RAZISKOVALNA NALOGA O Vojnik

OKOLADA, TA SLADKA RAZVADA (KEMIJA) Mentorica: Polona Basti Avtorice: Janja Belej Lektorica: Amalija Kouh Lilijana Soran Tjaa Falnoga

Vojnik 2007

1

ZAHVALA

Nai mentorici Poloni Basti se iskreno zahvaljujemo za pomo in navodila pri izvajanju

raziskovalne naloge.

Najlepa hvala tudi trgovinam Tu, Mercator in Spar, ki so nam odobrile izvedbo anket in

hvala tudi tistim, ki so jo reili.

Zahvaljujemo se tudi g. Juriju Uraniu, ki nam je pomagal pri grafini obdelavi

raziskovalne naloge.

2

KAZALO 1. POVZETEK ............................................................................................... 3

2. UVOD.......................................................................................................... 4

3. TEORETINI DEL.................................................................................. 5 3.1 Kaj je okolada .......................................................................................................... 5 3.2 Opis kakavovca.......................................................................................................... 5 3.3 Od kakavovega zrna do okolade ............................................................................. 6 3.4 okolada in njene sestavine....................................................................................... 6 3.5 Kakovost okolade..................................................................................................... 7 3.6 Vrste okolade in izdelki iz kakava ........................................................................... 8

4. TERENSKO DELO................................................................................. 10 4.1 ANKETA ................................................................................................................. 10

4.1.1 Predstavitev ankete in metod izvedbe............................................................... 10 4.1.2 Rezultati posameznih vpraanj in analiza ......................................................... 11

4.2 PONUDBA OKOLAD V TRGOVINAH............................................................. 22 4.2.1 Rezultati ponudbe v trgovinah .......................................................................... 22

5. RAZPRAVA ............................................................................................. 26

6. ZAKLJUEK........................................................................................... 27

7. LITERATURA IN VIRI ......................................................................... 28

9. PRILOGE ................................................................................................. 29 9.1 Anketa ...................................................................................................................... 29 9.2 Seznam slik .............................................................................................................. 31 9.3 Seznam tabel ............................................................................................................ 31 9.4 Seznam grafov ......................................................................................................... 31

3

1. POVZETEK okolada sodi med ivila s katerimi si pogosto poteimo eljo po sladkem okusu v naih ustih. Z nalogo smo elele ugotoviti, kako pogosto ljudje kupujejo okolado in ali so pozorni na podatke zapisane na njenem ovitku. Zanimalo nas je, ali vedo: iz esa je narejena okolada, od kod prihaja, kdo je izumitelj mlene okolade, da vsebuje antioksidante in koliko je v enem letu v povpreju poje Slovenec. Opravile smo sto anket pri nakljuno izbranih kupcih v treh vejih trgovinah v Vojniku. Poleg anketiranja smo v trgovinah pregledale in popisale ponudbo okolad.

4

2. UVOD Namen nae raziskovalne naloge je bil, ugotoviti kako pogosto ljudje kupujejo okolado in kako pozorni so na podatke o shranjevanju in roku uporabe, ki so jih proizvajalci glede na predpise dolni zapisati na embalao izdelka. okolada sodi med ivila, pri katerih pazimo na koliino, e se zdravo prehranjujejmo. Zato nas je zanimalo, ali ljudje preberejo podatke o hranilni in energijski vrednosti okolade, e so ti zapisani na embalai. Teh podatkov proizvajalci niso dolni navesti, a so dobrodola informacija tistim kupcem, ki skrbijo za svojo prehrano. Sodimo med tiste, ki si eljo po sladkem obiajno zadovoljijo s okolado. Same smo elele raziriti znanje o tej sladki razvadi in raziskati, od kod prihaja, ali vsebuje antioksidante, kdo je izumitelj mlene okolade in koliko je pojemo Slovenci. Omenjene podatke smo strnile v trditve, s katerimi smo preverile, kakno je splono znanje anketiranih kupcev o okoladi. Postavile smo si naslednje hipoteze. okolado bo kupilo ve kot 50 % kupcev. Najpogosteje kupijo 100 gramov teko mleno okolado. Vedo, da nekateri proizvajalci na embalao zapiejo podatke o hranilni in energijski vrednosti, a jih vedno ne preberejo. Poznajo priporoila o temperaturi shranjevanja okolade in so pozorni na rok uporabe. Vedo, da okolado izdelujejo iz semen kakavovca, katerega domovina je Brazilija. Ne vedo, koliko okolade poje povpreen Slovenec v enem letu. Verjamejo, da okolada vsebuje snovi, ki itijo vae srce in ile. Ne vedo, kdo je izumitelj mlene okolade.

