila 8 do 14 pa le kadar je to smiselno in možno glede na predlaga ne ukrepe. Izvedbeni in kadrovski pogoji Za izvajanje storitve mora izvajalec zagotoviti celoten tim strokovnih delavcev v skladu s 1. odstavkom 9. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Izvajalec mora poleg pogojev za individualno delo in preizkuse zagotoviti tudi pogoje za izvajanje delovnega procesa v skupini, v simuliranih delovnih in učnih situacijah. Prav tako mora izvajalec zagotavljati ustrezen instrumentarij, psihodiagnostične pripomočke, delovne in druge preizkuse za ocenjevanje na vseh navedenih področjih. Ob upoštevanju dopolnitev storitve, je bila prilagojena shema poročila B:

59

Navodilo za pripravo poročila o izvedbi storitve b: Priprava mnenja o ravni sposobnosti, znanj, delovnih navad in interesov

VSEBINA

1. Osnovne informacije 2. Navodilo za oblikovanje mnenja 3. Obrazec poročila

1. OSNOVNE INFORMACIJE Mnenje pripravi strokovni tim izvajalca. Obrazec je oblikovan na osnovi vsebine standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije. Zajeta so vsa področja in vsebine kot so opredeljene v standardu storitve B. Novosti predlagane sheme v primerjavi z dosedanjo prakso so v tem, da:

Mnenje zajema timsko oceno posameznih pomembnih področij skladno z vsebino standardov in ne poročila posameznih strokovnih delavcev tima

Sestavni del mnenja je tudi kodiranje po MKB in ICF (za ZRSZ)

Mnenje zajema tudi mnenje o obstoju in stopnji invalidnosti in Opis stopnje težav in ovir, kot osnovo za priznanje pravice do storitev zaposlitvene rehabilitacije (za ZRSZ)

Mnenje se zaključi s predlogom aktivnosti, ki so osnova oblikovanju rehabilitacijskega načrta. (pri tem velja opozoriti da so predlagane tri različne variante predlogov in da izvajalec izbere ustreznega glede na vrsto in vsebino predlogov)

Pri oblikovanju sheme mnenja smo poskušali v čim večji meri upoštevati vsebine, ki so zajete v obrazcu RK-5 Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

Oblikovana je enotna shema mnenja za vse napotitelje, s tem, da so dodatne naloge, povezane s potrebami rehabilitacijskih komisij pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, posebej označene in se za druge napotitelje ne izvajajo.

Člani strokovnega tima se dogovorijo o metodah in področjih dela pri izvedbi storitve B kot tudi pri oblikovanju mnenja.

60

Navodilo za oblikovanje mnenja

IZVAJALEC – KONCESIONAR NASLOV NAPOTITELJA

1. Ime dokumenta: Mnenje o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov

2. Osnovni podatki

(Osnovni podatki o vključeni osebi)

Ime in priimek,

datum rojstva,

naslov,

izobrazba

datum sprejema napotnice,

datum sprejema v obravnavo,

datum zaključka obravnave,

časovni obseg obravnave (vrsta storitve in obseg ur neposrednega dela z obravnavano osebo)

napotitelj:

3. Ocena zdravstvenih dejavnikov Mnenje zajema:

povzetek in analiza razpoložljive medicinske in z njo povezane strokovne dokumentacije (različna izvedenska mnenja, analize in zdravstvene ocene delovnih mest)

celostna ocena funkcijskega stanja, telesnega in psihičnega delovanja posameznika - dopolnitev ožje, klinične ocene zdravstvenega stanja; ocenjeno funkcijsko zmogljivost se presoja z znanimi standardi priporočenih fizioloških obremenitev človeka pri delu;

ocena opremljenosti posameznika z medicinsko tehničnimi pripomočki

ocena varnega delovnega vedenja, telesnih položajev, gibanja prostoru, vzdržljivost za statične in dinamične obremenitve ipd.;

ocena razumevanja in sprejemanja zdravstvene težave, (kako pozna svojo psihično in telesno vzdržljivost in ali je sposoben prevzeti zdrave življenjske navade, v kolikšni meri je sposoben zmanjšati stresnost dela, predvsem s poznavanjem različnih načinov varnega dela;)

ocena potreb po svetovanju: obravnavani osebi, svojcem, delodajalcem, izvajalcem izobraževalnih programov.

61

Ocena splošnega nivoja intelektualnih sposobnosti in potencialov, skladnosti potencialov in neposredne intelektualne učinkovitosti, po potrebi poglobljena ocena specifičnih kognitivnih funkcij. Ocena sposobnosti koncentracije, pozornosti, strategij reševanja problemov, mišljenja, fleksibilnosti.

Ocena in prepoznavanje profila specifičnih deficitov in iskanje dobro ohranjenih področij, na katerih je možno razvijati strategije za kompenzacijo in obvladovanje morebitnih šibkejših področij in sposobnosti.

Ocena motivacije za zaposlitev ali šolanje, poklicni interesi, realnost zaposlitvenih pričakovanj.

Ocena sposobnosti učenja, spominska učinkovitost, vzdržljivost, stalnost in utrudljivost pri mentalni aktivnosti.

Predlog izbora ustreznega poklicnega področja in nivoja zahtevnosti šolanja ali usposabljanja, opredelitev potrebnih prilagoditev in pomoči tekom šolanja

uporabljene metode in tehnike dela (uporabljene metode in tehnike dela se prikažejo v ločenem odstavku – velja tudi za vse naslednje ocene).

3.1. Ocena stopnje zdravljenja in stabilnosti stanja

ocena dosežene stopnje zdravljenja, stabilnosti stanja, stopnja rehabilitiranosti, prognoza in prilagojenosti osebe, ki omogoča načrtovanje postopkov zaposlitvene/poklicne rehabilitacije za vključitev v delo ali izobraževanje

4. Ocena izobrazbeno – poklicnih dejavnikov ter pridobljenih delovnih izkušenj

Mnenje zajema:

Podatke o posameznikovi poklicni karieri, delovnem in učnem funkcioniranju, delovni naravnanosti, motivaciji, delovnih izkušnjah, veščinah, doseženi izobrazbi, specifičnih znanjih in usposobljenosti, uspehu in morebitnih posebnostih v času šolanja, njegovih interesih in lastnem videnju poklicne kariere.

Kronološki prikaz predhodnih zaposlitev s skupno delovno dobo, programov usposabljanj ali drugih delovnih izkušenj, zadovoljstva z delom, oceno lastne uspešnosti in težav pri delu.

Podatke o sprejemanju lastne brezposelnosti, zaposlitvene oviranosti, spremembe delovnih zmožnosti

Podatke o aktivnostih in načinih iskanja zaposlitve, motivaciji za vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlitev.

uporabljene metode in tehnike dela.

5. Ocena socialnih dejavnikov in dejavnikov okolja

Mnenje zajema: 5.1. Socialno stanje

Podatke o posameznikovi socialni vključenosti, družinskem položaju, podpori in funkcioniranju družine, njegovih aktivnostih v domačem okolju, vključevanju v interesne, prostočasne in socialne aktivnosti.

62

Oceno materialnega položaja, mobilnosti, dostopa do zaposlitve ali šolanja. 5.2. Naravne in socialne mreže

Oceno relevantnih dejavnikov v okolju, ki lahko delujejo kot oteževalci ali olajševalci v rehabilitacijskem procesu.

Potrebo po vključitvi družine in drugih relevantnih dejavnikov ali ustanov v rehabilitacijski proces

uporabljene metode in tehnike dela. 6. Ocena osebnosti in vedenja, sprejemanje invalidnosti, interesi in cilji

Mnenje zajema:

Ocena čustvene in vedenjske prilagoditve, adaptacijskih sposobnosti in medosebnega delovanja, interesov, motivacije, stališč in pričakovanj v zvezi lastno poklicno kariero.

Ocena strukture in dinamike osebnosti, sprememb na področju emocionalnega in razpoloženjskega odzivanja, obvladovanja in kontrole impulzov, vedenja, frustracijske tolerance, samozavedanja in uvida v lastne težave.

Ocena vključevanja v socialne interakcije in skupino, komunikacija in socialne veščine.

Ocena potrebe po vključitvi družine v rehabilitacijski proces

uporabljene metode in tehnike dela.

7. Ocena posameznikovega delovnega funkcioniranja

Mnenje zajema: Oceno delovne učinkovitosti, delovnega vedenja in osebnostne prilagoditve delu in delovnemu okolju.

Ocena delovnih lastnosti, naravnanosti, motivacije in interesov

Ocena delovne vzdržljivosti, obremenljivosti, občutljivosti na dejavnike v okolju, stabilnosti, nihanj tekom dneva ali tekom daljšega obdobja, utrudljivosti, psihomotoričnega tempa, itd.

Ocena delovnih veščin, spretnosti, samostojnosti, fleksibilnosti, sposobnost zagotavljanja ustrezne kvalitete pri delu, opažanje napak,

Ocena doseganja kriterijev delovne učinkovitosti z vidika kvalitete in kvantitete

Sposobnosti razumevanja različno posredovanih navodil (pisna, ustna, demonstracija) in njihovega upoštevanja, sposobnost praktičnega osvajanja novih znanj

Telesne zmožnosti in ročne spretnosti: moč in spretnosti rok, lateralizacija, hitrost motoričnega odzivanja, koordinacija, obvladovanje telesnih položajev…

Ocena doseženega nivoja znanj in sposobnost novega učenja, preizkusi znanja iz različnih področij, obvladovanje informacijsko komunikacijske tehnologije

Ocena osebnostne prilagoditve delovnemu okolju, medosebnega delovanja, vključenost in položaj v skupini, komunikacija s sodelavci in nadrejenimi, način uveljavljanja v skupini

63

uporabljene metode in tehnike dela.

8. Opredelitev predvidenega področja dela ali šolanja

Mnenje zajema:

Ocena skladnosti posameznega funkcioniranja (telesnega, kognitivnega, senzornega in socialnega) z zahtevami obstoječega ali potencialnega delovnega mesta oz. programa izobraževanja

Preverjanje možnosti za vključitev v usposabljanje, zaposlitev ali izobraževanje pri obstoječih in potencialnih delodajalcih oz. izobraževalnih ustanovah.

Oblikovanje načrta podpornih ukrepov za vključevanje posameznika v usposabljanje, zaposlitev ali izobraževanje.

Zaključno mnenje tima:

(Zaključno mnenje strokovnega tima se oblikuje na osnovi sinteze vseh pridobljenih podatkov, ocene posameznikovega funkcioniranja ter prognostične ocene, ki jo oblikuje in uskladi strokovni tim skupaj z napoteno osebo) Zaključno mnenje zajema: 1. Celostna ocena funkcioniranja kot povzetek ključnih ugotovitev posameznih področij in

za zaposlovanje pomembnih elementov okolja. 2. Kodiranje po Mednarodni klasifikaciji bolezni: (Kodiranje se izvede samo za osebe, ki jih

je napotil Zavod za zaposlovanje: Navede se diagnoze, ki odločilno vplivajo na invalidnost, ne za osebe ki jih je napotil ZPIZ ali drugi napotitelji)

3. Kodiranje po Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja, invalidnosti in zdravja: (Kodiranje se izvede samo za osebe, ki jih je napotil Zavod za zaposlovanje, ne za osebe ki jih je napotil ZPIZ ali drugi napotitelji. Navede se opis in obseg okvare funkcij, ki odločilno vplivajo na invalidnost - po priloženi listi funkcij)

4. Predlog ocene stopnje invalidnosti: (navedemo predlog ocene na osnovi : Tabela 1: Stopnje invalidnosti. Predlog ocene je potrebno oblikovati za osebe, ki jih je napotil Zavod za zaposlovanje, ne za osebe ki jih je napotil ZPIZ ali drugi napotitelji)

5. Opis stopnje težav in ovir (Opis stopnje težav in ovir je potrebno oblikovati za osebe, ki jih je napotil Zavod za zaposlovanje, pri osebah, ki jih je napotil ZPIZ pa samo v primeru, ko v Predlogu nadaljnjih aktivnosti predvidevamo varianto C. Opis stopnje težav in ovir temelji na: Merila za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije – Tabela 2) Na osnovi ugotovitev ocenjevalno diagnostične obravnave se podajo funkcionalni opisi in kvalitativna ocena meril 1 do 7, merila 8 do 14 pa le kadar je to smiselno in možno glede na predlagane ukrepe.

6. Predlog nadaljnjih aktivnosti (izbere se varianta A ali B ali C):

A/ opredelitev ustreznega področja in oblike vključitve v delo ali program usposabljanja, kadar se ocenjuje, da je posameznik sposoben vključitve v redno delovno okolje ali v programe usposabljanja (APZ) in ne potrebuje storitev zaposlitvene rehabilitacije.

64

B/ kadar se ugotavlja, da bi posameznik z vključitvijo v programe izobraževanja (ali poklicne rehabilitacije z praktičnim usposabljanjem na delu) pridobil boljše možnosti za napredovanje v poklicni karieri (pravica po ZPIZ ali možnost vključitve v programe APZ), mora zaključno poročilo vključevati naslednje elemente:

a/ opredelitev programa b/ način izvajanja c/ opredelitev sodelovanje delodajalca č/ mesto izvajanja d/ trajanje e/ pomoč, asistenco, spremljanje, mentorstvo f/ morebitne prilagoditve in pripomočke g/ opredelitev bodočega dela h/ dodatne informacije (vpisni pogoji, termini, kontaktne osebe…)

C/ predlog storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije (za posameznike, pri katerih se ocenjuje, da bi z vključitvijo v proces zaposlitvene/poklicne rehabilitacije lahko dosegli bistven napredek in višjo stopnjo delovne prilagoditve, uporablja se za napotene s strani ZPIZ in Zavoda za zaposlovanje).

Vodja strokovnega tima: Datum: Člani tima (navede se ime in priimek strokovnega delavca s strokovnimi nazivi in njegov poklic) Podpis odgovorne osebe izvajalca: Opomba: Izvajalec pri oblikovanju mnenja za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in druge naročnike ne vključi naslednjih vsebin: 8.2. Kodiranje po Mednarodni klasifikaciji bolezni 8.3. Kodiranje po Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja, invalidnosti in zdravja 8.4. Predlog ocene stopnje invalidnosti 8.5. Opis stopnje težav in ovir in jih v posredovani shemi mnenja zbriše, tako, da Zaključno mnenje tima zajema: 8.1. Celostna ocena funkcioniranja kot povzetek ključnih ugotovitev posameznih področij in za zaposlovanje pomembnih elementov okolja

65

8.2. Predlog nadaljnjih aktivnosti Dopolnitve drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije Delovna skupina je v letu 2009 nadaljevala z dopolnitvami storitev A ter C-F. Dopolnitve storitev G-I in N je koordinirala mag. Zdenka Wltavsky. V okviru projekta razvojnega centra - Mobilnost je bil opravljen študijski obisk v Veliki Britaniji na temo: Izboljšanje kompetenc mentorjev, kreatorjev politik in drugih deležnikov za boljšo zaposljivost ranljivih ciljnih skupin. Udeležili so se ga tudi nekateri člani delovne skupine in se podrobneje seznanili s politiko, pristopi in s konkretnim izvajanjem različnih ukrepov na področju poklicne rehabilitacije in zaposlovanja invalidov in oseb z zdravstvenimi težavami v Veliki Britaniji. Predstavljeni so bili tudi standardi izvajanja poklicne rehabilitacije in zaposlovanja. Pristop temelji predvsem na prepletu kompetenc strokovnih delavcev ter pričakovanih izidov posameznih ukrepov. Z namenom proučitve možnosti za upoštevanje britanskega pristopa k standardizaciji in zagotavljanju kakovosti teh storitev, so bili ti standardi poslani članom delovne skupine. Delovna skupina je na naslednjem srečanju obravnavala možnost uporabe Standardov prakse poklicne rehabilitacije, Združenja za poklicno rehabilitacijo v Veliki Britaniji (Vocational rehabilitation standards of practice, Vocational Rehabilitation Association). Ti standardi v enem dokumentu združujejo to, kar se v Sloveniji ureja v 3 dokumentih: Kodeksu etike, Standardih storitev in Standardih znanj. Članice delovne skupine so na osnovi samostojnega in skupnega pregleda standardov VRA ocenile, da standardi temeljijo na sodobnih in z dokazi podprtih znanjih in izkušnjah na področju poklicne oz. zaposlitvene rehabilitacije v svetu in da bi lahko mnogi elementi pomembno prispevali k dopolnitvam in posodobljenju obstoječih slovenskih standardov storitev. Dopolnitve bi se nanašale zlasti na večjo usmerjenosti načel, pristopov in metod dela v uporabnikove potrebe in izide ter s tem povezane storitve in kompetence strokovnih delavcev. S temi sodobnimi načeli in pristopi za učinkovito timsko delo strokovnih delavcev bi bilo koristno dopolniti tudi uvodni del sedanjega dokumenta standardov storitev ZR.

Predvidene aktivnosti za 2010 V letu 2010 se bo nadaljevalo dopolnjevanje storitev ob upoštevanju britanskega pristopa k standardizaciji in zagotavljanju kakovosti storitev zaposlitvene rehabilitacije. Dokončno obliko storitve in B bo mogoče pripraviti ob sprejemu dopolnitev »Meril«, ki sestavljajo Tabelo 2, ki je priloga storitve in sheme. Dokončen usklajen predlog dopolnjenih standardov storitev mora vključevati tudi dopolnitve storitev od G do in ter N, ki jih pripravlja delovna skupina, ki jo vodi mag. Zdenka Wltavsky.

66

EVALVACIJA ZADOVOLJSTVA NAPOTNIH USTANOV IN UPORABNIKOV

Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije 2008 - napotne ustanove Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije določajo, da se enkrat letno opravi evalvacija zaposlitvene rehabilitacije s strani napotnih ustanov. Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje izpolnijo vprašalnik o sodelovanju v posameznem koledarskem letu za vsakega izvajalca, s katerim so v tem letu sodelovale (Priloga 1) V letu 2008 je v zaposlitveno rehabilitacijo k 13. Izvajalcem - koncesionarjem napotovalo 12 območnih služb Zavoda za zaposlovanje. Za leto 2008 je vprašalnike vrnilo 10 območnih služb (Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto, Ptuj, Sevnica in Velenje), od dveh območnih služb (Celje in Trbovlje) pa izpolnjenih vprašalnikov nismo prejeli. Evalvacija po območnih službah 1. OS KOPER Območna služba Koper je v letu 2008 sodelovala s štirimi koncesionarji, v zaposlitveno rehabilitacijo je bilo napoteno 93 oseb. Dva koncesionarja izvajata vse storitve, ki jih predvideva zakon, eden koncesionar opravlja storitve izven lokalnega okolja, eden pa ima težave s neopremljenostjo prostorov v Kopru, poleg tega nima oblikovane mreže delodajalcev. Čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo brezposelnih oseb v B storitev je pri treh koncesionarjih več kot dva meseca, eden pa vključuje v obdobju, ki je daljši od enega in krajši od dveh mesecev. Za ostale storitve je bila čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo pri enem koncesionarju krajša od enega meseca, pri dveh koncesionarjih od enega do šestih mesecev, k enemu pa napotitev ni bilo. Poročilo po zaključeni obravnavi vsi štirje koncesionarji posredujejo v obdobju, ki je krajše od enega meseca. Dva koncesionarja imata v okolju oblikovano mrežo delodajalcev in izvajata storitve tudi pri njih, dva pa ne. Z enim koncesionarjem območna služba redno sodeluje na timskih obravnavah, sicer poteka sodelovanje pretežno preko telefonskih kontaktov ali preko elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji : a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3,75

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,50

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,50

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3,25

67

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

2,67 Ocena je podana za tri koncesionarje

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 5 Ocena je podana za enega koncesionarja

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

4,34 Ocena je podana za tri koncesionarje

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 3

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,67 Ocena je podana za tri koncesionarje

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3,50

k) Ustreznost vsebine poročil 3,75

l) Ustreznost oblike poročil 3,75

m) Jasnost in preglednost poročil 4

Ocena sodelovanja z izvajalci s strokovnega in organizacijskega vidika: Čeprav je slepih in slabovidnih oseb na OS Koper malo, je moteča oddaljenost koncesionarja, ki obravnava to ciljno skupino. Redni timski sestanki so samo z enim koncesionarjem, dva rehabilitacijske svetovalke na time ne vabita zaradi oddaljenosti, pri enem pa je razlog za neudeležbo rehabilitacijske svetovalke neustrezen čas, v katerem timske obravnave potekajo. Dva izvajalca imata vzpostavljeno dobro mrežo delodajalcev v lokalnem okolju, pri enem pa se rehabilitacija vrši za vse rehabilitande v manjših prostorih nevladne organizacije, kjer se istočasno izvaja program socialne vključenosti. 2. OS KRANJ Območna služba Kranj je v letu 2008 sodelovala s tremi koncesionarji, v zaposlitveno rehabilitacijo je bilo vključenih 92 oseb. Vsi trije koncesionarji so bili pripravljeni izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v storitev B je bila pri enem koncesionarju daljša od enega meseca in krajša od dveh mesecev, pri dveh koncesionarjih pa daljša od dveh mesecev. Čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v ostale storitve je bila pri vseh treh koncesionarjih od enega do šest mesecev. Povprečni čas, v katerem so po zaključeni obravnavi na območni službi prejeli poročilo je pri enem koncesionarju krajši od enega meseca, dva pa sta poročilo posredovala v obdobju do dveh mesecev. Noben koncesionar nima v okolju oblikovane mreže delodajalcev, kjer bi izvajal storitve zaposlitvene rehabilitacije. Sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju rehabilitacijskega procesa je z vsemi tremi potekalo pretežno preko telefonskih kontaktov ali preko elektronske pošte, z dvema je rehabilitacijska svetovalka občasno sodelovala na timskih obravnavah. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 4,3

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 5

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 5

68

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

2

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

1

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3,3

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3,6

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 1

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 2,6

k) Ustreznost vsebine poročil 3,6

l) Ustreznost oblike poročil 3,6

m) Jasnost in preglednost poročil 4

*obrazložitve k negativnim ocenam: e) pri enem koncesionarju ni oblikovane mreže delodajalcev, delovna okupacija je le občasna, odvisna od priložnostnih naročil, zajema v glavnem enostavna ročna opravila, drugi koncesionar sicer zelo dobro izvaja delovno okupacijo v lastni proizvodni enoti, nima pa oblikovane mreže delodajalcev, tretji koncesionar pa v lokalnem okolju nima lastnega prostora, kjer bi usposabljal rehabilitante, jih pa vključuje v lastno enoto v Ljubljano, ki pa je preveč oddaljena. h) strokovni delavci pri dveh koncesionarjih so preobremenjeni, pri enem je pogosta fluktuacija, tretji koncesionar delo opravlja po celi Sloveniji in premalo pozna lokalno okolje, z rehabilitanti imajo strokovni delavci bolj neoseben odnos. Ocena sodelovanja z izvajalci s strokovnega in organizacijskega vidika: Premajhna je vpetost koncesionarjev v lokalno okolje, posledično niso dovolj razviti programi izvajanja delovne okupacije v Kranju. Dela, ki jih opravljajo rehabilitanti so premalo raznovrstna, mreža delodajalcev ni razvita. Nizka je podpora lokalnega okolja za razvoj teh programov. Proces zaposlitvene rehabilitacije psihiatričnih bolnikov bo potrebno prilagoditi njihovim specifičnim potrebam (več kreativnih del, več vključevanj k delodajalcem). V strokovnem timu bi moral sodelovati psihiater. 3. OS LJUBLJANA Območna služba Ljubljana je v letu 2008 sodelovala s šestimi koncesionarji, v zaposlitveno rehabilitacijo je bilo napotenih 241 oseb. Trije koncesionarji so pripravljeni izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje, eden ne izvaja storitev G,H,I,K, storitev J in F izvaja manj, dva pa izvajata manj storitev J,G,H in I. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v zaposlitveno rehabilitacijo za storitev B je bila pri treh koncesionarjih manj kot en mesec, pri enem več kot en mesec in manj kot dva meseca, pri dveh pa več kot dva meseca. Za ostale storitve je bila povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v zaposlitveno rehabilitacijo pri enem

69

koncesionarju manj kot en mesec, pri štirih koncesionarjih od enega do šest mesecev, pri enem pa več kot šest mesecev. Povprečni čas v katerem je območna služba po zaključeni rehabilitaciji prejela poročilo je bil pri treh koncesionarjih krajši od enega meseca, pri treh pa daljši od enega in krajši od dveh mesecev. Trije koncesionarji imajo v okolju oblikovano mrežo delodajalcev in izvajajo storitve tudi pri njih, trije pa ne. S petimi koncesionarji rehabilitacijske svetovalke občasno sodelujejo na timskih obravnavah, sicer pa z vsemi poteka komunikacija preko telefonskih kontaktov in po elektronski pošti. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 4

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,8

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,3

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

4

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3,8

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4,8 Ocena je podana za pet koncesionarjev

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

4,3

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 3,8

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

4,3

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 4

k) Ustreznost vsebine poročil 4,5

l) Ustreznost oblike poročil 4,8

m) Jasnost in preglednost poročil 4,7

Ocena sodelovanja z izvajalci s strokovnega in organizacijskega vidika: Pri treh koncesionarjih je dobro razvita mreža delodajalcev, je pa pri enem od teh predolga čakalna doba za vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo. Trije koncesionarji nimajo ustrezne mreže delodajalcev, storitve zaposlitvene rehabilitacije se ne izvajajo kontinuirano, pri enem od teh je poleg tega glede na število napotenih v storitev B premalo vključitev v storitev J, pri drugem koncesionarju so strokovni delavci težje dosegljivi, pri tretjem pa so problem razpršene obravnave v okviru storitve B in izvajanje storitve J na ustreznih delovnih mestih. 4. OS MARIBOR Območna služba Maribor je v letu 2008 sodelovala s štirimi koncesionarji, v zaposlitveno rehabilitacijo je bilo napotenih 285 oseb.

