21
SINDIKALNI PREDLOG 10.12.2009 V skladu z veljavnimi predpisi skleneta 23. 10. 2009 Pošta Slovenije, d. o. o., ki jo zastopajo člani poslovodstva generalni direktor Aleš Hauc univ. dipl. ekon., namestnik generalnega direktorja mag. Igor Marinič in član poslovodstva Vinko Filipič, univ. dipl. ekon., kot predstavnik delodajalca in reprezentativna sindikata: Konferenca sindikatov Pošte Slovenije, d. o. o., ki jo zastopa predsednica Bernarda Keše kot predstavnica delojemalcev po pooblastilu sindikatov ZSSS Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije: - Sindikat Pošte Slovenije PE Celje, ki ga zastopa Herman Trnovšek - Sindikat Pošte Slovenije PE Kranj, ki ga zastopa Joţe Oţek - Sindikat Pošte Slovenije PE Ljubljana in PE PLC Ljubljana, ki ga zastopa Nada Ţlender - Sindikat Pošte Slovenije PE Maribor in uprava druţbe, ki ga zastopa Hedvika Moţina - Sindikat Pošte Slovenije PE PLC Maribor, ki ga zastopa Miran Černesl - Sindikat Pošte Slovenije PE Murska Sobota, ki ga zastopa Drago Gorčan - Sindikat Pošte Slovenije PE Nova Gorica, ki ga zastopa Srba Krstič - Sindikat Pošte Slovenije PE Novo mesto, ga zastopa Bernarda Keše Sindikat poštnih delavcev – KS 90, ki ga zastopa predsednica Diana Kos kot predstavnica delojemalcev KOLEKTIVNO POGODBO POŠTE SLOVENIJE, d. o. o. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Vsebina kolektivne pogodbe (1) Pogodbeni stranki s to pogodbo določata pravice, obveznosti in odgovornost delodajalca ter delavcev na področju delovnih razmerij, plač in drugih osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom. Za področja, ki niso urejena s to kolektivno pogodbo, se neposredno uporabljajo določila zakonov in drugih predpisov ter Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 50/03, 94/04, 61/05 in 84/08 __________ v nadaljevanju: kolektivna pogodba dejavnosti) 2. člen Krajevna veljavnost Kolektivna pogodba Pošte Slovenije, d. o. o. (v nadaljevanju: kolektivna pogodba) velja za območje Republike Slovenije. 3. člen Stvarna veljavnost (1) Kolektivna pogodba velja za Pošto Slovenije, d. o. o. (v nadaljevanju: delodajalec). 4. člen Osebna veljavnost (1) Kolektivna pogodba velja za zaposlene pri delodajalcu ne glede na vrsto delovnega razmerja. Velja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju ali počitniškem delu (v nadaljevanju: delavci). (2) Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce velja ta kolektivna pogodba, razen, če so s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo določena razmerja, pravice, dolžnosti ali odgovornosti urejena drugače.

d. o. o., po pooblastilu sindikatov ZSSS Sindikat delavcev ...spd-slo.net/wp-content/uploads/2010/08/kolektivna_pogodba_poste... · delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

SINDIKALNI PREDLOG 10.12.2009 V skladu z veljavnimi predpisi skleneta 23. 10. 2009 Pošta Slovenije, d. o. o., ki jo zastopajo člani poslovodstva generalni direktor Aleš Hauc univ. dipl. ekon., namestnik generalnega direktorja mag. Igor Marinič in član poslovodstva Vinko Filipič, univ. dipl. ekon., kot predstavnik delodajalca in reprezentativna sindikata: Konferenca sindikatov Pošte Slovenije, d. o. o., ki jo zastopa predsednica Bernarda Keše kot predstavnica delojemalcev po pooblastilu sindikatov ZSSS – Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije: - Sindikat Pošte Slovenije PE Celje, ki ga zastopa Herman Trnovšek - Sindikat Pošte Slovenije PE Kranj, ki ga zastopa Joţe Oţek - Sindikat Pošte Slovenije PE Ljubljana in PE PLC Ljubljana, ki ga zastopa Nada Ţlender - Sindikat Pošte Slovenije PE Maribor in uprava druţbe, ki ga zastopa Hedvika Moţina - Sindikat Pošte Slovenije PE PLC Maribor, ki ga zastopa Miran Černesl - Sindikat Pošte Slovenije PE Murska Sobota, ki ga zastopa Drago Gorčan - Sindikat Pošte Slovenije PE Nova Gorica, ki ga zastopa Srba Krstič - Sindikat Pošte Slovenije PE Novo mesto, ga zastopa Bernarda Keše Sindikat poštnih delavcev – KS 90, ki ga zastopa predsednica Diana Kos kot predstavnica delojemalcev

KOLEKTIVNO POGODBO POŠTE SLOVENIJE, d. o. o. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen Vsebina kolektivne pogodbe

(1) Pogodbeni stranki s to pogodbo določata pravice, obveznosti in odgovornost delodajalca ter delavcev na področju delovnih razmerij, plač in drugih osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom. Za področja, ki niso urejena s to kolektivno pogodbo, se neposredno uporabljajo določila zakonov in drugih predpisov ter Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 50/03, 94/04, 61/05 in 84/08 __________ v nadaljevanju: kolektivna pogodba dejavnosti)

2. člen Krajevna veljavnost

Kolektivna pogodba Pošte Slovenije, d. o. o. (v nadaljevanju: kolektivna pogodba) velja za območje Republike Slovenije.

3. člen Stvarna veljavnost

(1) Kolektivna pogodba velja za Pošto Slovenije, d. o. o. (v nadaljevanju: delodajalec).

4. člen Osebna veljavnost

(1) Kolektivna pogodba velja za zaposlene pri delodajalcu ne glede na vrsto delovnega razmerja. Velja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju ali počitniškem delu (v nadaljevanju: delavci). (2) Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce velja ta kolektivna pogodba, razen, če so s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo določena razmerja, pravice, dolžnosti ali odgovornosti urejena drugače.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 2 od 21

(3) Kadar pri delodajalcu (uporabnik) opravljajo delo delavci na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavca pri uporabniku, je delodajalec (uporabnik) glede teh delavcev dolžan upoštevati določila te kolektivne pogodbe, glede tistih pravic in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.

5. člen Časovna veljavnost

(1) Ta kolektivna pogodba se sklene s podpisom pogodbenih strank, v veljavo pa stopi naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije in se uporablja od prvega dne v naslednjem mesecu po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije. (2) Kolektivna pogodba je sklenjena za določen čas dveh petih let, ki se šteje od datuma sklenitve. (3) Stranke, ki ne želi podaljšanja kolektivne pogodbe mora o tem pisno obvestiti nasprotno stranko. To lahko stori najhitreje 6 mesecev pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe in najkasneje tri mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe. (4) Če stranke kolektivne pogodbe do izteka roka iz prejšnjega odstavka tega člena ne podajo izjave o prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe ali če v času veljavnosti te kolektivne pogodbe ne pride do drugačnega dogovora med strankama se šteje, da je veljavnost kolektivne pogodbe podaljšana za dobo enega leta. (5) V kolikor v času veljavnosti te kolektivne pogodbe, pride do sprememb kolektivne pogodbe dejavnosti, se bosta stranki zavežeta nemudoma proučiti te spremembe, ter najkasneje v roku treh mesecev predlagati ustrezne preučili spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe pričele z aktivnostmi za morebitno uskladitev te kolektivne pogodbe..

6. člen Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi

(1) Pomen izrazov, kakor je določen v kolektivni pogodbi dejavnosti, se smiselno uporablja tudi za to kolektivno pogodbo.

2. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV

7. člen Razvrstitev delovnih mest

Delovna mesta se razvrščajo v deset tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo oz. raven izobrazbe, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest in sicer: I. tarifni razred (najenostavnejša dela) Nedokončana osnovna šola - nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe - popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe - nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe II. tarifni razred (enostavna dela) Končana osnovna šola Končana osnovna šola in krajše usposabljanja (krajši eno ali več mesečni tečaji, lahko interni ali eksterni) III. tarifni razred (manj zahtevna dela) Nižje poklicno izobraževanje - 1,5 do 2- letni skrajšani programi srednjega izobraževanja - 1,5 do 2- letno izobraževanje za ozke poklicne profile IV. tarifni razred (srednje zahtevna dela) Srednje poklicno izobraževanje - programi 3-letnega izobraževanja za široke poklicne profile, programi izobraževanja in izpiti v šolah za KV delavce V. tarifni razred (zahtevna dela)

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 3 od 21

Srednje tehnično in drugo strokovno izobraževanje ter splošno izobraževanje - 4 do 5 letni programi izobraževanja za V. stopnjo strokovne izobrazbe, - Programi izobraževanja po modelu 3+2 - 4 do 5 letni programi za naziv tehnika - Programi izobraževanja in izpiti za VKV delavce - 4 letni gimnazijski programi VI. tarifni razred (bolj zahtevna dela) Višješolsko in višje strokovno izobraževanje - 2- letni programi višjega strokovnega izobraževanja, 2 do 2,5 letni višješolski študijski programi sprejeti pred 1.1.1994 (prejšnje višješolsko izobraževanje) VII. tarifni razred (zelo zahtevna dela) Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje - specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje), - visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje), - visokošolski strokovni študijski programi in visokošolski univerzitetni študijski programi za pridobitev prve stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu VIII. tarifni razred (visoko zahtevna dela) Visokošolsko izobraževanje druge stopnje - specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/ specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) - visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje), - magistrski študijski programi, za pridobitev druge stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu« IX. tarifni razred (najbolj zahtevna dela) Visokošolsko izobraževanje tretje stopnje - magistrsko izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/ magisterij znanosti - specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/ specializacija po visokošolski univerzitetni izobrazbi (prejšnja) X. tarifni razred (izjemno pomembna najbolj zahtevna dela) Doktorsko in podobno izobraževanje - doktorsko izobraževanje (prejšnje)/ doktorat znanosti (prejšnji) doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) v trajanju 3 leta po končanem univerzitetnem programu (prejšnjem), diploma po končanem magistrskem programu (druge bolonjske stopnje - doktorski študijski programi za pridobitev tretje stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem« študijskem sistemu.

8. člen Sistemizacija delovnih mest

Sistemizacija delovnih mest je določena z aktom o sistemizaciji dela, ki je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in/ali vrste del, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in/ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta, ki se uvrščajo v isto vrsto del.

9. člen Delovno mesto

Se črta

10. člen Konkurenčna klavzula

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka in poslovna znanja ter vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delavca. Delovna mesta, za katere velja konkurenčna klavzula, se določijo v splošnem aktu delodajalca.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 4 od 21

11. člen

Preizkus znanja oziroma usposobljenosti (1) Delodajalec lahko pri sklenitvi delovnega razmerja preizkusi znanja oziroma usposobljenost kandidata za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. (2) Preizkus znanja oziroma usposobljenosti izvede posebna strokovna komisija, ki jo imenuje delodajalec, v skladu s pravili stroke.

(3) Predhodni preizkus znanja oziroma usposobljenosti in poskusno delo se ne izključujeta.

12. člen Poskusno delo

Delodajalec in delavec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za poskusno delo, ki ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi prostega delovnega mesta. Poskusno delo se lahko določi najdlje v trajanju: - za dela I. do III. tarifnega razreda do 2 meseca, - za dela IV. In V. tarifnega razreda do 4 mesece, - za dela VI., VII, VIII., IX. In X. tarifnega razreda do 6 mesecev. (3) Poskusno delo se lahko v primeru opravičene začasne odsotnosti delavca v času poskusnega dela podaljša. (4) Poskusno delo spremlja in ocenjuje tričlanska komisija, ki jo imenuje delodajalec. Vsaj dva člana komisije morata imeti najmanj enako stopnjo izobrazbe, kot je zahtevana za delovno mesto delavca na poskusnem delu. (5) Komisija sproti pisno ali ustno seznanja delavca z uspešnostjo poskusnega dela, dokončno oceno poskusnega dela pa mora predati pooblaščenemu delavcu delodajalca pred potekom poskusnega dela. (6) V primeru negativne ocene poskusnega dela delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

13. člen Varstvo osebnih podatkov

(1) Osebne podatke delavca je mogoče zbirati, obdelovati in posredovati tretjim osebam samo v skladu z zakoni. (2) Vsi podatki, ki jih ima delodajalec o delavcu, so poslovna skrivnost. (3) Delavec ima pravico seznaniti se z vsebino katalogov podatkov in katalogov zbirk podatkov, ki se nanašajo nanj, ter zahtevati, da se vneseni podatki dopolnijo, spremenijo ali brišejo, če niso točni. Delavec pa ima tudi dolžnost, da vse spremembe teh podatkov pisno oziroma dokumentirano takoj sporoči delodajalcu. (4) Podrobnejšo ureditev varstva osebnih podatkov določa splošni akt delodajalca.

14. člen Kraj opravljanja dela

(1) Za kraj opravljanja dela, se šteje kraj določen v pogodbi o zaposlitvi. (2) Kraj opravlja dela je lahko v pogodbi o zaposlitvi tudi širše določen, in sicer glede na mrežo org. enot delodajalca. Delavec je lahko napoten v drug kraj dela skladno z določili kolektivne pogodbe dejavnosti.

15. člen

Presežni delavci (1) Program razreševanja presežnih delavcev in kriteriji za določitev presežnih delavcev se urejajo in določajo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

16. člen

Delovni čas (1) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora med delom ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom, to kolektivno pogodbo, kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti. (2) Efektivni delovni čas je vsak čas, ko delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti. Čas pripravljenosti za V delovni čas se všteva tudi čas evidentiranja prihoda na delo in odhoda z dela ter čas priprave na delo in čas

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 5 od 21

zaključka dela. Čas pripravljenosti na domu za delo na poziv se ne všteva v efektivni delovni čas. (3) Način evidentiranja prisotnosti in odsotnosti z dela ter razporejanje delovnega časa se določi s splošnim aktom delodajalca.

17. člen Razporeditev delovnega časa

(1) Polni delovni čas traja 40 ur na teden, vključno s plačanimi odmori med delom. (2) Delovni čas v tednu je razporejen na najmanj 4 delovne dni. Odstopanje od tega načela je možno tako v primerih enakomerne in neenakomerne razporeditve delovnega časa, upoštevaje pri tem določila zakona o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe dejavnosti. (3) Delodajalec lahko trajanje delovnega časa določi tako, da se delo opravlja: - dopoldan, - popoldan, - ponoči, - v izmenah, - v deljenem delovnem času, - v premakljivem (gibljivem) delovnem času. (4) Delodajalec s splošnim aktom podrobneje določi začetek in konec delovnega časa za primere iz prejšnjega odstavka, ter morebitne pravice in obveznosti delavcev, ki bi iz tega izhajale. (5) Delavec mora biti pred sklenitvijo delovnega razmerja pravočasno obveščen o delovnem času, v katerem bo opravljal delo. To velja tudi za vse spremembe delovnega časa, do katerih bi prišlo v času trajanja delovnega razmerja. (6) Letno razporeditev delovnega časa in mesečni fond ur določi delodajalec in s tem seznani sindikat in delavce.