5

3. TEORETINI DEL 3.1 Kaj je okolada okolada e () ivilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploice. [4.] 3.2 Opis kakavovca Osnovna surovina za izdelavo okolade so kakavova zrna, ki se nahajajo v notranjosti plodu drevesa, imenovanega kakavovec. Drevo je lahko visoko do 20 metrov in dosee do 60 let starosti. Gojena drevesa so nija. Poznamo dve vrsti: Crio in Forostero . Po petih letih zraste na drevesu do 35 sadeev kakavovca. Plod nastane iz majhnih cvetov, ki se pojavijo na deblu. Podoben je majhni meloni, ki dozori v petih mesecih. V notranjosti ima od 30 do 50 zrn, te obdaja belo meso. Domovina kakavovca je Brazilija. Maji so sade e gojili okoli 250 let pred naim tetjem. Verovali so, da je to drevo sveto, zato e danes pravijo, da je bila okolada hrana bogov. Tudi Azteki v Mehiki so to drevo zelo cenili, eprav ga zaradi hladnejega podnebja niso mogli gojiti. Kakavovec se je prenesel tudi v Evropo, potem pa e v druge ekvatorske predele: Gano, Indonezijo, Malezijo, Nigerijo, Ekvador vse do Slonokoene obale.

Slika t. 1: Plod kakavovca

6

3.3 Od kakavovega zrna do okolade Kakavova zrna praijo, da izgubijo grenkobo in dobijo znailno aromo. Trda luska, ki obdaja jedro, popusti in se med drobljenje zrn laje loi. Jedro zmeljejo, lusko pa odstranijo. okolado dobijo, e kakavovo maslo zmeljejo med posebnimi valji in jo nato v velikih ogrevalnih kadeh poasi meajo, da dobijo gladko okoladno maso. Od koliine kakavovega masla je odvisna topnost okolade. Bela okolada nastane z meanjem kakavovega masla, mleka v prahu in sladkorja.

Slika t. 2: Pogled v notranjost plodu, vidna so zrna kakava 3.4 okolada in njene sestavine Vsebuje kakavovo maso, kakavovo maslo, sladkor, mleko v prahu, v manjih koliinah pa e vanilijo in druge dovoljene sestavine. Na voljo so tri osnovne vrste okolade: jedilna, mlena in bela.

Jedilna okolada Mlena okolada Bela okolada

Kakavova masa priblino 40 % priblino 12 % /

Kakavovo maslo priblino 10 % priblino 18% priblino 30 %

Sladkor priblino 50 % priblino 46 % priblino 50 %

Mleko v prahu / priblino 20 % priblino 24 %

Tabela t. 1: Sestavine jedilne, mlene in bele okolade Za pripravo krem, vroe okolade je najbolj primerna temna okolada. Za druge izdelke pa ponavadi pride v poev okoladni obliv kuvertura. Kuvertura je lahko temna, bela ali mlena okolada.

7

Na razpolago imamo ve vrst okoladnih oblivov, od zelo grenkih temnih do zelo svetlih in slajih mlenih.

okoladni obliv Mleni okoladni obliv

Kakavova masa priblino 48 % priblino 15 %

Kakavovo maslo priblino 12 % priblino 25 %

Sladkor priblino 40 % priblino 40 %

Mleko v prahu / priblino 20 %

Tabela t. 2: Sestavine okoladnega in mleno okoladnega obliva

Slika t. 3: Razline vrste okolade in izdelkov 3.5 Kakovost okolade Sestava raznih vrst okolad je zelo razlina. Ve ko je v okoladi kakavove mase, tem bolj trpek okus ima. V nai dravi okoladi ne dodajajo kakne druge maobe, kot so na primer hidrirane masti, palmova ali kokosova mast. e bi te masti dodajali, bi okolada e po enem mesecu postala arka in bi dobila okus po milu. Razen od sestavin je kakovost odvisna tudi od meanice surovega kakava.

