LETO X X I V . — Številka 2

Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica, Slcoija loka In T rile. — Izdaja časo­pisno podletje Gorenjski tisk Kranj. — Odgovorni urednik Albin Učakar

C L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E

KRANJ, sobota, 9. 1. 1971 Cena 50 par

Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob s r e d a b ln s o b o t a h

L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Včeraj, v petek, 8. januar ja dopo ldan je podjetje K r o j na T ra t i p r i škof j i L o k i odpr lo nov, 5500 kvadra tn ih metrov vel ik tovarniški objekt . Zanj so potrošili 8 mi l i jonov nov ih d in , grad i la Pa ga je Obnova L jub l j ana . Računajo, da bodo z n j i m povečali pro izvodnjo za okrog 30 °o. K r o j , k i zaposluje 244 l jud i i n k i je lan i vrgel na trg že prek 70 tisoč izdelkov ter zanje iztržil 30 mi l i j onov nov ih d in , s tem s lav i pomembno delovno zmago, (-ig) — Foto : F. Perdan

V Škofji L o k i so včeraj že tretjič zapored pode l i l i knjižne nagrade učencem — avtor jem najboljših spisov na temo »Partizanska zgodba«. Svečanosti se je poleg organizatorjev, članov organizaci jskega odbora pr i red i tve Po stezah part izanske Jelovice, udeležil tud i predsednik skupščine občine škofja L o k a Zdravko K r v i n a . Z nagrajenci sta k raml j a l a znam s lovenski Pisatel j i n nekdanj i par t i zan Tone Svet ina ter akademsk i s l ikar , prav tako bivši borec, Ive »ubic, ( Ig ) — Fo to : F . Pe rdan

Z a s k l a d S t a n e t a S e v e r j a

T i k pred nov im l e tom je dala Goren jska pred i ln i ca iz škofje Loke pobudo za ustanovitev Sk l ada Stane­ta Severja. K o t prva je tudi pr ispeva la v sk lad 5000 d in . N j enemu zgledu je s ledi la tud i Lesna indu­str i ja Je lov ica i/ škofje Loke . N a včerajšnji seji upravnega odbora podjet­ja so sk l en i l i , da bo tud i Jelovica da la v sk l ad za pospeševanje gledališke kul ture 5000 d i n .

19. stran Nagradno žrebanje v Kokri 500 ur

za 500 kupcev

Škofja Loka praznuje

S O B O T A , 9. J A N U A R J A Danes ob 10.45 bodo o d k r i l i

spominsko ploščo p a d l i m borcem N O B n a pročelju k i n a Obzor je Železniki na Cešnjicd.

Ob 11. u r i bo v k i n u Ob­zorje Železniki na Cešnjicd sJavnostna seja občinske skupščine škofja L o k a s po­de l i tv i jo pr iznanj i n ku l tu r ­n i m prog ramom.

Ob 15. u r i bo v k i n u Ob­zorje Železniki na Cešnjicd predstava celovečernega ju ­goslovanskega f i lma K r v a v a ba jka .

N a vseh šolah v občina se bodo m lad i športniki danes pomer i l i v košarki. V Želez­n i k i h pa bo otvor i tev daljno­voda visoke napetosti v Sel­ško dol ino.

N E D E L J A , 10. J A N U A R J A

Ob 9. u r i bo žalna kome­morac i ja i n polaganje ven­cev p r i spomen iku N O B v Dražgošah.

šahovski k lub škofja L o k a organiz i ra šahovski tu rn i r .

Danes se v Bohinju

začne med­

narodno tekmovanje

v smučarskih

tekih

I z b e r i t e G o r e n j s k o k r e d i t n o b a n k o z a s v o j o b a n k o

J E S E N I C E

V torek je b i la na Jesenicah seja komis i je za družbenoeko­nomske odnose p r i občinske konferenci zveze komunis tov . Člani komis i je so obravnaval i predlog tez za 18. sejo centralne­ga komite ja Z K S , na kater i bodo govor i l i o novem ekonom­skem sistemu v Jugos lav i j i po sprejet ju s tab i l i zac i j sk ih ukrepov. Zato sta se jeseniške seje udeležila tudi podsekretar za gospodarstvo p r i s lovenskem izvršnem svetu Ivo Lapajne in sekretar medobčinskega sveta Z K S za Goren jsko Polde Kejžar.

- j k V sredo popoldne je b i la na Jesenicah razprava o osnutku

zveznega zakona o družini, k i jo je organiz i ra la konferenca za družbeno akt ivnost žensk. V razprav i je sodeloval tud i dr . Ma r i j an Ogrizek iz K r a n j a .

V Železarni pa potekajo konference obra tn ih akt ivov zveze mladine , k i bodo končane 11. januarja. Zato se je železarsko mlad insko vodstvo odločilo sk l i ca t i letno konferenco v petek, 15. januar ja . Občinska konferenca zveze mladine pa se bo po predv idevanj ih sestala 31. januar ja . -jk

K R A N J

V o k v i r u pr iprav na pr ihodn jo sejo centralnega komite ja zveze komunis tov Slovenije, na kater i bodo sredi januar ja razprav l ja l i o uresničevanju reforme, s tabi l i zac i j i in ekonom­skem s istemu, potekajo po Goren jskem že javne razprave. V k ran j sk i občini so o tem že razprav l ja l i v nekater ih večjih de lovnih organizaci jah. V ponedeljek dopoldne pa bo komite občinske konference Z K K r a n j p r i p rav i l širšo razpravo, k i se je bodo udeležili predstavn ik i vodstev občinskih družbeno političnih organizac i j , občinske skupščine in nekater ih večjih de lovnih organizaci j v občini. Popoldne pa bo razpravo o tem sk len i l medobčinski svet Z K za Goren jsko . A . ž .

R A D O V L J I C A

Občinska konferenca bo v torek popoldne p r ip rav i l a pogo­vor družbenopolitičnih delavcev s predstavn ik i organizaci j , k i sodelujejo s tuj ino. Razprav l ja l i bodo o odnos ih z zame jsk imi S lovenc i . — P r i občinskem s ind ika lnem svetu pa se bo sestala komis i j a za ku l tu ro , šport in rekreaci jo. Obravnava la bo de­lovn i p rog ram za letos i n pr iprave za organizaci jo z i m s k i h športnih tekmovanj .

P r i občinski skupščini pa se bo v sredo sestal svet za urban i zem, gradbene in komuna lne zadeve. Reševal bo neka­tere komunalne zadeve. Razen tega pa se bo v sredo sestala t u d i komis i j a za program otroškega varstva. Pred razpravo na občinski skupščini bo obravnavala predlog 5-letnega pro­grama ctrTŠJsrga varstva v občini. A . 2 .

Krvodajalska akcija v Kranju Občinski odbor rdečega

križa v K r a n j u bo v ponede­l jek, 11., in torek, 12. janu­ar ja , organiz i ra l k rvoda ja l sko akc i jo za nekatere mestne or­ganizacije R K : K r a n j — cen-

S P o s r e d u j e m o p r o d a j o K A R A M B O L I R A N III A V T O M O B I L O V :

1. O S E B N I A V T O Z A S T A V A 850, leto izdelave 1969, s 24.000 prevoženimi k i l ome t r i , začetna cena je 11.000 dinarjev.

2. O S E B N I A V T O R E N A U L T R 4 , leto izdelave 1968, s 53.000 prevoženimi k i l ome t r i , začetna cena je 9000 d in .

S. S T R O J Z A Z A S T A V O 750, leto izdelave 1969, s 6500 prevoženimi k i l ome t r i , začetna cena je 1200 d i n .

Ogled voz i l i n stro ja je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure p r i Zavarova ln ic i Sava, P E K r a n j .

P ismene ponudbe z 10 H po logom od začetne cene spre­j emamo do srede, 13. januar ja 1971, do 12. ure.

Z A V A R O V A L N I C A S A V A , P E K R A N J

ter, Hu j e — P lan ina — Cirče, Orehek in Stražišče Pr i jav i ­l o se je 420 krvodajalcev. Ostale krajevne organizaci je R K pa bodo imele krvodaja l ­sko akc i j o marca in apr i l a .

1. M .

Politični a k t i v S a v e razprav l ja l o t e z a h

K R A N J , 8. j anuar ja — P o poldne se je v dvo ran i občin­ske skupščine sestal strokov­no politični ak t i v tovarne Sava, k i je obravnaval teze za 18. sejo centralnega komi ­teja zveze komunis tov Slove­ni je o uresničevanju refor­me, s tab i l i zac i j i In ekonom­skem s istemu. Razprave sta se udeležila tud i član konfe­rence zveze komunis tov J u ­goslavije R o m a n Albreht i n sekretar komi te ja občinske konference Z K K r a n j F ranc Rogel j .

V razprav i o tezah so na sestanku spregovor i l i tud i o letošnjem gospodarskem na­črtu podjet ja in poudar i l i , da se s tem načrtom pridružu­jejo in podpira jo stabi l izaci j ­ske ukrepe p r i nas. V letoš­njem gospodarskem načrtu predvidevajo, da se bo real i­zaci ja v pr imer jav i z m i n u ­l i m le tom povečala za 7,4 od­stotka , izvoz za 16,7 odsto tka , količinski obseg pro izvodnje

za 19 odstotkov, osebni do­h o d k i za 15 odstotkov i t d . Pouda r i l i so tud i , da je letoš­n j i gospodarski načrt precej večji od lanskega in da bodo mora l i že na začetku stre­met i , da ga bodo v ce lot i uresničili.

K o so govor i l i o v z r ok ih nestabi lnost i i n d rug ih vpra­šanjih, k i j i h načenjajo teze za 18. sejo, so poudar i l i , da imajo tudi p r i n j i h precej težav z uvozom surov in . Me­n i l i so, da b i b i lo treba uvoz surov in in izvoz izdelkov bol j l ibera l i z i ra t i , kar b i v mars i ­čem p r i nas poenostavi lo ce­lo tno poslovanje. Ugotov i l i pa so tud i , da omej i tveni ukrep i tud i p r i n j i h precej

ogrožajo redno pro izvodnjo . M e d razpravo o invest ic i jah pa so men i l i , da b i se mora la bančna po l i t i ka spremeni t i , saj je Sava za zdaj dobršen del invest ic i j izvršila z last­n i m i sredstvi , ka r pa za n j ih predstavl ja precejšen napor .

Po tem pa je o ncsoglasfu v družbi med državnim in samoupravn im načinom go­spodarjenja, o odnosu do minulega dela in o družbe nem usmer jan ju delitve d o hod k a spregovori l R o m a n A lbreht .

Podobne razprave o tezah za 18. sejo C K Z K S so danes popoldne ime l i tud i v Test i l -i i id i i su in P l a n i k i , včeraj pa v I sk r i . A . 2 .

Mladina pred konferenco Zadnj i dan januar ja bo na

Jesenicah občinska konferen­ca zveze mladine , na kater i bodo pregledali opravl jeno delo. G lavno delo konference

M l a d i o t e l e s n i k u l t u r i

N a zadnj i seji predsedstva občinske konference Z M S v K r a n j u , k i je b i l a v četrtek, so posvet i l i največ p o z o r n o st i vprašanjem in p rob l emom telesne ku l ture in njenem mestu v naši družbi. Seje so se udeležili tudi preds tavn ik i izvršnega odbora za telesno k u l t u r o v K r a n j u .

Uvodne mis l i je podal pol i­tični delavec p r i O K Z M S La­do Mraz . Govor i l je o pome­nu telesne ku l tu re za človeka in p r i tem poudar i l , da teles­na vadba postaja vse bolj nu jna potreba. N a žalost pa zavest o potrebi po telesni akt ivnost i mars ik je še n i p r o dr la . L a h k o pa celo t rd imo , da telesna zmogl j ivost mla­d i h upada raste pa število deformaci j in obolenj . M o r d a je tak razvoj posledica pre­vel ikega poudarka na t e k m o va lnem športu in selekci j i k boljšim. Tako ostanejo brez telesne vadbe največkrat prav t ist i , k i b i jo b i l i naj­bol j potrebni .

Prav tako ne moremo b i t i zadovol jni s samoupravn im i odnosi v telesni k u l t u r i . Ne le vsebinsko, tud i organiza­c i j sko zaostajajo za d r u g i m i področji družbenega dela. Po­sebno p r i višji s topnj i t e k m o val nega športa je značilen prodor menegetrstva i n sku­p i n , k i se ukvar ja jo z uprav­l jan jem klubov in organiza­c i j . Podoben položaj je tud i v S S D , k i b i mora la postat i sestavni de l teflesno vzgojne­ga procesa v šolah. N j ihovo delo pa je v mnog ih p r i m e r i h

odv isno od naklonjenost i šol­sk ih vodstev.

S led i la je živahna razpra­va. G o v o r n i k i so se zlast i za­vzel i za gradnjo otroških igrišč v stanovanjskih nase­l j ih . S tad ion je premajhen za vse mlade Kranjčane, za mnoge predšolske in šolske o t roke pa tudi oddal jen. N a nujnost izgradnje otroških igrišč nas opominja jo tud i improv i z i r ana drsališča na cestah in p a r k i r n i h pros to r ih , nogometna igrišča na zeleni­cah. Zastav i t i je treba vse moči, da gradbenik i ne bodo pozabi l i na otroke vsaj v n o vejših nasel j ih, saj bomo z n j i m i dosegli že neko stop­n jo množičnosti.

N a seji so i zvo l i l i tudi de­legata za republiško konfe­renco, k i bo razprav l ja la o telesni k u l t u r i . K ran j ske mla­dince bosta zastopala l .am-pret Mar j an in V l ado Mraz .

L . B .

bo natančno programiran je pr ihodnjega dela, ker je od njega odvisno, kakšno bo me­sto mlad ih in njihove organi­zacije v družbenem in po l i ­tičnem življenju jeseniške ob­čine. To obenem tudi pome­n i , da bo letošnja konferen­ca ve l iko bol j konkre tna ka­ko r dosedanje.

Po predlogu naj b i v novu občinsko konferenco zveze mladine akt iv i v kra jevnih skupnos t ih predlagal i po dva člana, akt i v i po srednj ih š o lah po enega, ak t i v i v tovar­nah po dva člana in ak t i v Železarne dvanajst članov. V nov i konferenci bodo še pred­s tavn ik i J L A , tabornikov , po­čitniške zveze, ku l turnopro* svetnih organizaci j in dru­štev, športnih društev, zveze študentov in akt iva m l a d i h komunis tov . Tako bodo v konferenci predstavn ik i vseh Organizacij in društev, k i združujejo mlade. Posebno važne so vol i tve občinskega predsedstva. K a n d i d a c i j s k a komis i j a je zbra la predk>ge, kj j i h bodo obravnaval i akt i ­v i , o n j ih pa bodo govor i l i tud i predsednik i i n sekretar­j i organizaci j , tako da bo konferenca predloge lahko le po t rd i l a al i zavrni la .

- J k

T V D — Kran j K r an j , Benedikova 12

Obveščamo vse l jubitel je telesne vzgoje, da začenja­m o z redno vadbo vseh oddelkov v domu T V D Par t i zan v Stražišču, v ponedeljek, 11. januar ja 1971, In sicer: podmladek od 5. do 7. leta starost i v t o r k i h in petk ih od 17. do 18. ure, p i on i r j i v t o rk ih in pe tk ih od 18. do 19.30, p i on i rke v ponede l jk ih in četrtkih od 18. do 19.30.

Rekreac i j a : m lad inke In članice v ponede l jk ih in četrt­k i h od 19.30 do 21.30, m lad inc i i n člani v t o r k i h in pe tk ih od 19.30 do 21.30. Pričakujemo čimveč jo udeležbo!

G L A S * 3. S T R A N

mmmmmmmm

Sv.

< :: ::-:> :" :ife^ :: :: :: :: :: :: :: ::v:^ v ^ ^ : : : : : ; : : y . A .

^•;:-;-^>*:::^v-::>::::

B L E D

J E S E N I C E

K R A N J

R A D O V L J I C A

ŠKOFJA L O K A

TRŽIČ

Če pogledamo, kako je šlo lani z denarjem, moram reči^ da smo celo nekaj pri­hranili. Še več pa bi lahko, če... Kaj, če bi začeli var­čevati pri Gorenjski kreditni banki. Če bomo enkrat za­čeli, bomo gotovo vsak me­sec nekaj dali na knjižico. Pa še pri žrebanju nas bodo upoštevali, saj je žrebanje šele 17. februarja

Le učinkovita socialistična z v e z a

Pogovor s sekre tar j em občinske konference S Z D L K r a n j Jožetom Kavčičem

Decembra lani je občinska konferenca socialistične zveze K r a n j na redni seji sprejela prav i la občinske organizaci je socialistične zveze. Podrobno obrazložitev in utemelj itev k prav i l om je takrat podal se­kre tar občinske konference S Z D L Jože Kavčič. K e r nova prav i l a vnašajo v organizaci­j o socialistične zveze v občini nekaj novost i , smo tovariša Kavčiča zapros i l i za pogovor.

»Tovariš Kavčič, zakaj je pravzaprav občinska konfe­renca na zadnj i seji sprejela prav i la občinske organizaci je SZDL?«

»Najprej mo ram povedati , da je republiška konferenca S Z D L lani spomladi sprejela dva pomembna dokumenta : S Z D L danes in Statut S Z D L Slovenije. Torej nas je k spre jemu prav i l do neke me­re zadolževal statut, še bol j pa potreba po uredi tv i odno­sov v naši organizaci j i . Soci­alistična zveza namreč že ne­kaj časa ni b i la povsem pr i la­gojena sedanj im političnim gibanjem. Zato j i h ni mogla spreml ja t i , kaj šele usmerja­t i . M i s l i m pa, da je social i­stična zveza lahko učinkovita le, če je organizator, usklaje-valec, usmerjevalec družbeno­političnih dogajanj in akc i j . Spre jeta prav i la torej občin­sko organizaci jo posodabl jajo i n če lahko tako rečem, za­vezujejo, da bo v pr ihodnje bol j učinkovita. To pa pome­n i , da mora b i t i socialistična zveza čimbolj odpr ta organi­zaci ja . In prav to smo v pra­v i l i h tudi zapisa l i , ka j t i vsak občan, k i sprejme statut S Z D L in se po njem ravna, l ahko postane član social i ­stične zveze.«

»Povejte nam, p r o s im , neka­tere novost i , k i naj b i z a go tovi le, da bo socialistična zve­za res odpr ta i n demokratič­na organizacija.«

»Uvajamo delegatski s istem. Prek delegatov nameravamo doseči tesnejšo povezavo med različnimi de javn ik i , k i tako a l i drugače ustvarjajo tok življenja v kra jevnih skupno­st ih , v občini a l i v širši druž­beni skupnost i . Že dlje časa smo namreč opažali, da n i bi­lo zadostnega sodelovanja med vodstvi različnih organi­zacij in samoupravn imi orga­n i . Po nov ih p rav i l ih bodo občinsko konferenco sestav­l j a l i s ta ln i i n nesta lni člani. Dve t ret j in i s ta ln ih članov b o sta izvol jeni v kra jevn ih or­ganizaci jah, ena tret j ina pa v de lovnih organizaci jah, sa­moupravn ih skupnos t ih , orga­n izac i jah, društvih in združe­n j i h . Z nesta ln im delom čla­nov konference želimo z ago tov i t i kvalitetnejšo obravnavo in večjo odgovornost do spre­je t ih sklepov. Delegatski s i ­

stem pa vsebuje tudi dvo jno odgovornost. Po eni s t ran i se kaže odgovornost delega­ta za sprejemanje najboljših rešitev, po drug i s t rani pa se kažejo želje in tud i drugač­ne rešitve, k i j i h od delegata pričakujejo t ist i občinski sa­moupravn i organi , k i so ga izvo l i l i za sejo konference.«

»Za uresničitev takšnega načina dela pa bo najbrž tre­ba zagotovit i nekatere pogo­je?«

»Prav gotovo. P r i i zb i r i ka­drov za naša vodstva bomo mora l i upoštevati demokra­tična kadrovska načela. Stre­meti bomo mora l i , da pridejo v vodstva organizaci je naj­boljši in najbolj sposobni ob­čani, posebno člani zveze ko­munis tov . Prav zato men im, da kadrovanje v nova vodstva socialistične zveze ni samo stvar socialistične zveze, mar­več naloga vseh družbenih dejavnikov, posebno pa še zveze komunis tov .

Po drug i s t rani men im, da moramo doseči čimbolj vse­stransko obveščanje naših ob­čanov. Le tako bomo l judem omogočili, da bodo neposred­no in odgovorno ob l ikova l i stališča in tudi odločali. Zato s i bomo pr izadeval i , da bodo sredstva obveščanja posta la

tako razširjena, da bodo predlog i i n želje l j ud i prišli v vsako hišo, do vsakega ob­čana.

E d e n od pogojev za uresni­čitev prej omenjenega načina dela naše organizaci je je tud i mater ia lno stanje celotne or­ganizacije, posebno pa orga­nov kra jevn ih organizaci j S Z D L in občinske konference. Sredstva za delovanje social i ­stične zveze so namreč precej sk r omna i n prav gotovo ne bodo zadostovala za uresniči­tev vseh načrtov in nalog. Vendar kot kaže, glede sred­stev občinske organizaci je lahko pričakujemo boljši ma­ter ia lni položaj.

Med pogoji za učinkovitost naše organizaci je naj nazad­nje omen im še eno izkušnjo oz i roma ugotovitev. Po spre­je t ju dokumenta S Z D L danes smo že ustanov i l i nekatere sekcije. V n j ih dela precej občanov iz različnih interes­n i h skup in in družbenih s t ruk tur . P rv i uspehi se že kažejo. K o bomo imel i še po­trebna mater ia lna sredstva, bomo med drug im prav z de­lovanjem sekcij lahko razvi­j a l i naše delovanje oz i roma učinkovitost naše organizaci­je.« A . žalar

ŠOLA V N A R A V I Vse doslej smo b i l i bo l j va­

jen i , da smo izvedel i o teh nov ih učnih ob l i kah od dru­god (L jub l jana , šole na H r ­vaškem). Letošnjo z imo pa so se odločili za prv i tak poskus tud i na Goren jskem. Osnovna šola heroja Bračiča v Tržiču pr ip rav l j a ob pomoči delov­n i h i n družbenih organizaci j za vse učence četrtih razre­dov centralne i n podružnič­n i h šol 8-dnevno šolo v nara­v i . Učenci bodo z raz redn ik i i n te lovadnimi učitelj>i med 3. in 20. februarjem b iva l i v hotelu Panaroma pod L j u ­bel jem. V dnevnih hote lsk ih pros to r ih bo potekal pouk po neko l iko spremenjenem u m i ­k u , tud i snovno ustrezno p o vezan z oko l j em, v katerem bodo ta čas preživeli. Do pra­vega izraza bo prišel pred­vsem pouk spoznavanja nara­ve in družbe, z last i vzgojni predmet i ( l ikovn i pouk, glas­beni pouk) pa bodo vse bol j sproščeno lahko zaživeli v družbenih ob l i kah življenja m lad ih v narav i . Osta l i dnev­n i čas pa bodo seveda učenci preživeli na snegu — na smu­čeh in sankah. Prede la l i bo­do ustrezni program in priča­kovat i je ne le, da bo teh 60 otrok ene generacije pr idob i ­lo osnovne veščine smučanja in sankanja , ampak da bodo v tem športu, k i ga v a lpskem predelu postav l jamo na eno prv ih mest, tud i uživali i n m u osta l i tra jno nak lon jen i . S icer pa i m a taka ob l i ka pouka tu­d i nekatere druge prednost i .

Učenci i n učitelji bodo preži­vel i 8 dn i skupa j , kar bo po eni s t ran i omogočilo učite­l j em, da bodo otroke kar naj­bol j spoznal i tud i z »nešol-ske« s t ran i , pot pa bo tud i obratna — učenec bo spoznal svojega raz redn ika skoz i c e l o dnevno življenje. Posebno p o membna pa je tudi možnost, k i j o tako življenje naravnost narekuje, da bodo m lad i ži­vel i organiz i rano življenje v večji skup in i (ko lekt ivnost v t istem poz i t i vnem s m i s l u , razvi janje družabnih navad) .

V razgovoru z ravnate l jem osnovne šole heroja Bračiča S t a n k o m S t r i t i hom smo s p o znal i , da ta p i on i r ska dejav­nost zahteva precejšnje orga­nizaci jske, mater ia lne i n ne nazadnje pedagoške napore, vsekakor pa j i h njeiv- pozitiv­ne posledice opravičujejo.

Seveda so s p rog ramom se­znanjeni tudi starši, saj bodo del stroškov bivanja (približ­no 100 din) prevzel i za svoje otroke tudi sami .

N a šoli pa že razmišljajo tud i o poletni šoli v narav i (v s lovenskem pr imor ju ) , kjer bli b i l g lavni poudarek na pla­vanju.

S icer pa za vse ostale učen­ce pr iprav l ja jo tržiške šole smučarsko šolo na Zelenic i i n v Tržiču med semest ra ln im! počitniicami. -ok

Vložen denar vrnjen za rekreacijo delavcev

237. 500 dinarjev iz Podvina za rekreacijski objekt v Novigradu

N a zadnj i seji v preteklem lotu je predsedstvo republ i ­škega sveta Zveze s indikatov Sloveni je razpravl ja lo tudi o namembnost i uporabe 237.500 dinarjev, k i j i h je o samosvo jena posebna gost inska enota »Grad Podvin« v rn i l a s ind ika­tom. Denar so dode l i l i pe t im goren jsk im občinskim s indi ­k a l n i m svetom za gradnjo re­kreaci jskega objekta . H k r a t i s tako odločitvijo je predsed­stvo R S ZS Slovenije tud i poudar i lo , naj imajo v l e t o va ln ih zmogl j i vost ih , k i j i h bodo zgradi l i v Nov i g radu z omenjen im denarjem, pred­nost že upoko jen i delavci . Opozor i l o pa je tud i , da se s tem denarjem zgrajene rekre­aci jske zmogl j ivost i ne more­j o razv i t i v objekt s tor i tven ih dejavnost i .

Nekdan j i o k r a j n i s ind ika ln i svet K r a n j je ob pomoči de­lovn ih organizaci j Gorenjske ured i l v let ih 1960 do 1962 grad Podv in v izobraževalni center s indikatov . K o t intere­sent za tak center se je poja­v i l med adaptac i j sk imi de l i t ud i o k r a j n i svet L jub l j ana ,

T a je pozneje, k o je b i l u k i ­njen okra jn i s ind ika ln i svet K r a n j , tudi posta l ustanovi­telj posebne gost inske enote »Grad Podvin«.

Za ureditev gradu Podv in v izobraževalni center s ta v l o žila ok ra jn i s ind ika ln i svet K r a n j in okra jn i s i nd ika ln i svet L jub l j ana skupno 237.500 dinarjev iz s ind ika lne člana­rine. Po uk in i t v i ok ra jn ih s in­d i ka ln ih svetov so bile sogla­sno z republiškim s ind ika l ­n i m svetom prenesene usta­novitel jske pravice te gostin­ske enote na republiški odbor s ind ika ta delavcev s tor i tvenih dejavnosti Sloveni je.

K e r s ind ika t i v Podv inu zadnja leta n iso več organi­z i ra l i svoje izobraževalne de­javnost i , se je kolet iv P G E »Grad Podvin« s soglasjem ustanovi te l ja usmer i l v izra­z i to komerc ia lno gost insko dejavnost. K o je pred meseci zapros i l ustanovi te l ja , naj m u dovo l i popo lno osamosvoj i tev i n konst i tu i ran je samostojne delovne organizaci je, je re­publiški odbor s ind ika ta de­lavcev s tor i tven ih dejavnost i

na to p r i s ta l , vendar pod do­ločenim pogojem. Ko l ek t i v P G E »Grad Podvin« mora vr­n i t i s ind ika tom 237.500 dinar­jev, k i so j i h ti vložili v adaptaci jo Podv ina . In ker je ko lek t i v te gostinske enote ta pogoj i zpo ln i l in denar na­kaza l ustanovi te l ju , so bi le premoščene tud i poslednje fo rmalnost i za osamosvoj i tev P G E »Grad Podvin«. Repub l i ­ški odbor s ind ika ta delavcev s tor i tven ih dejavnosti Slove­nije pa je denar prepust i l re­publiškemu svetu zveze s in­d ikatov Sloveni je kot pravne­m u nas l edn iku nekdanj ih ok ra jn ih s ind ika ln ih svetov K r a n j in L jub l j ana .

Z odločitvijo, da vrn jen ih 237.500 dinarjev prepust i ob­činskim s ind ika ln im svetom Gorenjske, k i bodo zgrad i l i r ekreac i j sk i objekt v Nov i ­gradu, je republiški svet Zve­ze s ind ikatov zagotovi l na­membnost vloženega denarja. Denar bo naložen v prav take namene, kako r sta ga pred leti nameni la okra jna s ind i ­ka lna sveta K r a n j in L jubl ja ­na .

Kako krmariti v stabilizacijskih vodah V našem gospodarstvu je

že nekaj časa v ospredju za­nimanje za stabi l izac i jske ukrepe, čeprav še n i znano, kaj bo pr inese l paket nov ih predpisov, k i naj b i j i h spre­j e l i p r ihodn j i mesec, je ven­dar le treba pričakovati zna­ten vpl iv na poslovanje go­spodarsk ih organizaci j i n ra­čunati s tem, da se bodo te­žave mars ik je povečale.

K o so o tem v ponedeljek govor i l i na seji medobčinske­ga sveta Z K S za Goren jsko , so men i l i , da komun i s t i v ta­k e m položaju ne b i smel i dr­žati r ok križem. Dejavnost je še t o l i ko bol j potrebna, ker je gospodarstvo na Gorenj ­skem že sedaj v precejšnji zagati . V zadnjem času je namreč to l iko zaostalo v svo­j e m razvo ju , da je ponekod prišlo celo pod republiško poprečje.

K o t je b i lo v idet i v razpra­v i na sej i , naj b i gorenjski k o m u n i s t i svoja pr izadevanja usmer i l i po dveh poteh. Po eni s t ran i naj b i si prizade­va l i za izboljšanje položaja i n reševanje težav v svo j ih de lovnih organizac i jah, po d rug i pa naj b i se vključevali v ob l ikovanje i n sprejemanje s istemskega ure janja družbe­noekonomsk ih odnosov v re­p u b l i k i i n zvezi.

K o so govor i l i o svo jem pragu, so poudar i l i , da bo treba še posebno zaostr i t i od­govornost vod i ln ih i n poslov­

n i h ek ip za rezultate gospo­darjenja. V zvezi s tem b i ka­zalo Spodbudi t i večjo dostop­nost do vodstvenih mest, ve­čje nagrajevanje po doseže­n i h rezu l ta t ih i n pr idobivanje nov ih s t rokovnjakov .

Drugo področje, k jer b i b i ­lo mogoče mars ika j izboljša­t i , je poslovno sodelovanje med so rodn im i podjet j i . N a Goren jskem je da l nekaj po­bud za to že medobčinski svet Z K , vendar je vse skupaj ostalo le na pap i r ju . Precej pa se je p remakn i l o naprej

v lesno predelovalni indus t r i ­j i , k je r so podjet ja sama za­čutila potrebo po povezova­n ju .

K a r zadeva delovanje navz­ven, s ka t e r im b i posegali v odnose i n predpise v republ i ­škem i n zveznem mer i l u , p a so na seji predlagal i , da b i v ta namen organiz i ra l i ne­kako s t rokovno ekipo. T a b i pr iprav l ja la podatke in gra­divo, s ka te r im b i p o d p r l i morebi tne gorenjske predlo­ge.