18. člen Neenakomerna razporeditev delovnega časa

(1) Delodajalec lahko v primerih, določenih z ZDR in s kolektivno pogodbo dejavnosti odloči, da bo delovni čas neenakomerno razporejen. V istih primerih se delodajalec lahko odloči tudi za začasno prerazporeditev delovnega časa. (2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev. (3) Delodajalec s splošnim aktom oz. letnim koledarjem določi referenčno obdobje, v okviru katerega bo v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa spremljal in zagotavljal s pogodbo o zaposlitvi določeno delovno obveznost delavca. V primeru, da ima delavec ob koncu referenčnega obdobja večji fond ur od dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi mu mora delodajalec v roku dveh mesecev po izteku referenčnega obdobja izplačati presežek ur v višini urne postavke osnovne plače za zadnji mesec povečane za odstotek urne postavke za nadurne delo določene v tej kolektivni pogodbi.

19. člen Letni dopust

(1) Dolžina letnega dopusta se odmeri v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, določili kolektivne pogodbe dejavnosti in posebnimi kriteriji iz te kolektivne pogodbe. (2) Delavec ima pravico do minimalnega trajanja letnega dopusta v posameznem koledarskem letu v trajanju štirih tednov. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

20. člen Kriteriji za določanje letnega dopusta

(1) Dolžina letnega dopusta je odvisna tudi od: - skupne delovne dobe, - zahtevnosti dela, - delovnih pogojev, - posebnih socialnih in zdravstvenih razmer, - starosti.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 6 od 21

21. člen

Kriterij delovne dobe (1) Na podlagi kriterija delovne dobe se delavcu poleg minimalnega dopusta iz 19. člena doda določeno število dni letnega dopusta: skupna delovna doba dodatni dnevi dopusta najmanj 5 let 1 najmanj 10 let 2 najmanj 15 let 3 4 najmanj 20 let 4 5 nad 25 let 5 7 (2) pri odmeri letnega dopusta se upoštevajo polna leta delovne dobe, dopolnjenae do 31.12. tekočega leta. (3) V skupno delovno dobo se vštevajo leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico oziroma ustrezno evidenco. (4) Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe se ne vštejejo v skupno delovno dobo.

22. člen Kriterij zahtevnosti dela

(1) Delavcu pripada na podlagi kriterija zahtevnosti dela naslednje število dni dopusta: - od vključno za IV. do vključno X. stopnje zahtevnosti in V. tarifni razred 1 dan - za VI. od X. tarifni razred 2 dneva.

23. člen Kriterij pogojev dela

(1) Delavcem, ki delajo ponoči, pripada na vsakih dopolnjenih 250 ur nočnega dela v preteklem letu 1 dan dopusta. (2) Delavcem, ki delajo v prostoru brez naravne svetlobe 50% ali več odstotkov delovnega časa, ter delavcem, ki so pri opravljanju dela izpostavljeni visokim ali nizkim temperaturam, pripada 1 dan dopusta.

24. člen Kriterij socialne in zdravstvene razmere

Glede na posebne socialne in zdravstvene razmere pripada delavcem dodatni letni dopust: - za vsakega otroka do 15 let starosti 1 dan - delavcu s telesno okvaro do 60 % 2 dneva - delavcu invalidu, delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro, delovnemu invalidu z eno od pravic, ki jo je pridobil iz invalidskega zavarovanja in delavcu, ki neguje in varuje otroka ali drugo osebo s telesno ali duševno prizadetostjo 5 dni. (1) Delavec II. ali III. kategorije invalidnosti (delovni invalid), delavec z najmanj 60 % telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega odpusta. Če ima delavec pravico do dodatnih dni letnega dopusta zaradi invalidnosti II. ali III. kategorije in obenem tudi pravico do dodatnih dni dopusta zaradi telesne okvare, se upošteva tista pravica, ki je za delavca ugodnejša. (2) Delavcu pripada za vsakega otroka do 15 let starosti en dodatni dan letnega dopusta.

25. člen Kriterij starosti

(1) Delavcem, ki so v tekočem letu dopolnili starost 52 50 let, pripadajo dodatni trije dnevi pripada dodatnih pet dni letnega dopusta. (2) Delavcu, mlajšemu od 18. let , se letni dopust poveča še za dodatnih 7 dni.

25. a člen Poseben prispevek delavca k uspehu Pošte

Delodajalec lahko delavcu odbori še dodatne dneve letnega dopusta v posameznem koledarskem letu.

26. člen Izraba letnega dopusta

(1) Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 7 od 21

(2) Delavci izrabijo letni dopust v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami delovnega procesa. (3) Delavec je dolžan z nameravano izrabo letnega dopusta seznaniti delodajalca najkasneje praviloma do konca maja za tekoče leto. Na podlagi namer delavcev delodajalec pripravi plan izrabe letnega dopusta in z njimi seznani delavce. Delavec je dolžan izrabiti letni dopust v skladu s planom izrabe letnega dopusta, razen če se z delodajalcem ne dogovori drugače. (4) Delavec, ki ima šoloobveznega otroka ima pravico izrabiti najmanj en teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. (5) Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta po četrtem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

27. člen Odsotnosti z dela z nadomestilom plače

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v letu zaradi: – lastne poroke 2 dni, – rojstva ali poroke otroka 1 dan, – smrti zakonca, izven zakonskega partnerja, otrok, staršev, posvojencev 2 dni, – smrti bratov, sester, starih staršev ter staršev zakonca ali izvenzakonskega partnerja 1 dan, – selitve delavca v interesu delodajalca 2 dni, – selitve delavca oziroma njegove družine 1 dan, – elementarne nesreče, po predhodni odobritvi delodajalca od 1 do 5 dni (2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo. Dolžinao odsotnosti ob nesrečah določi delodajalec. (3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.

28. člen (1) Delodajalec lahko odobri delavcu plačano odsotnost z dela pod pogojem, da takšna odsotnost ne ovira poslovanja delodajalca, tudi v primeru: - sodelovanja na kulturnih, športnih in drugih prireditvah od 1 do 3 7dni.

29. člen

Odsotnosti z dela brez nadomestila plače (1) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih: - zasebnega potovanja, - nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna, - popravila hiše oz. stanovanja, - zdravljenja na lastne stroške, - v drugih opravičenih primerih. (2) delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu. (3) Delodajalec lahko zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo. (4) Odsotnost z dela brez nadomestila plače odobri delodajalec. Prispevke iz plače plača delavec.

30. člen Varnost in zdravje pri delu

Delodajalec zagotavlja vsem delavcem varne delovne razmere in varstvene ukrepe tako, da se ob normalni pazljivosti in ustrezni strokovni usposobljenosti ter delovni sposobnosti zaradi dela ne poškodujejo ali zbolijo. Ukrepi za varnost in zdravje pri delu se izvajajo v skladu s splošnimi akti delodajalca. Kadar delodajalec v skladu z zakonskimi določili napoti delavca na preventivni zdravstveni pregled, se dejanski čas opravljanja zdravstvenega preventivnega pregleda, vendar ne dlje kot štiri ure, šteje v redni delovni čas. V delovni čas se šteje tudi daljša odsotnost, če delavec predloţi potrdilo zdravnika. Delodajalec v tem primeru delavcu zagotovi povračilo stroškov pregleda, če jih plača delavec, in prevozne stroške. (4) Delodajalec enkrat letno seznani reprezentativni sindikat z ukrepi s področja varnosti in zdravja pri delu in z morebitnimi spremembami na tem področju.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 8 od 21

31. člen Izobraževanje

(1) Za vsa razmerja v zvezi z izobraževanjem delavcev veljajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti, ter na tej podlagi sprejeta splošnega akta delodajalca. (2) O podrobnejših pravicah in obveznostih iz izobraževanja se delavec in delodajalec dogovorita s pogodbo o izobraževanju.