8

3.6 Vrste okolade in izdelki iz kakava Vrste okolad so: mlena okolada, mlena okolada s smetano, bela mlena okolada, okolada v prahu, desertna okolada, okoladna omaka. okoladi se sme dodajati kava, leniki, rozine, orehi, mandlji, suho grozdje, pomaranne lupine. Teh sestavin v okoladi ne sme biti manj kot 12 % in ve kot 30 %. okoladni izdelki okoladni izdelki so polnjena okolada, okoladni deserti in okoladni draeji. Kakavov prah Kakavov prah nastane, ko iz prepraenih in zmletih zrn iztisnejo kakavovo maslo. Za uporabo v kuhinji in pripravljanje tradicionalnega vroega kakava ga ne sladkajo. Ima moan rahlo grenek okoladni okus, nima pa oblike okolade. okolada v prahu za napitke Kakavovemu prahu primeajo mleko v prahu, sladkor, diave. Nastane skoraj instantna pijaa. Uporabljamo ga tudi za sladice, vendar zaradi dodatka sladkorja ni treba uporabljati dodatnega sladila. okolada v ploicah Kakovost okolade je odvisna od odstotka kakavovega masla in kakavovega testa. okolade z dodatki in aromami so obiajno malce draje, a je njihov okus nekaj posebnega. Jedilna okolada Ima prijeten, rahlo sladek okus, je temne barve in vsebuje 30-60 % kakavovih delov. To okolado najpogosteje uporabljamo za kuhanje in pripravo slaic.

9

Mlena okolada To okolado najvekrat uivamo. Zaradi sladkorja in kondenziranega mleka v prahu, ki ga dodajamo med pripravo, je precej sladka in ima blag okus po smetani. Bela okolada Vsebuje manj kakavovega masla kot navadna jedilna okolada. Zaradi vejega delea maob se ne strjuje kot ostale okolade. e jo topimo, moramo biti previdni, zlasti v peici. Ima izvrsten okus in je manj sladka. Najpogosteje jo kombinirajo s temnejimi okoladami (za okras sladic). Grenka ali neoslajena okolada Vsebuje veliko kakavovega masla, povpreno 40 %. Kot pove e ime nima dodatnega sladkorja. Ima moan grenak okus, toda polnega. Primerna je za pripravo slaic.

Slika t. 4: Tablice okolade

10

4. TERENSKO DELO 4.1 ANKETA

4.1.1 Predstavitev ankete in metod izvedbe

Anketa je vkljuevala 10 vpraanj, pri 4. in 8. vpraanju pa smo dodali podvpraanja. Vpraanja so bila razdeljena v dva sklopa: sklop o nakupu okolade in sklop o poznavanju okolade. V Vojniku in njegovi okolici so samopostrene trgovine treh vejih slovenskih trgovcev. To so Tu, Spar in Mercator. elele smo dobiti pester vzorec nakupovalcev, zato smo se odloile, da izvedemo ankete v vseh treh omenjenih trgovinah. Ankete smo izvedle med tednom v asu od 12. do 14. ure. Veina ljudi se je na nae povabilo o sodelovanju pri anketi pozitivno odzvalo in zbrano odgovarjalo na naa vpraanja. Starejim, ki so imeli teave z vidom, smo pomagale z glasnim branjem vpraanj. V anketo je bilo vkljuenih 100 nakljuno izbranih kupcev.

11

4.1.2 Rezultati posameznih vpraanj in analiza 1. vpraanje: Ali ste pri tokratnem nakupu kupili okolado?

Moni odgovori Pojavnost

DA 39

NE 61

39%

61%

DANE

Graf t. 1: Ali ste pri tokratnem nakupu kupili okolado? Izmed vseh anketiranih so prevladovali kupci, ki se ta dan za nakup okolade niso odloili. Teh je bilo 61 %, medtem ko jih je 36 % kupilo okolado. Priakovale smo, da bo ve ljudi kupilo okolado, a se je izkazalo ravno obratno. 2. vpraanje: Koliko okolade ste kupili?