K m e t i j s k a p o s p e ­ševalna služba

Zadnja skupščinska seja v škofji L o k i je i zrekla tudi ne-

I kaj kritičnih p r i pomb na ra­čun f inanciranja pospeševalne

J dejavnosti v kmet i j s tvu . De­nar za njeno akt ivnost sta v preteklem letu pr ispeval i sa­mo občinska skupščina i n Kme t i j s ka zadruga, čeprav je b i l namen takrat ustanovlje-

I nega sk lada drugačen. Van j J naj b i se stekala denarna

sredstva vseh delovnih organi­zaci j , kater ih delovno področ­je je povezano s kmet i j s tvom.

Visokonapetostni daljnovod Škofja Loka - Češnjica

Zarad i neizpolnitve nalog p a so b i l i z r ekonst rukc i j o sk la ­da povzročeni samo dodatn i stroški. Odbo rn ik i so na sej i i zraz i l i zahtevo, da se p raksa preteklost i v letošnjem letu ne ponovi .

Služba pospeševanja bo za­poslovala štiri s t rokovnjake , od kater ih bosta dva de la la pr i K Z Škofja L o k a , eden p r i žirovski kmet i j sk i zadrug i , eden pa p r i uprav i občinske skupščine.

A. Igličar

Ob občinskem p r a z n i k u Škofje Loke s lav i tud i d is t r i ­buci jsko podjetje za p reskrbo z električno energijo E L E K -T R O K R A N J pomemben de­lovni uspeh. V svojo v isoko­napetostno mrežo bo ta dan vključilo nov visokonapeto-8 t n t da l jnovod, ka t e r i povezu­je razdel i lno transformator­sko p»stajo škofja L o k a s Cešnjiico v Selški do l in i .

Nov i da l jnovod v s k u p n i dolžini 15 k m je zgrajen n a železnih predalčnih j a m b o r i h * i zo lac i jsko vrednost jo 35 k V i n z možnostjo preuredit­ve za napetost 110 k V , z vod­i k i Al-Fe prereza 120 m m 2 , kar omogoča prenos ca. 17.000 k W a l i 6,8-kratno zmog-IJivost dosedanj ih vodov. c e p r a v bo da l jnovod še nekaj časa obratova l z napetost jo 1 0 kV , bo vendar njegova

•^uogljivost naras la n a dva­kratno dosedanjo, od 2480 na c a . 5000 kW. V ce lot i je b i l o *a dal jnovod postav l jenih 56 Jamborov višine od 12,2 m do * 2 m, ka t e r ih skupna teža zna-8 8 ca. 133,7001. P o osnovn ih Podatk ih i n zahtevah invest i ­torja j e pro jekt da l jnovoda »zdelalo podjetje Da lekovod

Zagreba, katero je t u d i s S v ° j im i s t r okovn jak i i zvedlo v & a gradbena i n montažna de-*?• Z de l i je podjetje začelo J n e 13. 8. 1970 i n Jiih je kon-

dne 23. 12. 1970.

" a l j no vod bo predvsem za­

gotovi l nemoten razvoj indu­str i je i n ob r t i v Selški do l in i i n izboljšal kakovost energije p r i posameznih od jemalc ih . Odpadle bodo pritožbe zarad i prenizke napetost i , pa tud i samo obratovanje bo možno ured i t i z manjšimi prek in i t ­vami dobave ob neobhodnih vzdrževalnih de l ih k a k o r do­sle j .

Invest ic i jska vrednost dal j ­novoda znaša 3,118.335 d i n i n j o je Investitor ob razumeva­n j u občinskih upravn ih orga­nov i n zainteres iranih indu­s t r i j sk ih podjet i j v Selški do-linti zagotovi l delno iz l as tn ih sredstev, delno pa s poso j i l i pod k o l i k o r to l iko ugodn im i pogoj i . Invest i tor se je zave­da l , da je gradnja energetsko utemel jena In časovno nu jna , da pa m o r a b i t i lizvedena za daljše obdobje glede na živ­l jen jsko dobo t a k i h gradenj , čeprav še ne bo tako k m a l u dosegla t iste stopnje i zko r i ­ščenosti, katera b i zagotav­l ja la rentabi lnost investidi je. V o d i l n a je b i l a m ise l , da je treba v Selški d o l i n i ustva­r i t i osnovne energetske pogo­je za gospodarsk i razvoj .

Ob začetku obratovanja da l jnovoda je t reba izreči po­hvalo i n zahvalo za vloženi t r u d vsem delavcem, vod jem grup i n p ro j ek tan tom podjet­j a »Dalekovod« i z Zagreba, k a k o r tud i p ro j ek tantom, nadzorn i g rup i invest i tor ja i n

vsem delavcem nadzorništva v škofjii L o k i , k i so s svojo sposobnost jo i n s svojo zav­zetostjo p r ipomog l i h kako­vost i i n h i t r i i zvedbi vse gradnje.

Delavska univerza T o m o Brejc K r a n j

vpisuje v I I . po l le t ju v 5., 6., 7., 8. razred osnovne šole ter v začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje nem­škega, i ta l i janskega, angleškega i n francoskega jez ika. Pr i jave sprejema za jez ikovne tečaje do 12. j anuar ja i n za osnovno šolo do 20. j anuar ja 1971 vsak dan od 7. do 16. ure in v soboto od 7. do 12. ure. Vse in formaci je dobite tud i telefonično na št. 21026, 21243.

Danes bo začel obratovat i nov bife v s tar i upravn i zgradbi žičnic i n vlečnic na V i t r a n c u , Ured i la ga Je E m o n a iz L jubl jane . Je ve l iko prostornejši od starega, k i n i več ustrezal zahte­vam smučarjev, pa t u d i i zb i ra j ed i l in pijač je ve l iko večja, ( jk) — Fo to : F. Perdan

Loški razgledi št. X V I I .

Obsežno kot še nikdar Konec decembra 1970 je izšel 17. zvezek Loških razgledov, ene najvidnejših revij svoje vrste p r i nas. Osnovn i značilnosti zadnje številke sta rekorden obseg — kar 303 s t ran i — i n zelo pester i zbor pr ispevkov, k i posegajo v preteklost ter n a naj­različnejša področja javnega življenja v škofji L o k i i n n jen i širši oko l i c i . Av tor j i so same znane osebnost i , s t rokovn jak i i n poznavalc i problemov, s ka t e r im i se spopr i jemajo v člankih. Rečemo lahko , da uredniški odbor ne odstopa od tradic ional ­nega načela kval itete, k i je z bo rn i ku zagotovi la širok k r og bralcev, temveč ga sk rbno neguje.

Ko t doslej , so Loški raz­gledi tud i tokrat razdeljeni v štiri poglavja: Narodno­osvobodi lna borba , Razgledi , Leposlovje ter Zap i sk i in po­ročila. R u b r i k o Narodno­osvobodi lna borba sestavljajo tr i je zap is i . V prvem znani publ i c i s t in komentator Ivan Franko-Iztok govori o p o menu loškega ozemlja za N O B ter bralcem pojasnjuje, zakaj je omenjeno območje med zadnjo vojno odigra lo tako važno vlogo. Drug i p r i ­spevek — S p o m i n i na zapore i n taborišča I — je pravza­prav odlomek, vzet iz dnev­n i k a par t i zana in interni ran­ca J a n k a B e r n i k a , k i obsega t r i zvezke in k i ga h ran i L o škj arhiv . V n j em B e r n i k opisuje aretaci jo in bivanje v škofjeloških in begunjsk ih zapor ih . Zadn j i del so izda­jate l j i odstop i l i J a n k u E r -znožniku, J a n k u Berčiču i n Ludvi/ku Jugov icu, k i objav­l jajo nadaljevanje seznama žrtev fašističnega nas i l ja v loški občini.

Poglavje Razgledi je že po t rad i c i j i najobsežnejše, saj t i ­sočletna zgodovina mesta pod L u b n i k o m in buren novodob­n i razvoj komune predstav l ja neizčrpen v i r zan imiv ih po­datkov . K a r dvajset sestav­kov smo našteli. Dr . Pavle B l a zn ik nam predstavl ja za­n imive podrobnost i iz življe­n ja loškega plemstva v 17. stolet ju, Jeja Jamar-Legat ob­ravnava loško šolstvo v p r v i po lov ic i 19. stolet ja, Dušan Kermavner razlaga vzroke in značilnosti pavper i zma (obu-božanja) v propadajočih že­lezarsk ih k r a j i h na Gorenj­skem pred sto le t i , C i r i l Zu­pane pa v napet i , a s podatk i

Srečanje m l a d i h i n starejših

V sredo je b i lo na Jeseni­cah srečanje članov Odra m l a d i h s starejšimi amater­s k i m i igralc i čufarjevega gle­dališča. N a srečanju so se po­govarjal i o delu Odra m lad ih ,

o njegovem pomenu v ku l tur ­nem življenju Jesenic in o načinu, kako b i se obetajoči igralc i najbolje vključili v de­lo Čufarjevega gledališča.

-Jk

Nov godalni orkester V torek bo na Jesenicah

ustanovni sestanek jeseniške­ga godalnega orkestra , k i bo združeval vse tovrstne jeseni­ške glasbenike, med kater i ­mi je l-vf lepo število mlad ih z obeU.jočo prihodnostjo. N a

utemel jeni pr ipoved i »Turški križ« nad P o d b r d o m osvetl ju­je skr ivnost 500 let starega znamenja na k a m n i t i steni ob ust ju Baške grape. Dr . E m i l i j a n Cevc razčlenjuje spis Edva rda S t rah la o umet­nostn ih razmerah na K r a n j ­skem, eno p r v ih resnejših študij s l ikars tva p r i n \s, ' akademik dr. France Kob ar se v p isani besedi spomin ja društveno prosvetnega dela v prejšnjih časih, Tone Pire obnav l ja značilnosti pojava društev v 19. stolet ju (Od Slovenskega bralnega društva do društva Prosveta) , F ranc Štukl l is ta B u k v e dnevn ika Jerneja Gašperiina in niza drobce, k i i lus t r i ra jo podobo ter l jud i škofje Loke pro t i k o n c u prejšnjega veka, N i k o Zumer obelodanja nastanek in rast muzejske zb i rke v Že­l e zn ik ih , M a k s Zadn ik objav­l ja del K r o n i k e Loških d i rk , France P lan ina nam prikaže posebnost i žlirovske pokra j ine i n žirovcev, medtem ko Mar i ­j a Stanonik podrobno oriše čipkarske pripomočke in na­sp loh čipkarstvo v Žirovski k o t l i n i . Iz razprave dr . Anto- ; na Ramovša zvemo vse o no­vem najdišču zgornjepermij-s k i h sk ladov p r i Pševem, za­hodno od K r a n j a (opremlje- ! na je s sk i cami i n odličnimi fotograf i jami ) , Magda S imo-nič-Novak v r i sbah in tekstu preučuje rast l instvo Rat i tov- ! ca , inž. Janez Ahačič poroča j o me l io rac i j i gozdnih zem- j ljlišč v gornjem de lu Selške I dol ine, dr . Anton Polenc p r i - j poveduje, katere vrste paj- i kov z L u b n i k a doslej pozna- I mo in kakšne so nj ihove last­nost i , Ka t e r ina Kobe-Arzen-šek dopolnjuje zgodovino Krenner jeve suknarne v škof-

mlad inskem komi t e ju so nam povedal i , da precej m lad ih glasbenikov še ne nastopa n ik jer in bi j i h zato radi p r i ­tegnil i k orkes t ru , vzporedno pa b i se še dodatno izobraže­val i na glasbenih šolah, -jk

j i L o k i , Ernes t Lotrič razgri­n ja p red b ra l c i razvoj pod­jet ja Transturtist, L jubo Slav-kovič pa podaja pregled čez 15-letni vzpon tovarne E l r a . Pestro seri jo zaključuje inž. Primož Simonič z Doživljaji i n spomin i , k i v pr i j e tnem slogu rešujejo pozabe že umr l e posebneže Škofje Loke ter odp i ra jo pogled v s tar i škofjeloški vsakdan.

Poglavje Leposlovje je za­ložnik, Muze j sko društvo škofja L o k a , posveti lo lan i u m r l e m u pisatel ju Pav lu Per-k u . N a osmih straneh zasledi­mo izseke iz Perkovega dela Dok to r Lov ro in novelo Sveta. Preosta l ih šest s t ran i sta za­po ln i l a Jože Gregorič in Je ja Jamar-Legat; Gregorič podaja kratek življenjepis poko jn ika , rojenega leta 1877(!) v Pol ja­nah nad škofjo Loko , k i ga Jamar jeva razširja s pregle­dom piščeve l i terarne zapu­ščine.

Zap i sk i in poročila spet za­jemajo celo zb i rko člankov, vrednih pazlj ivega ogleda. Za­rad i pomanjkan ja prostora j ih bomo samo našteli, če­prav b i zaslužili izčrpnejše koment i ranje . Poglejmo, kaj prinašajo: S l i k a r i n akademik G o j m i r An ton K o s (dr. E m i l i ­j an Cevc), Lov ro P lan ina osemdesetletnik (dr. Pavle B l a zn i k ) , Potres pred 75 let i (France Štrukl), 70-letnica ga­si lskega društva v S ta r i L o k i (Andrej Pavlovec), 25 let l jud­ske knjižnice v škofji L o k i (Janko K r e k ) , Še nekaj o v ra t ih na zahodni me j i loške­ga gospodarstva (inž. Raj ko B r a n k ) , Uprava i n arhiv ob­čine T ra ta (France Štrukl), M i s s F . Cope land — propa-gatorka naših čipk (Božo Ra-čič) . D robc i Iz loškega arh iva (France štrukl), K u h a r s k i re­cept i iz 19. stolet ja (France štrukl), Popravek i n pojas­n i l a k sp isu Iz dnevn ika Lu­kačeve mame (C i r i l Zupane) , Muze j sk i izlet (France P lan i ­na) , Razstava v galer i j i (An­drej Pavlovec) , Pr ispevek h k r o n i k i škofje Loke od 1. X . 1969 do 30. I X . 1970 (Janez Eržen), S p o m i n i i n obletnice (France P lan ina ) , Občni zbor Muzejskega društva v škofji L o k i , člani Muze jskega dru­štva i n naročniki Loških raz­gledov.

• Zadn j i zvezek n u d i , kot v i -• dite, ob i l i co dobrega čtiva. • Skora j m u n i kaj očitati. • E d i n o , ka r bode v oči, je • preve l ika vsebinska r a z n o • l ikost Zapiskov i n poročil. • M o r d a bi kazalo uvest i še • peto rub r i ko , namenjeno • jub i l e j em in ob le tn icam, k i • j i h n ikda r ne zmanjka . Z d i • se namreč, da so odgovor-• m 25-letnici l judske knjiž-• niče posvet i l i malce prema-• lo pozornost i ( in prostora) • ter da b i mora l i tud i m n o • gi drug i zaslužni posamez-• n i k i na j t i mesto v Raz-• g ledih.

I. Guzel j

Prešernovo gledališče iz K r a n j a

g o s t u j e v P r e d d v o r u V nedeljo, 10. januar ja , ob

15.30 bomo v dvorani prosvet- j nega doma v P reddvoru v i ­del i kval i te tno d ramsko delo A N D O R R A , k i jo bo uprizo­r i l o Prešernovo gledališče iz i K r a n j a v počastitev proslav- I Ijanja 900-letnice Preddvora . |

V zadnj ih let ih so na pode­želju gledališke predstave prava redkost i n gotovo po­grešane, zato pričakujemo, da bodo preb iva lc i Preddvora in okol ice dvorano napo ln i l i , saj je vstopnina samo 5 d in za odrasle in 2 d in za otroke.

Lesnina Ljubljana delovna enota Kran j Ti tov t rg 5

razglaša pros t i de lovni mest i

a) prodajalca

b ) delavca

Pogo j i : a) K V trgovski delavec z najmanj t r i leta prakse Pri jave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta delovna enota K r a n j , T i tov t rg 5. Osebni dohodek po p ra v i l n i ku OD.

Združeno podjetje Iskra Kran j Industri ja za elektromehanike, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko Kran j

iščemo s o d e l a v c e z a d e l o v s t r o k o v n i h službah Z P I s k r a

Razp isu jemo naslednja delovna mesta :

svetnika generalnega direktorja za posle z J L A

svetovalca generalnega direktorja za ekonomske analize

svetnika generalnega direktorja za finančna področja

Pod točko 1. m o r a kand idat izpolnjevat i naslednje pogoje: d i p l om i ran ekonomist a l i d ip l om i ran ing. e lektro a l i strojne smer i a l i višji o f i c i r tehnične smer i , najmanj 10-Ictne delovne izkušnje na odgo­vo rn ih de lovnih mest ih v gospodarstvu a l i v J L A . Pod točko 2. mora kand idat izpolnjevat i naslednje pogoje: d ip l om i ran ekonomist , najmanj 10-letne de­lovne izkušnje na odgovorn ih delovnih mest ih v gospodarstvu i n bančništvu, znanje enega tujega j ez ika .

P od točko 3. m o r a kand ida t izpolnjevat i naslednje pogoje: d i p l om i ran ekonomist , najmanj 10-letne delovne izkušnje n a odgovorn ih de lovnih mest ih v gospodarstvu, znanje enega tujega j ez ika .

V s a t r i de lovna mesta so v L jub l j an i . Osebni do­h o d k i po P r a v i l n i k u o de l i t v i O D s t rokovn ih služb Z P I sk ra K r a n j . P ismene pri jave pošljite na Z P I sk ra K r a n j — Organizac i jsko kadrovsko področje, K r a n j , Gosposvetska 10. R o k pr i jave je 15 dn i po objav i .

N I K O L I S U H E G A M E S A Z A P R A Z N I K

Š tirje so. Najmlajša de­k l i ca hod i še v šolo, fant se bo izučil za elek-

tričarja. Gospod in ja je b i l a sicer v službi preden so se rodi l i o t roc i , potem pa je de­lo pust i la in skrbe la le za družino. Danes j i je žal. »Lahko b i bolje živeli, može­va poko jn ina zadostuje le za hrano i n za najnujnejše.« Potem računamo: oko l i 25 sta­r i h tisočakov na družinskega člana. T reba je plačati sta­novanje, davek na zemljišče, e lektr iko , vodo, smet i . S sla­b im i 80 s ta r imi tisočaki pa je treba družini vsak dan pr i ­prav i t i najmanj t r i obroke hrane, k u p i t i per i lo in oble­ko, toaletne potrebščine, za drugo pa že zman jka denarja. ' Potem postav im kočljivo vprašanje: ko l i ko mesa in ko­l i kokra t ga kupi te na teden. Gospodin ja malo pomišlja, al i bi lahko povedala t is t ih 30 do 40 dekagramov mesa, ko­l ikor ga k u p i na teden.

»Vedno k u p i m drugo vrsto mesa, prve n i k o l i . M o j a druži­na ne ve, kaj so to goveji zrezki . Sv in j sko in telečje me­so ne k u p i m n i k o l i , predra­go je zame. Včasih k u p i m jetrca, kakšno krvav ico a l i piščanca. Celega n i k o l i , po dva bedrca, pa potem razde­l imo na štiri dele, vsak dob i nekaj.«

Drugače pa kuha močnate jedi , krompir jeve juhe in po­dobno. Surovega masla ne ku-P'jje, suhega mesa n i ko l i , na teden porab i k a k i h 10 jajc. Za praznike vedo le po kole­da r ju , p r i hran i se to ne po­zna. Le zakaj b i b i lo ob ne; del jah boljše kos i lo in le za­kaj b i se mora l i ob p ra zn ik ih najesti suhega mesa? Stekle­nico piva kup i ob nedeljah, vina n iko l i .

Dva o t roka p r i hiši potre­bujeta precej per i la , vsako le­to čevlje, k i j ih prerasleta, Plašč postane prekratek in

pretesen. K a k o pa oblačite otroke? »Veste, sestre i m a m , k i j i m gre bolje kot men i , pa m i za otroke pošljejo no­gavice, per i lo i n tud i v rhn ja oblačila. Če n i ve l iko ponose no, m o j i o t roc i to še vel iko nosi jo. T u d i zame i n za mo­ža se kaj najde. Dobro je za doma, ven pa tako malo ho­d imo , v k ino ne a l i k a m dru­gam; kjer b i mora l i b i t i lepše oblečeni.« T u d i na dopust ne gredo n iko l i . O t roc i so sicer že b i l i polet i v ko lon i j i , saj n i b i lo ve l iko treba plačati. Onadva, žena in mož, pa n i ­sta b i l a na dopustu, odkar so se rod i l i o t roc i . On že, v hr ibe gre rad, ona pa ne. N a mor ju nista b i la od leta 1948. Predrago je. Sestro bi rada ob iska la , za pot b i b i lo že, pa je treba imet i še potn i l ist ; ta pa tudi stane.

Kakšno drobno veselje pa si potem lahko privoščite? Pogleda me rahlo začudeno, najbrž je tega še nihče n i vprašal. »Ničesar s i pravza­prav ne m o r e m privoščiti: dvakrat n a leto grem k fr izer ju, t ra jno m i naredi , i n to je vse. Zase ne kupu j em k r e m a l i ličil, ženskih časopi­sov n i m a m naročenih. Veste, če veš, da se take drobne že­lje, k i j i h imamo ženske, ne dajo i zpo ln i l i , potem j i h tudi n i , enostavno s i ničesar ne želiš. S k r o m n o sva oba z mo­žem navajena že od mladega. Zdaj imamo vsaj dovolj veli­ko stanovanje, še pred dvema letoma pa smo imel i samo sobo in kuh in jo . B o že kako , samo da otroc i pr ide jo do k r u h a , potem bomo lažje ži­veli.«

B E L K R U H J E T U D I SLAŠČICA

i rehran i t i sedemčlansko družino in j o obleči n i lahko. Posebno še, če

dohodk i na družinskega člana ne presegajo trideset s tar ih tisočakov na mesec.

Pegami s o n a z n a n i l i h u d o z i m o

Proti koncu decembra so Začele nad Jesenicami krotiti velike jate ptic. Ker je to za [a čas dokaj nenavaden po­jav, smo se pozanimali pri društvu za varstvo živali na Jesenicah, od kje so ptice pri­letele. Zvedeli smo, da so to Pegani, ki prilete k nam sicer Zelo poredko, skoraj vedno Pa s svojim prihodom nazna­nijo hudo zimo. V naše kraje prilete pred snegom in mra­zom iz Rusije, Danske in dru­gih severnih dežel. Hranijo s e z rdečimi plodovi jerebike, kalinovca in krogticami bele omele.

Na Jesenicah so pegani ostali približno teden dni, na­to pa so odleteli. Pomlad bo­do dočakali kje na Dolenj­skem ali Primorskem. Ljubi­telji ptic na Jesenicah zasle­dujejo njihov let, zato so jih nekaj ujeli in jim dali na no­žice razpoznavne obročke. Ptice so zelo podobne škor­cem. Pod kljunom imajo tem-norjavo piko, po perutnicah bele lise in na glavi čopko.

Pegani se bodo spomladi vrnili v severne kraje, kjer bodo spletli gnezda in izvalili mladiče.

B . B .

En krompirček, dva krompirčka...

Je bil kruh še vedno slaščica za nekatere, nedelj­ski priboljšek za otroke namesto piškotov in potic? To smo se vprašali, ko smo pregledovali podatke ankete občinskega sindikalnega sveta v Kranju. Ho­teli smo se prepričati, če se da živeti tudi z manj kot štiridesetimi tisočaki na mesec. Hoteli smo spo­znati gospodinje, ki znajo tako obračati denar, da jim ga do konca meseca ne zmanjka za krtih in mle­ko. Mesa tako ali tako ne kupujejo veliko in je vse­eno, če ga teden dni ali dva družina niti ne pokusi. Skušali smo povpraševati gospodinje kar najbolj' ob­zirno o njihovem družinskem proračunu. Kolikč na mesec dajo za hrano, koliko jim ostane za obleko, in ostale potrebščine, koliko za razvedrilo? Ker nihče nima rad, da mu kdo pogleda v lonec, smo pazili, da ne bi v tem kdo prepoznal družine. Obenem se dru­žinam oziroma njihovim gospodinjam še enkrat za­hvaljujemo za razumevanje in za pomoč.

S k r o m n i so, drugače ne gre. Gospod in ja hran i marme-lado samo za palačinke, da pa b i j o o t roc i maza l i na k r u h , ne to p a ne, preveč b i j o pojed­l i . K le t je ve l ika . 450 ki logra­mov k r o m p i r j a kup i j o za oz imnico i n vsega pojedo. G o spod in ja jeseni v k u h a tudi sadje, k a k i h 70 k i logramov, vendar ga začnejo jest i šele takrat , ko pojedo ot roc i vsa j abo lka , ka r so j i h k u p i l i za oz imnico .

Spet poprašam, če kup i j o kaj mesa. Za tolikšno druži­no ga kup i j o dvakrat na te­

den po k i l o govejega. Vodno za juho , n i ko l i za zrezke. Tu­d i svinjskega mesa in teleč­jega n i k o l i , prav tako ne p i ­ščanca, preveč b i ga b i lo treba, da bi b i l a družina s i ta .

»Pri nas živimo bol j ob k r u ­h u i n m l e k u . Na jman j dva k i l og rama k r u h a na dan k u ­p i m i n pa štiri do šest l i t rov m l eka . Po le t i pojemo več mle­k a , ke r ga sk i sam, d a ima jo po t em vsak večer o t roc i k i ­slo m l eko za večerjo. Ob ne­de l jah k u p i m še k i l o belega, tako za priboljšek, pa ga p o jedo že takoj po za j t rku . Z a

zajtrk imajo vedno k r u h in mleko , za večerjo tud i . K o s i ­la pa so vedno — tako b i rek la — domača. Včasih k u ­p im konjske meso, cenejše je in prav tako dobro kot vsako drugo. Drugače pa je za kosi­lo juha , prazen krompi r , i n solata. Veste, če že n i ravno najboljše, s i t i smo pa ved­no.«

Oblačiti lolikšno družino tud i n i " lahko. Polet i o t roc i pomagajo pobirat i k r o m p i r , da zberejo denar za šolo pa tud i za kakšno obleko j . m ostane. »Srednji nujno potre­buje nove čevlje, še sedaj v tem mrazu h T l i v škonijih. Res bomo mora l i najt i denar zanje. Tako je p r i nas, če ne­kdo nekaj nujno potrebuje, potem m u kup imo , drugače pa ne. Vedno pregledujem iz­ložbe, če imajo kje razproda­jo in potem k u p i m po znižani ceni/ kar najbol j potrebuje­mo.«

In kakšno je vaše razvedri­lo in počitek? »O počitku p r i tako ve l ik i družini se ne d a govor i t i . Včasih, ko so b i l i o t roc i še ma jhn i i n n i b i l o po cest ih tako ve l iko prometa , smo šli na sprehod, sedaj p a greva z možem le k sosedom malo na obisk in gledava te­levizi jo. N a dopust ne gremo n i k o l i , po letni čas i zko r i s t i va m idva z možem i n o t roc i tu­d i , da pomagamo sosedom p r i sprav l jan ju pr ide lkov . V s a k d inar prav pr ide , pa t u d i o t roc i potem znajo bol j ce­n i t i »eei, k i so j i h sami k u p i l i s svo j im denar jem.

S A M O H R A N I L K A

S a m a živi s s inom, mož j i je u m r l . Po n jem do­b iva poko jn ino in otro­

ške doklade. Vsak mesec k o prinese poštar poko jn ino , na­k u p i za svoje gospodinjstvo i n pičo za nekaj kur . M a l o potem ostane za meso, za ča­sopise, za razvedri lo . E n k r a t na teden kup i meso za juho, svinjskega n i k o l i . Testenine kuha, na v r t u je še nekaj so­late, p a gre. Fant je velik, ve­l i k o r ad je, pa je. zadovol jen tud i s kosom k ruha . Včasih pa pretakne omaro, če je b i l a m a t i slučajno ma lo po t ra tna i n je k u p i l a tudi bonbone. Za ob leko ne potrebujeta do­s t i , kakšno b luzo sešije sose­da , k i malo računa, za fanta predela iz očetovih oblek.

V k ino ne hod i , na dopu­s tu n i b i l a n i k o l i . Samo za pot do mor ja b i porab i la to­l i ko kot b i imela tu doma za p o l meseca za meso. To pa je že nekaj . S k r o m n a je, tud i želje so skromne. Saj ne po­trebujeta ve l iko, potem pa že gre. Ka j b i hod i l i v mesto, človeku se samo želje vzbuj-de ob pogledu na izložbe T u ­d i tako se da živeti.

L . M .

R A Z P R O D A J S E Z O N S K O ZNIŽANJE V S E H V R S T O B U T V E

Baski bodo živeli Genera l F ranco se n i mogel

ubran i t i s i l ov i t ih protestov svetovne javnost i , k i je terja­la življenje za šest na smrt obsojenih Baskov i n to je b i ­l a nemara najbol j pr i j e tna nov ica minulega tedna: B a s k i , k i j i h je sodišče v Burgosu obsod i lo na smrt , bodo — če­prav v zaporu — živeli! Toda če je to vsaj za trenutek po­m i r i l o vse tiste, k i n iso mog l i doumet i i z jemno okrutne sod­be, pa vsekakor ne more po­vsem utišati glasove t i s t ih , k i v Španiji sami trpe zarad i od­sotnost i t i s t ih najosnovnejših demokra t sk ih svoboščin, k i so v naprednem svetu dokaz zre­l os t i človeštva. F ranco skoraj­da n i ime l drugega i zhoda, kot mi los tno podpisat i milejšo ob­sodbo, zakaj Španijo samo je kazen tako ra zburka la , kot že desetletja noben dogodek. Protestne stavke, demonstra­cije i n neredli so ne le obrn i ­l i pozornost sveta n a to deže­lo P i r ine jskega po lo toka , mar­več tud i vsaj rah lo zatres l i te­mel je sedaj že ostare lemu di ­k ta to r ju .

Po l j ska doživlja dneve strez­ni tve i n pomliritve. P o s i lov i ­t em i zb ruhu nezadovol jstva i n s t re l ih , k i so od j ekn i l i tud i daleč izven meja , so t i s t i , k i so pro tes t i ra l i , spoznal i , da samo nasi l je najbrže ne bo obrodUo sadu. Novo vodstvo upa , da bo z bol j a l i man j k o r en i t im i r e f o rmami — pred­vsem gospodarstva — znova v rn i l o živahnejši u t r i p v d o kaj anemično srce dežele. Težko je napovedat i , k o l i k o j i m bo to tudli uspelo, zakaj težave, k i j i h imajo Po l j ak i , zanesl j ivo n iso majhne i n vprašanj je v t em t r enutku več, kot je b i l o kda j ko l i odgo­vorov. Toda zavzetost Pol ja­kov samih , da vendarle s t o re največ, k a r se da — za­ka j od tega je naposled od­v isno njlihovo življenje — k l j u b temu daje obete za pr i ­hodnost .

K o t b i n e m i r i , nezaupanje i n negotovost dob i l i k r i l a p rav v zadn j ih dneh minule­ga leta, se je tudi n a j u g o vjf\odu E v r o p e i n n a drug i s t r an i Dardane l pojav i lo n o vo žarišče napetost i : turški študentje i n de l nezadovolj­ne Javnost i so p r i s i l i l i v lado

i n predsednika republ ike , da so naposled začeli resneje ukrepat i . Politični položaj v deželi n i rožnat, n em i r i n a univerzah so b i l i posledica globokega nezadovol jstva z neučinkovitostjo državne ob­las t i . A r m a d a resno svar i , da bo ukrepa la , če c i v i l om na­posled ne bo uspelo vpe l ja t i red lin m i r v državi. Ma l okda j je dobro, če se vo j ska vme­šava v zadeve, k i so domena demokratičnih ob las t i . B i l o b i bržkone slabo, če b i se p r i ­hodnost Turčije mora l a zana­šati na senco bajonetov.