70

Vsi koncesionarji so pripravljeni izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Glede na nizko število napotitev v letu 2008 k enemu izmed koncesionarjev, ocene in mnenja za tega koncesionarja območna služba ni podala. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev je bila pri enem koncesionarju krajša od enega meseca, pri enem daljša od enega in krajša od dveh mesecev, pri enem koncesionarju pa več kot dva meseca. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo za ostale storitve je bila pri enem koncesionarju do enega meseca, pri dveh pa od enega do šestih mesecev. Vsi trije koncesionarji poročilo po zaključeni obravnavi posredujejo v obdobju daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev. En koncesionar ima v okolju oblikovano mrežo delodajalcev, pri enem se večina storitev izvaja v njegovi delovni enoti, eden pa mreže delodajalcev, kjer bi izvajal storitve zaposlitvene rehabilitacije nima oblikovane. Redno sodelovanje na timskih obravnavah in po telefonu je prisotno pri enem koncesionarju, pri drugih dveh sodelovanje poteka pretežno s telefonskimi kontakti ali preko elektronske pošte, z enim od teh pa rehabilitacijske svetovalke občasno sodelujejo na timskih obravnavah. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji : a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 4

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,7

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,7

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

4,3

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3,7

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4,3

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3,6

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 5

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,6

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 4,3

k) Ustreznost vsebine poročil 4,3

l) Ustreznost oblike poročil 5

m) Jasnost in preglednost poročil 4,3

Ocena sodelovanja z izvajalci s strokovnega in organizacijskega vidika: Slabše je vzpostavljeno sodelovanje s koncesionarjem, ki z istim kadrom pokriva območje cele Slovenije in v lokalnem okolju nima prostorov in delavnic za izvajanje rehabilitacije. 5. OS MURSKA SOBOTA Območna služba Murska Sobota je v letu 2008 sodelovala z dvema koncesionarjema, v obravnavo je bilo napotenih 90 oseb, na vključitev pa čaka še 17 oseb, ki so bile v

71

rehabilitacijo napotene leta 2007. Oba koncesionarja sta pripravljena izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev je pri enem koncesionarju krajša od enega meseca, pri drugem pa daljša od dveh mesecev. Za vključitev v ostale storitve zaposlitvene rehabilitacije je čakalna doba pri enem koncesionarju krajša od enega meseca, pri drugem pa daljša od šest mesecev. Poročilo po zaključeni obravnavi oba koncesionarja posredujeta v obdobju do enega meseca, oba imata oblikovano mrežo delodajalcev, kjer izvajata storitve zaposlitvene rehabilitacije. Z enim koncesionarjem območna služba redno sodeluje na timskih obravnavah, z obema pa s telefonskimi kontakti ali preko elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3,5

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,7

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,7

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3,5

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

4

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 2

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,5

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 4

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 3,5

m) Jasnost in preglednost poročil 3,5

*obrazložitve k negativnim ocenam: Z enim koncesionarjem ni skupnih timskih obravnav, pri drugem velikost tima ne zadostuje za obravnavo- čakalna doba za B storitev je zato več kot eno leto, za ostale storitve pa več kot šest mesecev. 6. OS NOVA GORICA Območna služba Nova Gorica je v letu 2008 sodelovala s tremi koncesionarji, v obravnavo je bilo napotenih 13 oseb. Vsi koncesionarji izvajajo vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev je pri enem koncesionarju krajša od enega meseca, pri enem daljša od enega in krajša od dveh mesecev, pri enem pa več kot dva meseca. Za ostale storitve zaposlitvene rehabilitacije je med napotitvijo in vključitvijo pri vseh treh koncesionarjih čakalna doba krajša od meseca dni.

72

Dva koncesionarja posredujeta poročilo v manj kot mesecu dni po končani obravnavi, eden pa v času, daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev. En koncesionar ima v okolju oblikovano mrežo delodajalcev, kjer izvaja storitve zaposlitvene rehabilitacije, dva pa te mreže nimata. Sodelovanje z vsemi tremi koncesionarji poteka pretežno preko telefona in elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3,7

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 5

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 5

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

4,3

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

4

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3 Ocena je podana za enega koncesionarja

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

4,5 Ocena je podana za dva koncesionarja

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 3 Ocena je podana za enega koncesionarja

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,7

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3,7

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 4

Ocena sodelovanja z izvajalci s strokovnega in organizacijskega vidika: Sodelovanje z enim koncesionarjem je zgledno, poročila so zelo dobra. Z drugim koncesionarjem je bilo sodelovanje včasih redno, sedaj to ni več praksa. Smiselno bi bilo organizirati strokovne seminarje, kjer bi obravnavali potek napotovanja, procesa in zaključka zaposlitvene rehabilitacije, na podlagi dogovorov pa bi se pripravili standardi »tehničnega« dela izvedbe procesa zaposlitvene rehabilitacije. Za enega od koncesionarjev bi bilo smiselno zapisati, kaj ne more biti vsebina storitve J, pri njem tudi so daljše čakalne dobe za vključitev, nima oblikovane mreže delodajalcev, rehabilitanti se po pridobitvi statusa invalida ne želijo vključiti v nadaljnje storitve zaposlitvene rehabilitacije. 7. OS NOVO MESTO Območna služba Novo mesto je v letu 2008 sodelovala s tremi koncesionarji, v obravnavo je bilo napotenih 46 oseb. Vsi trije koncesionarji so pripravljeni izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje.

73

Čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev je pri enem koncesionarju krajša od enega meseca, pri dveh pa daljša od enega in krajša od dveh mesecev, pri enem od obeh je vključitev sicer sorazmerno hitra, obravnava pa traja več mesecev. Dva koncesionarja v ostale storitve zaposlitvene rehabilitacije vključujeta v času, ki je krajši od enega meseca po napotitvi, pri enem od njih je vključitev sicer hitra, a neustrezna, saj se izvaja usposabljanje predvsem v smislu delovne okupacije. Pri enem koncesionarju ocena čakalne dobe za te storitve ni podana zaradi premajhnega števila napotenih. Vsi trije koncesionarji poročilo po zaključeni obravnavi posredujejo v času, ki je krajši od enega meseca. Dva koncesionarja imata v okolju oblikovano mrežo delodajalcev in izvajata storitve tudi pri njih, eden pa te mreže nima. Z dvema koncesionarjema kontakti potekajo predvsem na pobudo območne službe, z vsemi tremi pa sodelovanje poteka pretežno v obliki telefonskih pogovorov ali preko elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji : a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,25

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,5

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

2

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

2,6

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3 Ocena je podana za enega koncesionarja

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 3,5

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,3

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 2,7

k) Ustreznost vsebine poročil 3

l) Ustreznost oblike poročil 3,7

m) Jasnost in preglednost poročil 3,4

Ocena sodelovanja z izvajalci s strokovnega in organizacijskega vidika: Sodelovanje z enim koncesionarjem je dobro, čeprav nimajo prostorov v lokalnem okolju, imajo dobro razvito mrežo delodajalcev, pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa rehabilitacijska svetovalka sodeluje izjemoma, praviloma komunikacija poteka telefonsko oz. po elektronski pošti. Z drugim izvajalcem je sodelovanje prav tako dobro, težava je v prezasedenosti strokovnih delavcev ter lokacije, kjer potekajo timske obravnave, termine je zato težko uskladiti. Rehabilitacijska svetovalka sodeluje s tem koncesionarjem predvsem na lastno pobudo, po telefonu, predlogi iz storitve B praviloma omogočajo dobro izhodišče za

74

načrtovanje rehabilitacijskega procesa. Tudi s tretjim koncesionarjem je sodelovanje dobro, težava je v prezasedenosti strokovnih delavcev, članica tima bi morala biti več prisotna v lokalnem okolju, rehabilitacijska svetovalka pogreša več sodelovanja pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa ter redna mesečna poročila o rezultatih in napredovanju v procesu zaposlitvene rehabilitacije. Dnevni center in koncesionar bi morala biti manj povezana, nujna bi bila mreža zunanjih izvajalcev- delodajalcev, kjer bi potekala zaposlitvena rehabilitacija. Obravnava v B storitvi traja več mesecev, poročila so včasih dvoumna. Ostale storitve zaposlitvene rehabilitacije potekajo v prostorih in v okviru dnevnega centra, kjer gre bolj za delovno okupacijo, ki praviloma ne omogoča izhoda v zaposlitev. 8. OS PTUJ Območna služba Ptuj je v letu 2008 sodelovala s štirimi koncesionarji, v obravnavo je bilo napotenih 66 oseb. Trije koncesionarji izvajajo vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje, eden pa v lokalnem okolju ne izvaja storitve J. Pri enem koncesionarju je čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev daljša od enega in krajša od dveh mesecev, pri treh pa daljša od dveh mesecev. Trije koncesionarji vključujejo v ostale storitve zaposlitvene rehabilitacije v času, ki je daljši od enega in krajši od šestih mesecev od napotitve, pri enem pa je čakalna doba daljša od šestih mesecev. Vsi štirje koncesionarji posredujejo poročilo po zaključeni obravnavi v času, ki je krajši od enega meseca. Trije koncesionarji imajo v okolju oblikovano mrežo delodajalcev, kjer izvajajo storitve zaposlitvene rehabilitacije, eden pa te mreže nima. Z enim koncesionarjem poteka redno sodelovanje na timskih obravnavah, s tremi komunikacija poteka pretežno preko telefona ali preko elektronske pošte, z enim od teh območna služba sodeluje občasno na timskih obravnavah, ter z osebnimi kontakti pred vključitvijo oseb v zaposlitveno rehabilitacijo, en koncesionar pa posreduje pisno poročilo ob zaključku, med rehabilitacijo razen po telefonu ali elektronski pošti, ne sodelujejo. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji : a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 4

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,75

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,5

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3,25

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3 Ocena je bila podana za tri koncesionarje

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

4

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 2,75

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

4

75

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 2,5

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 4,25

*obrazložitve k negativnim ocenam: Z dvema koncesionarjema ni bilo skupnih timskih obravnav, zaradi oddaljenosti in majhnega števila vključenih oseb. Posledično rehabilitacijska svetovalka pri enem koncesionarju nima vpliva na skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije. Za enega koncesionarja bi bilo nujno čimprejšnje povečanje tima, potrebna bi bila širša mreža delodajalcev oz. čimveč različnih delovnih opravil tako pri koncesionarju kot tudi v realnem delovnem okolju. Ocena sodelovanja z izvajalci s strokovnega in organizacijskega vidika: S tremi koncesionarji je sodelovanje korektno, kontakti so v glavnem telefonski ali po mailu, z enim tudi osebni. V lokalnem okolju je premalo razširjena mreža delodajalcev, eden od koncesionarjev je rehabilitantu naročil, naj si sam najde delodajalca, kjer bi se opravljala J storitev- v tem primeru bi bila po oceni območne službe bolj kot vključitev v rehabilitacijo smiselna vključitev v program aktivne politike zaposlovanja. Eden od koncesionarjev območne službe ni obveščal o datumih dejanske vključitve posameznikov v rehabilitacijo. Nujno bi bilo čimprejšnje povečanje števila timov, pri enem od koncesionarjev so timske obravnave vedno v popoldanskem času, zato pogosto ni možna prisotnost rehabilitacijskih svetovalk. Pri enem koncesionarju se predvideva povečanje števila timov in ustanovitev enote v lokalnem okolju, kar bo približalo zaposlitveno rehabilitacijo tudi bolj oddaljenim brezposelnim osebam. 9. OS SEVNICA Območna služba Sevnica je v letu 2008 sodelovala s štirimi koncesionarji, v zaposlitveno rehabilitacijo je bilo napotenih 58 oseb. Vsi štirje koncesionarji so izvajali vse storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki jih zakon predvideva. Dva koncesionarja vključujeta v storitev B v obdobju, daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev po napotitvi, pri dveh pa je čakalna doba daljša od dveh mesecev. Za ostale storitve je čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo pri treh koncesionarjih od enega do šest mesecev, pri enem pa več kot šest mesecev. Dva koncesionarja posredujeta poročilo v obdobju daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev po zaključeni obravnavi, dva pa v obdobju, daljšem od dveh mesecev. Dva koncesionarja imata oblikovano mrežo delodajalcev v lokalnem okolju, eden od teh bi jo moral še dograditi, eden koncesionar se trudi oblikovati mrežo, eden pa mreže delodajalcev nima oblikovane. Sodelovanje z enim koncesionarjem poteka z občasnimi timskimi obravnavami in tedenskimi sestanki na območni službi, z ostalimi tremi komunikacija poteka pretežno preko telefona in elektronske pošte, z enim od teh predvsem na pobudo območne službe. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

76

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,25

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 3,75

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

2,75

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3,4

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4 Ocena je podana za enega koncesionarja

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 2 Ocena je podana za enega koncesionarja

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,6

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3 Ocena je podana za tri koncesionarje

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 4

Ocena sodelovanja z izvajalci s strokovnega in organizacijskega vidika: Sodelovanje s tremi koncesionarji je dobro, kljub temu, da z enim sodelujejo samo preko telefona, z drugim pa želijo vsaj enkrat mesečno sodelovati v timu. Z vsemi tremi bi radi sodelovali tudi v bodoče. Koncesionar, ki je izbran za ciljno skupino slepih in slabovidnih ima dolge čakalne dobe in je oddaljen od lokalnega okolja. Smiselno bi bilo, da bi to ciljno skupino lahko napotovali še k drugim, bližnjim koncesionarjem. 10. OS VELENJE Območna služba Velenje je v letu 2008 sodelovala s štirimi koncesionarji, v zaposlitveno rehabilitacijo je bilo napotenih 137 oseb. Dva koncesionarja izvajata vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje, pri enem do sedaj še ni bilo potrebe po vseh storitvah, eden pa ne izvaja skupinske oblike C storitve, ni pa še izvajal G,H,J,K in L storitev. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev je bila pri enem koncesionarju krajša od enega meseca, pri enem daljša od enega in krajša od dveh mesecev in pri dveh koncesionarjih daljša od dveh mesecev. V ostale storitve je eden od koncesionarjev vključeval v času, krajšem od enega meseca od napotitve, pri dveh je bila povprečna čakalna doba za vključitev od enega do šest mesecev po napotitvi, pri enem pa več kot šest mesecev. Eden izmed koncesionarjev je poročila posredoval v obdobju krajšem od enega meseca po zaključeni obravnavi, dva sta poročilo posredovala v obdobju daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev, eden pa v obdobju daljšem od dveh mesecev.

77

Mrežo delodajalcev v lokalnem okolju ima oblikovano en koncesionar, ostali trije imajo delno oblikovano mrežo, ki jo še dopolnjujejo. Z enim od koncesionarjev območna služba redno sodeluje na timskih obravnavah, kontakti potekajo predvsem na pobudo območne službe. Z ostalimi tremi koncesionarji poteka komunikacija predvsem preko telefona ali elektronske pošte, z enim od teh pretežno na pobudo območne službe. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarji in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,25

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

2,25

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

2,75

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3 Ocena je podana za enega koncesionarja

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

2,75

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 2

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

2,5 Ocena je podana za dva koncesionarja

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 2,25

k) Ustreznost vsebine poročil 3,75

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 3,5

Ocena sodelovanja z izvajalci s strokovnega in organizacijskega vidika: Z enim koncesionarjem je sodelovanje dobro, težava je pri usklajevanju terminov in prezasedenosti strokovnih delavcev. Pri drugem koncesionarju je izpostavljena dobra komunikacija s strokovnimi delavci, kratka čakalna doba za vključitev ter uporabna zaključna poročila, pomanjkljivo je dejstvo, da imajo samo !/4 tima, manjkajo vmesna pisna poročila, dolgotrajno izvajajo B storitev, ni timskega sodelovanja z Zavodom, lastne kapacitete za izvajanje J storitve so omejene, pomanjkljiva je mreža delodajalcev v lokalnem okolju glede na oddaljenost izvajalca. Strokovni delavci tretjega koncesionarja dobro in sprotno komunicirajo z rehabilitacijskimi svetovalkami, zaključna poročila so uporabna. Problem je v !/4 tima, ki je priznana območni službi, posledično je predolga čakalna doba z B storitev glede na potrebe in število uporabnikov z motnjami v duševnem stanju, preozek je nabor del v storitvi J, ni timskega sodelovanja z rehabilitacijskimi svetovalkami. Četrti koncesionar, ki je osrednji izvajalec rehabilitacije za Savinjsko – Šaleško regijo ima premajhno kapaciteto, ki ne zadošča za potrebe območne službe. Ima oblikovano dobro mrežo delodajalcev in lastne kapacitete za izvajanje J storitev, zaključna poročila so dobra. Zaradi slabih zvez javnega prometa pa je otežkočen dostop do tega koncesionarja, v letu 2008 so bile prisotne

78

kadrovske težave pri njem in posledično je bilo skoraj prekinjeno vključevanje v zaposlitveno rehabilitacijo . Zaradi odobrene ¼ tima so bile dolge čakalne dobe za vključitev, ni bilo vmesnih poročil, izvajanje B storitve je bilo dolgotrajno, zaradi odsotnosti strokovnih delavcev je bila motena komunikacija, neustrezni pa so tudi prostori, kjer se izvajajo sočasno trije programi (poleg zaposlitvene rehabilitacije še socialna vključenost in zaposlitveni center.)

Evalvacija po koncesionarjih V letu 2008 je zaposlitveno rehabilitacijo izvajalo 13 koncesionarjev- izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. V storitve zaposlitvene rehabilitacije je osebe napotovalo 12 območnih služb Zavoda RS za zaposlovanje. 10 območnih služb je vrnilo izpolnjene vprašalnike o zadovoljstvu z delom in sodelovanjem s posameznim koncesionarjem v letu 2008.

1. CenterKontura

Sodelovanje s koncesionarjem Centerkontura sta za leto 2008 ocenjevali dve območni službi Zavoda RS za zaposlovanje. V zaposlitveno rehabilitacijo je bilo napotenih 75 oseb. Na področju ene območne službe izvajalec izvaja vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje, na področju druge območne službe pa je manj izvajanj J,G,H in I storitev. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev je na področju ene območne službe manj kot en mesec, na področju druge območne službe pa več kot en in manj kot dva meseca. Na področju obeh območnih služb čakajo rehabilitanti na vključitev v ostale storitve od enega do šest mesecev od napotitve. Ena območna služba prejme poročilo po zaključeni obravnavi času, ki je krajši od meseca dni, druga pa v času, daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev. Mreže delodajalcev, kjer bi izvajal storitve zaposlitvene rehabilitacije koncesionar nima oblikovane. Ena območna služba s koncesionarjem občasno sodeluje na timskih obravnavah, sicer poteka komunikacija pretežno preko telefona ali elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 4,5

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 5

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,5

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

2

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4,5

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

4,5

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 2,5

79

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,5

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3,5

k) Ustreznost vsebine poročil 5

l) Ustreznost oblike poročil 5

m) Jasnost in preglednost poročil 5

Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Zaposlitvena rehabilitacija se pri koncesionarju ne izvaja kontinuirano, glede na napotitve v B storitev je premalo vključitev v J storitev. Mreža delodajalcev ni razvita. Rehabilitacija se izvaja predvsem v proizvodni enoti v Ljubljani, za invalide iz Gorenjske je to preveč oddaljeno. Za potrebe Gorenjske rehabilitacijo izvaja ena delavka, ki je preobremenjena.