Moni odgovori Pojavnost a) manj kot 100 g 7

b) 100 g 18

c) 300 g 7

d) ve kot 300 g 7

12

18%

46%

18%

18%

a) manj kot 100gb) 100gc) 300gd) ve kot 300g

Graf t. 2: Sestavine okoladnega in mleno okoladnega obliva Drugo vpraanje je bilo namenjeno anketiranim, ki so kupili okolado. Za nakup 100 g okolade se je odloilo najve nakupovalcev 46 %, kar smo tudi priakovale. 18 % kupcev se je odloilo za nakup manj kot 100-gramske okolade. Enak dele kupcev se je odloil za nakup 300-gramske in ve kot 300-gramske okolade. 3. vpraanje: Katero okolado ste kupili?

Moni odgovori Pojavnost a) mleno 28

b) temno 8

c) belo 3

13

71%

21%

8%

a)mleno b)temno c)belo

Graf t. 3: Katero okolado ste kupili? e vedno dri, da ljudje najraje kupujejo mleno okolado, saj jo je kupilo kar 71 %. Temno okolado je kupilo 8 % in belo samo 3 % kupcev. 4.a vpraanje: Ali imate okolado zase?( V primeru da ste na vpraanje odgovorili z DA, odgovorite na naslednje vpraanje.)

Moni odgovori Pojavnost DA 16

NE 23

41%

59%

DA NE

Graf t. 4: Ali imate okolado zase? okolada e vedno sodi med tiste izdelke, ki jih ljudje najpogosteje izberejo kot del pozornosti ali obdarovanja drugih. Od vseh, ki so kupili okolado, jih je zase obdralo le 41 %. Ostalih 59 % pa se je odloilo, da bodo okolado podarili.

14

4.b vpraanje: Kako boste okolado zauili?

Moni odgovori Pojavnost a) v takni obliki, kot sem jo kupil/a 36

b) porabil/a jo bom za pripravo peciva 3

92%

8%

a) v takni oblikikot sem jo kupil/a b) porabil/a jo bomza pripravo peciva

Graf t. 5: Kako boste okolado zauili? okolado ljudje zauijejo predvsem v takni obliki, kot jo kupijo. Drugae jo je uporabilo samo 8 % ljudi, ki so ob tokratnem nakupu kupili okolado. 5. vpraanje: Si kdaj preberete podatke o hranilnih snoveh in energijski vrednosti na embalai okolade?

Moni odgovori Pojavnost DA 40

NE 29

VASIH 31

15

40%

29%

31%

DA NEVASIH

Graf t. 6: Si kdaj preberete podatke o hranilnih snoveh in energijski vrednosti na embalai okolade? Hranilna vrednost in energijska vrednost ivila nista obvezujoa podatka za proizvajalca. V primeru, da so na embalai omenjeni podatki, jih prebere 40 % anketiranih. 6. vpraanje: Ali veste, da 100-gramska okolada v povpreju vsebuje 40 % sladkorja, 25 % maob in 500 kalorij oz. 2,1 kJ?

Moni odgovori Pojavnost DA 44

NE 56

44%

56%

DA NE

Graf t. 7: Ali veste, da 100-gramska okolada v povpreju vsebuje 40 % sladkorja, 25 % maob in 500 kalorij oz. 2,1 kJ? Ker ljudje pogosto ne vedo, da okolada vsebuje 40 % sladkorja, 25 % maob in 500 kalorij, smo to preverile in ugotovile, da jih malo ve kot polovica tega ne ve.

16

7. vpraanje: Ali ste pozorni na priporoila o temperaturi shranjevanja in na rok uporabe, ki sta odtisnjena na embalai okolade?

Moni odgovori Pojavnost

DA 61

NE 20

VASIH 19

61%20%

19%

DA NEVASIH

Graf t. 8: Ali ste pozorni na priporoila o temperaturi shranjevanja in na rok uporabe, ki sta odtisnjena na embalai okolade? Na embalai so vedno napisani podatki o shranjevanju, da smo seznanjeni s tem, kako ravnati z izdelkom, ko ga prinesemo domov. Vedno mora biti na ovitku naveden tudi rok uporabe. Pove nam, do kdaj je izdelek uiten. Uporabnost, neoporenost in druge kakovostne lastnosti ivil so velikokrat odvisne od temperature in naina shranjevanja. 61 % anketiranih jih dobro ve, da je potrebno okolado shranjevati na temperaturi od

15C do 20C in so pozorni na rok uporabe. 20 % jih tega ne zanima, 19 % pa si vasih vzamejo as, da preverijo podatke.