32. člen Pogoji za delovanje sindikata

(1) Pogoji za delo reprezentativnega sindikata pri delodajalcu so določeni s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo , ki jo skleneta reprezentativni sindikat in delodajalec. (2) Za vsa razmerja, ki niso urejena s pogodbo iz 1. odstavka tega člena, kot tudi v primeru, da do sklenitve pogodbe ne pride, se uporabljajo določila kolektivne pogodbe dejavnosti. 3. PREJEMKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

33. člen

Splošne določbe (1) Prejemki delavca v delovnem razmerju, ki so predmet te kolektivne pogodbe, so: - plača - nadomestilo plače, - povračila stroškov v zvezi z delom, - drugi osebni prejemki.

34. člen Tarifna priloga

(1) Tarifna priloga določa: - najnižje osnovne plače po tarifnih razredih, - način usklajevanja najnižjih osnovnih plač, - zneske drugih osebnih prejemkov in zneske povračil stroškov v zvezi z delom

35. člen Plača

(1) Plača delavca je sestavljena iz: - osnovne plače - plačila za delovno uspešnost, - plačila za poslovno uspešnost, - dodatkov. (2) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi se izplačujejo v denarju, razen v primeru regresa za prehrano, kadar delodajalec zagotavlja topli obrok, in prevoza na delo in z dela, kadar delodajalec v imenu delavca plača prevozne stroške.

36. člen Najnižja osnovna plača

(1) Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega dela v tarifnem razredu. (2) Višina mesečne najnižje osnovne plače se določi iz urnega zneska in velja v mesečnem znesku za 174 ur ter kot urna postavka.

37. člen Osnovna plača

(1) Osnovna plača delovnega mesta se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Višina mesečne osnovne plače se določi iz urnega zneska in velja za 174 ur. Mesečna in urna osnovna plača je enaka ali višja od mesečne in urne najnižje osnovne plače, določene za posamezni tarifni razred. Delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega, pripada plača izračunana iz urne postavke osnovne plače in v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenim delovnim časom.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 9 od 21

(2) Zaradi uveljavitve te kolektivne pogodbe ni dopustno znižati zatečene osnovne plače delavca, vključno z napredovanjem in enotnim usklajevalnim zneskom po zakonu, ki jo je imel na dan podpisa te kolektivne pogodbe.

xx. člen

Napredovanje na delovnem mestu (1) Osnovna plača delavca, ki izhaja iz delovnega mesta, se na osnovi njegove večje strokovne

usposobljenosti in delovne uspešnosti lahko poveča za največ 8 plačilnih razredov, o čemer odloča delodajalec.

(2) Delavec, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje praviloma za en plačilni razred. (3) Z napredovanjem pridobi delavec za vsak plačilni razred za 5 % višji količnik od količnika osnovne

plače, določenega v pogodbi o zaposlitvi.

xx. člen Merila za napredovanje

(1) Delavec na delovnem mestu lahko napreduje, če: a) ima višjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot je predpisana v sistemizaciji, ter zato delo lahko

opravlja na višjem strokovnem nivoju, b) obvlada več ţelenih funkcionalnih znanj od tistih, ki so določena v sistemizaciji delovnih mest, c) je vsestransko – večopravilno – usposobljen in ga je mogoče zaradi širine njegovega znanja

zaposliti na več različno zahtevnih delih, d) je pri delu samostojen in zanesljiv, e) je delovno ustvarjalen, kar se kaţe v iskanju, predlaganju in uvajanju novih strokovnih rešitev, f) dosega za delovno uspešnost oceni uspešno ali zelo uspešno.

xx. člen

Odločanje o napredovanju (1) Napredovanje na osnovi doseganja meril od »a« do »e« je mogoče, če delavec najmanj v enem

ocenjevalnem obdobju dosega načrtovane rezultate, to je ocena delovne uspešnosti »uspešno« ali »zelo uspešno«.

(2) Predloge o napredovanju delavcev na osnovi meril pripravijo: - direktorji poslovnih enot za delavce poslovne enote, - direktorji sektorjev oziroma vodje drugih organizacijskih enot za delavce strokovnih sluţb

Pošte. (3) Predlogi za napredovanje se pripravijo na obrazcu A, ki je priloga te kolektivne pogodbe. (4) Delavec lahko praviloma napreduje po preteku treh let od prve razporeditve oziroma od zadnjega

napredovanja, če je izpolnil pogoje za napredovanje. (1) Vsako leto napreduje praviloma do ena tretjina delavcev iz predhodnega odstavka. Prednost pri

napredovanju imajo delavci, ki doseţejo višje število točk iz ocene delovne uspešnosti. (2) Izjemoma lahko delavec napreduje hitreje, kot je določeno v 4. odstavku tega člena, in večje

število delavcev, kot je določeno v 5. odstavku tega člena, o čemer odloča delodajalec.

xx. člen Ocenjevanje delovne uspešnosti

(1) Ocene delovne uspešnosti delavca se uporabljajo kot osnova za: - napredovanje na delovnem mestu, - obračunavanje dela plač na osnovi delovne uspešnosti, - načrtovanje strokovnega razvoja, - določanje morebitnih preseţnih delavcev.

xx. člen Merila za ocenjevanje delovne uspešnosti

(1) Okvirne osnove za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev so: gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela. Po tem se delovna uspešnost delavcev ocenjuje celovito z naslednjimi merili: 1. opravljena količina dela, 2. pravočasnost in kakovost opravljenega dela, 3. gospodarno ravnanje z delovnimi sredstvi in drugim materialom (stroji, naprave, orodja,

prevozna sredstva, potrošni material, poštne pošiljke in gotovina), 4. odnos do strank in sodelavcev, 5. opravljanje dodatnih nalog izven delovnega področja in izven rednega delovnega časa, 6. vpliv na doseganje boljših delovnih rezultatov,

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 10 od 21

7. izboljševanje delovnih postopkov, 8. urejenost in organizacija lastnega dela in dela drugih.

(2) Poleg teh se zaradi specifičnosti v posamezni poslovni enoti ali v strokovnih sluţbah Pošte lahko dodajo še druga merila, vendar pred uporabo teh meril morajo biti seznanjeni delavci.

xx. člen Opisna ocena delovne uspešnosti

(1) Ocena delovne uspešnosti delavca je odvisna od rezultatov njegovega dela in prispevka k skupnim ciljem, v primerjavi z doseganji načrtovanih rezultatov sodelavcev, ki opravljajo enaka ali podobna dela. Za vodjo pa velja program dela ali plan organizacijske enote, ki jo vodi.

(2) Opravljena količina dela ima na oceno delovne uspešnosti naslednji vpliv:

Opravljena količina dela v % Število točk

do 90 0

nad 90 do 100 2

nad 100 do 105 4

nad 105 do 110 6

nad 110 do 115 8

nad 115 10

(3) Opisno oceno delovne uspešnosti delavca pripravi vodja organizacijske enote (ocenjevalec) iz

petih izbranih meril na ocenjevalnem listu, ki je v prilogi B. Pri tem obvezno uporabi prva tri merila, dve merili pa glede na vrsto in posebnosti dela izbere po svoji presoji ali pa doda druga, s katerimi se bo izraţala posebnost dela delavca. Vsako izbrano merilo na ocenjevalnem listu, razen količine dela, se vrednoti z ocenami od 1 do 10, kjer je: - manj uspešno: od 1 do 3 točke (rezultati so pod pričakovanji), - uspešno: od 4 do 7 točk (rezultati so v skladu s pričakovanji), - zelo uspešno: od 8 do 10 točk (rezultati so nad pričakovanji).