2. CRI Celje

Sodelovanje s koncesionarjem v letu 2008 je ocenila ena območna služba. V zaposlitveno rehabilitacijo je bilo napotenih 28 oseb. Koncesionar je pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v zaposlitveno rehabilitacijo za storitev B je daljša od dveh mesecev. Čakalna doba za ostale storitve je daljša od enega in krajša od šestih mesecev. Poročilo je posredovano v obdobju daljšem od dveh mesecev po zaključeni obravnavi. Mreža delodajalcev v okolju je oblikovana, koncesionar si prizadeva za razširitev mreže. Komunikacija poteka predvsem na pobudo območne službe, pretežno preko telefona in elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji : a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 2

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

2

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3

f) Vsebina skupnih timskih obravnav V timih reh. svetovalka ne

sodeluje

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

2

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije Reh. svetovalka pri oblikovanju skupnih

80

načrtov ne sodeluje

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 4

Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Rehabilitacijska svetovalka želi s koncesionarjem sodelovati še naprej, bi pa želela tudi sodelovati v timu vsaj 1X mesečno.

3. Inštitut za rehabilitacijo Sodelovanje s koncesionarjem je ocenilo šest območnih služb- ena območna služba je ocenila izvajanje rehabilitacije za slepe in slabovidne posebej in posebej za ostale ciljne skupine.

3.1. Inštitut za rehabilitacijo

V zaposlitveno rehabilitacijo v letu 2008 je bilo h koncesionarju napotenih 411 oseb iz štirih območnih služb (Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Ptuj). Koncesionar izvaja vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Čakalna doba za vključitev v storitev B je na vseh območnih službah daljša od dveh mesecev, za vključitev v ostale storitve pa je v Mariboru in Ptuju čakalna doba od enega do šestih mesecev, v Ljubljani in Murski Soboti pa več kot šest mesecev. Poročilo po zaključeni obravnavi prejmejo v Murski Soboti in Ptuju v povprečnem času, krajšem od enega meseca, v Mariboru in Ljubljani pa v obdobju daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev. Koncesionar ima v vseh okoljih oblikovano mrežo delodajalcev, kjer izvaja storitve zaposlitvene rehabilitacije. Tri območne službe (Ljubljana, Maribor in Ptuj) redno sodelujejo s koncesionarjem na timskih obravnavah, V Ljubljani sodelujejo na timskih obravnavah občasno, sicer pa tri območne službe (Ljubljana, Maribor in Murska Sobota) s koncesionarjem komunicirajo tudi preko telefona in elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 4,75

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,75

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,75

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

4

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

4,5

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 5

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

4,75

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 3,25

81

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

4,5

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 4,25

k) Ustreznost vsebine poročil 4,75

l) Ustreznost oblike poročil 4,5

m) Jasnost in preglednost poročil 4,5

Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Dve območni službi sta posebej poudarili zadovoljstvo s sodelovanjem s koncesionarjem, obenem pa opozarjata na predolgo čakalno dobo za vključitev v rehabilitacijo. Za nekatere uporabnike je koncesionar precej oddaljen. Mreža delodajalcev je odlično razvita.

Inštitut za rehabilitacijo Ljubljana

Koncesionar je izbran za populacijo slepih in slabovidnih oseb za območje cele Slovenije. Sodelovanje v letu 2008 so ocenile tri območne službe (Koper, Ptuj in Sevnica). V obravnavo je bilo iz teh območnih služb napotenih 7 oseb. Območna služba Sevnica je odgovorila, da je koncesionar pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje, V Kopru sicer obstaja načelna pripravljenost, problem pri izvajanju storitev pa predstavlja oddaljenost rehabilitantov od doma. Na območju Ptuja koncesionar ne izvaja storitve J. Vse območne službe so odgovorile, da je povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v storitev B daljša od dveh mesecev, v ostale storitve območna služba Koper ni napotovala, v Ptuju je obdobje do vključitve trajalo od enega do šest mesecev, v Sevnici pa več kot šest mesecev. Poročilo po zaključeni obravnavi sta dve območni službi prejeli v obdobju krajšem od enega meseca, ena pa v obdobju daljšem od dveh mesecev. Koncesionar v nobenem lokalnem okolju nima oblikovane mreže delodajalcev, kjer bi izvajal storitve. Komunikacija poteka pretežno preko telefona in elektronske pošte, ena območna služba je odgovorila, da koncesionar posreduje pisno poročilo ob zaključku, med rehabilitacijo ne sodelujejo. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 2,7

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,3

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 3,7

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

2,7

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3 Oceno sta podali dve območni službi

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 1 Ocena ene OS, ena OS ne sodeluje v timu,

ena OS ni odgovorila

82

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3 Oceno sta podali dve območni službi

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 3 Oceno sta podali dve območni službi

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,5 Oceno sta podali dve območni službi

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 2,3

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 4

*obrazložitve k negativnim ocenam: Dve območni službi sta odgovorili, da na timskih obravnavah ne sodelujejo, ena območna služba ugotavlja, da posledično nima vpliva na skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije za posameznega rehabilitanta. Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Ena območna služba napotuje samo v storitev B , v ostale storitve pa zaradi oddaljenosti koncesionarja, ne. Čakalne dobe za vključitev so dolge, v lokalnih okoljih ni razvite mreže delodajalcev. Enemu od rehabilitantov je bilo naročeno, naj si sam išče delodajalca, kjer bi se izvajala J storitev, kar po mnenju območne službe ni primerno, saj bi za to osebo, če bi si bila zmožna najti ustreznega delodajalca, bila bolj ugodna vključitev v program aktivne politike zaposlovanja. Predlaga se, da se ciljna skupina slepih in slabovidnih lahko vključuje k izvajalcem, ki so bližji.

4. IP Posočje Sodelovanje s koncesionarjem IP Posočje je ocenjevala ena območna služba, ki je v obravnavo napotila 7 oseb v letu 2008. Koncesionar je pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Povprečna čakalna doba za vključitev v B in ostale storitve je krajša od enega meseca, tudi poročilo po zaključku prejmejo v obdobju krajšem od meseca dni. Koncesionar ima v okolju oblikovano mrežo delodajalcev, pri katerih izvaja storitve. Komunikacija poteka pretežno po telefonu in elektronski pošti. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji : a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 5

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 5

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 5

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

5

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

5

f) Vsebina skupnih timskih obravnav

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem 5

83

rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 5

k) Ustreznost vsebine poročil 5

l) Ustreznost oblike poročil 5

m) Jasnost in preglednost poročil 5

Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Sodelovanje je zgledno, poročila so odlična.

5. Ozara Sodelovanje je ocenjevala ena območna služba, v obravnavo je bilo v letu 2008 napotenih 62 oseb. Koncesionar je pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Povprečna čakalna doba za vključitev v B in ostale storitve je krajša od enega meseca, poročilo po zaključku obravnave prejmejo v obdobju daljšem od meseca in krajšem od dveh mesecev. Mreža delodajalcev v okolju je skromna, večinoma se rehabilitacija izvaja pri koncesionarju, v nekaj primerih pa tudi izven koncesionarjevih enot. Občasno sodelovanje poteka na timskih obravnavah- sestankih z delom tima, pretežno pa preko telefona in elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji : a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 4

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

4

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 5

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

4

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 4

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 5

m) Jasnost in preglednost poročil 4

84

6. Papilot

Sodelovanje s koncesionarjem v letu 2008 so ocenile tri območne službe (Koper, Ljubljana in Sevnica), ki so v obravnavo napotile 107 oseb. Dve območni službi ocenjujeta, da je koncesionar pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje, ena območna služba pa opozarja na problem izvajanja storitev J,G,H in I, ki jih je manj. V dveh območnih službah je čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v storitev B daljša od enega in krajša od dveh mesecev, v eni območni službi pa je daljša od dveh mesecev. V ostale storitve se osebe vključujejo na eni območni službi v obdobju krajšem od meseca dni od napotitve, v dveh območnih službah pa v obdobju od enega do šest mesecev. Poročilo po zaključeni obravnavi ena območna služba prejme v mesecu dni, dve pa v času daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev. Mrežo delodajalcev, kjer izvaja storitve rehabilitacije ima koncesionar oblikovano na območju ene območne službe, ena območna služba ocenjuje, da mreža obstaja, jo je pa potrebno dograditi, ena območna služba pa je odgovorila, da mreže delodajalcev koncesionar v lokalnem okolju nima. Redno sodelovanje na timskih obravnavah je vzpostavljeno z eno območno službo, komunicirajo pa tudi po telefonu in elektronski pošti, ena sodeluje na timskih obravnavah občasno, na območni službi pa potekajo tedenski sestanki s koncesionarjem, ena območna služba pa prav tako občasno sodeluje na timskih obravnavah, sicer pa komunikacija poteka pretežno po telefonu in elektronski pošti. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 4

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 5

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,7

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

4

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4,7

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

4

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 2,3

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

4

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3,7

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 4,3

Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika:

85

Dve območni službi izpostavljata zadovoljstvo s sodelovanjem s koncesionarjem, ena izmed njih je še posebej poudarila dobro razvito mrežo delodajalcev in zadovoljstvo z izhodi iz rehabilitacije. Ugotavljajo večje potrebe po vključevanju v rehabilitacijo, ki jih dosedanja mreža koncesionarjev ne zadovoljuje. Ena območna služba pa meni, da so strokovni delavci koncesionarja težje dosegljivi, rehabilitacija se ne izvaja kontinuirano, mreža delodajalcev v lokalnem okolju ni razvita.

7. Racio

Sodelovanje s koncesionarjem, ki je izbran za ciljno skupino gluhih in naglušnih za območje cele Slovenije je ocenjevalo osem območnih služb, ki so v letu 2008 v obravnavo napotile 52 oseb. Koncesionar izvaja vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Tri območne službe ocenjujejo, da je povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev krajša od enega meseca, na petih območnih službah pa traja več kot en in manj kot dva meseca. Za vključitev v ostale storitve je čakalna doba na treh območnih službah manj kot mesec dni, na štirih območnih službah od enega do šest mesecev, ena območna služba pa ocene ni podala zaradi premajhnega števila napotenih. Poročilo po zaključeni obravnavi pet območnih služb prejme v roku enega meseca, tri pa v obdobju daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev. Na območju petih območnih služb ima koncesionar oblikovano mrežo delodajalcev, kjer izvaja storitve rehabilitacije, v enem primeru jo še oblikuje, na območju ene območne službe pa mreža delodajalcev ni oblikovana. Komunikacija poteka pretežno preko telefona in elektronske pošte, ena območna služba se občasno dobiva s strokovno delavko, ki pokriva področje rehabilitacije na tem območju. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3,25

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,5

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,5

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3,45

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 2,5 Oceno sta podali dve območni službi, ostali v timih ne sodelujejo

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3,5

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 3,7 Oceno je podalo sedem območnih

služb

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,6 Oceno je podalo sedem območnih

86

služb

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3,1

k) Ustreznost vsebine poročil 4,1

l) Ustreznost oblike poročil 4,1

m) Jasnost in preglednost poročil 4

*obrazložitve k negativnim ocenam: Tri območne službe so odgovorile, da na timskih obravnavah ne sodelujejo, ena območna služba izjemoma sodeluje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa, praviloma preko telefona ali elektronske pošte. Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Tri območne službe ocenjujejo sodelovanje kot dobro, ena kot primerno. Tri območne službe so se pohvalno izrazile glede redne komunikacije s koncesionarjem in mreže delodajalcev, ki jo ima koncesionar oblikovano v lokalnem okolju. Na oddaljenost koncesionarja oz. pokrivanje območja cele Slovenije z istim kadrom oz. premalo priznanega tima opozarjajo tri območne službe, posledično sodelovanje ne more biti enako, kot če bi imeli prostorske in kadrovske kapacitete na območju posameznih območnih služb, tri območne službe pogrešajo timsko sodelovanje s koncesionarjem, dve območni službi pogrešata sprotno obveščanje, ena pa meni, da je v lokalnem okolju pomanjkljivo oblikovana mreža delodajalcev.

8. Šentprima

Sodelovanje s koncesionarjem v letu 2008 je ocenilo šest območnih služb, ena pa meni, da ocene ne more podati, ker je napotila v rehabilitacijo prenizko število oseb (2 osebi). Iz ostalih šestih območnih služb je bilo realiziranih 106 napotitev. Tri območne službe menijo, da je koncesionar pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje, ena ocenjuje, da ni bilo še potreb po vseh storitvah, ena območna služba navaja, da koncesionar ne izvaja storitev G,H, I,K, storitve J in F pa manj pogosto, na območju ena območne službe pa koncesionar načeloma lahko izvaja vse storitve, problem pa predstavlja prostorska neopremljenost in nepoznavanje lokalnega okolja in delodajalcev. Čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev je na eni območni službi daljša od enega in krajša od dveh mesecev, na ostalih petih območnih službah pa daljša od dveh mesecev. Opomba ene območne službe je, da je vključitev- začetek sorazmerno hiter, obravnava pa traja nato več mesecev. Za vključitev v ostale storitve rehabilitacije je na dveh območnih službah čakalna doba krajša od meseca dni, na štirih pa daljša od enega in krajša od šestih mesecev. Ena območna služba meni, da je vključitev sicer hitra, a neustrezna, saj se izvaja storitev J predvsem v smislu delovne okupacije, ne pa usposabljanja na konkretnem delu, kjer bi bila tudi možnost zaposlitve. Štiri območne službe prejmejo poročilo po zaključeni rehabilitaciji v obdobju krajšem od meseca dni, dve območni službi pa na poročilo čakata več kot en in manj kot dva meseca. Na območju petih območnih služb koncesionar nima oblikovane mreže delodajalcev, kjer bi izvajal storitve zaposlitvene rehabilitacije, ena območna služba pa meni, da je mreža delno oblikovana in jo koncesionar še oblikuje.

87

Dve območni službi s koncesionarjem občasno sodelujeta na timskih obravnavah, vse pa komunicirajo pretežno po telefonu ali preko elektronske pošte, na eni območni službi predvsem na njihovo pobudo. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji : a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3,5

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,8

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,7

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

2,8

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

1,8

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3,3 Oceno so podale tri območne službe, ostali v timih ne

sodelujejo

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3,4 Oceno je podalo pet območnih služb

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 1,6 Oceno je podalo pet območnih služb

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3 Oceno je podalo pet območnih služb

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 2,8

k) Ustreznost vsebine poročil 3

l) Ustreznost oblike poročil 3,5

m) Jasnost in preglednost poročil 3,3

*obrazložitve k negativnim ocenam: Ena območna služba navaja, da do vključitve pride kmalu po napotitvi, obravnava v B storitvi pa traja več mesecev, preden se zaključi. Koncesionar nima razvite mreže delodajalcev, kar poudarjajo tri območne službe, ena od njih ugotavlja, da storitev J poteka v prostorih in v okviru dnevnega centra Šent, kjer gre za delovno okupacijo, ki ne omogoča prehoda v zaposlitev, poročila iz B storitve so včasih dvoumna. Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Dve območni službi menita, da so strokovni delavci preobremenjeni, fluktuacija je pogosta. Vse območne službe pogrešajo sodelovanje na timskih obravnavah, storitve B trajajo predolgo, J storitve pa se ne izvajajo na ustreznih delovnih mestih. Mreža delodajalcev v lokalnih okoljih ni razvita, programi (rehabilitacija, socialna vključenost, dnevni center…) med seboj niso prostorsko ločeni. Ena območna služba predlaga, da se predpiše tudi, kaj ne more biti storitev J, rehabilitanti se po pridobitvi statusa ne želijo vključiti naprej v rehabilitacijo h koncesionarju. Ena območna služba meni, da bi bilo potrebno proces zaposlitvene rehabilitacije bolj prilagoditvi specifičnim potrebam psihiatričnih bolnikov.

88

9. Zavod Jelša

Sodelovanje je ocenjevala ena območna služba, v obravnavo je bilo v letu 2008 napotenih 30 oseb. Koncesionar je pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Povprečna čakalna doba za vključitev v storitev B je daljša od dveh mesecev, za ostale storitve je daljša od enega in krajša od šest mesecev. Poročilo po zaključku obravnave koncesionar posreduje v obdobju daljšem od enega meseca in krajšem od dveh mesecev. Mreže delodajalcev v okolju koncesionar nima razvite. Občasno sodelovanje poteka na timskih obravnavah, pretežno pa preko telefona in elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 4

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 5

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 5

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

2

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

1

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 1

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3

k) Ustreznost vsebine poročil 3

l) Ustreznost oblike poročil 3

m) Jasnost in preglednost poročil 4

*obrazložitve k negativnim ocenam: Koncesionar zelo dobro izvaja delovno okupacijo v lastni proizvodni enoti, nima pa oblikovane mreže delodajalcev. Strokovni delavci delo opravljajo po Sloveniji, kar vpliva na kvaliteto dela, bolj neoseben kontakt z rehabilitandi in nepoznavanje lokalnega trga dela. Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Smiselno bi bilo sodelovanje psihiatra v strokovnem timu.

10. Zavod Ruj

Sodelovanje je ocenjevala ena območna služba, ki je v obravnavo napotila 29 oseb. Koncesionar ne izvaja storitve C skupinsko, ni pa še izvajal storitev G,H,J,K in L.

89

Povprečna čakalna doba za vključitev v B storitev je bila daljša od dveh mesecev od napotitve, za ostale storitve zaposlitvene rehabilitacije pa daljša od šestih mesecev. Poročilo je območna služba prejela po več kot dveh mesecih po zaključeni obravnavi. Mrežo delodajalcev, kjer izvaja storitve zaposlitvene rehabilitacije ima izvajalec delno oblikovano. Sodelovanje poteka predvsem na pobudo območne službe, pretežno preko telefonskih kontaktov in elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 2

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 3

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 3

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

1

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3

f) Vsebina skupnih timskih obravnav

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

2

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 2

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 1

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 3

Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Koncesionar ima lastne kapacitete za izvajanje storitev in tudi zunanjo mrežo delodajalcev. Zaključna poročila so uporabna. Zaradi slabih avtobusnih zvez je otežkočen dostop do koncesionarja, v letu 2008 je imel kadrovske težave, zato je bilo skoraj prekinjeno vključevanje v rehabilitacijo. Čakalne dobe za vključitev so dolge, izvajalec ima priznanega le ¼ tima. Vmesnih poročil območna služba ni prejemala, B storitev se je izvajala dolgotrajno. Strokovni delavci so pogosto odsotni, zato je motena komunikacija z njimi, timskega sodelovanja z območno službo ni. V istem prostoru se izvajajo trije programi- poleg rehabilitacije še zaposlitveni center in program socialne vključenosti. Ker je to osrednji izvajalec v Savinjsko Šaleški regiji, priznane kapacitete tima ne zadovoljujejo potreb območne službe.

11. Zavod Vitis

Sodelovanje s koncesionarjem je ocenjevala ena območna služba, ki je v rehabilitacijo napotila 23 oseb.

90

Koncesionar je pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v storitev B je daljša od dveh mesecev, za ostale storitve pa daljša od šestih mesecev. Poročilo po zaključeni obravnavi območna služba prejme v obdobju do enega meseca. Koncesionar sicer ima v okolju oblikovano mrežo delodajalcev, kjer izvaja storitve rehabilitacije, po oceni območne službe bi jo bilo potrebno razširiti. Sodelovanje poteka z osebnimi kontakti pred vključitvijo oseb v zaposlitveno rehabilitacijo, občasno sodelujejo na timskih obravnavah, pretežno pa preko telefona ali elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 5

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 5

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 5

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

4

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

2

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

5

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 2

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

4

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 4

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 5

Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Potrebno je povečati tim, razširiti mrežo delodajalcev, ki bi omogočala rehabilitacijo na različnih delih. Sodelovanje je korektno, komunikacija je sprotna. Timske obravnave potekajo vedno v popoldanskem času in se jih zato rehabilitacijske svetovalke pogosto ne morejo udeležiti.

12. ZIP Center

Sodelovanje s koncesionarjem je ocenjevala ena območna služba, ki je v rehabilitacijo napotila 85 oseb. Koncesionar je pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v storitev B je daljša od enega in krajša od dveh mesecev, za ostale storitve pa daljša od enega in krajša od šestih mesecev.

91

Poročilo po zaključeni obravnavi območna služba prejme v obdobju daljšem od enega in krajšem od dveh mesecev. Koncesionar ima v okolju oblikovano mrežo delodajalcev, kjer izvaja storitve rehabilitacije.. Sodelovanje poteka občasno na timskih obravnavah, pretežno pa preko telefona ali elektronske pošte. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji :

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

2

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

2

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 3

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

2

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 3

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

2

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3

k) Ustreznost vsebine poročil 3

l) Ustreznost oblike poročil 4

m) Jasnost in preglednost poročil 3

Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Sodelovanje je dobro, težava je pri usklajevanju terminov in prezasedenost strokovnih delavcev.

13. Želva d.o.o.

Sodelovanje so ocenjevale tri območne službe, ki so v rehabilitacijo napotile 101 osebo. Koncesionar je pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje. Povprečna čakalna doba med napotitvijo in vključitvijo v B storitev je po oceni dveh območnih služb krajša od enega meseca, na območju ene območne službe pa daljša od enega in krajša od dveh mesecev. Za vključitev v ostale storitve rehabilitacije je čakalna doba povsod krajša od meseca dni. Poročilo po zaključeni obravnavi koncesionar posreduje v obdobju krajšem od meseca dni na vseh območnih službah. Na območju dveh območnih služb ima koncesionar oblikovano mrežo delodajalcev, kjer izvaja storitve rehabilitacije, na območju ene območne službe pa te mreže nima oblikovane.

92

Ena območna služba s koncesionarjem občasno sodeluje na timskih obravnavah, vse tri pa pretežno preko telefona ali elektronske pošte, v enem primeru komunikacija poteka predvsem na pobudo območne službe. Povprečna ocena (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanja storitev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, sodelovanja s koncesionarjem in poročanja o posamezni rehabilitaciji : a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3,7

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,7

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,3

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3,7

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

4,25

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4 Oceno sta podali dve območni službi

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

4

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 4,25

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

4

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3,3

k) Ustreznost vsebine poročil 4

l) Ustreznost oblike poročil 4,3

m) Jasnost in preglednost poročil 4

Ocena sodelovanja z izvajalcem s strokovnega in organizacijskega vidika: Dve območni službi ocenjujeta, da je sodelovanje s koncesionarjem dobro. Ena območna služba meni, da je mreža delodajalcev dobro razvita, omogoča izvajanje rehabilitacije na različnih delih oz. delovnih mestih. Ena območna služba s koncesionarjem pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa sodeluje izjemoma, poročila iz B storitve predstavljajo dobro izhodišče za pripravo rehabilitacijskega načrta. Težava pri sodelovanju koncesionarja s to območno službo je pri usklajevanju terminov, prezasedenosti strokovnih delavcev ter lokacije, kjer potekajo timske obravnave. Ena območna služba pogreša skupne timske obravnave, ki so bile včasih redne.