17

8. vpraanje: Preberite spodnje trditve in obkroite, e se strinjate oziroma ne strinjate. A. okolado izdelujejo iz semen kakavovca, katerega domovina je Brazilija.

Moni odgovori Pojavnost SE STRINJAM 89

SE NE STRINJAM 11

89%

11%

SE STRINJAM

SE NESTRINJAM

Graf t. 9: okolado izdelujejo iz semen kakavovca, katerega domovina je Brazilija. Da okolado izdelujejo iz semen kakavovca, katerega domovina je Brazilija, je preprianih veliko ljudi. Od stotih anketiranih jih to ve 89 %. B. Raziskovalci so potrdili, da antioksidanti v okoladi prepreujejo zmanjevanje il in prepreujejo bolezni srca.

Moni odgovori Pojavnost SE STRINJAM 70

SE NE STRINJAM 30

18

70%

30%SE STRINJAM

SE NE STRINJAM

Graf t. 10: Raziskovalci so potrdili, da antioksidanti v okoladi prepreujejo zmanjevanje il in prepreujejo bolezni srca. Obasno se v medijih pojavijo ugotovitve raziskovalcev o zdravilnih uinkih okolade. 70 % anketiranih jih je odgovorilo, da se strinjajo, da je zdravilna in prepreuje bolezni srca in oilja. 30 % anketiranih pa se s tem ne strinja. C. Proizvajalci okolade priporoajo, da kupljeno okolado hranimo v hladnem in suhem

prostoru med 15C in 20C.

Moni odgovori Pojavnost SE STRINJAM 72

SE NE STRINJAM 28

72%

28%

SE STRINJAM

SE NESTRINJAM

Graf t. 11: Proizvajalci okolade priporoajo, da kupljeno okolado hranimo v hladnem

in suhem prostoru med 15C in 20C.

19

Ker se okolada ob neustreznem shranjevanju lahko pokvari, proizvajalci priporoajo hranjenje v hladnem in suhem prostoru. Z omenjenimi priporoili se strinja 72 % kupcev, 28 % pa ne. D. vicar Daniel Peters je prvi okoladi dodal mleko in tako naredil prvo mleno okolado.

Moni odgovori Pojavnost SE STRINJAM 76

SE NE STRINJAM 24

76%

24%

SE STRINJAM

SE NE STRINJAM

Graf t. 12: vicar Daniel Peters je prvi okoladi dodal mleko in tako naredil prvo mleno okolado. vicar Daniel Peters je prvi okoladi dodal mleko in naredil prvo mleno okolado. S tem podatkom se strinja 76 % ljudi, 24 % pa ni taknega mnenja. E. Povpreni Slovenec v enem letu poje 4,3 kg okolade, kar nas v Evropi uvra med povprene porabnike okolade.

Moni odgovori Pojavnost SE STRINJAM 71

SE NE STRINJAM 29

20

71%

29%

SE STRINJAM

SE NE STRINJAM

Graf t. 13: Povpreni Slovenec v enem letu poje 4,3 kg okolade, kar nas v Evropi uvra med povprene porabnike okolade. Slovenci nismo ravno okoholiki, saj pojemo le 4,3 kg okolade na leto. To ve tudi 71 % anketiranih. Preostali del anketiranih (29%) oitno poje ve ali manj kot 4,3 kg okolade v enem letu. 9. vpraanje: Koliko ste stari?

Moni odgovori Pojavnost

a) od 5-15 8

b) od16-30 29

c) od 30-50 43

d) ve kot 50 20

8%

29%

43%

20%

a) od 5-15b) od16-30c) od 30-50d) ve kot 50

Graf t. 14: Koliko ste stari?

21

Najve kupcev, ki so odgovarjali na zastavljena vpraanja, je bilo starih od 30 do 50 let. Sledijo jim stari od 16 do 30 let in ve kot 50 let. Najmanj je bilo starih od 8 do 15 let. 10. vpraanje: Spol

Moni odgovori Pojavnost Moki 64

enski 36

64%

36%

Moki enski

Graf t. 15: Spol Med anketiranimi je bilo ve kot polovica mokih (64%). ensk pa je bilo 36%.