(4) Najvišje moţno število točk je 50 (5 meril x 10 točk). (5) Ocena delovne uspešnosti ima na napredovanje na delovnem mestu in na obračunavanje dela

plače na osnovi delovne uspešnosti naslednje vplive: Preglednica:

Stopnje Število točk Skupna ocena Količnik delovne usp. Uspešnosti

Napredovanje

1. do 10 manj uspešno 0,90 ne napreduje

2. od 11 do 20 manj uspešno 0,95 ne napreduje

3. od 21 do 30 uspešno 1,00 napreduje

4. od 31 do 40 uspešno 1,05 napreduje

5. od 41 do 50 zelo uspešno 1,10 napreduje

xx. člen

Ocenjevalno obdobje (1) Delovna uspešnost delavcev se nenehno spremlja in ugotavlja, ocenjuje pa se vsakih šest

mesecev na osnovi rezultatov v preteklem obdobju, uporablja pa za naslednje ocenjevalno obdobje. V primeru potrebe (izjemna odstopanja glede na načrtovano poslovno uspešnost) se ocena za posameznega delavca lahko izdela tudi prej.

xx. člen

Trinajsta plača (1) Trinajsta plača se določa in izplačuje v skladu z določili Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske

dejavnosti. (2) Delodajalec je dolţan sprejeti pobudo sindikata za obračun in izplačilo dela plače iz naslova

uspešnosti poslovanja, če je doseţena donosnost sredstev ( čisti poslovni izid deljeno s sredstvi) v preteklem letu in planirana v tekočem letu nad 4,0%

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 11 od 21

xx. člen

Boţičnica (1) Boţičnico lahko v primeru uspešnosti poslovanja Pošte, kot je to določeno z letnim poslovnim

načrtom, prejmejo vsi delavci v enakem znesku.

xx. člen Dodatki

(1) Osnova za obračun dodatkov je delavčeva osnovna plača za polni delovni čas oziroma urna postavka. Dodatki se obračunavajo za čas in pod pogoji, ki so podlaga za obračun podatkov.

xx. člen

Dodatek za delovno dobo (1) Vsem delavcem pripada dodatek za delovno dobo po naslednji lestvici:

Delovna doba Odstotno povečanje plače delavca

nad 1 leto 1

nad 3 leta 2

nad 5 let 6

nad 10 let 8

nad 15 let 11

nad 20 let 13

nad 25 let 15

nad 30 let 17

nad 31 let, za vsako izpolnjeno leto dodatno

0,5 %.

(2) Pri uveljavljanju pravic iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne

dobe, ki jih je delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki je dokazana z drugimi listinami. Dokupljena, beneficirana ali posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.

(3) Osnova za obračun dodatka za delovno dobo je osnovna plača delavca, povečana za delovno uspešnost.

xx. člen Dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa

(1) Za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, pripadajo delavcu dodatki:

1. za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah oziroma turnusu 10 %;

2. za delo v deljenem delovnem času, za vsakokratno prekinitev dela za več kot 1 uro 15 %;

3. za nočno delo 50 %; 4. za delo prek polnega delovnega časa 50%; 5. za delo v nedeljo 50 %; 6. za delo v soboto 25 %; 7. za delo na dela proste dneve po zakonu 150 %;

kadar delavec dela v času prostih dni po zakonu manj kot polni delovni čas, mu za razliko ur pripada nadomestilo plače. Dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se izključuje z dodatkom za delo v soboto in z dodatkom za delo v nedeljo;

8. za čas pripravljenosti za delo na poziv 20% 9. za popoldansko delo 10%

10. blagajniški riziko - 0,3% Blagajniški riziko je dodatek za riziko, ki nastane pri poslovanju z gotovino. Pripada vsakemu delavcu na dan, ko opravlja blagajniška dela oziroma posluje z gotovino na področju poslovanja z občani.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 12 od 21

xx. člen Dodatek za opravljanje občasnih dodatnih in nujnih del

(1) Za nujna izredna dela, ki jih ni moţno opraviti v rednem delovnem času niti z njegovo prerazporeditvijo, pripada delavcu izplačilo za vsako uro dela v višini 125 % urne postavke njegove osnovne plače.

xx. člen Nadomeščanje

(1) Delavcu, ki v celoti nadomešča odsotnega delavca, pripada za ta čas osnovna plača za delovno mesto, za katero je odsotni delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, če je to zanj ugodneje.

(2) Delavcu pripada nagrada za nadomeščanje v skladu s splošnim aktom Pošte. (3) Delavcu se v času nadomeščanja , glede na spremenjene pogoje stanovanja zagotovi v celoti povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne glede na druga določila te kolektivne pogodbe.

38. člen Del plače za delovno uspešnost

(1) Plačilo za delovno uspešnost predstavlja izplačilo iz naslova stimulacije in iz naslova napredovanja pri plači na delovnem mestu. (2) Kriteriji in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti tako iz naslova stimulacije kot iz naslova napredovanja pri plači se določijo s splošnim aktom delodajalca, ki ga slednji sprejme po postopku določenem v kolektivni pogodbi dejavnosti. (3) Plačilo iz naslova delovne uspešnosti v nobenem primeru ni trajna pravica delavca. (4) Za vsa ostala razmerja v zvezi z delovno uspešnostjo se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe dejavnosti.

38. a člen Napredovanje na delovnem mestu

(5) Osnovna plača delavca, ki izhaja iz delovnega mesta, se na osnovi njegove večje strokovne usposobljenosti in delovne uspešnosti lahko poveča za največ 8 plačilnih razredov, o čemer odloča delodajalec.

(6) Delavec, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje praviloma za en plačilni razred. (7) Z napredovanjem pridobi delavec za vsak plačilni razred za 5 % višji količnik od količnika osnovne

plače, določenega v pogodbi o zaposlitvi.

38. b člen Merila za napredovanje

(1) Delavec na delovnem mestu lahko napreduje, če: g) ima višjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot je predpisana v sistemizaciji, ter zato delo lahko

opravlja na višjem strokovnem nivoju, h) obvlada več ţelenih funkcionalnih znanj od tistih, ki so določena v sistemizaciji delovnih mest, i) je vsestransko – večopravilno – usposobljen in ga je mogoče zaradi širine njegovega znanja

zaposliti na več različno zahtevnih delih, j) je pri delu samostojen in zanesljiv, k) je delovno ustvarjalen, kar se kaţe v iskanju, predlaganju in uvajanju novih strokovnih rešitev, l) dosega za delovno uspešnost oceni uspešno ali zelo uspešno.

38. c člen

Odločanje o napredovanju (2) Napredovanje na osnovi doseganja meril od »a« do »e« je mogoče, če delavec najmanj v enem

ocenjevalnem obdobju dosega načrtovane rezultate, to je ocena delovne uspešnosti »uspešno« ali »zelo uspešno«.

(2) Predloge o napredovanju delavcev na osnovi meril pripravijo: - direktorji poslovnih enot za delavce poslovne enote, - direktorji sektorjev oziroma vodje drugih organizacijskih enot za delavce strokovnih sluţb

Pošte. (3) Predlogi za napredovanje se pripravijo na obrazcu A, ki je priloga te kolektivne pogodbe. (8) Delavec lahko praviloma napreduje po preteku treh let od prve razporeditve oziroma od zadnjega

napredovanja, če je izpolnil pogoje za napredovanje.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 13 od 21

(3) Vsako leto napreduje praviloma do ena tretjina delavcev iz predhodnega odstavka. Prednost pri napredovanju imajo delavci, ki doseţejo višje število točk iz ocene delovne uspešnosti.

(4) Izjemoma lahko delavec napreduje hitreje, kot je določeno v 4. odstavku tega člena, in večje število delavcev, kot je določeno v 5. odstavku tega člena, o čemer odloča delodajalec.

38. č člen

Ocenjevanje delovne uspešnosti (1) Ocene delovne uspešnosti delavca se uporabljajo kot osnova za:

- napredovanje na delovnem mestu, - obračunavanje dela plač na osnovi delovne uspešnosti, - načrtovanje strokovnega razvoja, - določanje morebitnih preseţnih delavcev.

