CIP - Skripta II

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Pravna fakulteta v Mariboru

Citation preview

  • Stran 1 od 62

    CIVILNO IZVRILNO PRAVO B

    TEMELJNI POJMI CIVILNEGA IZVRILNEGA PRAVA 1. Civilni izvrilni postopek in civilno izvrilno pravo Pravica do sodnega varstva je v Ustavi (23. len) in Evropski konvenciji o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin (EKP; prvi odstavek 6. lena)) opredeljena kot ena izmed temeljnih lovekovih pravic: vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah, obveznostih ter o obtobah proti njemu brez nepotrebnega odlaanja odloa neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodie. Sodno varstvo pravic civilnih pravic zagotavljajo sodia v civilnih sodnih postopkih, s tem da abstraktno pravno normo uporabijo na ugotovljeno dejansko stanje in izreejo pravno posledico. Vendar pa se z izdajo sodne odlobe sodno varstvo e ne izrpa. Kadar dolnik ne izpolni tistega, kar mu je naloeno s sodno odlobo, je treba odlobo prisilno izvriti. Ker je samopomo prepovedana, mora upnik zahtevati intervencijo drave oziroma njenih organov. Samo ti so namre upravieni uporabiti silo in s tem vzpostaviti stanje, kot izhaja iz pravnomone odlobe. Zato je nujen sestavni del pravice do sodnega varstva tudi pravica, zahtevati prisilno izvritev sodne odlobe. Namen izvrilnega postopka je uveljavitev pravice do sodnega varstva s prisilno izvritvijo zahtevkov, o katerih je bilo praviloma predhodno odloeno v sodnem ali drugem ustreznem postopku. Vasih pa je za uveljavitev pravice do sodnega varstva nujno, da se upnikova terjatev zavaruje, e preden je mogoe zahtevati izvrbo. Temu slui postopek zavarovanja, v katerem sodie z uporabo prisilnih sredstev na dolnikovih stvareh in pravicah zagotovi uspenost kasneje izvrbe. Civilno izvrilno pravo v irem smislu se zato deli na izvrilno pravo (v ojem smislu) in na zavarovalno pravo. Civilni izvrilni postopek zato definiramo kot tisto procesno delovanje, ki naj s pomojo dravnih prisilnih sredstev vzpostavi med dolnikom in upnikom takno zunanje stanje, kakrno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvrilnega naslova, oziroma omogoi bodoo izvritev upnikove terjatve, postopek zavarovanja pa kot postopek, katerega cilj je zavarovanje upnikove terjatve. Sestavljajo ga dejanja strank (vloge, izjave, predlogi) in dejanja sodia (odlobe, dejanski akti). Podroje civilnega izvrilnega in zavarovalnega prava ureja Zakon o izvrbi in zavarovanju iz leta 1998 (ZIZ) z novelami, nekatera posebna podroja (npr. izvrba in zavarovanje na ladji in letalu) pa so urejena tudi z drugimi zakoni. Kolikor ZIZ ali drug zakon nekega vpraanja ne ureja, se subsidiarno uporabljajo dolobe Zakona o pravdnem postopku. V izvrilnem postopku nastopata dve stranki z nasprotujoimi si interesi: aktivna stranka je upnik, pasivna pa dolnik. V postopku izvrbe in zavarovanja moramo razlikovati zahtevek za pravno varstvo, ki ga upnik uveljavlja s predlogom za izvrbo oziroma zavarovanje, od zahtevka v materialnem smislu, katerega izvritev oziroma zavarovanje zahteva upnik v predlogu za izvrbo in za katerega zakon uporablja izraz terjatev. Listina, iz katere izhaja upnikova terjatev, ki naj se prisilno izvri, se imenuje izvrilni naslov. Izvrilni naslov je praviloma dajatvena (kondemnatorna) sodba, izdane v pravdnem postopku. Ugotovitvene (deklaratorne) in oblikovalne (konstitutivne) sodbe se ne izvrujejo - namen ugotovitvene sodbe je samo avtoritativna ugotovitev obstoja oziroma neobstoja neke pravice ali pravnega razmerja ali pristnosti listine (181. len ZPP), uinki oblikovalnih sodb pa nastopijo z njihovo pravnomonostjo. V izvrilnem postopku se poleg odlob rednih sodi izvrujejo tudi odlobe specializiranih sodi (tj. delovnih in socialnih sodi) in arbitrane odlobe, v nekaterih primerih pa tudi odlobe upravnih organov, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti. Poleg tega so izvrilni naslovi tudi nekateri drugi akti dispozitivni akti strank (npr. sodna poravnava) in druge listine, za katere tako doloa zakon. Civilno izvrilno pravo je skupnost vseh tistih predpisov, ki urejajo procesnopravna in materialnopravna (substanna) razmerja, ki nastanejo v teku ali zaradi izvrilnega postopka. eprav se civilno izvrilno pravo praviloma ureja s procesnimi zakoni, vsebuje poleg procesnih pravil, ki so v veini, tudi tevilna substanna pravila o materialnopravnih predpostavkah in posledicah izvrbe. To so npr. pravila o tem, kaj je lahko predmet izvrbe, o pravicah, ki jih upnik dobi na predmetu izvrbe, o vplivu izvrbe in zavarovanja na pravice tretjih oseb na predmetu izvrbe oziroma zavarovanja, o pravicah, ki jih pridobi kupec na stvareh, kupljenih v izvrilnem postopku, o pravici dolnika do nasprotne izvrbe, o pravicah strank, da v doloenih primerih lahko zahtevajo odkodnino, itd.

  • Stran 2 od 62

    2. Vrste izvrbe 2. 1. Izvrba in zavarovanje O izvrbi v ojem smislu govorimo takrat, kadar se zahteva neposredna realizacija upnikove terjatve na podlagi e pravnomone in izvrljive sodne odlobe oziroma drugega izvrilnega naslova. Vasih pa je potrebno, da se zavaruje upnikova terjatev, e preden so izpolnjeni pogoji za izvrbo. Zato ureja izvrilno pravo poleg izvrbe tudi zavarovanje zahtevkov, ki e niso izvrljivi. Po vrsti terjatev loimo izvrbo denarnih in nedenarnih terjatev. Izvrba denarnih terjatev: Izvrba na premine stvari (77. do 99. len ZIZ) Izvrba na denarno terjatev dolnika (100. do 151. len) - splono - izvrba na plao in druge stalne prejemke - izvrba na dolnikova denarna sredstva pri organizaciji za plailni promet Izvrba na terjatev, da se izroijo ali dobavijo preminine ali da se izroi nepreminina (152. do 161. len) Izvrba na druge premoenjske oziroma materialne pravice (162. do 163. len) Izvrba na nematerializirane vrednostne papirje (163.a do 163. len) Izvrba na dele drubenika (164. do 165. len) Izvrba na nepreminine (166. do 211.a len) Izvrba na stavbno pravico (211.a len) Izvrba za uveljavitev nedenarne terjatve: Izroitev in dobava preminin 213. do 219. len) Izpraznitev in izroitev nepreminin (220. do 223. len) Obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti (224. do 229. len) Vrnitev delavca na delo (230. do 233. len) Razdelitev stvari (234. do 237. len) Izjava volje (238. len) Izvrba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki (238.a do 238.g len) Sodni penali (212. len) Vrste zavarovanja: Zastavna pravica na nepreminini Zastavna pravica na preminini Predhodne odredbe Zaasne odredbe Zaasne odredbe je mogoe dovoliti za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev, druge vrste zavarovanja pa pridejo v potev samo pri denarnih terjatvah. 2.2. Specialna in generalna izvrba Pri specialni izvrbi je predmet izvrbe posamezna dolnikova stvar ali pravico oziroma toliken del premoenja, kot je potrebno za poplailo upnikove terjatve, pri generalni izvrbi pa je predmet izvrbe celotno dolnikovo premoenje. V izvrilnem postopku velja naelo specialne izvrbe, generalno izvrbo pa imamo v steajnem postopku.

  • Stran 3 od 62

    2.3. Realna in personalna izvrba V rimskem pravu je dolnik odgovarjal upniku za svoje obveznosti s svojo osebo. V primeru neizpolnitve je upnik pridobil nad njim oblast, tako da je razpolagal z njegovo svobodo, prvotno pa celo z njegovim ivljenjem (glej Koroec ??). Kasneje se je vse bolj uveljavljalo naelo, naj dolnik odgovarja za svoje obveznosti predvsem s svojim premoenjem. Kljub temu se je dolniki zapor kot sankcija proti prezadolenim dolnikom zadral v evropskem pravu vse do konca prejnjega stoletja. Kasneji zakoni, med njimi tudi Zakon o izvrbi in zavarovanju iz leta 1930, so predvidevali dolniki zapor kot izvrilno sredstvo, naperjeno zoper osebno svobodo dolnika, samo za primere, ko je treba dolnika prisiliti k opravi nekega dejanja, ki ga ne more opraviti nihe drug. V sodobnem pravu se vse veji pomen pripisuje lovekovim pravicam, med katere spada tudi pravica do osebne svobode. To pravico zagotavljajo ustave demokratinih drav in mednarodni akti, med njimi tudi Evropska konvencija o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin (EKP). Po 5. lenu EKP je vsakomur zagotovljena pravica do svobode in osebne varnosti, ki se lahko omeji samo v taksativno natetih primerih. Na izvrbo pa se e posebej nanaa 1. len Protokola tev. 4 k EKP, ki izrecno doloa, da nikomur ne sme biti odvzeta prostost samo zato, ker ne more izpolniti pogodbene obveznosti. Iz tega izhaja, da bi bil dolniki zapor kot izvrilno sredstvo v nasprotju z EKP. Z dolnikim zaporom kot izvrilnim sredstvom pa ne smemo zamenjevati primerov, ko je kritev kakne zakonske obveznosti doloena kot kaznivo dejanje (npr. izmikanje plaevanju preivnine po 203. lenu KZ), ali ko so v zakonu predvidene kazni za ravnanja, s katerimi dolnik ovira izvrbo (glej 33. len ZIZ). Dolniki zapor je kot izvrilno sredstvo za izpolnitev nenadomestnih dejanj po drugi svetovni vojni odklonila e jugoslovanska sodna praksa, poznal pa ga tudi ni ZIP iz leta 1978. Tudi po ZIZ je mogoe dolnika prisiliti k opravi tako imenovanih nenadomestnih dejanj samo z denarnimi kaznimi (glej zlasti 226. in 227. len ZIZ). 2.4. Izvrba z neposredno in posredno silo O izvrbi z neposredno silo govorimo takrat, kadar je mogoe dosei realizacijo upnikove terjatve brez sodelovanja dolnika. To je mogoe pri izvrbi denarnih terjatev ali pri izvrbi za izroitev stvari. Pri izvrbi denarnih terjatev se dolnikovo premoenje zarubi in proda, upniki pa se poplaajo iz zneska, dobljenega s prodajo. Pri izvrbi za izroitev preminih stvari se stvari odvzamejo dolniku in izroijo upniku, brez dolnikovega sodelovanja pa je mogoe opraviti tudi izvrbo za izpraznitev in izroitev nepreminine. Izvrba s posredno silo pa je potrebna takrat, kadar realizacije upnikove terjatve ni mogoe dosei brez dolnikovega sodelovanja, zato ga je treba s posrednimi izvrilnimi sredstvi prisiliti k ravnanju v skladu z izvrilnim naslovom. Do tega pride takrat, kadar je dolnik dolan opraviti neko dejanje, ki ga na mesto njega ne more opraviti nihe drug, oziroma nekaj dopustiti ali opustiti. Ker velja pri nas naelo realne izvrbe, je mogoe dolnika prisiliti k doloenemu ravnanju samo z denarnimi kaznimi. 2.5. Naturalna in denarna izvrba Pri naturalni izvrbi dobi upnik terjatev v taki obliki, kot izvira iz izvrilnega naslova. V e mu je dolnik po izvrilnem naslovu dolan plaati doloeno vsoto denarja, bo dobil v izvrilnem postopku ustrezen denarni znesek. Kadar je dolnik dolan upniku izroiti neko stvar ali nekaj storiti, opustiti oziroma dopustiti, pa mu bo sodie najprej poskusilo odvzeti stvar oziroma ga prisiliti k ravnanju v skladu z izvrilnim naslovom. Denarna izvrba pomeni, da lahko upnik v izvrilnem postopku prisilno izterja samo denarno terjatev, e dolnik ne izpolni prostovoljno neke nedenarne terjatve, pa lahko upnik zahteva samo denarno nadomestilo. V naem pravu velja naelo naturalne izvrbe. V nekaterih primerih pa zakon predvideva monost, da upnik upnik zahteva denarno nadomestilo, e naturalna izvrba ni uspena. Tako lahko v primeru izvrbe za izroitev doloene stvari, ki je ni mogoe najti ne pri dolniku ne pri komu drugemu, sodie dolniku na upnikov predlog naloi plailo vrednosti stvari (215. len ZIZ), v primeru izvrbe za dobavo nadomestnih stvari ter izvrbe za opravo nadomestnih dejanj pa lahko upnik v izvrilnem postopku zahteva povrailo strokov kritnega kupa oziroma oprave dejanj (glej 217. in 225. len ZIZ).