22

4.2 PONUDBA OKOLAD V TRGOVINAH Poleg izvedenih anket smo v trgovini pregledale tudi ponudbo okolad, ki jih posamezna trgovina ponuja. Popisale smo 100-gramske in 300-gramske okolade. Ponudba 100-gramskih okolad je bila pestra. Popisale smo najve mlenih okolad, in sicer 175. Za mlenimi sledijo temne okolade, bilo jih je 27. Trgovine ponujajo najmanj belih okolad, teh je bilo samo 11. Med 300-gramskimi okoladami najdemo samo mlene, natele smo 35 razlinih. Ugotovile smo, da imajo kupci v Mercatorju najmanji izbor okolad. Na policah v trgovini smo nale 59 razlinih okolad. Takoj za Mercatorjem je sledil Spar. V njem smo popisale 81 okolad. Najveja pestrost razlinih vrst okolade pa je bila v trgovini Tu. Svojim kupcem ponujajo kar 108 razlinih okolad, tako po vrsti kot po okusih.

4.2.1 Rezultati ponudbe v trgovinah

Trgovina SPAR 100-gramska okolada Vrsta koliina

MLENA 60

BELA 2

TEMNA 10

60

210

0

10

20

30

40

50

60

MLENA

BELATEMNA

Graf t. 16: Trgovina SPAR 100-gramska okolada V Sparu smo odkrile najve 100-gramskih mlenih okolad, in sicer 60. Najmanj pa je belih.

23

300-gramska okolada Vrsta koliina

MLENA 9

BELA 0

TEMNA 0

9

0 00

2

4

6

8

10

MLENA BELATEMNA

Graf t. 17: Trgovina SPAR 300-gramska okolada V Sparu je samo 9 razlinih 300-gramskih mlenih okolad. Trgovina TU 100-gramska okolada Vrsta Koliina

MLENA 73

BELA 6

TEMNA 14

73

614

01020304050607080

MLENABELATEMNA

Graf t. 18: Trgovina TU 100-gramska okolada V Tuu je najve mlenih okolad, in sicer 73, za tem je 14 temnih, nazadnje pa e 6 belih.

24

300-gramska okolada Vrsta Koliina

MLENA 15

BELA 0

TEMNA 0

15

0 002468

10121416

MLENABELATEMNA

Graf t. 19: Trgovina TU 300-gramska okolada V Tuu pa smo popisale samo 15 mlenih 300-gramskih okolad. MERCATOR 100-gramska okolada Vrsta koliina

MLENA 42

BELA 3

TEMNA 3

42

3 30

10

20

30

40

50

MLENABELATEMNA

Graf t. 20: Trgovina MERCATOR 100-gramska okolada V Mercatorju smo popisale 42 vrst mlene, 3 vrste bele ter 3 vrste temne okolade.

25

300-gramska okolada Vrsta Koliina

MLENA 11

BELA 0

TEMNA 0

11

0 00

2

4

6

8

10

12

koliina

MLENABELATEMNA

. Graf t. 21: Trgovina MERCATOR 300-gramska okolada V Mercatorju kupcem ponujajo 11 razlinih 300g tekih okolad.

26

5. RAZPRAVA Iz analize ankete lahko izpeljemo kar nekaj spoznanj. Omenile bomo tista, ki so nae hipoteze potrdila oziroma ovrgla. V prid naih hipotez govorijo naslednji izsledki raziskave:

- Kupci so najpogosteje kupili 100-gramov teko mleno okolado. - 61 % vseh kupcev pozna priporoila o temperaturi shranjevanja in so pozorni na

rok uporabe okolade. - Kar 89 % kupcev ve, da okolado izdelujejo iz semen kakavovca, ki prihaja iz

Brazilije. - Velik dele (70 %) ljudi oitno spremlja objave raziskav o pozitivnih uinkih

okolade in tako vedo, da okolada vsebuje antioksidante.

Naim hipotezam nasprotujejo naslednji izsledki raziskave: - okolado je kupilo le 39 % kupcev, kar je manj od naih priakovanj, da se bo za

nakup odloilo ve kot 50 % anketirancev. - Predvidevale smo, da kupci ne bodo vedeli, koliko okolade poje povpreen

Slovenec v enem letu. Anketirani so nas presenetili, saj se je s podatkom, ki smo ga dobile iz Statistinega urada Republike Slovenije, da smo Slovenci leta 2004 nabavili oziroma pojedli 4,3 kilograme okolade na prebivalca, strinjalo kar 71 %.