38. d člen Merila za ocenjevanje delovne uspešnosti

(6) Okvirne osnove za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev so: gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela. Po tem se delovna uspešnost delavcev ocenjuje celovito z naslednjimi merili: 9. opravljena količina dela, 10. pravočasnost in kakovost opravljenega dela, 11. gospodarno ravnanje z delovnimi sredstvi in drugim materialom (stroji, naprave, orodja,

prevozna sredstva, potrošni material, poštne pošiljke in gotovina), 12. odnos do strank in sodelavcev, 13. opravljanje dodatnih nalog izven delovnega področja in izven rednega delovnega časa, 14. vpliv na doseganje boljših delovnih rezultatov, 15. izboljševanje delovnih postopkov, 16. urejenost in organizacija lastnega dela in dela drugih.

(7) Poleg teh se zaradi specifičnosti v posamezni poslovni enoti ali v strokovnih sluţbah Pošte lahko dodajo še druga merila, vendar pred uporabo teh meril morajo biti seznanjeni delavci.

38. e člen Opisna ocena delovne uspešnosti

(3) Ocena delovne uspešnosti delavca je odvisna od rezultatov njegovega dela in prispevka k skupnim ciljem, v primerjavi z doseganji načrtovanih rezultatov sodelavcev, ki opravljajo enaka ali podobna dela. Za vodjo pa velja program dela ali plan organizacijske enote, ki jo vodi.

(4) Opravljena količina dela ima na oceno delovne uspešnosti naslednji vpliv:

Opravljena količina dela v % Število točk

do 90 0

nad 90 do 100 2

nad 100 do 105 4

nad 105 do 110 6

nad 110 do 115 8

nad 115 10

(8) Opisno oceno delovne uspešnosti delavca pripravi vodja organizacijske enote (ocenjevalec) iz

petih izbranih meril na ocenjevalnem listu, ki je v prilogi B. Pri tem obvezno uporabi prva tri merila, dve merili pa glede na vrsto in posebnosti dela izbere po svoji presoji ali pa doda druga, s katerimi se bo izraţala posebnost dela delavca. Vsako izbrano merilo na ocenjevalnem listu, razen količine dela, se vrednoti z ocenami od 1 do 10, kjer je: - manj uspešno: od 1 do 3 točke (rezultati so pod pričakovanji), - uspešno: od 4 do 7 točk (rezultati so v skladu s pričakovanji), - zelo uspešno: od 8 do 10 točk (rezultati so nad pričakovanji).

(9) Najvišje moţno število točk je 50 (5 meril x 10 točk). (10) Ocena delovne uspešnosti ima na napredovanje na delovnem mestu in na obračunavanje dela

plače na osnovi delovne uspešnosti naslednje vplive:

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 14 od 21

Preglednica:

Stopnje Število točk Skupna ocena Količnik delovne usp. Uspešnosti

Napredovanje

1. do 10 manj uspešno 0,90 ne napreduje

2. od 11 do 20 manj uspešno 0,95 ne napreduje

3. od 21 do 30 uspešno 1,00 napreduje

4. od 31 do 40 uspešno 1,05 napreduje

5. od 41 do 50 zelo uspešno 1,10 napreduje

38. f člen

Ocenjevalno obdobje (2) Delovna uspešnost delavcev se nenehno spremlja in ugotavlja, ocenjuje pa se vsakih šest

mesecev na osnovi rezultatov v preteklem obdobju, uporablja pa za naslednje ocenjevalno obdobje. V primeru potrebe (izjemna odstopanja glede na načrtovano poslovno uspešnost) se ocena za posameznega delavca lahko izdela tudi prej.

39. člen

(1) V okviru delovne uspešnosti iz naslova stimulacije lahko delodajalec del sredstev nameni za stimulacijo delavcev, ki racionalno gospodarijo z delovnim časom. Osnova za določitev stimulacije je evidenca prisotnosti in odsotnosti na delovnem mestu. Kriteriji in merila za določitev stimulacije se določijo s splošnim aktom delodajalca iz prejšnjega člena.

1. VARIANTA 40. člen

Plačilo za poslovno uspešnost (1) Plačilo za poslovno uspešnost je sestavni del plače delavca in se lahko izplača v primeru doseganja ali preseganja poslovnega rezultata, v skladu z dogovorom z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu. Dogovor se sklene najkasneje do _____________ tekočega leta.. (2) Plačilo za poslovno uspešnost se praviloma izplača ob koncu poslovnega leta, lahko pa tudi med letom, če delodajalec tako odloči.

2. VARIANTA 40. člen

Trinajsta plača Trinajsta plača se določa in izplačuje v skladu z določili Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti.

Delodajalec je dolţan sprejeti pobudo sindikata za obračun in izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja, če je doseţena donosnost sredstev ( čisti poslovni izid deljeno s sredstvi) v preteklem letu in planirana v tekočem letu nad 4,0%

41. člen Dodatki

(1) Med dodatke štejejo: - dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavce manj ugoden, - dodatek, ki izhaja iz neugodnih vplivov okolja, - dodatek za delovno dobo, - drugi specifični dodatki. (2) S splošnim aktom delodajalca se lahko določijo tudi morebitni drugi dodatki.

42. člen Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden

(1) Dodatki se obračunavajo le za delovni čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. (2) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas preračunana na ustrezno urno postavko.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 15 od 21

(3) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnovne plače: - za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni 10% - za delo v deljenem delovnem času – za prekinitev dela več kot 1 uro (čas za malico ni vštet) 15% - za dežurstvo na delovnem mestu 20% - za nočno delo 50% - za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) 25% 50 % - za delo v nedeljo 50% - za delo na dneve državnih praznikov in dela proste dneve po zakonu 50% 150 % tako je v sedanji KP - za čas pripravljenosti na domu za delo na poziv 10% 20 % tako je v sedanji KP - za delo popoldne (po 12., 13. ali 14. uri…) 10 % - za delo ob sobotah 25 % (4) Dodatka iz 6 in 7 alineje se med seboj izključujeta. (5) Izmensko delo je delo, na katerem si delavci sledijo drug drugemu pri opravljanju istega dela v skladu z določenim časovnim razporedom. Dodatek se zaposlenim obračuna za čas dela v drugi in tretji izmeni. (6) Za delo v deljenem delovnem času se šteje delo, ki ga delavec opravlja s prekinitvijo med dvema deloma dnevnega delovnega dne, prekinitev pa traja več kot 1 uro. Dodatek za deljeni delovni čas se obračuna za celotni čas dela V deljenem delovnem času se odmor za malico koristi v času med obema deloma dnevne delovne obveznosti in se ne všteva v čas prekinitve dela. (7) Dežurstvu na delovnem mestu in pripravljenost na domu za delo na poziv mora biti predhodno pisno odrejeno s strani delodajalca.

43. člen Dodatki, ki izhajajo neugodnih vplivov okolja

(1) Za obračun dodatkov po tem členu veljajo določbe 1. in 2. odstavka prejšnjega člena. (2) Za delo v delovnem času, ko delavec dela pod neugodnim vplivom okolja, pripada delavcu dodatek za delo v času neugodnih vplivov okolja, najmanj v višini 3% od osnovne plače. (3) Okoliščine in primeri, v katerih je delavec upravičen do dodatkov iz tega člena se določijo s splošnim aktom delodajalca. Z istim aktom se lahko nadalje določijo tudi dodatni pogoji, pod katerimi so delavci upravičeni do dodatkov iz prejšnjega odstavka.

44. člen

Dodatek za delovno dobo (1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače delavca za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. (2) Osnova za izračun dodatka je osnovna plača delavca. (1) Vsem delavcem pripada dodatek za delovno dobo po naslednji lestvici:

Delovna doba Odstotno povečanje plače delavca

nad 1 leto 1

nad 3 leta 2

nad 5 let 6

nad 10 let 8

nad 15 let 11

nad 20 let 13

nad 25 let 15

nad 30 let 17

nad 31 let, za vsako izpolnjeno leto dodatno

0,5 %.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 16 od 21

(2) Pri uveljavljanju pravic iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki je dokazana z drugimi listinami. Dokupljena, beneficirana ali posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo. (3) Osnova za obračun dodatka za delovno dobo je osnovna plača delavca, povečana za delovno uspešnost.