Najmočnejša i n vsekakor tud i najplivnejša pa les t inska gver i l ska organizac i ja A l Fa -tah je sk len i la , da se bo u m a k n i l a v i legalo i n nada­l jevala svojo dejavnost v takš­n i h pogoj ih . Svoje urade v L i ­banonu i n drug ih a rabsk ih dr­žavah bo.1o zapr l i . To je prav gotovo nenavaden sklep za predstavnike organizaci je, k i je b i l a doslej večinoma va­jena svojo vol jo, vp l iv i n že­lje ob jav l ja t i dokaj glasno. Ta trenutek še n i moč nave­st i vseh vzrokov za tako od­ločitev. Neka te r i domnevajo, da naj b i s spremenjeno tak­t iko dosegli več, predvsem pa naj b i se tako poskus i l i i z o gn i t i nenehnim sporom — k i so se tu pa t am razraščali v krvave obračune — z jordan­s k i m režimom, še en d o g o dek, k i je vezan na Bližnji vzhod: Gunnar Ja r r i n g bo po­skušal t isto, ka r doslej v p o po lnost i n i uspelo še niko­m u r — povezati raztrgane n i ­t i bližnjevzhodne kr ize i n na­posled p r i p rav i t i n a s p r o t u j o če s i s t ran i do tega, da s i bo­do vendarle segle v roko . P o gajanja o rešitvi kr ize n a Bližnjem vzhodu se bodo na­dal jevala, toda ta trenutek n i nihče i zmed t reznih opazoval­cev pr ip rav l j en priseči, da se bodo tud i — vsaj k m a l u — uspešno končala. Nihče ne dvomi o sposobnost i molčeče­ga švedskega d ip l omata , t o da ovire i n nasprotovanja so tako ve l ika , da je upan ja na skorajšnji uspeh v tem tre­n u t k u bore ma lo . Toda bese­de d ip lomatov so še vedno spodbudnejša znamenja za pr ihodnost kot eksplozlije gra­nat. In slednjega je b i l o n a obeh straneh Sueškega p r e k o pa doslej mnogo preveč.

V Ind i j i bodo nov i poslan­c i razpuščenega par lamenta poskus i l i uresničiti stara pro­g ram socialistične po l i t ike In-d i re Gandhli. Le-ta Je predla­gala predsedn iku repub l ike G i r i j u , naj razpus t i par la­ment zato, ke r zarad i naspro­tovanj konzervat ivcev v deže­l i n i mog la uresničiti progra­m a svoje s tranke. H k r a t i s tem p a so iz središča 400 m i ­l i jonske države prišla p o r o čila, da se je skup ina opozi­c i j sk ih strank združila v že­l j i , da b i spodnesla simpatič­no ind i j sko predsednico. Mer­jenje s i l n a skra jnem jugu Azi je se tako nadal juje .

f r

Le drsa lke na ramo i n na B l e d ! Jezero je zamrzn i l o . Ledena skor ja je t renutno debela o k r o g 12 cm, zaneslj ivo pa bo vsak dan debelejša. K e r je na ledu okrog 20 c m snega, snežna p last pa ov i ra nadal jnje zmrzovanje, so v četrtek popoldne pr ipe l ja l i nz led še poseben čistilec snega, na kateiega so letos p r i t r d i l i še rezkar s puha ln i ko m . Po p r v ih ocenah je led kva l i te ten. Tako j , ko je »rolba« očistila prve zaplate snega, so se na ledu po jav i l i d rsa lc i i n smučarji i n seveda »firbci«, ka r pr ikazuje tud i naša fotograf i ja, ( jk) — Fo to : F. Perdan

Nočna s m u k a polovično c e n o

Pred lansk im je stekla v Mo j s t r an i nova smučarska vlečnica, k i je popestr i la z im­s k i turistični u t r i p vasi . Le­tos pa so proge ob vlečnici tud i osvet l i l i , saj so na vsak nos i ln i steber p r i t r d i l i dva posebna re f lektor ja , tako da je v id l j i vost i zredna. Da b i b i l a nočna s m u k a še bol j privlačna, so znižali ceno na vlečnici za polov ico. Tako stane ena nočna vožnja pol d inar ja . Učinek te poteze je razveselj iv. Dnevno uporab l j a vlečnico okrog 300 smučar­jev, v nedel jah pa še več. Smučišča urejuje jo s teptal-n i m stro jem L jub l j ana Trans­por ta . V večernih u rah je naj­

več smučarjev z Jesenic i n ce­lo iz Žirovnice.

Mo j s t r ana je t renutno zase­dena. Kompasova poslovalni­ca iz Novega Sada pr ipel je vsak ih deset dni v Mo j s t rano 120 smučarjev. Od 17. do 28. j anuar ja pa bo naselje dobe­sedno natrpano. Zarad i šol­sk ih počitnic bodo mora l i po­i ska t i 50 dodatn ih ležišč p r i vaščanih, k i so pr iprav l j en i u r ed i t i prepotrebne sobe, saj i m a naselje norma lno 120 tu­rističnih ležišč, v tem času p a j i h bodo potrebova l i 170. Ve­čino snega v nasel ju so že ods t ran i l i , preb iva lc i pa so z v e l i k i m razumevanjem p o skrbe l i za lepši videz svo j ih

Viselniški f an t je na k o l e d i

Ta lepa stara navada je po vaseh na Gorenjskem že sko­raj pozabljena. Pred drugo vojno pa so po vaseh še pre­cej koledovali. Z.a novo leto ali 6. januarja so fantje iz po­sameznih vasi obiskali vse hi­še (če so katero zgrešili, so se zamerili), vmes pa peli bo­žične in narodne pesmi. Pri vsaki hiši so dobili kolač, klo­baso, kruh, žganje, sadjevec ali denar. Ko so obiskali vse hiše, so poprosili večjega kmeta v vasi, da jih sprejme pod streho. Gospodinja jim je potem skuhala nabrano

blago, medtem pa so fantje pripeljali še dekleta in jih povabili k jedi kolede. Po tem pa so plesali do zore.

Višelniški fantje pa se tudi letos tej stari navadi niso od­povedali. Na večer 6. januar­ja so se zbrali na vasi, zbra­no zapeli in začeli koledova-ti. Šli so od hiše do hiše in nazadnje pri Poglajenu po­prosili za streho. Gospodar in gospodinja sta jih rada spre­jela. Po obilnem prigrizku so tako kot včasih zaplesali z dekleti iz vasi.

J. Ambrožič

hiš. Razen tega bodo v Moj^ st ran i tud i smučarska tekme* vanja in sicer s ind ika lna pr-i venstva Jesenic i n K r a n j a ter republiško tekmovanje inva* l idov. Predsednik turistične­ga društva nam je poveda l , da bo tud i dom Sonje M a -rinkovič od 10. do 31. m a r c a zaseden. - jk

Med prazniki v Gorjah

Večina prebivalcev Gor i j in okoliških vasi je S i l ves t rovo i n novoletne prazn ike preži­vela doma. Žal tud i tokrat no­bena organizaci ja n i p r i p r a ­v i la s i lvestrovanja v d o m u Part i zana. V zadružni gost i l ­n i v Gor j ah pa je b i l o po lno ko t že dolgo ne.

Gor jancem i n p reb i va l cem okoliških vasi pa je prav med pra zn ik i precej ponagajal n o vo zapadl i sneg. Zato so med d r u g i m 30. decembra l an i mo­r a l i odpovedat i nočne tekaške tekme za Jakopičev memor i a l .

J . Ambrožič

mil i jonar j i

»Za Jugoslovane mi ni žal Časa. Edino zanje sem bil pripravljen. Zaslužili so to,« je dejal Mr Deug M'Grath po izhodu iz 2500 m globoke­ga rudnika.

O krog T imminsa , Schu-macherja, Po rcup ina in drug ih mest na severu

kanadske pokra j ine Ontar io živi vse od podzemlja , iz rud­n ih bogastev. Zc na potova­n ju v te kraje je nad No r th Bayem, Sudburvem in dalje začel moj sopotnik navduše­no kazat i skoz i okroglo avi­onsko okno navzdol posamez­na rudarska središča, široke ravne preseke skoz i obsežne gozdove, kjer so z geometrij­s k o preciznost jo speljane ce­ste, železnice i n električni da l jnovodi . S icer pa je pokra­j i na zunaj mr t va — sam gozd, gozd in jezero za jeze­rom. Življenje je skr i t o pod zemljo.

I s k r a C o m m e r c e

.... . ... vw - .~ •

T o so sesalniki I S K R A - H O O V E R — trenutno najbolj vsestranski čistilci!

Univerzalne sesalnike I S K R A - H O O V E R lahko uporabl jamo za čiščenje tal, preprog, karu is, zaves; za čiščenje vseh težko dostopnih kotič­kov in špranj v stanovanju.

Idealno obl ikovani sesalniki so nepogrešljivi gospodinjski pripomočki z izredno močnim in t ih im motor jem ter veliko sesalno močjo.

Ta del Kanade, kot kažejo nekatere publ ikac i je doseda­n j ih geoloških o d k r i t i j , je najbogatejši z rudami skoraj vseh vrst; od zlata, srebra, c inka , svinca, mangana i td .

Vendar je bjla ta obsežna pokra j ina do začetka tega stolet ja še neznana. Prv i razi­skova lc i so začeli p rod i ra t i

I t ja z vel iko mero avanturiž-1 ma in gole sreče po bogastvu.

Nekater i so se i zkaza l i kot l judje poštenosti in zgodovin­ske publ ikac i je j i m pripisuje­jo vse pr iznanje in hvalež­nost današnjih naslednikov. Drug i pa so kor is to lovsko na h i t r o obogatel i in izg ini l i v svet. Eden izmed p rv ih je b i l Peter Ste fanovski , k i je leta 1909 prodr l tjakaj kot razi­skovalec in začetnik izkorišča­nja ogromnih podzemnih na-

I hajališč na območju Porcupi-ne, kjer je tudi nastalo i s t o imensko rudarsko mesto. O Stc fanovskcm je nastala pra­va legenda. Podobno je tud i za rudn ike okrog mesteca Schumacher , k i j i h je moža­kar tega imena začel r a z i s k o vati in odp i ra t i prve izkope, g rad i t i prvo naselje za ru ­darje in u t i r a t i zvezo z zu­nan j im svetom. Ko t najno­vejše pa l judje pr ipoveduje jo resnično zgodbo o nekem I ta l i janu, k i je tam k u p i l več­je zemljišče, zatem pa izvle­kel analize bogat ih nahaja­lišč rude, sprav i l v žep težke mi l i jone dolarjev za svoj rud­nik in izg ini l v svet preskrb­ljen za vse življenje še pre­den so se ob last i začele zavedati o vel ik: potegavščini. T a k i h pr imerov je baje b i lo precej svojčas

T o so b i l i p r v i začetki iz­koriščanja podzemnega bogastva v teh k ra j ih

in pravzaprav tudi p r v i večji razmah industr ia l i zac i je de­žele v ce lot i . Iz nekdanj ih in­d i j ansk ih naseli j in osamlje­n ih fa rm so se začela razv i ja t i nasel ja, mesta, indus t r i j ska središča, promet z železnica­m i in cestami. Drug i tak raz­mah pa je očiten med drugo svetovno vojno in po njej, k o se je K a n a d a z vsem svo j im potenc ia lom vključila v prot i -h i t l e r jcvsko koa l ic i jo , usta­navl ja la in razširjala nove i n nove zmogl j ivost i . P r i r cdnega bogastva je dovo l j , l judje — od s t rokovnjakov do navad­n ih gozdarjev — pa so v p o vojnem času začeli v v e l i k ih t ranspor t ih pr iha ja t i iz raz­nih dežel in kont inentov.

Največji h r u p bogatega od­kr i t j a v zadnjem desetlet ju pa je povzročilo odkr i t j e še ne dokončno ocenjenega veli­kanskega nahajališča bogate rude p r i T i m m i n s u . Družba Texas Gu l f Su lphur je čez noč zrast la v mogočnega ru­darskega trusta. O d leta 1964 do letos so povečan zmogl j i ­vost r i 12.000 ton rude dnev­no. Pndob i va j o c ink , baker , svinec in srebro.

Spre je l i so nas tudi v ene­ga izmed ve l ik ih rudn ikov družbe K i d d Grcek Mine , k i je največji proizvajalec srebra

i n c i nka na svetu. V r u d n i k u Schumacher nas je pr i jazno sprejel d i rek tor Ar t Adam-son, njegov pomočnik M o r a n pa nas je vse dopoldne vodi l z električno železnico po nad­strop j ih in rovih neskončnega podzemlja. Po etažah smo se spuščali navzdol do zadnjega, najnižjega nivo ja — 7900 leot, okrog lo 2500 metrov. To je tret j i največji rudn ik v K a ­nadi . Okrog lo 3000 ton rude na dan speljejo iz podzem­s k i h odkopov, po kater ih je spel janih 384 k m železniških, o/.kotračnih, j a m s k i h t i rov. Skora j tret j ina rude — %0 ton dnevno — je za pr idob i ­vanje z lata.

V g lobokih jamah r u d n i k a Me Intvre so razkazoval i na­prave najsodobnejše tehni­ke. Skora j vse na gumb. S pomočjo T V in d rug ih signal­n ih avtomatičnih naprav delu­je vse od izkopov v j am i do

. ml inov , separaeij , peči i n končne od preme.

Z amislid sem se v pr imer­jav i z našim Ve len jem, Banoviči in d rug im i ve­

l i k i m i r u d n i k i . T ehn ika je vsekakor na prvem mestu v K a n a d i , z last i pa neverjetna obsežnost, vel ike zmogl j i vost i i n ob tem z izredno m a l i m številom delavcev.

Ob koncu ob i ska in ogleda nekater ih delov jame (že /a to je b i lo potrebno skoraj 8 ur! ) pa je v l judni spremljeva­lec M r Deug dejal, da m u za Jugoslovane ni žal časa, da je edino zanje pr iprav l j en na kaj takegn, ker so to zaslu­žili. Za druge, kot je povedal , s i ne b i vzel to l iko časa in pozornost i .

V prvem h ipu nisem razu­mel smis la te njegove izjave in ob tem izredne v l judnost i ves dopoldan. Predstav l ja l sem si pač naklonjenost do Jugoslavi je, kar je tam čutiti povsod od car in ikov do urad­nikov in l jud i nasploh. Se i s t i večer pa sem zvedel več. Prav v t istem r u d n i k u je namreč ve l iko Jugoslovanov. Od okro ­glo 3000 prebivalcev tega ma­lega rudarskega mesteca Schumacher je okrog lo 300 naših l jud i . In to v g lavnem sami p r i dn i delavci , usposob­l jeni rudar j i , k i so ob vsak ih priložnostih deležni pohva l , pr iznanj in tud i nagrad. Ne­kater i so t am že M in več let, mnogi pa so prišli tja po dru­gi svetovni vo jn i . Prav to ve l iko Število Jugoslovanov v tem k ra ju me je tudi v lek lo tako daleč na sever b l i zu Hudsonovega zal iva.

Toda o življenju naših iz­seljencev, tamkajšnjih rudar­j i h prihodnjič.

K . M a k u c

Abstinent Tovariš Mokrota si je po­

časi zapenjal srajco in opa­zoval sivolasega zdravnika, ki naj bi mu končno povedal, kje tičijo vzroki njegovih te­žav.

»Občutljiv želodec imate — in načete živce,« je izustil doktor.

»Želodec? Živci? Nemogo­če! Brez škode jem vse od kraja. In miren sem kot kip. Ko bi videli našega starega, hočem reči direktorja ...«

»Ja, kadite pa kakor Turek, Mokrota,« ga je prekinil be­lo oblečeni možukar. »In na­mesto zajtrka pijete kavo ter povrh kakšen whyski ali dva, mar ne?«

Konrad Mokrota, še) pro­daje v velikem podjetju, ni odgovoril. Od vraga so tile dohtarji, je premišljeval. Nič jim ne moreš skriti. Le kje se mi vidi, da uničim 50 ali 60 čikov dnevno? No, tudi ka­vico imam rad. In alkohol? Ne, alkohola skoraj ni vred­no omenjati. Kvečjemu kak vinjak zvrnem zjutraj, več nikdar. Whyski pride v po-štev samo na sestankih, med kolegijem in ob sklepanju do­govorov. Ampak če je treba, bom vse skupaj opustil.

Res se je Mokrota oprijel bolj zdravega načina življe­nja. Vsaj sklenil je tako. Po dolgih letih sta z ženo sku­paj zajirkovala. Kaj zato, če je prvič v svoji karieri za­mudil službo. Pol ure gor ali dol, čez dobro počutje ga ni.

Potem so mu prinesli ob­vezno kavo in šilce albanca.

»Izginite mi ven! Odslej v pisarni ne bomo več pili stru­pov — vsaj zjutraj ne,« se je popravil, pogledal stran in požrl slino.

»Šef je znorel!« sta soglas­no ugotovili tajnici v pred­sobi.

Okrog desete so v podjetje prispeli predstavniki tuje fir­me. Sledil je posvet o bodo­čem sodelovanju in podpiso­vanju novih pogodb. Med na­petim .sestankom je bil pro­dajni prisiljen upepeliti sko­raj cel zavojček kenta, kajti direktor poleg njega, zavit v oblak dima iz cigare, ni delo­val ravno najbolj asketsko. Vmes so dvakrat postregli s »kofetkom«. Mokrotin vče­rajšnji sklep je utonil v gori poslovnih skrbi in ga ni mo­gel odvrniti od pitja dehteče tekočine.

Potem so se končno zedi-nili in dosegli soglasje.

»Na zdravje!« je vzkliknil di­rektor in skoraj spustil koza­

rec, ko sta mu očesi obstali na novopečenem abstinentu Mokroti, ki je z nadčloveškim naporom odrinil polno čaši­co courvasierja.

»Kaj pa počenjaš, Kondi?« je zašepetal ogorčeno. »Bi rad, da nas bodo imeli za ne­vljudne?«

Konrad je olajšano popu­stil. Saj takšenle odnos do inozemcev res ni ničemur po­doben.

Pred slovesom so spili še vsak dve krepki merici, kajti »mi smo gostoljuben narod,« kot rad pove glavni. Mokroto je prevzel občutek blažene sprostitve. Vračajoč se v svoj kabinet, je stopil k tajnicama in izrazil upanje, da mu ju­tranji izpad nista preveč za­merili.

Popoldan je šefa prodaje Zgrabila lakota. Napotil se je proti bližnjemu bifeju.

»Zivio, sablja!« ga je ustavil vesel vzklik. »Kot nalašč pri­hajaš. Sina, prvorojenca sem dobil. Nekaj bova hitro spi­la,« je že rahlo okajeni Kon­radov šolski kolega pozdravil vrstnika.

»Čestitam, čestitam! Ampak zares ne utegnem proslavlja­ti. Jest grem in nato domov.«

»Ne bodi smešen! Vedno ti je prijalo kaj močnega. Alo, greva!«

In sta šla. Po četrtem why-skiju je Mokrota javno poslal k vragu vse zdravnike tega sveta ter se strinjal s sreč­nim očkom, ki je rjovel, da bi morali ustaviti proizvod­njo sadnih sokov. Ob enajstih zvečer so natakarji oba vrgli skozi vrata ...

Naslednje jutro je bil Kon­rad strahotno bolan. Bruhal je žolč in pozneje komaj uspel zavrteti telefon ter sporočil v podjetje, da ga ne bo. Ni se mogel spomniti, kdaj in kako je prejšnji večer prikolovratil domov. Med kuhanjem kami­lic je odkril ženino pismo. Črke so mu plesale pred očmi in le z največjo težavo je pre­bral:

»Odšla sem k mami in zle­pa ne nameravam nazaj. Do­volj imam tvojih nesramno­sti, .abstinent' zagamani. Vče­raj je bila 10-letnica najinega ponesrečenega zakona. Jaz, neumnica, sem te hotela pre­senetiti in sem pripravila sve­čano večerjo. Lepa proslava! Prilomastil si ob enih ponoči in privlekel s seboj svojega polmrtvega pivskega bratca, ki ga boš našel v kopalni ka­di. Adi j o!«

Čez širne poljane vlak drvi, čez reke, mimo belih vasi; v nepoznanem kraju se ustavi, kjer vojaška godba jih pozdravi.

Oče: »Ko sem bil majhen, nisem toliko spraševal.« Sin: »Zato pa tudi ne moreš odgovarjati na moja vpraša­

nja.«

šef vstopi v pisarno in vidi, da uslužbenec poljublja tajnico. — Naj vas za to plačujem? — Oh, to pa delam brezplačno, mu ie odgovoril uslužbenec

N a železniško postajo so na novo sprejete vojake, k i so b i l i še v c i v i l n ih ob lekah, sprem­l ja l i tud i starejši vo jak i , o f i c i r j i i n precej ra­dovednežev. Ob odhodu j i m je zaigrala tud i godba.

»Vidite, tovariši,« je b i l ponosen Mihec , »ka­ko pomembn i smo. S p o m n i m se še kot o trok, da so le cesarja tako pričakali.«

K o je v lak odpel ja l s postaje, se je Mihčevo navdušenje počasi poleglo. Da pa se ne b i preveč utap l ja l v s lab i vo l j i , je raje odp r l steklenico s cvičkom, k i j o je k u p i l spotoma. Žolna s i je k u p i l svojo, Črnuh pa je p i l , ka r sta m u dala pr i ja te l ja .

»Tisto so vinogradi,« je razlagal krojač, ko so se voz i l i skoz i Dolenjsko.

»Ko b i mog l i vsaj malo počakati,« s i je za­želel Žolna.

»Saj, saj,« je k i m a l črnuh. »Vesta kaj,« so se zasvetile oči pesn iku .

»Strojevodja grem pros i t , da b i vsaj za po l ure ustavi l v lak p r i kakšni zidanici.«

»Nikamor ne boš šel,« je reke l v hrvaščini podnarednik , h kateremu je b i l Žolna dode­l jen. Ver jetno je približno do jemal , kaj so se pogovarja l i .

»Za vraga,« s i je pridušil pesnik, »to je še huje kot doma.«

Ves dan in noč so se voz i l i , da so prišli do Beograda. Ma lo so p i l i , po jed l i Crnuhov k r u h , spal i , se pogovarjal i , p r ek l in ja l i usodo, opazo­va l i brezmejno ravnino in zopet od novega. Vožnja se j i m je zelo v lek la . K a d a r je v lak

pozno. M i n i l o je že t r i ure in po l . K a r so ga nesle noge, je s top i l p ro t i posta j i . A, glej ga z l omka ! Postaje na lepem ni b i lo n ik jer več. Prepričan je b i l , da leži ob Sav i . K o b i vsaj njo našel! U p a l je, da v lak še vedno čaka nan j . Drugače ga bodo uje l i in v takn i l i v za­por , še preden bo dob i l vojaško obleko. K o t brez glave je begal po u l i cah sem ter tja, gor i n do l .

»Morda,« se je ves upehan usedel na rob ceste in glasno razmišljal, »morda je še bolje, d a je tako. Sp loh ne bodo opaz i l i , da manj­k a m . L a h k o se b o m v r n i l domov k l jub i Tinci.«

Ob cesti sedečega sta ga pr i je la dva straž­n ika . M ihec je b i l že tako razočaran, da se j i m a je čisto prepust i l . Odvedla sta ga v za­por. N a vse čudo je stal zapor nedaleč vs t ran od železniške postaje. K o je krojač spoznal , kje je, se j i m a je iz trgal in ušel.

»Tovariši, tovariši,« je zavpi l na ves glas, da b i se prepričal, a l i se m u sanja a l i ne. Njegov v lak je namreč še vedno stal na po­staj i .

»Pohiti, vsak čas ga bodo popravili!« m u je pomahal Žolna.

Mihec je b i l presrečen. »Veste, tovariši,« se je zlagal, »bil sem p r i

k ra l j u , toda ga ravno n i b i lo doma in sem mora l čakati.«

»Ravno o pravem času s i prišel. Zdaj le gre­mo. V sosednjem vagonu je nekdo za šalo potegnil za zasdno zavoro. B i l je ravno to l iko okajen, da je nared i l to neumnost, ko so ga zbadal i , da si ne upa.«

»Tega pr i ja te l ja b o m mora l pa poiskati.« K o so se odpel ja l i , j i h je podnarednik, kot

je že ničkolikokrat, zopet preštel. V njegovi

Črnuh, M i h e c I van S i v e c

p a še Žolna počakal, so vanj v d r l i proda ja lc i čokoladne l imonade.

»Evo, ladna čokolada iz Banata , evo ladna čokolada iz Banata,« je Žolna jezno ponavl ja l za n j im i . »Kakšne prave pijače, v ina i n žganja, pa nimajo , preklete reve.«

V Beogradu se je v lak us tav i l t r i ure. Fant je so šli l ahko kup i t k r u h a l i kakšno pi ­jačo. K o je M ihec zvedel, ko l i ko časa ne gre­do napre j , ga je zmanjka lo . Sk l en i l je, da m o r a po i ska t i k ra l j a . P r o s i l b i ga rad, če bo hotel b i t i boter Tinčinemu i n njegovemu otro­k u , k i ga bosta takoj naročila, ko se vrne od vojakov, še sanjalo se m u n i , kje kra l j živi, zato je prvega k i ga je našel, vprašal:

»Ali mogoče veste, kje b i lahko dob i l k ra l j a . R a d bi se pogovor i l o važnih stvareh z njim.«

On i pa je le neumno gledal, očitno ga n i ra­zumel .

»E,« se je začudil krojač, »čudno«, še kran j ­sko ne razumejo. V ide l je že skoraj po l sveta, od škofje Loke do Cel ja , vendar so ga po­vsod razumel i . N i se ravno grizel zaradi tega, ampak se je peš napot i l po mestu. M o r d a k ra l j a kje sreča. Po s l i k i ga je dobro poznal .

K a r samo se m u je zasmejalo, ko je v neki u l i c i zagledal napis KRČMA.

»Poglej no, poglej,« s i je dejal , »navsezad­nje znajo tud i nekaj našega«

N i s i mogel ka j , da ne b i vs top i l vanjo. Na­ročil je l i ter v ina . Tako se je razgrel z n j im , da je celo na k ra l j a pozab i l . Mogoče bo sam prišel kaj k meni . Gotovo bo p r i vo jak ih več­k ra t od l ikovan i n se bosta osebno seznanila. Ga bo pa takrat zapros i l .

V i n o je še dobro prenašal, saj je vedel, da se mora v r n i t i n a v l a k Žal ie to opaz i l precej

skup in i n i nihče man jka l , v sosednji pa men­da kar dva.

»Takoj se vidi,« je poudar i l Mihec, »da smo mnogo bolj disciplinirani.«

Ves dan i n še del noči so se voz i l i do Skop ja . V G r a d s k i so se mora l i presesti na ozkot i rno železnico a l i čuks, kot so m u pra­v i l i . N a vsak i s t ran i vagona je mora lo sedeti enako število l jud i zaradi ravnotežja.

»Hitreje b i prišli peš,« je meni l krojač. »Bodi t iho! še . p r e k m a l u bomo prišli,« je

odvrn i l pesnik. »Poglej!« je pokaza l Črnuh nekaj prevrnje­

n ih vagonov ob železnici. Že prej se je ba l , potem pa se je tresel še bo l j . Vseskoz i je ime l občutek, da se v lak nevarno nagiba na nje­govo s t ran.

Tre t j i dan so pr ispe l i v mesto pod h r i b i , v B i to lo . N a postaj i j i h je zopet počakala godba. Cesta je b i la b la tna, ve l iko hiš porušenih še od solunske fronte.

»Ali se je tu vo jna sp loh že končala,« je posumi l Mihec .

»Kar v vrečah hodijo,« se n i mogel načuditi Žolna širokim ob lekam.

K o so j i h pro t i večeru pr igna l i do vojašnice, se je začudil Črnuh, ko l i ko imajo golobov. Naslednje ju t ro je spoznal , da so na strehi le kavke.

črnuha, M i h c a in Žolno so dode l i l i v 2. četo 46. pešadijskega po lka . Preoblek l i so se v vo­jaške obleke, svojo pa posla l i domov. Naj­manj sk rb i je imel še Črnuh, saj n i ime l svo­jega pr ibora , zato so m u dal i vojaškega.

Žolna je k l o b u k u odrezal krajce, le spredaj j i h je pust i l in t rd i l , da ne mara vojaške kape, ker je njegova boljša. K o so m u nekaj go­vo r i l i o zaporu, je raje popust i l .

R A D I O JV'**"

Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., i n 24. u r i ter ra­d i j sk i dnevnik ob 1930. O b nedel jah pa ob 6.05., 7. i n 24. u r i ter r ad i j sk i dnevnik ob 9„ 12., 13., 15., 17., 22., 23. i n 1930.