Skupna ocena izvajanja zaposlitvene rehabilitacije v letu 2008 S strani napotiteljev je bilo vrnjenih 36 vprašalnikov iz 10 območnih služb, ki so ocenjevale sodelovanje s trinajstimi izvajalci- koncesionarji zaposlitvene rehabilitacije. V obravnavo je bilo napotenih 1119 brezposelnih oseb. Napotitelji so odgovarjali na naslednja vprašanja:

93

1. Ali je izvajalec pripravljen izvajati vse storitve, ki jih zakon predvideva in jih uporabnik potrebuje? ▪ da - 28 (77,8%) ▪ ne (navedite, katerih ne izvaja)- 4 (11,1%) - ne izvajajo naslednjih storitev: 3XJ,3XG,3XH,3XI,1XK, 1XJ in F redkeje ▪ drugo: 4 (11,1%)

- ne izvaja C skupinsko, doslej še niso imeli G,H,J,K,L storitve - načeloma je pripravljen, problem predstavlja oddaljenost rehabilitantov od doma - ni še bilo potreb po vseh storitvah - načeloma lahko izvaja vse storitve, problem je prostorska oddaljenost in

nepoznavanje delodajalcev v lokalnem okolju 2. Ocenite povprečno čakalno dobo v preteklem koledarskem letu med napotitvijo in vključitvijo v zaposlitveno/poklicno rehabilitacijo za storitev B? ▪ do enega meseca : 8 (22,2%) ▪ do dveh mesecev: 11 (30,36%) ▪ več kot dva meseca: 17 (47,2%) 3. Ocenite povprečno čakalno dobo v preteklem koledarskem letu med napotitvijo in vključitvijo v zaposlitveno/poklicno rehabilitacijo za ostale storitve? ▪ do enega meseca: 17 (47,2%) ▪ od enega do šest mesecev: 12 (33,3%) ▪ več kot šest mesecev: 5 (13,9%) ▪ drugo: 2 (5,6%)

- napotitev v ostale storitve ni bilo - ocene ne moremo podati zaradi premajhnega števila napotenih

4. Ocenite povprečni čas v preteklem koledarskem letu v katerem po zaključeni obravnavi prejmete poročilo? ▪ do enega meseca: 19 (52,8%) ▪ do dveh mesecev: 13 (36,1%) ▪ več kot dva meseca: 4 (11,1%) 5. Ali ima izvajalec v okolju oblikovano mrežo delodajalcev in izvaja storitve tudi pri njih? ▪ da: 17 (47,2%) ▪ ne: 14 (38,9%) ▪ drugo: 5 (13,9%)

- delno, ker jo še oblikuje (3X) - trudijo se poiskati večjo mrežo delodajalcev - večina je vključena v proizvodne prostore pri koncesionarju, redkeje pri zunanjih

delodajalcih 6. Kakšno je vaše sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR (možnih je več odgovorov)? ▪ redno sodelovanje na timskih obravnavah- 4 (11,1%) ▪ občasno sodelovanje na timskih obravnavah- 11 (30,6%)

94

▪ pretežno telefonski kontakti ali preko elektronske pošte- 33 (91,7%) ▪ kontaktiramo predvsem na našo pobudo- 5 (13,9%) ▪ izvajalec posreduje pisno poročilo ob zaključku, med rehabilitacijo ne sodelujemo- 1 (2,8%) ▪ drugo- 2 (5,6%) - občasno se dobimo s strokovno delavko, ko pokriva območje rehabilitacije na našem območju - osebni kontakti pred vključitvijo v rehabilitacijo 7. Ocenite (od 1- slabo do 5- odlično) izvajanje storitev zaposlitvene/poklicne

rehabilitacije, vaše medsebojno sodelovanje s koncesionarjem in poročanje o posamezni rehabilitaciji.

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3,6

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,6

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov 4,45

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3,2

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3,1

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3,7

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije 3,1

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,6

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije 3,3

k) Ustreznost vsebine poročil 3,9

l) Ustreznost oblike poročil 4,1

m) Jasnost in preglednost poročil 4

*OPOMBE: vprašanje f) je izpolnjeno na 20 vprašalnikih, ostali v timih ne sodelujejo

95

Ocene območnih služb v primerjavi s skupno povprečno oceno

SLO KP KR LJ MB MS NG NM PT SE VE

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR 3,6 3,75 4,3 4 4 3,5 3,7 3 4 3 3

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,6 4,50 5 4,8 4,7 4,7 5 4,25 4,75 4,25 4,25

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov

4,45 4,50 5 4,3 4,7 4,7 5 4,5 4,5 3,75 4

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3,2 3,25 2 4 4,3 3 4,3 2 3,25 2,75 2,25

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3,1 2,7 1 3,8 3,7 3,5 4 2,6 3 3,4 2,75

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4 5 3,3 4,8 4,3 3 3 3 3 4 3

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanje rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3,7 4,3 3,6 4,3 3,6 4 4,5 3 4 3 2,75

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije

3,1 3 1 3,8 5 2 3 3,5 2,75 2 2

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,6 3,7 3 4,3 3,6 3,5 3,7 3,3 4 3,6 2,5

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije

3,3 3,5 2,6 4 4,3 4 3,7 2,7 2,5 3 2,25

k) Ustreznost vsebine poročil 3,9 3,75 3,6 4,5 4,3 4 4 3 4 4 3,75

l) Ustreznost oblike poročil 4,1 3,75 3,6 4,8 5 3,5 4 3,7 4 4 4

m) Jasnost in preglednost poročil 4 4 4 4,7 4,3 3,5 4 3,4 4,25 4 3,5

Ocene, ki so jih prejeli koncesionarji v primerjavo s povprečno skupno oceno

SLO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR

3,6 4,5 2 4,75 2,7 5 4 4 3,25 3,5 4

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,6 5 4 4,75 4,3 5 4 5 4,5 4,8 5

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov

4,45 4,5 4 4,75 3,7 5 4 4,7 4,5 4,7 5

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3,2 3 2 4 2,7 5 4 4 3 2,8 2

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3,1 2 3 4,5 3 5 3 3 3,45 1,8 1

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4 4,5 5 1 4 4,7 2,5 3,3 3

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3,7 4,5 2 4,75 3 5 3 4 3,5 3,4 3

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije

3,1 2,5 3,25 3 5 2,3 3,7 1,6 1

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,6 3,5 3 4,5 3,5 4 4 3,6 3 3

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije

3,3 3,5 4,25 2,3 5 4 3,7 3,1 2,8 3

k) Ustreznost vsebine poročil 3,9 5 4 4,75 4 5 4 4 4,1 3 3

l) Ustreznost oblike poročil 4,1 5 4 4,5 4 5 5 4 4,1 3,5 3

m) Jasnost in preglednost poročil 4 5 4 4,5 4 5 4 4,3 4 3,3 4

96

SLO 11 12 13 14

a) Pogostost komunikacije z izvajalcem ZR/PR

3,6 2 5 3 3,7

b) Odnos strokovnih delavcev do vas 4,6 3 5 4 4,7

c) Odnos strokovnih delavcev do vključenih invalidov

4,45 3 5 4 4,3

d) Vaše sodelovanje pri načrtovanju rehabilitacijskega procesa z izvajalcem ZR/PR

3,2 1 4 2 3,7

e) Priložnosti, da se invalidi v rehabilitaciji preizkusijo na različnih delovnih področjih/ pri različnih delih

3,1 3 2 2 4,25

f) Vsebina skupnih timskih obravnav 4 3 3 4

g) Vaša sprotna seznanjenost z rezultati in napredovanjem rehabilitantov s strani izvajalcev ZR/PR

3,7 2 5 2 4

h) Vpliv odobrenega števila timov na izvajanje rehabilitacije

3,1 2 2 3 4,25

i) Izvajanje storitev glede na čas dnevne vključenosti invalidov v program

3,6 3 4 2 4

j) Skupno oblikovanje načrtov ob zaključku rehabilitacije

3,3 1 4 3 3,3

k) Ustreznost vsebine poročil 3,9 4 4 3 4

l) Ustreznost oblike poročil 4,1 4 4 4 4,3

m) Jasnost in preglednost poročil 4 3 5 3 4

Legenda: 1 - Centerkontura 2 - CRI Celje 3 - Inštitut za rehabilitacijo 4 - Inštitut za rehabilitacijo Ljubljana 5 - IP Posočje 6 - OZARA

7- Papilot 8 - Racio 9 - Šentprima 10 - Zavod Jelša 11 - Zavod Ruj 12 - Zavod Vitis 13 - ZIP CENTER 14 - Želva

97

Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije 2008 - uporabniki

Uvod V pričujočem dokumentu prikazujemo skupno analizo storitev zaposlitvene rehabilitacije, konkretneje storitve B (pridobitev mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad ter poklicnih interesov) in storitve J (spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju). Cilj evalvacije je bil pridobiti informacije o zadovoljstvu uporabnikov zaposlitvene rehabilitacije s programom zaposlitvene rehabilitacije oz. rehabilitacijske ocene. Pri zbiranju podatkov sta bila uporabljena dva vprašalnika2:

- Zadovoljstvo s programom rehabilitacije - Zadovoljstvo s programom rehabilitacijske ocene.

V spodnjo analizo je vključenih 12 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. 2 izvajalca nista analizirana, razloga za to pa sta v enem primeru uporaba drugačnih (neprimerljivih) vprašalnikov, v drugem pa odsotnost poročila oziroma pomanjkljivo poročilo in nedostopnost vprašalnikov. Potrebno je omeniti, da so števila izpolnjenih anket pri izvajalcih povsem različna (pri programu rehabilitacije nihajo med 2 in 54, pri rehabilitacijski oceni pa kar med 8 in 137), zato so v primerih zelo majhnega števila vrnjenih anket primerjave nesmiselne in nerealne ter jih ni možno posplošiti.

Zadovoljstvo s programom rehabilitacije

Demografski podatki

2 V prilogi A

URI – Soča

URI Soča- demografija

f %

Spol moški 23 54,76 ženski 19 45,23

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 4 8,51 od 30 do 39 let 15 31,91 od 40 do 49 let 18 38,29 od 50 do 59 let 10 21,28

Izobrazba osnovna 15 31,91 poklicna 19 40,43 srednja 11 23,40 višja 2 4,26

Delovna doba brez delovnih izkušenj 3 6,38 do 5 let 10 21,28 do 10 let 0 0,0 do 20 let 14 29,78 nad 20 let 20 42,55

Nezaposlenost manj kot eno leto 10 27,78 od 1 do 2 leti 7 19,44 od 2 do 5 let 6 16,67 več kot 5 let 13 36,11

CenterKontura

CenterKontura - demografija

f %

Spol moški 1 20,0 ženski 4 80,0

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 2 40,0 od 30 do 39 let 0 0,0 od 40 do 49 let 2 40,0 od 50 do 59 let 1 20,0

Izobrazba osnovna 3 60,0 poklicna 1 20,0 srednja 1 20,0 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 0 0,0 do 5 let 2 40,0 do 10 let 0 0,0 do 20 let 2 40,0 nad 20 let 1 20,0

Nezaposlenost manj kot eno leto 0 0,0 od 1 do 2 leti 1 20,0 od 2 do 5 let 3 60,0 več kot 5 let 1 20,0

98

CRI Celje

IP Posočje - demografija

f %

Spol moški 5 38,46 ženski 8 61,54

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 7 53,85 od 30 do 39 let 5 38,46 od 40 do 49 let 0 0,0 od 50 do 59 let 1 7,69

Izobrazba osnovna 7 53,85 poklicna 5 38,46 srednja 0 0,0 višja 1 7,69

Delovna doba brez delovnih izkušenj 8 61,54 do 5 let 3 23,08 do 10 let 0 0,0 do 20 let 2 15,38 nad 20 let 0 0,0

Nezaposlenost manj kot eno leto 1 8,33 od 1 do 2 leti 2 16,67 od 2 do 5 let 5 41,67 več kot 5 let 4 33,3

IP Posočje

IP Posočje - demografija

f %

Spol moški 0 0,0 ženski 2 100,0

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 1 50,0 od 30 do 39 let 0 0,0 od 40 do 49 let 1 50,0 od 50 do 59 let 0 0,0

Izobrazba osnovna 2 100,0 poklicna 0 0,0 srednja 0 0,0 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 1 50,0 do 5 let 0 0,0 do 10 let 0 0,0 do 20 let 1 50,0 nad 20 let 0 0,0

Nezaposlenost manj kot eno leto 0 0,0 od 1 do 2 leti 0 0,0 od 2 do 5 let 0 0,0 več kot 5 let 2 100,0

Ozara

Ozara - demografija

f %

Spol moški 2 25,0 ženski 6 75,0

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 1 12,5 od 30 do 39 let 4 50,0 od 40 do 49 let 2 25,0 od 50 do 59 let 1 12,5

Izobrazba osnovna 3 37,5 poklicna 5 62,5 srednja 0 0,0 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 2 25,0 do 5 let 3 37,5 do 10 let 2 25,0 do 20 let 0 0,0 nad 20 let 1 12,5

Nezaposlenost manj kot eno leto 1 12,5 od 1 do 2 leti 2 25,0 od 2 do 5 let 1 12,5 več kot 5 let 4 50,0

Racio

Racio - demografija

f %

Spol moški 3 37,5 ženski 5 62,5

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 5 55,55 od 30 do 39 let 2 22,22 od 40 do 49 let 2 22,22 od 50 do 59 let 0 0,00

Izobrazba osnovna 2 22,22 poklicna 0 0,0 srednja 7 77,77 višja 0 0,00

Delovna doba brez delovnih izkušenj 2 25,0 do 5 let 4 50,0 do 10 let 1 12,5 do 20 let 1 12,5 nad 20 let 0 0,0

Nezaposlenost manj kot eno leto 2 28,57 od 1 do 2 leti 0 0,0 od 2 do 5 let 4 57,14 več kot 5 let 1 14,28

99

Šentprima

Šentprima - demografija

f %

Spol moški 30 57,7 ženski 22 42,3

Starost do 20 let 1 1,9 nad 20 do 29 let 17 32,1 od 30 do 39 let 22 41,5 od 40 do 49 let 11 20,8 od 50 do 59 let 2 3,8

Izobrazba osnovna 15 30,0 poklicna 11 22,0 srednja 22 44,0 višja 2 4,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 20 37,7 do 5 let 15 28,3 do 10 let 3 5,7 do 20 let 11 20,8 nad 20 let 4 7,5

Nezaposlenost manj kot eno leto 3 6,1 od 1 do 2 leti 8 16,3 od 2 do 5 let 16 32,7 več kot 5 let 22 44,9

Zavod Jelša

Zavod Jelša - demografija

f %

Spol moški 1 50,0 ženski 1 50,0

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 2 100,0 od 30 do 39 let 0 0,0 od 40 do 49 let 0 0,0 od 50 do 59 let 0 0,0

Izobrazba osnovna 0 0,0 poklicna 0 0,0 srednja 2 100,0 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 1 50,0 do 5 let 1 50,0 do 10 let 0 0,0 do 20 let 0 0,0 nad 20 let 0 0,0

Nezaposlenost manj kot eno leto 0 0,0 od 1 do 2 leti 0 0,0 od 2 do 5 let 0 0,0 več kot 5 let 1 100,0

Papilot

Papilot - demografija

f %

Spol moški 6 35,29 ženski 11 64,70

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 3 21,42 od 30 do 39 let 9 64,29 od 40 do 49 let 2 14,29 od 50 do 59 let 0 0,0

Izobrazba osnovna 6 40,0 poklicna 7 46,67 srednja 2 13,33 višja 0 0,00

Delovna doba brez delovnih izkušenj

5 29,41

do 5 let 7 41,18 do 10 let 2 11,76 do 20 let 3 17,65 nad 20 let 0 0,0

Nezaposlenost manj kot eno leto 0 0,0 od 1 do 2 leti 1 5,89 od 2 do 5 let 3 17,65 več kot 5 let 13 76,47

Zavod Vitis

Zavod Vitis - demografija

f %

Spol moški 6 75,0 ženski 2 25,0

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 1 12,5 od 30 do 39 let 4 50,0 od 40 do 49 let 2 25,0 od 50 do 59 let 1 12,5

Izobrazba osnovna 5 71,4 poklicna 2 28,6 srednja 0 0,0 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj

3 37,5

do 5 let 2 25,0 do 10 let 0 0,0 do 20 let 3 37,8 nad 20 let 0 0,0

Nezaposlenost manj kot eno leto 1 14,3 od 1 do 2 leti 0 0,0 od 2 do 5 let 0 0,0 več kot 5 let 6 85,7

100

ZIP Center

ZIP Center - demografija

f %

Spol moški 4 40,0 ženski 6 60,0

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 2 20,0 od 30 do 39 let 5 50,0 od 40 do 49 let 1 10,0 od 50 do 59 let 2 20,0

Izobrazba osnovna 3 30,0 poklicna 2 20,0 srednja 5 50,0 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 5 50,0 do 5 let 2 20,0 do 10 let 0 0,0 do 20 let 1 10,0 nad 20 let 2 20,0

Nezaposlenost manj kot eno leto 0 0,0 od 1 do 2 leti 0 0,0 od 2 do 5 let 5 50,0 več kot 5 let 5 50,0

V zgornjih tabelah so predstavljeni demografski podatki udeležencev rehabilitacije, ki so sodelovali v

evalvaciji, za enajst izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije.

Ugotovimo lahko, da po spolu ne prihaja do večjih razlik (skupno število moških je 76; skupno število

žensk pa je 78).

Prevladujejo anketirani, stari med 20 in 39 let; največji delež starejših opazimo pri izvajalcih URI –

Soča in CenterKontura, kjer je 60% rehabilitandov starejših od 39 let. Najvišji odstotek mlajših od 40

let je v zavodu Jelša (100%), vendar je potrebno upoštevati dejstvo, da sta bili vrnjeni le dve anketi.

Visok odstotek mladih (nad 70%) imajo tudi Papilot, Racio in Šentprima.

Velika večina ima največ srednješolsko izobrazbo; takih s končano osnovno šolo je 54, tistih s

končano poklicno (3 letno) šolo je 47, anketiranih s srednješolsko izobrazbo pa je 50.

Rehabilitandi imajo prevladujoče le do 5 let delovne dobe. Odstotek takih je najvišji pri zavodu Jelša,

kjer znaša 100%, vendar gre le za 2 odgovora. Odstotek pa je visok (70% ali več) tudi pri ZIP Centru,

Papilotu, in Raciu.

Velika izjema je URI – Soča, kjer je le dobra četrtina rehabilitandov brez delovne dobe oz. imajo manj

kot 5 let delovne dobe. 30% rehabilitandov ima delovno dobo višjo od 10 let, več kot 40% pa višjo od

20 let. Podatek se ujema z dejstvom, da na URI – Soča prevladujejo starejši anketiranci, zato je tudi

njihova delovna doba višja.

Rehabilitandi so najpogosteje nezaposleni več kot 5 let; odstotek takih je najvišji v zavodu Jelša

(100%, 2 odgovora), zavodu Vitis (85%, 6 odgovorov) in Papilotu (75%, 13 odgovorov). Izjema je

Racio, kjer je dobra polovica anketiranih nezaposlena med 2 in 5 leti, ter URI Soča, ker je skoraj

polovica anketiranih nezaposlena le 2 leti ali manj.

101

Ocene vsebine in koristi

Legenda:1. URI - Soča 2. CenterKontura 3. CRI 4. IP Posočje 5. Ozara 6. Racio 7. Šentprima

8. Zavod Jelša 9. Zavod Papilot 10. Zavod RUJ 11. Zavod Vitis 12. ZIP Center 13. Želva 14 - SKUPAJ

Vprašanja / povprečne ocene 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

N 52 5 13 2 8 10 54 2 17 / 8 10 / 168

Ocena vsebine 1. Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?

4,19 4,75 4,23 4,5 4,88 4,40 4,27 5,0 4,29 / 4,14 4,4 / 4,46 2. Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

4,69 4,75 4,69 4,5 5,0 4,60 4,70 5,0 5,0 / 4,50 5,0 / 4,77 3. Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago, ko ste jih potrebovali?

4,78 4,5 4,69 4,5 4,88 4,50 4,44 4,5 4,53 / 4,63 4,8 / 4,61

4. Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

3,94 4,25 4,15 5,0 4,38 4,10 4,10 3,5 3,76 / 4,50 3,8 / 4,13

5. Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na različnih področjih/ pri različnih delih?

4,16 3,5 4,38 3,5 4,75 4,20 4,02 5,0 2,88 / 4,25 3,8 / 4,04

6. Ali so bila na katerih ste se usposabljali skladna z vašimi interesi – delali ste dela, ki so vas zanimala.

4,00 2,5 4,00 3,5 4,38 3,90 4,04 4,0 3,35 / 4,38 4,5 / 3,87

7. Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave pri delu, kaj bo še potrebno izboljšati?

4,15 4,25 4,31 4,0 4,75 4,30 4,08 3,0 3,29 / 4,00 3,7 / 3,98

8. Ali ste bili zadovoljni z delom v skupinah in programi psihosocialne pomoči?

4,50 3,25 4,00 5,0 4,63 4,50 4,12 4,0 4,59 / 4,25 4,0 / 4,26 7. Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih ?

4,41 4,5 4,08 5,0 4,75 4,30 4,02 3,5 4,65 / 3,88 4,3 / 4,31 9. Ali ste dosegli cilje, ki ste si jih zastavili ob začetku rehabilitacije?

4,16 3,5 3,62 5,0 4,38 3,70 3,70 3,0 4,17 / 4,14 4,4 / 3,98 8. Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni? / 4,0 4,15 / 4,75 4,40 3,96 4,0 3,94 / 4,33 4,3 / 4,20 9. Ali ste ob zaključku programa skupaj oblikovali načrte za naprej? / 4,0 4,15 4,5 4,75 4,10 3,81 4,5 3,06 / 4,57 4,2 / 4,16 10. V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?