  • Stran 4 od 62

    3. Osebne in stvarne meje civilnega izvrilnega sodstva Po naelu teritorialnosti oblasti ima drava sodno jurisdikcijo nad vsemi osebami in stvarmi, ki so na njenem ozemlju. To velja e posebej za izvrilni postopek, saj lahko dravni organi izvajajo prisilo in opravljajo izvrilna dejanja samo na ozemlju drave, ki ji pripadajo. Zato je za dovolitev in opravo izvrbe, e se ta opravlja na obmoju Republike Slovenije, po prvem odstavku 63. lena ZMZPP izkljuno pristojno sodie Republike Slovenije. Tudi proti osebam in stvarem, ki so v dravi, pa ni mogoe dovoliti in opraviti izvrbe, e gre za subjekte, ki uivajo pravico imunitete. Glede teh subjektov veljajo pravila mednarodnega prava (mednarodnih konvencij in mednarodnega obiajnega prava). e nastane dvom o obstoju imunitete, daje pojasnila upravni organ, pristojen za pravosodje (28.len ZPP). Imuniteto uivajo predvsem tuje drave, njihovi dravni poglavarji oziroma lani njihovih kolektivnih predsednikih organov, kadar so na obisku v drugi dravi, diplomatski in konzularni predstavniki ter mednarodne javne organizacije in njihovi funkcionarji. Tuje drave uivajo imuniteto samo, e nastopajo kot suverene drave (iure imperii), ne pa v primeru, ko nastopajo kot nosilci civilnih pravic in obveznosti (iure gestionis). Tuja drava tudi ne uiva imunitete, e gre za spore o stvarnih pravicah na nepremininah, ki so v dravi. Osebe, ki uivajo imuniteto, pa se ji lahko odpovejo. teje se, da gre za odpoved imuniteti, e oseba, ki jo uiva, vloi tobo. Kljub temu, da je imuniteta v nekaterih primerih omejena, oziroma se ji je mogoe odpovedati, pa to praviloma ne velja za izvrilni postopek. Odpoved imuniteti v pravdnem postopku ne velja za izvrbo, ampak je zanjo vedno potrebna posebna privolitev. Celo e oseba, ki uiva imuniteto, sama vloi tobo, potem pa pravdo izgubi, proti njej ni mogoe dovoliti izvrbe ali zavarovanja za plailo pravdnih strokov. Po veinskem staliu praviloma tudi ni mogoe voditi izvrbe na premoenje tuje drave, eprav se v zadnjem asu vse bolj uveljavlja stalie, da naj bi bila izvrba dopustna, kadar drava ne uiva imunitete v postopku. Po naem pravu je mogoe dovoliti izvrbe ali zavarovanja na premoenje tuje drave samo s poprejnjim soglasjem ministra, pristojnega za zunanje zadeve, razen e je tuja drava izrecno privolila v izvrbo (14.len ZIZ). 4. Izvrba na podlagi tujega izvrilnega naslova 13. len (Izvritev tujih odlob in tujih javnih listin) Izvritev odlobe tujega sodia, tujega upravnega in drugega organa ter izvritev javne listine tujega upravnega in drugega organa se sme dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, e odloba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje za priznanje. e zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisuje, da se odloba tujega sodia, tujega upravnega in drugega organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvri brez dovolitve, se izvritev odlobe tujega sodia, tujega upravnega in drugega organa ter izvritev javne listine tujega upravnega in drugega organa sme opraviti v Republiki Sloveniji, e odloba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje. Izvrilni naslovi iz drav lanic EU: len 13/2 (Bruseljska uredba) Poseben postopek za razglasitev izvrljivosti! (len 38 BU) Izvrilni naslovi iz drugih drav: ZMZPP

  • Stran 5 od 62

    5. STADIJI IZVRILNEGA POSTOPKA - stadij dovolitve izvrbe - stadij opravljanja izvrbe vloitev izdaja sklepa pravnomonost poplailo odloitev predloga o izvrbi sklepa upnika o izrednem (ali ustavitev) pr. sredstvu (odloanje o dovolitvi izvrbe) /____________//_____________/___________________/___________// // ________________________________// (opravljanje izvrbe) naknadna razveljavitev sklepa o izvrbi - nasprotna izvrba

  • Stran 6 od 62

    TEMELJNA NAELA NAELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTI 2. len (Zaetek postopka) Postopek izvrbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika. e zakon tako doloa, se postopek uvede tudi po uradni dolnosti. Po uradni dolnosti zane sodie izvrbo: - odlobe kazenskega sodia (razen odlobe o premoenjskopravnem zahtevku okodovanca) - odlobe o kaznih, ki jih izrekajo sodie v pravdnem postopku (11.len ZPP) - odlobe o kazni po 33. lenu ZIZ - odlob o denarnih kaznih zaradi neizpolnitve obveznosti kaj storiti, opustiti ali dopustiti (226., 227., 229 in 232. len ZIZ) 43. len (Umik in omejitev predloga) Upnik lahko med postopkom brez dolnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvrbo. V primeru umika sodie ustavi postopek. Upnik lahko po umiku predloga vloi nov predlog za izvrbo. Zastoji v izvrilnem postopku po volji strank: - ni mirovanja postopka - moen je odlog izvrbe na predlog upnika, dolnika ali tretjega (71., 72. In 73. len) Vezanost na upnikov predlog Vsebina predloga za izvrbo na podlagi izvrilnega naslova (40. len) - upnik in dolnik - izvrilni naslov - dolnikova obveznost - sredstvo ali predmet izvrbe Sodie dovoli in opravi izvrbo s tistimi sredstvi in na tiste predmete, kot je predlagal upnik. Izjema: Predlog dolnika, naj sodie dovoli izvrbo na druga sredstva ali na drugo nepreminino (169. len) Razpolaganje z zahtevkom ne pride v potev! Stranki lahko sporazumeta: o predmetih, ki so izvzeti iz izvrbe

  • Stran 7 od 62

    Stranke in drugi udeleenci se lahko sporazumejo: o tem, da se nepreminina lahko proda pod ocenjeno vrednostjo oziroma pod polovico te vrednosti Razpolaganje s pravicami: Upnik: - e ne odgovori na ugovor dolnika, se teje, da so navedbe v ugovoru resnine (len 58/1) - e ne odgovori na ugovor tretjega ali e izjavi, da mu ne nasprotuje, sodie glede na okoliine delno ali v celoti ustavi izvrbo (len 65/1) - e ne odgovori na predlog za nasprotno izvrbo ali e izjavi, da mu ne nasprotuje, sodie predlogu za nasprotno izvrbo ugodi (len 68/2) Dolnik: - e ne obrazloi ugovora, se teje, da je ugovor neutemeljen (len 53/3) Naelo sodnega vodenja postopka: za nadaljnja izvrilna dejanja ni potreben upnikov predlog, razen e je predlagal samo rube in cenitev preminih stvari (len 81/2) oziroma rube terjatve (len 104/2) nadaljevanje mora predlagati v 3 mesecih! RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAELO Posebnosti: - sodie pazi na procesne in na nekatere substanne predpostavke po uradni dolnosti: obstoj, izvrljivost in dospelost terjatve, ki se izvruje, stvarno legitimacijo, v nekaterih primerih dopustnost predmeta in sredstev izvrbe - v nekaterih primerih zadoa verjetnost tudi pri vsebinskem odloanju: verjeten obstoj nevarnosti pri predhodnih in zaasnih odredbah ter verjeten obstoj terjatve pri zaasnih odredbah (257., 270. in 272. len) - obstoj nekaterih dejstev je mogoe dokazovati samo na predpisan nain: obstoj terjatve z izvrilnim naslovom, izjemoma z verodostojno listino 17. in 23. len), pravno nasledstvo (24. len) ter poprejnjo izpolnitev upnikove obveznosti ali nastop pogoja (26.len) z javno ali po predpisih overjeno listino ali s pravnomono sodbo, izdano v pravdnem postopku NAELO OBOJESTRANKEGA ZASLIANJA Posebnosti: - sodie izda sklep o izvrbi oziroma zavarovanju brez zaslianja dolnika (monost izjavljanja pred prvostopenjskim sodiem ugovor) - sodie razpie narok samo, e tako doloa zakon ali e je to smotrno (len 29.a len) Vendar: ugovor dolnika (57.len), ugovor tretjega (64.len) in predlog za nasprotno izvrbo (68. len) se vroi upniku v odgovor, preden sodie odloi o ugovoru oziroma predlogu

  • Stran 8 od 62

    NAELO JAVNOSTI, NEPOSREDNOSTI IN USTNOSTI len 29/1: V izvrilnem postopku postopa sodie na podlagi vlog in drugih pisanj. len 29. a/1 Sodie opravi narok, kadar zakon tako doloa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Narok je obvezen: len 68/2: e upnik v predpisanem roku izjavi, da nasprotuje predlogu za nasprotno izvrbo len 207/1: Po pravnomonosti sklepa o izroitvi nepreminine kupcu doloi sodie narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo. Narok je fakultativen: len 58/2: e upnik v odgovoru na ugovor ugovoru dolnika nasprotuje, sodie glede na okoliine primera razpie narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka len 31/6: narok za obravnavo seznama dolnikovega premoenja na predlog upnika ali e dolnik seznama ne predloi v roku NAELO UINKOVITOSTI, EKONOMINOSTI, HITROSTI IN VRSTNEGA REDA POSTOPANJA Hitrost in vrstni red postopanja (11. len) - sodie mora postopati hitro - zadeve mora jemati v delo po vrsti, kot jih je prejelo, razen e narava terjatve ali posebne okoliine zahtevajo drugaen postopek. - pravdnih postopkih, ki se vodijo na podlagi opozicijske ali izloitvene tobe, mora sodie razpisati prvi narok v treh mesecih od prejema tobe (zahteva za presojo skladnosti z Ustavo U-I-169/10) Posamezne dolobe: Rok za ugovor in pritobo 8 dni (len 9/2) Vrnitev v prejnje stanje samo zaradi zamude roka za ugovor in pritobo (36. len) Nesuspenzivnost pravnih sredstev (46. len) Izvrba se zane opravljati pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi, e zakon za posamezna izvrilna dejanja ne doloa drugae, vendar upnik praviloma ne more biti poplaan pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi. Ne glede na dolobo prejnjega odstavka se upnik poplaa pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi na podlagi izvrilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolnik pri organizacijah za plailni promet, pod pogojem, da predlogu za izvrbo priloi izvrilni naslov. Izvrilnega naslova ni treba priloiti, e je bil izdan v postopku v gospodarskem sporu.

