Œloveko telo

  • View
    232

  • Download
    6

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Človeško telo je roman o vojni v najširšem pomenu besede. O vojni v Afganistanu, o vojni v medosebnih odnosih – tako intimnih kot družinskih – o vojni človeka s samim sabo …

Text of Œloveko telo

  • 32,96 www.emka.si

    loveko telo je roman o vojni v najirem pomenu besede. O vojni v Afganistanu, o vojni v medosebnih odnosih tako intimnih kot druinskih o vojni loveka s samim sabo

    Skupina mladih italijanskih fantov odhaja na vojako misijo v Afgani-stan. Vsak ima svoje razloge, zakaj se eli odtrgati od dotedanjega ivlje-nja in blinjih. Za vse je to prva pomembneja preizkunja v ivljenju in vanjo se podajajo nepripravljeni in lahkoverni.Giordano rahloutno in domiselno izrisuje ivljenje v vojski, medosebne odnose v izrednih razmerah, vezi junakov z zunanjim svetom, zlasti s svojci. Kot v Samotnosti pratevil je oitna determiniranost protagonistov s primarno druino.Os romana sta ponesreena vojaka operacija in travmatina izkunja preivelih, ki odloilno vpliva na njihovo ravnanje in pozneje ivljenjske odloitve.

    Paolo Giordano se je rodil v Torinu leta 1982. Po izobrazbi je doktor fizi-ke. e s svojim prvencem Samotnost pratevil (2008) je dose gel vrtoglavi uspeh, osvojil najugled neji italijanski knjini nagradi strega ter campiello in navduil bralce v ve kot tiridesetih jezikih. Kot dopisnik sodeluje s Cor-riere della Sera in Vanity Fair. Prevedla

    Anita Jadri

    Avtor uspenice Samotnost pratevil

    Paolo Giordano L O V E K O T E L O

    Foto

    graf

    ija n

    a na

    slov

    nici

    M

    irjan

    van

    der

    Mee

    r

    Foto

    P

    ietr

    o Pe

    sce

    LO

    VEK

    O T

    ELO

    Pao

    lo G

    iord

    ano

  • In etudi bi nam vrnili to pokrajino nae mladosti, ne bi ve dobro vedeli, kaj poeti z njo.

    Erich Maria Remarque, Na zahodu ni novega

  • 19

    Troje obljub

    Najprej so bile tu besede. Uvodni cikel stotnika Masiera: estin-trideset frontalnih unih ur, na katerih so se vojaki v grobem se-znanili z zgodovino Blinjega vzhoda in strokovnimi poroili o stratekih zapletih vojne, pri emer so padali neizogibni dovtipi o brezkonnih poljih marihuane v zahodnem Afganistanu e pomembneje pa so bile pripovedi vojakov, ki so tam e bili in so zdaj velikoduno delili nasvete tistim, ki so se tja odpravljali pr-vi.

    Z glavo navzdol na poevni klopi, kjer je pravkar konal etr-to serijo sklec, desetnik Ietri z vse vejim zanimanjem sledi po-govoru dveh veteranov. Govorita o neki sostanovalki Marici v vojakem oporiu v Heratu. Nazadnje ga premaga radovednost, vskoi jima v besedo: So vse tiste punce tam resnine?

    Kolega se pomenljivo spogledata, kot da sta akala samo na to. Kolikor hoe jih je, stari, ree eden od njiju. In niso take, kot jih poznamo tu.

    Tam jim je popolnoma vseeno.Dale od doma so, dolgas jim je, niesar se ne branijo.

  • 20

    Niesar, lahko verjame.V nobenem razpuenem poletnem taboru se ne seksa toliko

    kot na misiji.In tam so tudi Amerianke!Uf, Amerianke!Razgovorita se o tajnici nekega polkovnika, ki si je v otor pri-

    vlekla tri podastnike in jih ob zori izmuene nagnala ven. Niso bili nai, nismo imeli te sree, iz neke druge ete so bili, ampak v bazi smo vsi vedeli za to. Ietrijeve oi se spreletavajo od enega do drugega, kri se mu steka v glavo, da je kot pijan. Ko zapusti telo-vadnico, mu v ametnem vetriu poletnega veera misli preplav-ljajo nebrzdane sanjarije.