9. J A N U A R J A

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 P i o n i r s k i tednik — 9.35 Vesela godala — 9 50 Zava­rova ln ica Sava r a d i j s k i m p o slušalcem — 10.15 P r i vas do­m a — 11.00 Turistični napot­ku za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 M e d ba­ročnimi koncer t i — 1230 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 Po­je bar i ton is t Marce l Ostašev-s k i — 13.30 Priporočajo v a m ** 14.10 Glasbena prav l j i ca — 14.30 Po domače — 15.40 Pe­smi i n ples i iz b r a t s k i h re­pub l ik — 16.40 Dob imo se ob is t i u r i — 17.10 Gremo v k ino — 17.50 Z ansamb lom Mo j -m i r a Šepeta — 18.00 Ak tua l ­nosti doma i n v svetu — 18.1$, Od l omk i iz baleta Romeo i n Ju l i j a — 18.45 S knjižnega tr­ga — 19.00 L a h k o noč, o t r o c i — 19.15 M i n u l e z ansamb lom Bor i sa Kovačiča — 20.00 Spoznavajmo svet in domovi­no — 21.15 Panorama zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za na­še izseljence — 23.05 S pe­smi jo i n p lesom v nov i teden

Drug i p r og ram

13.05 Paleta zabavn ih z v o kov — 14.05 Melod i je i z f i l ­mov — 15.35 Jazz na drugem Prog ramu — 16.05 Popevke i z & t u d i a 14 — 16.40 Sobo tn i moza ik — 18.40 Igrajo majh­n i ansamb l i — 19.05 Večer ob

Izdaja i n t i ska C P »Go­renjski tisk« K r a n j . U l i ca Moše Pi jade — Nas lov uredništva lin uprave l i s t a : K r a n j , T r g revoluci je 1 stavba občinske skupšči­ne. _ Tek. račun p r i S D K V K r a n j u 515-1-135 — Te­le foni : redakc i ja 21-835 21-860; uprava l i s ta , ma-looglasna i n naročniška služba 22-152. — Naročni­na : le tna 32, po l le tna 16 d in , cena za eno številko 50 para . M a l i oglasi : be-B e d a 1 d i n , naročniki imajo 10 % popusta . Neplačanih oglasov ne ob jav l jamo.

me lod i j ah i n p lesn ih z vok ih — 20.05 Svet in m i — 20.20 Opern i koncert — 21.15 Večer s p ian is tom M i c h a l o m K a r i -n o m _ 22.15 O k n o v svet — 22.30 O d Haydna do B a r t o k a — 23.55 Iz slovenske poezije

10. J A N U A R J A

6.00 Dobro ju t r o — 7.30 Za kmet i j ske proizvaja lce — 8.05 Umetniška pr ipoved — 8.35 Pester spored sk ladb za mla­d ino _ 9.05 Srečanje v s tud iu 14 — 10.05 Še pomni te tova­riši — 10.25 Pesmi borbe i n de la — 10.40 Pet m inut za E P — 10.45 Naši poslušalci česti­tajo i n pozdrav l ja jo — 11.00 Turistični napo tk i za tuje go­ste — 11.50 Pogovor s pos lu­šalci — 12.00 N a današnji dan — 1330 Nede l j ska reportaža — 13.50 Z domačimi ansamb l i — 14.05 V e d r i z vok i s p iha l ­n i m o rkes t r om R T V L jub l ja ­na — 14.30 H u m o r e s k a tega tedna — 14.50 Lepe melodi je — 15.05 Nede l j sko športno popo ldne — 17.05 Iz operne­ga sveta — 17.30 Rad i j ska igra — 18.13 T r i o v B - d u r u za k lav i r , v i o l ino i n violonče­lo — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite Z n a m i — 23.05 L i t e ra rn i nok tu rno — 23.15 Jazz za vse

D r u g i p rog ram

9.35 Ig ramo k a r ste i zb ra l i — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih z v o kov — 14.00 Pot p u r i iz manj znan ih operet — 14.35 Z or­kes t rom Pau l M a u r i a t — 15.00 Izletniški kažiipot — 16.35 Slovenske popevke — 17.00 Ples ob pet ih — 18.00 Za vsa­kogar nekaj — 19.00 Naši k r a ­j i i n l judje — 20.05 Športni dogodk i dneva — 20.50 Večer­na nedel jska reportaža — 21.00 Pur i t anc i — opora — 23.35 M i n u t e z ansamb lom S l a vko Ostorc — 23.55 Iz slo­venske poezi je

11. J A N U A R J A

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 P isan svet prav l j i c m zgodb — 9.20 Cic ibanov svet — 9.40 S pevcema Tat jano Gros i n Z v o n i m i r o m Špiši-čem — 10.15 Pni vas doma — 11.00 Turistični (napotki za tuje goste — 12.00 N a današ­n j i d an — 12.10 Opo ldansk i d iver t imento — 12.30 Kme­t i j s k i nasvet i — 12.40 Igrajo p iha lne godbe — 13.30 P r i p o roča jo v a m — 14.10 Iz del mo js t rov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravl ja jo — 15.40 Poje moški zbor iz Postojne — 16.40 Iz operetnega sveta —

17.10 Ponedel jkovo glasbeno popoldne — 18.00 Ak tua lnos t i doma i n v svetu — 18.15 S i ­gnal i — 1835 Interna 469 — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom M i l a n a Križana — 20.00 1. i n 2. dejanje opere F igarova svatba — 21.40 L a h k a glasba — 22.15 Za l jubitel je jazza — 23.05 L i t e ra rn i nok turno — 23.15 Za ples igrajo ve l ik i or­kes t r i

D r u g i p rog ram

13.05 Pa.eta zabavnih z v o kov — 14.05 Nenavadni p o g o vor i — 16.05 Naš podl istek — 16.20 Deset minut z orke­s t rom Leroy Anderson — 16.40 Popevke na tekočem t raku — 18.40 Popevke jugo­s lovansk ih avtorjev — 19.05 Ponedel jkova panorama za­bavn ih zvokov — 20.05 S a m o spevi N iko l a j a R imskega Ko r sakova — 20.30 Pota na­šega gospodarstva — 20.40 Simfonični plesi — 21.45 Iz repertoar ja Komornega zbo­r a R T V L jub l j ana — 2235 Nočni koncert — 23.55 Iz s l o venske poezije

12. J A N U A R J A

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 R a d i j s k a šola za srednjo stopnjo — 9.35 Makedonske narodne pesmi — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Od­l o m k i iz opere N i k o l a Šubič — Z r i n s k i — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Melodi je iz f i lmskega p la tna — 13.30 P r i ­poročajo vam — 14.10 Mo j svet je glasba — 14.30 Z or­kes t rom S t o c k h o l m s k i h fit-ha rmon ikov — 14.40 Mlad in ­ska oddaja N a pot i s k i ta ro — 15.40 Odskočna deska — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Popo ldansk i simfonični koncert — 18.00 Ak tua lnos t i d oma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom Lo jze ta S l aka — 20.00 Proda ja lna melodi j — 20.30 Rad i j ska igra — 21.30 L a h k a glasba — 22.15 K o m o r -noglasbeni večeri — 23.05 L i ­terarn i nok tu rno — 23.15 S popevkami po svetu

D r u g i p rog ram

13.05 Paleta zabavnih z v o kov — 14.05 Rad i j ska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz n a , drugem prog ramu — 16.40 Melodi je za vsakogar — 19.00 Pet m inu t humor ja — 19.05 Melodi je po pošti — 20.05 Z a l jubite l je in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 T r enu tk i za Mozar ta — 21.45 Z jugos lovansk ih festivalov jazza — 22.15 L judje med se­b o j — 22.25 Večeri p r i sloven­sk ih sk ladate l j ih — 23.55 Iz slovenske poezije

13. J A N U A R J A

8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Nenavadni pogovor i -— 9.25 Iz g lasbenih šol — 9.45 S pevcema Mar i j ano Deržaj in V ice V u k o v o m — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.00 N a današnji " dan — 12.10 Lisztovc k lav i rske sk ladbe — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Z vok i i z g lasbenih revij — 13.30 Priporočajo v a m — 14.10 Konce r tn i valčki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravl ja jo — 15.40 Moži-ček — baletna panton ima — 16.40 V s tud iu 14 — 17.10 Je­z ikovn i pogovor i — 17.25 Na­ša glasbena galer i ja — 18.00 Aktua lnos t i ' doma in v svetu — 18.15 O d l o m k i iz opere Ma -dame Butterfb/ — 18.40 Naš razgovor — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Glasbene raz­glednice — 20.00 Glasbeni ve­čeri R T V L jub l j ana — 21.30 Melod i je za vas — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 P o pevke jugos lovansk ih avtor­jev

D rug i p rog ram

13.05 Paleta zabavnih z v o kov — 14.05 Rad i j ska šola za srednjo stopnjo — 15.35 S pevci — 16.40 Rezerv i rano za mlade — 18.40 Z o rkes t r om Ted Hea th — 19.10 M l a d i n a sebi in vam — 20.05 Sloven­ske narodne pesmi — 20.30 N a mednarodn ih križpotjih — 21.45 Pevci o d včeraj i n danes — 22.20 2ive m i s l i — 22.40 Razgledi po sodobni g lasbi — 23.55 Iz slovenske poezije

14. J A N U A R J A

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za višjo stopnjo — 9.35 S pevc i — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 Turistični napotk i za tuje g o ste — 12.00 N a današnji dan — 21.10 Sk l epn i p r i zo r iz ope­re Bo r i s G odu nov — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 13.30 Prir>oročajo vam — 14.10 Pe­sem iz m lad ih gr l — 14.30 Operetni z v ok i — 14.45 Me­hurčki — 15.40 Črnske duhov­ne pesmi — 16.40 Por t re t i skladatel jev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Konce r t po željah poslušalcev — 18.00 Ak-

| rualnost i d oma i n v svetu — I 18.15 Iz kasetne produkc i j e j R T V L jub l j ana — 18.30 Z or-j kes t rom VVerner M u l l e r — j 18.45 K u l t u r n a k r o n i k a — j 19.00 L a h k o noč, o t roc i — j 19.15 Minute z ansamb lom

Ole Olafson — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi i n na-pevov — 21.00 Večer s s l o vensk im p isate l j em Lo j ze tom Kovačičem — 21.40 Glasbeni nok turno —- 22.15 S i m f o

nični orkester in k o m o r n i zbor R T V L jub l j ana s sodob­n i m prog ramom — 23.15 Iz a l buma izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po svetu

Drug i p rog ram

13.05 Paleta zabavnih zvo­kov — 14.05 Iz repertoar ja o rkes t ra R T V L jub l j ana — 16.05 Naš podl istek — 16.20 Orgle v r i t m u — 16.40 Sesta­nek ob juke boxu — 18.40 Pojo jugos lovanski pevci za­bavne glasbe — 19.00 F i l m s k i v r t i l j ak — 19.05 Melodi je po pošti — 20.05 Dve zgodnj i pa r t i tu r i Bele B a r t o k a — 21.00 Naš interv ju — 21.10 Iz oper Dan i l a Švare — 21.45 K o m o r n i jazz — 22.15 Rad i j ­ska k ino teka — 22.30 Iz na­šega koncertnega življenja — 23.55 Iz slovenske poezije

15. J A N U A R J A

8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za nižjo s topnjo — 935 Slovenske, da lmat inske i n makedonske pesmi — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 Turistični napotk i z a tuje goste — 21.10 Napev i i n plesi An ton ina Dvo raka — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo v a m — 14.10 Iz a lbuma sk ladb za m lad ino — 14.35 Naši poslušalci čestita­j o i n pozdravl ja jo — 15.30 Napo tk i za tur iste — 15.40 Franz L isz t v madžarski l z -vedbi — 16.40 R a d i m a m gla%-bo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Opern i koncert — 18.00 Aktua lnos t i doma i n T svetu — 18.15 V i r tuo zna glaa-ba za v io l ino — 18.50 Ogle­da lo našega časa — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z o rkes t rom D o r k a Skoberneta — 20.00 Naj na­r o d i p o j o . . . — 2030 T o p pops — 211.15 Odda ja o mor­j u i n pomorščakih — 22.15 Besede i n zvok i i z logov do­mačih — 23.15 Jazz pred polnočjo

D r u g i p rog ram

13.05 Paleta zabavnih zvo­kov — 14.00 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 16.05 Po­jo s lovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob spre j emniku — 18.40 Igra Plesni orkester R T V L jub l j a ­n a — 19.00 Odmev i z gora — 19.20 Parada zabavne glasbe — 20.05 Rad i j ska i g ra — 20.40 Bachova k o m o r n a dela — 21.45 S koncer tn ih odrov j u ­gos lovanskih f i lharmoni j — 23.55 Iz s lovenske poezije

16.40 Obzorn ik , 16.55 Po d o mace, 17.20 Ivanhoe — seri j­s k i f i lm ( R T V L jubl jana ) — 17.45 Državno prvenstvo v Jtošarki ( R T V Beograd) - -19.20 S kamero po svetu, 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-!, 20.35 Zabavno glasbena oddaja. 21.35 3-2-1, 21.40 Svet v katerem živimo, 22.05 Nepremagl j i v i — serij­s k i f i lm, 21.55 T V kažipot, 23.15 Poročila ( R T V L jub l ja ­na) — Drug i p rog ram: 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

10. J A N U A R J A

8.55 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 9.30 Ptuj­s k i festival zabavnonarodne glasbe ( R T V L jub l jana ) — 10.00 Kme t i j s ka oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Moza ik , 10.50 Otroška mat ine ja , 12.00 T V kažipot . . . Športno popol­dne, 18.30 Mestece Pevton — sorjski f i lm , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik , 20.30 3-2-1 ( R T V L jubl jana) — 20.35 Le­vičarji — humoreska ( R T V Beograd) — 21.20 Video fon ( R T V Zagreb) — 21.35 Šport­ni pregled ( JRT ) — 22.05 Po­ročila ( R T V L jubl jana ) — D r u g i p rog ram: 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

11. J A N U A R J A

16.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 18.00 Zgod­be o Tulktuju, 18.15 Obzorn ik , 18.30 Kul turno-zabavno delo v JA , 19.00 Moza ik ( R T V Ljubl jana ) — 19.05 M l a d i za mlade ( R T V Zagreb) — 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Lee Harwey Osvvald a l i u m o r Kennedv — T V drama, 21.30 Rezerv i ran čas . . . Poročila ( R T V L jub­l jana) — Drug i p rogram: 17.35 Poročila, 17.40 Otroški s p o red, 18.00 T V vrtec, 18.15 Kro ­n ika , 18.30 Znanost , 19.05 Mla ­d i za mlade, 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 S p o red i ta l i janske T V

12. J A N U A R J A

16.30 S la l om za ženske, 18.00 Džaga črnec in ptice, 18.30 Po domače z ansamb lom M a k s a K u m r a , 19.00 Moza ik , 19.05 C i v i lna zaščita v l j udsk i ob ramb i , 19.30 Vzgo ja za živ­ljenje v dvoje, 19.40 Iskanje razlag za neznane, premalo znane besede, 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.35 Horo­skop - - jugos lovanski f i lm , 22.00 Rec i ta l Antona D e r m o te, 22.10 Poročila ( R T V Ljub­l jana) — Drug i p rog ram: 17.25 Poročila ( R T V Zagreb) — 17.40 Dal jnogled ( R T V Beo­grad, 18.15 K r o n i k a ( R T V Za­greb) — 18.20 Reportaža ( R T V Sarajevo) — 19.00 Na­rodna glasba, 19.20 T V pošta, 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 21.00 Spored i tal i jan­ske T V

13. J A N U A R J A

17.05 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.55 Ča­robna piščalka, 18.15 Obzor­n ik ( R T V Ljubl jana) — 18.30 Vaš šlager sezone ( R T V Sa­rajevo) — 19.00 Moza ik , 19.05 Nok tu rno , 19.20 Na sedmi ste­z i , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 21.35 M i l ­ili on — f i lmska seri ja V O S , 22.00 Poročila ( R T V Ljubl ja­na) — Drug i p rog ram: 17.25 Poročila, 17.30 R isanke ( R T V Zagreb) — 17.45 Po l judno znanstveni f i lm ( R T V B e o grad) — 18.15 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 18.30 Vaš šlager sezone ( R T V Sarajevo) — 19.05 Znanost ( R T V Beograd) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 21.00 Spored i ta l i jan­ske T V

14. J A N U A R J A

16.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.40 Ve­seli tobogan, 18.15 Obzorn ik , 18.30 Neraz iskano čudo, o t rok , 19.00 Moza ik , 19.05 E n k r a t v tednu ( R T V Ljubl jana) — 19.20 Vse življenje v letu dn i ( R T V Beograd) — 19.50 Cik­cak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Mo js t ra — iz serije M a l i oglasi, 21.20 Večer z Jan­k o m Glazor jem, 22.10 Kara -j an predstavl ja , 22.50 Poro­čila ( R T V Ljubl jana) — D r u ­g i p rog ram: 17.35 Poročila ( R T V Zagreb) — 17.40 Otro­ški spored ( R T V Sarajevo) — 18.15 K r o n i k a , 18.30 Narodna glasba ( R T V Zagreb) — 19.00 Enc ik loped i j a , 19.20 Seri j9ka oddaja ( R T V Beograd) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 21.00 Spored i ta l i jan­ske T V

l̂Jp̂J 15. J A N U A R J A

1620 S m u k za ženske, 17.40 Erazem in potepuh, 18.15 Ob­zorn ik ( R T V Ljubl jana) — 18.30 Zabavno glasbena odda­j a ( R T V Zagreb) — 19.00 Do­kumentarno fe l j tonska odda­j a , 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik ( R T V L jubl jana ) — 20.35 Izkažimo se — quiz ( R T V Beograd) — 21.45 Ne­premagl j iv i — ser i jsk i f i lm , I 22.25 Poročila ( R T V L jub l ja - ! na) — Drug i p rog ram: 17.30 i Poročila, 17.35 Ve l i k i in maj­h n i , 18.15 K r o n i k a , 18.30 Va- j riete, 19.00 In format ivna od­daja, 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored ita­l i janske T V

I

K r a n j C E N T E R

9. januar ja zahod, nemški barvn i f i lm L A B I R I N T S M R ­T I ob 10. u r i , amer. barvn i

i f i lm T R I J E MUŠKETIRJI ob i 16., 18. in 20. u r i , premiera ! amer. barvnega CS f i lma N A i O B A L I R E K E ob 22. u r i

I 10. januar ja amer. barvni f i lm B A G D A D S K I T A T ob

i 10. u r i , amer. barvni C S f i lm 1 N A O B A L I R E K E ob 13. u r i ,

amer. barv. f i lm T R I J E M U -i S K E T I R J I ob 15., 17. in 19. I u r i , premiera jugoslov. barv.

f i lma K D O R P O J E , H U D E G A I N E M I S L I ob 21. u r i

I 11. januarja amer. barvn i C S f i lm N A O B A L I R E K E

! ob 16., 18. in 20. u r i

12. januarja amer. barv. C S f i lm N A O B A L I R E K E ob 16., 18. in 20. u r i

K r a n j STORŽIC

9. januar ja amer. barvn i f i lm PIŠTOLE VELIČAST­N I H S E D E M ob 16. in 20. u r i , franc.- ital i j . barvn i C S f i lm K A T A R I N A ( L J U B E ­Z E N Z M O R E V S E ) ob 18. u r i

10. januar ja amer. barvn i f i lm B A G D A D S K I T A T ob 14. u r i , ameriški barvn i f i lm PIŠTOLE VELIČASTNIH S E ­D E M ob 16. in 20. u r i , franc.-i ta l i j . barvn i C S f i lm K A T A ­R I N A ( L J U B E Z E N Z M O R E V S E ) ob 18. u r i

11. januar ja amer. barvni f i lm T R I J E MUŠKETIRJI ob 16. in 20. u r i . franc.- i tal i j . barvn i CS f i lm K A T A R I N A ( L J U B E Z E N Z M O R E V S E ) ob 18. u r i

12. januar ja franc. barv. C S f i lm V S E N C I I N K V I Z I C I J E i ob 16. in 20. u r i , amer. barv. M m T R I J E MUŠKETIRJI ob 18. u r i '

Cerk l je K R V A V E C

9. januar ja angl.- francoski barvn i f i lm N E N A V A D N A Z G O D B A E . C H A P M A N A ob 19. u r i

10. januar ja angl.- francoski ba rvn i f i l m N E N A V A D N A Z G O D B A E . C H A P M A N A ob 16. in 19. u r i

Tržič

9. januar ja Dremiera franc. barvnega f i lma S H A L A K O ob 17.30 in 19.30

10. januar ja franc. barvni fUm S H A L A K O ob 15., 17. in 19. u r i

11. januar ja amer. barvni f i lm B A G D A D S K I TAT ob 17.30 i n 19.30

K a m n i k D O M

9. januar ja amer. barvn i f i lm I D E A L N A P E S T U N J A ob 19.30

10. januarja amer. barvni f i lm I D E A L N A P E S T U N J A ob 15. u r i , amer. barvni CS f i lm D E K L E N A M O T O R J U ob 19. u r i

12. januar ja franc. barvn i C S f i lm M A J H N E V R L I N E — V E L I K I G R E H I ob 17.30 in 19.30

K a m n i k D U P L I C A

9. januar ja amer. barvn i f i lm M O S T O B R A N ob 19. ur i

10. januarja amer. barvn i f i lm M O S T O B R A N ob 15., 17. i n 19. ur i

Jesenice R A D I O

9.—10. j anuar ja amer. barv. f i lm N O C B R E Z PRI C

11. januar ja amer.-itali jan.-barvni f i lm D I A B O L I K

12. januar ja mehiški barv. f i lm D I V J E S R C E

Jesenice PLAVŽ

9.—10. j anuar ja mehiški ba rvn i M m D I V J E S R C E

11.—12. j anuar ja ameriški barv. f i lm N O C B R E Z P R I C

Dovje - M O J S T R A N A

9. j anuar ja amer. barv . C S f i lm MOŽ Z I M E N O M K O N J

10. j anuar ja i talij .-mehiški barvn i f i lm P A N C H O IZ A N A P U L C A

K r a n j s k a gora

9. j anuar ja amer. ba rvn i C S f i lm V E L I K I BANČNI R O P

10. j anuar ja jugosl . barvn i f i lm I M A M D V E M A M I I N D V A OČETA

12. januar ja amer. barvn i CS f i lm D I A B O L I K

Javorn ik D E L A V S K I D O M

9. januar ja ital i j .-mehiški barvn i f i lm P A N C H O IZ A N A P U L C A

10. j anuar ja amer. barvn i C S f i lm V E L I K I BANČNI R O P in amer.-Ltalij. ba rvn i C S M m D I A B O L I K

Radov l j i ca

9. j anuar ja i ta l i j . f i lm L E ­G I J A P R E K L E T I H ob 18. u r i ,

I franc. barvn i f i lm H I B E R -N A T U S ob 20. u r i

10. januar ja amer. ba rvn i f i lm I N C I D E N T PR I P H A N ­T O M H I L L U ob 14. ur i l i ane , barvni f i lm H I B E R N A T U S ob 16. u r i , zah. nemški barv. f i lm S I R O T A S ČUDEŽNIM G L A S O M ob 18. u r i , i ta l i jan. f i l m L E G I J A P R E K L E T I H ob 20. u r i

11. januar ja franc.-španski barvn i f i lm G U S A R S K A L J U ­B E Z E N ob 20. u r i

12. jan :arja amer. ba rvn i f i lm R I O B R A V O ob 20. u r i

B l e d

9. januar ja amer. barvn i C S f i lm O R L O V O G N E Z D O ob 17. in 20. u r i

10. januar ja amer. ba r vn i C S f i lm O R L O V O G N E Z D O ob 15., 18. in 20. u r i

11. januar ja franc. ba r vn i f i lm B Y E , B Y E , B A R B A R A ob 17. i n 20. u r i

12. januar ja franc. ba rvn i M m B Y E , B Y E , B A R B A R A

; ob 17. in 20. u r i

Škofja L o k a S O R A

9. j anuar ja amer. ba r vn i M m B U T C H C A S S I D Y I N

! K I D ob 18. in 20. ur i

10. januar ja amer. barvn i f i lm P R I M E R T H O M A S A CROVVNA ob 15. u r i , amer. barvn i f i lm B U T C H C A S S D Y I N K I D ob 17. in 20. u r i

11. januarja amer. ba r vn i f i lm P R I M E R T H O M A S A CROVVNA ob 19. ur i

12. januarja franc. b a r v n i f i lm H I B E R N A T U S ob 20. u r i

Železniki O B Z O R J E

9. j anuar ja amer. ba r vn i f i lm A F E R A T H O M A S A CROVVNA

10. j anuar ja amer. ba r vn i M m A F E R A M E T R O P O L I ­T A N S K E P O L I C I J E

Prešernovo gleda išče v Kranju

N E D E L J A — 10. j anuar j a ob 10. ur i za I Z V E N — U R A P R A V L J I C - lutke: T O B I J A I N G O S P O D F L O R I J A N ; go­stuje lu tkovno gledališče Dravl je. Ob 15.30 M . F r i s c h : A N D O R R A , gostovao je v Pred­dvoru v počastitev 900-letnice Preddvora .

t

Nagradna križanka V O D O R A V N O : 1. kmečki prazn ik , 7. številčno stanje, sta­

tus, 13. okrasn i kipec a l i podoba kr i latega dečka, 14. sk leda (lesena), 15. p redr imska železna doba, 16. poverjenik, politični voditelj vojaških enot, 17. k i s ik z značilnim os t r im vonjem, 18. ime hrvaškega humor i s ta in T V sodelavca Kanižaja, 19. krat ica za inženir, 20. dohodk i v l adarsk ih r odb in , 23. ime francoskega komponis ta Del ibesa, 26. ime pesnika Župančiča, 27- prva slovenska akademsko izobražena ig ra lka , M a r i j a , 31. tekočina za škropljenje drevja, 33. k r an j sk i dir igent, Peter, 34- vrsta rdeče barve, 35. ponev; majhna koza, 36. r oman fran­coskega pisatel ja Aneta, 37. vetrn i jopič s kapuco .

1

13

2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 1

13 14

15 le

1? I« • 20 21

23 25 26 • 23 29 30

31

3*

32 • 31

3* 3'j •

%

NAVPIČNO: 1. obraba, unesek, 2. premaz, namaz, omaža, * vrste igre na srečo, 4. žensko ime, f i lmska igra lka Prosen,

reka v Ang l i j i , 6. l a t insk i veznik, 7. ime pevca narodno za­bavne glasbe V e n e t a , 8. ime T V reporter ja Trčka, 9. ploščin-8 k a mera (množina), 10. i ta l i janska f i lmska i g ra lka , V i r n a ,

polet, zanos, 12. J u r i j , 16. top, 18. pov laka, nad ih starost i , znana opera Vat ros lava L is inskega , 22. obvesti lo, naznani lo ,

sporočilo, 23. kra j v Bur c j sk em gorju v vzhodni S i b i r i j i , 24. državna blagajna, 25. Avar i , 28. pokra j ina v severozapadni Grčiji, 29. pernata vodna žival, 30. desti lat iz riževega slada, '2. babica, stara mama, 33. otok ob vzhodni obal i Južnega Vietnama, tud i star domač izraz za plačilo, 35. av tomob i l ska °*naka za Kar lovac .

% Rešitev pošljite do četrtka, 14. januar ja na naslov: Glas , ^ Trg revoluci je 1, K r a n j , z oznako Nagradna križanka. • Nagrade: 1.: 30 d i n , 2.: 20 d in , 3.: 10 d i n .

G O R E N J S K I M U Z E J V K R A N J U — V Mes tn i hiši je n a °8led stalna arheološka, ku l turnozgodov inska , etnografska i n U l r>etnostnozgodovinska zb i rka .

V baročni stavbi v Tavčarjevi u l . 43 je v I. nads t rop ju ° QPrta republiška z b i r k a S lovenska žena v revo luc i j i .

, v II . nads t rop ju je na ogled etnografska razstava Planšar-* a ku l tu ra na Goren jskem.

V Prešernovi hiši je odpr t Prešernov spominsk i muzej . . Galer i jske in muzejske zb i rke si l ahko ogledate vsak dan 1 X 1 sicer v ponedeljek, soboto in nedeljo od 10. do 12. ure i n ?~ 17. do 19. ure, ter torek, sredo, četrtek in petek od 17. do x " ure.

S Tavčarjem v Saharo ^ s k l o p u letošnjih preda-

^ ? n J planinskega društva ~ r a n . i je na vrs t i tudi znani

*ne Tavčar. Njegova preda­jaj* ' * o Sahar i so lan i t r i -^ a t napoln i la dvorano in še v a j ' a izčrpana želja obisko-j t cev. Zato je p lan insko dru-^. v ° letos uvrs t i l o Tavčarja z j^. 8<>vimi t remi predavanj i , 0 ^ b odo , kot ustal jeno vedno & u t o r k i h ob 19. u r i v delav-

i h T 1 d o m u - i n s i c e r I 2 '- 1 9 -p • januarja.

U j c v ° Tavčarjevo predava-

Ij^.' je spremljeno s 300 ve-1 7 1 ' ba rvn im i d iapoz i t iv i in

besedi lom na magnetofon­skem t raku , bo v glavnem o dohodu v Saharo — o Špani­j i . P r ikazana bo i ta l i j anska Cvetlična obala, Ažurna r i v i ­era Sredozeml ja , Niča, Can-nes, P irenei , Andora in zatem v sami Španiji s l ikov i ta Gra-nada in v rs ta neznanih zani­mivost i .

V naslednj ih predavanj ih pa nas bo Tavčar s svo j im mope­dom in radovedno kamero pe­l ja l v M a r o k o n končno v sam »pekel« peščene Sahare.

K . M .

Tržni p r e g l e d V K R A N J U

Solata 4 do 5 d in , špinača 5 do 5,50 d in , korenček 3 do 4 d in , slive 4,50 d in , j abo lka 1,80 do 2 d in , pomaranče 5,20 d in , l imone 4,80 do 5 d in , česen 9 do 10 d in , čebula 2,80 do 3 d in , fižol 6 do 7 d in , pesa 2,90 d in , kaša 5 do 5,60 d in , radič 8 d in , ajdova m o k a 5 do 6 d in , koruzna m o k a 3 do 3,60 d in , surovo maslo 10 do 11 d in , smetana 9 do 10 d in , orehi 25 do 26 d i n , s i r skuta 6 d in , s ladko zelje 1,80 d in , k i s l o zelje 3 do 4 d i n , k i s l a repa 3 d in , hruške 5 d i n , paradižnik 4 d in , fige 5 d in , k r o m p i r 0,90 do 1 d in za kg ; jajčka 0,80 do 1 d i n

l o t e r i j a

srečke s končnicami

10 0590

22990 064830 320570

11 69931

652531 708581 739231

562 18302 32382

299912 461062

3 39033 66223

717903

44 74

66304 95414

143714

25 70945 82775

229235

36 66

87116 309936 667116

7 33117 64427 81647

1811^7 629837

43718 62588

184538 339348

49 029

8259 26759

207359 512309

so zadele d i n

20 200

1.000 10.000 10.000

10 500

10.000 10.000 10.000

50 500 500

10.000 10.000

6 506

1.006 10.006

10 30

500 500

10.000

10 500

2.000 10.000

10 20

500 10.010

150.000

6 1.006

506 1.006

10.006 50.006

6 506

2.006 10.006 10.006

10 100 200

1.000 10.000 10.000

N A J E S E N I C A H

Solata 5 d in . špinača 5,20 d in , korenček 2 d in , Slive 5,40 d in , j abo lka 2 do 2,70 d in , pomaranče 4,80 d i n . l i ­mone 4,80 d in , česen 9,30 d in , čebula 2,60 d in , fižol 7,50 do 9 d in , pesa 2 d in , kaša 3,70 d i n , ajdova moka 6,16 d in , surovo maslo 22,50 do 24 d in , smetana 11,50 d in , orehi 31 d in , s i r skuta 5,90 d in , slad­k o zelje 1,90 d in , k r o m p i r 1 d in za kg ; jajčka 0,85 d i n do 0,90 d i n

V TRŽIČU

Solata 4 d in , špinača 4 d in , korenček 3,50 d in , slive 5 d in , J j abo lka 3,50 d in , pomaranče i 3,50 d in , l imone 3,50 d in , če- l bu la 3,20 d in , fižol 7,50 d i n , pesa 3,50 d in , kaša 4 d in , ra­dič 5 d in , ajdova m o k a 4 d in , ko ruzna moka 4,50 d in , su­rovo maslo 20 d in , smetana 10 d in , orehi 28 d in , s i r sku­ta 7 d in , s ladko zelje 3,50 d in , k r o m p i r 1 d in za kg ; jajčka 0,75 d in

Športne prireditve

so se V K R A N J U

M r a k C i r i l i n Kranjčič An i ­ca, Schmidt VVolfgang in M i -haljevič Tat jana, Dolenc N i ­kolaj i n šemrl Ju l i j ana , K o vačič M a r j a n i n Horvat Irena, R ih te r Ivan in Gale I vanka, Mikložič Jakob-Rado in Dol i -nar Ma r i j a , Cavs Tomaž in Dacar Frančiška, Bol l iger Ro­man in Poljanšek Zdenka , Rot Dušan in K r a m a r ie An i ­ca, šavs Štefan in Suhadol -n i k Frančiška, Podpeskar F ranc in Vreček K r i s t i n a , K a -dak V l a d i m i r i n Pogačnik M a r i j a , Šare Janez in K n i f i c Da r inka , K o r e n Dušan-Andrej i n P ire Roza l i ja , Jolič Željko in Jaka ra Anda , Gašperšič V i n k o in Trebar Ma r i j a , Sa-jovic M i h a in K imovec Neža, Černilec Engelbert in Grašič Gabr i j e la , Kavčič Miloš i n Prapro tn ik Tat jana

S O B O T A

B O H I N J — Ob 9. u r i start mednarodnega F I S — I A tek­movanja v smučarskih tekih.