  • Stran 9 od 62

    Ne glede na dolobo drugega odstavka tega lena se upnik poplaa pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi na denarna sredstva, ki jih ima dolnik pri organizacijah za plailni promet, izdanega na podlagi predloga iz 41.a lena tega zakona. Ravnanje izvritelja (len 49/1) Izvritelj je dolan opravljati neposredna dejanja izvrbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen e sodie odredi drugae. Dolnost posredovanja podatkov (4. len) Dravni organi, organizacije z javnimi pooblastili ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki ter zasebniki so za namene izvrbe dolni na zahtevo sodia ali izvritelja brezplano posredovati podatke, ki se nanaajo na dolnika in na njegovo premoenje Seznam dolnikovega premoenja (31. len) e upnik verjetno izkae, da s predlaganimi sredstvi izvrbe ne bo mogel biti v celoti poplaan, je dolnik na predlog upnika ali po oceni sodia dolnik dolan kadarkoli med izvrilnim postopkom predloiti seznam o stanju vsega svojega premoenja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoenju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva Denarna kazen e dolnik ne pride na narok za obravnavo seznama premoenja ali e na naroku ne navede popolnih podatkov se kaznuje z denarno kaznijo po 33. lenu (len 31/8) 33. len Sodie lahko izree denarno kazen dolniku: - e v nasprotju z odloitvijo sodia skriva, pokoduje ali uniuje svoje premoenje; - e v nasprotju z odloitvijo sodia opravlja dejanja, ki lahko upniku povzroijo nenadomestljivo ali teko nadomestljivo kodo; - e izvritelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvrbe ali zavarovanja; - e ravna v nasprotju s sklepom o zavarovanju; - e ovira izvedenca pri njegovem delu ali organizacijo za plailni promet, delodajalca oziroma drugega izvrevalca sklepa o izvrbi pri opravi izvrbe - e ne dovoli ali ovira ogled nepreminine ali njeno cenitev. V primerih iz prejnjega odstavka lahko sodie izree denarno kazen fizini osebi do 10.000 evrov, pravni osebi in podjetniku pa do 100.000 evrov. e sodie z denarno kaznijo kaznuje dolnika, ki je pravna oseba, hkrati izree denarno kazen 5.000 evrov tudi odgovorni osebi pravne osebe. Sodie izree denarno kazen s sklepom. V sklepu doloi rok, v katerem mora dolnik kazen plaati. Rok za plailo kazni ne sme biti kraji od 15 dni in ne dalji od treh mesecev.

  • Stran 10 od 62

    e dolnik, ki je fizina oseba ali podjetnik ne plaa izreene kazni v roku, ki ga doloi sodie, se kazen izterja po uradni dolnosti, e to ni mono, pa izvri tako, da se za vsakih zaetih 1000 evrov denarne kazni doloi en dan zapora, pri emer zapor za fizino osebo ne sme biti dalji od 30 dni, za podjetnika pa ne dalji kot 100 dni. Kazen zapora se izvri po dolobah zakona, ki ureja izvrevanje zaporne kazni. O spremembi denarne kazni po prejnjem odstavku odloi sodie s posebnim sklepom. e dolnik, ki je pravna oseba, ne plaa denarne kazni v roku, ki ga doloi sodie, izterja sodie denarno kazen, poveano za 50%, po uradni dolnosti. Sklep o tako doloeni denarni kazni je izvrilni naslov. e ta zakon ne doloa drugae, se dolobe tega lena uporabljajo tudi v drugih primerih, ko sodie dolniku izree denarno kazen. Sodie lahko izree denarno kazen iz drugega odstavka tega lena upniku, ki je pridobil sklep o izvrbi na podlagi predloga za izvrbo, ki ga je vloil z namenom kodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi obiaji, vestnostjo in potenjem. Sodie pri odmeri denarne kazni upoteva vse okoliine zadeve, zlasti pa viino zneska, na katerega se glasi sklep o izvrbi. V postopku iz prejnjega odstavka se smiselno uporabljajo tretji, etrti, peti in esti in sedmi odstavek tega lena. e dolnik po denarni kazni, izreeni na podlagi osmega odstavka 31. lena tega zakona, poravna obveznost ali posreduje podatke, ki omogoajo opravo izvrbe, sodie s sklepom odloi, da se dolnik ne kaznuje ali da se kazen znia. O tem sodie poui dolnika v sklepu o denarni kazni. Odloba US U-I-344/06 z dne 20. 11. 2008 Akt: Zakon o izvrbi in zavarovanju (Uradni list RS, t. 3/07 u. p. b. ter 93/07) (ZIZ), 4. odst. 33. l. Izrek: etrti odstavek 33. lena Zakona o izvrbi in zavarovanju (Uradni list RS, t. 3/07 u. p. b. ter 93/07) ni v neskladju z Ustavo. Evidenni stavek: Iz Ustave ne izhaja, da lahko pride do odvzema prostosti nujno le v kazenskem postopku ali v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja. Pri odvzemu prostosti v okviru izvrilnega postopka zaradi ravnanj, doloenih v 31. lenu in v prvem odstavku 33. lena Zakona o izvrbi in zavarovanju, ne gre za sankcijo, ki bi imela kaznovalni namen, pa pa za poskus vplivati na voljo dolnika, naj opravi ravnanja, ki prepreujejo uinkovito varstvo upnika, oziroma naj opusti ravnanja, ki takno varstvo prepreujejo. Primerjava s kaznimi za kazniva dejanja zato ni utemeljena, prav tako tudi ne primerjava s stalii Ustavnega sodia glede kaznovanja za aljive vloge po Zakonu o pravdnem postopku. Poseg v pravico do osebne svobode je glede na ureditev v navedenih dolobah Zakona o izvrbi in zavarovanju sorazmeren s ciljem zagotovitve uinkovite uresniitve pravice do sodnega varstva iz 23. lena Ustave. Ravnanje dolnika, ki zavestno noe izpolniti tistega, kar mu sodna odloba nalaga, na ustavnopravni ravni ni treba zavarovati. NAELO STROGE FORMALNE LEGALITETE - vezanost na izvrilni naslov glede obstoja terjatve in legitimacije strank - razmejitev med izrednimi pravnimi sredstvi v pravdnem postopku in pravnimi sredstvi v izvrilnem postopku - absolutno nine, neobstojee in neuinkovite sodbe

  • Stran 11 od 62

    NAELO VARSTVA DOLNIKA len 5/2 ZIP Pri opravljanju izvrbe in zavarovanja je treba upotevati osebno dostojanstvo dolnika in gledati, da sta izvrba in zavarovanje zanj im manj neugodna ZIZ te dolobe ne vsebuje ve poudarjen interes upnika! len 21/1 Ustave Zagotovljeno je spotovanje lovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravdnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrevanjem kazni. Dolobe, ki varujejo dolnika v ZIZ (socialni in ekonomski razlogi) - oprostitve in omejitve izvrbe - naelo najmanjega ponudka pri prodaji nepreminine - pravica dolnika, da pod doloenimi pogoji e naprej prebiva v prodanem stanovanju ali hii - izvrba se praviloma opravlja ob delavnikih in podnevi Varstvo dejavnosti pravnih oseb (ekonomski in socialni razlogi, javni interes) - oprostitve in omejitve izvrbe Procesne garancije: - strogi formalni in substanni pogoji za dovolitev in opravo izvrbe - stranka ali udeleenec v postopku lahko z vlogo zahteva od sodia, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvritelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvrbe (len 52/1) - dolnik lahko zahteva od upnika povrailo strokov, ki mu jih je ta neutemeljeno povzroil (len 38/6 ZIZ) - v primeru neutemeljenega zavarovanja s predhodno ali zaasno odredbo lahko dolnik od upnika zahteva tudi odkodnino za kodo, ki mu je zaradi tega nastala (264. in 279. len ZIZ). - s predlogom za nasprotno izvrbo zahteva vrnitev tistega, kar mu je bilo odvzeto v izvrbi, e se naknadno izkae, da zanjo ni bilo zakonitih pogojev (67. len ZIZ). NAELO PRIORITETE IN SORAZMERNEGA POPLAILA UPNIKOV 1. Naelo asovne prioritete: prior tempore, potior iure 12. len (Vrstni red poplaila ve upnikov) Ve upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolniku in na istem predmetu izvrbe, se poplaa po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplaila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon doloa drugae.