44. a člen Dodatek za opravljanje občasnih dodatnih in nujnih del

Za nujna izredna dela, ki jih ni moţno opraviti v rednem delovnem času niti z njegovo prerazporeditvijo, pripada delavcu izplačilo za vsako uro dela v višini 125 % urne postavke njegove osnovne plače. 44. b člen

Dodatek za blagajniški riziko Blagajniški riziko je dodatek za riziko, ki nastane pri poslovanju z gotovino. Pripada vsakemu delavcu na dan, ko opravlja blagajniška dela oziroma posluje z gotovino na področju poslovanja z občani, v višini 3 % urne postavke njegove osnovne plače.

45. člen Drugi specifični dodatki

(1) delavec je ob izpolnjevanju določenih pogojev upravičen tudi do naslednjih dodatkov: - dodatek za delavce zaposlene v organizacijski enoti rezerve, - dodatek za deficitarnost (2) Pogoji pod katerimi je delavec upravičen do dodatkov iz 1. odstavka tega člena, kot tudi merila in kriteriji za določitev višine teh dodatkov se določijo s splošnim aktom delodajalca.

46. člen (1) Delavcu, ki v celoti nadomešča odsotnega delavca, pripada za ta čas osnovna plača za delovno mesto, za katero je odsotni delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, če je to zanj ugodneje. (2) Delavcu pripada nagrada za nadomeščanja v skladu s splošnim aktom Pošte delodajalca, sprejetim na podlagi predhodnega soglasja reprezentativnega sindikata.

47. člen Nadomestila plače

(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas opravičene odsotnosti z dela v naslednjih primerih: - bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, - poklicne bolezni ali nesreče pri delu, - letnega dopusta, - letnega dopusta in dela prostih dni po zakonu, - za čas stavke - kadar tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna pogodba. (2) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, razen v primeru prve alineje, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. Nadomestilo za čas bolezni ali poškodbe, ki ni povezan z delom znaša 80% osnove. Nadomestilo v primeru pete alinee prejšnjega odstavka znaša nadomestilo 70 % osnove. (3) Kot osnova za določanje nadomestila plače se upoštevajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja in njegove vsakokratne spremembe. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz naslova poslovne uspešnosti. in plačila preko polnega delovnega časa.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 17 od 21

(4) Nadomestilo plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. (5) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu: - če opravlja v času bolniške odsotnosti pridobitno delo, - če v dveh dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel, - če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravstveno komisijo, - če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika. (5) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu le pod pogoji, določenimi z zakonom. (6) Delodajalec ima pravico spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti v skladu s splošnim aktom Pošte. (7) Osnova za določanje nadomestila plače in višina nadomestila se prilagajata vsakokratnim spremembam določb zakona, ki ureja delovna razmerja ali spremembam določb drugega zakona, ki ureja to področje.

48. člen Nagrade mentorjem in inštruktorjem

(1) Mentorjem in inštruktorjem delavcev na strokovnem usposabljanju in pripravnikom, pripada za čas mentorstva in inštruktorstva nagrada v višini 5 % najnižje osnovne plače tarifnega razreda mentorja. (2) Mentorjem in inštruktorjem dijakom in študentom na praktičnem izobraževanju pripada za čas mentorstva in inštruktorstva nagrada v višini 3 % najnižje osnovne plače tarifnega razreda mentorja. (3) Kadar pri uvajanju delavca, pripravnika, dijaka ali študenta sodeluje tudi inštruktor, pripada nagrada inštruktorju in mentorju v razmerju 70 % : 30 %. (4) Delavcu, ki opravlja mentorsko delo z več kot enim delavcem, pripravnikom, dijakom ali študentom hkrati, pripada za vsakega naslednjega 30 % nagrade iz prvega in drugega odstavka, vendar največ za tri delavce, pripravnike, učence ali študente.

49. člen Nagrada somentorju za delo z diplomantom

(1) Delavcu, ki ga delodajalec imenuje za somentorja študentu pri izdelavi diplomske naloge, pripada enkratna nagrada v višini 5 % najnižje osnovne plače tarifnega razreda somentorja. (2) Nagrada se somentorju izplača po uspešnem zagovoru diplomske naloge v enkratnem znesku.

50. člen Projektno delo

(1) Projektno delo je sestavni del rednega dela in kot tako trajna naloga vseh delavcev. (2) Ob zaključkih projektov, ki imajo za delodajalca dolgoročne pozitivne učinke, lahko delavci, ki so sodelovali pri projektu prejmejo nagrade v denarni ali nedenarni obliki. Kriteriji in merila za določanje višine nagrade se določijo s splošnim aktom delodajalca.

Nagrade za projektno delo (1) Nagrade se izplačujejo kot posebna oblika stimulacije za doseganje posebnih in enkratnih

kratkoročnih ciljev, v okviru točno določenih projektov. Pri tem gre za posamezne projekte na ravni Pošte ali organizacijskih enot v katerih delavci sodelujejo poleg svojega rednega dela.

(2) Na osnovi poslovnih ciljev delodajalec za posamezni projekt določi: - vsebinsko razčlenjene cilje, - odgovorne nosilce, - potreben čas, - dovoljene materialne stroške, - bruto znesek za izplačevanje nagrad, - dinamiko obračunavanja in izplačevanja nagrad.

(3) Nagrade na teh osnovah se obračunavajo praviloma letno, v višini do ene delavčeve mesečne osnovne plače. Te nagrade ne izključujejo obračunavanja drugih stimulacij po tej kolektivni pogodbi.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 18 od 21

(4) Do nagrade niso upravičeni delavci, katerim je vodenje projektov osnovna delovna naloga.

51. člen Nagrade za pomembne rezultate

(1) V primeru potrebe lahko delodajalec določi nagrade tudi za doseganje za Pošto pomembnih rezultatov, zlasti kot so: - povečevanje kakovosti storitev ter zniževanje materialnih in drugih stroškov na vseh področjih poslovanja, - pridobivanje novih uporabnikov storitev, - razvijanje in uvajanje novih komercialnih oblik sodelovanja z uporabniki itd., - tehnološke izboljšave in inovacije, - v drugih upravičenih primerih. (2) Nagrade na teh osnovah se obračunavajo v višini, ki je odvisna od obsega opravljenega dela, o čemer odloča generalni direktor. Te nagrade ne izključujejo obračunavanja drugih stimulacij po tej kolektivni pogodbi. Kriteriji in merila za določitev višine nagrad iz 4. alineje prejšnjega odstavka se določijo s posebnim pravilnikom delodajalca, pri čemer nagrada v nobenem primeru ne sme presegati dve povprečni delavčevi plači v zadnjih treh mesecih pred izplačilom.

52. člen Povračila stroškov v zvezi z delom

(1) Povračilo stroškov prehrane med delom, stroškov prevoza na delo in z dela, službena potovanja in terenski dodatek se izplačujejo pod pogoji in do v višini, določeni v kolektivni pogodbi dejavnosti, vendar ne več, kot je določeno po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

52. a člen Povračila stroškov za nadomeščanje

(1) Delavcu v času nadomeščanja pripada povračilo vseh stroškov prevoza na delo in z dela. (2) Delavec, ki nadomešča drugega delavca na delovnem mestu, ki je oddaljeno najmanj 10 km od kraja delovnega mesta, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, in kraja stalnega ali začasnega bivališča, je za delo v drugem kraju upravičen do 25 % cele dnevnice.