L A N C O V O — Ob 9. u r l tekmovanje gorenjskih osnov­n i h šol v tekih in veleslalo­m u v o k v i r u pr ireditev Po stezah part izanske Jelovice.

J E S E N I C E — Ob 19. u r i pod Mežakljo II I . ko lo držav­nega hokejskega prvenstva — skup ina A — Jesenice : O l im-pi ja.

K R A N J S K A G O R A — Ob 19. u r i III . ko lo državnega prven­stva v hoke ju na ledu — B skup ina — K r a n j s k a gora : Beograd.

N E D E L J A

S E L C A — Ob 8. u r i start meddruštvenih sankaških te­kem v o k v i r u pr iredi tev Po stezah part izanske Jelovice.

P O L J A N E N A D ŠKOFJO L O K O — Ob 9.30 meddruštve-ni smučarski skok i za mlajše in starejše p ionir je v o k v i r u pr iredi tev Po stezah part izan­ske Jelovice.

DRA2GOŠE — Ob 10. u r i tekmovanje enot ter i tor ia lne obrambe v smučarskih tek ih v o k v i r u tekmovanj Po ste­zah part izanske Jelovice.

K R O P A — Ob 13. u r l med- ! društveni smučarski skok i za j člane in mladince v o k v i r u i pr i redi tev Po stezah part izan­ske Jelovice. -dh j

V K R A N J U

Grašič Jožef, ro j . 1903; P o lajnar Janez, ro j . 1917; Thaler A lb ina , ro j . 1901; M l a k a r Ja­nez, roj 1913; s tup i ca Jože, ro j . 1907; Oman Andre j , r o j . 1900; Plevčak L judmi l a , r o j . 1895; T u r k Alo jz , ro j . 1895; Arhar Franc , ro j . 1905; Kova -čič Ludv ik , ro j . 1970; K u r n i k Angela, ro j . 1896; Zlate Aleš ro j . 1912; Tršek Ivana, r o j . 1878; Osole V incenc i ja , r o j . 1887; B i tenc M ihae l , ro j . 1904

ŠKOFJA L O K A

Pečlin Anton , ro j . 1900, Haf­ner Janez, ro j . J878; K u r a l t Jožef, ro j . 1893

TRŽIČ

Mikič Angela, ro j . 1888; Margareta Zap lo tn lk , ro j . 1885

Na Ljubelju snemajo Te dn i je pr ispe la na L j u ­

belj ek ipa f i lmskega podjet­j a Inex iz Beograda, k i bo na Zelenic i snemala celove­černi jugos lovanski ba r vn i f i lm »Osamljeni među b o r o vima«. V f i l m u nastopajo znana imena jugoslovanske sedme umetnost i , režira pa ga L o l a Djukič iz Beograda.

V novem Kompasovem h o telu B kategori je je vsak dan od devetih zvečer dalje od­prt bar, vsako soboto zvečer pa je v restavraci j i na L ju ­be l ju ples, na katerem igra tr io Kožuh iz Naklega.

-Jk

Tapetništvo Radovljica

ŠVICARSKE K A R N I S E , S I L E N T G L I S S , Z A V E S E IZ S T E K L E N E T K A N I N E I N D R U G E , T A P I S O M I N O S T A L E O B L O G E Z A T L A .

V S A D R U G A T A P E T N I ­ŠKA I N D E K O R A T I V N A D E L A . L A S T N E Z A L O G E B L A G A ZA Z A V E S E , K A R ­N I S E I N T A P I S O M . D E ­LA O P R A V L J A M O SOL ID ­NO I N S T R O K O V N O .

S E PRIPOROČA T A P E T . NIŠTVO R A D O V L J I C A

Župan, s i l v e s t r o v a ­n je i n n o v i h o t e l

Ka j se zgodi, če predsednik občine sklene kop ico stav, p a m u grozi , da j ih bo izgubi l? O tem govori pričujoči zapis, v katerem igra glavno še ka r poz i t ivno) vlogo škofjeloški župan Zdrav ko Krv ina . '

Tov. K r v i n a je pred približ­no le tom d n i vsem, k i so ga utegni l i poslušati, razlagal, da bo bodoči Transtur i s tov hote l odprt najkasneje do konca decembra 1970. O hote lu ta­kra t seveda n i b i lo še n i t i | duha n i t i s luha, le samoten buldožer je hropeče r i l sem ter t ja in ravnal zeml jo ob Kidričevi cest i . N a b r i t i Loča-n i so ka jpak vedeli , da živijo v času ob j ek t i vn ih težav i n pogost ih vp l ivov višjih s i l , k i bodo — kot že neštetokrat poprej — prekrižale lepe na­črte pro jektantov i n progno-zerjev ter k r epko zavlekle gradnjo. Toda p r v i mož ko­mune n i hotel verjet i . Naj­manj z deseterico je šel sta­vit , da bo novo leto 1971 dočakal v nastajajočem tur i ­stičnem ponosu mesta ob S o r i . Čeprav smo vohl ja l i naokrog , nam n i uspelo od­k r i t i , za kolikšne vsote ( in za k o l i k o l i t rov ) pravzaprav gre.

M ineva l i so tedni, mineva l i meseci . N e k a m počasi je be­tonsko ogrodje lezlo kvišku. Podjetje Tehnik in Transtu-r is t sta čakajočemu narodu da la vedeti , da objekt ivne težave (ha, ha!) zavirajo delo, da p r iman jku j e cementa, že­leza i td . , i t d . N a nesrečo se je vreme nesramno dobro držalo, sicer bi zagotovo r ek l i j kakšno tud i čez k ru to naravo i! (a l i bolje: Čez višjo, nebeško j s i lo ) . No , septembra je celo varovancem otroškega vr tca postalo jasno, da bodo mora l i

n j ihov i očki in mamice poje­st i i n pop i t i svoj s i l ves t rsk i menu kje drugje i n ne v Trans tur i s tovem hote lu. No­vembra so domači študentje organ iz i ra l i brucovanje in med p rog ramom županu iz­ročili de/ni plašč, ka j t i »do­brosrčni smo in vam ne pr i ­voščimo pljučnice, k i b i jo sicer v dobro prezračenem železobetonskem lepotcu go­tovo staknili«.

In predsednik? J a , veste, predsedn ik i mora jo držati be­sedo, sicer občani lahko po­dvomi jo vanje. Po l ure pred i z t ekom starega leta s i je K r v i n a oblekel podar jeni »šu-škovec«, zbra l ok rog sebe pr i je tno druščino (približno 50 l jud i ) i n o d k o r a k a l p r o t i zasneženemu gradbišču. Po l ­nočna delegacija je po bliž­n jem grmov ju i n smrečicah razobesi la svetleče lampionč-ke, z lez la v »salon«, z akur i l a ogenj i n iz radiator jev ter debelega p loha sestavi la to­čilno mizo . Uprava i n direk­to r restavraci je K r o n a sta pr ispeva la zaboj šampanjca, s ka t e r im so že malce pre-mraženi vesel jaki za l i l i p r i h o d novega leta. M a n j k a l o n i n i t i knj ige gostov. K d o r je vanjo nakraca l av togram, bo čez 365 dn i — šteto od 1. I. 1971 — ime l prost vstop na »ta pravo« s i lvestrovanje (brez šale, ampak hotel do takrat zares utegne b i t i gotov).

Župan je torej skept ike ugnal v koz j i rog. Dolžnike sprejema vsak dan od 7. do 15. ure na sedežu občinske skupščine škofja L o k a . Stek­lenice oddajte p r i ta jn ic i , komentar je pa (pismeno) v vložišču I. G-

P O F L O R E

T O V A

N J E Novo leto je za nami in ta­

ko tudi vse ceremonije okrog njega. Znancem smo stiskali roke in jim želeli veliko uspe­ha, znanke pa smo ocmokali, da so revice komaj sapo lo­vile, in jim želeli veliko sre­če. To je eno. Za tem je prišlo tisto drugo, značilno za nas zemljane. Pred novim in po novem letu imamo navado obljubljati, da bomo vse, kar je bilo v starem letu slabega, popravili in se bomo sploh zelo poboljšali. Ker pa sem prepričan, da so vse te oblju­be, pa naj bo to na kakršni­koli ravni, eno figo resnične in se ne bodo nikoli uresni­čile, sem se tudi jaz odločil naslednje: Obljubljam vam, da bodo moje zgodbe v tem letu zelo dobre, super smešne, zanimive, poučne itd. Če ne bodo take, se nikar ne jezite, ampak si mislite, da je tudi moja obljuba podobna vsem ostalim, torej taka neuresnič-Ijiva. Kdo pa sc danes še se­kira za take malenkosti.

Z vašim dovoljenjem je bil tole kratek novoletni uvod. Pa brez zamere.

Kdor se je le malo učil zem­ljepis, bo vedel, da leži na jugozahodu, pa ne čisto na jugozahodu, malo stran, na­selje Kašelj. Slaba lastnost tega naselja pa je to, da se deli na dva dela: Zgornji in Spodnji Kašelj. Predolgo bi bilo opisovati zgodovino tega naselja in to, kako je prišlo do delitve Kašlja na dva dela. Za nas je glavno, da sedaj obstaja Zgornji in Spodnji Kašelj, kar je nedvomno do­kaz velike borbenosti tega prebivalstva obenem pa veli­ka nevšečnost za razne do­stavne službe, kajti le kdo v prestolnici bo vedel, da se Kašelj deli na dva dela, ko je pa človek komaj slišal zanj. Tako potem romajo paketi in podobne stvari od hiše do hi­še, dokler ne najde lastnika. Tak je bil torej Kašelj, Zgor­nji in Spodnji.

Andraž je stanoval v spod­njem kašlju. Tiste dni pred novim letom ga je doletela silna sreča. Bil je povabljen v Moskvo. »Si lahko pred­stavljate. Moskvo, Krcmelj, Leninov mavzolej, vse to bom videl na lastne oči,« je hitel razlagati znancem in navdu­šenja kar ni mogel skriti.

Skozi -Kašelj je vodila tudi železniška proga, pdštaji^ pa sta bili dve, kot se spodobi. Z gomil iti S vodenji Kašelj.

Tistega dne je stopil Andraž k blagajni železniške postaje Spodnji Kašelj in de­jal: »Eno karto do Moskve, prosim.«

»Do kaaaaam?« je zategnil uslužbenec.

»Do Moskve, kaj nisem do­volj jasno rekel.«

»Že že, ampak take karte vam ne morem dati. Ha, do Moskve. Sploh veste kako da­leč je to? Jaz vam dam lahko karto kvečjemu do Ljubljane, tam jo boste pa dobili za na­prej. Tako gre to pri nas.«

In je vzel Andraž karto do Ljubljane. Ko se je odpeljal, so mu znanci mahali v po­zdrav, mahali kot mahajo fantom, ko odhajajo v voj­sko.

Tresel in cincal je vlak po ovinkasti progi proti Ljublja­ni, se zaril v neštete predore in na drugi strani zopet po­kukal v sončni dan, vozil da­lje ob robu prostranih obde­lanih polj, dokler se niso za­čela naselja vrstiti drug za drugim in se končno zgostila v eno samo maso hiš. Gledal je Andraž to čudo in lastnim očem ni mogel verjeti. Prispe­li so v Ljubljano. Ko si je Andraž malo razgibal ude, se je napotil naravnost k bla­gajni. Kaj bi v Ljubljani, ko pa ga vodi pot v Moskvo. Ko bo čas za to, si bo tudi Ljub­ljano ogledal.

Uslužbencu v blagajni je dejal: »Eno karto do Moskve, prosim.«

»Samo do Zagreba lahko dam, tam boste pa že dobili pojasnila, kako naprej. Ali dam?« je bil kratek uslužbe­nec.

Andraž je nekaj mečkal, brundal, da bi rad karto kar do Moskve, pa ga je uslužbe­nec nadrl: »Kaj se pa obira­te, saj niste sami. Poglejte koliko ljudi stoji za vami, vsem se mudi. če hočete vze­mite do Zagreba ...«

Vzel je do Zagreba. Vožnja je bila enolična, utrudljiva. Zadremal je in ko se je pre­budil, je bilo že mračno, v da­ljavi pred sabo pa je zagledal luči, luči, nepopisno veliko luči, kar mu je dalo vedeti, da se bliža Zagrebu. Zavore so zaškripale in že so izsto­pili.

Postaja je bila velika in svetla, na peronu pa se je trla ljudi kot na nogpmetnL

tekmi. Prerival se je Andraž skozi množico in le s težavo našel blagajno.

»Do Moskve,« je rekel Andraž.

»Samo do Beograda lahko dam, tam boste pa dobili spalnik za Moskvo,« je dejal uslužbenec, potem pa še do­stavil, ».. .cmti, le kaj boš ti v Moskvi!«

Tako je Andraž že tretjič sedel v vlak in sc odpeljal. Beograd je daleč in Andraž je bil vožnje že tako naveličan, da je le s težavo prenašal še ta del poti. »Iz Beograda bo bolje,« si je govoril in se s tem tolažil. Zopet je dremat, kinkal, bral časopise, se po­govarjal s sopotniki in konč­no so le prispeli v Beograd.

Ne da se predstavljati, ka­ko globoko si je Andraž od­dahnil, ko je na blagajni do­bil karto za spalnik do Mo­skve. Poiskal je vlak, ki je bil Že pripravljen za odhod, pri­jazna, sicer priletna stevarde-sa mu je pokazala oddelek in Andraž se je takoj pripravil za^ spanje. Komaj slišno so začela kolesa udarjati ob trač­nice, Andraž pa je že spal. Prebudil se je samo enkrat, ko so menjali kolesa pri va­gonih, potem pa zopet spal skoraj do cilja. V Moskvo je prispel zjutraj. En dan je za­mudil in to ga je silno jezilo. Le zakaj ni mogel dobiti dir rektne karte prej kot v Beo­gradu? No, pa kaj bi to? Se­daj je v Moskvi in treba bo pač pohiteti.

To so bili za Andraža lepi dnevi. Najprej je opravil vse po službeni poti, potem pa je prišlo na vrsto vse drugo, kar ga je zanimalo. In tega, verjemite, ni bilo malo: M& žeji spomeniki, galerije, opere in kdo bi vedel kaj še. čas je hitel kot za stavo. Kot bi trenil je prišel dan, ko se j* moral Andraž vrniti. Pa j& postal ob tej misli silno slabe volje, pa ne zaradi vrnitve sa­me, ampak zaradi tistih sala' menskih kart. Zopet potovati od postaje do postaje. Ne, ta res ni prijetno.

Stopal je proti blagajni mo­skovske postaje in si mis lil: »Rekel bom do Kašlja, poterfl bom pa videl, do kje mi b° dal, ali do Beograda ali dO Zagreba.«

»Andraž se je pripravil' »Eno do Kašlja, prosim.«

Blagajnik ga je pozorno V0" gledal in vprašal: »Ali d<> Spodnjega ali do Zgornjega?*

»Do Spodnjega,« je odgov0" ril in se prijel za pult, da t* bi omedlel.

M I H A K L I N A R ( M E S T A , C E S T E I N R A Z C E S T J A )

IV . D E L

A kaj j i bo rekel o t rok? Ka j j i bo reke l Slavko?

»Tako srečen je b i l , ko sem m u pisa la , da Poj deva.«

Da, tako srečen. Za rad i njega mora na pot. Mora po i zkus i t i i n iztrgat i F ranca t i s t i ženski ter v rn i t i o t r o k u očeta, a sebi moža.

»Oni drug i ga ne pus t im . Že zarad i tašče, k i m i je pr izadeja la to l iko gorja, ne!« se Stef i pola-šča bes in si očita, da je sama k r i va . Ne smela °i zapust i t i Bavarske . »To je b i l u m i k . M o j Umik,« s i dopoveduje, ne da b i pomis l i l a , zakaj Je Bavarsko zapust i la . »Samo F r a n c u p r i padam! »novic s i ga m o r a m p r idob i t i . De l mene je, »akor sem jaz del njega. Združuje na ju k r i — otrok, k i potrebuje oba, da m u z de lom i n l ju­beznijo odpreva pot v življenje.«

Da, že zaradi S l a vka se ne bo nehala bo r i t i za Franca.

Tako si govori tud i naslednj i dan, ko j i pismo­noša prinese Lehmannovo p ismo.

— L jubo sonce — meine geliebte š t e f i . . . Ne, ne bo bra la , sklene, vendar prebere. — L jubo sonce . . . Tako se začenja skoro sleherno Fr i covo

P'srno. Začenja s s lovensk imi besedami, zadnje čase pa tud i pomešano s s lovensk imi s tavk i .

Zaradi nje se uči slovenščine. Rad b i jo zna l , *akor zna ona nemščino.

— Iz l jubezni do tebe, — je zapisal nekoč. £ad b i b ra l Prešerna, Gregorčiča a predvsem ^ankarja, o katerem m u je pr ipovedovala t i s t i °- a n , ko sta se prvič srečala, in k i ga je imela 2 a največjega slovenskega pisatel ja. Za rad i nje le vz l jubi l jez ik njene domovine, k i je, odka r j o Po/na, tud i njegova.

— Domov ina je tam, kjer imamo l jubezen, — je po svoje p r i k r o j i l Goethejcve besede.

»Ubogi F r i c . Bogve kako bo prenesel, ko bo preje l moje poslov i lno pismo.«

Brez dvoma, mora la m u bo p isat i , da se vrača k možu in da bo zato bolje, če F r i c pozabi nanjo, a ona na F r i c a .

»Za tvoje pr i jate l jstvo v težkih časih t i b o m vse življenje hvaležna. Toda tud i na to morava pozabi t i . Bo l je bo tako. Moža i m a m , t i si boš našel ženo, sebi primernejšo, kako r b i b i l a jaz. In našel j o boš mnogo pre j , če boš nehal m i s l i t i name . . . «

Stef i vzdihne.

»To je konec. F r i c u ne bo lahko . A ne more b i t i drugače,« zalepi p i smo in ga vtakne v torb ico .

Odda la ga bo v M i i n c h n u . . .

Naposled vendarle brzov lak L jub l j ana—Mi in -chen, pa je že cel teden, odkar je zapust i la Bor-jano . Pot do Podbrda je m i n i l a v skvadrističnem šikaniranju, k i je zadnje čase zaradi prve oblet­nice Musso l in i jeve v.adavine vnovič naraslo . Slo­venci , k i so b i l i namenjeni v sosednjo državo, n iso smel i vstopi t i na v lak, k i b i j i h iz Podbrda odpel ja l skoz i predor na ono s t ran. T u d i Štefi so dela l i preglavice, čeprav je ime la nemški pot­n i l is t , na katerem je pisalo, da je nemška dr­žavljanka. N iso j i verjel i , ker je govor i la s.oven-sko, i ta l i jansko pa n i hotela. Preveč so j o draži­l i v oči i n j o žalili skvadristični l epak i : T U J E I T A L I J A , K J E R M O R A S L E H E R N I DRŽAV­L J A N G O V O R I T I S A M O I T A L I J A N S K O — SO­L O L A L I N G U A I T A L I A N A — M I S K V A D R I S T I B O M O Z UČINKOVITO M E T O D O — C O N M E ­T O D I P E R S U A S I V I — P O S K R B E L I ZA SPO­ŠTOVANJE T E U R E D B E .

To je b i l a p rva zamuda. Sele z večernim vla­k o m so j o pust i l i potovat i napre j , že na v l a k u še pred B l edom pa je zvede.a, da večerni v lak z Jesenic voz i samo do K r a n j a . To j i je povedal nek i M i h a Cop , k i je že na B o h i n j s k i B i s t r i c i vs top i l v njen vagon i n naglo s top i l naravnost k njej .

— Zo fka , kakšno presenečenje! K a m pa t i?

S tak im v zk l i k om (sprva je m is l i l a , da je kak ženskar) se je ustav i l pred njo in šele potem onemel in prišel v zadrego.

— Oprost i te , zmot i l sem se. Veste, m i s l i l sem, da ste Zo fka Resnikova , k i je že od Cankar jeve smr t i nisem videl .

— Cankarjeve smr t i ? — je postala pozorna.

— Veste, med vojno m i jo je predstavi l Can­kar , s ka te r im sva b i l a pr i jate l ja . Na takar i ca v 'Rožcah' je b i l a i r Cankar jeva dobra pr i jate l j i ­ca. V i ste j i na las podobni .

— M o r d a bo res, — je rek la in povedala, da je apr i l a osemnajstega leta že doživela tako 'po­moto ' . Zato gospodu verjame, ker se je podobno k a k o r on zmot i l sam poko jn i Cankar . Takra t je prvič govor i la z n j im . T u d i on je na socialnode-mokra t skem sedežu v T r s tu , k jer j o je zag.edal, s top i l naravnost k njej i n rekel : ' Ka j pa t i? ' p o tem pa povedal, da jo je zamenjal z neko dru­go, z neko svojo pr i jate l j ico .

— J a , brez dvoma, kako r izrezana Zo fka ste!

— Imena m i n i povedal. K l j u b temu pa sem b i la srečna, ker me je nagovor i l i n se pogovar­j a l z menoj .

Več o tem n i hotela govor i t i , ker jo je dan srečanja s Cankar j em spomin ja l tudi prvega sre­čanja z Lehmannom, k i ga bo mora la pozabi t i . Pus t i l a je, da je M i h a Cop govor i l o svoj ih spo­m i n i h na Cankar ja in povedal, da mu je C a n k a r v t i s t ih hud ih časih, ko ga je zaradi sloven­stva in jugoslovanstva preganjala cesarska ob­last, stal ob s t ran i , eden redk ih , k i so mu upal i pomagat i , ne da bi se ba l i zamer i t i a vs t r i j sk im oblastem. V nesreči spoznaš pri jatel ja. In Can­kar je b i l tak pr i jate l j .

Toda bolj kot poko jn i Cankar , so Copa zani­male razmere na P r imo r skem.

— Nesrečne, težke čase doživljate tam. V ura­d ih so vam že zdavnaj prepoveda.i uporabo s l o venščine.

— J a , nekaj mesecev pred Mussol i r . i jev im po­hodom na R i m , — je p r i t rd i l a .

— Zdaj pa so jo pregnal i še iz šol.

Vinhar je in bližnja okol ica (7)

»Kuk p a imaš gnarja?«

* Prejšnji številki, ko smo govor i l i o živinskih mešetarjih, začeli opisovat i vesclo-žalostno zgodbico iz časov gospo

Jurske kr ize , ko živina n i in n i šla v denar. V V l n h a r j i h se je ekega dne oglasi l mlajši moški in povedal , da je kr ize konec, a kupuje lepo živino za izvoz in l judje so m u verjel i . B i l je a moč sol idnega vedenja, piše naprej M a r i j a F r l i c , in govor i l

c ' s t o slovenščino, torej res nobenega dvoma! Povabl jen je k večerji. V t i s t ih , sicer s labih časih se je na kmet ih kar

°bro jedlo, saj so b i l i pr is i l j en i pobi jat i živino doma. Tako ° tudi t is t i večer ime l i na m i z i goveje vampe. Pred našega

l ^ n a n c a pa je mat i postavi la skodel ico toplega mleka s črnim •"uhom, češ vam, k i ste mesar, meso gotovo že preseda. O,

^ V e d a , je rekel , p r i nas vampe jedo samo m u l c i (vajenci) . endar nam le n i ušlo, da m u tud i naši vamp i lepo dišijo.

2 V s « h m u je menda m.iti najmanj zaupala, zato ga je hotela " Mlekom pre i zkus i t i .

„ f ? večerji je šel še enkrat nlcv. • Tako so lepe, je rekel ,

d a t r a m š e e n k r a t Pogle-l '• Precej temno je že b i lo ,

J * je pos lov i l . v ^aslednjega dne je b i lo °bi i P r , P r a v l . i e n o 2 3 »visoki« da s i v i na je b i l a spucana, s t i . S c Je kar sveti la. Ob enaj-pol S e Je pričelo čakanje. Do ^ Poldneva je še kar šlo, c t l e

e n i D a s o s e n a m 0 ( - ' / ; |

er>ih P o ^ " a s ' o d p i ' a t i in ob srno te spet stal i na real­

n ih t leh. Vse je b i lo le za hec. P r i nas n i b i l o zavol jo tega nobene jeze, vzeli smo vse pač za komedi jo brez vstopnic. V nedeljo potem pa smo zvedeli , da smo imel i res srečo, ka j t i na oni strani d o line, v Javor jah, je ta falot p r ip rav i l kmete celo tako da­leč, da so živino pr ignal i v Poljane in tam par ur čakali na »gospodov« avto, nazadnje pa so mora l i seveda odgnati živino domov, in to dobr i dve

u r i daleč, to pa že n i b i l a več nobena komedi ja . P o zneje so ga javorski fantje menda le našli nekje i n z n j im krepko fizično obraču­nal i .

Kmet j e pa so še naprej ži­vino pob i ja l i doma, cena pa se k l jub temu nI dv igni la . Stare krave so takrat plače­va l i po 2 d i n za k i l og ram, boljše od 4 do 5 d in . L ep i prašiči, do eno leto s tar i i n težki okrog 150 kg , k rm l j en i s kupl jeno koruzo ( k i je b i l a po 70—90 par za kg) , so se prodaja l i po 6 d i n za kg žive teže, največ po 7 d in . Pa še to je b i lo treba ponujat i . Me­sar j i so se jez i l i , ker so kmetje sami pob i ja l i živino i n proda ja l i meso.

Trgovc i so se jez i l i na kroš-njarje, kmetje pa na vse sku­paj , posebno pa so udr iha l i

G o r e n j s k i kraji i « ljudje

čez oblast, k i dopušča tako sv in jar i jo !

M e d pok l i cn im i trgovci je b i la v Po l janah ve l ika konku­renca. Sp r va so b i l i štirje. Cene ( V i n k o Jamar ) je b i l g lavni , prodaja l je vse, razen tekst i la . B i l je dober i n soli­den trgovec, vendar precej drag. Za tekst i l je b i l a g lavna Ivana Vehar s svojo sestro; tudi ona je b i la precej draga. Manjšo trgovino z mešanim blagom je b l i zu šole imel tu­d i F ranc K o s ; p r i njem smo otroc i največ kupova l i šolske potrebščine. Imel pa je mož čudno navado. K o smo vpra­šali, ko l i ko stane, je reke l : »Kuk pa imaš gnarja?« Ce je b i lo dovol j , je rekel : »Pol je pa g l ih prov.« Ce ga je b i lo več, n i rad povedal , ampak le, če je b i lo premalo.

Najbol j zanimiv in tud i naj­bol j pr isten Poljanec je b i l Janez Do l inar . Prodajal je vse in kupova l vse. Zgrad i l je le­po hišo ob vodi , k jer je sedaj kra jevni poštni u rad . N a koncu pa je i zgubi l vse, le trgovska žilica, kot je reke l , m u je še ostala. Odkupova l je kleklane čipke (špice), vendar smo zanje dobi le le »cegelc«, na katerega je potem proda­ja l blago, vendar je b i l o p r i njem blago na te l istke draž­je kot za denar. Odkupova l je tudi vse kmečke pr ide lke , p o sebno pa gobe. Ce ga je v sezoni gob kdo vprašal kaj drugega, je rekel : »Je bod no

t ih , zdej so gobe!« Imel j i h je po lna skladišča i n če je prišla vmes smola , se je po­tem nekaj let grizel z izgubo. Sicer pa je b i l dobričina i n prav to ga je morda p o k o palo.

K o t sem že rek la : dokler so b i l i samo t i štirje trgovci , je še kar šlo, toda po jav i l se je vel ik konkurent , tudi doma­čin, F ranc K l obovs (Kamnar -jev) . Tedaj pa je b i lo na m a h konec prejšnje trgovske id i le , ka j t i K lobovs in njegova žena sta ime la na zalogi vse, ka r s i je kdo poželel, i n vse za kak d inar ceneje kot drug i . To je b i lo jeze! Vse t i dam, je rekel Janez ( tako smo vs i rek l i Do l inar ju ) , samo ne h o d i k temu prek le temu Šuštar­j u ! Pa vsa jeza n i nič poma­gala. Odslej je vse dr lo k France l jnu (K lobovsu ) . Ce smo k u p i l i vsaj za sto dinar­jev, smo dob i l i po v r h u še dobre nogavice, vselej p a vrečko bonbonov (te so sicer da ja l i t ud i d rug i trgovci ) .

M a r i j a F r l i c

(Nadal jevanje)

Svet jutrišnjega dne

N a prehodu v osemdeseta leta tega stoletja znanstveni­ke še vedno vznemir ja s tara vendar vedno ak tua lna tema: demogra fska eksploz i ja . Oce­njujejo, da se bo zemel jsko prebivalstvo v nas lednj ih t reh desetlet j ih podvo j i lo , ne­kater i pa meni jo , da nas bo še več. Za rad i take eksplozi je prebiva lstva napovedujejo pravo kr i zo v le tu 1985. Raz­mišljanje o naraščanju prebi­valstva pa spet odp i r a že zna­ne razprave o razv i tem in ne­razv i tem svetu, o pomoči ne­razv i t im i n podobno ter ne nazadnje o p rob l emu prehra­ne. Znano je, da dva od treh zemel jsk ih prebivalcev n ima- j ta dovol j hrane.

Znans tven ik i že sedaj opo­zarjajo, da M m o r a l i b i t i že sedaj zaskrb l j en i zarad i h i - , trega naraščanja prebiva lstva. Demogra fska rast je b i l a v i zgodovin i zelo sk romna , v tem sto let ju pa je vse hi tre j ­ša. Po predvidevanju organi­zacije združenih narodov naj b i leta 2000 živelo na zeml j i 6267 mi l i j onov prebivalcev, 1

ka r je le nekaj man j kot dva­k ra tno današnje število. Zara­d i t ak ih napovedi nekater i socio logi napovedujejo kata­strofo. Lako ta , epidemije i n vojne naj b i dočakale Zemlji­no prebivalstvo na pragu leta 2C?3.

K j e raste najhitreje število prebivalstva? V I ta l i j i , F r an ­c i j i i n Ang l i j i se r o d i n a 1000 prebivalcev 17 ot rok , medtem k o v Z R Nemčiji, Be l g i j i i n Luxemburgu 14. N a F i l i p i n i h p a sc števlio otrok, ro j en ih n a 1000 prebivalcev, vzpne na 50, v Sudanu 52, v N i ge r i j i 53, v M a l i j u 55, i n v Gv ine j i 62 o t rok .

Poročilo O Z N vsebuje tud i prognoze o številu prebival­stva za posamezne države v letu 2000. Na jbo l j bo naras lo

prebivalstvo v K a n a d i i n Z D A . Tako bodo imele Kana ­da, Z D A i n Z S S R v le tu 2000 po 354 mi l i j onov prebivalcev. V tem letu bo na svetu več kot po lov ica l jud i azi jskega porek la , samo Ki ta jcev pa bo Še enkrat več kot Evropejcev .

Jasno je, da je tako h i t r o povečanje prebiva lstva posle­d ica neprestano padajoče umr l j i v o s t i . Seveda je u m r l j i ­vost v nerazv i t ih deželah za­čela padat i cel vek kasneje ko t v razv i t ih . K e r je nata l i ­teta v nerazv i t ih deželah iz­redno ve l ika , čeprav vendarle že v rah l em upadanju , umr­l j ivost p a se počasi manjša, je rezultat tega procesa eks­p loz i ja prebiva lstva. Pojav p a po predv idevanj ih znanstve­n ikov ne more dolgo tra jat i , ker natal i teta pada zarad i ekonomskega i n splošnega napredka . Obdobje nenormal­nega porasta preb iva ls tva b i torej mora lo po tej teor i j i b i t i le prehodno obdobje, vendar pa nihče ne ve, k o l i k o časa bo trajalo. K o t je b i l o že prej rečeno naj b i b i l o naj kritične je leta 1985. Takra t naj b i b i lo na svetu skora j 5 m i l i j a rd l j ud i .