  • Stran 12 od 62

    2. Naelo stvarne prioritete prednostno poplailo privilegiranih terjatev Izvrba na plao in druge stalne prejemke : 135. len (Izplailna prepoved z dolnikovo privolitvijo) Prepoved izplaila plae dolniku, ki jo je odobril sam dolnik, (upravna izplailna prepoved), ima pravni uinek sklepa o izvrbi na dolnikovo plao. Ne glede na prvi odstavek tega lena upravna izplailna prepoved ne vpliva na izvrbo na plao za poplailo terjatve iz naslova zakonite preivnine, odkodnine za kodo, nastalo zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti ali zmanjanja oziroma izgube delovne zmonosti, ter odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Izvrba na nepreminine in na dele drubenika v drubi: Prednost pri poplailu (197. len) Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplaajo najprej, in sicer po temle vrstnem redu: 1. stroki izvrilnega postopka; 2. davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepreminine, ki se po predpisih obrauna od prodaje nepreminine, in za zadnje leto zapadle davine, ki obremenjujejo prodano nepreminino; 3. terjatve iz naslova zakonite preivnine, terjatve iz naslova odkodnine za kodo, nastalo zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti ali zmanjanja oziroma izgube delovne zmonosti in terjatve iz naslova odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepreminini ali ne 3. Naelo sorazmernega poplaila - e ima ve terjatev enak vrstni red, vrednost predmeta izvrbe pa ne zadostuje za popolno poplailo vseh upnikov, se terjatve poplaajo sorazmerno - glede na razmerje med izkupikom in viino posamezne terjatve - e ima pravico do zakonite preivnine oziroma pravico do rente za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, proti istemu dolniku ve upnikov, skupen znesek njihovih terjatev pa presega del plae, ki je lahko predmet izvrbe, sodie dovoli izvrbo v korist vsakega od upnikov v sorazmerju z viino njegove terjatve

  • Stran 13 od 62

    PROCESNI SUBJEKTI PRISTOJNOST SODI Mednarodna pristojnost - slovensko sodie je (izkljuno) pristojno za dovolitev in opravo izvrbe, e se ta opravlja na obmoju Republike Slovenije (len 63/1ZMZPP) Razmejitev med sodno in upravno izvrbo odlobe upravnih organov upravna izvrba Izjema: izterjava denarnih terjatev iz dolnikovega nepreminega premoenja in delea drubenika (len 288/2 ZUP) Razmejitev med civilno izvrbo in izvrevanjem kazenskih sankcij ZIKS: razmejitev med davno in sodno izvrbo Sodna izvrba: - izvritev odlobe o premoenjsko pravnem zahtevku okodovanca - izvritev odlobe o odvzemu premoenja - izvritev odlobe o odvzemu predmetov - izvritev odlobe o strokih, , razen e se izterjajo v dobro prorauna Stvarna pristojnost

    5. len (Stvarna pristojnost sodia)

    Za dovolitev izvrbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodie, e zakon ne doloa drugae. Krajevna pristojnost ZIZ 1930: dovolilno in izvrilno sodie Dovolilno sodie: praviloma sodie, ki je izdalo izvrilni naslov Izvrilno sodie: sodie, na obmoju katerega je predmet izvrbe ZIP - pri posameznih vrstah izvrbe: za odloitev o predlogu za izvrbo in za samo izvrbo Denarne terjatve: za dovolitev in opravo izvrbe je praviloma pristojno sodie, na obmoju katerega je predmet izvrbe

  • Stran 14 od 62

    Posebnosti: sodie dolnikovega prebivalia je pristojno: - za izvrbo na denarno terjatev - za izvrbo na patent, uitek ali kakno podobno dolnikovo pravico za izvrbo na vrednostne papirje sodie, kjer se vodi register za izvrbo na dele drubenika v drubi sodie, kjer je sede drube Nedenarne terjatve izroitev stvari, razdelitev stvari ali premoenja sodie, na obmoju katerega je stvar oziroma premoenje oprava dejanj sodie, na obmoju katerega je treba opraviti dejanje vrnitev delavca sodie sedea oziroma prebivalia delodajalca Izvritev odlob o varstvu in vzgoji otrok sodie, na obmoju katerega ima prebivalie oseba, proti kateri je predlog vloen neposredna izvrba tudi sodie, na obmoju katerega je otrok Krajevna pristojnost v postopku izvrbe na podlagi verodostojne listine

    40.c len (Pristojnost za izvrbo na podlagi verodostojne listine)

    V postopku izvrbe na podlagi verodostojne listine je do ugotovitve pravnomonosti sklepa o izvrbi izkljuno krajevno pristojno Okrajno sodie v Ljubljani, razen e zakon doloa drugae. Po ugotovitvi pravnomonosti sklepa o izvrbi na podlagi verodostojne listine je Okrajno sodie v Ljubljani pristojno tudi za opravo poizvedb o sredstvih izvrbe iz elektronsko dosegljivih evidenc zaradi vroitve sklepa v skladu s etrtim ali petim odstavkom 45. lena tega zakona. V postopku izvrbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomonosti sklepa o izvrbi je za vodenje in odloanje v izvrilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodie, ki je krajevno pristojno za odloanje glede na dovoljena sredstva izvrbe. To sodie je pristojno tudi za odloanje v postopku nasprotne izvrbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c lena tega zakona tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomonosti oziroma izvrljivosti sklepa o izvrbi. V postopku izvrbe na podlagi priloene menice kot verodostojne listine po 41.a lenu tega zakona je za vodenje in odloanje v izvrilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno sodie po splonih pravilih o krajevni pristojnosti.

  • Stran 15 od 62

    Sestava sodia Izvrilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odlobe sodnik posameznik. O pritobah odloa vije sodie po sodniku posamezniku. V senatu treh sodnikov vije sodie odloa o pritobah: - zoper sklepe v izvrilnem postopku, ki so izvrilni naslov, razen sklepov o strokih, - zoper sklepe, s katerimi sodie odloi o ugovoru v postopku na podlagi verodostojne listine, o ugovoru v izvrbi na nepreminine ali na stavbno pravico ali na dele drubenika, v izvrbi za izterjavo nedenarnih terjatev, - zoper sklepe o doloitvi sodnih penalov in - zoper sklepe v postopkih zavarovanja. IZVRITELJI 7. len (Izvritelji) Neposredna dejanja izvrbe in zavarovanja opravljajo izvritelji, e ni s tem zakonom doloeno drugae. Izvritelji se skladno s tem zakonom imenujejo za opravljanje slube izvritelja na celotnem obmoju Republike Slovenije. Izvritelji lahko opravljajo tudi druga dejanja, e tako doloa zakon, ali e na podlagi zakona tako odredi sodie, drug dravni organ, notar ali druga oseba z javnimi pooblastili. Sodie lahko glede na naravo zadeve, okoliine opravljanja izvrbe ali iz drugih utemeljenih razlogov odloi, da bo opravilo doloena neposredna dejanja izvrbe in zavarovanja po sodnih izvriteljih. Doloitev izvritelja len 40/8 V predlogu za izvrbo, pri kateri je treba opraviti neposredna dejanja izvrbe in zavarovanja, mora upnik navesti izvritelja, ki naj ga sodie doloi za opravo teh dejanj. len 40/8 e upnik zahteva izvrbo s sredstvi ali predmeti izvrbe, pri katerih se v asu vloitve predloga za izvrbo ne ve, ali bo treba doloiti izvritelja, upnik izvritelja navede v doloenem roku tekom postopka po pozivu sodia, v katerem ga sodie opozori, da bo sklep o izvrbi v celoti ali delno s sklepom razveljavilo, ali ne bo opravilo posameznega dejanja izvrbe, e v doloenem roku ne bo navedel izvritelja. Zoper sklep, s katerim se sklep o izvrbi v celoti ali delno razveljavi ali se odloi, da se posamezno dejanje izvrbe ne bo opravilo, ni pritobe. len 44a: sodie doloi izvritelja v sklepu, s katerim dovoli izvrbo (lahko pa tudi s posebnim sklepom) in sicer praviloma tistega, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvrbo.

  • Stran 16 od 62

    STRANKE IN UDELEENCI 16. len: Pomen posameznih izrazov 2. izraz "upnik" kot skupno poimenovanje za upnico in upnika oznauje osebo, na zahtevo katere se vodi postopek izvrbe oziroma zavarovanja; 3. izraz "dolnik" kot skupno poimenovanje za dolnico in dolnika oznauje osebo, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev; 4. izraz "stranka" oznauje upnika in dolnika; 5. izraz "udeleenec" oznauje osebo, ki v postopku izvrbe ali zavarovanja uveljavlja kakno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku; Sposobnosti strank; zastopanje - ZPP Procesna in stvarna legitimacija: - za vloitev predloga je praviloma legitimiran tisti, ki je v izvrilnem naslovu oznaen kot upnik - izvrbo je praviloma mogoe predlagati proti tistemu, ki je v izvrilnem naslovu oznaen kot dolnik Izjeme 25. len ZIZ izvrba proti drubeniku Sodie lahko na upnikov predlog dovoli izvrbo na podlagi izvrilnega naslova, izdanega proti drubi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni drubi, neposredno proti drubeniku, ki je osebno odgovoren, e upnik v predlogu za izvrbo dolono oznai vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokae njegov status drubenika. Doloba prejnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v drugih primerih, ko upnik v predlogu za izvrbo dolono oznai javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokae, da je dolnik kot drubenik, ustanovitelj ali lan po zakonu neposredno osebno odgovoren za obveznosti drube ali druge pravne osebe. 245. len ZIZ uinek vknjibe in zaznambe Vknjiba zastavne pravice in zaznamba izvrljivosti terjatve imata za posledico, da se lahko opravi izvrba na to nepreminino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje len 53 ZDSS-1: e sodie v kolektivnem delovnem sporu naloi drugemu udeleencu kakno dajatev, lahko izvritev odlobe predlaga vsak, ki odlobe vsak, ki mu je bila z njo priznana kakna pravica, tudi e ni bil udeleenec tega postopka. Sprememba stranke med pravdo: 190. len ZPP

  • Stran 17 od 62

    Sprememba stranke po konani pravdi in pred vloitvijo predloga za izvrbo 24. len ZIZ prvi in drugi odstavek: Izvrbo dovoli sodie tudi na predlog nekoga, ki v izvrilnem naslovu ni oznaen kot upnik, e v predlogu za izvrbo dolono oznai javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokae, da je bila terjatev prenesena ali je na drug nain prela nanj. Kadar to ni mogoe, se prenos terjatve dokazuje s pravnomono odlobo, izdano v pravdnem postopku. Prvi odstavek tega lena se smiselno uporablja tudi glede izvrbe proti nekomu, ki v izvrilnem naslovu ni oznaen kot dolnik. Sprememba stranke med izvrilnim postopkom 24. len tretji do peti odstavek e pride do spremembe upnika po vloitvi predloga za izvrbo, lahko nov upnik vstopi v izvrbo namesto prvotnega upnika, e z javno ali po zakonu overjeno listino dokae, da je bila terjatev prenesena ali je na drug nain prela nanj. Kadar to ni mogoe, se prenos terjatve dokazuje s pravnomono odlobo, izdano v pravdnem postopku. Nov upnik mora izvrbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. e pride do spremembe dolnika po vloitvi predloga za izvrbo, se pod pogoji iz prejnjega odstavka izvrba nadaljuje zoper novega dolnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Sodie dolniku iz prejnjega odstavka vroi sklep o izvrbi.