    Najverjetneje je sam sproil govorice, ki so zakroile med fan-ti tretjega voda in mu ez as spet prile na uesa, govorice, ki jim je nazadnje verjel bolj kot vsi drugi. Strahu pred smrtjo se prime-a hlepenje po ljubezenskih pustolovinah in poasi prevlada. Zamilja si enske, ki jih bo sreal v Afganistanu, njihove hudo-mune nasmeke med jutranjim zborom, tuj naglas, s katerim bodo vzdihovale njegovo ime.

    Tudi med predavanjem stotnika Masiera jih ves as slai in oblai.

    Desetnik Ietri!Sam pri sebi jih vse imenuje Jennifer, pa niti ne ve, od kod mu

    to ime. Jennifer, oh, Jennifer Desetnik Ietri!Izvolite.Bi, prosim, ponovili to, kar sem govoril?

  • 21

    Seveda. Govorili ste o plemenih se mi zdi.Mislite mogoe na etnine skupine?Da, gospod.In o kateri etnini skupini sem pravkar govoril?Zdi se mi, da o ne vem, gospod.Desetnik, takoj zapustite uilnico!Koljiva resnica je, da Ietri e nikoli ni bil z ensko, vsaj ne,

    kot temu pravi sam, totalno. V vodu tega ne vedo, e bi izvedeli, bi bila katastrofa. Za to ve le Cederna, povedal mu je neki veer v pivnici, ko sta bila okajena in zaupno razpoloena.

    Totalno? Hoe rei, da e nikoli nisi seksal?Ne govori tako naglas!Tebi se pa slabo pie, stari, res, presneto!Vem.Koliko si star?Dvajset.Jebenti, najbolja leta si e zapravil! Posluaj, ne govorim tja

    v tri dni. Orodje, ki ga ima spodaj, je kot puka, kot kaka pet ce-lih estinpetdeset, s kovinskim kopitom in laserskim merkom. Cederna zgrabi za nevidno oroje in ga usmeri v prijatelja. e od asa do asa ne naolji cevi, se ti nazadnje e zaskoi.

    Ietri spusti oi na vr s pivom, naredi preobilen poirek in po-pade ga kaelj. Zaskoilo se mu je. Rado se mu zaskoi.

    Celo Mitrano kdaj pa kdaj ustreli, ree Cederna.On plauje.Tudi ti bi lahko.Ietri odkima. Upira se mu, da bi si plaal ensko.

  • 22

    No, pa ponovimo. Cederna posnema glas stotnika Masiera. Ni tekega ni, desetnik. Pozorno mi sledite! Sreate ensko, ki vam je ve, ocenite velikost njenih jokov in zadnjice podpisa-nemu je na primer oboje ve zajetno, obstajajo pa tudi sprevr-enci, ki imajo raji enske, suhe kot trske pristopite k njej, ji natrosite nekaj neumnosti in jo nazadnje vljudno vpraate, ali bi se umaknila od tam.

    Ali bi se umaknila od tam?No, mogoe tudi ne. Odvisno od situacije.Nehaj, saj vem, kako to gre. Problem je v tem, da e nisem

    nael prave.Cederna udari s pestjo po mizi. Na praznih kronikih, s ka-

    terih sta pojedla ocvrt krompirek, zavenketa pribor in pritegne pozornost s sosednjih miz. Saj v tem je stvar! Ne obstaja ena prava, prave so vse. Saj imajo vse ponazori organ, tako da s prsti narie karo. Ko zane, vidi, da je isto lahko.

    Cedernov ton ga nekoliko jezi. Ne mara, da ga kdo pomiluje, ampak v prijateljevih besedah je tudi nekaj spodbudnega. Razpet je med jezo in hvalenostjo. Rad bi ga vpraal, pri katerih letih je zael on, vendar se boji odgovora. Cederna je tako iznajdljiv in s svojim pravokotnim elom in krutim belim nasmehom res oar-ljiv.

    Velik si kot dinozaver, pa se boji ensk, ne morem verjeti!Ne govori tako naglas!Po mojem je kriva tvoja mama.Kakno zvezo ima s tem moja mama? Ietri stisne prtiek, v

    roki mu poi vreka majoneze, ki se je skrivala v njem.