- Med prebiranjem literature smo zasledile zapis o vicarju Danielu Petersonu, ki je okoladi prvi dodal mleko in nastala je mlena okolada. Prepriane smo bile, da ljudje omenjenega izumitelja mlene okolade ne poznajo, a rezultati kaejo drugae. To, da je prav on prvi naredil danes najbolj priljubljeno vrsto okolade, ve kar 76 % vpraanih.

Do najbolj zanimivih ugotovitev smo prile pri hipotezi, da kupci ne preberejo podatkov o hranilni in energijski vrednosti, e so ti zapisani na ovitku okolade.

- 40 % kupcev ve, da nekateri proizvajalci na embalao te podatke zapiejo in jih tudi preberejo.

- 29 % teh podatkov nikoli ne prebere. - 31 % kupcev pa te podatke vasih prebere.

Mislimo, da bi bilo dobro, e bi proizvajalci okolade bili dolni navajati podatke o hranilnih snoveh ter energijski vrednosti, saj jih redno prebira omenjenih 40 % kupcev. Zagotovo so to ljudje, ki skrbijo za svojo prehrano.

27

6. ZAKLJUEK Na koncu smo spoznale, da Slovenci ne zauijemo veliko okolade. Najraje si privoimo 100-gramsko mleno okolado v takni obliki, kot jo kupimo. Prepriale smo se tudi, da je okolada zdravilna in da koduje le sladkor, ki ga dodajajo proizvajalci. Kljub zdravilnim uinkom pa s koliinami okolade, e elimo ohranjati svoje zdravje in upotevati naela zdrave prehrane, ne gre pretiravati. Preverjale smo tudi splono znanje kupcev o okoladi. Ugotovile smo, da jo kar dobro poznajo. Veina ve, da je narejena iz semen kakavovca, katerega domovina je Brazilija. Ne vedo pa, da je vicar Daniel Peters izumitelj mlene okolade. Nekateri prebirajo podatke o hranilnih snoveh in energijski vrednosti. Veina pa prebere podatke o roku uporabe, temperaturi shranjevanja in jih tudi upoteva. Zelo malo je tistih, ki jih to ne zanima oz. se s tem ne obremenjujejo. Za izpolnjevanje anket so bili bolj zainteresirani moki. Najve anketiranih je bilo starih od 30 do 50 let.

28

7. LITERATURA IN VIRI Galjot, A. (2006) . okolada.(Kmeki glas;7-11). Gascoigne J.(2006). The story of cocolate. ( Black Cat Publishing, an imprint of Cideb Editrice, Genoa, Canterbury). Pajk ontar, T. in M. Peterman (2006). Oznaevanje ivil. Ljubljana: Zveza potronikov Slovenije. SLOVAR slovenskega knjinega jezika. (1994). Ljubljana: DZS. Str.105 STATISTICNI URAD.[Online]. [Citirano 20. december 2006; 11:25]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.stat.si/letopis/2006/14_06/14-03-06.htm?jezik=si eek, F. (1978). Blagoznostvo 1.del sedma izdaja. (Dravna zaloba Slovenije; 367- 369). Wadey, R. (1999). okoladne sanje. (Zaloba Mladinska knjiga). Willan, A.(1992). Velika ola kuhanja korak za korakom od zaetnika do mojstra. (Slovenska knjiga;420-429).

29

9. PRILOGE 9.1 Anketa

OKOLADA Smo devetoolke Osnovne ole Vojnik. Ker imamo same zelo rade okolado smo se odloile, da izvedemo raziskovalno nalogo na to temo. Z anketnim vpraalnikom, ki je pred vami, bi rade ugotovile, kako ste potroniki seznanjeni s tem kaj vsebuje okolada, kako jo shranjevati in zakaj jo najvekrat uporabite. Vpraalnik izpolnjujete tako, da obkroite le en odgovor pri vsakem vpraanju. 1. Ali ste pri tokratnem nakupu kupili okolado? DA NE 2. Koliko okolade ste kupili? a) manj kot 100 g b) 100 g c) 300 g d) ve kot 300 g 3. Katero okolado ste kupili? a) mleno b) temno c) belo 4a. Ali imate okolado zase? ( V primeru da ste na vpraanje odgovorili z DA, odgovorite na naslednje vpraanje.) DA NE 4.b Kako boste okolado zauili? a) v takni obliki, kot sem jo kupil/a b) porabil/a jo bom za pripravo peciva 5. Si kdaj preberete podatke o hranilnih snoveh in energijski vrednosti na embalai okolade? DA NE VASIH