53. člen

Nadomestilo za ločeno življenje (1) Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje pod pogoji in v višini, določeni z vsakokrat veljavno davčno uredbo, ki ureja povračila stroškov v zvezi z delom.

54. člen Regres za letni dopust

Delavcu pripada regres za letni dopust, ki se izplačuje pod pogoji in v višini določeni v kolektivni pogodbi dejavnosti. (1) Regres za letni dopust se delavcu izplača enkrat letno, najkasneje do prvega julija tekočega

koledarskega leta, oziroma takrat, ko delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta. (2) Regres za letni dopust se izplača v višini 70 % povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za

pretekli mesec pred izplačilom. Pri izplačilu se uporablja zadnji znani statistični podatek.

55. člen Jubilejne nagrade

(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini: – 1 najnižja osnovnae plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, – 1,5 najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, – 2 najnižji osnovni plači I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, - za 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 2,5 kratnika najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe,

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 19 od 21

(2) V nobenem primeru znesek jubilejne nagrade iz prejšnjega odstavka tega člena ne sme biti višji od zgornjega zneska, kot ga določa v času odmere pravice veljavna Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. (3) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade. Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po izpolnitvi pogojev iz te točke. Jubilejna nagrada za enak jubilej pri istem delodajalcu se izplača enkrat.

56. člen Odpravnina ob upokojitvi

(1) Delodajalec izplača delavcu ob upokojitvi odpravnino v višini treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. (2) Delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen le do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine. (3) Odpravnina ob upokojitvi se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače (4) V preostalem se v zvezi z odpravnino ob upokojitvi uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih. (5) Za odpravnino ob upokojitvi se ne uporablja določba 5. točke tarifne priloge kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti.

57. člen Solidarnostna pomoč

(1) Delodajalec izplača delavcu oziroma njegovim družinskim članom enkratno solidarnostno pomoč v naslednjih primerih: - smrt delavca – dve povprečni plači, v višini zgornjega zneska po uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja - smrt ožjega družinskega člana – 60% povprečne plače, v višini polovice zgornjega zneska po uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, s katerimi delavec živi v skupnem gospodinjstvu, - ob nastanku težje invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu z najmanj 60 % telesno okvaro - v višini zgornjega zneska po uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, - daljša bolezen delavca, ki je nastala v posledici opravljanja poklica in zaradi katere traja odsotnost delavca z dela nepretrgano več kot 6 mesecev, in dohodek na družinskega člana ne presega 50 % povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji – ena povprečna plača, - poškodba pri delu, v posledici katere je delavec odsoten z dela nepretrgano več kot 6 mesecev in dohodek na družinskega člana ne presega 50 % povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji – ena povprečna plača, - elementarne nesreče (potres, poplava, požar, vihar, eksplozija, strela, toča, zemeljski plaz), če škoda presega: - 1 (eno) povprečno bruto plače pri delodajalcu – 30 % povprečne plače - 2 (dve) povprečni bruto plači pri delodajalcu – 70 % povprečne plače - 3 (tri) povprečne bruto plače pri delodajalcu - 100 % povprečne plače Branetov predlog: - 1 (eno) povprečno bruto plače pri delodajalcu – 60 % povprečne plače - 2 (dve) povprečni bruto plači pri delodajalcu –100% povprečne plače Škoda se izračuna na način, da se od dejansko nastale materialne škode odšteje znesek (zavarovalnina, odškodnina ali drugo nadomestilo), ki ga je delavcu izplačala zavarovalnica, pri kateri je imel delavec sklenjeno zavarovanje za to vrsto škodnega dogodka.

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 20 od 21

Osnova za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči je povprečna plača na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. (2) Če je v primerih iz 3., 4. in 5. alineje 1. odstavka tega člena do razloga za izplačilo solidarnostne pomoči prišlo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom oziroma ni nastala na delu, je delavec upravičen zgolj do polovice zneska določenega v teh alinejah. Dokazno breme, da je razlog za izplačilo solidarnostne pomoči posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, je na strani delavca. STVAR DISKUSIJE (3) V primerih iz 4. alineje 1. dostavka tega člena je delavec upravičen do solidarnostne pomoči zgolj enkrat letno?. To velja tudi za primere, ko je v posledici prve bolezni prišlo nadaljnjih (drugih) bolezni ali dodatnih okvar zdravja. (4) Delavec, ki živi v skupnem gospodinjstvu z delavcem, ki je prejel solidarnostno pomoč

zaradi elementarne nesreče, ni upravičen do solidarnostne pomoči zaradi istega dogodka. (5) Delodajalec odloči o višini izplačila solidarnostne pomoči in tudi o dodelitvi solidarnostne pomoči v

drugih upravičenih primerih, ki v tem členu niso opredeljeni.

58. člen Prejemki pripravnikov

(1) Pripravniku se obračunava 70 % osnovne plače, določene za delovno mesto, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. 4. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV

59. člen Pozitivna izvedbena dolžnost

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb. Če ne gre za kršitev določil te kolektivne pogodbe, njenega izvajanja ni možno enostransko prekiniti ali stavkati.

60. člen

Negativna izvedbena dolžnost Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

61. člen Sklenitev, sprememba, dopolnitev, odpoved, reševanje sporov in razlaga kolektivne pogodbe

(1) Pogodbeni stranki se dogovorita, da se za sklenitev, spremembo, dopolnitev, odpoved, reševanje sporov in razlago kolektivne pogodbe med njima smiselno uporabljajo določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in določbe kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti in Zakona o kolektivnih pogodbah (Ur. l. RS, št. 43/2006).

62. člen

Komisija za razlago kolektivne pogodbe (1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno. (2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba. (3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe. (4) Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.

63. člen Odpoved kolektivne pogodbe

Predlog Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije (28.12.2009) Stran 21 od 21

(1) Stranki te kolektivne pogodbe bosta najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti kolektivne pogodbe pristopili k pogajanjem za sklenitev nove kolektivne pogodbe. (2) V primeru, da ne pride do sklenitve nove kolektivne pogodbe in stranki ne izkoristita možnosti iz tretjega odstavka 5. člena te kolektivne pogodbe, se do sklenitve nove, vendar najdlje 12 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe. 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

64. člen Do sprejema splošnega akta iz 38. člena te Kolektivne pogodbe se uporabljajo določila Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije iz leta 2003, ki urejajo napredovanje in delovno uspešnost. Glej komentar k 38. členu te KP.

65. člen Delavcem, ki imajo ob dnevu uveljavitve nove kolektivne pogodbe z izdanim sklepom uveljavljeno pravico do plače po 17. členu kolektivne pogodbe PTT prometa v zvezi z 70. členom Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije iz leta 2003, se ta pravica ohrani do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delavca 10 let pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za upokojitev brez njegovega soglasja ni moţno uvrstiti med preseţne delavce zaradi zmanjšanja delovne zmoţnosti, poklicnega obolenja ali invalidnosti.

66. člen Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije, uporabljajo pa se od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem glasilu Pošte Slovenije, če se stranki ne dogovorita drugače. Do uveljavitve sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe, se uporabljajo nespremenjene določbe te kolektivne pogodbe. Z dnem uveljavljanja te kolektivne pogodbe prenehajo veljati določbe Kolektivne pogodbe Pošte Slovenije d.o.o. iz leta 2003 s pripadajočimi aneksi.

Priloge: A Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi Pošte Slovenije, d. o. o. Podpisnika: Predstavnik delodajalca: POŠTA SLOVENIJE, d. o. o. Predstavnik delojemalcev: KONFERENCA sindikata, po pooblastilu predsednikov sindikalnih organizacij SINDIKATOV POŠTE SLOVENIJE, d. o. o. Bernarda Keše predsednica konference sindikata SINDIKAT POŠTNIH DELAVCEV – KS 90 Diana Kos Predsednica sindikata