4,04 3,75 4,38 4,0 4,63 4,30 4,04 4,5 3,76 / 4,5 4,3 / 4,20

Ocena koristi

Pri delu sem bolj učinkovit 4,32 3,0 3,54 4,5 3,75 3,80 3,80 3,5 3,47 / 3,75 4,3 / 3,79

Bolje vem, kako si lahko sam pomagam 3,84 3,67 3,69 / 4,0 4,20 3,71 4,0 3,41 / 4,00 4,0 / 3,85

Lažje poiščem pomoč, če jo potrebujem 3,55 3,67 3,92 / 4,5 4,40 3,78 4,0 3,53 / 3,88 4,0 / 3,92

Izboljšal sem delovne navade 4,06 3,0 3,31 4,0 3,5 4,30 3,96 4,0 3,82 / 4,13 4,1 / 3,83 Dobil sem dobre izkušnje o sebi (kaj zmorem)

3,49 4,0 4,00 3,5 4,0 4,40 4,06 4,5 3,29 / 4,50 4,4 / 4,01

Bolje vem, kje sem uspešen / 3,67 3,69 4,0 4,13 4,10 3,86 4,0 3,65 / 4,14 4,2 / 3,94

Postavil sem si nove cilje 3,64 4,0 3,54 2,5 4,25 4,30 3,98 4,5 3,94 / 4,38 4,3 / 3,94

Pridobil sem nova znanja 3,54 3,0 3,85 3,5 4,38 4,20 3,92 4,5 3,35 / 4,14 4,4 / 3,89

Moje možnosti za zaposlitev so se izboljšale / 3,75 3,00 3,5 3,5 3,90 3,53 3,0 3,24 / 4,25 4,3 / 3,60

Sem bolj optimističen glede prihodnosti 3,74 4,25 2,92 3,5 3,5 4,30 3,90 4,0 3,72 / 4,67 4,4 / 3,90

Skupno zadovoljstvo 4,22 4,0 4,23 4,0 4,63 4,20 4,24 4,5 4,0 4,43 4,25 4,5 / 4,27

102

Udeleženci so na trditve, ki se nanašajo na ocene vsebine in koristi programa rehabilitacije, odgovarjali z ocenami od 1 (premalo) do 5 (v celoti). Trditve, ki so nižje od ocene 3,5, smo obarvali sivo. Iz tabele ocen vsebine je razvidno, da se večina povprečnih ocen vidikov obravnave giblje med 4 in 5. Po pregledu povprečnih ocen vsebine ugotovimo, da so rehabilitandi najbolje ocenili odnos in spoštljivost strokovnih delavcev (skupno povprečje: 4,77) ter njihovo dostopnosti in pomoč (Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago, ko ste jih potrebovali?, skupno povprečje: 4,61). Nekoliko slabše ocenjeni sta bili skladnost vsebine z interesi (3,87) ter sprotno seznanjanje s težavami pri delu (3,98), vendar sta oceni vseeno nadpovprečni. Ocene koristi so opazno nižje od ocen vsebine in se gibljejo med 3,5 in 4,0, vendar so ocene še vedno nadpovprečne in razpon ocen ni velik. Rehabilitandi so najslabše ocenili trditev, da so se jim možnosti za zaposlitev s programom izboljšale (3,6), vendar menijo, da so dobilo dobre izkušnje o sebi in o tem, kaj zmorejo (4,01), postavili so si nove cilje (3,94) ter bolj vedo, kje so uspešni (3,94).

Grafikon – skupno zadovoljstvo

4,22 4 4,23 4

4,634,2 4,24

4,54

4,43 4,254,5

0

1

2

3

4

5

Zadovoljstvo s programom PR

Iz slike lahko opazimo, da so rehabilitandi pri vseh izvajalcih skupno zadovoljstvo s programom PR

ocenili visoko nadpovprečno, med ocenama 4 in 5. Program PR so najvišje ocenjevali rehabilitandi

Ozare, Jelše in ZIP Centra, najnižje pa CentraKonture, IP Posočja ter Papilota.

103

Predlog rešitve 1 2 3 4 5 6 7 f % f % f % f % f % f % f % zaposlil se bom v običajnem podjetju

4 100,0 1 11,1 0 0,0 2 25,0 1 0,1 13 30,2

vključil se bom v šolanje

0 0,0 1 11,1 0 0,0 0 0,0 0 0,0 4 9,3

zaposlil se bom v invalidskem podjetju

0 0,0 3 33,3 1 50,0 2 25,0 3 0,3 7 16,3

zaposlil se bom v podporni zaposlitvi

0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 0,1 3 7,0

zaposlil se bom v zaposlitvenem centru

0 0,0 2 22,2 0 0,0 0 0,0 0 0,0 3 7,0

vključil se bom v program delovne in socialne vključenosti

0 0,0 0 0,0 1 50,0 2 25,0 1 0,1 6 14,0

drugo 0 0,0 2 22,2 0 0,0 2 25,0 4 0,4 7 16,3

Legenda:

1. URI - Soča 2. CenterKontura 3. CRI 4. IP Posočje 5. Ozara 6. Racio 7. Šentprima

8. Zavod Jelša 9. Zavod Papilot 10. Zavod RUJ 11. Zavod Vitis 12. ZIP Center 13. Želva

8 9 10 11 12 13 f % f % f % f % f % f % zaposlil se bom v običajnem podjetju

0 0,0 4 30,76 2 28,6 8 80,0

vključil se bom v šolanje

0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 10,0

zaposlil se bom v invalidskem podjetju

0 0,0 6 46,15 1 14,3 0 0,0

zaposlil se bom v podporni zaposlitvi

0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0

zaposlil se bom v zaposlitvenem centru

0 0,0 3 23,08 1 14,3 0 0,0

vključil se bom v program delovne in socialne vključenosti

2 100,0 0 0,0 3 42,9 0 0,0

drugo 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 10,0

104

Rehabilitandi so kot predlog rešitve najpogosteje navajali zaposlitev v običajnem podjetju

(CenterKontura, Šentprima, Papilot, ZIP Center) , zaposlitev v invalidskem podjetju (IP Posočje,

Papilot in CRI Celje) ali vključitev v program delovne in socialne vključenosti (Jelša, Vitis).

Zadovoljstvo s programom rehabilitacijske ocene

Demografski podatki URI - Soča

URI Soča - demografija

f %

Spol moški 56 50,45 ženski 55 49,54

Starost do 20 let 2 1,68 nad 20 do 29 let 23 19,33 od 30 do 39 let 28 23,53 od 40 do 49 let 38 31,93 od 50 do 59 let 28 23,52

Izobrazba osnovna 31 26,27 poklicna 45 38,14 srednja 34 28,81 višja 8 6,78

Delovna doba brez delovnih izkušenj 18 15,79 do 5 let 22 19,30 do 10 let 6 5,26 do 20 let 26 22,81 nad 20 let 42 36,84

Nezaposlenost manj kot eno leto 15 22,06 od 1 do 2 leti 15 22,06 od 2 do 5 let 16 23,52 več kot 5 let 22 32,35

CenterKontura

CenterKontura - demografija

f %

Spol moški 30 55,55 ženski 24 44,44

Starost do 20 let nad 20 do 29 let od 30 do 39 let od 40 do 49 let od 50 do 59 let

Izobrazba osnovna poklicna srednja višja

Delovna doba brez delovnih izkušenj do 5 let do 10 let do 20 let nad 20 let

Nezaposlenost manj kot eno leto od 1 do 2 leti od 2 do 5 let več kot 5 let

Ozara

Ozara - demografija

f %

Spol moški 13 46,4 ženski 15 53,6

Starost do 20 let 1 3,6 nad 20 do 29 let 3 10,7 od 30 do 39 let 10 35,7 od 40 do 49 let 11 39,3 od 50 do 59 let 3 10,7

Izobrazba osnovna 14 51,9 poklicna 8 29,6 srednja 5 18,5 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 6 21,4 do 5 let 10 35,7 do 10 let 5 17,9 do 20 let 3 10,7 nad 20 let 4 14,3

Nezaposlenost manj kot eno leto 3 10,7 od 1 do 2 leti 4 14,3 od 2 do 5 let 6 21,4 več kot 5 let 15 53,6

Racio

Racio - demografija

f %

Spol moški 12 35,29 ženski 22 64,71

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 14 41,18 od 30 do 39 let 5 14,71 od 40 do 49 let 9 26,47 od 50 do 59 let 6 17,65

Izobrazba osnovna 12 35,29 poklicna 7 20,59 srednja 11 32,35 višja 4 11,76

Delovna doba brez delovnih izkušenj 11 32,35 do 5 let 10 29,41 do 10 let 4 11,76 do 20 let 5 14,71 nad 20 let 4 11,76

Nezaposlenost manj kot eno leto 0 0,0 od 1 do 2 leti 9 27,27 od 2 do 5 let 8 24,24 več kot 5 let 16 48,48

105

Šentprima

Šentprima - demografija

f %

Spol moški 28 60,9 ženski 18 39,1

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 20 43,5 od 30 do 39 let 12 26,1 od 40 do 49 let 12 26,1 od 50 do 59 let 2 4,3

Izobrazba osnovna 12 26,1 poklicna 16 34,8 srednja 16 34,8 višja 2 4,3

Delovna doba brez delovnih izkušenj 12 26,7 do 5 let 15 33,3 do 10 let 3 6,7 do 20 let 9 20,0 nad 20 let 6 13,3

Nezaposlenost manj kot eno leto 2 4,4 od 1 do 2 leti 11 24,4 od 2 do 5 let 16 35,6 več kot 5 let 15 33,3

Jelša

Jelša - demografija

f %

Spol moški 7 50,0 ženski 7 50,0

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 5 38,46 od 30 do 39 let 1 7,69 od 40 do 49 let 7 53,84 od 50 do 59 let 0 0,0

Izobrazba osnovna 4 36,36 poklicna 5 45,45 srednja 2 18,18 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 5 41,67 do 5 let 4 33,3 do 10 let 1 8,33 do 20 let 1 8,33 nad 20 let 1 8,33

Nezaposlenost manj kot eno leto 0 0,0 od 1 do 2 leti 4 30,77 od 2 do 5 let 4 30,77 več kot 5 let 5 38,46

Papilot

Papilot - demografija

f %

Spol moški 29 46,77 ženski 33 53,23

Starost do 20 let 1 1,59 nad 20 do 29 let 7 11,11 od 30 do 39 let 14 22,22 od 40 do 49 let 22 34,92 od 50 do 59 let 19 30,16

Izobrazba osnovna 35 poklicna 23 srednja 13 višja 2

Delovna doba brez delovnih izkušenj 6 9,68 do 5 let 19 30,65 do 10 let 14 22,58 do 20 let 11 17,74 nad 20 let 12 19,35

Nezaposlenost manj kot eno leto 4 6,35 od 1 do 2 leti 9 14,29 od 2 do 5 let 22 34,92 več kot 5 let 28 44,44

Zavod Vitis

Zavod Vitis - demografija

f %

Spol moški 7 50,0 ženski 7 50,0

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 3 21,4 od 30 do 39 let 6 42,9 od 40 do 49 let 3 21,4 od 50 do 59 let 2 14,3

Izobrazba osnovna 5 45,5 poklicna 1 9,1 srednja 5 45,5 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 4 30,8 do 5 let 4 30,8 do 10 let 2 15,4 do 20 let 1 7,7 nad 20 let 2 15,4

Nezaposlenost manj kot eno leto 1 7,7 od 1 do 2 leti 3 23,1 od 2 do 5 let 1 7,7 več kot 5 let 8 61,5

106

ZIP Center

ZIP Center - demografija

f %

Spol moški 16 44,4 ženski 20 55,6

Starost do 20 let 0 0,0 nad 20 do 29 let 4 11,1 od 30 do 39 let 6 16,7 od 40 do 49 let 19 52,8 od 50 do 59 let 7 19,4

Izobrazba osnovna 13 36,1 poklicna 16 44,4 srednja 7 19,4 višja 0 0,0

Delovna doba brez delovnih izkušenj 2 5,6 do 5 let 7 19,4 do 10 let 4 11,1 do 20 let 12 33,3 nad 20 let 11 30,6

Nezaposlenost manj kot eno leto 1 2,8 od 1 do 2 leti 3 8,3 od 2 do 5 let 9 25,0 več kot 5 let 23 63,9

V zgornjih tabelah so predstavljeni demografski podatki udeležencev rehabilitacije, ki so sodelovali v evalvaciji za enajst izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Za izvajalca CenterKontura demografski podatki niso bili dovolj jasni, da bi jih lahko upoštevali pri analizi, pri izvajalcu Papilot pa je prišlo do manjše napake pri seštevanju (n=73 namesto n=63), zato nismo računali odstotkov, polje pa smo posivili. Ugotovimo lahko, da pri spolu ni bistvenih razlik, moški prevladujejo pri izvajalcih CenterKontura, CRI Celje, IP Posočje in Šentprima, ženske pa pri Raciu in ZIP Centru. Anketirani so različno razporejeni glede na starost. Pri izvajalcih CRI Celje, IP Posočje, Šentprima in zavod Vitis prevladujejo mlajši rehabilitandi (stari do 39 let), pri izvajalcih Papilot in ZIP Center pa starejši, stari 40 let ali več. Pri ostalih izvajalcih je starost približno enakomerno porazdeljena, zelo malo pa je rehabilitandov, ki so mlajši od 20 let. Velika večina rehabilitandov ima končano osnovno, poklicno ali srednjo šolo. Rehabilitandi imajo prevladujoče le do 5 let delovne dobe, vendar se odstotki spreminjajo glede na izvajalca. Visok delež anketiranih brez delovnih izkušenj ali z do 5 let delovne dobe je pri izvajalcih IP Posočje (skoraj 90%) in zavod Jelša (75%). Rehabilitandi z veliko leti delovne dobe (nad 10) pa prevladujejo pri izvajalcih URI – Soča (60%) in ZIP Center (nad 60%).

107

Ocene vsebine in koristi

Legenda: 1. URI - Soča 2. CenterKontura 3. CRI 4. IP Posočje 5. Ozara 6. Racio

7. Šentprima 8. Zavod Jelša 9. Zavod Papilot 10. Zavod RUJ 11. Zavod Vitis 12. ZIP Center 13. Želva 14. SKUPAJ

Vprašanja / povprečne ocene

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

N 137 57 12 8 28 34 46 14 63 / 15 36 / 450

Ocena vsebine 1. Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?

4,3 4,46 3,8 4,75 4,48 4,38 4,39 4,85 4,02 / 4,07 4,3 / 4,35

2. Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

4,8 4,95 4,8 4,88 4,82 4,47 4,67 4,93 4,25 / 4,67 4,75 / 4,73

3. Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago, ko ste jih potrebovali?

4,8 4,88 4,7 4,63 4,79 4,59 4,70 4,86 4,83 / 4,73 4,78 / 4,75

4. Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

4,1 4,36 3,8 4,25 4,18 4,03 4,04 4,14 4,49 / 4,20 4,38 / 4,18

5. Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na različnih področjih/ pri različnih delih?

4,3 4,09 3,6 3,75 4,43 3,85 4,80 4,07 3,13 / 4,53 4,09 / 4,06

6. Ali so bili preizkusi primerni vašim zmožnostim?

4,2 4,25 3,8 3,57 4,29 4,00 4,11 4,64 3,13 / 4,13 4,26 / 4,03

7. Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potrebno izboljšati?

4,1 4,14 3,8 / 4,00 4,29 3,89 3,86 3,71 / 4,20 4,37 / 4,04

8. Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih ?

4,3 4,29 4,3 4,75 3,89 4,08 3,98 4,5 3,51 / 4,60 4,37 / 4,23

9. Ali ste ob zaključku programa skupaj oblikovali načrte za naprej?

4,2 4,12 3,6 5,0 3,61 3,76 4,02 4,57 4,14 / 4,47 4,31 / 4,16

9 Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?

4,2 4,61 4,0 / 4,07 4,08 4,18 4,57 4,14 / 4,40 4,28 / 4,25

10. V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?

4,2 4,25 3,3 4,38 4,14 3,88 4,20 4,57 4,63 / 4,27 4,29 / 4,19

Ocena koristi

Dobil sem koristne informacije o tem kaj zmorem

4,2 4,11 3,9 4,0 3,89 3,33 4,02 4,43 3,59 4,13 4,11 / 3,97

Bolje vem, kako si lahko sam pomagam 3,8 3,83 3,4 4,25 3,71 3,50 3,96 3,64 3,81 / 3,43 4,17 3,77

Lažje poiščem pomoč pri sodelavcih, če jo rabim

3,7 3,79 3,3 / 3,82 3,73 4,00 3,79 4,01 / 3,79 4,03 / 3,80

Imam več informacij o tem, kje lahko poiščem pomoč, če jo potrebujem

4,1 4,0 4,2 / 4,04 3,97 3,98 4,14 4,03 / 4,13 4,31 / 4,09

Prišel sem do konkretnega načrta kako rešiti svoj zaposlitveni problem

3,6 3,38 3,4 4,13 3,21 3,63 3,59 4,14 3,05 / 3,57 4,03 / 3,61

Postavil sem si nove cilje 3,4 3,43 3,6 4,0 3,14 3,75 3,85 3,64 3,13 / 3,64 3,89 / 3,59

Odkril sem nove interese 3,3 3,35 3,2 3,25 3,36 3,42 3,63 3,71 3,27 / 3,36 3,79 / 3,42

Sem bolj optimističen glede prihodnosti 3,8 3,94 3,2 3,62 3,46 3,68 3,96 4,14 2,51 / 3,36 4,0 / 3,61

Skupno zadovoljstvo 4,3 4,41 3,9 4,63 4,32 4,03 4,31 4,57 4,59 4,0 4,57 4,22 / 4,32

108

108

grafikon - Zadovoljstvo s programom RO

4,3 4,413,9

4,634,32

4,034,31

4,57 4,59

4

4,574,22

0

1

2

3

4

5

Zadovoljstvo s programom RO

Iz slike je razvidno, da so rehabilitandi program rehabilitacijske ocene ocenili nadpovprečno,

večinoma z ocenami med 4 in 5. Program so najbolje ocenjevali IP Posočje (4,63), zavod Papilot (4,59)

in zavod Jelša (4,57), nekoliko slabše pa CRI Celje (3,9), zavod Ruj (4,0) ter Racio (4,03).

Za potrebe enotnega zbiranja podatkov in poročanja sta bila za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije

oblikovana 2 vnosnika oz.predlogi v MS Excel-u , ki bosta v začetku leta 2010 poslana vsem

izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije. Z namenom skladnosti oznak v tabeli z vprašanji v vprašalniku,

so bila vprašanja ustrezno spremenjena tudi v vprašalnikih ZU-PR 08 in ZU-RO 08 (priloga A.)

109

109

Priloga A:

Datum:____________________ ZU – PR - 08

VPRAŠALNIK O ZADOVOLJSTVU S PROGRAMOM

REHABILITACIJE

Z vprašalnikom želimo pridobiti informacije o vašem zadovoljstvu z našim delom in

programom, ki ga pravkar zaključujete. Vaši predlogi in ocene nam bodo pomagali pri

izboljšanju našega dela in prizadevanjih, da programe v čim večji meri približamo vašim

potrebam.

Vprašalnik je anonimen, zanimajo nas odgovori, ne pa kdo jih je napisal, anonimnost je

zagotovljena tudi s tem, da vprašalnik izpolnjujete sami, brez prisotnosti strokovnih delavcev

in ga oddate v posebno »skrinjico«, ki se nahaja:

_______________________________________

Spodaj so navedene trditve, ki se nanašajo na različne vsebine programa. Prosimo vas, da pri

vsaki trditvi obkrožite oceno, ki najbolj ustreza vašim izkušnjam.

premalo delno v celoti

1.a) Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s

potekom in cilji rehabilitacije? 1 2 3 4 5

1.b) Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas

spoštljiv in korekten? 1 2 3 4 5

1.c) Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili,

so vam bili na razpolago, ko ste jih potrebovali? 1 2 3 4 5

1.d) Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in

vplivanje na vsebine programa? 1 2 3 4 5

1.e) Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite

na različnih področjih/ pri različnih delih? 1 2 3 4 5

1.f) Ali so bila na katerih ste se usposabljali skladna

z vašimi interesi – delali ste dela, ki so vas zanimala. 1 2 3 4 5

1.g) Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate

težave pri delu, kaj bo še potrebno izboljšati? 1 2 3 4 5

1.h) Ali ste bili zadovoljni z delom v skupinah in

programi psihosocialne pomoči? 1 2 3 4 5

1.i) Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste

jih dosegli pri preizkusih ? 1 2 3 4 5

1.j) Ali ste dosegli cilje, ki ste si jih zastavili ob

začetku rehabilitacije? 1 2 3 4 5

1.k) Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in

predlogi, ki so vam bili predstavljeni? 1 2 3 4 5

110

110

1.l) Ali ste ob zaključku programa skupaj oblikovali

načrte za naprej? 1 2 3 4 5

1.m) V kolikšni meri je bil program obravnave za

vas koristen? 1 2 3 4 5

2. Če ste na katero od trditev podali negativno oceno (manj kot 3) ali imate kakšne

druge pripombe ali predloge, vas prosimo, da nam poveste, s čim niste bili zadovoljni: ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

_______________________________________________________________

3. Kakšne koristi vam je prinesla obravnava?

ne drži delno drži povsem

drži

3.a) Pri delu sem bolj učinkovit 1 2 3 4 5

3.b) Bolje vem, kako si lahko sam pomagam 1 2 3 4 5

3.c) Lažje poiščem pomoč, če jo potrebujem 1 2 3 4 5

3.d) Izboljšal sem delovne navade 1 2 3 4 5

3.e) Dobil sem dobre izkušnje o sebi (kaj zmorem) 1 2 3 4 5

3.f) Bolje vem, kje sem uspešen 1 2 3 4 5

3.g) Postavil sem si nove cilje 1 2 3 4 5

3.h) Pridobil sem nova znanja 1 2 3 4 5

3.i) Moje možnosti za zaposlitev so se izboljšale 1 2 3 4 5

3.j) Sem bolj optimističen glede prihodnosti 1 2 3 4 5

4. Kakšen je načrt, oziroma predlog rešitve, ki ste ga oblikovali ob zaključku programa:

(obkrožite število pred ustreznim odgovorom)

1. zaposlil se bom v običajnem podjetju

2. vključil se bom v šolanje

3. zaposlil se bom v invalidskem podjetju

4. zaposlil se bom v podporni zaposlitvi

5. zaposlil se bom v zaposlitvenem centru

6. vključil se bom v program delovne in socialne vključenosti

7. drugo:_______________________________________________________________

111

111

5. Kako ste bili zadovoljni s celotnim programom?

1 2 3 4 5

(nezadovoljen) (delno zadovoljen) (zelo zadovoljen)

6. Ali bi nam želeli še kaj povedati? ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Prosimo vas, če izpolnite še nekaj splošnih podatkov, ki jih potrebujemo za statistično

obdelavo. Obkrožite podatek, ki velja za vas.

Spol: 1 - M 2 - Ž

Starost: 1) do 20 let 2) 20 – 29 let 3) 30 – 39 let 4) 40 – 49 5) 50 –

59 let

Izobrazba: 1) osnovna 2) poklicna (3 letna) 3) srednja 4) višja visoka

Delovna doba: 1) brez delovnih izkušenj 2) do 5 let 3) do 10 let 4) do 20 let 5) nad

20 let

Nezaposlenost: 1) manj kot eno leto 2) od 1 do 2 leti 3) od 2 do 5 let 4) več kot 5 let

Hvala za sodelovanje!

112

112

Datum:_______________________ ZU – RO 08

VPRAŠALNIK O ZADOVOLJSTVU S PROGRAMOM

REHABILITACIJSKE OCENE

Z vprašalnikom želimo pridobiti informacije o vašem zadovoljstvu z našim delom in

programom, ki ga pravkar zaključujete. Vaši predlogi in ocene nam bodo pomagali pri

izboljšanju našega dela in prizadevanjih, da programe v čim večji meri približamo vašim

potrebam.