Dežele v razvo ju se boje, da ne bo obenem s številom prebiva lstva rastel t ud i živ­l j en jsk i s tandard . »Poplava siromašnih« b i namreč še bol j razde l i la svet na bogate i n siromašne. Med tem ko predstav l ja za indus t r i j sko razvite dežele p rob l em bodoč­nost i zastrupl jan ja z r aka i n vode, se bodo dežele v razvo­j u ukvar ja le predvsem z za­jez i tv i jo naraščanja prebival ­stva. Tako s i že dlje časa v deželah A f r ike i n La t inske Amer ike vlade prizadevajo za k a r najbol j razširjeno kon­t ro lo rojstev. V nekater ih de­želah p a ta p rob l em i z različ­n i h celo vojaških razlogov puščajo ob s t ran i .

A l i nas je ž e 2 0 milijonom

Zvezni zavod za stat ist i ­ko je izračunal, da bo v začetku letošnjega leta v

iavi j i 20,613.000 prebi­valcev. S ta t i s t i k i so t u d i izračunali, da se bo v enem letu povečalo število Jugoslovanov za 171.000. število nov ih prebivalcev pa je vsako leto manjše, to pomeni , da p r i nas na­tal i teta pada. M e d le t i 1967 i n 1970 se je število prebivalcev povečalo za 172.000 do 215.G00, v prejš­n j ih le t ih pa celo za 300 tisoč.

L a n i se je na vsak ih 1000 prebivalcev rod i l o 17,6

o t roka , če število ro j en ih otrok p r imer jamo z roje­n i m i o t roc i v prejšnjih le­t i h opaz imo, d a natal i teta pada . V Vo j v od in i , k j e r je nata l i te ta v Jugos lav i j i naj­nižja, se r o d i n a 1000 pre­bivalcev samo 12,4 o t roka , v H r v a t s k i 13,5, jugoslo­vansko poprečje pa je 15,2 o t roka . Največ otrok n a 1000 prebivalcev se r o d i na Kosovem, k a r 34,4.

Zvezni zavod za stat ist i ­ko men i , da bo v le tu 1972 nekaj več kot 21 mi l i j onov Jugoslovanov, do leta 1977 pa nas naj b i b i l o 23 mi ­l i jonov.

Ne gre drugače, kot da tu­d i v novo leto potegnemo ni t pr ipoved i o tem l jubem k r a j u pod gorami i n o vsej Storžičevi deželici, k i j i j e prav Preddvor sk rbno srce.

V Z O R M I L I N E

K je n a m je že zastala mise l v zadnj i decembr­sk i sobotni številki Gla­

sa? Beseda nam je tek la o koroški grof ic i H e m i , v ka­ter i je p la la še slovenska k r i i n katere rod je b i l p r v i znani lastn ik Babnega v r ta in Tu palic, pa še drug ih p o sesti okrog današnjega Pred­dvora. Zapis smo končali s pr ipovedjo o pobo ju rudar­jev v Seličah. H e m i n soprog V i l j em je v obupu in razjar-jonosti pob i l vse svoje r u ­darje — ka j t i prav t i so m u ub i l i oba sinova, k i pa sta b i l a h k r a t i tudi edina nada­l jevalca nekdaj tako mogoč­nega r odu Breže-Seliških.

Seveda u m o r V i l j emov ih sinov H a r t v i k a in V i l j ema kot tudi poboj seliških ru ­darjev n is ta zgodovinsko nič kaj zanesl j ivo izpričana. Ta­ko je b i l o le l judsko izročilo a l i t rad ic i ja . Lepo je o tej stvari povedal star s lovenski zgodovinar že skoro pred sto let i , natanko 1. 1874: i

»V temnavi davn ih stolet i j , 1 k jer nam nikakoršne pisme- j ne l ist ine in zanesl j iva spr i - I čala kot zvezde vodnice ne 1 svetijo, je s i lno težavno i n večkrat celo nemogoče, čisto zgodovinsko resnico od prav­l j i c i n legend razločiti.«

Taka nezanesl j iva t rad ic i ja pa tud i pripoveduje, da je v b is tvu dobrosrčnega V i l j ema , j ok in v ik sirot in vdov p o b i t i h rudarjev tako pr izade l , da se je peš odprav i l , oble­čen kot preprost romar , v R i m , k papežu, da b i m u odpust i l prenagl jen množični pomor nič k r i v i h delavcev, družinskih očetov. In ko se je V i l j e m že vračal z roma­nja , je t ik pred vrn i tv i j o v domače kraje, zbolel i n na hi t ro u m r l .

Ovdovela Hema je vsa svo­j a posestva darovala Ce rkv i , sama pa je odšla v samostan. Po smr t i so j o razglas i l i z a blaženo napol svetnico. Slo­venski Korošci pa jo časte kot pravo svetnico. S tar za­pis takole govori o njej :

»Ona je b i l a prav i vzor mi l ine , zerkaio čistosti, p r i ­l j udna v občevanji, r ah la v govoru, premetena v obnašii, skerbna v domačih rečeh, postavna v vedenji i n zmer­na v vživanji. Ona je s svo­j i m l jubezn iv im b is tvom vse napajala i n je v vsem r a z o devala tisto terdnost zna­

čaja, k l e r a združena z blago-serčnostjo, ženskam tako v i ­soko vrednost deli.«

N A Z A J V TUPALIĆE

Malo zašli smo v svoj i pr ipovedi , t ja v da l jno zgodovino pa še t ja v i ­

soko na sever Koroške. Zdaj pa smo le spet na domačih t leh, v Tupaličah. Obcestna ravn inska vas, na levem bre­gu (a l i po s t a ros lo vensko: nad ježami) K o k r e , z nad­morsko višino 456 metrov, neprizadetega mimoidočega (zdaj: mimohitrovozečega!) tu jca a l i tur is ta ne zan ima prav posebno. M o r d a pač: na r obu vasi je Herlečev Alp-hotel , t jakaj res mars i ­kdo zaide, da si priveze dušo.

(Le zakaj pr i jate l j Her lec n i obdržal za svoj hotel ime­na, k i se je hiše že več let držalo — »Babilon«? To ime je stavba dob i la že p red de­setletj i , ko so v njej prebi­vale tuberkulozno le rahlo obolele golniške pacientke. Hudomušni sosedje so hiši kajpak h i t ro vzdel i duhovi to , a ne žaljivo ime. Bržčas bo domise ln i podjetnik, s smi­s lom za humor in or ig ina l ­nost, ka r obdržal tudi urad­no ime »Babilon«. Saj ga n i loka la daleč naokrog, če sp loh kje je, k i bi nos i l tako šegavo, četudi večumno ime!)

T u d i radovedni tur ist , iska­lec lepote, bo tud i v Tupa l i -čah deležen bogat ih dožive­t i j , če bo s ceste zav i l v va­ško cerkvico, posvečeno sv. K l emenu . Obsta l bo pred ču­dov i t im i f reskami i z druge polovice 14. stoletja. Izpod ometa in beleža sta j i h leta 1956 o d k r i l a restavrator ja akad. k ipar j a M i h a P i rnat in Bo r i s Sajovic (sedanji vod ja restavratorske delavnice v Goren jskem muze ju v K r a ­n ju ) .

Ikonogra fsko pa tud i s l i ­ka rsko so na novo odkr i t e freske iz jemno zanimive. Vseb insko predstav l ja leva freska Madono s plaščem, desna pa krs t v r ek i Jo rdan . Posebno, nenavadno zamise l kaže freska na severni stra­n i , k i predstav l ja O l j sko go­ro z obešenim J u d o m Iškari-o tom. — M o r a p a se s k r i v a t i pod ometom še vrs ta fresk, saj so poizkusne sondaže p o kazale ka r na tr i p last i s l i ­kar i j sveži omet ( = a l fre-sco).

TEPEŽ V C E R K V I

S edanja tuipaliska cer­kev — podružnica pred-dvorsko župnije — je

b i la v času zadnj ih stoleti j tud i gradbeno preurejevana. Prvič j o omenjajo l i s t ine že 1. 1151. P r vo tn i r omansk i slog

so po I. 1631 nadomest i l i z go tsk imi elementi . N a to ka­žejo na novo odk r i t a roman­ska okna . A tud i od gotsk ih dozidav in prezidav so se ohrani le le stene ( rebra, sk lepni ki ) apside (svetišča v ožjem pomenu besede — to­rej oddaljenega od cerkvene ladje).

Ogled o valeč tupališke cer­kve bo seveda začuden, kako to, da oba zlata o l tar ja , tako

) levi kot desni, ne sto j i ta prav, pač pa narobe, z l icem pro t i sakramentar i ju. K o n ­zervator m i je po jasni l , d a sta o l tar ja na ta način v cer­k v i le nekako deponi rana . U m a k n i t i s ta se pač mora l a novoodkr i t im f reskam . . . Ve­l i k i o l ta r pa je r a zmeroma novejšega da tuma, iz 1. 1884.

Se besedo a l i dve o t upal i -škem cerkvenem zave tn iku, zgodov inski osebnosti svetem K l emenu . B i l je učenec apo­stola Petra i n spremljevalec apostola Pavla. Papež je po­stal 24 let po Petrov i s m r t i . V lada l je od 1. 91 do 1. 100.

j Potem pa cesar T ra jan po­sla l K l emena v izgnanstvo n a polotok K r i m , k jer je mo­ra l z d rug im i i zgnanimi k r i -st i jani kopat i rudo . T a m j a K l emen našel tudi svojo mu­čen iš ko smrt .

Legenda pr ipoveduje, da sta s lovanska svetn ika C i r i l i n Me tod nesla K lemenove koščice od K r i m a pro t i R i * m u tud i skoz i naše kraje-Pot ju je vodi la pod gorami — m a r so zato stare cerkve v Tupaličah, Rod inah in Moj ­s t ran i posvečene prav Kle­menu? — V R i m u hrani jo K lemenove posmrtne ostan­ke v is t i ce rkv i kot je poko­pan tudi sv. C i r i l . Ne bo od­več, če povem da ime Kj^" men (Clemens) po naše P°" meni k ro tkos t , pohlevnost, dobrot l j i vost . P a se je ven­darle prav v K l emenov i cer­kv i v Tupaličah mora l d n e

9. decembra 1478 vnet i k r v » v

pretep, da jo je b i lo treba pozneje na novo posvetit'* Maše p a so poslej opravl jah le ob pe tk ih . . .

K a j več o Tupaličah — k o t

o preddver ju Preddvora "0 p a kdaj pozneje, če bo z ^ t o

kaj priložnosti — in kaj z a * n i m i v i h sporočil i n opozof 1 1

domačinov samih . (Se bo nadal jevalo)

Črtomir ZoreC

i,

p

Bi l o je maja leta 1943. I ta l i ja je b i l a tik pred kap i tu lac i jo . Pove l jn ik neke gor-, ske skupine je dob i l ukaz , da napade par­tizansko četo v T rnovskem gozdu, čeprav je b i la v tem času nemška vohunska mre­ža precej r edka , so dob i l i poročilo, kje se zadržujejo par t i zan i .

Par t i z anska zgodba

Brat je s m o 13. maja 1943 ob štirih z jutraj se je začel

napad. Poka lo je vse dopoldne tja do 13. U r e . I ta l i jani so se potem s precejšnjimi rzgubami u m a k n i l i . Svoje ranjence so Ita­l i jani naložili na tovorne avtomobi le i n j i h odpeljali . Nekega i ta l i janskega vo jaka pa niso našli i n je osta l za skalo s krvavečo nogo. . Mo ja mami ca je čez dva dn i hod i l a tam l n- nenadoma za skalo zagledala I ta l i jana

v vojaški ob lek i . Ho te la je steči domov i n povedat i domačim. I ta l i jan pa jo je pros i l , naj m u prinese vode in pokliče očeta, če je doma. Res je prišel oče i n pr inese l s seboj vode, k i j o je vo jak h lastno pop i l .

»Prosim vas«, je dejal »odpeljite me n a svojo kmet i jo , da ozdrav im in od idem po­tem v part izane. Veste, v vo jsk i sem šele nekaj dn i in b i l sem pr is i l j en p r i t i . U b i l pa n isem še nikogar . Ne morem pobi ja t i svo j ih bratov. Živim sicer v I ta l i j i , r od i l a pa me je s lovenska mat i in zato čutim do Slovencev bra tsko ljubezen.«

Iz teh besed je res s i ja la b ra t ska to­p l ina .

Čez dva meseca je nekdanj i i ta l i j ansk i vojak odšel v part izane, kjer je b i l čez čas zaradi i z redn ih sposobnost i povišan v ko­mandanta čete.

E r n a Hafner , 7. b r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja L o k a

Nesrečni Tonček

Obisk v vojašnici Jožeta Gregorčiča je p rv i z i m s k i dan. Zu -

J Je bi lo zelo lepo. Ivje je ^Kr i va l o drevesa i n b i l o je

nir V š o 1 * s m o ^ d o m e " v '-•i5 a b°mo šli v vojašnico

sled - ° L o k o ' k e r s o n a " **»nji dan ime l i v o j ak i svoj paznik

Sli S t i - Kma lu

de l i konje. Zatem nas je t o variš Stamenkovič povab i l v jed i ln ico .

V imenu učencev sem j i m čestitala za n j ihov prazn ik in

se j i m zahval i la za prisrčen spre jem.

Andre ja Po tokar , 3. b r. osn. šole Cvetko Go lar , škofja L o k a

smo po Par t i zansk i ce-V e l i k e V r n a l U S m ° p r * s p e n c

. e 8 a poslopja. Pred na-Z a n - J e . s t a , a vojašnica. V e l i k o s l i k

l m i v e g a smo v ide l i : muzej no i br ^ e P oka z a no , kakš­no J C p življenje med voj-o r 0 ?

t e m s m o s i o g l o d 3 1 5

• W J e : t 0 p o v e . brzostre lke , da! in , p o l J s k e telefone i n

Jnoglede; zunaj p a smo v i -

V pouk

Z i m s k i o b i s k i

O k a l i n u 8 t e že natres l i k * l i

S*l i2 o k n o a

. b l»*u hiše?

ptičje v hišico,

P rav gotovo 8te i e T -jet e , m *daj p r i dno opažu-V 8o , t e t e ^ T

p t i c e P oha j a j o ^ b c l N a Jvečkrat so to k°Uko 8 l n i č k e i n kos i . J o j , Toda v r a b c e v J e o k o l i n i S !

V i J h p r U e t i m s i P r i " W i C ( J J p 1 0 na okensk i p o l i c i ^°rcL» i 8 a m ° r d a ne poznate.

Prsijj , * Je po g lav i , v r a tu , « b e 2 o r * Po t r t i c i rožnato a l i J^tih J r d e c . N a t emn ih pe-. e l * r>». ̂ ^ n o kažeta dva l e siv , ° v a - P ° t r ebuhu p a " ^ » o t?!>mjl

d e l k i j " « « Je t J*Ve ' { "kast. I m a temne

Stanova l i smo v b l o k u bl i ­zu pa rka . V s a k o leto smo na ba lkon postav i l i ptičjo hišico. V to hišico sem t ros i l ptičjo k r m o , loj in kašo. S tem sem pr i vab l ja l ptice. Skoz i za­str to okno sem opazoval živ-žav v hišici. Največkrat so prišli v rabc i . Teh nisem naj­bol j vesel, ker niso tako k o r i s tn i , a preganjam j i h tud i ne, ker vem, da je z ima huda tud i zanje. Man j je b i lo s inic i n ščinkavcev. Nekega j u t r a me je preseneti la črna žolna. Tedaj sem prvič ime l p r i l i ­ko , d a sem tako od b l i zu vi­de l žolno.

Potem smo se prese l i l i v svojo hišo. T u d i ta je b l i zu sadovnjaka. Naš ba lkon k ras i sedaj še lepša i n še večja h i ­šica. P t i c am , k i so nas o b i s k o vale že v b l o k u , s ta se p r i ­družili še g r l i c i .

Nekega dne sem doživel ne­kaj strašnega. Sedel sem p r i o k n u in gledal vrvež v hiši­c i . Po stopnicah se je p r ihu -l jeno p r ip l a z i l muc. Pognal se je kvišku, ptice so se raz-bežale, a ena je našla smrt v mačjih k r emp l j i h .

M u c k a sem kaznoval . Več­krat sem ga dal na notranjo okensko pol ico . O d t am je ptička l ahko samo opazoval i n cedi l sl ine. Ptički so se nekaj časa oz i ra l i , potem pa so se zopet v r n i l i . M u c k a sem dal od hiše in letos bodo ime­l i ptički m i r .

K a d a r sem v topl i sob i , se s p o m n i m , k a k o hudo je ma­l i m p t i cam. P i o n i r j i , poma­gajmo j i m , da bodo preživele z imo !

B o r u t B c r n i k , 5. c r. osn. šole Peter Kavčič, škofja L o k a

S i ja lo je lepo popo ldansko sonce, ko so Matevževi p r idno pob i ra l i k r o m p i r na n j i v i . i

V s i so b i l i zelo veseli i n raz igrani , tudi star i oče, k i je štel že precej let, je še veselo hodi l po n j i v i gor in do l K o so vs i tako vneto oprav l ja l i svoje delo, je na­enkrat p r ih i t e l na nj ivo so­sedov Tonček. V s i so ga za­čudeno pogledal i , kako to, da je z vso sapo pr ih i t e l k n j i m . Zagledal i so se vanj , ko je komaj slišno in jecl ja-vo zašepetal:

»Zdajle, ravno zdajle, k o sem . . .«

In besed m u je zmanjka lo . Oči so m u zal i le solze. V s i so ga spraševali: »Tonček, povej, povej n a m , Tonček! Ka j se je zgodilo?« Tonček je poskušal: »Zdajle, ravno zdajle, ko sem h o t e l . . . Umr ­l a m i je mati!« je zakričal na ves glas in se zgrud i l na t la. V s i Matevževi so se za­čudeno spogledali i n pr i j e l i Tončka za roke. Vse delo je osta lo na n j i v i . Matevževi so odpel ja l i Tončka domov. Sa­m o začudeno so se spogledo­va l i , deja l p a n i nobeden nič. Molče so hod i l i d rug za d rug im pro t i domačiji. Naj­prej je stopala Matevževa mat i . T iho , komaj slišno, je stop i la v hišo. N a postel j i je ležala Tončkova mama. Te-

I daj so tudi Matevževi m a m i J oči zal i le solze. Skora j b i se

zgrud i la pred njo, če ne b i imela v sebi to l iko moči i n poguma. H i t r o je poskrbe la za vse, da so Tončkovo ma­mo čimpreje sprav i l i na mr­tvaški oder. Obvest i la je vse njeno bližnje sorodstvo. Tončkovo mamo so t re t j i dan odpel ja l i iz hiše p r o t i pokopališču. Tonček pa je samo j oka l . Vse dn i se n i p r emakn i l od mame. G l eda l j o je in s t rmel vanjo, tako da tudi solze že n i več spra­v i l iz sebe. Prej močan i n postaven fantič se je v t reh dneh tako spremeni l , da ga skoraj n is i spoznal .

S tar je b i l komaj dvanajst let. B i l je nezakonski s i n dobre matere, k i ga je ime la nadvse rada, kako r tud i on njo. Sedaj je ostal sam, brez matere, očeta pa sp loh n i poznal . Očeta m u je že vse­skozi nadomestoval Matev-žev ata. Zelo ga je imel r ad . Zato je tud i sk l en i l , da ga bo vzel za svojega s ina. S tem se je s t r in ja la tudi žena, bodoča Tončkova mat i , p a tud i osta l i so ga toplo spre­j e l i medse.

Matevževi so srečno in za­dovol jno živeli dalje. T u d i Tonček je b i l srečen, toda n iko l i n i pozab i l na svojo mamo , k i j o je i zgubi l v r an i m lados t i .

Vesna Kosmačin, osn. šola Cvetko Go la r , T ra ta , škofja L o k a

Naši kur i r j i

Svet se spreminja

V a t 2 * samički so s am t o f u m i r znamenja bo l j z la-V e : p 0 , a Q o zelenkaste bar­v n o ' e n >enu m p o t r t l c l j e

^ k r » l h m C n a ta t u d l Pasova d r t , 8 t a rumena . Na j ra -

v mešanih i n igla-» t eh/^ov ih « •tU,

n b * r , n * ^ " e * 1 1 v go-, n e R n Z ! . m 8 m r e c J u m p r l -Je £n d o t ik oh H^hio

Živi n a v i sokem to^rKS* to Severne to1 *o»t . i ? * * 1 8 4 5 k o t

6 ! n * i k i ^"te- F ranc i j e , • Jugoslavi je.

P r e d 30. l e t i , k o je še moj oče h o d i l v šolo, so b i l i red­k i v vas i , k i so ime l i rad io . O te leviz i j i še po jma niso i m e l i , kakšna naj b i b i l a . V vas i so i m e l i nekaj koles i n mogoče kakšen motor . V šolah, k i so bi le temačne, je b i l o precej drugače, č e je k d o ka j nared i l , j i h je dob i l s pa l i co . K a d a r je šel po ce­st i voz, se je še dolgo kad i l o za n j i m , saj n iso b i le asfalt i ­rane.

K a j p a danes? P rometa na cest i je to l iko , d a ne veš, k a m b i s top i l . Vse glavne ceste so asfalt irane. Povsod i m a m o rad io i n vsak dan zvemo, kaj se godi po širnem svetu. N i ve l iko hiš, k j e r ne b i i m e l i

televizije a l i av tomob i la , š o le so svetle i n prostorne. Uči­te l j i ne nosi jo več pa l i c .

S lav i Ro zman , 7. r. osn . šole S t a n k a M l a k a r j a , Šenčur

K o se pel jemo skoz i P o l jansko do l ino , p r i d emo do majhne žirovske kot l in ice . S red i vasice s to j i ve l ika osnovna šola. Ta šola se ime­nuje šola Prvoborcev. N a h o d n i k u te šole je plošča i z marmor ja , na kater i so napi­sana imena naših m lad ih ku ­rir jev.

S p o m i n j a m se, kaj so star i bo r c i pr ipovedova l i o n j ih .

Tako le so začeli: »Ko se je zvečerilo, so pr i spe l i bo r c i v javko v K o l a r j evo hišo. R a d i b i zvedel i , če je v vasi Led in-ce kaj belogardistov. V K o lar jev i hiši pa so ime l i dva fanta i n dek l i co . F a n t a sta b i l a že znana k u r i r j a i n s ta b i l a pos lana v pa r t i zansk i štab v Cerkno ; za dekletce, k i je b i l o še tako majhno, pa se niso mog l i odločiti, d a b i j o

M o j sošolec V šoli sod im z B r a n k o m .

Deček je majhen i n debel . R a d se ponorčujem iz n j ego vega trebuščka. Oči m u svet­l o gledajo i z okroglega obra­za. So rjave. T u d i lase i m a svetle i n gladke. Njegov nos je majhen, t a k a so t u d i usta , v ka t e r ih m u neprek in jeno

deluje nabrušen jeziček — tud i med p o u k o m .

Najpogosteje je oblečen v rdeč pulover i n rjave hlače. N o s i črne copate.

R a d se sme j i . M r a k M i ros lav , 6. razred osn. šole Stane Žagar, K r a n j

pos la l i v i zv idnico . M a l a Jožica pa je čutila, da nekaj skr i va ­jo . K e r je b i l a že vsa druži­na v par t i zansk ih vrs tah , so delo vseeno zaupal i Jožici. S top i l a je pred komandan ta i n m u povedala, da bo s to r i l a , kako r j i bodo naročili.

M a m a j i je p r i p rav i l a koša­r ico , vanjo je naložila k r o m ­p i r , par t i zan i pa so j i n a r o čili, kako naj sc obnaša. K o bo prišla na Led inco , naj v K o k l j e v i domačiji povpraša po gospodarju. K o ga bo na­šla, naj ga pozdrav i in vpra­ša, kje so belogardist i . K o izve, naj se takoj vrne do­mov. Težko so jo pričakovali bo r c i , ke r so ime l i pred sabo še dolgo pot.«

Mnogo kur i r j ev je b i lo v ži-rovsk i ko t l i n i c i , k i so b i l i neustrašeni in pogumni . M n o gi so izgubi l i svoja življenja

Jereb Pavle, 4. a r. osn . šole Cvetka Go lar ja , škofja L o k a

S ŠOLSKIH K L O P I

MARTA ODGOVARJA B r a n k a Z. i B l eda — Imam

štiri leta starega s ina. Rada b i zanj sama nekaj splet la, ker i m a m stroj za pletenje. P r o s im , svetujte m i kaj prak­tičnega in obenem okusnega.

M a r t a — U p a m , da boste z

lahkoto splet l i oblačilca, k i sem j i h nar isa la . P r ime rna so tud i za ročno pletenje. Će ste v pletenju začetnica, je bolje, da se ne mučite z vzor­cem, pač pa enostavno glad­ko pletete.

Ohrovtov narastek z mesom Potrebujemo: 1 kg oh-

rovta, s lan k rop , 2 žlici ol ja, 4 stroke česna, 40 Jkg mlete govedine, 10 dkg riža, četrt l i t r a mleka a l i kis le smetane in 2 ja jc i .

Očiščeno ohrovtovo gla­vo operemo pod tekočo vodo in jo narežemo na široke rezance. Ohrovt skuhamo v ma jhn i količi­n i vode do mehkega in na­to odcedimo. V o d o lahko porabimo za zelenjavno ju ­ho. V kozico damo olje, na

njem zarumenimo drobno zrezan česen, dodamo zmleto meso, pozneje riž i n popopramo. V nama-ščeni pekač naložimo po­lov ico kuhanega ohrovta , nanj plast mesa z rižem, nato vse pokr i j emo spet z ohrovtom. V m l eku al i k i s l i smetani žvrkljamo ja jc i in z mešanico prel i ­j emo narastek. V pečici ga pečemo približno 40 mi ­nut . Se rv i ramo s pol jub­no solato.

Ohrovtove klobasice Potrebujemo: glavo ohrov­

ta, 350 g mletega mesa, de­belo čebulo, 10 dkg s i ra , so l , poper, 6 d k g maščobe, četrt l i t r a vode, o sminko Litra k i ­sle smetane i n 2 žlici vode.

Ohrovtovo glavo damo v vre lo vodo i n j i nato odtr­gamo liste. Mle to meso dobro zmešamo s sesekljano čebulo,

n a kocke z rezan im s i r om, sol jo i n poprom. Zmes nade­vamo na 6 do 8 ohrohtov ih l is tov i n j i h zavi jemo. Ope­čemo j i h na vroči mast i , za l i ­j emo in dušimo na šibkem ognju. Smetano umešamo z m o k o i n zagostirno omako . Začinimo i n ponud imo s k u ­han im a l i dušenim rižem.

K o t i č e k z « l j u b i t e l j e c v e t j a

Cvetlično okno Piše inž. A n k a Be rna rd

Vedno bolj spoznavajo l judje, da nam rastl ine prinesejo • stanovanje košček narave. Veselje ob rast i i n cvetenju v naši o s k r b i nam prinaša sproščenost in razvedri lo .

Ce pomis l imo , da v naših stanovanj ih, posebno t i s t ih s cen t ra ln im ogrevanjem, v lada suha puščavska a l i stepska k l i m a , n i čudno, da k l jub precejšnji s k r b i ne moremo ohran i t i v s tanovanju dal j časa določenih lončnic. Zato j i m moramo omogočiti pravo okol je , d a bodo lahko dobro uspevale. Da zelenje dobro uspeva, moramo pazi t i na prav i lno talno in zračno vlago, senčenje ob premočnem soncu, zračenje, ogre­vanje, osvetl itev in ustrezno i zb i ro ras t l in . Te možnosti n u d i ras t l inam v stanovanju le prav i lno urejeno cvetlično okno.

V nas lednj ih sestavkih bomo pr ikaza l i , kako ured imo z bol j a l i manj enostavnimi pripomočki strokovno, ras t l insko fiziološko prav i lno cvetlično okno , v katerem bodo rast l ine i zvrs tno uspevale.

f =

h -i

Mr 1

Po praznikih

staro okno z lončki prenovljeno cvetlično okno

Če med prazniki niste niti pomislili na to, da potice, pi­škoti, francoska solata in druge take dobrote redijo in ste zato pošteno segli po njih, so se vam te dobrote »zahva­lile« za pozornost. Dobili ste kilogram ali dva, zdaj pa bi se jih radi takoj iznebili. Če ste zelo odločni, bo šlo. Vsak drugi dan v tednu ne večer­jajte dokler ne bo tehtnica pokazala spet stare tete. Če pa ne morete spati brez ve­čerje, uporabite preizkušen in za sedaj edini veljaven recept za hujšanje. Zmanjšajte koli­čino vaših obrokov hrane in obenem povečajte njihovo število. To pomeni, da jeste )nanj, vendar pa pogosteje, tudi petkrat ali šestkrat na dan, vendar po malo. Da ni lakota prehuda in da zmanj­šate tek, pred vsakim obro­kom popijte kozarec ali dva vode. Alkohola ne smete piti v obdobju, ko si prizadevate hujšati. Alkohol ima veliko

K r o m p i r z a v e č e r j o Potrebujemo: 1 kg k r o m ­

p i r ja , 4 žlice o l ja , 1 čebulo, o sm inko l i t r a k is le smetane i n sol .

K r o m p i r skuhamo v ob l i ­cah, kuhanega o lup imo , i n narežemo na lističe. N a o l ju prepražimo na drobno zreza-no čebulo. K o ta zarumeni , dodamo k r o m p i r in ga pol i ­j emo s k i s l o smetano. Dobro premešamo, so l imo i n speče-mo v pečici, da se rumeno zapeče. K r o m p i r ponud imo kot samostojno j ed s solato a l i pa kot pr i logo mesn im jedem.

kalorij. Dva kozarčka aperi­tiva imata toliko kalorij kot biftek. Ne tolažite se, da li­monin sok topi maščobo v telesu. To je bajka, pomaga le lepši polti. Med hujšanjem lahko tudi telovadite, vendar pa s tem kaj dosti ne boste dosegli. Res, da prekomeren telesni napor povzroči hujša­nje, kar pa s sobno telovad­bo nikakor ni mogoče. Prav pa je, če telovadimo zaradi gibčnosti. Pri hujšanju je po­membno tudi razpoloženje: optimisti namreč hitreje huj­šajo.

Za slovesne j še p r i l i k e boste posebno lepi v do lgem brez­r o k a v n i k u Iz dragocenejšega blaga, k i ga oblečete Čez črne hlače i n belo b luzo .