30

6. Ali veste, da 100-gramska okolada v povpreju vsebuje 40 % sladkorja, 25 % maob in 500 kalorij oz. 2,1 kJ? DA NE 7. Ali ste pozorni na priporoila o temperaturi shranjevanja in na rok uporabe, ki sta odtisnjena na embalai okolade? DA NE VASIH 8. Preberite spodnje trditve in obkroite, e se strinjate oziroma ne strinjate. A. okolado izdelujejo iz semen kakavovca, katerega domovina je Brazilija. SE STRINJAM SE NE STRINJAM B. Raziskovalci so potrdili, da antioksidanti v okoladi prepreujejo zmanjevanje il in prepreujejo bolezni srca. SE STRINJAM SE NE STRINJAM C. Proizvajalci okolade priporoajo, da kupljeno okolado hranimo v hladnem in

suhem prostoru med 15C in 20C. SE STRINJAM SE NE STRINJAM D. vicar Daniel Peters je prvi okoladi dodal mleko in tako naredil prvo mleno okolado. SE STRINJAM SE NE STRINJAM E. Povpreni Slovenec v enem letu poje 4,3 kg okolade, kar nas v Evropi uvra med povprene porabnike okolade. SE STRINJAM SE NE STRINJAM 9. Koliko ste stari? a) od 5-15 b) od16-30 c) od 30-50 d) ve kot 50 10. Spol Moki ensk

31

9.2 Seznam slik Slika t. 1: Plod kakavovca Slika t. 2: Pogled v notranjost plodu, vidna so zrna kakava Slika t. 3: Razline vrste okolade in izdelkov Slika t. 4: Tablice okolade 9.3 Seznam tabel Tabela t. 1: Sestavine jedilne, mlene in bele okolade Tabela t. 2: Sestavine okoladnega in mleno okoladnega obliva

9.4 Seznam grafov Graf t. 1: Ali ste pri tokratnem nakupu kupili okolado? Graf t. 2: Sestavine okoladnega in mleno okoladnega obliva Graf t. 3: Katero okolado ste kupili? Graf t. 4: Ali imate okolado zase? Graf t. 5: Kako boste okolado zauili? Graf t. 6: Si kdaj preberete podatke o hranilnih snoveh in energijski vrednosti na embalai okolade? Graf t. 7: Ali veste, da 100-gramska okolada v povpreju vsebuje 40 % sladkorja, 25 % maob in 500 kalorij oz. 2,1 kJ? Graf t. 8: Ali ste pozorni na priporoila o temperaturi shranjevanja in na rok uporabe, ki sta odtisnjena na embalai okolade? Graf t. 9: okolado izdelujejo iz semen kakavovca, katerega domovina je Brazilija. Graf t. 10: Raziskovalci so potrdili, da antioksidanti v okoladi prepreujejo zmanjevanje il in prepreujejo bolezni srca. Graf t. 11: Proizvajalci okolade priporoajo, da kupljeno okolado hranimo v hladnem in suhem

prostoru med 15C in 20C.

Graf t. 12: vicar Daniel Peters je prvi okoladi dodal mleko in tako naredil prvo mleno okolado. Graf t. 13: Povpreni Slovenec v enem letu poje 4,3 kg okolade, kar nas v Evropi uvra med povprene porabnike okolade. Graf t. 14: Koliko ste stari? Graf t. 15: Spol Graf t. 16: Trgovina SPAR 100-gramska okolada Graf t. 17: Trgovina SPAR 300-gramska okolada Graf t. 18: Trgovina TU 100-gramska okolada Graf t. 19: Trgovina TU 300-gramska okolada Graf t. 20: Trgovina MERCATOR 100-gramska okolada Graf t. 21: Trgovina MERCATOR 300-gramska okolada