Vprašalnik je anonimen, zanimajo nas odgovori, ne pa kdo jih je napisal, anonimnost je

zagotovljena tudi s tem, da vprašalnik izpolnjujete sami, brez prisotnosti strokovnih delavcev

in ga oddate v posebno »skrinjico«, ki se nahaja:

_______________________________________

Spodaj so navedene trditve, ki se nanašajo na različne vsebine programa. Prosimo vas, da pri

vsaki trditvi obkrožite oceno, ki najbolj ustreza vašim izkušnjam.

premalo delno v celoti

1.a) Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s

potekom in cilji rehabilitacije? 1 2 3 4 5

1.b) Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas

spoštljiv in korekten? 1 2 3 4 5

1.c ) Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili,

so vam bili na razpolago, ko ste jih potrebovali? 1 2 3 4 5

1.d ) Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in

vplivanje na vsebine programa? 1 2 3 4 5

1.e ) Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite

na različnih področjih/ pri različnih delih? 1 2 3 4 5

1.f ) Ali so bili preizkusi primerni vašim

zmožnostim?

1 2 3 4 5

1.g ) Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate

težave, kaj bo še potrebno izboljšati? 1 2 3 4 5

1.h) Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki

ste jih dosegli pri preizkusih ? 1 2 3 4 5

1.i) Ali ste ob zaključku programa skupaj oblikovali

načrte za naprej? 1 2 3 4 5

1.j) Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in

predlogi, ki so vam bili predstavljeni? 1 2 3 4 5

113

113

1.k) V kolikšni meri je bil program obravnave za

vas koristen? 1 2 3 4 5

2. Če ste na katero od trditev podali negativno oceno (manj kot 3) ali imate kakšne

druge pripombe ali predloge, vas prosimo, da nam poveste, s čim niste bili zadovoljni: ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

3. Kakšne koristi vam je prinesla obravnava?

ne drži delno drži povsem

drži

3.a) Dobil sem koristne informacije o tem, kaj

zmorem 1 2 3 4 5

3.b) Bolje vem, kako si lahko sam pomagam 1 2 3 4 5

3.c) Lažje poiščem pomoč pri sodelavcih, če jo rabim 1 2 3 4 5

3.d) Imam več informacij o tem, kje lahko poiščem

pomoč, če jo potrebujem 1 2 3 4 5

3.e) Prišel sem do konkretnega načrta kako rešiti

svoj zaposlitveni problem 1 2 3 4 5

3. f) Postavil sem si nove cilje 1 2 3 4 5

3.g) Odkril sem nove interese 1 2 3 4 5

3.h) Sem bolj optimističen glede prihodnosti 1 2 3 4 5

4. Kako ste bili zadovoljni s celotnim programom?

1 2 3 4 5

(nezadovoljen) (delno zadovoljen) (zelo zadovoljen)

5. Ali bi nam želeli še kaj povedati? ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

114

114

Prosimo vas, če izpolnite še nekaj splošnih podatkov, ki jih potrebujemo za statistično

obdelavo. Obkrožite podatek, ki velja za vas.

Spol: 1 - M 2 - Ž

Starost: 1) do 20 let 2) 20 – 29 let 3) 30 – 39 let 4) 40 – 49 5) 50 –

59 let

Izobrazba: 1) osnovna 2) poklicna (3 letna) 3) srednja 4) višja visoka

Delovna doba: 1) brez delovnih izkušenj 2) do 5 let 3) do 10 let 4) do 20 let 5) nad

20 let

Nezaposlenost: 1) manj kot eno leto 2) od 1 do 2 leti 3) od 2 do 5 let 4) več kot 5 let

Hvala za sodelovanje!

115

115

UVAJANJE SISTEMOV KAKOVOSTI NA PODROČJE ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Jurij Švajger, dipl. org. spec. posl.ekon

UVOD

Sistemi kakovosti, njihov namen in cilji :

Sistemi kakovosti v poklicni / zaposlitveni rehabilitaciji o dosedanje izkušnje v Sloveniji in o na ravni Evropske Unije

Primerjava sistemov kakovosti ISO 9000, EQUASS in EFQM modela poslovne odličnosti

Predstavitev sistema vodenja kakovosti ISO 9001 in sistema kakovosti EQUASS Povzetek in operativni plan dela na področju promocije sistemov kakovosti za leto 2010

Uvod Z elaboratom želimo prikazati možnosti obvladovanja kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije z uvajanjem sistemov kakovosti na to področje. V nadaljevanju je podana opredelitev sistema kakovosti in izkušnje z uvedbo sistema kakovosti na področju poklicne / zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji in nekaterih deželah Evropske Unije. Opisana je primerjava med sistemi, ki jih je mogoče in smiselno uvesti na področju zaposlitvene rehabilitacije – s poudarkom na predstavitvi standardov ISO 9001 in EQUASS (European Quality in Social Services). Predstavljen je predlog za uvedbo sistema kakovosti k vsem izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije, ter postopki uvajanja in certifikacije. Namen elaborata je informiranje vseh zainteresiranih o možnostih in učinkih uvedbe sistemov kakovosti na področje zaposlitvene rehabilitacije ob pomoči Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, ter ob sodelovanju izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije ter Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo. Podan je tudi konkreten predlog o aktivnostih uvajanja sistemov kakovosti v letu 2010, njihovih nosilcih in pričakovanih učinkih.

Sistemi kakovosti, njihov namen in cilji: Uvajanje sistemov kakovosti je bilo v preteklosti predvsem v domeni proizvodnih organizacij, ki so z njihovo uvedbo želele povečati kakovost svojih proizvodov in s tem svojo tržno konkurenčnost. Zaradi dobrih rezultatov, ki so jih takšna podjetja v preteklosti dosegala v primerjavi s svojimi tekmeci se je z leti uvajanje sistemov kakovosti preneslo tudi na storitvene organizacije, na zdravstvo, šolstvo, javno upravo in na celotno področje socialnih storitev3.

3 Komisija Evropskih skupnosti v Sporočilu komisije Izvajanje programa Skupnosti iz Lizbone, Socialne storitve

splošnega pomena v Evropski uniji(2006):

Poleg skupine storitev zdravstvenega varstva, ki ni zajeta v tem Sporočilu, obstajata še dve veliki skupini socialnih storitev:

116

116

Sistemi kakovosti se ne osredotočajo neposredno na kakovost izdelkov ali storitev, temveč na organizacijske vidike delovanja organizacij in na ustvarjanje pogojev za kakovostno izvedbo njihovi osnovnih in spremljajočih dejavnosti. Nekateri sistemi kakovosti so splošni, kar pomeni da jih je mogoče vpeljati v organizacijo ne glede na osnovno dejavnost, ki jo ta izvaja, drugi pa so branžni in so usmerjeni na specifična področja za katera so bila običajno namensko razviti. Ključni cilji uvedbe sistemov kakovosti so povezani z urejeno notranjo organizacijo dela in učinkovitostjo organizacije, z vzpostavitvijo sistema nenehnega izboljševanja in z vzpostavitvijo merjenja in vrednotenja zahtev in zadovoljstva odjemalcev, kot osnove za nadaljnji razvoj organizacije. Vsaka organizacije se pred uvedbo sistema kakovosti sreča s temeljnimi vprašanji kateri sistem je zanjo najprimernejši in kakšni so osnovni razlogi za uvedbo tega sistema, ki običajno traja nekaj mesecev in v prihodnosti zahteva od organizacije tudi njegovo stalno izpopolnjevanje. V praksi imajo različne organizacije seveda različne razloge, ki so lahko zunanji ali notranji. Zunanji razlogi za uvedbo sistema kakovosti so v splošnem lahko:

prednost pri pridobivanju posla (koncesij) pred tekmeci

izboljšanje zunanje podobe organizacije

osvajanje novih tržnih segmentov

kvalitetnejše povezovanje s pomembnejšimi parterji

ohranitev (prestižnega) položaja na trgu Notranji razlogi pa so lahko:

vzpostavitev takega načina dela, ki je primerljiv z ostalimi in najboljšimi v branži

optimizacija metod dela in upravljanja

mobilizacija zaposlenih v organizaciji pri doseganju skupnih ciljev

– zakonsko določeni in dodatni sistemi socialne varnosti v različnih organizacijskih oblikah (vzajemni ali

poklicni), ki zajemajo temeljna življenjska tveganja, povezana z zdravjem, starostjo, nesrečami pri delu, brezposelnostjo, upokojitvijo, invalidnostjo;

– druge temeljne storitve, ki se osebi zagotovijo neposredno. Te storitve imajo preventivno vlogo in vlogo socialne kohezije ter omogočajo bolj osebno pomoč za lažjo vključitev oseb v družbo in uveljavitev njihovih temeljnih pravic.

– Prvič, zajemajo pomoč osebam pri obvladovanju neposrednih življenjskih izzivov ali kriz (kot so zadolženost, brezposelnost, zasvojenost z drogami, razpad družine).

– Drugič, zajemajo dejavnosti, ki zadevnim osebam omogočijo, da se popolnoma vključijo v družbo (rehabilitacija, jezikovno usposabljanje za priseljence) in zlasti na trg dela (usposabljanje, pomoč pri iskanju nove zaposlitve). Te storitve dopolnjujejo in podpirajo vlogo družine pri oskrbi najmlajših in najstarejših. Tretjič, te storitve zajemajo dejavnosti, katerih cilj je vključiti osebe z dolgoročnimi potrebami zaradi invalidnosti ali določenimi težavami z zdravjem. Četrtič, zajeta so tudi socialna stanovanja, ki prikrajšanim osebam ali zapostavljenim socialnim skupinam omogoča dostop do nastanitve. Nekatere storitve lahko seveda zajemajo vse štiri razsežnosti.

117

117

vzpostavljanje občutka odgovornosti vseh sodelujočih

vzpostavljanje in vzdrževanje know-how-a

vzpostavitev učinkovitosti in reda

zmanjševanje stroškov neskladnosti Kot konkretne razloge za uvedbo sistemov kakovosti v rehabilitaciji lahko kot primer navedemo razloge, ki so vodili Inštitut za rehabilitacijo in CRI Celje kot izvajalca zaposlitvene rehabilitacije, da sta pred leti uvedla sisteme vodenja kakovosti ISO 9001:2000. V Inštitutu so bili razlogi opredeljeni na sledeč način:

Ohranitev položaja osrednje rehabilitacijske ustanove v državi za področje kompleksne rehabilitacije telesno prizadetih, kar je v skladu z vizijo Inštituta. To pomeni poleg razvoja in izvedbe najzahtevnejših storitev s tega področja tudi vzdrževanje evropsko primerljivega kakovostne ravni.

Ureditev notranje organizacije dela. Z uvedbo sistema kakovosti, ki je zasnovan na procesnem principu organiziranosti in na doslednem vodenju dokumentacije, se je izboljšala notranja organizacija, kar je pomenilo vzpostavitev sistema z jasnimi odgovornostmi in pristojnostmi posameznikov, ter transparentnim delovanje organizacije.

Večja konkurenčnost v branži izven državnih okvirov. Univerzitetni rehabilitacijski Inštitut RS - Soča, že od sredine devetdesetih let kot članica sodeluje v Evropskem združenju za rehabilitacijo EPR (European Platform for Rehabilitation). Možnosti sodelovanja v različnih mednarodnih razvojnih projektih na ravni EPR so posledica kredibilnosti, ki jih ima Inštitut prav zaradi v preteklosti vpeljanih sistemov kakovosti in certifikatov (ISO 9001 in EQUASS).

V CRI – Celje pa so razloge za uvedbo sistema kakovosti opredelili na sledeč način: »Podjetje se je leta 1998 odločilo in pričelo s postopkom pridobitve certifikata ISO 9001, ker je določena dokazila o kakovosti poslovanja zahteval trg oziroma naši takratni poslovni partnerji. ISO certifikat je takrat predvsem za tuje partnerje predstavljal kvaliteto poslovanja, obvladovanja kakovosti delovanja celotnega podjetja, tako preko obvladovanja notranjih kot zunanjih odnosov z zainteresiranimi skupinami (zaposleni, kupci, dobavitelji, okolica). Po vzpostavitvi poslovanja v okviru priporočil ISO smo ugotovili vrsto izboljšav tako v samem poslovanju podjetja kot pri oblikovanju in negovanju odnosov z vsemi partnerji. Ker smo se tudi drugače ukvarjali s proizvodnjo pohištva iz naravnih materialov in z zdravjem ljudi, je bila logična nadgradnja odločitev, da leta 2002 pridobimo še okoljski certifikat ISO 14001. Med drugim je zapisano vodilo našega podjetja: "Skrb za človeka in naravo je naše vodilo, tako v proizvodnem procesu kot pristopu na trgu". In pridobitev ISO 14001 je bila le certificirana usmerjenost vrednot podjetja, ki jih je že samo zasledovalo.« ( Sajko, CRI)

118

118

Iz primerjave navedb iz Inštituta in CRI lahko razberemo, da se formulacije motivov pri odločanju za uvedbo sistema kakovosti do neke mere razlikujejo, vendar pa je pri tem zasledovanje osnovnih ciljev uvedbe takih sistemov precej podobno.

Sistemi kakovosti v poklicni / zaposlitveni rehabilitaciji /dosedanje izkušnje v Sloveniji /

V okviru izvajalcev poklicne (zaposlitvene) rehabilitacije je bilo do sedaj zbranih malo podatkov o stanju obvladovanja kakovosti in o aktivnostih za dvig ravni kakovosti. Ob pričetku uvajanja sistema kakovosti v Inštitutu za rehabilitacijo je bilo leta 2004 izvedeno anketno poizvedovanje o prisotnosti sistematičnega in organiziranega obvladovanja kakovosti pri takratnih izvajalcih poklicne rehabilitacije (Uršič, Švajger 2004). Anketni vprašalniki so bili poslani takratnim vsem štiriindvajsetim (24) izvajalcem poklicne rehabilitacije, vrnjenih pa je bilo 12 izpolnjenih vprašalnikov. Namen anketiranja je bil ugotoviti na kašen način in v kolikšni meri se izvajalci poklicne rehabilitacije zavedajo pomena obvladovanja kakovosti in kako je mogoče predvideti trende na tem področju v prihodnosti. Na vprašanje, če ima organizacija vzpostavljen sistem kakovosti so bili dobljeni 4 pritrdilni odgovori, kar predstavlja 33% delež. Vsi štirje izvajalci so imeli uveden sistem kakovosti skladno z zahtevami standarda ISO 9001:2000, en izvajalec pa je tudi navajal da ima priznanje za poslovno odličnost (TQM). SLIKA 1: DELEŽ IZVAJALCEV Z UVEDENIM SISITEMOM KAKOVOSTI

Delež izvajalcev z uvedenim sistemom kakovosti

33%

67%

da

ne

Med izvajalci brez sistema kakovosti sta samo 2(16,7%) navedla, da v prihodnosti nimata v načrtu uvedbe sistema kakovosti. Trije (25%) so navedli, da načrtujejo uvedbo sistema kakovosti skladno z zahtevami standarda ISO 9001:2000, dva (16,7%) pa sta navedla da načrtujeta pridobiti Evropski znak kakovosti v rehabilitaciji EQRM, ki se je medtem preimenoval v EQUASS (European Quality in Social Services).

119

119

SLIKA 2: KATERE SISTEME KAKOVOSTI NAMERAVAJO IZVAJALCI UVESTI V PRIHODNSTI

Katere sistem kakovosti nameravajo izvajalci

uvesti v prihodnosti

25,0%

16,7%

16,7%

41,7%ISO 9001:2000

EQRM

nobenega

brez odgovora

Na vprašanje, če sistematično spremljajo zahteve in zadovoljstvo odjemalcev, jih je pritrdilno odgovorilo 10, kar predstavlja 83% delež. Danes bi bil ta odstotek zaradi tovrstnih zahtev Ministrstva za delo družino in socialne zadeve najverjetneje višji. SLIKA 3: SISTEMATIČNO SPREMLJANJE ZADOVOLJSTVA UPORABNIKOV

Na vprašanje ali se na področju poklicne rehabilitacije posveča dovolj pozornosti obvladovanju kakovosti jih je 5 odgovorilo pritrdilno, kar predstavlja 42% delež.

Sistematično spremljanje zadovoljstva uporabnikov

83%

17%

spremljajo

ne spremljajo

120

120

SLIKA 4: ALI SE NA PODROČJU POKLICNE REHABILITACIJE POSVEČA DOVOLJ POZORNOSTI OBVLADOVANJU KAKOVOSTI

Na vprašanje ali koristi obvladovanja kakovosti odtehtajo stroške, ki v organizaciji nastanejo v zvezi s tem je pritrdilno odgovorilo 10 izvajalcev (83%). SLIKA 5: ALI KORISTI OBVLADOVANJA KAKOVOSTI ODTEHTAJO STROŠKE V ZVEZI S TEM

Ali koristi obvladovanja kakovosti odtehtajo stroške

v zvezi s tem

83%

17%

koristi odtehtajo

koristi ne odtehtajo

Na vprašanje ali menijo da je kakovost njihovih storitev primerljiva z evropsko ravnijo na področju poklicne rehabilitacije, jih je pritrdilno odgovorilo 11 (92%).

Ali se na področju poklicne rehabilitacije posveča dovolj

pozornosti obvladovanju kakovosti

42%

58%

dovolj

premalo

121

121

SLIKA 6: ALI JE KAKOVOST VAŠIH STORITEV PRIMERLJIVA Z EVROPSKO

Na vprašanje, če so raven izvedbe svojih storitev kdaj primerjali z ostalimi izvajalci (benchmarking) so bili 4 odgovori pritrdilni, kar predstavlja (33%). SLIKA 7: ALI STE V ZVEZI S KAKOVOSTJO VAŠIH STORITEV KDAJ IZVAJALI BENCHMARKING

Na vprašanje ali se vodstvo in zaposleni v njihovi organizaciji dovolj zavedajo pomembnosti obvladovanja kakovosti jih je pritrdilno odgovorilo 7 (58%). Enak delež je pritrdilno odgovoril na naslednje vprašanje: ali si vaša organizacija iz finančnih razlogov ne more privoščiti obvladovanja kakovosti jih je pritrdilno odgovorilo 7 (58%).

Ali je kakovost vaših storitev primerljiva z evropsko

ravnjo

92%

8%

je primerljiva

ni primerljiva

Ali ste v zvezi s kakovostjo vaših storitev kdaj izvajali

benchmarking

33%

67%

da

ne

122

122

SLIKA 8: ALI SE VODSTVO IN ZAPOSLENI ZAVEDAJO POMENA OBVLADOVANJA KAKOVOSTI

Iz navedenih odgovorov je razvidno, da se je v času izvajanja ankete večina izvajalcev, ki so vrnili izpolnjeno anketo zavedalo problematike obvladovanja kakovosti. Kar štirje od njih so imeli uveden formalni sistem kakovosti, medtem, ko je bil delež tistih, ki so sistematično spremljali zahteve in zadovoljstvo svojih odjemalcev kar 83 odstoten. Izpolnjevalci anket so zašli nekoliko v protislovje, ko jih je po eni strani 83% odgovarjalo, da koristi obvladovanja kakovosti odtehtajo stroške, ki so povezani s tem, pri tem pa jih je 58% odgovorilo, da si sistematskega ukvarjanja z obvladovanjem kakovosti ne morejo privoščiti iz finančnih razlogov. Zanimivi so tudi odgovori v zvezi z ravnjo storitev, ki jih izvajajo, saj jih je 92% menilo, da je izvedba njihovih storitev na evropsko primerljivi ravni, pri tem pa jih je bilo samo 33% kadarkoli vključenih v proces benchmarkinga, kar pomeni, da je odgovori o ravni kakovosti niso imeli realnih osnov oziroma za vpisane odgovore v tem delu anket ni trdnih dokazov. Ne glede na to, da je bila anketa izvedena pred 5 leti se delež izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji, ki bi imel uveden sistem kakovosti ni povečeval. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve sedanjim izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije nalaga vrsto zahtev, ki so usmerjene k zviševanju kakovosti njihovega dela. Rezultati takih zahtev bi lahko dosegali višje učinke v primeru, da bi obstoječe zahteve povezali v formalni sistem kakovosti.

Sistemi kakovosti v poklicni / zaposlitveni rehabilitaciji /Evropske izkušnje/ Podatki o obvladovanje kakovosti na področju zaposlitvene / poklicne rehabilitacije v Evropskih okvirih se nanašajo na zahodnoevropske rehabilitacijske centre, ki so vključeni v Evropsko platformo za rehabilitacijo EPR (European Platform for Rehabilitation). V ravni nekaterih članic EPR poteka v okviru pobude Leonardo da Vinci mednarodni projekt z imenom Equass in practice, ki je usmerjen v promocijo sistemov kakovosti na področje rehabilitacije in ostalih socialnih storitev.

Ali se vodstvo in zaposleni zavedajo pomena

obvladovanja kakovosti

58%

42%

da

ne

123

123

Cilj projekta je promocija sistema kakovosti EQUASS (European Quality in Social Services) in njegovo uvajanje na področje rehabilitacije v različnih evropskih državah, s čimer bi na ravni Evropske unije na področju rehabilitacije vzpostavili primerljivo raven izvedbe storitev. Eden od ciljev tega projekta je tudi vzpostavitev nacionalnega (lokalnega) nosilca licence, ki bo koordiniral presoje in izdajanje EQUASS certifikatov. V Sloveniji bi bilo smiselno, da kot nosilec razvoja na področju zaposlitvene rehabilitacije Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo prevzame vlogo nacionalnega nosilca licence za sistem kakovosti EQUASS. V letu 2010 in 2011 bo na ravni Evropske Unije pri večjem številu izvajalcev poklicne /zaposlitvene rehabilitacije potekalo uvajanje in certificiranje sistema EQUASS predvsem na Norveške, Portugalskem, irskem, Estoniji in Latviji. V teh državah bo predvideno v dveh letih certificirano približno 300 izvajalcev rehabilitacije oziroma socialnih storitev. Velika večina izvajalcev bo uvedla EQUASS Assurance, ki predstavlja osnovni sistem kakovosti na področju rehabilitacije oziroma izvedbe socialnih storitev. Tega je mogoče nadgraditi z EQUASS Excellence, ki predstavlja Evropski znak odličnosti na področju rehabilitacije (oziroma socialnih storitev) , metodologija za njegovo uvajanje in ocenjevanje pa je zelo podobna EFQM modelu poslovne odličnosti. Takšen znak odličnosti je leta 2007 kot prvi v Sloveniji pridobil URI Soča. Do sedaj pa ga je v evropskem merilu pridobilo 13 organizacij. Evropsko nagrado EQUASS Award do sedaj ni prejela še nobena organizacija. Na spodnji sliki so na desni strani prikazane vse tri ravni EQUASS sistema, v primerjavi z splošno uveljavljenima sistemoma ISO 9001 in modelom poslovne odličnosti EFQM ki sta prikazana na levi strani slike.

Evropska perspektiva sistemov kakovosti na podroEvropska perspektiva sistemov kakovosti na področčju socialnih storitevju socialnih storitev

(rehabilitacija, poklicno usposabljanje(rehabilitacija, poklicno usposabljanje………….).)