  • Stran 18 od 62

    PREDPOSTAVKE IZVRBE Formalne (procesne) predpostavke odloanje o dopustnosti tobe oziroma predloga (e niso podane zavrenje) Materialne (substanne) predpostavke odloanje o utemeljenosti zahtevka oziroma predloga (e niso podane zavrnitev) Izvrilni postopek Formalne predpostavke - obstoj izvrilnega naslova ali verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodia za dovolitev in opravo izvrbe - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - formalna pravilnost in vsebina predloga za izvrbo - roki, v katerih se lahko vloi predlog za izvrbo (npr. rok za nasprotno, rok za vloitev predloga za izvrbo v primeru motenja posesti, rok za vloitev predloga za izvrbo za vrnitev delavca na delo). ZPP: procesne predpostavke, ki se nanaajo na stranke Substanne predpostavke - predpostavke, ki se nanaajo na samo terjatev (njen obstoj, veljavnost, dospelost in izvrljivost) - predpostavke, ki se nanaajo na dopustnost sredstev izvrbe oziroma dopustnost izvrbe na doloen

    predmet IZVRILNI NASLOV listina, v kateri je upnikova terjatev ugotovljena kot izvrljiva - formalna predpostavka za dovolitev izvrbe - presumpcija, da obstaja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so za izvrbo legitimirane stranke, ki so navedene v izvrilnem naslovu 17. len (Izvrilni naslov) Sodie dovoli izvrbo na podlagi izvrilnega naslova. Izvrilni naslovi so: 1. izvrljiva sodna odloba in sodna poravnava; 2. izvrljiv notarski zapis; 3. druga izvrljiva odloba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, doloa, da je izvrilni naslov. Dolobe tega zakona o poravnavi se uporabljajo tudi za notarski zapis, e zakon ne doloa drugae.

  • Stran 19 od 62

    18. len (Odloba in poravnava) S sodno odlobo so po tem zakonu miljeni sodba oziroma arbitrana odloba, sklep ter plailni oziroma drug nalog sodia ali arbitrae ali nalog Raunskega sodia Republike Slovenije za odpravo nezakonitih dejanj, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiem. 20a. len (Izvrljivost notarskega zapisa) Notarski zapis je izvrljiv, e je dolnik v njem soglaal z njegovo neposredno izvrljivostjo in e je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. 21. len (Primernost izvrilnega naslova za izvrbo) Izvrilni naslov je primeren za izvrbo, e so v njem navedeni upnik in dolnik ter predmet, vrsta, obseg in as izpolnitve obveznosti. e je izvrilni naslov odloba, v kateri ni doloen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga doloi sodie v sklepu o izvrbi. OBSTOJ TERJATVE len 16 t. 1: izraz terjatev oznauje pravico do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve materialna predpostavka njen obstoj in obseg je praviloma predhodno ugotovljen v izvrilnem naslovu Izjeme: - izvrba na podlagi verodostojne listine, pri kateri tudi o obstoju terjatve odloi ele izvrilno sodie, - odloanje o predlogu za nasprotno izvrbo, - sodni penali, - odloitev o plailu vrednosti stvari, ki jih ni bilo mogoe najti pri dolniku oziroma jih ni bilo mogoe kupiti drugje, - odloitev o strokih za vzpostavitev v prejnje stanje ter o strokih za opravo dejanja, ki ga namesto dolnika lahko opravi tudi kdo drug, - odloanje o nadomestilu osebnega dohodka delavcu, ki ga je treba vrniti na delo - odloanje o pravici do povraila kode, ki jo je dolnik utrpel zaradi neutemeljenega zavarovanja s predhodno odredbo ali zaasno odredbo - viina zamudnih obresti (e se spremeni po nastanku izvrilnega naslova doloi izvrilno sodie na predlog upnika ali dolnika plailo po spremenjeni obrestni meri ) POSEBNOSTI 26. len (Pogojna in vzajemna obveznost) Izvrbo, ki je odvisna od poprejnje izpolnitve kakne upnikove obveznosti ali od nastopa kaknega pogoja, dovoli sodie, e upnik v predlogu za izvrbo dolono oznai javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokae, da je obveznost izpolnil, oziroma da je pogoj nastopil. e upnik tega ne more dokazati na nain, ki je doloen v prvem odstavku tega lena, se izpolnitev obveznosti oziroma nastop pogoja dokazuje s pravnomono odlobo, izdano v pravdnem postopku.

  • Stran 20 od 62

    e je dolnik po izvrilnem naslovu dolan izpolniti obveznost pod pogojem, da upnik hkrati izpolni obveznost proti njemu, dovoli sodie izvrbo, e upnik v predlogu za izvrbo opie dokaz, da je zagotovil izpolnitev svoje obveznosti. teje se, da je upnik zagotovil izpolnitev svoje obveznosti v smislu tretjega odstavka tega lena, e je predmet obveznosti poloil pri sodiu ali v ta namen ravnal na drug primeren nain. 27. len (Alternativna obveznost po dolnikovi izbiri) e ima dolnik po izvrilnem naslovu pravico izbirati med ve predmeti svoje obveznosti, mora upnik v predlogu za izvrbo oznaiti predmet, s katerim naj bo obveznost izpolnjena. Dolnik ima pravico izbire, vse dokler upnik ni vsaj delno prejel predmeta, ki ga je v predlogu za izvrbo zahteval. 28. len (Fakultativna pravica dolnika) Dolnik, ki je po izvrilnem naslovu dolan izpolniti neko obveznost s pravico, da je njene izpolnitve prost, e izpolni drugo obveznost, doloeno v izvrilnem naslovu, lahko drugo obveznost izpolni vse dotlej, dokler upnik ni vsaj deloma prejel izpolnitve obveznosti. DOPUSTNOST IZVRBE NA DOLOEN PREDMET materialna predpostavka PREDMET IZVRBE: stvari in pravice (izjemoma osebe), na katere se nanaajo izvrilna dejanja - naelo realne izvrbe - naelo naturalne izvrbe 32. len (Predmet izvrbe) Predmet izvrbe za poplailo denarne terjatve je lahko vsaka dolnikova stvar ali premoenjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvrbe oziroma, e ni izvrba na njej z zakonom omejena. Predmet izvrbe ne morejo biti: 1. stvari, ki niso v prometu; 2. rudno bogastvo in druga naravna bogastva; 3. objekti, naprave in druge stvari, ki so dravi ali samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog ter premine in nepremine stvari, namenjene za obrambo drave; 4. objekti, naprave in druge stvari, ki so dolniku nujno potrebne za opravljanje javne slube; 5. druge stvari in pravice, za katere tako doloa zakon.

  • Stran 21 od 62

    OPROSTITVE IN OMEJITVE IZVRBE Izvrba na premine stvari 79. len (Predmeti, izvzeti iz izvrbe) Predmet izvrbe niso: 1. obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohitvo, tedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolniku in lanom njegovega gospodinjstva; 2. hrana in kurjava, potrebni dolniku in lanom njegovega gospodinjstva za est mesecev; 3. delovna in plemenska ivina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za ivino za tiri mesece; 4. predmeti, ki so dolniku, ki opravlja javno slubo ali znanstveno, umetniko ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela; 5. gotovina dolnika, ki ima stalne mesene prejemke, do mesenega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvrbe, v sorazmerju s asom do naslednjih prejemkov; 6. redi, medalje, vojne spomenice in druga odlija in priznanja, poroni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolnikovi spisi ter slike oziroma fotografije druinskih lanov; 7. pripomoki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih ivljenjskih funkcij. e se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so glede na dolobo prvega odstavka tega lena izvzeti iz izvrbe, ali e se to sicer pokae za potrebno, odloi o tem sodie. Predmeti iz 1. do 4. toke prvega odstavka tega lena niso izvzeti iz izvrbe, e se vodi izvrba zaradi poplaila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvrba zaradi poplaila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu. Potna poiljka ali potno denarno nakazilo, naslovljeno na dolnika, ne more biti predmet izvrbe, dokler mu ni vroeno. 80. len (Omejitve izvrbe proti pravnim osebam in podjetniku) Izvrbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku, ni mogoe dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo koliine, potrebne za enotedensko povpreno proizvodnjo. Predmeti iz prvega odstavka tega lena niso izvzeti iz izvrbe, e se vodi izvrba zaradi poplaila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvrba zaradi poplaila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu. Proti pravni osebi, ki ni zajeta v prvem odstavku tega lena, sme sodie dovoliti izvrbo samo na tiste stvari, ki ji niso potrebne za opravljanje njene dejavnosti oziroma nalog.

  • Stran 22 od 62

    e se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so glede na dolobo prvega in tretjega odstavka tega lena izvzeti iz izvrbe, ali e se to sicer pokae za potrebno, odloi o tem sodie. Izvrba na denarno terjatev 101. len (Prejemki, ki so izvzeti iz izvrbe) Iz izvrbe so izvzeti: 1. prejemki iz naslova zakonite preivnine in odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; 2. prejemki iz naslova odkodnine zaradi telesne pokodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju; 3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoi po zakonu, ki ureja socialno varstvo; 4. prejemki iz naslova starevskega dodatka, otrokega dodatka, dodatka za nego otroka in pomoi za opremo novorojenca; 5. prejemki iz naslova tipendije in pomoi uencem in tudentom; 6. prejemki vojakih obveznikov v asu izvrevanja vojake dolnosti, dravljanov v asu opravljanja nadomestne civilne slube oziroma usposabljanja za zaito in reevanje ter oseb v asu usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije; 7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odliij in priznanj; 8. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja drubeno varstvo duevno in telesno prizadetih oseb; 9. dodatek za pomo in postrebo; 10. dohodki od obasnega dela invalidov, ki so vkljueni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve. 11. denarna sredstva pomoi potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki delujejo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije; 12. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniko dejavnost; 13. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesre ali kode na podroju kmetijstva, gozdarstva, ribitva, veterine ali fitosanitarnem podroju na podlagi predpisov, ki urejajo nesree ali kode; 14. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se tejejo kot oblike dravnih pomoi po zakonu, ki ureja pomo drubam v teavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je doloena v 46. lenu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, t. 28/10 - uradno preieno besedilo in 43/10), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je doloena v 69. lenu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, t. 28/10 - uradno preieno besedilo in 43/10); 15. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.

  • Stran 23 od 62

    102. len (Omejitve izvrbe) Na plao, pokojnino, nadomestilo plae, odkodnino iz naslova izgube ali zmanjanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova zaasne brezposelnosti ter plaila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoe sei: 1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. Toki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se see z izvrbo, vendar tako, da dolniku ostane najmanj znesek v viini minimalne plae, zmanjane za plailo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, e dolnik preivlja druinskega lana ali drugo osebo, ki jo mora preivljati po zakonu, pa tudi znesek v viini prejemka, doloenega za osebo, ki jo preivlja dolnik, po merilih, ki jo doloa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoi; 2. za terjatve iz naslova zakonite preivnine in odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se see z izvrbo, vendar tako, da dolniku ostane najmanj znesek v viini dveh tretjin minimalne plae, zmanjane za plailo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, e dolnik preivlja druinskega lana ali drugo osebo, ki jo mora preivljati po zakonu, pa tudi znesek v viini prejemka, doloenega za osebo, ki jo preivlja dolnik, po merilih, ki jo doloa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoi. e dolnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od prejemkov iz prejnjega odstavka, mu mora pri izvrbi na denarna sredstva pri organizaciji za plailni promet od skupne vsote mesenih prilivov ostati najmanj znesek v viini minimalne plae, zmanjane za plailo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, e dolnik preivlja druinskega lana ali drugo osebo, ki jo mora preivljati po zakonu, pa tudi znesek v viini prejemka, doloenega za osebo, ki jo preivlja dolnik, po merilih, ki jo doloa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoi. Na prejemke vojnih in mirovnih vojakih invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je mogoe sei z izvrbo samo za terjatve iz naslova zakonite preivnine in odkodnine za izgubljeno preivnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov. Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preivljanju in dosmrtni renti ter na prejemke iz pogodbe o ivljenjskem zavarovanju je mogoe sei z izvrbo le toliko, kolikor presegajo stalno najvijo socialno dajatev po zakonu, ki ureja socialno varstvene dajatve. 103. len (Davki in prispevki, izvzeti iz izvrbe) Predmet izvrbe niso terjatve drave in samoupravnih lokalnih skupnosti za plailo davkov in drugih obveznih dajatev ter terjatve javnih zavodov in skladov za plailo iz naslova obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje. Izvrba na sredstva na raunih 137. len (Omejitev izvrbe) Na denarna sredstva, ki jih ima dolnik pri organizaciji za plailni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvrbe (101. len), oziroma je izvrba nanje omejena (102. len) ni mogoe sei z izvrbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoi mesec, oziroma je mogoe sei le z upotevanjem omejitev za tekoi mesec.