  • 23

    Cederna v falzetu zaivka: Mami, mami, kaj hoejo vse te punke od mene?

    Nehaj, vsi te sliijo. Ne upa si prositi prijatelja za papirnati prtiek. Obrie se ob rob stola. S prstom oplazi nekaj, kar je pri-lepljeno spodaj.

    Cederna zadovoljno prekria roke, Ietri pa postaja vse bolj mraen. Z vlanim dnom kozarca rie kroge po mizi.

    Pa ne dri se tako kislo!Kdo se dri kislo?Bo e nael kakno trapo, ki bo pred tabo razirila stegna.

    Prej ali slej.e malo, pa gremo na misijo. Pravijo, da ni boljega mesta za

    to. Amerianke so ivahne

    Pred premestitvijo vojakom dodelijo prost konec tedna. Skoraj vsi ga preivljajo s svojimi dekleti, polnimi udakih predlogov, kot sta piknik na obreju jezera ali maraton ljubezenskih filmov, medtem ko je fantom samo do tega, da bi se do sitega nauili seksa za vse vzdrne mesece, ki so pred njimi.

    Ietrijeva mama se je iz Torremaggioreja v Belluno pripeljala z nonim vlakom. V srediu mesta sta skupaj uredila nekaj stvari, nato pa odla v vojanico, kjer je v razmetani in zatohli sobi za osem oseb nastanjen Ietri. Materi seveda to ne uide. To je zato, ker si si izbral tak poklic. Pa kako bister si bil, kaj vse bi lahko postal!

    ivnost ga odene ven. Izmisli si izgovor in se zatee na trg, kjer si prige cigareto. Ko se vrne, zagleda mamo, kako si stiska k

  • 24

    srcu njegovo fotografijo z vojake prisege. Daj no, saj e nisem mrtev, ree.

    enska raziri oi. Tleskne ga po licu. Nikoli ve ne izusti esa takega, nesrene!

    Na vsak nain hoe ona poskrbeti za prtljago (Mama ve, da bo nazadnje pol stvari pozabil.).

    Vestno razporeja oblaila po leiu in Ietri jo dremotno opa-zuje. Vsake toliko mu misli uidejo k Ameriankam, prepusti se in zdrkne v nasladen polspanec, na blazino se mu pocedi slina.

    V stranskem epu ima vlailno kremo in dva kosa mila, siv-kino in nevtralno. Za obraz uporabljaj nevtralno, saj ve, da ima obutljivo koo. Noter sem ti dala tudi veilni gumi, za takrat, ko si ne bo mogel umiti zob.

    Ponoi si v zapuenem penzionu delita zakonsko posteljo. Ietri je sam nad sabo preseneen, da mu e zdaj, ko je odrasel in e toliko asa zdoma, ni nelagodno spati zraven matere. Ne po-uti se udno niti tedaj, ko mati potisne njegovo glavo na svoje mehke prsi v spalni srajci in jo tii k sebi, dokler ob ivahnem bitju njenega srca ne potone v spanec.

    Po veerji se je razdivjala nevihta in vsake toliko razsvetli sobo. Materino telo se zdrzne, kot bi grmenje segalo do njenih sanj. Ura je nekaj ez enajst, ko se Ietri izmuzne iz postelje. V temi izprazni ep nahrbtnika, vse skupaj vre v ko in zakoplje na dno. ep napolni z raznovrstnimi kondomi, ki jih je skrival v jo-piu in rezervnih kornjih; toliko jih je, da bi zadoali za mesec dni neprekinjenih svinjarij celotnega voda.

    V postelji je e, ko se premisli. Spet vstane, z rokami zakoplje

  • 25

    po smeteh, dokler ne zatipa veilnih gumijev: nikoli se ne ve, utegnejo mu priti prav, e se kdaj z umazanimi zobmi znajde ob poeljivih ustih kake Amerianke.

    Jennifer, oh, Jennifer!

    Takrat sta se Cederna in njegovo dekle ravno vrnila v stanovanje, ki si ga delita e skoraj leto dni. Nevihta ju je presenetila na ulici, a bila sta tako razvneta, da nista iskala zavetja. Opotekala sta se v nalivu, se ustavljala in si izmenjavala dolge poljube, polne jezikov.

    Veer se je lepo razvijal, eprav