Na

cio

naln

ara

ven

Evro

pska

raven

EQUASS Excellence

EQUASS Assurance

EQUASS Award

124

124

Primerjava sistemov kakovosti ISO 9001, EQUASS in EFQM modela poslovne odličnosti

EFQM ISO EQUASS

Področje Vodenje poslovnih procesov

Vodenje kakovosti

Socialni programi rehabilitacija

Zgradba Smernice Zahteve Kriteriji in načela odličnosti

Poudarki Novosti in učenje

Obvladovanje Obvladovanje Izboljševanje in učenje

Postopki Samoocenitev + zunanja presoja

Zunanja presoja Samoocenitev + zunanja presoja

Usmerjenost Izboljševanje Obvladovanje procesov

Izpolnjevanje kriterijev in učenje

Priznanje Evropsko Globalno Evropsko

Strateška možnost

Prilagodljivost Učinkovitost Zmogljivost Učinkovitost

Na področju rehabilitacije so v slovenskem in evropskem prostoru kot sistemi vodenja kakovosti v preteklosti prevladovali sistemi certificirani skladno z zahtevami standarda ISO 9001:2000. Z razvojem EQUASS sistema kakovosti se nakazujejo alternativne možnosti, v skladu s katerimi lahko rehabilitacijske ustanove kot sistem kakovosti uvedejo EQUASS Assurance. To bo zanimivo predvsem za tiste organizacije, ki bi želele v prihodnje pridobiti Evropski znak odličnosti v rehabilitaciji (EQUASS Excellence), saj so kriteriji, ki jih vsebuje EQUASS Assurance v skladnosti z načeli odličnosti, kot jih opredeljuje EQUASS Excellence in zato lahko pridobitev EQUASS Assurance služi kot prva faza pri pridobivanju EQUASS Excellence. Glede na to, da sta oba sistema kakovosti ISO 9001 in EQUASS primerna za uvedbo na področje izvedba storitev zaposlitvene rehabilitacije so v nadaljevanju prikazane njune osnovne značilnosti. ISO 9001 Sistemi vodenja kakovosti Standard ISO 9001:2008 je izdala mednarodna organizacija ISO (International Standardization Organization) leta 2008, na kar oznaka :2008 tudi opozarja. Gre za četrto izdajo standarda (prva je iz leta 1987), ki zamenjuje predhodno iz leta 2000. Standard je zgrajen na načelih vodenja kakovosti, ki jih danes uporabljajo v svetu uspešne organizacije, tako proizvodne kot storitvene. Zato je standard povzetek dobre poslovne prakse in kot tak v pomoč organizacijam, ki žele slediti samo najboljšemu.

125

125

Osredotoča se predvsem na učinkovitost sistema vodenja kakovosti pri izpolnjevanju zahtev odjemalcev4. Namenjen je vsem vrstam organizacij, ne glede na velikost, organiziranost, proizvod ali storitev, ki želijo obvladovati in izboljševati svoje poslovanje ter povečevati zadovoljstvo svojih odjemalcev. Standard določa zahteve za sistem vodenja kakovosti (Sistem vodenja kakovosti), delovanje vodstva (Odgovornost vodstva), ravnanje z viri (Vodenje virov), izvajanje osnovne dejavnosti (Realizacija proizvoda) in nadzor (Merjenje, analize in izboljševanje). Izpolnjevanje vseh zahtev standarda omogoča organizaciji, da, po uspešno zaključenem certifikacijskem postopku, pridobi certifikat za sisteme vodenja kakovosti po ISO 9001:2008. (vir: www.siq.si) Standard je vsebinsko opredeljen na podlagi naslednjih načel kakovosti:

Osredotočenost na odjemalce: organizacije so odvisne od svojih odjemalcev, zato morajo dejavnosti oblikovati tako, da čim bolje zadovoljujejo potrebe trga

Vodenje: je potrebno za zagotavljanje enotnega cilja in smeri

Vključevanje ljudi: je potrebno za vzpostavljanje okolja, v katerem se ljudje docela vključijo v doseganje ciljev organizacije

Procesni pristop: da bi dosegli organizacijske cilje, je treba vire in dejavnosti voditi kot procese, ob razumevanju, kako rezultati enega procesa (outputs) vplivajo na oblikovanje drugega (inputs)

Sistemski pristop k vodenju: uspešnost in učinkovitost organizacije sta odvisni od sistematičnega pristopa k delovnim opravilom

Nenehno izboljševanje: vključitev le-tega kot dela vsakdanje prakse je ključni cilj za organizacijo

Odločanje na podlagi dejstev: učinkovite odločitve temeljijo na logični in intuitivni analizi podatkov in konkretnih informacij

Vzajemno koristni odnosi z dobavitelji: taki odnosi povečujejo zmožnost ustvarjanja dodane vrednosti

V Sloveniji so standarde ISO 9001 poleg industrije uvedli tudi na področju storitvenih dejavnosti, v javni upravi, zdravstvu, na področju socialnih storitev, sistem kakovosti ISO 9001:2000 pa imajo tudi trije izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. EQUASS (European Quality in Social Services) EQUASS (European Quality in Social Services) – Evropski sistem kakovosti na področju socialnih storitev je pobuda Evropske platforme za rehabilitacijo (EPR – European Platform for Rehabilitation).

4 Posamezne organizacije imajo običajno več različnih skupin odjemalcev, zato lahko v kontekstu zaposlitvene

rehabilitacije izraz odjemalec pomeni skupino, ki jo predstavljajo: rehabilitandi, svojci in skrbniki, plačniki

storitev, napotovalci, predstavniki države, delodajalci, zaposleni pri izvajalcu storitev zaposlitvene rehabilitacije

ipd…

126

126

Evropsko Platformo so pri razvoju EQUASS-a vodili naslednji razlogi: Modernizacija področja povzroča stalno povečevanje zahtev po zagotavljanju kakovosti in učinkovitosti izvajalcev socialnih storitev. Trenutni razvoj narekuje uporabo sistema mednarodnega primerjanja in učenja kot poti k nenehnemu izboljševanju izvajanja socialnih storitev. Uvajanje tržnega pristopa vzpodbuja povečanje konkurenčnosti med izvajalci socialnih storitev, s čimer se poskuša doseči preglednost in učinkovitost. Pri izbiranju primernih izvajalcev storitev bodo zato v okviru Evropske Unije nacionalni organi oblasti in plačniki v zahteve svojih razpisov vključevali kriterije kakovosti. Ustvarjanje notranjega evropskega trga prinaša bolj intenzivno zagotavljanje storitev preko meja in terja priznavanje kakovosti na evropski ravni in s tem nepristransko zagotavljanje kakovosti storitev uporabnikom po vsej Evropi. Osnova za razvoj sistema kakovosti EQUASS so naslednje pobude in dokumenti:

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (December 2006)

Obvestilo Evropske komisije o socialnih storitvah v splošnem interesu (November 2007)

Dokument o stališču do kakovosti skupine na visoki ravni za invalidnost (Oktober 2007)

Skupni okvir zagotavljanja kakovosti (CQUAF) za poklicno izobraževanje in usposabljanje (VET)

Akcijski načrt Sveta Evrope o invalidnosti za obdobje 2006-2015 (April 2006) Razlogi za izboljšuje uspešnost izvajalcev, ki so uvedli EQUASS: Niz priznanih načel kakovosti in z njimi povezana merila združuje poglede uporabnikov, izvajalcev storitev, socialnih partnerjev, plačnikov in oblikovalcev politik. Njihov izključni cilj je izboljševanje zagotavljanja storitev in sistemov vodenja. Celovit sistem ocenjevanja lastnih procesov organizacijam zagotavlja tako predlogo za ocenjevanje trenutnega delovanja in opredeljevanje področij za izboljševanje kot tudi metodologijo za oblikovanje akcijskega načrta za uveljavljanje načel kakovosti. Uradni certifikat izvajalcem storitev omogoča razlikovanju na trgu in hkratno usklajenost z nacionalnimi zakonskimi zahtevami. Vrsta podpornih storitev je na voljo izključno organizacijam, ki so si pridobile znak EQUASS in vključujejo organizaciji prilagojeno usposabljanje, svetovanje in usmerjanje. Proces primerjanja ("benchmarking") daje organizacijam, ki so si pridobile EQUASS znak odličnosti priložnost za sodelovanje s podobno usmerjenimi organizacijami na lokalni in Evropski ravni in s tem doseči boljše izide ter procese. Načela sistemoma EQUASS

127

127

Certificiranje za EQUASS na vseh ravneh temelji na jasno opredeljenih merilih in poteka skozi poseben postopek lastnega ocenjevanja in zunanjih presoj. Na osnovi načel kakovosti morajo organizacije izvesti notranjo presojo v obliki lastne ocene, ki ji sledi ocenjevanje in preverjanje s strani zunanjih presojevalcev. Uspešnost doseganja meril za pridobitev EQUASS certifikata ter področja za izboljševanje se v obliki poročila posreduje tako organizaciji kot odboru za podeljevanje. Odbor odloči ali si bo kandidat pridobil EQUASS certifikat.

EQUASS je branžni sistem kakovosti, zato ga sestavljajo načela kot so: pravice, etika, kompleksnost, usmerjenost v uporabnika v čemer se bistveno razlikuje od ostalih – univerzalnih sistemov kakovosti.

Sistem kakovosti EQUASS je razvit v treh ravneh: EQUASS znak kakovosti na področju socialnih storitev (EQUASS Assurance) EQUASS znak kakovosti jamči, da se storitve izvajajo v skladu z 38 merili, ki temeljijo na načelih kakovosti. Predstavljajo temeljne zahteve za izvajanje socialnih storitev. Organizacija, ki ustreza kriterijem EQUASS znaka kakovosti, si pridobi certifikat za obdobje 2 let.

EQUASS znak odličnosti na področju socialnih storitev (EQUASS Excellence) EQUASS znak odličnosti si pridobi izvajalec storitev, ki lahko dokaže dosežke in nenehno izboljševanje pri vseh devetih načelih kakovosti s treh različnih pogledov: pristopa, razširjenosti in doseženih rezultatov. Z namenom vzpodbujanja primerjanja ("benchmarking-a") in učenja so rezultati certificiranih organizacij objavljeni. Organizacija, ki ustreza kriterijem EQUASS znaka odličnosti, si pridobi certifikat za obdobje 3 let.

Priznanje izjemne uspešnosti na področju socialnih storitev (EQUASS Award)

Pravice

Etika

Partnerstvo

Sodelovanje

Usmerjenost v uporabnika

Kompleksnost

Voditeljstvo Usmerjenost

v rezultate

Nenehno izboljševanje

128

128

EQUASS priznanje se enkrat letno podeljuje organizaciji z EQUASS znakom odličnosti, ki sodeluje v prostovoljnem natečaju in v primerjavi z drugimi izvajalci storitev dokaže izjemne dosežke na področju izvajanja socialnih storitev, oziroma storitev poklicne / zaposlitvene rehabilitacije. EQUASS ODBOR ZA PODELJEVANJE Procese razvoja in certifikacij EQUASS nadzoruje odbor za podeljevanje, ki ga sestavljajo predstavniki ključnih evropskih in mednarodnih interesnih skupin kot so uporabniki storitev, socialni partnerji, izvajalci storitev, oblikovalci politih in plačniki. V odboru za podeljevanje EQUASS so predstavniki naslednjih organizacij:

- Council of Europe - Employers' Forum on Disability - European Association of Service Providers for Persons with Disabilities - European Disability Forum - European Network of Social Authorities - European Platform for Rehabilitation - European Social Insurance Platform - European Trade Union Association - Rehabilitation International

Evropski sistem kakovosti za področju socialnih storitev se odziva na pravne, socialno-ekonomske in kulturne razlike v različnih državah članicah EU. Zato certificiranje za EQUASS temelji bolj na splošno veljavnih načelih in temeljnih vrednotah kot pa na predpisanem nizu standardov. Način sodelovanja in komunikacije med EQUASS sedežem v Bruslju in EQUASS nacionalnim nosilcem licence – pri izvedbi postopka certifikacije:

Organizacija ki kandidira za pridobitev EQUASS certifikata pošlje prijavni obrazec in izpolnjen vprašalnik nacionalnemu nosilcu licence LLH (Lokal Licence Holder) – v primeru Slovenije je to Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo.

Razvojni center preveri ustrezno izpolnjenost izpolnjenega vprašalnika

Razvojni center izbere usposobljenega presojevalca za izvedbo zunanje presoje

Prijavni obrazec (vključno z interno presojo) se pošlje presojevalcu, ki bo izvedel presojo – skladno s postopki presoje ki so posebej opredeljeni

Presojevalec izvede presojo skladnosti sistema kakovosti z EQUASS Assurance opredelitvami.

Poročilo o presoji pošlje presojevalec Razvojnemu centru (komentarji presojevalca so v angleščini)

Razvojni center pošlje poročilo EQUASS sekretariatu in še v vednost EQUASS izvršnemu direktorju

EQUASS izvršni direktor pošlje povratno informacijo Razvojnemu centru za zaposlitveno rehabilitacijo in EQUASS sekretariatu v Bruselj

129

129

EQUASS sekretariat pošlje povratno informacijo (odobreno ali neodobreno) in EQUASS certifikat prijavitelju. (kopija povratne informacije je poslana tudi Razvojnemu centru)

EQUASS izvršni direktor odboru za podeljevanje EQUASS pošlje končno poročilo. Proces izvedbe presoje

verifikacija

+

+ Prijava Izpolnjen

vprašalnik

Pregled

dokumentacij

e

Izvedba

intervjujev

Poročanje Poročilo

o presoji

Kriteriji ?

Certifikacija

Izboljšave

DA

NE

130

130

Zgoraj navedeni certifikacijski postopek predstavlja zaključno fazo uvajanja sistema kakovosti, ki pred tem praviloma zahteva izvedbo naslednjih aktivnosti:

usposabljanje in izobraževanje zaposlenih v zvezi s sistemom kakovosti,

izvedbo posnetka stanja oziroma izvedbo samoocene organizacije,

pripravo akcijskega načrta za izvedbo sprememb v organizaciji in

samo izvajanje sprememb in njihovo vrednotenje

Povzetek in operativni plan dela na področju promocije sistemov kakovosti za leto 2010/2011 OSNOVA: Načela kakovosti, ki so sestavni del standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, so hkrati načela, ki opredeljujejo sistem kakovosti EQUASS (European Quality in Social Services). EQUASS je sistem kakovosti, ki je bil prvotno razvit za področje poklicne rehabilitacije in je zato za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije posebej primeren, ni pa edini sistem kakovosti, ki ga je na tem področju možno in smiselno uvesti. EQUASS omogoča (in zahteva) transparentno in učinkovito organizacijo dela s poudarkom na zahtevah in potrebah rehabilitandov in ostalih zainteresiranih strani. (tudi Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, napotovalcev, ipd.) Vrsto posameznih zahtev, ki jih pred izvajalce zaposlitvene rehabilitacije postavlja Ministrstvo za delo, je mogoče povezati v sistem kakovosti in na ta način dosegati njihove boljše učinke. V nekaterih evropskih državah so ministrstva izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije že priporočala uvedbo sistema kakovost ( Norveška, Portugalska). Pri tem posamezni izvajalci sami izberejo sistem kakovosti, ki ga bodo uvedli. Predlog 1:

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlaga izvajalcem uvedbo sistema

kakovosti, po njihovem izboru v roku 3 let.

Ministrstvo hkrati sporoči, da bo uveden sistem kakovosti pri naslednjem razpisu

koncesij pomenil prednost v primerjavi z izvajalci, ki tega sistema ne bodo imeli.

Ministrstvo izvajalce zaposlitvene rehabilitacije obvesti da bo preko Razvojnega

centra za zaposlitveno rehabilitacijo finančno podprlo uvajanju sistema EQUASS.

Predlog 2: Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo pridobi status nacionalnega nosilca licence in podpiše pogodbo z EPR, ter za leta 2010, 2011 in 2012 pripravi program uvajanja sistema kakovosti za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije. Program bo predvidoma obsegal:

informativna predavanja o kakovosti in sistemih kakovosti na področju rehabilitacije,

131

131

pomoč pri izvedbi posnetka stanja glede izpolnjevanja zahtev standarda EQUASS pri

posameznih izvajalcih

svetovanje posameznim izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije v zvezi z uvedbo

sistemov kakovosti

pomoč pri izvedbi samoocene posameznih izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije

pomoč pri uvedbi sistema kakovosti EQUASS

koordinacija certifikacije sistema kakovosti EQUASS

Neposredne presoje sistema kakovosti EQUASS ne bo izvajal Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, ker je zahteva EPR, da je presoja izvedena s strani neodvisnih presojevalcev. Potencialne neodvisne presojevalce bo Razvojni center poiskal iz vrst neodvisnih svetovalcev za kakovost in koordiniral ter usmerjal njihovo delo. Dinamika aktivnosti v letu 2010:

Priprava informativnega gradiva za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije

Priprava seminarja – predavanja o sistemih kakovosti s poudarkom na predstavitvi EQUASS

Identifikacija 5 izvajalcev, ki bi uvedli EQUASS v letu 2010 in priprava akcijskega načrta za vsakega od teh izvajalcev.

Določitev dinamike uvajanja EQUASS k ostalim izvajalcev v letih 2011 in 2012, ter izvedba pripravljalnih aktivnosti pri njih.

Izvedba evalvacije in priprava letnega evalvacijskega poročila za Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve

Stroški uvedbe sistemov kakovosti v zaposlitveni rehabilitaciji: Stroški uvedba sistemov kakovosti na ravni izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije bodo odvisni od dinamike aktivnosti, ki bodo v letu 2010 intenzivnejše kot v letu 2011 in 20012, ko bodo certificirani še zadnji izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Ob predpostavki, da bo vsako leto certificiranih 5 izvajalcev in da bodo poleg vsake certifikacije, ki bo znašala 2.800,00€ potekale še uvajalne in svetovalne aktivnosti pri izvajalcih je ocena letnega stroška celotnega programa uvajanja sistemov kakovosti 22.000€. V tem znesku je vrsta stroškov, ki jih Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo do sedaj ni imel saj so v znesku vključeni stroški certifikacije, pristojbine EPR za vsako certifikacijo, svetovalne storitve na terenu pri izvajalcih in spremljajoče tehnično administrativne storitve. Zaključek Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti na področju izvedbe storitev zaposlitvene rehabilitacije je tudi cilj Ministrstva za delo družino in socialne zadeve glede na njihove dosedanje zahteve do izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije.

132

132

Uvajanje sistemov kakovost pri izvajalcih bo na sistematičen način povezalo že do sedaj izražene zahteve Ministrstva in hkrati vzpostavilo sistemske okvire za izvedbo nenehnih izboljšav , predvsem pa za primerjavo med različnimi izvajalci na lokalni in evropski ravni. Z zahtevami po uvedbi sistemov kakovosti k izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije se bomo priključili tistim razvitejšim okoljem v evropski uniji, ki vidijo v kakovostni izvedbi socialnih storitev velik izziv za prihodnost – predvsem v kontekstu velikih demografskih sprememb, ki zahtevajo sistemsko ukrepanje še v fazi ko lahko vnaprej predvidimo njihove negativne ali pozitivne učinke na družbo v prihodnosti.

133

133

EVALVACIJA PROCESA ZAPOSLITVENE/POKLICNE REHABILITACIJE PRI IZVAJALCIH STORITEV

Uvodna pojasnila: V okviru naloge Evalvacija izvajanja zaposlitvene rehabilitacije smo že v letu 2006 razmišljali o modelu evalviranja, ki bi bil dovolj kompleksen, da bi zajel vse pomembne elemente (predmete) evalvacije, kot so: viri, postopki, procesi, izidi. Tako smo se po posvetovanjih v delovnih skupinah in z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije odločili za model evalviranja zaposlitvene/poklicne rehabilitacije, ki v osnovi temelji na modelu, ki je bil oblikovan v okviru projekta 'Oblikovanje sistema evalviranja izvajanja programov socialnega varstva' (Rode, Rihter, Kobal 2005; 2006). Gre za prilagoditev Yatesovega (1999) modela evalvacije, ki predpostavlja evalviranje virov (vsa sredstva: finančna, prostori in osebje, ki je potrebno za izvajanje programa; uporabniki, ki vstopajo v postopke), postopkov (vse dejavnosti in storitve, ki prispevajo k uresničevanju ciljev programa), procesov (različne reakcije pri uporabnikih oz. psihosocialni in drugi procesi na katere vplivajo postopki) in izidov programa (psihična in socialna stanja, ki jih program spremeni, veščine in znanja, ki jih uporabniki skozi program pridobijo za reševanje ali obvladovanje svojih stisk, in/ali druge spremembe, ki nastajajo zaradi programa in so povezane s cilji programa). Ker je v Yatesovem modelu eksplicitno določeno, kaj pomenita pojma 'postopek' in 'proces' in ker je v okviru tega modela zelo težko oblikovati ustrezne indikatorje za evalvacijo 'procesov', smo tudi v primeru oblikovanja modela evalvacije zaposlitvene rehabilitacije naredili poenostavitev in smo izločili 'procese' v smislu Yatesove definicije ter tako oblikovali model evalvacije zaposlitvene rehabilitacije, ki vključuje evalvacijo virov, postopkov in izidov. Nekateri drugi avtorji npr. Mesec (1997) ali Smith (1990) izraz proces uporabljajo za isti predmet, ki ga Yates (1999) poimenuje postopek in ker pogosto prihaja do nejasnosti glede tega, kaj posamezen izraz zares vključuje, smo se odločili, da bomo evalvacijo procesa razumeli, kot jo razume Mesec (1997), torej kot evalvacijo poteka dela v programu (ali delamo tisto, kar smo načrtovali in kako to delamo). V okviru teh treh glavnih predmetov (objektov) evalvacije smo poskušali določiti osnovne kriterije, ker je nujno, da upoštevamo ključno izhodišče, da evalvacija nikoli ni evalvacija kar tako, ampak je vedno: evalvacija nečesa, za bolj/manj jasno določen namen, po bolj/manj jasno določenih kriterijih (Rode, Rihter, Kobal 2006). Pri oblikovanju predloga modela evalviranja smo tako v prvi fazi poskušali odgovoriti na pomembna vprašanja:

- kaj in zakaj bomo evalvirali (t.j. določitev kriterijev evalviranja in izdelava/prilagoditev ustreznih merskih instrumentov)

- kdaj bomo evalvirali (določitev načinov in rokov za zbiranje podatkov in analizo podatkov)

134

134

- kako bomo evalvirali (določiti, kdo bodo evalvatorji, na kakšen način bo potekalo ocenjevanje).