  • Stran 24 od 62

    Izvrba na nepreminine 2. Nepreminine, izvzete iz izvrbe 177. len Predmet izvrbe ne morejo biti kmetijska zemljia in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preivljanje in za preivljanje lanov svoje oje druine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolan preivljati. Prvi odstavek tega lena se ne nanaa na izvrbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremininah (hipoteko) oziroma za poplailo zemljikega dolga.

  • Stran 25 od 62

    POTEK POSTOPKA NA PRVI STOPNJI DOVOLITEV IZVRBE PREDLOG ZA IZVRBO (40. len) V predlogu za izvrbo na podlagi izvrilnega naslova morajo biti navedeni: - upnik in dolnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a lena tega zakona, - izvrilni naslov, - dolnikova obveznost, - sredstvo ali predmet izvrbe, - drugi podatki, ki so glede na predmet izvrbe potrebni, da se izvrba lahko opravi. e upnik predlaga izpolnitev denarne obveznosti, mora navesti svoj transakcijski raun, na katerega naj se plailo opravi. e upnik predlaga izvrbo na preminine, mu jih v predlogu za izvrbo ni treba natanno oznaiti. e upnik predlaga izvrbo na dolnikova sredstva pri organizacijah za plailni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plao, v predlogu za izvrbo ni dolan navesti podatkov o organizaciji za plailni promet, pri kateri ima dolnik denarna sredstva, in tevilke rauna, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolnik, oziroma dolnikove zaposlitve. V tem primeru sodie pred izdajo sklepa po uradni dolnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. e iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvrilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvrilnih sredstev, ravna sodie s taknim predlogom za izvrbo kot z nepopolno vlogo. Upniku izvrilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvrbo, predlogu za izvrbo ni treba priloiti, temve ga mora le dolono oznaiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvrljivosti, za tuji izvrilni naslov pa, da so izpolnjeni pogoji iz 13. lena tega zakona. e upnik vloi predlog za izvrbo po pooblaencu, pooblastila ni treba predloiti, ampak se v predlogu za izvrbo navede, da je bilo pooblastilo dano in v kaknem obsegu. Ne glede na dolobi petega in estega odstavka tega lena je upnik dolan listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvrbo, takoj predloiti sodiu, e se pojavi upravien dvom o njihovi verodostojnosti, sicer se teje, da je predlog za izvrbo umaknil. V predlogu za izvrbo, pri kateri je treba opraviti neposredna dejanja izvrbe in zavarovanja, mora upnik navesti izvritelja, ki naj ga sodie doloi za opravo teh dejanj, sicer sodie s predlogom ravna kot z nepopolno vlogo. e upnik zahteva izvrbo s sredstvi ali predmeti izvrbe, pri katerih se v asu vloitve predloga za izvrbo ne ve, ali bo treba doloiti izvritelja, upnik izvritelja navede v doloenem roku med postopkom po pozivu sodia, v katerem ga sodie opozori, da bo sklep o izvrbi v celoti ali delno s sklepom razveljavilo ali ne bo opravilo posameznega dejanja izvrbe, e v doloenem roku ne bo navedel izvritelja. Zoper sklep, s katerim se sklep o izvrbi v celoti ali delno razveljavi, ali se odloi, da se posamezno dejanje izvrbe ne opravi, ni pritobe.

  • Stran 26 od 62

    Vsebina predloga za izvrbo na podlagi verodostojne listine (41. len) Predlog za izvrbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki je vloen, ko je sodna taksa plaana. V predlogu za izvrbo na podlagi verodostojne listine morajo biti navedeni: - upnik in dolnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a lena, - verodostojna listina, - dolnikova obveznost, - sredstvo ali predmet izvrbe, - drugi podatki, ki so glede na predmet izvrbe potrebni, da se izvrba lahko opravi, in - zahteva, naj sodie naloi dolniku, da v osmih dneh, v meninih in ekovnih sporih pa v treh dneh po vroitvi sklepa, plaa terjatev skupaj z odmerjenimi stroki. ... Verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvrbo, upniku predlogu za izvrbo ni treba priloiti, temve jo mora le dolono oznaiti in navesti datum zapadlosti terjatve. e sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvrbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvrbo predlaga, naj se v primeru dolnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiem, pristojnim po tem sporazumu. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvrbo dolono oznaiti tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti. Predlog za izvrbo na podlagi priloene menice (41. a len) e bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, lahko upnik pri sodiu iz etrtega odstavka 40.c lena tega zakona vloi predlog za izvrbo na podlagi priloene menice kot verodostojne listine. (len 41.c/4: krajevno pristojno sodie po splonih pravilih) V predlogu iz prejnjega odstavka morajo biti navedeni: - upnik in dolnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a lena, - menica, - dolnikova obveznost, - sredstvo ali predmet izvrbe, - drugi podatki, ki so glede na predmet izvrbe potrebni, da se izvrba lahko opravi, in - zahteva, naj sodie naloi dolniku, da v treh dneh po vroitvi sklepa plaa terjatev skupaj z odmerjenimi stroki. O predlogu po tem lenu mora sodie odloiti v petih delovnih dneh.

  • Stran 27 od 62

    Umik in omejitev predloga (43. len) Upnik lahko med postopkom brez dolnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvrbo. V primeru umika sodie ustavi postopek. Upnik lahko po umiku predloga vloi nov predlog za izvrbo. SKLEP O IZVRBI len 16 t. 6 izraz "sklep o izvrbi" oznauje sklep, s katerim je v celoti ali delno ugodeno predlogu za izvrbo, ter sklep, s katerim je predlog za izvrbo zavrnjen; Vsebina sklepa o izvrbi (44. len) - v sklepu o izvrbi, s katerim sodie dovoli izvrbo, so navedeni: upnik in dolnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a lena tega zakona, izvrilni naslov oziroma verodostojna listina, dolnikova obveznost, sredstvo in predmet izvrbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvrba lahko opravi; - s sklepom o izvrbi na podlagi verodostojne listine sodie naloi dolniku, da v osmih dneh, v meninih in ekovnih sporih pa v treh dneh po vroitvi sklepa, plaa terjatev skupaj z odmerjenimi stroki ter dovoli izvrbo; - sklep o izvrbi, s katerim sodie predlog za izvrbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazloen 44a. len: v sklepu, s katerim dovoli izvrbo, pri kateri je potrebno opraviti neposredna dejanja izvrbe, sodie doloi tudi izvritelja VRNITEV V PREJNJE STANJE 36. len: vrnitev v prejnje stanje je v izvrilnem postopku dovoljena samo, e je zamujen rok za pritobo ali ugovor. ZASTOJI V IZVRILNEM POSTOPKU MIROVANJE POSTOPKA v izvrilnem postopku ni mirovanja PREKINITEV POSTOPKA smiselna uporaba ZPP zastoj v obeh fazah izvrilnega postopka 37. len ZIZ: O prekinitvi izvrilnega postopka, ki je nastala zaradi smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika, obvesti sodie njene dedie, e so mu znani, in e ve za njihovo prebivalie, ter nasprotno stranko. e sodiu dedii niso znani, ali e ne ve za njihova prebivalia, jim sodie nemudoma postavi zaasnega skrbnika.

  • Stran 28 od 62

    ODLOG IZVRBE zastoj v fazi opravljanja izvrbe Na predlog dolnika (71. len) Sodie lahko na dolnikov predlog popolnoma ali deloma odloi izvrbo, e dolnik izkae za verjetno, da bi s takojnjo izvrbo pretrpel nenadomestljivo ali teko nadomestljivo kodo in da je ta koda veja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v naslednjih primerih: 1. e je zoper odlobo, na podlagi katere je bila dovoljena izvrba, vloil izredno pravno sredstvo; 2. e je vloen predlog za vrnitev v prejnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odloba, ki je bila podlaga za dovolitev izvrbe; 3. e je vloena toba za razveljavitev arbitrane odlobe, na podlagi katere je bila dovoljena izvrba; 4. e je vloena toba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvrba; 5. e je dolnik zoper sklep o izvrbi vloil ugovor; 6. e je dolnik vloil predlog za razveljavitev potrdila o izvrljivosti; 7. e je izvrba odvisna od soasne izpolnitve kakne upnikove obveznosti, dolnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo soasno izpolni; 8. e je dolnik ali udeleenec v postopku zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvrbe; 9. e je dolnik zael pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvrbe (59. in 60. len). Sodie sme na predlog dolnika odloiti izvrbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravieni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat. Sodie postavi na upnikov predlog za odlog izvrbe pogoj, da dolnik zagotovi varino, razen e bi s tem bilo ogroeno njegovo preivljanje ali preivljanje njegovih druinskih lanov. e dolnik ne zagotovi varine v roku, ki ga doloi sodie in ki ne sme biti dalji od 15 dni, se teje, da je predlog za odlog umaknil. Na predlog upnika (72. len) - na predlog upnika sodie popolnoma ali deloma odloi izvrbo, e se izvrba e ni zaela; - e se je izvrba e zaela, dolnik pa se je v roku, ki mu ga je doloilo sodie, izjavil proti odlogu, sodie zavrne predlog za odlog; - e zakon doloa, da je treba izvrbo zahtevati v doloenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku.