Neka j mis l i

V nas lednj ih sestavkih bomo govor i l i o boleznih dihalnega s istema. Bo lezn i te vrste so zelo razširjene i n pogoste od otroških let do visoke starost i . Za predstavo o razširjenosti teh bolezni je potrebno nekaj statističnih podat­kov, številke povedo, da najbol j oboleva šolska mlad ina . Le ta 1961 je zbo­lelo dobr ih 33 odstotkov otrok, leta 1969 pa 45,5 od­stotka o t rok za boleznimi dihalnega s istema. P r i Šol­s k i m l ad in i je ta odstotek neko l iko nižji, tako da J e

leta 1961 bolehalo 42,6 od­s to tka šolske mladine, le­ta 1969 pa 43,6 odstotka-Odras l i bolehajo manj'-leta 1961 je oboielo 19 od­stotkov odras l ih , leta 1969 pa 29 casto tkov . * z

številk je razv idno, da s° te vrste obolenja zelo P 0 -

membna za naše področje tn da predstavl jajo svoje* vrsten prob lem, s kateri" 1 1

se zd ravn ik i vsakodnevno srečujemo i n ga poskuša­m o reševati. Večja obolc v* nost p r i predšolski mlad 1 ' ni je razuml j i va , saj J e

občutljivost organizma v

tej dob i večja, zarad i teg* pa je tud i borba pro t i tej boleznim vidnejša. ^J? šolski m l a d i n i odstote* obolevnost i počasi up'*'-*8' čeprav se ta mlad ina , k " začne hod i t i v šo lo , v k U 0 ' či v povsem novo okoUV i n i m a tako večjo možn°*j prenašanja bo lezni n - j seboj. P r i odras lem p*"**j| va ls tvu je pravzaprav odstotek v pr imer jav i 1 d rug im i bo lezn imi nize*' Čeprav še vedno predsta * l j a p rob l em, k i zahte** dost i bolezenskega dop u ' s ta i n Izostajanja z de ' 3 .

To naj b i b i l uvod o ^ leznih d iha l , s kater imi v se v nada l jn j ih sestav* 1

bolje seznani l i .

d r . Go razd Z a v r n i *

DRUŽINSKI P O M E N K I

•ZID N O V O L E T N E G A N A G R A D N E G A ŽREBANJA V K O K R I

500 UR ZA 500 KUPCEV B L A G O V N I C A Moški oddelek

3128 0097 2848 2892 0097

1- E 16 2. E 19 3- E 39 4- E 24 5. E 44 — uuy/ 6. D 27 _ 7248 7. E 40 _ 3116 8. E 44 9- E 28 0. E 28

D 04 | 2 . E 0 6 13. £ 44 i 4 - E 10 15. £ 12 16. E 27 1 7 - E 46 1 8 - E 35 1 9 - E 15 20. £ 40 i E 28 ? • E 20 . ? • E 48 .

4- E 22 •

9338 3127 1158 6973 3123 9118 2993 3148 3136 9339 1152 9118 3128 9210 0098 2895 2846

B L A G O V N I C A Kozmetični

oddelek

S " g 39 - 2834 2$" g 24 - 6268

• S 0 4 - 3451 29 P ? l ~ 3417 S" E 38 - 2866 ! ? " | ^ ~ 7585 32' ~ 0 8 4 2

fc 23 — 7593

2804 9309 6297

v, ~ - - 3416 f 8 S 0 9 - 3462

• S 4 5 - 7 5 2 2

J £ K - 3404 $••5 2 - 2351

U 2 2 — 7557

B L A G O V N I C A / r u s k i oddelek

43. D 29 6201 44. 1) 09 — 7544 45. 1) 09 — 6223 46. E 48 — 7531 47. E 24 — 1412 48. D 23 — 6259 49. E 30 — 1409 50. D i)l — 7567 51. D 06 — 6279 52. I) 22 — 7542 53. E 4l) — 1410 54. D 48 — 7520 55. l) 42 — 6269 56. I) 27 — 6257 57. I) 16 — 7569 58. F 48 — 4469 59. D 34 . — 7372 60. E 19 — 1483 61. F. 10 — 1497 62. E 27 — 7502 63. E 05 — 1401 64. B 03 — 7559 65. D 08 — 7347 66. D 45 — 6265 67. F 49 — 7573 68. E 01 — 7514 69. E 33 — 7553 70. E 35 — 1466 71. F 08 — 4470 72. I) 13 — 3404 73. E 07 — 1487 74. E 49 — 4446 75. D 25 — 2356 76. E 1)1 — 1481

87. F 13 — 2037 131. E 42 88. F 44 — 2090 132. D 03 89. F 13 — 2022 133. E 09 90. F .iS — 2100 134. E 48 91. F 09 — 2095 135. D 05 92. D 2') — 9712 136. E 16 93. F 19 — 2097 137. E 37 94. F 29 — 2021 138. E 23 95. F 34 — 2021 139. E 49 96. F 48 — 2064 140. E 41

141. E 37

? • E 37 34. £ 43

S ' D 13 D 36

B L A G O V N I C A M a n u f a k t u r n i

oddelek

77. F 78. F 79. F 80. F 81. D 82. F 83. F 84. F 85. F 86. F

2097 2028 2087 2095 9762 2084 2052 2082 2054 2001

B L A G O V N I C A športni oddelek 97. E 49 — 2630 98. D 26 — 4214 99. E 11 — 2664

100. D 05 — 1659 101. F 05 — 1689 102. E 44 — 2665 103. E 36 — 2664 104. E 03 — 2667 105. E 41 — 3969 106. E 24 — 3964 107. E 47 — 3966

B L A G O V N I C A K o n f e k c i j s k i

oddelek 108. E 23 — 5021 109. E 08 — 8826 110. E 23 — 5041 111. E 30 — 5810 112. E 49 — 8801 113. E 12 — 5830 114. E 24 — 5843 115. E 27 — 8802 116. E 45 — 8839 117. E 44 — 5846 118. E 32 — 8849 119. E 38 — 5824 120. E 09 — 5024 121. E 44 — 5827 122. E 23 — 5851 123. E 28 — 8839 124. E 13 — 8848 125. E 29 — 5041 126. E 39 — 8848 127. E 19 — 5824 128. E 49 — 5827 129. E 14 — 5043 130. E 14 — 8828

8828 3237 5802 5843 3256 5879 8839 5827 5801 5802 5843

B L A G O V N I C A Dojenček

142. E 23 — 9330 143. D 06 — 5882 144. D 10 — 5844 145. E 19 — 9322 146. D 32 — 5863 147. D 39 — 5892 148. F 37 — 0865 149. D 27 — 5882 150. D 25 — 6904 151. E 39 — 9321 152. D 39 — 5883

B L A G O V N I C A Krojaški oddelek

153. D 05 — 6892 154. E 16 — 3940 155. E 30 — 9217 156. D 08 — 6863 157. D 47 — 6811 158. E 12 — 3131 159. E 12 — 8540 160. E 44 — 9221 161. D 12 — 6893 162. E 49 — 9209 163. D 09 — 6894

»GORENJC« K R A N J

164. E 15 — 9620 165. E 27 — 9603 166. E 09 — 9607 167. E 14 — 9654 168. D 24 — 6569 169. E 27 — 9648 170. E 02 9643 171. E 02 9647

mm s t i , /4 ilM) M.

t n * « y i F l u p i

172. E 19 — 9635 173. E 45 — 9670 174. E 44 — 9675 175. E 07 — 9612 176. 1 40 — 9602 177. B 08 — 9604 178. E 44 — 2949 179. E 41 — 9668 180. E 28 — 9663 181. E 01 — 9659 182. Ti 30 — 9614 183. E 09 — 9672 184. E 21 — 2972 185. E 31 — 9672 186. F. 01 — 9680 187. K 19 — 9633 188. B 45 — 9665 189. E 49 — 9635 190. B 10 — 9662 191. B 04 — 9662

»TEKSTIL « K R A N J

192. D 32 193. D 27 194. D 27 195. E 39 196. 197. 198. 199. 200.

E 06 D 11 D 16 D 04 E 01

201. D 18 202. D 50 203. D 04 204. D 48 205. E 14 206. E 39 207. D 33 208. D 17 209. E 43 210. D 20 211. D 20 212. D 26

D 21 E 15 E 40 E 15

217. D 42 218. D 01 219. E 04

213. 214. 215. 216.

3731 3735 3741 8783 8730 3704 3724 3706 8764 3748 3747 3708 3706 8706 8764 3766 3742 8764 3732 3743 3738 3737 8730 8765 8765 3725 3738 8707

** 8 0 0 k u n c i ! 1 0 v „ b l a g 0 v n , c l veletrgovskega podjetja Kokra Kranj nagradno žrebanje 500 "»cev — Foto; F . Perdan

220. E 40 — 8743 285. F 05 4279 221. E 14 — 8747 286. F 18 4223 222. E 50 — 8720 287. F 08 4274 223. D 18 — 3766 288. F 36 4272 224. E 39 — 8736 289. F 20 4276 225. E 39 — 8706 290. F 46 4277 226. E 19 — 8727 227. E 15 — 8727 »URA « K R A N J 228. E 06 — 8738 291. 49 2652 229. E 24 — 8781 291. F 49 — 2652 229. E 24 — 8781

292. F 04 — 2662 »L IPA« K R A N J 293.

294. F F

08 37

— 2648 2645

230. F 30 — 0230 295. 1 12 2657 231. F 44 — 0228 296. F 49 2657 232. F 03 — 0229 297. F 43 — 2648

298. F 20 — 2652 »DEKOR « 299. F 18 2664 K R A N J

233. F 07 — 4226 234. F 15 — 4278 235. F 08 — 4226 236. F 10 — 4239 237. F 43 — 4227 238. F 36 — 4235 239. F 05 — 4227 240. F 05 — 4223 241. F 04 — 4226 242. F 06 — 4274 243. F 07 — . 4273 244. F 13 — 4239 245. F 18 — 4229 246. F 18 — 4273 247. F 46 — 4227 248. F 03 —'. 4229 249. F 34 — 4273 250. F 26 — 4273 251. F 44 — 4272 252. F 37 — 4277 253. F 32 4228 254. F 19 — 4273 255. F 23 — 4275 256. F 02 — 4274 257. F 50 — 4276 258. F 13 — 4276 259. F 35 — 4239 260. F 15 — 4277 261. F 45 — 4272 262. F 38 — 4227 263. F 42 — 4272 264. F 01 — 4276 265. F 05 — 4275 266. F 48 4229 267. 1 40 — 4272 268. 1 06 — 4226 269. F 43 — 4223 270. F 29 — 4274 271. F 31 — 4229 272. F 49 — 4227 273. F 40 — 4226 274. F 22 — 4272 275. F 23 — 4277 276. F 35 — 4275 277. F 17 — 4230 278. F 32 — 4239 279. F 23 — 4227 280. F 18 — 4272 281. F 22 — 4230 282. F 12 — 4227 283. F 25 — 4274 284. F 35 — 4273

»MIRA« K R A N J

300. F 36 — 1762 301. F 02 — 1764 302. F 10 — 1760 303. F 04 — 1760

»BLED« B L E D

304. D 21 305. D 48 306. D 34 307. D 32 308. 309. 310. 311. 312. 313.

F 29 -F 39 -D 50 -F 39 -D 37 -D 20 -

- 8457 - 8436 - 8446 - 8458 - 3683 - 368S - 8440 - 3682 - 8459 - 8457

»GRAD«BLED

314. D 30 — 6051 315. D 48 — 6015 316. D 16 — 6058 317. D 45 — 6023 318. D 13 — 6051

»KOKRA« J E S E N I C E

337. E 13 — 6138 338. E 33 — 6136 339. E 42 — 6120 340. E 17 — 6138 341. E 17 — 6129 342. E 36 — 6145

»SLON« Ž IR I 343. D 46 _ 9199 344. D 38 9197 345. D 10 — 9191 346. D 34 — 9143 347. D 40 — 9938 348. D 43 — 9143 349. D 06 — 9197 350. D 15 — 9145 351. D 21 — 9196 352. D 27 — 9191 353. D 31 — 9939 354. D 42 — 9200

»2 IROVKA« 355. F 08 — 1085 356. F 09 — 1080 357. F 12 — 1004 358. F 26 — 0706 359. F 46 — 0706 360. F 11 — 1071 361. F 04 — 0707 362. F 37 — 1036 363. F 33 — 1010 364. F 47 — 0710

»NOVOST« Ž IR I 365. F 35 0797 366. F 30 — 0745 367. F 14 — 0799 368. F 50 0792 369. F 04 — 0795

319. F 08 3824 320. 1 14 — 3864 321. F 19 — 3868 322. F 01 — 3886 323. F 04 — 3899 324. F 50 — 3898 325. F (4 3828 326. F Hi — 3868

»VESNA c J E S E N I C E

327. F 15 0993 328. F 04 — 0996 329. F 09 — 0995 330. F 40 — 0999 331. F 37 — 0999 332. D 19 — 6754 333. F 22 _ 1000 334. F 14 1000

»KOKRA« M E T L I K A

370. D 25 - 6116 371. E 14 — 2545 372. E 24 — 2547 373. E 17 - 2523 374. E 42 — 2529 375. D 16 — 6116

»KRANJC« M E T L I K A

376. D 05 2022 377. D 26 2081 378. D 25 — 2087

»MOJCA« TRŽIČ 379. D 17 _ 4254 380. E 23 — 3197 381. E 04 — 3196 382. D 07 — 0651 383. E 19 — 3171 384. D 08 — 0652

»MOJCA K

K R A N J 385. F 13 3217 386. F 08 — 3203 387. F 26 3214 388. F 39 — 3230 389. F 11 3203 390. F 47 — 3214 391. F 14 — 3202

»METKA« ŠKOFJA L O K A

335. E 50 — 6120 336. E 39 — 6139

Za blagovnico »KOKRA« N o v i Sad je b i l o žrebanje opravl jeno v Novem Sadu za 105 ročnih u r pod za­poredno št. 392—495, medtem ko za proda ja lno Ma­nu fak tu ra — Goren ja vas, k i je zarad i adaptaci je l oka la zaprta , n i smo izžrebali u r pod zaporedno št. 496—500

Srečni d o b i t n i k i l ahko dobi jo ure s predložitvijo kopi je paragonskega b l oka v proda ja lnah, k jer so blago k u p i l i . Vse izžrebance pros imo , da vzamejo ure najkasneje do 15. februar ja 1971 v proda ja lnah, k jer so izžrebani. Po tem r o k u vel javnost izžrebanih številk zapade.

Cen jen im potrošnikom se še vnaprej toplo pr iporo­čamo in obenem zahval ju jemo za nj ihovo naklonjenost .

Ve le trgovsko podjetje KOKRA KRANJ

Razpisna komisi ja

S e r v i s n e g a p o d j e t j a K r a n j Tavčarjeva 45

razpisuje v sk ladu z določilom 23., 25., 99., 100. člena Statuta podjet ja naslednja pros ta delovna mesta:

1. direktorja

2. računovodje

3 . pomožnega skladiščnika

4. varnostnega tehnika

Poleg splošnih pogojev mora jo kand ida t i izpolnje­vat i naslednje pogoje: pod 1.: kand idat m o r a imet i v isoko a l i višjo stro­kovno i zobrazbo i n 5 let prakse na vod i lnem delov­nem mestu a l i srednjo s t rokovno izobrazbo i n 10 let prakse n a vod i lnem delovnem mestu ; pod 2.t kand idat mora ime t i srednjo s t rokovno izo­brazbo i n 10 let prakse v knj igovodstvu, od tega 5 let na vod i lnem de lovnem mestu ; pod 3: kand ida t m o r a ime t i s t rokovno izobrazbo trgovske smer i , poznavanje gradbenih i n k o v i n s k i h mater ia lov i n 3 leta prakse. pod 4.: kand idat mora ime t i šolo za varnostnega tehnika s s t r okovn im i zp i t om.

K a n d i d a t i naj vložijo pri jave p r i razp isn i k om i s i j i Servisnega podjet ja K r a n j , Tavčarjeva 45. Razp is velja do zasedbe de lovnih mest.

Turistično prometno podjetje

C R E I I M A Kran j K o m i s i j a za delovna razmer ja razglaša naslednja prosta delovna mesta

1. receptorja 2. natakarje (4) 3 . slaščičarja 4. več sprevodnikov 5. učna mesta

(za kuhar je in natakarje )

Pogoj i : pod tč. 1.: poznavanje rcceptorsk ih poslov i n metod dela, praksa v gost insk i dejavnosti , obvezno znanje nemškega, i ta l i janskega i n še dveh svetovnih jez ikov, najmanj srednješolska izobrazba, m in ima lna starost 25 let; pod tč. 2.: kva l i f i c i ran delavec gostinske stroke, od­služen vojaški rok. znanje nemškega i n i tal i janskega j ez ika ; pod tč. 3.: poznavanje širokega asor t imenta proizvo­dov, p raksa v slaščičarski s t r ok i , zaključena pokl ic­na šola slaščičarske stroke, odslužen vojaški rok, m i n i m a l n a sta r ost 25 let; pod tč. 4.: dokončana osemletka a l i pok l i cna šola, odslužen vojaški rok ; pod tč. 5.: dokončana osemletka, kand id i ra jo l ahko tud i že učenci, k i bodo v letošnjem letu končali osemletko, za katere se bo oprav i l i zbor še pred zaključkor-i šolskega leta, zdravstvena sposobnost za opravl janje pok l i ca . K a n d i d a t i naj se osebno jav i jo v kadrovsk i službi podjet ja aH pošljejo pismene ponudbe na komis i j o za delovna razmerja podjet ja Cre ina K r a n j . R o k do poteka razglasa je 20. januar 1971.

V novoletni številki se nam je pr ipe t i l a ne l juba pomota, ko smo ob jav i l i čestitko za Okovje iz Kamne gorice, ne Okovje Nova gorica. P r i zade t im se opravičujemo.

P L A N I N S K O DRUŠTVO K R A N J Koroška 21

objav l ja prosto delovno mesto

A D M I N I S T R A T O R J A

za vodenje blagajni­ških i n d rug ih finanč­n i h oz. kn j i govodsk ih poslov.

Za prosto delovno mesto je potrebna zaposlitev z manj kot polovico pol­nega delovnega časa. Redn i delovni čas (urad­ne ure za člane oz i roma stranke) in mesečni oseb­n i dohodek se določita po dogovoru.

Pismene ponudbe pošljite do 25. januar ja 1971.

ma P R O D A M

Prodam PRAŠIČA za zako l . I l ovka 1, K r a n j 12

P r o d a m prenosno P L I N ­S K O P E C (140 d in ) , enokr i l -na vr tna železna V R A T A , nemško ročno K O S I L N I C O i n ZAJČNIK — vse novo. Dežmanova 9, K o k r i c a , K r a n j

32 P rodam šest tednov stare

PRAŠIČKE. Zg. B r n i k 100 33

Ugodno prodam skoraj nov moški Š IVALNI S T R O J S in -ger. Val javec, Lesce, Dobrška u l i ca 3 34

P rodam K R A V O i n trak­to rsk i OBRAČALNIK za seno heubl i tz . S t rah in j 7, N a k l o

35 P r o d a m PRAŠIČA za zako l .

Orehovl je 13, K r a n j 36 P r o d a m sedem tednov sta­

re PRAŠIČKE. St rah in j 38, N a k l o 37

P rodam dve K R A V I po iz­b i r i . Žnotar, Sv. D u h 41, škofja L o k a 38

Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO P O S T E L J I C O z vložkom. Robič, Valjavčeva 18, K r a n j 39

P rodam 500 kg težkega ple­menskega V O L A in ročno S L A M O R E Z N I C O . Fende C i ­r i l , B r eg ob K o k r i 19, K r a n j

40 P rodam dva PRAŠIČA za

zako l . Gorenjesavska cesta 19, K r a n j 41

P rodam ŠTEDILNIK k u -persbuch. Val javec, K o v o r 83, Tržič 42

P rodam P E C na olje orno 5. Zg. B i tn je 34, Žabnica 43

P r o d a m PRAŠIČA za zako l . Velesovo 8, Cerkl je 44

P rodam osem mesecev bre­jo K R A V O . Prapro tna Po l i ca 28, Cerkl je 45

P rodam P L I N S K O PEĆ aida z bombo. K o k r i c a , Cesta na B r d o 53, K r a n j 4 6

Prodam lepo sobno OMA­R O , baročni s t i l . Šinkovec. Koc janova 22, K r a n j ^

P rodam PRAŠIČA za zakol. Čkče 29, K r a n j 4 8

Prodam skoraj novo DNEV­

N O S O B O , a r t ike l »Marina«. Cve tka P ire , Kokrški breg 1, K r a n j 4 9

Prodam sedem PRAŠIČEV, težkih po 60 kg in osem PRAŠIČEV po 25 kg. Fiksel Janez, Ovsiše 32, Podnart 50

P rodam P U J S K E . Resman Sever in, Go r i ca 2, Radovlj ica

51 P rodam rabl jeno kuhinjsko

K R E D E N C O . Dvor je 64, Ceg klj 52 P r o d a m dva PRAŠIČA, »jj"

k a po 60 kg. Cerk l je 50 53 P rodam PRAŠIČA za zakol.

Sp . B r n i k 38 5 4

P r o d a m K R A V O in majhne PRAŠIČKE. Zg. B r n i k 56 55

P rodam PRAŠIČA za zakol-Gl in je 10, Cerk l j e

P r odam šest tednov stai* PRAŠIČKE i n borove VL°' H E . G l in je 12, Cerk l j e 5/

P r o d a m K O N J A I N K R * V E . Maček Ivan, K o k r i c J Pokopališka 2, K r a n j J?

Prodam 13-cdlski G U ^ J V O Z . šutna 21, žabnica 5 *

P rodam 14 tednov b r e J

S V I N J O . Repnje 33, Vodice

Prodam osem mesecev j o K R A V O , k i bo tretjič tfflj t i la. M i l j e 4, Šenčur

Poceni p rodam dobro Q*jj* njen ŠIVALNI S T R O J . M a r * Razpotn ik , St. Rozmana ' K r a n j .

P r odam PRAŠIČA za zf£ A

i n eno leto starega 1 3 $ Sp. Be l a 11, Preddvor

P r odam K I T A R O Z valcom. Golniška cesta ^ K o k r i c a , K r a n j

Zahva la Ob zahrbtn i in prerani smr t i našega nepozabnega moža, zlatega očeta, starega očeta, brata , s tr ica i n tasta

Aleša Z l a t e p. d . Andrejčkovega ata

se iskreno zahval jujemo vsem sorodn ikom, pr i jate l jem, znancem i n sosedom, posebno Joževim in Slavčevim, k i ste nam v teh težkih dneh pomagal i , z nami sočustvovali in nam izrek l i ustna in pismena sožalja. G loboko zahvalo dolgu­j emo dr . M a r i j i Žen-Škrjanc za obiske i n lajšanje bolečin na domu. Hva la č. duhovščini za zadnje spremstvo, govorn iku za ganlj ive besede ob odpr tem grobu, pevcem šenčurskega okteta, P G D Voglje, Vok l o , Prebačevo, Hrast je in Šenčur ter organizaci jam in ustanovam Z B , ŠZDL, R K Vogl je, Teks t i l indusu , obrat L , in II., Žitu L jub l jana , obrat Lesce. Hva la vsem številnim darovalcem vencev i n cvetja ter vsem, k i so počastili njegov spomin in ga v tako ve l ikem številu spremi l i na po t i v njegov preran i grob. — V s e m še enkrat hvala za vse, ka r ste dobrega s tor i l i našemu nepozabnemu atu, n a m sta l i ob strani i n z n a m i sočustvovali.

Žalujoči: žena Angela, hčerki S lav i z možem Ivanom, Roz i z možem V l adom, vnuk in j a Mo jca , bratje Lojze, Tone i n Štefan z družinami

Vogl je, Čirče, K r a n j , 30. decembra 1970

?rodam dobro mesnate PRAŠIČE, pasme landrace, težke okrog 170 kg . Naslov v oglasnem odde lku 6 5

Prodam R A D I O tr i glav de-l u x z gramofonom. Ogled v s a k dan. Ka juhova 28, tele­fon 21-729, K r a n j 8 8

Prodam PRAŠIČKE. Povi je 8 , Golnik 8 9

Prodam 8 tednov stare p RAšICKE. R u p a 12, K r a n j

90 Prodam težko, brejo K R A ­

VO- Srednja vas 55, Šenčur 91

Ugodno p r o d a m rabl jeno dvodelno O M A R O . Zaje, K i ­dričeva 31, K r a n j 92

Ugodno p rodam lončeno SOBNO P E C . Zore, K r a n j , Mandeljčeva 4 telefon 22-685

93 Prodam ročno i n moto rno

ONO.TNICNO ČRPALKO, sko-r a J nov 1000-litrski S O D za gnojnico in motorno S L A MO­L Z N I C O brez puha ln ika . c ' r č e 17, K r a n j 94 . P r o d a m O L J N O PEČ o l m a n l n PEč na žaganje. Jezerska cesta 120, K r a n j 95

* uJ>im električni T- Naslov

A ? A R A °dde l k u - oglasnem

66

TORMA VOZILA

h a n ' o T c i m T O V O R N I A V T O

O S P R M ? ' 3 t o n e i n Po l i n hine , A V T O renault-daup-PoOS-L o n i k 6 5 - P rapro tna

u 8> Cerkl je 67 18 F IAT 600. Zg. Be l a

' r r e d d v o r 68

HO I z a Z G A N J E K U vseh izvedbah

de

v - bakrokot lar -

Velik<% • 1 2 v ' U t e t n ? i h J Z d e l u J e n a J k v a

prek 40 let stvo c. 4 . ^ u b i j a n a

Šiška. Aljaževa

Oddam GARAŽO v bližini H u j . Naslov v oglasnem od­de lku 96

M 0p lS n T , ? A S T A V O 7 5 0 j n

k l 0 U r ' 1 2 - St rah in j 38, Na-

Oflrl 6 9

^ n c v G A R A Ž ° - Za lar * W ^ o k r i c a , Golniška 16,

70

I k a v s k a univerza [ O M O B R E J C Kranj

p re j ema pri jave za vp i s s lu-š atel}ev v:

** PokMcno šolo gost inske *troke (kuhar i n na takar ) , tečaj za kurjače centralne k «r jave,

w začetni tečaj tehniškega r i ­sanja,

*"* *«četnl stro jepisni tečaj, " " P r i p rav l j a ln i tečaj z a op­

i j a n j e dopo ln i ln ih i zp i ­tov za vp is v I I I . l e tn i k ^Pravno adminis t rat ivne Šole.

Informacije v zvez i z vp i -j j t « dobite vsak dan o d 7. do da Pri jave spre jemamo

0 <5- ianuar ja t. 1.

Ka t e ra dobra , so l idna dru­žina b i pomagala in sprejela na stanovanje poštenega, so­l idnega, mlajšega, samskega moškega. Po možnosti v Stra-žišču. Ponudbe poslat i pod »čimprej« 71

Oddam opreml jeno S O B O so l idnemu moškemu v K r a ­n ju . Bregar , Kidričeva 16, K r a n j 72

N a S T A N O V A N J E sprej­m e m sostanovalko, upoko­j enko do 55 let. Cirič, N a Ska l i 3, K r a n j 73

Pošteno, m i rno dekle išče S O B O v K r a n j u . PJača 6000 d i n naprej . Ponudbe poslat i pod »soba« 74

K u p i m vselj ivo dvosobno, novejše S T A N O V A N J E v K r a n j u , po možnosti s cen­t ra lno kur javo. V ponudb i navedite ceno. Ponudbe po­slat i pod »gotovina« 75

V K r a n j u oddam oprem­ljeno, centralno ogrevano S O B O pro t i predplačilu. Po­nudbe pos lat i pod »središče«

V lopem turističnem kra ju v Cerk l j ah na Goren jskem p rodam HIŠO z v r t om v tret­j i fazi izdelave. Nas lov v oglasnem odde lku 77

B l i z u Škofje Loke oddam v najem G O S T I L N O . Nas lov v oglasnem odde lku 78

P rodam manjšo enostano-vanjsko HIŠO v Stražišču. Nas lov v oglasnem odde lku

m m $ i x r m

ŠIVILJA gre šivat na dom, h i t ro , so l idno in poceni. Vp ra ­šati p r i Zakrajšku A lo j zu , Gobavce 9, Podnart 80

So l idna družina iz Ki-anja potrebuje pošteno ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu. H r a n a in stanovanje preskrb­l jeno, ostalo po dogovoru. Ponudbe poslat i pod »nujno«

81 B R I V S K E G A POMOČNIKA

(CO) , dobrega delavca sprej­me takoj salon K o r i t n i k , škofja L o k a 82

Ž.FNITVE

D E K L E , srednj ih let, s po­k l i c em, želi spoznati moškega od 35 do 40 let, s srednjo izo­brazbo in službo. Resne po­nudbe pos la t i pod »oboje­s t ransko razumevanje« 85

N a s i lvestrovanju v Pod-v i n u sem izgubi la Z L A T O Z A P E S T N I C O . Poštenega naj­

dite! ja p ros im, da jo . vrne pro t i nagradi An i c i H r i b a r , K r a n j , P lan ina 4 83

Našel sem ŽENSKO K O L O rog med vasema Me jo in Trato . Jama 28, K r a n j 84

j»iij^irt'HMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii rii

R O L E T E lesene, plastične i n žaluzije naročite Špilarju,

Gradn ikova 9, Radov l j i ca , te- | lefon 70-046. Do konca febru- t ar ja 1971 za lesene in plast i- j čne delni popust. Pišite, p r i - ' dem ha dom " . 6722

C E N J E N E S T R A N K E ob­veščam, da sem se presel i l iz Krašnove ulice 3 na Tom­šičevo 42. P O L A G A N J E PO­D O V , Novak M i r k o , Tomši­čeva 42, K r a n j . Spre jemam naročila za leto 1971 86

N E D E L J S K I P L E S N I T E ­ČAJI v delavskem d o m u K r a n j (začetni in nadal jeval­ni ) se začnejo 10. januar ja ob 8.30 in 10.30. ZačetnišJci tečaj se začne tud; v torek, 12. januar ja ob 18.30. Nedel j ­sk i ples se začne 10. j anuar ja ob 16. u r i 87

Zahva la V 93. letu starost i je dotrpe la naša mama

I vana Teršek Iskreno se zahval jujemo dobr im sosedom, vsem vaščanom ; n znancem, k i ste z nami sočustvovali in v s t i sk i pomagal i ter jo v tako ve l ikem številu spremi l i na njeni zadnj i pot i . Prav lepa hvala dr. Petriču in dr. Bajžlju ter sestr i Agatanovič, k i so j i nud i l i pomoč v njeni dolgi bolezni in gospodu župniku iz Predoselj za spremstvo na zadnj i pot i .

Žalujoči: hčerki Rezi in M i m i c a ter sinova France!j* in Jožke z družina­mi ter drugo sorodstvo M l a k a , 31. decembra 1970

Zahva la Ob boleči, nepozabni in tako tragični izgubi našega ljubljenega in nenado­mestl j ivega s ina

M a r j a n a G a n t a r j a se najlepše zahval jujemo vsem so r odn ikom, pr i jate l jem, sosedom in znancem za darovane vence, šopke in cvetje Posebna zahvala predsedniku s ind ikata D Z S tov. šafarju za tako lepe poslovi lne besede in njegovim sodelavkam-cem v knj igarn i S imon Jenko. Iskrena zahvala č. duhovščini, pevskemu zboru , za izraze sožalja ustno a l i p ismeno, vsem k i ste z nami na kakršenkoli način sočustvovali in ga v tako lepem številu spremi l i v njegov mnogo prerani grob. Hva l a vsem) k i ste Mar j ana imel i rad i .

Žalujoči: neutolažljiva ma­ma, ata, bratec in drugo

K r a n j , 20. decembra 1970 sorodstvo

Zahva la Ob težki izgubi mojega dragega in dobrega moža, očeta, starega očeta in tasta

F r a n c a P o r e n t a se iskreno zahval jujem vsem sosedom, posebno sKumerdajev im, Lav ta r j cv im in Anžonu. Zahvala tudi dr . Bajžlju Janezu, zdravniškemu osebju inštituta Go ln ik in splošne bolnišnice L jub l jana za vso skrb in nego ob njegovi dolgi i n težki bolezni . Zahvala tud i so rodn ikom, darovalcem vencev in gasi lcem za tople besede, g. kap lanu in vsem os ta l im za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnj i pot i .