Večino odgovorov, ki jih v obliki povzetka opravljenih nalog prikazujemo spodaj v poglavjih 1.1. do 1.3., smo v teh letih, odkar poteka naloga, uspeli oblikovati. Največ težav pa je povzročala evalvacija procesa dela. Glede na dejstvo, da tudi avtorji (npr. Cheetam, Fuller, McIvor in Petch, 1992) iz držav, v katerih je tradicija evalviranja storitev/dejavnosti precej daljša od naše, omenjajo, da je evalvacija procesa najzahtevnejši element kompleksne evalvacije, ker je najbolj obremenjujoča tako s časovnega kot tudi z metodološkega vidika zbiranja podatkov, in se zato izvaja le v redkih primerih, časovni zamik izdelave ustreznih indikatorjev za evalvacijo procesa v našem primeru torej ni nobena izjema. Določitev kriterijev evalviranja Pri določanju kriterijev evalviranja se lahko pojavijo različne potrebe in želje vpletenih strani (financerji, izvajalci programa, napotitelji in uporabniki). Financerje storitev po navadi zanima stroškovna učinkovitost progama (kakšen rezultat smo dobili za vložen denar in kateri programi ob enakem vložku dosegajo boljše rezultate). Izvajalce zanima, kako (dobro) so delali in kateri postopki vodijo do bolj zaželenih procesov pri uporabnikih. Uporabniki želijo dobiti kakovostno storitev, ki odgovarja na njihove potrebe (Rihter, 2004). Zato smo najprej za določanje kriterijev evalviranja k sodelovanju povabili predstavnike napotiteljev, izvajalcev programa, uporabnikov. Izražene želje in potrebe glede evalviranja smo nato združili v shemo kriterijev, ki jih lahko razdelimo na kriterije, ki sodijo v skupino virov, postopkov in izidov. Shema 1: Osnoven prikaz kriterijev

135

135

Kriterije za evalvacijo virov in izidov smo kasneje dopolnjevali, nekaj več težav pa so povzročali poskusi določanje kriterijev za evalvacijo procesa dela oz. postopkov. V letu 2008 je sicer bilo zastavljeno pilotsko spremljanje procesa dela po zgoraj navedenih osnovnih kriterijih (razen kriterija 'kako izvajajo postopke'). Člani delovne skupine so preko fokusnih skupin v nekaterih organizacijah izvajalcev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije oblikovali nabor aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru posameznih storitev; na podlagi tega pa je bila oblikovana matrika za zbiranje podatkov. Ker analiza pilotskega spremljanja procesa dela ni dala smiselnih rezultatov, se je skupina odločila, da je potreben ponoven razmislek o kriterijih (Kobal, Rihter 2008). Določitev načinov in rokov za zbiranje podatkov in analizo podatkov V obdobju od oblikovanja modela evalviranja do konca leta 2007 so bila določena natančna navodila za zbiranje podatkov glede virov in izidov, ki so se sicer v letu 2009 nekoliko spremenila, saj se podatki po določenih kriterijih zdaj zbirajo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (prej se je večina podatkov – tudi o izidih - zbirala pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije). Tudi analiza teh podatkov je bila v obdobju 2007-2009 narejena po podobni metodologiji. Kar zadeva podatke po kriterijih za evalvacijo procesa smo omenili že zgoraj, da smo jih pilotsko zbirali v juliju 2008 v dveh organizacijah (v eni organizaciji v štirih različnih enotah), pri čemer so se pokazale precejšnje težave ob samem spremljanju in vnašanju podatkov, kar je kasneje otežilo tudi analizo. Način spremljanja podatkov o procesu dela je bil tak, da so izvajalci v pripravljeno Excelovo datoteko vnašali podatke (Kobal, Rihter 2008):

- kadri

(izobrazba,

usposobljenost)

- prostori (opis,

vrednost)

- uporabniki

(značilnosti, ki

so pomembne: ki

jih želimo

spremeniti; ki

lahko vplivajo na

rezultate, izide)

VIRI

- kateri postopki

- kdaj (trajanje)

- kdo jih izvaja

- kateri uporabniki

sodelujejo

- kako izvajajo

postopke

(kakovost)

POSTOPKI OZ.

PROCES DELA

IZIDI

- zaželeni

izidi (končni,

vmesni)

-

zadovoljstvo

uporabnikov

136

136

- z navedbo datuma izvedene aktivnosti - o vrsti izvedene aktivnosti - o tem, v okvir katere storitve sodi izvedena aktivnost - o tem, ali gre za aktivnost, ki jo izvajajo z uporabnikom ali za uporabnika - o izvajalcu aktivnosti - o času trajanja aktivnosti - o tem, kateri uporabnik (uporabniki) so vključeni v aktivnost.

Predvideno je bilo, da bi se podatki analizirali tako, da lahko dobimo zbirnik aktivnosti za posameznega zaposlenega in za posameznega uporabnika ali po posamezni storitvi. Način ocenjevanja Če obstajajo standardi, o katerih se vsi vpleteni strinjajo, da jih mora program doseči (targets), potem primerjamo, koliko programov je doseglo/preseglo določene standarde. Tu obstaja nevarnost, da vnaprej določen standard, še posebej, če je prenizek, zavira razvoj programov (nobeden se ne trudi doseči več); če pa je previsok, je lahko frustracija za izvajalce, ker ga nikoli ne dosežejo. V primeru evalvacije storitev zaposlitvene rehabilitacije gre za novejši program, kjer so postavljeni standardi, ki opredeljujejo proces dela in pričakovane rezultate, ne opredeljujejo pa pričakovanih izidov oz. izhodov iz zaposlitvene rehabilitacije, predlagamo dialoško evalvacijo (povzeto po Rode, Rihter, Kobal, 2006). Pri postopku dialoške evalvacije izhajamo iz naslednjih splošnih načel:

- Zagotoviti je potrebno čim večjo objektivnost ocenjevanja (več ocenjevalcev za en program, primerjanje ocen). Ocenjevalec je namreč vedno nujno subjektiven, saj bodo na oceno vplivale njegove pretekle izkušnje in znanja. Subjektivnosti se izognemo, če imamo več ocenjevalcev in nato njihove ocene primerjamo. Zato naj posamezen program ocenjujeta najmanj dva ocenjevalca.

- Zagotoviti je potrebno dialog med ocenjevalci in predstavniki organizacij (predstavniki programa, ki ga evalviramo morajo imeti možnost dodatno pojasniti dobre/slabe rezultate, sicer občutijo, kot da gre za inšpekcijo in evalvacija ne odgovori tudi na njihove potrebe).

- Evalviramo najmanj dva podobna izvajalca hkrati, da zagotovimo primerjanje ocen, saj nimamo nekega standarda (ciljne vrednosti) s katerim bi primerjali vse storitve.

Do sedaj ocenjevanje izvajalcev zaposlitvene/poklicne rehabilitacije na tak način še ni bilo izvedeno. Poročila o evalvaciji virov in izhodov so pripravljale skupine, sestavljene iz predstavnikov različnih organizacij, kar prav gotovo poveča objektivnost. Ne moremo pa trditi, da je bila v celoti zagotovljena dialoška evalvacija, saj bi v tem primeru rezultati morali biti prikazani vsem izvajalcem hkrati, izvajalci bi morali imeti možnost na prikazana poročila podati lastne komentarje oz. pojasnila.

137

137

Predlog načrta za izvedbo evalvacije procesa zaposlitvene/poklicne rehabilitacije Izhodišča Namen evalvacije procesa dela je običajno v tem, da se lahko na podlagi podatkov o izvedenih postopkih (kvantiteti in kvaliteti postopkov) odločimo, ali je posamezen postopek primeren za ocenjevani program, ali ga je smiselno ohraniti, ali ga je potrebno izboljšati in ali so postopki ustrezni za doseganje nameravanih ciljev (Yates, 1999). Splošni vidiki pregleda in ocenjevanja postopkov (procesa) dela običajno zajemajo (Cheetam, Fuller, McIvor in Petch, 1992) tako kvalitativne kot kvantitativne podatke:

- opis problema uporabnika

- tip (značilnosti) delavcev/zaposlenih, ki so obravnavali uporabnika oz. izvajali storitve

- aktivnosti (dejavnosti, storitve), ki so jih delavci/zaposleni izvedli

- ostale organizacije, ki so bile (posredno ali neposredno vključene) v proces dela

- trajanje postopkov in procesa dela. Če izhajamo iz opredelitve postopkov kot dejavnosti in storitev, ki prispevajo k uresničevanju ciljev programov, je pomembno, da ob evalvaciji procesa dela v programu le-tega razdelimo na posamezne postopke; vsak postopek, ki ga opredelimo, pa mora biti jasno ločen od drugega postopka.

Pri opredelitvi postopkov nam je lahko v veliki meri v pomoč opis programa. V našem primeru so ustrezno izhodišče Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije. Ob tem imamo na voljo vsaj dve možnosti: 1. da postopke opredelimo širše kot storitve:

A. Svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi B. Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih

navad in poklicnih interesov itd.

2. da postopke opredelimo ožje kot metode in tehnike izvajanja določene storitve: Npr. za storitev A:

usmerjeni intervju, heteroanameza pregled in analiza razpoložljive dokumentacije, ocena stopnje motiviranosti za vključitev v nadaljnje programe, osnovna ocena vrste in stopnje težav in ovir, informiranja o možnostih v okolju, programih poklicne/zaposlitvene rehabilitacije,

pravicah in možnih izbirah, individualno in skupinsko svetovanje, izkustveno delo v skupini, evalvacija izborov in povratne informacije.

138

138

Kot se je pokazalo že v okviru pilotskega spremljanja procesov dela, se tehnike in metode izvajanja storitev prepletajo med sabo, tako da izvajalci zaposlitvene rehabilitacije z uporabo iste tehnike/metode hkrati opravljajo aktivnost npr. za dve storitvi. To je povzročilo takšne težave, da bo dejansko potreben ponoven razmislek o načinu spremljanja kvantitativnih podatkov o izvedenih postopkih. Kriteriji za evalvacijo procesa (kaj bomo evalvirali?) Da bomo lahko ustrezneje določili kriterije za evalvacijo, je potrebno v naslednjem letu odgovoriti na spodnja vprašanja:

- Kateri postopki so prisotni v okviru zaposlitvene/poklicne rehabilitacije? - Ali jih je bolje spremljati v širšem (kot storitve) ali v ožjem smislu (kot posamezne

metode in tehnike znotraj storitve)? - Ali bomo spremljali le kvantitativne kazalce (postopek, trajanje postopka,

izvajalec/izvajalci postopka, uporabnik/uporabniki v postopku) ali tudi kvalitativne kazalce (elementi/kriteriji, ki opredelijo, kaj je kakovosten postopek ali kaj je postopek, ki je v skladu s standardi storitev)?

Določitev načinov in rokov za zbiranje podatkov in analizo podatkov (kdo in kdaj bo zbiral ter analiziral podatke?) V kolikor bo prišlo do odločitve o spremljanju kvantitativnih podatkov, je lahko način spremljanja podatkov podoben, kot je bil v primeru pilotskega spremljanja postopkov dela. Pripraviti bo potrebno ustrezen vnosnik (najbolje, da je podprt z informacijskim sistemom, ki se ga razvija v okviru naloge razvojnega centra: Informatizacija zaposlitvene rehabilitacije), v katerega bodo izvajalci storitev (zaposleni v organizacijah, ki so izvajalke zaposlitvene rehabilitacije) sprotno vnašali podatke. Enkrat letno se opravi analiza podatkov, ki je lahko s fokusom na uporabnika ali uporabnike z določenimi lastnostmi (pogledamo, v katere storitve so bili vključeni, koliko časa je trajala vključenost, kdo (kateri kadri) so delali z njimi. Lahko se opravi analiza po storitvah (katere storitve so bile izvedene v večji/manjši meri; kateri kadri so vključeni v dano storitev v večji/manjši meri; koliko v povprečju traja vključenost uporabnikov v storitev). Lahko pa se opravi tudi analiza po zaposlenih izvajalcih (v okviru katerih storitev so delali v večji ali manjši meri, se razlikujejo glede na čas izvajanja storitve ipd). Če bomo spremljali tudi kvalitativne podatke (spisi uporabnikov), se bo potrebno odločiti, koliko spisov oz. celotne dokumentacije uporabnika pri določenem izvajalcu bomo analizirali in na kakšen način (slučajnosten ali z določenim namenom) jih bomo izbrali. Določiti je potrebno tudi, kdo bo te podatke analiziral.

139

139

Način ocenjevanja (kako in kdo bo ocenjeval proces dela?) Ker so na področju storitev zaposlitvene rehabilitacije že izdelani Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije predlagamo, da se ocena naredi v primerjavi s standardi storitev. Pomembno je, da so po določitvi načrta za evalviranje procesa dela z načrtom in kriteriji evalviranja procesa dela vnaprej seznanjeni vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, zato predvidevamo, da bi se dejansko ocenjevanje lahko začelo izvajati v letu 2011.

140

140

Predlog elementov za evalvacijo procesa Kvantitativni vidik: Tabela 1: Spremljanje postopkov SPREMLJANJE POSTOPKOV MESEC:

DATUM ŠIFRA DELAVCA

ŠTEVILO DELAVCEV

ŠIFRA/E UPORABIKA/OV

ŠTEVILO UPORABNIKOV

ŠIFRA POSTOPKA

ŠIFRA IZVAJANJA POSTOPKA

ŠIFRA NAČINA IZVAJANJA POSTOPKA

ŠIFRA STORITVE

ČAS V URAH

Spremljanje postopkov bo izvedeno skozi podatke na podlagi naloge, ki opredeljuje informatizacijo procesa zaposlitvene rehabilitacije. V ta namen je delovna skupina, ki dela za nalogo informatizacija že upoštevala individualni rehabilitacijski načrt in ga zajela v svoje delo. Delovna skupina, ki bo delala na standardih storitev v prihodnjem letu pa bo nadaljevala delo in opredelila kazalce, ki se nanašajo na proces.

141

141

Kvalitativni vidik: Tabela 2:

Element Vidiki, ki jih ocenjujemo

Merilo pozitivne ocene (standard)

Ocena Opombe

OPIS PROBLEMA UPORABNIKA IN IZBRANE STORITVE

Poročilo B primerjava elementov iz poročila izvajalca s standardi storitev

Mnenje RK - ali odstopa od poročila B (da/ne) - v čem odstopa - pritožbe na mnenje RK

Individualni rehabilitacijski načrt

- povezava s poročilom B - namen izbora storitve

Rezultati - povezani z individualnim rehabilitacijskim načrtom

Poročilo (zaključno) elementi iz poročila

POVEZOVANJE Z OSTALIMI ORGANIZACIJAMI

Delodajalci

ZRSZ

ZPIZ

CSD

Lokalna skupnost

Invalidske organizacije

Nevladne organizacije

Druge organizacije in oblike povezovanja (sindikati ipd)

142

142

Viri Cheetam, J., Fuller, R., McIvor, G., Petch, A. (1992), Evaluating Social Work Effeciveness. Buckingham: Open University Press. Kobal, B., Rihter, L. (2008), Evalvacija storitev zaposlitvene rehabilitacije. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo Mesec, B. (1997), Metodologija raziskovanja s statistiko II, skripta. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. Rihter, L. (2004), Evalvacije na področju socialnega varstva in njihov pomen za prilagajanje sodobnih držav blaginje na izzive globalizacije. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede (doktorska disertacija). Rode, N., Rihter, L., Kobal, B. Oblikovanje sistema evalviranja izvajanja programov socialnega varstva : poročilo [za leto 2005]. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, 2005. Rode, N., Rihter, L., Kobal, B. (2006), Evalvacija programov v socialnem varstvu: model in postopek izvedbe. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Inštitut RS za socialno varstvo. Smith, M. J. (1990), Program Evaluation in the Human Services. New York: Springer Publishing Company. Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/Standardi_storitev_zr.pdf Yates, B. T. 1999. Measuring and Improving Costs, Cost-Effectiveness, and Cost-Benefit for Substance Abuse Treatment Programs: A Manual. National Institute on Drug Abuse, Maryland; US Department of health and Human Services: National Institues of Health, Dostopno prek: http://www.drugabuse.gov/IMPCOST/IMPCOSTIndex.html, 4.1.2007.

143

143

PREDVIDENE AKTIVNOSTI DELOVNE SKUPINE ZA STANDARDE V 2010

Individualiziran rehabilitacijski načrt Aktivnosti na področju IRN bodo v 2010 usmerjene predvsem v pilotno aplikacijo sheme in metodologije skozi predlog in uvajanje informacijskega sistema zaposlitvene rehabilitacije. Ker je uporaba enotne informacijske podpore ključnega pomena za dokončno praktično preverjanje uporabnosti in izvedljivost sheme in metodologije izvajanja IRN, bo le-to mogoče ugotavljati šele ob uvedbi informacijskega sistema zaposlitvene rehabilitacije. V vmesnem času bi bilo mogoče izvajalcem posredovati v poskusno uporabo in oceno uporabnosti shemo vmesnega poročila, ki bo kot shema za mesečna poročila predlagana tudi kot mesečno poročilo v okviru standardizacije in dopolnitev storitev zaposlitvene rehabilitacije Glede na to, da je IRN nekaj, kar sproti nastaja in se prilagaja potrebam in okoliščinam uporabnika in bi bil predvsem v vlogi elektronske dokumentacije procesa ZR posameznikov pri izvajalcih, bi bilo potrebno razmisliti tudi o ravni dostopnosti vseh ravni IRN rehabilitacijskim svetovalcem. Tako kot bodo nekateri podatki v okviru aplikacije dostopni le strokovnim delavcem in RK na ZRSZ, bi bila lahko ta raven dostopna le članom tima – za načrtovanje, spremljanje, poročanje, komuniciranje, evalvacijo med člani tima. Opredelili bi pa dokumente, ki se preko predlog iz tega dela neposredno posredujejo tudi na skupno platformo rehabilitacijskih svetovalcev in strokovnih timov za različne potrebe splošnega RN – mesečna in končna poročila, poročila o storitvi N, načrti prilagoditev delovnega mesta, individualni načrti podpore, ki so že sedaj predvideni v opisu storitev. V delovnih skupinah za standarde storitev zaposlitvene rehabilitacije je bilo izpostavljeno tudi vprašanje iskanja možnosti za verificiranje kompetenc in spretnosti, ki si jih uporabniki pridobijo skozi proces zaposlitvene rehabilitacije ali ukrepov APZ. Le-te bi lahko predstavljale tudi element evalvacije izidov zaposlitvene rehabilitacije, predvsem v smislu povečevanja zaposljivosti. Pri tem bi se lahko zgledovali po nekaterih uveljavljenih pristopih kot ga ima npr. National Learning Network na Irskem.

Merila V skladu s časovnim načrtom pilotske uporabe osnutka »Meril« v nekaterih strokovnih timih za zaposlitveno rehabilitacijo bo v letu 2010 izvedena analiza Vprašalnika o uporabnosti »Priročnika za ocenjevanje z »Ocenjevalno lestvico za oceno stopnje zaposlitvenih težav in ovir (Merili)«. Na osnovi ocene in predlogov strokovnih delavcev bo oblikovan dokončen predlog priročnika za ocenjevanje z merili, ki bo vključeval tudi navodila za uporabo ocenjevalne lestvice na standardiziran način. Končna oblika opisov meril v priročniku bo tudi osnova za predlog sprememb opisov meril v prilogi 2: Lestvica ocenjevana stopnje težav in ovir po izbranih merilih, ki so osnova za priznanje pravice invalida do storitev zaposlitvene rehabilitacije v okviru Pravilnika o merilih

144

144

in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij. Priročniku za ocenjevanje z »Merili« bo dodan uvod, v katerem bo opredeljena njihova uporaba kot instrumenta za evalvacijo potreb, postavljanje in spremljanje ciljev ter evalvacijo izidov v procesu zaposlitvene rehabilitacije:

kot dela storitve B - Priprave mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov invalidov,

kot osnove za pridobitev statusa invalida in priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije

kot osnove za oblikovanje in prilagajanje rehabilitacijskega načrta (RN) in individualiziranega rehabilitacijskega načrta (IRN)

kot osnove za evalvacijo izidov zaposlitvene rehabilitacije v okviru RN in IRN

kot osnove za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov. Priprava standardizirane oblike ocenjevalne lestvice s priročnikom in navodili za uporabo omogoča tudi ev. načrtovanje nadaljnjega preverjanja uporabnosti, veljavnosti in zanesljivosti Meril z uporabo raziskovalnih metod.

Standardizacija storitev zaposlitvene rehabilitacije V letu 2010 se bo nadaljevalo dopolnjevanje storitev ob upoštevanju britanskega pristopa k standardizaciji in zagotavljanju kakovosti storitev zaposlitvene rehabilitacije. Predvidevamo tudi enotno oblikovanje poročil k storitvam, ki jih še ne opredeljujejo (razen B, N). Dokončno obliko standardov storitev bo mogoče pripraviti ob sprejemu dopolnitev »Meril«, ki sestavljajo Tabelo 2, ki je priloga storitve in sheme. Dokončen usklajen predlog dopolnjenih standardov storitev bo vključeval tudi dopolnitve storitev G, H, I in N, ki jih pripravlja delovna skupina, ki jo vodi mag. Zdenka Wltavsky.

Evalvacija zadovoljstva uporabnikov Do konca leta 2009 bodo vsem izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije poslana navodila in zbirnik za enotno povzemanje podatkov iz vprašalnikov o zadovoljstvu uporabnikov ZU – RO 08 in ZU- PR 08. Na osnovi tako zbranih podatkov bo v letu 2011 mogoče na osnovi statistične analize pripraviti poglobljeno poročilo za leto 2010, ki bo omogočilo postavljanje ciljev za prilagajanje oz. izboljševanje procesa zaposlitvene rehabilitacije potrebam uporabnikov tako po posameznih izvajalcih kot na ravni celotne Slovenije. V letu 2010 se bodo vsi rezultati evalvacije zadovoljstva uporabnikov zbrali v skladu s standardom storitev do konca marca za leto 2009. Za to, da bodo lahko izvajalci že v letu 2010 načrtovali aktivnosti, izhajajoč iz teh rezultatov, bo poročilo izoblikovano in dostopno vsem izvajalcem do 31.5.2010.

Uvajanje sistemov kakovosti na področje zaposlitvene rehabilitacije Priprava informativnega gradiva za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije

145

145

Priprava seminarja – predavanja o sistemih kakovosti s poudarkom na predstavitvi EQUASS

Identifikacija izvajalcev, ki bi uvedli EQUASS v letu 2010 in priprava akcijskega načrta za vsakega od teh izvajalcev.

Določitev dinamike uvajanja EQUASS k ostalim izvajalcev v letih 2011 in 2012, ter izvedba pripravljalnih aktivnosti pri njih.

Izvedba evalvacije in priprava letnega evalvacijskega poročila za Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve

Evalvacija procesa Kvantitativno spremljanje storitev zaposlitvene rehabilitacije, značilnosti populacije v območnih službah zavoda za zaposlovanje in pri izvajalcih, obseg izvajanja storitev izvajalcev bo izvedeno na osnovi podatkov, ki bodo pridobljeni skozi nalogo: Informatizacija procesa zaposlitvene rehabilitacije, bo mogoče spremljati po uvedbi informacijskega sistema, ki bo veljal za vse izvajalce zaposlitvene rehabilitacije.