  • Stran 29 od 62

    Na predlog tretjega (73. len) Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvrba na doloen predmet izree za nedopustno, odloi sodie izvrbo glede tega predmeta, e tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvrbe izkae s pravnomono sodno odlobo ali kakno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali e obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splono znana. e tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvrbe ne izkae na nain iz prejnjega odstavka, sodie na predlog tretjega odloi izvrbo glede tega predmeta, e tretji izkae za verjetno, da bi s takojnjo izvrbo pretrpel nenadomestljivo ali teko nadomestljivo kodo. Sodie na upnikov predlog postavi za odlog izvrbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, poloi varino, razen, e bi s tem bilo ogroeno njegovo preivljanje ali preivljanje njegovih druinskih lanov. Odlog ali prekinitev izvrbe na zahtevo DT Zakon o dravnem toilstvu (11. len): e dravni toilec ugotovi, da je zaradi kritve ustave, zakona ali mednarodne pogodbe dana podlaga, da uporabi zoper izvrljivo sodno odlobo ali odlobo, izdano v upravnem ali kaknem drugem postopku, pravno sredstvo, lahko zahteva, naj se izvritev takne odlobe odloi ali prekine, e bi z njeno izvritvijo utegnile nastati nepopravljive kodljive posledice. Zahtevo za odloitev oziroma prekinitev izvritve odlobe iz prejnjega odstavka vloi dravni toilec, ki je upravien uporabiti pravno sredstvo zoper takno odlobo, pri sodiu oziroma drugem organu, ki je pristojen za dovolitev izvrbe, e le-ta e tee, pa pri organu, ki jo opravlja. Organ, pristojen za dovolitev izvrbe ali za izvritev odlobe, lahko odloi dovolitev izvrbe oziroma prekine izvrbo do odloitve o pravnem sredstvu dravnega toilca. Odloba o odloitvi oziroma prekinitvi izvrbe neha veljati, e dravni toilec v tridesetih dneh od prejema odlobe ne vloi pravnega sredstva. USTAVITEV IZVRBE (76. len) Poleg drugih primerov, ki so doloeni v tem zakonu, sodie ustavi izvrbo po uradni dolnosti, tudi e je izvrilni naslov pravnomono odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izreen za neveljavnega, oziroma e je razveljavljeno potrdilo o izvrljivosti. Kadar sodie ustavi izvrbo, s tem razveljavi, e zakon ne doloa drugae, tudi opravljena izvrilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. OPRAVA IZVRBE 46. len - izvrba se zane praviloma opravljati pred pravnomonostjo izvrilnega naslova - upnik praviloma ne more biti poplaan pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi Ne glede na dolobo prejnjega odstavka se upnik poplaa pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi na podlagi izvrilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolnik pri organizacijah za plailni promet, pod pogojem, da predlogu za izvrbo priloi izvrilni naslov. Izvrilnega naslova ni treba priloiti, e je bil izdan v postopku v gospodarskem sporu.

  • Stran 30 od 62

    Ne glede na dolobo drugega odstavka tega lena se upnik poplaa pred pravnomonostjo sklepa o izvrbi na denarna sredstva, ki jih ima dolnik pri organizacijah za plailni promet, izdanega na podlagi predloga iz 41.a lena tega zakona. Ravnanje izvritelja (49. len) - izvritelj je dolan opravljati neposredna dejanja izvrbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen e sodie odredi drugae. Pomo policije (51. len) Izvritelj lahko glede na okoliine primera zaprosi za prisotnost in pomo policije . Stroki policije so izvrilni stroki. Nepravilnosti pri opravljanju izvrbe (52. len) Stranka ali udeleenec v postopku lahko z vlogo zahteva od sodia, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvritelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvrbe. PRAVNA SREDSTVA V IP 9. len (Pravna sredstva) Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritoba, razen e zakon doloa drugae. Pravno sredstvo dolnika zoper sklep o izvrbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor. Pritobo in ugovor je treba vloiti v osmih dneh od vroitve sklepa sodia prve stopnje, e ni v zakonu drugae doloeno. Pritoba se vroi v odgovor nasprotni stranki, e je vloena zoper sklep iz drugega odstavka 6. lena tega zakona in sklep, izdan o ugovoru. Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritoba. Pritoba in ugovor ne zadrita postopka, e ni v zakonu drugae doloeno. Odloba o pritobi je pravnomona. Zoper odredbo ni pravnega sredstva. 10. len (Revizija in obnova postopka) Zoper pravnomono odlobo, izdano v postopku izvrbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija. Obnova postopka ni dovoljena, razen e zakon doloa drugae.

  • Stran 31 od 62

    PREGLED PRAVNIH SREDSTEV: pritoba ugovor (53. do 62. len) ugovor tretjega (65. in 66. len) obnova postopka (63. in peti odst. 68. lena) ZVZ (smiselna uporaba ZPP) zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvrbe (52. len) vrnitev v prejnje stanje (36. len) UGOVOR DOLNIKA Primarno, redno (rok 8 dni), delno suspenzivno, nedevolutivno, dvostransko pravno sredstvo. Ugovor kot edino dolnikovo pravno sredstvo (53. len) - Sklep o izvrbi, s katerim je predlogu za izvrbo ugodeno, lahko dolnik izpodbija z ugovorom, razen e izpodbija samo odloitev o strokih; - ugovor mora biti obrazloen ( v njem mora dolnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predloiti dokaze, sicer se ugovor teje kot neutemeljen). Pristojnost za odloanje (54. len): o ugovoru odloa sodie, ki je izdalo sklep o izvrbi, e zakon ne doloa drugae. RAZLOGI ZA UGOVOR (55. len ZIZ) Ugovor zoper sklep o izvrbi je mogoe vloiti iz razlogov, ki prepreujejo izvrbo, zlasti pa: 1. e sodie, ki je izdalo sklep o izvrbi, zanj ni bilo pristojno; 2. e listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvrba, ni izvrilni naslov ali verodostojna listina; 3. e odloba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvrbi, e ni izvrljiva; 4. e je odloba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvrbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena; 5. e je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvrbi, razveljavljena ali izreena za nino; 6. e e ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali e e ni nastopil pogoj, ki je bil doloen v poravnavi; 7. e je izvrba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvrbe, oziroma na katerih je monost izvrbe omejena; 8. e je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvrljivosti odlobe ali pred tem, toda v asu, ko dolnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvrilni naslov, oziroma e je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave;

  • Stran 32 od 62

    9. e je upnik odloil izpolnitev obveznosti za as, ki e ni potekel; 10. e je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoe predlagati izvrbo; 11. e je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odloeno v izvrilnem naslovu; 12. e terjatev ni prela na upnika oziroma e obveznost ni prela na dolnika. Pri odloanju o ugovoru sodie pazi po uradni dolnosti na razloge iz 1. do 4. toke, pri razlogu iz 7. toke pa, e je izvrba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Pomanjkanje nekaterih predpostavk za izvrbo 1.t. - pristojnost 2., 4. in 5. t. obstoj izvrilnega naslova predpostavke, ki se nanaajo na stranke (ZPP) 7. t. dopustnost izvrbe na doloen predmet Opozicijski razlogi: izvrba kljub veljavnemu izvrilnemu naslovu ni dovoljena, ker je terjatev prenehala ali je ovirana 8. t. prenehanje terjatve (as prenehanja asovne meje pravnomonosti!) 9. t. odlog plaila 11. t. zastaranje terjatve Impugnacijski (nepravi opozicijski) razlogi: izvrba kljub veljavnemu izvrilnemu naslovu in obstoju terjatve ni dovoljena, ker ni pogojev, da bi se izvrba opravila v sedanjem asu oziroma v korist ali kodo osebe, ki je stranka v postopku 3. in 6. t izvrilni naslov e ni izvrljiv 10. t. potek roka, v katerem je mogoe predlagati izvrbo - vrnitev delavca na delo: 6 mesecev (231. len ZIZ) - motenje posesti: 30 dni od poteka roka za opravo dejanja (429. len ZPP) 12. t. pomanjkanje legitimacije zaetek steajnega postopka odpoved izvrbi UGOVOR KOT IZREDNO PRAVNO SREDSTVO (56. len) Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaa na samo terjatev, in je nastopilo po izvrljivosti odlobe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolnik vloi tudi po pravnomonosti sklepa o izvrbi, vse do konca izvrilnega postopka, e ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvrbi. Dolnik je dolan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v asu vloitve. Sodie zavre kasneji ugovor, e temelji na razlogih, ki bi jih dolnik lahko uveljavil v prejnjem ugovoru.

  • Stran 33 od 62

    UGOVOR NOVEGA DOLNIKA ZIZ-C Ugovor novega dolnika (56a. len) Dolnik iz etrtega odstavka 24. lena tega zakona lahko izpodbija sklep o izvrbi z ugovorom iz razloga po 12. toki prvega odstavka 55. lena tega zakona. len 24/4: e pride do spremembe dolnika po vloitvi predloga za izvrbo, se pod pogoji iz prejnjega odstavka izvrba nadaljuje zoper novega dolnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. ZIZ-C: nov peti odstavek Sodie dolniku iz prejnjega odstavka vroi sklep o izvrbi POSTOPEK Z UGOVOROM len 53/2: Ugovor mora biti obrazloen. V ugovoru mora dolnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predloiti dokaze, sicer se ugovor teje kot neutemeljen. Naelno pravno mnenje VS z dne 9. 12. 1999 1. Ugovor zoper sklep o izvrbi mora biti obrazloen. Ugovor je obrazloen, kadar dolnik navede pravno pomembna dejstva, ki prepreujejo izvrbo (uvodna doloba prvega odstavka 55. lena ZIZ, tretji odstavek 62. lena ZIZ) oziroma ki lahko imajo pri izvrbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tobenega zahtevka, e se izkaejo za resnina, in predloi dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje (drugi odstavek 53. lena in peti odstavek 62. lena ZIZ). 2. Zahteva za predloitev dokazov (drugi odstavek 53. lena ZIZ) pomeni, da mora dolnik ugovoru priloiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priloiti. 3. e dolnik, ki uveljavlja razloge, ki prepreujejo izvrbo, ne more priloiti dokazov iz razlogov po tretjem odstavku 226. lena, 227. lenu in 228. lenu ZPP, bo izvrilno sodie ravnalo po omenjenih zakonskih dolobah. e pa ne more priloiti dokazov iz omenjenih razlogov dolnik, ki ugovarja sklepu o izvrbi, izdani na podlagi verodostojne listine, navajajo razloge, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tobenega zahtevka, e se izkaejo za resnine, bo listine po omenjenih dolobah ZPP pridobilo pravdno sodie. Obrazloitev Zakon o izvrbi in zavarovanju v drugem odstavku 53. lena doloa, da mora dolnik v ugovoru predloiti dokaze. Zato da bi prepreilo zavlaevanje izvrilnih postopkov z vlaganjem neutemeljenih ugovorov, je Vrhovno sodie Republike Slovenije zavzelo stalie, da je ugovor obrazloen: - e dolnik ugovoru priloi tudi listine, na katere se sklicuje, ali pa - e v ugovoru navede, da jih ni mogel priloiti iz razlogov, navedenih v tretjem odstavku 226. lena, 227. lenu in 228. lenu ZPP Odgovor na ugovor (57. len): Izvod pravoasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroi sodie upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. lena tega zakona. Rok za odgovor na ugovor je osem dni.