Žalujoči: žena Danica , s in Janez, hčerke Irena, Dani ­ca i n M a r i j a z družino

K r a n j , 27. decembra 1970

Zahva la Ob prerani i zgubi našega bra ta in s t r i ca

J a n e z a Po la jnar ja sc iskreno zahval jujemo vsem sorodn ikom, znancem i n sosedom, k i so ga spre­m i l i na njegovi zadnj i po t i i n m u daroval i cvetje. Posebno se zahval jujemo dr . žgajnarju, pevskemu zboru za lepe žalne pesmi i n častitemu g. župniku za poslovi lne besede.

Žalujoči: sestre Ana , Lo j za z možem, M i c k a in Luc i j a z družinama

Sr . Be la , K r a n j , K o k r i c a , 7. j anuar ja 1971

S O B O T A — 9. j anuar ja 1971

nesreče TRČENJE V V P R E G O

V sredo, 6. januar ja , zvečer je na Smledniški cesti v K r a n j u voznik osebnega avtomobi la Janez Cencelj iz K r a n j a p r i sre­čanju trčil v vod i ln i drog vprežnega voza, k i ga je vod i l An t on Kep i c iz K r a n j a . V nesreči je b i l sopotnik v osebnem avto­m o b i l u F ranc Rozman i z K r a n j a huje ranjen, voznik pa laže. Oba so prepel ja l i v l jub l jansko bolnišnico.

POŽARA V ponedeljek, 4. j anuar ja

zvečer, je i z b ruhn i l ogenj na podstrešju hiše na K r a n j s k i cesti 29 v Šenčurju. Hiša je last KŽK K r a n j , v njej pa stanujeta ' Janez i n Roza l i ja Donša. Ogenj je nastal , ker se Je zarad i kurjene peči vne­l a lesena stena, škode je za o k o l i 1000 d i n .

V torek, 5. januar ja zgodaj z jutra j , so opaz i l i v trgov ini

železnina v Radov l j i c i požar. Ogenj je zajel poslovalnico z električnim mater ia lom, od tu pa se je po lesenem s t ropu začel širiti na poslovalnico z a v t omob i l sk im i de l i . Škode je za o k o l i 500.000 d in . Ogenj je nasta l , ke r so v t rgov in i pu­s t i l i prižgani r ek l ami ran i elek­trični ogrevalni b l a z in i .

V l o m v t r a f i k o V noči n a 5. j anuar je ne­

znanec v l om i l v t ra f iko na Cest i maršala T i t a na Jeseni­cah. R a z b i l je pomično steklo i n odnesel več obeskov, revije i n cigarete, škode je za oko l i 200 d i n .

16. j anuar ja z začetkom ob 20. u r i bo v vseh pro­stor ih hotela Cre ina v K r a ­n ju

V E L I K I T E K S T I L N I P L E S

Sodelujejo: Ansambe l Mo j -m i r a Šepeta s so l i s t i : A t i Soss, Jure Robežnik in pevka Ma jda Sepe ter an­sambel Luc i f e r j i

Zahva la

Ob b r i d k i i zgubi naše l jubl jene mame

Mari je Fabi jan Top la zahvala vsem sosedom, sorodn ikom, častiti duhovščini, akademskemu zboru iz K r a n j a , ko l ek t i vu gimnazi je K r a n j , vsem darovalcem cvetja, g. Janezu V i d i c u za lepe poslovi lne besede in vsem, k i so nam k a k o r k o l i pomagal i ob težki i zgubi naše mame.

žalujoči o t roc i

Besn ica , 5. j anuar ja 1971

Požarne odškodnine

Uprava Zavarovalnice Sava — P E K r a n j obvešča svoje zavarovance, da je b i la izplačana naslednja požarna odškodnina:

28. 12. 1970 A L B I N U O K O R N U , P ipanova 37, p. Šenčur 71.225,65 d in za poslopje, gospodarske premičnine in pr ide lke .

Uprava Zavarovalnice Sava, P E K r a n j

650 let r z i c a

Odlomek, k i ga bomo ponat i sn i l i danes, je iz razprave Jos. A p i h a »K ob r tn i po l i t i k i 18. veka«, k i je b i la objavl jena v IV . l e tn iku Izvestij muzejskega društva za K r a n j s k o 1. 1894. Po časovni zaporednost i , v kater i so b i l i sestavki , k i nas zanimajo , objavl jeni , b i prišel ta od lomek na vrsto šele potem, ko b i b i l i izčrpani starejši zapis i . Vp l e t l i pa smo ga lc-sem zato, ker se vprašanje, k i ga od lomek načenja, nanaša na čas Hacquetov ih in He rmannov ih potovanj i n prav na nogavičarje, k i so v Tržiču v zbud i l i tolikšno Hc rmannovo pozornost . Po naključju pa bomo današnji od lomek o tržiških nogavičarjih lahko navezal i tud i na naslednje sestavke, saj je izhajal zgodovinopisec, k i bo v pr ihodnje pr i teza l našo pozornost, iz rodu tržiških nogavičarjev.

Le ta 1749 so morale zadruge rokodelcev, za katere je b i l še nadalje v vel javi r okode l sk i red iz leta 1689 oz. 1732, na ukaz cesarice Mar i j e Terezije p ros i t i v lado, da j i m znova po t rd i nj ihove pravice. Mnoge zadruge in tud i o b r t n i k i , k i še niso ime l i svoje zadruge (med nje so spadal i tud i tržiški nogavičarji), so želeli ob tej priložnosti svoje pravice še razširiti. K e r pa nj ihove želje niso bi le v sk l adu z ve l javnim rokode l sk im redom, j i m to seveda n i uspelo.

Poglejmo, kako je b i lo s p rav i cami nogavičarjev i n kakšne zahteve so postav i l i le-ti avs t r i j sk i v lad i ! Jos. A p i h je iz l i s t i n v takra tnem l jub l janskem R u d o l f i n u m u razbral o tem naslednje (Izvestja IV , str. 96—99 — tu usklajeno z današnjimi pravop isn imi in slovničnimi p rav i l i ) :

Nekaj j->osebncga ima zgodovina odobr i tve svoboščin »Zadruge pletccv obu jkov in nogavic v vo jvodini Kranjski« i z 1. 1729. K a k o r izvemo iz mnenja dež. odborn ikov , so prejel i te svoboščine samo l jub l j ansk i mo js t r i , k i so hote l i na tej podlagi potem imet i za šušmarje vse plet i lce na K ran j skem, torej tud i tiste na Jesenicah in v Tržiču. A temu nasprotuje jo odbo rn ik i , naglašajoč nedotakl j ivost že prilaščenc pravice kme t sk ih pleti lcev. Kvečjemu b i kazalo ustanov i t i za pleti lce zunaj L jubl jane posebne podružnice, ne smejo pa se razglasi t i k ra tko malo kar za šušmarje. V teh besedah b i človek iska l neke koncesi je za tr/.iske pleti lce, k i niso ime l i svoje zadruge, dasi so že 1. 1729 pros i l i svoboščin, torej pravico ustanovi t i neodvisno zadrugo. T a prošnja je b i l a že 1. 1729 odbi ta in ko so jo ponov i l i 1. 1752 in se je zanjo potegni l tud i gospod tržiški, grof Auersperg (čigar »Erb- u . Urbarholdcn« se imenuje jo Tržičani, dolžni m u t lako oz i roma namesto nje po 17 kr . ) , so dež. o d b o r n i k i ja£o živahno ugovarjal i , dasi je grof Auersperg poudar ja l , da se Tržičani, večinoma gostači, k i v ozki do l in i n imajo dost i zemljišč, že od nekdaj ukvar­jajo S pletenjem. Odbo rn ik i pa so r ek l i , da se v Tržiču ne more ustanov i t i mo j s t r ska zadruga, ker tam n i t i n i izučenih mojstrov , temveč so vs i enak i

podložniki; razloček med n j i m i dela samo kakovost izdelkov. T i s t i ple^i ' 0 1 ' k i so posestnik i hiš, b i pa rad i vse druge »pod svoj j a r em spravili« po mnog 1

kaznih , k i b i j i h rad i samovol jno nalagal i . K d o naj določi, kater i plct i lc i s

»mojstri«? Saj ne more nobeden dokazat i , da sc je prav i lno izučil, ampak -s

se kot dečki učili p r i materah a l i odras l ih sestrah. Zakaj b i to ne moglo tak, ostati tud i v bodoče? Čemu j i m je treba nepotrebnih plačil, članarine, m 0 ' strske pr isto jb ine in dragih kosi l? čc so si doslej brez teh reči služili s V ° , k r u h , zakaj b i t rpe l i škodo zanaprej? »Red in poštenost je sama na sebi h'vg vreden razlog; to naj b i b i l c i l j vsemu človeškemu dejanju, dasi vsi ni t i 11

morejo n i t i nočejo postat i zadrugarji.« Iz tega razloga ne sledi torej nujo° v

ustanovitve zadruge. Tržičani n imajo doslej n i t i svojega sodn ika kako r npf-Mokronogu , na V r h n i k i i td. , temveč izvršuje lastnik graščine sam a l i po svoj1-' o s k r b n i k u neposredno vse graščini pr isto jne sodne pravice. Res je Tržičanf1^ slanujočim pod v i s ok im L jube l j em, v do l in i , k jer je malo zemljišč, P * 6 1 ^ ! * (»Strickcrv«) potrebno, a s pletenjem se ukvar ja skoro vsa dežela. V L J U

Ijani npr . morajo plest i hišne in druge krščenice (»Stuben-und andere D ' c f l ^ Menscher«), pa tud i mnogo hčera i n celo gosposki sluge, sicer b i mora l i V% stopat i . Tud i na Jesenicah izdelujejo mnogo nogavic, k i so boljše od tržisK^ i n j i h v L jub l j an i prodajajo, dasi je to obrt t am uvedla neka Nizozemka, P 1

prosta soproga vo jaka, povrnivšega sc domov.

Odločno so dalje o b r t n i k i nasprotova l i zahtevi Tržičanov, da naj se jj^ podvržejo vs i nezadružni p le t i l c i , ne da b i povedal i , kako daleč segaj okro^ zahtevne zadruge. Ime l i so tedaj v m i s l i h tud i Jeseničane. Zase p a zahtev^ Tržičani — so r ek l i odbo rn ik i — prav ico , da b i smel i da jat i delo tud i v e n ^ doma, torej tud i ženskam i n celo o t r o k o m — češ, glede na s i romake, kakor b i drugod ne b i lo s i romakov , k i tud i samo od pletenja žive. Potlej b i P*3Jg nja l i Tržičani vse druge pleti lce kot šušmarje, b i j i h po gosposkah odganjaj celo take, k i stanujejo v pros t ih i n duhovsk ih hišah. T u d i revnejši trž'* . p le t i l c i , k i so doslej zase delal i i n neposredno proda ja l i svoje izdelke, bi sfl 1

delat i samo za »mojstre«; t i »bi ime l i dobiček, o n i m pa b i da ja l i za ves tr^j pot i n delo po svoj i vo l j i nekaj malega plače«. Iz tega s ledi , da b i t i t & %^ imel i kvečjemu tret j ino dosedanjega zaslužka a l i pa b i mora l i pletenje P U S

»če ne b i hote l i po nedolžnem drug im tlake delati".«

Z enako os t r im i besedami presojajo i n obsojajo odbo rn ik i tud i zahteve tržiških pleti lcev, k i j i m očitajo, da so s i samolastno nadel i 0 ^ »mojstri«, dasi se niso n i kda r redno učili n i t i potova l i i n se še celo »• ^ samo »pletce« naz iva l i ; zdaj pa b i r ad i p r i m o r a l i pomagača, k i se je izuči

• žiš l c t je potoval , da b i plačal 1 g ld. vpisnine, da b i delal potem vse leto p r i tr: mo js t ru , potlej spet 15 g ld. odštel i n še mo j s t r om kos i lo plačal, če b i se n v Tržiču kot mojster nasel i t i . Vse te zahteve nasprotuje jo patentu iz 1- jj„ Če b i mora l na zahtevo mojstrov pomagač plačati samo za preprosto K° <jj 10 gld., sc da težko izračunati, ko l i ko b i ime l i stroškov, če b i mora l P ' 3 ^ kosi lo samo za 50 mojstrov, ko je vendar v Tržiču vse j ako drago, P°sC

njsO vino. Slednjič zahtevajo Tržičani celo več kot l jub l j ansk i p le t i l c i , k 1 ;, n ikdar m i s l i l i na to, da b i vse hlapce, dekle i n predi lce volne o d t e g n i l * ^ sto jni gosposki in podvrg l i izključno svoj i sodbi . S k r a t k a : ka r Tržičani _ vajo, nasprotuje obstoječim zakonom, oškodovalo b i mnogo l jud i , k i 1 jgg staro pravico, omej i lo b i pravice mnogih gosposk in naj se tedaj z a v r n * * ^ je v lada vedno ugodi la dež. odbo rn ikom, s lu t im , da je b i l napor tržiških delcev zaman, a iz l i s t in tega ne morem dokazat i . J . R

Pod Jelovico štirinajstič ŠKOFJA L O K A — Danes se začenjajo 14. z imske

športne pr ireditve Po stezah part izanske Jelovice — naše najbolj množično z imsko športno tekmovanje. N a šestih tekmovališčih bo nastopi lo nad 1000 smučarjev m sankačev. Pokrov i te l j celotnega tekmovanja je pod­jetje Jelovica škofja L o k a .

P r v i bodo šli na start sankači na odseku ceste Za-brekve—Topol je nad Se lcami , k m a l u nato se bodo Pognali na Lancovem p r i Radov l j i c i v smučino najmlaj­ši tekači i n a lpsk i smučarji, zvečer pa bodo na pobočju Strmce v Železnikih tekmova l i člani i n starejši m lad inc i ter članice in starejše mlad inke v nočnem s la lomu.

Ju t r i se bo tekmovanje nadaljevalo. Sankači sc bodo spet zbra l i v Topol jah, v Dražgošah bodo po žalni komemorac i j i nastopi l i tekmovalc i t e r i to r ia ln ih enot, v Pol janah nad škofjo Loko bodo nastop i l i najmlajši skakalc i , v K r o p i pa člani i n m lad inc i .

Pr ihodnjo soboto bo v Dražgošah V I I . republiško prvenstvo v b ia t l onu, v nedt l jo pa pa t ru l jn i tek i i n teki veteranov. Tako bo 14. ponovitev z imsk ih tekmovanj v spomin januarske b i tke v Dražgošah leta 1942 zajela velik del jelovškega pobočja i n zbralo tekmovalce na snegu vseh starostn ih skup in . P. P o k o r n

M a r j a n najboljši J u g o s l o v a n

V Bischofshofnu se je n a 100-metrs.ki skaka ln i c i kon­čala letošnja X I X . novoletna čakalna turneja štirih ska­kalnic.

Največ uspeha so ime l i tek­movalci C S S R , saj je z la t i

osvoj ih znanec P lanice 3 l r i Rašika, čeprav m u n i U s Pe l o n i t i enkrat zmagat i n a eni od štirih skaka ln ic . •I« gos 1 ova n s k i rep rezen t ant j e * * j c . Mesec, štefančič ter

~ "ar in na dveh t ekmah

M

Demi f l l L|gar ; n Do lhar so pr is ta l i

«SWi s r e t ] j n i T o v e | j a l e z a

C S c a i n štefančiča, drug i r \ J e Pa so skaka l i le n a dveh

P r 'redi,tvah. Zaje se je že n a n i n g u pred prvo tekmo v

Obersdor fu poškodoval, tako da n i mogel pokazat i svoj ih zmožnosti, saj je b i l trenut­no v najboljši f o rm i od na­ših. Pr ipravl jenost naših ska­kalcev n i še taka, kot j o je pričakoval novi trener Čeh Zdenek Remza. Toda k l jub t emu ne smemo b i t i razoča­ran i nad našimi najboljšimi skaka l c i . 34. mesto Mesca i n 38. mesto Štefančiča v gene­ra ln i uv rs t i t v i , je med 90 tekmovalc i sol iden uspeh. Ze na vseh dosedanj ih p r v ih tekmah so naši skaka lc i n i ­hal i v f o rmi , katera pa se je v nadal jevanju sezone popra-viila. Pa tudi trener Remza čez noč ne more nared i t i ču­deža. — d h

Blaž Jakopič prismučal v z a k o n s k i s t a n dansko leto je prav go-

t Q vo najuspešnejše leto 1 8 stalnega državnega re-P r«entanta v alpskih di­sciplinah Jeseničana Blaža Jakopiča. Po velikih uspe-h i h na domačih prven­stvih ter odlični uvrstitvi

svetovnem prvenstvu v "a l Gardeni hi na medna­

rodnem tekmovanju F I S — I A v K r a n j s k i gor i , je jeseni še d i p l om i r a l na p r a v n i f aku l t e t i v L jub l ja ­n i . D v a d n i pred novtim le tom p a je prismučal v zakonsk i stan. Iskrene če­st i tke i n srečno med vra-t ieami . -dh

Triglav ostane v I. ligi? Strokovni svet plavalne

*v«ze Jugoslavije je pred-•agal, da se prva zvezna vaterpolska liga v letošnji sezoni poveča na dvanajst Članov. Tako da iz prve

ne izpade nobena eki-Pa, povečata pa Jo prvak 1 1 lige Primorje — Reka l n drugouvrščena ekipa Reviera — DJenovič (Boka kotorska).

Dokončno se bodo o tem dogovorili na konferenci predstavnikov klubov I. zvezne Hge, ki bo od 31. 1. do 1. 11. v Splitu, če bo ta predlog sprejet, za kar je veliko upanja, bomo v Kranju v letošnji sezoni vpet videli na delu najbolj­še vaterpoliste Jugoslavije in Triglavani bodo ostali v družbi najboljših prvoliga-šev. -dh

Mednarodno FIS- IA tekaško tekmovanje Bohinj 1971

P r v i obračun tekačev B O H I N J — Danes ob 9. u r i

bodo m l a d i n c i p r v i zarezal i smučino na X V I I . medna­rodnem F I S — I. A tekmova­n j u v smučarskih tek ih . K o t smo že poročali, se je v Bo ­h in ju zbra la e l i ta e v ropsk ih tekačev. Tako bomo lahko n a s ta r tu današnjega teka v i ­de l i n a de lu i zbrane tekače Avstr i je (8 tekmovalcev) , Ita­l i je (9), Švice (6), Z R N (1), Pol jske (11), ČSSR (7), Ro­muni j e (6), Bo lgar i je (5), S Z (8) i n Jugoslavi je (15). M e d pr i jav l j en imi tekmovalc i je tud i nekaj dosedanj ih zma­

govalcev Boh in j a . M e d n j i m i je prav gotovo najbol j . znan zmagovalec lanskoletne prire­ditve Nemec Demel .

Favor i te teka članov j e težko napovedovati . Vsekako r pa bo bo j za prvo mesto za­grizen. M e d seboj se bodo letos prav v B o h i n j u prvič u d a r i l i t ekmova lc i , k i v tej snuičarski d i sc ip l in i kaj po­meni jo . Za favorite imajo s t rokovn jak i predvsem tek­movalce iz Rusi je , I tal i je, Švice, Romuni j e ter Bolga­r i je . Ne smemo pa pozabi t i še odličnih Avstr i jcev i n

P r v e n s t v o S R S v h o k e j u na l e d u

S p r v i m ko l om se je v ne­del jo začelo letošnje republ i ­ško prvenstvo v hoke ju na ledu. Od Gorenjcev v tej konkurenc i nastopata tržiški Par t i zan in k ran j sk i Tr ig lav. 2e prve tekme so pokazale, d a je prvo mesto rezerv irano za drugo moštvo l jubl janske O l imp i j e .

Od štirih točk sta gorenj­ska predstavnika iztržila sa­mo eno. Tržičani so v i soko izgubi l i (15:1) z O l imp i j o B , medtem ko so Tr ig lavani na ledeni p loskv i v Prevojah v tekmi z domačo ekipo osvo­j i l i točko.

S k a k a l n e šole v K r a n j u Smučarski k lub Trig lav

iz K r a n j a bo organiz ira l od 10. januar ja dalje sk;t kalne šole za pionir je . Šo­le bodo delovale v Na­k l em, na Gorenj i Savi (Bauhenk) in na Orehku . V posameznih kra j ih bo­do treningi potekal i po naslednjem razporedu:

ob t o rk ih , sredah, četrt­k i h i n sobotah od 9.—11. ure oz i roma od 15.—17.

ure. Posamezn ik i se l ahko še vpišejo p r i trenerjiih v posameznih k ra j ih , k jer delujejo šole. V a d b a bo pod s t r okovn im vodstvom trenerjev k luba .

H k r a t i obveščamo vse l jubitel je smučarskih sko­kov , da se l ahko vpišejo v smučarski k lub Tr ig lav vsak četrtek od 19.—20. ure v av l i skupščine obči­ne K r a n j . J . J .

Nemca Demla . Petnajst J u ­goslovanov, k i bodo tekmo­va l i med to tekaško el i to, se bo skušalo čimbolje odrezat i . Največ pa se pričakuje od odličnega Kerštajna, M l i na r ­j a i n m lad inca Ta jn ikar ja .

Proge v B o h i n j u so nared i n sk rbno pr ipravl jene i n samo čakajo n a letošnji obračun najboljših tekačev v E v r o p i . — dh

Jeseničan A lo j z Kerštajn la ­n i najbolje uvrščeni Jugoslo­van na mednarodn i F IS - I. A tekaški p r i r ed i t v i v B o h i n j u , bo tud i letos glavna u d a r n a moč naše reprezentance. T o je dokaza l že na dveh letoš­n j i h domačih t ekmah, saj j e svoje tekmece premagoval z v e l i k i m naskokom. — Fo t o F . Pe rdan

Na vitranških strminah v Kranjski gori je v teh dneh i * veliko ljubiteljev be.e opojnosti. Proge so dobro urejene in označene, žičnice in vlečnice pa nepretrgoma delajo, tako da dolgih vrst pred temi napravami zdaj še ni. Najhuje se bo verjetno šele začelo, posebno če bo se naprej lepo in sončno vreme tet odličen sneg. (jk) - Foto; F,, Perdan

v p r a š a n j e

3 o d g o v o r i P r i varovanju družbene

i n zasebne lastnine pred požari in d rug imi narav­n i m i nesrečami imajo po­membno vlogo prostovol j ­ne gasilske čete. Nič manj pomembne niso v s istemu splošnega l judskega odpo­r a in c iv i lne zaščite. Zato smo se v četrtek napot i l i v zgornjesavsko do l ino , in sicer na Hrušico, v Mo j ­s trano i n K r a n j s k o goro ter po i ska l i t r i prostovol j ­ne gasilce. Pogovar ja l i smo se o delu n j ihov ih ga­s i l s k ih društev.

# L O V R O B I Z J A K , H r u -šica: »Pri gas i lc ih sem praktično že od svojega 14. leta dalje, prav i gasilec pa sem lahko postal šele t 18. let i . Takšni so b i l i t ak ra tn i predp is i . Nekda j so se l judje bol j zan ima l i za gasi lstvo. K e r druge za­bave n i b i lo , j i m je b i l gas i l sk i d o m edino zatoči­šče. M o r a m povedati , da i m a m o k l jub temu na Hrušici pr izadevno mla­

d insko gasi lsko desetino. Naše društvo i m a nov f i-atov gas i l sk i k o m b i , k l smo ga sami k u p i l i , br iz­gama pa je s tara 35 let, vendar z njo še za s i lo gre, ke r jo vestno vzdr­žujemo. Včasih smo j o mora l i večkrat uporabl ja­t i , ker so b i l i požari pogo­stejši, danes pa so le-ui zaradi boljše preventivne službe redkejši. Naša četa je zadnjič posredovala la­n i p r i gašenju gozdnega požara.«

• I V A N ERŽEN, Moj ­strana: »Star sem 60 let, gasilec pa sem že 42 let. Od tega sem b i l 20 let predsednik društva, 1967. leta pa so me tovarišu i n pr i ja te l j i gasi lc i i zb ra l i za častnega predsednika. Od gasi lstva se zares ne mo­rem ločiti. L a h k o rečem, da naše društvo k a r dobro deluje, čeprav je zanima­nje zanj manjše ko t nek­daj . K l j u b temu je v na­ših vrs tah k a r precej m lad ih , k i so zelo delav­n i . Naš največji p rob lem

je oprema. V s a k o leto res k u p i m o kaj novega, ven­dar je to premalo . Naj ­bolj pa pogrešamo avto, k i ga z l as tn im denarjem ne bomo mog l i k u p i t i in nam b i mora la pomagat i občinska gasi lska zveza i n še k d o drug . Pohvale vredna je pomoč vaščanov i n krajevne skupnost i ter družbenih organizaci j , k i razumejo naše težave i n n a m po svo j ih močeh tu­d i pomagajo.«

• A L O J Z KOSMAČ, K r a n j s k a gora: »Sem upo­kojenec. 1923. leta sem se vključil v naše društvo in sem m u zvest še danes. Na jpre j sem b i l s t ro jn ik , sedaj sem pa predsednik društva. Če na h i t ro prcle-t i m našo opremo, vam lahko povem, da imamo Tamov o rodn i avto i n t r i br izgalne, od kate r ih sta dve starejši. T u d i avto i m a že precej let. čeprav nam man jka sodobnega mater ia la i n cevi, smo še vseeno to l iko opreml jeni , da gremo lahko v akc i jo . Društvo sestavljajo starej­ši i n mlajši člani, tako da ne m o r e m t rd i t i , da zani­manje za gasilstvo peša. Dokaz zato je zavzetost občanov i n organizaci j p r i obnav l jan ju našega gasil­skega doma, k i je danes urejen, člani društva so oprav i l i ve l iko prostovol j ­n i h de lovnih ur , tako da smo potrošili le m in ima l ­no možno vsoto denarja.«

J . Košniek

Pomanjka­nje jeklenk K e r p l ina že nekaj časa pr i ­

manjku je i n ker nas b ra l c i sprašujejo, kdaj se bo polo­žaj izboljšal, smo se pozani­m a l i p r i k ran j skem M e r k u r j u . Tovariš Weiseisen nam je po­vedal, d a se je potrošnja p l i ­n a v zadnjem času zelo po­večala. Prvič zaradi hudega mraza , drugič pa zaradi po­man jkan ja os ta l ih kur i v , predvsem gospodinjskega o l ja . Dobavite l j p l ina I N A iz Zagreba ima sicer nekaj no­v ih jek lenk, vendar j i h zaradi v isokega p r i t i ska niso mogl i napo ln i t i . Tako so dob i l i p l i n le t is t i od jemalc i , k i so pripe­l ja l i s seboj prazne jeklenke. Nov ih potrošnikov sploh niso spre jemal i .

Za rad i pomanjkan ja je­k lenk se je v četrtek v r n i l prazen v K r a n j tud i Me rkur ­jev avto. N a pot je odšel po­novno včeraj popoldne, ker so p r i I N I ob l jub i l i , da bo p l i n dob i l . Če je šlo vse po sreči, bo danes ob sedmih a l i po l o smih p l i n na razpolago, vendar je zanj ve l iko popra-ševanje i n ga bo verjetno k m a l u zmanjka lo . Po novo pošiljko bo k ran j sk i tovor­njak odšel ponovno v torek, tako d a bo v sredo p l in v K r a n j u .

Tore j , glavni prob lem je po­manjkanje p razn ih jek lenk. Zanesl j ivo pa se bo pro t i kon­c u meseca položaj že norma­l i z i r a l , -jk

Danes srečanje na Joštu

Ob 20. l e tn ic i smučarskega doma na Joštu se bodo da­nes ob 16. u r i popoldne na Joštu zbra l i vs i t i s t i , k i so pred dvajset imi let i s prosto­vo l j n im de lom zgradi l i dom. Srečanje bo pr ip rav i l smučar­sk i k lub Tr ig lav iz K r a n j a .

A. 2.

TUDI TO SE ZGODI V s e m t i s t im , k i s silvestro­

vanjem i n novo le tn im prazno­vanjem niste b i l i zadovol jn i , v olajšavo tale anekdota:

Sekretar občinske organiza­ci je zveze mlad ine K r a n j je za devet stariih tisočakov i n po l s i lvestroval v hote lu Ev ­ropa v K r a n j u . K e r p a je prav n a Si lvestrovo dob i l hudo angino, je celo noč lah­k o nazdrav l ja l le s p ra zn im kozarcem.

Danes se bo začelo v Bohinju veliko FIS—1A tekmo­vanje v smučarskih tekih, tokrat ie 17. po vrsti. V tekaških »špurah« sc bodo pomerili predstavniki »smu­čarjev garačev« iz sedemnajstih evropskih držav. Ob progi pa bomo srečali nekdanje ase, ki so prejšnja leta osvajali najvišje lovorike v Bohinju in v potu in znoju postali nasprotniki v smučini in prijatelji po tekmi, danes pa ne nastopajo več. Med njimi bo tudi MARA REKAR iz Mojstrane, dolgoletna prva dama na­šega smučarskega tekaškega športa.

»Ja, zakaj in kje sem začela... Včasih je bilo v Mojstrani veliko »laufarjev«, pa tudi v šoli smo se stalno »dričali«. Mislim, da sem se za smučarski tek navdušila prav v-šoli. Na tekmovanju sem prvič nasto­pila 1953. leta v Kočevju na republiškem mladinskem prvenstvu. Ce se ne motim, sem bila druga za Cilko Z Bleda. To je bil začetek moje tekaške kariere, ki sem jo uradno zaključila 1962, leta. Potem sem dve leti še tekla za žensko štafeto Mojstrane. Osvojila sem 6 na­slovov državne prvakinje, enkrat pa sem bila druga. Moja večna tekmica je bila Amalija Belaj iz Celja. Tudi mednarodnih nastopov ni manjkalo. Na Kurikalu sem bila dvakrat prva in sicer v Urachu in Delnicah. Trikrat pa mi je zmaga ušla. V mednarodnem merilu sem se največkrat »tepla« z zahodno Nemko Rito Čeh, ki je danes nemška zvezna trenerka in prihaja vsako leto v Bohinj, ter s Poljakinjami.«

Mara je imela železno voljo, ki bi jo lahko posnemali mladi tekači iz Mojstrane, ki se danes prav tako kot Mara pode po bregovih. Kje je jemala moč in voljo, povedo njene besede: »Nikdar ni tako težko, da ne bi vzdržala. Če ne bi bilo tako, ne bi nihče vztrajal. Naj' več pa mi je dal vsakodnevni zimski tek v dolino Kot, poleti pa delo na polju. Takemu treningu se lahko zahvali tudi Drčko (Zdravko Hlebanja). Kilometre mo­raš imeti v nogah in pika.«

Nenavadne so Marine besede, da ji nt žal niti mi­nute, ki jo je posvetila teku. Oh, če bi bila mlada. To bi tekla, saj so danes pogoji boljši kot v njenih časih-Še maž ni bilo dovolj. Danes jo »pobere« v Radovno p° kilometre, posebno takrat, kadar se pripravlja na tekme veteranov. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. ?e

pač tako. Tudi pri Mari. Mogoče še bolj. Zato njeno priporočilo mladim smučarjem tekačem: »Veliko dobre volje in vztrajnosti!«. — jk