  • Stran 34 od 62

    Sklep o ugovoru (58. len) - e upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodie odloi o ugovoru; pri tem teje, da so dolnikove navedbe v ugovoru resnine. - e upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodie glede na okoliine primera razpie narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka. - V odgovoru na ugovor mora upnik navesti dejstva in predloiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvrbo, sicer se teje,da so dolnikove navedbe v ugovoru resnine. S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodie ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavre kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. e sodie ugodi ugovoru krajevne nepristojnosti, se izree za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodiu, ki odloi tudi o drugih ugovorih zoper sklep o izvrbi. e sodie ali drug organ s pravnomono odlobo ugotovi, da izvrba, ki e ni konana, ni dopustna (59. in 60. len), sodie izvrbo ustavi in sklep o izvrbi razveljavi. Pravda ali drug postopek za nedopustnost izvrbe (59. len) opozicijska toba e je sodie o ugovoru odloalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanaajo na samo terjatev, lahko dolnik v tridesetih dneh od pravnomonosti sklepa o ugovoru zane pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvrbe. Vloitev tobe po prejnjem odstavku ne zadri izvrbe, niti izpolnitve dolnikove obveznosti, e s tem zakonom ni drugae doloeno. Obravnavanje tobe (60. len) - hiter, prednostna zadeva - eventualna maksima (dolnik mora istoasno uveljavljati vse ugovore zaradi nedopustnosti izvrbe in istoasno navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi jih utemeljuje, - nova dejstva in nove dokaze upoteva sodie samo, e jih dolnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloeni v roku, ki mu ga je dalo sodie zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tobo. UGOVOR PROTI SKLEPU O IZVRBI NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE (61. len) - ugovor zoper sklep v celoti (oziroma zoper kondemnatorni del sklepa) - ugovor zoper sklep o izvrbi v ojem smislu Za ugovor zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine veljajo dolobe 53. in 54. lena tega zakona, s tem, da znaa v meninih in ekovnih sporih rok za ugovor tri dni. Ugovor zoper kondemnatorni del sklepa (novela ZIZ-A) e se z ugovorom iz prejnjega odstavka izpodbija sklep o izvrbi v delu, s katerim je dolniku naloeno, da poravna terjatev, se teje, da je ugovor v tem delu obrazloen, e dolnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.

  • Stran 35 od 62

    Ugovor po poteku roka: Ugovor iz prvega odstavka 56. lena tega zakona lahko dolnik vloi tudi zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvrba, e temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaa na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvrbi. V postopkih zoper dolnike - menine zavezance na podlagi menice, je dopustno uveljavljati le ugovore po meninem pravu. Sodna praksa: 1. Sklep VS Ips 63/2000 Pa pa temelji izpodbijani sklep pritobenega sodia, pa tudi (nezapisan) sklep sodia prve stopnje o ugotovitvi, da ugovor ni obrazloen, na zmotni uporabi petega odstavka 62. lena ZIZ in drugega odstavka 53. lena ZIZ. Dolnikov ugovor zoper sklep o izvrbi je obrazloen. V njem je dolnikova navedba, da ni naroil storitev, ki mu jih zaraunava upnik s fakturama, priloenima predlogu za izvrbo. To je dejstvo, ki ga je dolnik moral navesti po drugem odstavku 53. lena ZIZ. Omenjena zakonska doloba pa zahteva od dolnika tudi predloitev dokaza, s katerim dokazuje zatrjevano dejstvo. Tudi to zahtevo zakona je dolnik izpolnil. Navedel je naroilnici, na kateri se je upnik v fakturah skliceval, in zahteval, naj ju upnik predloi. To pa v obravnavani situaciji zadostuje za opredelitev ugovora kot obrazloenega. Upotevati je namre treba dolnikovo trditev, da naroilnic ni izdal. Dokazovati negativno dejstvo, to je resninost trditve, da naroilnic ni izdal, dolnik skoraj ne more drugae kot z zahtevo, da naj jih predloi upnik. e ta tega ne more storiti, bo dokazni zakljuek verjetno lahko samo taken, da dolnik zaraunane storitve ni naroil. Na drugaen nain dokazovati, da naroilnic ni izdal, dolnik skorajda ne more. Z listinami (kaknimi) tega ne more dokazovati. Dokazovanje z drugimi dokazili pa bi bilo izredno teko, zlasti pa neprepriljivo. Vpraanje (ne)ugovarjanja izstavljenim fakturam pa ni stvar, ki se lahko upoteva v izvrilnem postopku. 2. Sklep VS Ips 117/2005 6. V predmetni zadevi je dolnica svoj ugovor proti sklepu o izvrbi na podlagi verodostojne listine utemeljevala s trditvijo, da upnik "oznaenih dobav in del, v zvezi z izdanimi rauni, na podlagi katerih terja sporne zneske, ni opravil v skladu z naroilom in dogovorom, rauni pa niso izdani v skladu z dogovorjeno ceno za naroeno blago oz. delo ter stroke in plailnim rokom". Kot dokaz je predlagala zaslianje svojih odgovornih oseb (M. M. in D. .) ter vpogled poslovnih listin, ki naj bi jih dostavila naknadno. Sodii prve in druge stopnje sta teli, da je tak ugovor obrazloen. 7. Vendar pa odloitvi nijih sodi nista pravilni. Ugovor, s katerim dolnik izpodbija sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je obrazloen, kadar dolnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tobenega zahtevka, e se izkaejo za resnina, in zanje predloi dokaze (drugi odstavek 53. lena ZIZ in peti odstavek 62. lena ZIZ; naelno pravno mnenje Vrhovnega sodia RS, sprejeto na obni seji dne 9.12.1999). Dolnik mora torej zatrjevati pravno pomembna (relevantna) dejstva; dejstva, na podlagi katerih bi bil lahko tobeni zahtevek zavrnjen (e bi se izkazala za resnina). Trditve o taknih dejstvih morajo biti konkretne in dolone. Vendar pa dolnica takih navedb ni podala. Zato je pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da je dolnica podala splone trditve, s katerimi je nedolono ugovarjala pravnemu razmerju, ki izhaja iz upnikovih listin. Dolnica namre spornih dejstev ni zatrjevala tako, da bi jih bilo mogoe upotevati, saj ni konkretizirala (sporne) vsebine naroila in dogovora ter dogovorjene cene. Tako dolniine trditve, ob implicitnem priznanju poslovnega razmerja med strankama, ne predstavljajo upotevnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev. Zato njenega ugovora ni mogoe teti za obrazloenega (drugi odstavek 53. lena ZIZ).

  • Stran 36 od 62

    3. Sklep II Ips 293/2002 Z izpodbijanim sklepom je sodie prve stopnje sklep o izvrbi, opr.t. Ig 2002/00073 z dne 2.7.2002, razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvrba, to je v 2. toki izreka. Hkrati je odloilo, da bo o zahtevku in strokih odloalo sodie v pravdnem postopku (brez navedbe sodia); menilo namre je, da je zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine dolnik vloil obrazloen ugovor. Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaenki vloil pritobo iz vseh pritobenih razlogov, predlagal njegovo razveljavitev in uveljavljal povrnitev strokov pritobenega postopka. V pritobi opozarja, da je ugovor obrazloen le tedaj, ko dolnik predloi dokaze in navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tobenega zahtevka, e bi se izkazala za resnina. V ugovoru pa je dolnik izrecno navedel, da ima v svojem lokalu radijski in TV sprejemnik, za katerega plauje RTV naronino - prispevek. Terjatev upnika pa predstavlja avtorski honorar za uporabo glasbenih del po radijskem in TV sprejemniku, ki temelji prav na dejstvu, da dolnik v svojem lokalu preko obeh aparatov javno priobuje glasbo in mora za pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja za male pravice plaevati nadomestilo kolektivni organizaciji, tudi e ni sklenjena pogodba. Ob dejstvu, da dolnik izrecno priznava predvajanje radijskih in TV postaj v gostilni O. in v pomanjkanju trditev in dokazov, da je za navedeno plaal avtorske honorarje, kar je po zakonu dolan storiti, se pokae, da je dolnik v ugovoru navedel takna dejstva, ki potrjujejo pravilnost upnikovega zahtevka, zato bi moralo sodie tak ugovor teti za neutemeljen in ga zavrniti. Pritoba upnika je utemeljena. Pritobeno sodie ugotavlja, da upnik v pritobi povsem utemeljeno opozarja na okoliino, da sodie prve stopnje v obravnavani zadevi ni pravilno uporabilo 2. odst. 53. l. Zakona o izvrbi in zavarovanju (ZIZ); skladno z navedenim doloilom je kot utemeljenega namre mogoe obravnavati le taken ugovor, v katerem dolnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in kateremu predloi dokaze. Ob tem pa morajo biti dejstva pravno upotevna, kar pomeni, da bi v sledei pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka, v kolikor bi se izkazala za resnina. V obravnavanem primeru pa obstoj dejstev, ki jih je dolnik navedel v ugovoru, v sledei pravdi ne bi povzroil zavrnitve upnikovega zahtevka; (Pomembno: razlikovanje med neobrazloenim in neutemeljenim ugovorom!) Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine (62. len) e dolnik v ugovoru zoper sklep o izvrbi na podlagi verodostojne listine, ne izjavi, v katerem delu izpodbija sklep, se teje, da ga izpodbija v celoti. Ugovor zoper kondemnatorni del: e dolnik sklep o izvrbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloeno, naj terjatev plaa, sodie razveljavi sklep o izvrbi v delu, v katerem je dovolilo izvrbo in doloilo izvritelja, in opravljena izvrilna dejanja. Sodie nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plailni nalog, e za to ni pristojno, pa se izree za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodiu. Pri tem upoteva sporazum o krajevni pristojnosti, e ga je upnik uveljavljal in dolono oznail v predlogu za izvrbo oziroma e ga je dolnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvrbi in mu ga priloil. Predlog za izvrbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvrbi, se obravnava kot toba v pravdnem postopku. Ugovor zoper sklep o izvrbi v ojem smislu: e dolnik izpodbija sklep o izvrbi samo v delu, v katerem je sodie dovolilo izvrbo, se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvrbi na podlagi izvrilnega naslova. e sodie ugovoru iz tretjega odstavka ugodi, je del sklepa o izvrbi, s katerim je dolniku naloeno, naj poravna terjatev, izvrilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik ponovno zahteva izvrbo. Sodie ne ravna po prejnjih odstavkih tega lena, e ugovor ni obrazloen oziroma je prepozen, nepopoln ali nedovoljen. V teh primerih sodie ugovor v skladu z zakonom s sklepom zavrne ali zavre.

  • Stran 37 od 62

    e izpodbija dolnik sklep o izvrbi po prejnjem odstavku samo zaradi krajevne nepristojnosti sodia, se sodie, e spozna, da ni krajevno pristojno, izree za krajevno nepristojno in po pravnomonosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodiu, da izvede postopek izvrbe. len 11/3 (ZIZ-H) V pravdnih postopkih, ki se vodijo na podlagi drugega odstavka 62. lena tega zakona, mora sodie, kadar v skladu z zakonom ne odloi brez naroka, opraviti poravnalni narok oziroma, e ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor. (Vloena zahteva na US: t. U-I-169/10!) Novela ZIZ-I len 258/1 teje se, da je podana nevarnost v smislu 257. lena tega zakona, e se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odlob: 1. na plailni nalog in na sklep o izvrbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravoasno vloen ugovor, e: - dolnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloi listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja ali - je bil plailni nalog ali sklep o izvrbi izdan na podlagi menice ali eka; UGOVOR TRETJEGA Pogoji in rok za ugovor (64. len) Kdor verjetno izkae, da ima na predmetu izvrbe pravico, ki prepreuje izvrbo, lahko vloi ugovor zoper sklep o izvrbi in v njem zahteva, naj sodie izvrbo na ta predmet izree za nedopustno. Ugovor se lahko vloi do konca izvrilnega postopka. Izvod pravoasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroi sodie upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prv